številka 19 • cena 80 din Celie, 15. mata 1986 GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LA$KO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC ¥erlžna reakcija škode ¥ kmetijstvu še zelo dolgo ne bo Izmerjena Novi tednik razkriva posledice atom- skega sevanja za kmetijstvo na celj- skem območju. Stran 10. Ko Je roka hitrejša oiJ glave Uspela simultanka ob dnevu šole Marije Broz v Bistrici ob Sotli. Stran 12. pelovno tekmovanje Kovinarjev v petek in soboto bo tretje delovno tekmovanje kovinarjev celjskega ob- oiočja. Zanj se je prijavilo 276 tekmo- valcev iz vseh občin. Največ je stru- rarjev, konstrukcijskih ključavni- čarjev, orodjarjev in rezkalcev. Veči- ^ občinskih svetov Zveze sindika- tov se je odločila, da bodo sočasno z območnim tekmovanjem tudi občin- ska. Izjemi sta občini Žalec in Sloven- ske Konjice, ki imata občinska tek- movanja ločeno. Kovinarji bodo po teoretičnem delu, Ici bo v petek na srednji tehniški šoli Josip Broz-Tito v Celju, v soboto tek- movali v delovnih organizacijah petih občin: Libela Celje, Avto Celje, žele- zarna Štore, Tim Laško, ESO. TEŠ in VEKOS Titovo Velenje^ Unior Zreče, Sip Šempeter in Feralit Žalec. Zanimi- vo je, da so se v nekaterih delovnih organizacijah odločili, da bodo kovi- narji na tekmovanju izdelali za njihovo proizvodnjo uporabne izdelke. Najbolje uvrščeni tekmovalci bodo sodelovali na X. republiškem tekmo- vanju kovinarjev za Memorial Franca Leskovška-Luke, ki bo od 5. do 6. juni- ja na Ravnah na Koroškem. MBP Brigadirji na Rogii Na Rogli bo letos prvič republiška mladinska delovna akcija, za katero so samoupravni sporazum o medse- bojnih obveznostih, načinu združeva- ijja iik porabi sredstev obravnavali in sprejeli tudi na seji izvršnega sveta skupščine občine Slovenske Konjice, ki je bila 7. maja. Brigadirski »ho-ruk« bo z Roglo v dolino odjeknil 29. junija, akcija pa bo nato trajala do 9. avgusta. V tem času se bo na delovišču ceste Pesek-Rogla zvrstilo 240 brigadirjev šestih brigad. Prišli bodo mladi iz Grosupljega, Slo- venske Bistrice, Kamnika, Mozirja, Kopra in Krškega. Bivali bodo v de- pandansi Brinje I in II. Poleg saniranja niše na cesti bodo čistili tudi pašnike, |v prostem času pa se bodo vključevali v številne interesne dejavnosti. Akcija Rogla 86 bo za mnoge mlade svojevrsten izziv moči in znanja, saj bo delo na nadmorski višini 1500 metrov izredno zahtevno. M. PODJED Soparno vreme, kjer predvsem v dopoldanskih urah prevladuje sonce in kjer tu in tam tudi pade kakšna kaplja dežja, je verjetno v teh dneh marsikoga odvrnilo od misli, da bi se brez sramu oblekel samo v kopalke. Še najbolj so ga »sparili« tisti, ki so se podali v doslej edini odprti letni kopališči na Celjskem v Atomskih toplicah in Rimskih toplicah (na sliki). V Rimskih toplicah se je prejšnjo nedeljo zbralo preko 300 kopalcev, prve pa smo videli tudi ob bregovih Savin,fe, Foto: Edi Masnec Taborlščnlid iz iVIauthausna v Celju v soboto, 17. maja, bo Ce- lje prizorišče srečanja biv- ših političnih internirancev zloglasnega taborišča smrti - Mauthausna. Srečanja, ki se bo pričelo ob 10.00 v dvo- rani Narodnega doma, se bo udeležilo blizu 90 bivših pripornikov iz vseh krajev Slovenije. V tem taborišču je od 1. 1941-1945 bilo nekaj nad 25.000 Jugoslovanov, od ka- terih vsak drugi ni preživel metod uničevanja SS-ovcev, težkega fizičnega dela po kamnolomih, stradanja in drugih oblik množičnega uničevanja. Celjsko srečanje bo eno redkih, kjer se bodo množič- no sestali in se lahko pogo- vorili o življenju v svobodi, ki so jo tako težko pričakali 1. 1945 za bodečimi žicami. Prav v teh dneh pred 41 leti so v bednih taboriščnih oblekah kot živi okostnjaki skupaj s 40.000 jetniki priso- stvovali prvemu mednarod- nemu mitingu na velikem appel prostoru v Mauthaus- nu, kjer je v imenu Jugoslo- vanov spregovoril naš pisa- telj Prežihov Voranc. Njego- ve besede so bile vzenesene, polne optimizma in vere v prihodnost. Iz naših grl se je oglasila partizanska pesem »Svoboda res je zlata, svobo- da nam je vse.. .* Svoboda - naša najvišja vrednota - člo- veška in narodova! Program srečanja v Celju bo obsegal kratek kulturni program, ki ga bodo posre- dovali pionirji in pionirke osnovne šole I. celjske čete, pozdrav predsednika repu- bliškega odbora ZZB NOV za taborišče Mauthausen Jo- žeta Hlebanje, predsednice občinskega odbora ZZB NOV Olge Vrabičeve, infor- macijo Mate Utoviča o letoš- nji mednarodni komemora- ciji v Mauthausnu, predsta- vitev občine Celje - utripa življenja, predstavitev zasno- ve zbornika o Mauthausnu, ki je v pripravi pod uredni- štvom Franceta Filipiča. Udeleženci srečanja si bodo nato ogledali muzej revoluci- je, nato pa položili venca žr- tvam fašističnega terorja v Starem piskru in pri spome- niku zmage. V zdravilišče Dobrno se bodo nato odpe- ljali na skupno kosilo in to- variško srečanje. Pokroviteljstvo nad tem tovariškem srečanjem Maut- hausneijev je prevzel SOZD MERX. KAREL JUG enem zadnjih veli- kih zborov v celjski obči- so udeleženci govorili ® dolgoročnem progra- > razvoja celjske regi- Govornik je dejal: uresničitev progra- potrebujemo delov- I ^0 silo, potreben kapital 1**» izobražen kader.* V \ **doji vrsti je nekdo tiho ^PFašal: »Kaj pa potem : ^amo.« Drugi mu je od- govoril: »Regijo.* MNovi tednik, 18. 3. 1971) Prostor za golding Kakovosti hmelja, pre- majhnemu pridelku savinj- skega goldinga, in svetov- nim zalogam hmelja so na- menili največ pozornosti na seji skupščine Poslovne skupnosti za hmeljarstvo Slovenije, ki je bila 9. maja v Žalcu. V preteklih letih so hme- ljarji premalo obnavljali na- sade s savinjskim goldin- gom, po katerem pa tuji kup- ci negbolj sprašujejo. Te sor- te hmelja so lani pridelali sa- mo tisoč ton, kar je samo če- trtina vsega pridelka. Kljub večjim stimulacijam, se na- sadi z goldingom niso pove- čali. Toliko večje pa so bile obnove A sort, predvsem aurore in atlasa. Na seji skupščine so zato sklenili, da bo že letošnji pri- delek goldinga plačan tride- set odstotkov več od ostalih. Že v naslednjih letih bodo morali hmeljarji pridelati okoli tisoč petsto ton goldin- ga, da bodo še lahko ustregli zahtevam svetovne trgovine. Le tako se bodo lahko proda- jale še ostale sorte, kljub za- logam hmelja, ki so lani že zadostovale za celoletno sve- tovno proizvodnjo piva. Precej pozornosti so na se- ji namenili še kakovosti hmelja, ki ni zadovoljiva predvsem zaradi primesi in zdrobljenosti. Zato je nujno poostriti kontrolo obiranja in sušenja hmelja, so menili na seji, kajti najzahtevnejši kupci dovoljujejo le tri od- stotke primesi, kar pa bodo slovenski hmeljarji zelo tež- ko dosegU. M. N. Hmelj bujno raste Hmelj je ob toplem soncu in z dovolj vlage začel bujno rasti. Tako ga sed^ napeljujejo na vodila. Pri tem izberejo tri do štiri poganjke, ki so najboljši in jih ovijejo okrog vrvice, ki je obešena na žičnico. Na posnetku Marjan Filipovič, Jovan Jovanovič in Ruža Jovanovič, ki so na sezonsko delo prišli iz Slavonske Požege. T. TAVČAR Danes smo v Šmartnem ob Paici Velenjska krajevna skupnost Šmartno ob Paki se lahko pohvali s števil- nimi dosežki, kar pa ne po- meni, da jim cvetejo le ro- žice in da so brez vseh pro- blemov. Med dosežke ta- ko, na primer, štejejo iz- gradnjo novega vrtca, nev.šečnosti pa jim med drugim povzročajo ceste in oskrba s pitno vodo. Z namenom, da kar naj- bolje spoznamo življenje, uspehe in probleme nekaj manj kot dva tisoč^ glave množice krajanov Šmart- nega ob Paki, smo se odlo- čili, da danes v tem kraju pripravimo leteče uredni- štvo in ustni časopis. O vsem tem bomo pisali v prihodnjih številkah No- vega tednika, posnetek ustnega časopisa s kultur- nim programom, ki bo da- nes ob 20. uri v kulturnem domu v Šmartnem ob Paki in na katerega vabimo vse krajane, pa boste lahko slišali v rednem programu Radia Celje. V. E. 2. STRAN - NOVI TEDNIK 15. MAJ 1 Bodarji zahtevalo podražitev premoga Zaradi Izgube se ne namera¥aio odreči niti ainarlu! Zaradi zaskrbljujočega družbenoekonomskega po- ložaja velenjskega rudnika lignita se je delavski svet tega kolektiva odločil za izredno sejo, ki je bila prejš- nji petek v skupščinski dvo- rani velenjske občine. Prvo trimesečje je velenjski rud- nik zaključil s skoraj 5 mili- jardami dinarjev izgube, le- ta pa iz meseca v mesec še raste in to kljub temu, da velenjski rudarji dosegajo načrtovano proizvodnjo premoga. V kolektivu so izračunali, da bi imeli izgubo tudi v pri- meru, če ne bi namenili niti dinarja za bruto osebne do- hodke, amortizacijo in za po- ravnavo stroškov rudarske škode. Zaradi kratkoročnih posojil je bil velenjski rud- nik lignita dobrih štirinajst dni blokiran za milijardo di- narjev, čez nekaj dni pa bo predvidoma blokiran za 3 milijarde dinaijev. Izplačilo aprilskih plač in nabavo naj- nujnejše opreme, rezervnih delov in repromateriala so v kolektivu rešili s pomočjo kratkoročnega posojila, ki jim ga je odobrila Ljubljan- ska banka Temeljna banka Velenje. Kot vzrok za takšen polo- žaj navajajo v kolektivu neu- strezno politiko cen v ener- getiki in premogovništvu, ki naj bi bila za 10 odstotkov višja od cen ostalih industrij- skih proizvodov. Namesto tega je le-ta lani, kakor tudi letos, zaostajala za cenami ostalih industrijskih proiz- vodov za 15 do 20 odstotkov. Za premog za široko potroš- njo dosegajo zadovoljive ce- ne, z njimi lahko pokrijejo vsaj stroške enostavne re- produkcije, vendar je to le petina vsega proizvedenega premoga. Za preostali pre- mog pa so letos dosegli le 68 odstotkov lanske cene. Za iz- gubo krivijo rudarji tudi Nu- klearno elektrarno Krško, kajti poravnava tujih obvez- nosti pobere vsako leto veči- no skupnega prihodka v slo- venskem elektrogospodar- stvu in premogovništvu. Zaradi vsega tega kolektiv ne bo mogel zagotoviti po- trebne proizvodnje premo- ga, so v razpravi večkrat opo- zorili posamezni razpravljal- ci, kar lahko pomeni tudi za- ustavljanje proizvodnje, pri- silne dopuste in vse posledi- ce, ki bi temu sledile. Rudar- jem je dovolj tega, da dose- gajo nadpovprečne proiz- vodne rezultate in obenem ustvarjajo izgubo, ker nima- jo nobenega vpliva na deli- tev ustvarjenega dohodka. Po njihovem mnenju gre tu- di za kratenje njihovih samo- upravnih pravic. Ob tem so priznali, da imajo še nekaj rezerv v večji storilnosti, vendar spet ne tolikšne, kot bi to radi nekateri prikazali. V velenjski rudnik lignita se je zadnja leta res precej vla- galo, vendar predvsem v za- gotavljanje enostavne repro- dukcije, kar pa ne omogoča večje storilnosti. Delavski svet je zahteval takšno povišanje cen, da bo- do lahko v rudniku nemote- no zagotavljali vsaj enostav- no reprodukcijo. Rudarji so proti temu, da bi imeli ob polletju, zaradi pričakovane izgube, nižje osebne dohod- ke in se zavzemjyo za zagoto- vitev trajnih virov za trajna obratna sredstva. Obvezno- sti jederske elektrarne v Kr- škem naj bi se reševale izven skupnega prihodka sloven- ske energetike in premogov- ništva, prevzelo naj bi jih ce- lotno slovensko združeno delo, ker je bila za njegove potrebe tudi zgrajena. Delavski svet je nadalje zahteval, da dobijo rudarji odgovore na vsa odprta vprašanja že v maju in zahte- val od republiškega izvršne- ga sveta in drugih pristojnih republiških organov, da ustanovijo posebno komisi- jo, ki naj bi izdelala dolgo- ročni načrt razreševanja družbenoekonomske pro- blematike v slovenskem elektrogospodarstvu in pre- mogovništvu. VILI EINSPIELER Od izterjave prispevkov Je odvisen občinsici proračun v prvih treh mesecih tega leta so delavci celjske Uprave za družbene prihodke izterjali 76,86 odstot- kov vseh davčnih in drugih družbenih obveznosti, kar je za približno 3 odstotke manj kot lani v tem obdobju. Vendar pa hkrati ugotavljajo, da je približno za tri odstotke tudi neizterljivih obveznosti (ki še niso zapadle v plačilo), zato so bili pri izterjavi približno enako uspešno kot lani, in to vsem težavam navkljub, ki so jih pestile letos. Vseeno pa, ugotavljajo na celjski Upravi za družbene prihodke, letošnji cilj - 97 odstotno izterjavo - ne bo mogoče tako lahko doseči. Zato so sprejeli sklep, da bodo še intenzivneje izterjevali večje salde, predlagali vknjižbe zastavnih pravic in izterjevali z žiro računov zavezancev ter tudi dosledno zahtevali jamstvo za neporavnane obveznosti. Vsi ti ukrepi so potrebni, saj je pravzaprav od uspeha davkarjev odvisno, ali bo letos potrebno zmanjševati občinski proračun. S. Š. Družiieno varstvo za radešifi Jadran! Preasanacilskl programi v iel gostinski delovni organizaciji niso dali rezultatov Izvršni svet skupščine ob- čine Laško se je na zadnji seji zavzel za uvedbo ukre- pa družbenega varstva v Gostinskem podjetju Rade- če. Dokončen sklep o ukre- pih za sanacijo razmer v tej gostinski delovni organiza- ciji pa bo sprejel na seji, 19. maja. Gostinsko podjetje Jadran v Radečah že več let zapored posluje na meji rentabilno- sti, lansko leto pa je zaključil z izgubo v višini štirih in pol milijonov dinarjev. Že v letih 1983 in 1984 je občinska skupščina ugotovi- la motnje v poslovanju, zato so morah v Jadranu napravi- ti pred sanacijske programe, vendar ti niso dah ustreznih rezultatov. Eden glavnih vzrokov za slabo poslovanje so neizko- riščene zmogljivosti, zlasti kuhinje. Leta 1978 je namreč združeno delo radeškega ob- močja sovlagalo v obnovo Jadrana, ki se je takrat obve- zal, da bo pripravljal tople obroke za malice. Zaradi ra- zhčnih vzrokov je prišlo do nesoglasja med Jadranom in ostalimi delovnimi organiza- cijami, ki so odpovedale na- ročila za tople malice. Tudi v času, ko je Jadran pripravljal tople malice za združeno delo, je bila kuhi- nja izkoriščena komaj 40 od- stotno, lani pa že zanemarlji- vo malo. Tudi zasedenost nočitve- nih zmogljivosti je bila stal- no nizka in seje gibala od 15 do 30 odstotkov letno. Polo- vično je bil Jadran zaseden le 1984. leta, ko so bili tam nastanjeni delavci, ki so de- lali na gradbišču preskrbo- valnega centra v Radečah. Lani se je delež nočitev zmanjšal še za tretjino, pri- prava tophh obrokov za četr- tino, za enak odstotek je upadla prodaja pijač in končni rezultat je bil ta, da se je nominalno celotni priho- dek v tej delovni organizaciji ob koncu leta povečal le za 5 odstotkov, doseženi doho- dek in čisti dohodek pa sta celo nižja kot leto prej za 15 oziroma 27 ostotkov. Vse te težave so končno pogojevale tudi slab eko- nomski položaj delavcev. Zato je velika fluktuacija ka- drov in pomanjkanje ustrez- nih, to je kvalificiranih de- lavcev. To seveda ni čudno, če je bil lanski povprečni osebni dohodek v Jadranu 28.270 dinarjev in je zaostajal za občinskim povprečjem za 42 odstotkov v podskupini pa za 34 odstotkov. Nekaj težav bi lahko pripi- sali zaostrovanju položaja na celotnem področju gostin- stva in turizma v Sloveniji zaradi nesorazmerno visoke- ga dviga cen in upadanja kupne moči prebivalstva. Ta položaj je še slabši na po- dročju tranzitnega turizma, kot je to v radeškem prime- ru. Nedvomno pa gre pritrdi- ti ugotovitvi laškega izvršne- ga sveta, da je bistveni razlog za slabo poslovanje v neizko- riščenosti zmogljivosti in ne- pravilni poslovni koncepciji. Rešitev problemov vidijo v večjem prilivu gostov in v novih programskih zasno- vah. Nekaj rešitev se ponuja tudi v predlogih za povezo- vanje z večjimi sistemi (SOZD Merx in ABC Pomur- ka). Kako naprej pa bo, kot rečeno, znano prihodnji te- den po seji izvršnega sveta. VIOLETA V. EINSPIELER O družiienoekonomskem položaju mladih Gradivo za razpravo so pripravili mladi iz občinske konference ZSMS Celje Vse osnovne organizacije mladine v celjski občini so v teh dneh prejele gradivo z naslovom Družbenoeko- nomski položaj in družbenopolitična aktivnost mladih v Celju. Pripravili so ga na občinski konferenci mladi- ne, v njem pa so zajeli probleme mla- dih v vzgoji in izobraževanju, pri za- poslovanju in iskanju stanovanja, hkrati pa so obdelali tudi družbeno- politično aktivnost mladih, njihovo vlogo v SLO in pomen KLjUBA. Ugotovili so, da imajo učenci v času šolanja neurejeno prehrano, da morajo drago plačevati prevoz v šolo in da kljub premikom v štipendiranju priha- ja v šolstvu vse bolj do izraza sociailna diferenciacija med učenci. Pri proble- mih zaposlovanja pa so ugotovili, daje pri tem pomembna ne le sama skleni- tev delovnega razmerja, pač pa tudi ohranitev zaposlitve, možnost napre- dovanja, dodatnega izobraževanja ... Po podatkihje bilo februaija v Celju prijavljenih 205 brezposlenih, mlajših od 26 let. V gradivu mladi predlagajo, kako reševati probleme teh nezaposle- nih. Možni izhodi bi bih v mladinskih kooperativah, ki naj bi v prihodnjih letih zaživele tudi v Celju, v skrajševa- nju delovnega časa ter v uvajanju dru- ge, tretje in četrte izmene. Precej prostora je v gradivu name- njenega stanovanjski problematiki. Tu mladi ugotavljajo, da je reševanje sta- novanjskih vprašanj lahko pomemben pokazatelj in spodbujevalec socialnih razhk, pa tudi vir bogatenja mimo de- la. Predlagajo, da bi izboljšali stanje na področju stanovanjske problematike s prehodom na ekonomske stanarine, z revalorizacijo stemovanjskih kreditov za individualne hiše, ki so bile zgraje- ne pred leti, z evidenco o tem, s kakš- nimi stanovanjskimi površinami raz- polagajo posamezniki, z naselitvijo mladih družin v obnovljenih stanova- njih v centru mesta, pa tudi s pametno ekonomsko prisilo za hitrejšo menjavo stanovanj in učinkovitejšo davčno po- Utiko. Predvsem pa naj bi stanovanj- sko gospodarstvo organizirali tako, da bo cena kvadratnega metra stanovanja manjša. O vseh teh problemih in predlogih iz gradiva naj bi razpravljali v osnovnih organizacijah mladine skupaj s komu- nisti, vse pripombe in predloge pa bo- do nato stmih junija na občinski ravni. TC Poljslca študijsica delegacija v Celju Prejšnji teden je celjsko občino obiskala petčlanska študijska delegacija centralnega komiteja Komunistične partije Poljske. Pogovarjala se je s predstavniki političnega in samouprav^nega življenja v občini in obiskala delovno organizacijo Libela (na posnetku) ter krajevno skupnost Nova vas. Ogledala sije tudi Muzej Narodnoosvobodilne borbe v Celju in Rogaško Slatino. Studijsko delegacijo je zanimalo predvsem delovanje samoupravnega sistema, saj skušajo tudi na Poljskem uveljaviti nekatere elemente samoupravljanja. Pose- bej so se zanimali še za nagrajevanje po delu in njegovih rezultatih, kar prav tako uvajajo. Člani delegacije so bili z razgovori zelo zadovoljni, saj so jim predstavniki Celja odkrito spregovorili o izkušnjah na področjih, ki so jih zanimala, s tem pa ne le o uspehih, temveč tudi o težavah. MBP, Foto: EDI MASNEC Modernizirati občinske uprave ¥peljavo računalništva že podprl celjski IS Občinske uprave na na- šem območju naj bi posto- poma začele modernizirati svoje poslovanje z uvaja- njem računalniške tehnolo- gije. Ideja je bila sprejeta že na seji sveta občin lani de- cembra, izdelan pa je tudi že načrt potrebnih investi- cij v tem srednjeročnem ob- dobju in potrebne zaposli- tve novih strokovnjakov. Na našem območju so pri uvajanju sodobnega infor- macijskega sistema v občin- skih upravah še precej na za- četku. Še najdlje je celjska občinska uprava, ki ima tudi zakupljene tri deleže v po- slovni skupnosti Družbeni računalniški center Celje. V ostalih občinah, razen Vele- nja in delno tudi Žalca, ob- stojajo le določene delne re- šitve in pa, seveda, vehke že- lje, da bi vpeljali sodobnejši način poslovanja in dela ob- činskih upravnih organov. Računalniško podprt in- formacijski sistem naj bi skupaj razvijale vse občine na našem območju (dogovar- jajo se tudi o vključitvi sev- niške, krške in brežiške ob- čine), s čimer bi lahko nekcg prihranih pri stroških, predvsem pa dosegU večjo učinkovitost sistema, s^ bi lahko skupaj šolali potrebne kadre (in jih tudi specializi- rali za določena opravila), mogoča bi bila hitrejša med- sebojna izmenjava informa- cij, učinkovitejše in hitrejše delo upravnih organov in pa združevanje določenih vrst opravil na medobčinsko ra- ven. Seveda je vse to pogoje- no z enotno politiko pri uva- janju skupnih obdelav, na- bavi enotne računalniške in terminalske opreme, izdela- vi enotnih programskih pa- ketov in podobno. V večini občin na našem območju imajo že pripravlje- na potrebna sredstvva oziro- ma deleže za razvoj računal- niško podprtega inforamcij- skega sistema. Potrebno pa je upoštevati, da te investici- je vsaj v prvih letih še ne bodo dale vidnejših rezulta- tov, ker je razvoj takšnega sistema pač dolgoročna za- deva. V prvih letih bi zakupili nekaj dodatnih deležev v Družbenem računalniškem centru (letos 7), predvsem pa nabavili terminalske opremo, ob koncu tega srednjeročnega obdobja pa naj bi uvozili tudi centralni procesor IBM, za kar bi bilo potrebno zagotoviti pri- bližno 1,3 milijona ameriških dolaijev. pomembnejše pri formi- ranju računalniško podprtega informacijskega sistema je pravzaprav to leto, zakaj, če bodo občine letos združile predvidena sredstva, potem poti naz^ ni. To pa bi že pome- nilo, da bo zastavljeni cilj reali- ziran; mogoče ne v tem sred- njeročnem obdobju, kot je za- pisano v predlogu, zagotovo pa n^kasneje kakšno leto za tem- Celjski izvršni svet je na svo- ji zadnji seji že podprl takšen predlog, hkrati pa predlagal, da se pripravi poseben samou- pravni sporazum, ki naj bi ga podpisale vse občine, ki bodo prispevale za razvoj tega infor- macijskega sistema. S. ŠPORT iiaiiigjiiiicrcii iieijiaio ižj^tiidi žiwlienja piievu varnosti so podelili priznanja In plakete (x,gani i^a notranje delo dolT" opravili svoje de- Vobvale prihajajo tudi iz ■ne, predvsem od turi- ' k« so letovali pri nas "^o se počutili varne,« je Udaril od Dnevu varnosti Kramer, predsednik *i^l,tinskega sveta zveze ^ikatov in slavnostni go- Ljii na torkovi slovest- v Narodnem domu v potrebno pa je upoštevati, rtenil Ivan Kramer, da or- pi za notranje zadeve dela- jo v težkih pogojih in nema- lokrat tvegajo tudi lastno življenje. Na slovesnosti v Narod- nem domu so po^felili tudi letošnja priznanja Republi- škega sekretariata za notra- nje zadeve. Zlati znak je do- bilo Zdravilišče Rogaška Slatina, srebrne pa Metod Pahor, Danica Tajnšek, Mir- ko Kolenc, Milan Birsa, Franc Verdel, Franc Jančič in Jože Žitnik. Bronaste znake so prejeli sozd REK-DO Elektrostroj- na oprema, Peter Knez, Stanko Rupnik, Ivan Bezjak, Zdenka Borovnik, Drago Brečko, Peter Črešnik, Zvo- ne Golobic, Vinko Gorenak, Stanislav Kolar, Peter Mla- kar, Daniel Mlinaric, Jože Ograjenšek, Marjanca Pe- trič, Vera Selčan, Cveto Se- ničar, Jožica Tominšek in Mirko Zidanšek. Pismene pohvale je dobilo osem delavcev organov za notranje zadeve, »plaketo varnosti« pa 16 delavcev. Na slovesnosti v Narodnem do- mu so podelili tudi 10 priz- nanj celjskega sveta za sploš- no ljudsko obrambo in druž- beno samozaščito. Letošnji znak »»hrabro de- janje« je na našem območu dobila Džemsada Suljkano- vič iz Titovega Velenja. Džemsada stanuje v četr- tem nadstropju stanovanj- skega bloka, rešila pa je tri- letnega otroka iz stanova- nja nadstropje nižje. V tem stanovanju je namreč iz- bruhnil požar. Džemsada je opazila dim in brez omaho- vanja je vdrla v stanovanje ter pred ognjenimi zublji rešila otroka, ki je bil sam v stanovanju. Slovesnosti ob Dnevu var- nosti so bile tudi v drugih občinah na našem območju. V Slovenskih Konjicah so jo pripravili že v ponedeljek, udeleženci pa so si ogledali tudi proizvodne prostore v delovni organizaciji LIP. S. Š. lazvoj se meri s smetmi ^eltova študija se Je opredelila za Bezino pdlagališče za smeti v gvenskih Konjicah bo do Dca leta polno in treba bo fditi novega. Tega se v ovenskih Konjicah zave- jo že dlje časa, vendar so stali zapleti zaradi mož- li lokacij za odlagališče. Povsod se ga namreč bra- 0 in zadnja utemeljena lo- cija naj bi bila v Bezini, >r krajani tudi niso niti [lo navdušeni nad takšno ložbo. Na mnogih sejah upščine, zborih krajanov na kakšni drugi seji se po- rlja vprašanje o novem letišču, ki ga pa konjiška čina že hudo potrebuje. Da bi bil volk sit in koza a, so v občini naročili ob- bo študijo pri Ijubljan- >m Smeltu in že leta 1980 Hiovali posebno komisijo, ipremlja ves postopek. Iz študije za centralno deponijo v konjiški občini so razvidne štiri možne lokacije: kamno- lom nad Konjicami, Loče pod gradom Pogled, širitev stare deponije in Bezina. Slednja je po ugotovitvah Smeltovcev tudi najbolj ute- meljena. Gre namreč za za- močvirjen teren, z dovolj ka- pacitetami in bližino kraja za pridobivanje prikrivnega materiala. Vse to bi zahteva- lo manjše vzdrževalne stro- ške, zemljišče pa bi čez nekaj desetletij bilo boljše. Prouči- li so tudi ekološke vplive, saj bo moral načrt zadovoljiti vsem zahtevam in strogim zakonskim predpisom. Na tem področju tudi ni strnje- nega naselja, najbližja doma- čija je oddaljena 200 metrov. Naložba bi po zdajšnjih ocenah veljala 150 milijonov, ki jih bo zbralo združeno de- lo konjiške občine. Zmoglji- vost deponije bi bila 500 ti- soč kubičnih metrov odpad- kov, ali približno 20 tisoč ton na leto. Konjičani so pri smeltu naročili izdelavo lo- kacijske dokumentacije, ki bo podlaga za izdelavo konč- nih načrtov, ki jih bodo nato razgrnili v javno obravnavo. Z urejenim odlagališčem smeti za celo občino želijo Konjičani slediti razvitemu svetu, ki tudi skozi odpadke in iz ekološkega stališča ure- jene deponije za smeti meri svoj družbeni razvoj. Ali, ka- kor trdijo nekateri ekonomi- sti, da se standard neke deže- le meri po količini odpadkov in urejenih smetiščih. Toda, čeprav akcija teče že šesto leto, ne kaže, da bodo z gradnjo nove deponije začeli prej kot čez leto dni. Ta čas bodo odpadke iz industrije in gospodinjstev še naprej vozili na odlagališče pri Pre- žigalu, ki je že zdaj veliko okoli dva hektarja in pol, a vendar premajhno. Hkrati se že Zcyeda na kmetijske povr- šine, ki so v vsej neposredni bližini odlagališča že meli- orirane. Na zapuščenem od- lagališču, s katerim upravlja Komunalno podjetje, bodo zasadili drevje in tako nare- dili umetni hrib sredi rav- nice. MATEJA PODJED V treli $marslcili sicupščinali SIS izvoliii vodstvo v preteklem tednu so bila prva zasedanja treh skup- ščin SIS v občini Šmarje pri Jelšah: za vzgojo in izobraže- vanje, zaposlovanje ter po- kojninsko in invalidsko za- varovanje. Delegati so med drugim izvolili novo vod- stvo. Nova predsednica skup- ščine občinske izobraževal- ne skupnosti je Marjana Žo- gan, predsednica zbora upo- rabnikov je Cilka Iršič, zbo- ra iz\'olj žalostno dejstvo, saj je v vsakem zarodku življenja že kal smrti. Dej- stvo je resnično in neizprosno. Toda kdo med nami si ne želi podaljšati življenja, živeti dlje, kot je običajno namenjeno in h koncu najti zadovolj- stvo, mir in srečo - čudovito nadome- stilo za preživeta težka leta, za pre- stano gorje. Želja bo ostala le želja, če bomo čakali, da se ta izpolni sama od s€be. Njena uresničitev je mogoča, to- le z največjo in vztrajno odloč- ^'^stjo, z mnogo razuma, doslednostjo jo potrpežljivostjo v vseh zrelih Jetih. Jake in podobne misU se porajajo ob ^dnu starejših občanov v celjski obči- ni, ki se je pričel s slovesnim uvodom Draga Medveda, predsednika občin- ske konference socialistične zveze v Celju, v ponedeljek v domu upokojen- cev ob otvoritvi razstave oskrbovan- cev tega doma. Prireditve bodo trajale do sobote, 17 maja. Ta dan bo zaključ- na prireditev in sicer koncert mešane- ga pevskega zbora zveze društev upo- kojencev Celje in invaUdskega pev- skega zbora, prav tako iz Celja. V torek je bil dan odprtih vrat doma upokojencev s predstavitvijo dejavno- sti in načrtov za uvajanje takoimeno- vane zunanje dejavnosti doma upoko- jencev. V sredo, danes in jutri poteka- jo reizlična športna tekmovanja. Pose- bej moramo opozoriti na jutrišnje pre- davanje izobraževalnega programa Univerze za tretje življenjsko obdobje. Predavanje bo vodila prof. dr. Ana Krajnc s filozofske fakultete v Ljublja- ni. Predavanje bo spremljano z video projekcijo. Na to predavanje so posebej vabljeni socialno kadrovski delavci in pred- stavniki društva upokojencev. Istega dne bo še sprejem predsednikov dru- štev upokojencev in predstavnikov zveze društev občine pri predsedniku skupščine občine Celje in občinske konference SZDL Celje. V društvih upokojencev v celjski ob- čini ves teden potekajo razhčne aktiv- nosti, razstave in druge prireditve. Or- ganizacije Rdečega križa organizira obiske mladih članov pri bolnih upo- kojencih v bolnišnici in na domu. V organizacijah združenega dela se v tem tednu spominjajo svojih upoko- jencev in hkrati preverjajo uresničeva- nje programa - prfprave na upoko- jitev. Na novinarski konferenci, ki jo je organizirala občinska konferenca socialistične zveze v Celju smo bili sez- nanjeni z družbenoekonomskim polo- odo pisni in morajo vsebovati: - osebne podatke (rojstne, bivališče, izobrazba, zaposlitev, podatke o dosedanjih priznanjih), - podrot>en opis zakaj je oseba, organizacija ali skupnost predla- gana za podelitev priznanj. Grad Tabor prevzela Pivovarna Lašico Gostišče Grad Tabor Laško je prevzela v upravljanje Piv» varna Laško, od dosedanjeg^a zasebnega najemnika Hii Džumhurja. Le-ta je odpovedal najemno pogodbo, ki jo je ptH dobrima dvema letoma podpisal z IS laške občine, ker b« prenehal opravljati obrtno gostinsko dejavnost na gradi Tabor. Dosedcmji najemnik je v obnovitev gradu kot kulturno zgodt vinskega objekta in v samo gostišče vložil prek 95 milijone? dinarjev lastnih sredstev. Čeprav po pogodbi najemnik nima pravice zahtevati povračil; stroškov, če pred rokom sam odpove pogodbo, mu bodo priznal odškodniko v višini 41 milijonov dinarjev, ki jo bo poravnali Pivovarna Laško. Z obnovitvijo razvalin starega gradu so i občini vendarle ohranili kulturnozgodovinski objekt, ki je bii pred obnovo zapisan propadu, z gostiščem pa so nedvomno popestrili turistično ponudbo. Zato je občini v interesu, da » nadaljuje gostinsko turistična dejavnost na gradu Tabor. Piv& varna Laško pa svojo odločitev, da prične s stransko dejavnosljCi gostinstva in turizma, utemeljuje z vlogo, ki jo ima po občinski srednjeročnih dokumentih kot nosilka razvoja gostinstva ii turizma v občini Laško. WI Modernejša cesta na Ponikvi v krajevni skupnosti Ponikva so že začeli uresničevati reft rendumski program. Tako so asfaltirali kilometer ceste ^ Hotunju, krajani pa so si sami uredili še dovoze do hiš. Zi modernizacijo ceste so zbrali 3,5 milijona dinarjev, približoi 10 milijonov pa so v krajevni skupnosti namenili iz sredstei samoprispevka. V kratkem bi tudi končali z izgradnjo telefonskih prikljuf kov v vaseh Slatina, Luterje, Zagaj, Dobovec, Ostrožno, Bobovt in Dolga gora. Akcija teče že tretje leto, zavlekla pa se je zarad pomanjkanja materiala. S tem so narasle tudi cene telefonski! priključkov. Tako so morali krajani za glavni vod odšteti po 27( tisoč dinarjev, za priključek pa še po 150 tisočakov. Z novimi 4f priključki bo tako celotna krajevna skupnost pokrita s telefon skim omrežjem, v nasledryih letih pa tudi ne bo možnosti 2 gradnjo novih, saj centrala večjih obremenitev ne zmore. TC Sprehajalna pot ob Savinji I Celjska občinska komunalna skupnost bo letos HnansiraV asfaltiranje peš poti od Savinjskega nabrežja do Čopove ulic* ob poti pa bodo postavili tudi nove klopi in smetnjake. Letos naj bi zgradili še brv za pešce čez Ložnico (pri izlivu v Savinjo). Glavni načrti za to brv, ki bo stala približno 25 milijo nov dinarjev, so že naredili, začeli pa naj bi jo graditi julij* približno mesec dni kasneje pa bi jo že odprli. S tem bi uresničili prvi del načrtov, ki predvidevajo, da bi' petih letih uredili sprehajalno oziroma trim pot po levem bregu Savinje vse do lani zgrajene brvi v Levcu in po desnem bregil mimo Grička nazaj do Mestnega parka. Ta del Savinje pole* poleg številnih sprehajalcev privabi tudi precej kopalcev, 5*, posebej odtlej, ko so zgradili glavni zbiralnik za komunaln* odplake. Letos poleti naj bi začela delati tudi čistilna napravaj žalski občini, kjer bodo poleg komunalnih čistil tudi odplake il Mlekarne v Arji vasi, tako da bo Savirxja še bolj čista in vabljivj Žal pa doslej še ni uspelo pritegniti tudi gostincev, da bi postM vili na tem delu vsai kakšen kiosk s pijačami. J S.l Cufi je Puli in ima spet starega I lastnika Cufi, prijazen kuža iz prejšnje številke, je spet našel lastnik^^ Dolžni smo zapisati popravek, saj smo pomotoma zapisali, daJ^ Cufija, kije v resnici Pufi, prejšr\ji lastnik zavrgel. Resnica je ta- da se je Cufi zgubil, s pomočjo našega oglasa pa je spet Pj] starem lastniku. Kot zanimivost, ki nam pove, da je pri nas precej dobrih ljudi, ki imajo radi živali še to, da se je k Job^ Vrhnjak iz Društva za zaščito živali, oglasilo 14 interesentov, bi psičku nudili topel dom._____________.___________________^ Liboje so se pobratile s KS Tkon Krajevni praznik v znamenju 100 letnice šole v spomin na noč od tretje- ga na četrti maj leta 1941, ko je skupina rudarjev za- pustila rudnik, še prej pa pokvarila vodne črpalke in drugo opremo ter se potem odpravila v Kočevsko bri- gado, praznujejo v Libojah v začetku maja svoj krajev- ni praznik. V soboto popold- ne so odprli prizidek pri os- novni šoli, v katerem so ku- hinja, jedilnica, učilnica ter shrambe. Sicer pa libojska šola letos praznuje 100 let- nico obstoja. Na slavnostni seji skupšči- ne krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organi- zacij so pregledali delo, opravljeno v zadnjem letu. Še zlasti veliko del so opravi- li na komunalnem področju. Omeniti je treba asfaltiranje dvorišča pri osnovni šoli, sa- nacijo plazu pri kulturnem domu, ureditev ceste na Br- nico, novo asfaltno prevleko na igrišču TVD Partizan ter asfaltiranje dela ceste od kamnoloma do Zagrebena. Vrednost teh del je znašala dobrih sedemnajst milijonov dinarjev, precejšen delež pa je bil iz naslova praznovanja občinskega praznika, ki je bilo lani v Libojah. Poleg te- ga so krajani s prostovoljnim delom, s pomočjo organiza- cij združenega dela ter samo- upravne interesne skupnosti za ceste in komunalo asfalti- rali odsek ceste od Kasaz do Griča ter odsekov proti Sončnemu hribu in Zagrebe- Na sobotni slavnosti seji so podpisali tudi listino o pobra- tenju s krajevno skupnostjo Tkon iz otoka Pašmana v ob- čini Biograd na moru. nu. Zgradili so tudi nekaj manjših vodovodov ter okre- pili električne napeljave. Ko- munalnih problemov je še precej, zato ni naključje, da so se krajani na referendu- mu odločili za uvedbo.kra- jevnega samoprispevka. Na slavnostni seji so pode- lili tudi priznanja Osvobodil- ne fronte, plakete in prizna- nja krajevne skupnosti. Priz- nanja Osvobodilne fronte so prejeU Marija Gothe, Štefan Kotar, Slavko Lednik in Darko Šuler. Zlato plaketo Jernej Koštomaj: »Občina Žalec je pobratena z občino Bi- ograd na moru in v Libojah smo se odločili, da se pobrati- mo z eno izmed kridevnih skupnosti v tej občini. Odločili smo se za Tkon, pobrateni pa smo tudi s krajevno skupnost- jo Zagrad. Upam, da bo sode- lovanje s Tkonom prav tako uspešno kot z Zagradom.* kr^evne skupnosti je prejela podružnična šola iz Liboj, srebrno sta prejela Mirosan ter Alojz Kotar, bronasto pla- keto pa Franc Cretnik in Sta- ne Lavrinc. Priznanja kra- jevne skupnosti so podeliU Martini Feldin, Jožetu Janči- ču, Francu Ježovniku, Simo- RadoslavBojamič: »Tkon je krajevna skupnost na otoku Pašmanu in šteje 800 prebival- cev. V glavnem se ljudje uk- vaijajo s kmetijstvom, ribi- štvom in turizmom. Upam, da bomo z Libojčani dobro sode- lovali na področju športa in kulture, mislim pa, da bi se so- delovanje lahko okrepilo tudi na gospodarskem področju.« nu Napotniku, Ivanki Pla- ninšek, Bojanu Travnšku, Danici Rehar, Blaženki Miš- ninski-Magajne, samouprav- ni interesni skupnosti za ko- munalo in ceste ter gasilske- mu društvu Zabukovica. JANEZ VEDENIK Novi tednik- Radio Ce- lje, Trg V. kongresa 3a, Celje. Telefoni uredniš- tva: 22-369, 23-105, 27- 728,28-408. MAJ 1986 NOVI TEDNIK - STRAN 7 prvi petelc v drugem radijskem )(vizu Radia Celje, ki je jjjl na sporedu v petek pod pokroviteljstvom l^snine-ProdEgnega cen- ya Leveč, so si nagrade Ljubljanske banke, Merx potrošnika in Mladinske jjnjige-knjigarne Celje pridobili Aco Pepevnik iz Šentjurja, ki je že po dru- gem podatku odkril da gre za vrh Cerro Tore, garbara Fidler iz Vojni- Ka, ki je razkrinkala babi- lonskega cesarja Hamu- rabija. Dragica Ivič iz gentjurja, ki je prepozna- la domači Rifnik, Dragica Rebzel iz Celja, ki je od- juila znamenitega Slo- venca Primoža Trubarja in Ferdo Čuden, ki je ria- Sel Šah - name ali Knjigo Itraljev, nsuvečji ep vseh časov. Gost v oddaji je bil to- Icrat alpinist Franček Knez, ki je med odgovori na vprašanje iz prejšnjega Icviza izžrebal Pepco Vo- dišek iz Laškega, Rimska cesta 2b. S pravilnim od- govorom in malo sreče si je prislužila Monografijo Celja, katere avtor je dr. Ivan Stopar, gost naše prejšnje oddaje, kije tudi zastavil vprašanje. Novo vprašanje je to- krat zastavil vsem poslu- šalcem Franček Knez: KAKO SE IMENUJE OSREDNJI STEBER V TRIGLAVSKI STENI? Odgovore pošljite na Radio Celje - za kviz. Trg V. kongresa 3a, 63000 CE- LJE do četrtka, 5. junija 1986. Prihodnji Kviz bo na sporedu prvi petek v juniju, to je 6. junija 1986. Nama praznuje štirideset let Povečali ifodo blagovnico v Žalcu Ob štiridesetletnici ob- stoja so v Nami v Ljubljani pripravili novinarsko kon- ferenco, na kateri so novi- narje med drugim seznanili tudi z načrti Name v nasled- njem obdobju. Ena izmed usmeritev Name je, da bi ob veleblagovnicah zgradili tudi manjše trgovine za os- novno preskrbo, vendar, kot so poudarili, to na po- dročju Celja ne pride v po- štev, saj ocenjujejo, da je os- novna preskrba dobro orga- nizirana. Načrtujejo povečanje bla- govnice Nama v Žalcu, v Levcu pa naj bi povečali skladiščne zmogljivosti ter se bolj povezah z drobnim gospodarstvom. V Titovem Velenju bodo povečali malo- prodajno mrežo z manjšimi lokali, to pa bo seveda odvis- no od potreb oziroma naraš- čanja števila prebivalstva. Sicer pa je Namin cilj, da bi vsakih deset let temeljito obnovili vsako veleblagovni- co, da bi izbolj.šali tehnologi- jo poslovanja in dosegli več- jo funkcionalnost pri sami tehnologiji prodaje. Ob 40- letnici so podelili tudi plake- te in priznanja Name. V toz- du v Titovem Velenju so pla- kete prejeli Vida Kovačič, Franc Krajner, Miha Krivec, Ivan Naveršnik, Franc Špe- ghč, Marija Tovšak in Anica. Zavolovšek, priznanja pa so prejeli Erna Cepina, Marija Domonkoš, Marjana Kašnik, Stanka Potočnik, Stane Šir- še in Boža Večernik. V tozdu v Žalcu pa so plakete prejeh Marija Derča, Anica Ilovar, Ivanka Matek, Dolfe Naraks, Feliks Smodiš in Oto Žagar, priznanja pa Lenko Cilen- šek, Viktorija Jager, Franjo Korenko, Rudi Korošec, Anica Kumer, Jožica Levar, Jalka Marovt, Špiro Me- štrov, Karel Planinšek, ZaU- ka Stepišnik, Rado Šlogar, Helena Vasle, Vili Vidah, Poldka Zagoričnik, Simon Zaje in Ljubo Žohar. JANEZ VEDENIK V Trnovljah so praznovali Krajani celjske primestne krajevne skupnosti Tmovlje so svoj krajevni praznik pri- pravili na Dan zmage, 9. maja. Letos so ob praznovanju pri- pravili vrsto spremljajočih prireditev, osrednja priredi- tev ob prazniku pa je bila v soboto. Tmoveljčani so večino ure- ditvenih del v kr jevni skup- nosti opravili že lani, letos pa jih čaka še dokončanje kanali- zacijskega omrežja in ureditev peš poti in pločnikov v naselju. Prav v teh dneh so pričeli s prvimi deli. Krajani Trnovelj pa si prizadevajo tudi za razši- ritev telefonskega omrežja. Sicer pa so Trnoveljčani ob svojem prazniku pripravili vr- sto športnih in kulturnih prire- ditev. V vseh športnih tekmo- vanjih so sodelovah tudi delav- ci tistih delovnih organizacij, ki imajo sedež na območju kra- jevne skupnosti. Med kulturni- mi prireditvami pa so si Trbo- velj čani lahko ogledali tudi predstavo Iva Brešana Hamlet v Blatnem dolu, s katero so se predstavili člani amaterskega gledališča Žarek iz Žalca. Na osrednji prireditvi ob praznovanju kr jevne skupno- sti so najprizadevnejši krajani dobili tudi priznanja krajevne skupnosti in bronasta prizna- nja osvobodilne fronte. Prizna- nja krajevne skupnosti so pre- jeli Cirila ArUč za delo v kra- jevni samoupravi, Irena Iva- čič-Štraus za delo v osnovni or- ganizaciji Zveze komunistov, Marica Gosnik za delo v kra- jevnem odboru Rdečega križa, Nada Agrež za delo v kulturno- umetniškem društvu Zarja in Mišo Žurej za delo v gasilskem društvu. Bronasta priznanja osvobodilne fronte so prejeli Kulturno umetniško društvo Zarja Trbovlje, Anton kolenc, Ivan Remšak, Ludvik Pezman in Katarina Murko. Ob prazno- vanju pa so podeUli tudi po- sebni priznanji krcgevne skup- nosti, ki sta jih prejela Štefan Fras in Milan Golavšek. IVANA FIDLER Oobarsica eicskurzija Gobarska družina Bisernica Celje pripravlja v soboto, 17. maja, gobarsko ekskurzijo na Slivniškem jezeru. Vsi, člani, pa tudi drugi zainteresirani ob- čani, se bodo zbrali ta dan ob 8. uri pri ribiškem domu. RAZPISNA KOMISIJA ODDELKA ZA LJUDSKO OBRAMBO OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU razpisuje prosta dela in naloge referenta za splošne zadeve Pogoji: - srednja šola ekonomske ali upravno-administra- tivne smeri - 1 leto delovnih izkušenj Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati tudi posebne pogoje določene z zakonom o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja 2 meseca. Kandidati naj vložijo prošnje z dokazili o izpolnjeva- nju pogojev v roku 15 dni od dneva objave na Raz- pisno komisijo oddelka za ljudsko obrambo občine Šentjur pri Celju. O izbiri bodo kandidati pismeno obveščeni v roku 30 dni po izteku roka za prijavo. CESTNO PODJETJE CELJE Delovna skupnost skupne službe vabi k sodelovanju večje število delavk za opravljanje del in nalog vzdrževanje reda in čistoče - poslovnih in stanovanjskih prostorov na sedežu DO, Lava 42 in v TOZD ASFALT KAMNOLOM v Veliki PirešicL Dela in naloge se izvajajo v dopoldanskem pa tudi popoldanskem času. DO nudi stimulativne osebne dohodke. Pisne prijave sprejema kadrovska služba DO, Lava 42, 8 dni po objavi. Specializacija prodajnih programov f/ Ponošnikovem tozdu Prodala Radeče se trudilo tudi za ohranlanle nerentabilnih trgovin Med devetimi poslovalni- cami Potrošnikovega tozda Prodaja Radeče je kar tret- jina nerentabilnih trgovin. V njih prodajalci s prome- tom ne pokrivajo niti stro- škov poslovanja, a v tozdu Prodaja Radeče se zaveda- jo, da so te trgovine zelo po- membne. V njih skrbijo za osnovno preskrbo kraja- •»ov, ki bi sicer morali po nakupih v oddaljenejše tr- Eovine. Sicer pa im^o v tozdu Pro- daja Radeče poleg blagovni- ce Radeče, kjer prod^ajo po- leg artiklov osnovne preskr- be še tekstilno in tehnično '^lago, še prodajalno pohi- štva, bomboniero ter trgovi- ne v Zidanem mostu, Jagnje- nici. Njivicah in na Vrho- vom. V tozdu je zaposlenih 70 delavcev, ki so poprečno stari pod trideset let. Dobra polovica zaposlenih ima srednješolsko izobrazbo, v' tozdu pa skrbijo tudi za izo- braževanje ob delu. Letno se nekaj delavcev vpiše v po- slovodsko šolo, nekaj pa jih nadaljuje tudi s šolanjem na višji stopnji. V okviru Proda- je Radeče imajo urejeno tudi štipendiranje, za svoje delav- ce pa pripravljajo interne izobraževalne tečaje za pro- dajo posameznih prodsOnih programov. Blagovnica Radeče - velika pridobitev v letošnjem prvem trome- sečju se je glede na lansko obdobje v Prodaji Radeče fi- zični obseg prodaje povečal za skor^ tri četrtine. To gre pripisati predvsem odprtju nove blagovnice, s katero so v Radečah izboljšah struktu- ro prodajnih programov. Blagovnica Radeče posluje eno leto, z njo pa so kupci več kot zadovoljni. Prodajne površine so se namreč pove- čale za dobrih 1000 kvadrat- nih metrov, ponudba na enem mestu pa je neprimer- no boljša in pestrejša kot so je bili v Radečah vžijeni prej. Pa še nekaj so v tozdu Pro- daja Radeče pridobih z novo blagovnico. Delovni pogoji zaposlenih so se zelo izbolj- šali, v blagovnici pa prodaja- jo tudi takšne izdelke, ki tr- govini omogočajo boljše po- slovanje. Gre za izdelke, ki Za letos načrtujejo v Pro- daji Radeče še razširitev druge in pričetek prodaje v tretji etaži radeške blagov- nice. Drugo etažo bodo raz- širili za približno 100 kva- dratnih metrov prodajnih površin, v njej pa bodo po- nudili razširjeni program tekstilnega blaga, športnih in usnjenih izdelkov ter obutve. V tej etaži bodo ure- dili tudi poseben kotiček v katerem bodo prodajali mo- do za mlade. S pričetkom prodaje v tretji etaži bodo v radeški blagovnici pridobili še 300 kvadratnih metrov novih prodajnih površin. Tu pa bo mogoče kupiti tehnični ma- terial. imajo višje razlike v cenov- nem razmerju, po njih pa povprašujejo tudi kupci iz okoliških krajev. Specializacija prodajnih programov Ob letošnjih prvomajskih praznikih so v Jagnjenici od- prli prenovljeno trgovino. Prodajne prostore so pove- čah za dobro tretjino, hkrati pa so prešh tudi s klasičnega načina prodaje na samopo- strežno prodajalno. Za vna- prej načrtujejo v okviru toz- da tudi redna vzdrževalna dela v vseh trgovinah. V središču Radeč namera- vajo v stare trgovine uvesti specializirane prodajne pro- grame. Tako bodo na približ- no 400 kvadratnih metrih prodajnih površin uredili sa- lon pohištva v katerem bodo prodajah vse pohištvene programe, vključno s celot- nim izborom talnih oblog in tapet, v sedanji trgovini s pohištvenimi programi pa bodo v kratkem uredili še eno samopostrežno proda- jalno. Za prihodnje leto načrtuje- jo v okviru tozda Prodaja Ra- deče obnovitev trgovine v Zidanem mostu. Ob izgrad- nji elektrarne na Vrhovom Za popestritev ponudbe bodo v radeški blagovnici 13. in 14. junija pripravili tudi posebno modno revijo na kateri bodo manekenke iz Maribora predstavile no- va oblačila za poletni čas. V modni predstavitvi si bomo lahko ogledali oblačila PIK Maribor ter izdelke, ki so jih za poletje pripravili v Labodu, Novoteksu in Korsu. pa bo Potrošnikov tozd Pro- daja Radeče v tem kr^u zgradil tudi market z bi- fejem. jjf^di^če Radeč počasi dobiva novo, lepšo podobo. Ob lani zgrajeni blagovnici urejajo 5^'co, sčasoma pa bo prav ta del postal nakupovalno središče Radeč. Tukaj bodo ^feč zgradili tržnico, poleg tega pa tudi banko in stanovanjski blok. V spodnji etaži radeške blagovnice se kupcem ponujajo bogato založene police z izdelki osnovne preskrbe. 8. STRAN - NOVI TEDNIK 15. MAJ 1! Kulturna karavana se je na svoji poti v Brnco ustavila tudi pri knežjem kamnu na Gosposvetskem polju. ¥ zamejstvu le zasijala Zarja Mmlll obisk pobratenemu društvu Dobrač v Brnel Začelo se je z gostova- njem Učiteljskega pevskega zbora Emil Adamič na av- strijskem Koroškem, ki je nato prinesel idejo o izme- njavi dveh gledaliških sku- pin. Pobudo je prevzela tr- noveljska Zarja. Skupino iz Bmce so Celjani gostili že dvakrat, v soboto, 10. maja, pa so jim gostoljubje vrnili Korošci. Zarjani so zasijali z letošnjo uspešnico - Gogo- ijevo Ženitvijo v režiji Šte- fana Žvižeja. Brnca leži na skrajni jezi- kovni meji v Avstriji živeče manjšine, zato lahko temu gostovanju in navezovanju stikov s tamkajšnjimi Slo- venci pripišemo izjemno po- membnost. Predvsem pa je tako sodelovanje spodbuda slovenski gledališki skupini Dobrač v Brnci, ki s svojo trmo vztraja in s svojim kul- turnim in političnim delom nadaljuje kljub nenehnim hudim pritiskom ponemče- vanja. O predstavi sami bi lahko zapisah, da je to Gogoljevo delo ponudilo Zarjanom obi- lo možnosti za kreacije posa- meznih likov, ki jih je režiser posrečeno izbral in vodil skozi komedijo, da drži gle- dalca v oblasti celi dve uri. Gledališka skupina Zarje je s to predstavo, brniška je bila že šesta, pokazalo zrelost in pri večini igralcev tudi ruti- niranost. Čeprav so z Gogo- ljevo Ženitvijo pravzaprav ugriznili v trd oreh, so ga družno štrli in vložili v delo vehko truda. Imeli so 31 vaj in po premieri nastope v ve- čih slovenskih krajih. Pri- hodnji teden odhajajo v go- ste v pobrateni Doboj. Vse- kakor je to delo, za katerega bi bilo škoda, da bi prekma- lu izginilo z repertoarja. Si- cer pa bodo Zarjani imeli za gostovanja še veliko prilož- nosti. Uprizarjanje Gogoljevih del prav gotovo sodi v današ- nji čas. Tudi danes imamo med nami karieriste, topo- glavce, domišljavce, baran- tače in zvodnike ter velike borce za ustvarjanje lagod- nega življenja. Vse to nam v razmislek ponuja tudi Gogo- Ijeva Ženitev oziroma pred- stava Zaijanov. In še nekaj se zrcali v tem besedilu: beg pred odgovornostjo, ki nam jo nalaga urejeno življenje. Tudi danes postavljamo vprašanje, ali je ženitev sa- mo toga formalnost ali druž- bena nuja - za nekatere (predvsem pravnike in soci- ologe) je to tradicionalizem, kajti človek lahko živi tudi brez zakonske zveze!? Vsa ta vprašanja so v ko- mičnih situacijah na odru iz- vrstno razpredah igralci in ustvarili v dvorani, kjer je se- delo le kakšnih 50 gledalcev, izredno vdušje. Prišh so to- rej tisti »pravi«, ki jim slo- venska beseda, posebej pa še gledališče, kaj pom.eni. To je začutil tudi igralski tim, ki je svojo igro stopnjeval do šte- vilnih aplavzov na odprti sceni. V sicer kolektivno trd- ni igri, je salve smeha spro- žal Srečko Centrih, v vlogi aktivnega dvornega svetnika Podkoljosina. Srečko Cen- trih je skrbno in do potanko- sti izdelal Uk in pri tem po- novno dokazal svoje (komič- ne) igralske sposobnosti. Kot njegov, za ženitev ne- nehno zaskrbljeni prijatelj Kockarjev, se je potrdil Živ- ko Beškovnik, ugajala je tu- di naivna, mlada nevesta, željna avanture z ženitvijo, Agatja Tihonovna, ki jo je upodobila Alenka Pešakova. Korektno, dovolj ostro in od- ločno, a preračunljivo je vlo- go posredovalke Fekle Iva- novne odigrala Cvetka Videc. Viden delež k predstavi so dali z izdelanimi liki tudi Drago Turnšek, Branko Zu- pane, Milan Ramšak, Mateja Piki, Dušan Zevnik, Robert Lukaščik, Igor Lončar, Se- bastjan Hohnjec, Boris Ste- pišnik in Ferruccio Esterer, na,sceni Franca Ostrožnika in Štefana Žvižeja in v kostu- mih, ki jih jih zasnovala Vida Zupanova. Za umetniško lep večer in obisk v Brnci seje članom Zarje zahvali predsednik slo- venskega prosvetnega dru- štva Dobrač Maijan Gallob in poudril dvojni pomen to- vrstnih sodelovanj med obe- ma društvoma. MATEJA PODJED In slilfa je ustvarila slikarja v Likovnem salonu Celje, ki je vendar reprezentančna ustanova in je zato povsem nerazumljivo, da pred ne- davnim ni gostil likovnih ustvarjalcev iz pobratenega Grevenbroicha, se tokrat predstavlja mariborski akademski slikar Marjan Remec. Ptujčan po rodu, ki je diplomiral na ALU v Ljubljani pri G. Stupici in, ki je vidno aktiven tudi v pedagoškem poklicu. Remčeva razstava je pre- gledni izbor iz njegovega de- setletnega ustvarjanja v ak- varelni tehniki (ustvarjalno je sicer prisoten v sloven- skem prostoru že skoraj tri desetletja), za katerega je značilna izredna čistost, jas- nost v izrazu; takšna za kate- ro je kar težko verjeti, da je zgolj prenos umetnikovega notranjega sveta v zunanje- ga, preko slikarskega medi- ja. Ob dandanašnjem mra- kobnem in z mnogimi senca- mi obdanem svetu je skoraj nedoumljivo, da bi lahko bil duhovni svet (zavest, podza- vest, predzavest) kakršnega sodobnega, v življenju druž- be aktivno prisotnega, člove- ka tako neranljivo čist. Zato nam je pri iskanju stika s te- mi akvareli lahko v veliko pomoč avtorjevo, v razstav- nem katalogu priobčeno, razmišljanje ob nastajanju akvarela »Pokrajina z lavo in mostom«. To je izvrsten opis ustvarjalnega procesa, s ka- terim Remec razkriva, da je on kot ustvarjalec le izvrše- valec določenega procesa, ki je, kot poudarja, docela sli- karski, saj avtor le zaradi možnosti lastne orientacije v P9IJU shke uporablja poime- novanja likovnih elementov z besednimi pomeni. Slikar je tako le še roka; orodje svo- jega slikarstva, v katerega pa ob spretno uporabljeni nak- ljučnosti vnaša svojo osebno ikonografijo. Slika išče sh- karja (Stupičin umetniški ideal), le-ta pa ji vdahne živ- ljenje (materialnost) pozorno sledeč slikinemu lastnemu programu: »... in tako se mi nadzor nad pokrajino, ne da bi enkrat samkrat odložil čo- pič, dokončno izmakne. Ka- ko romantično! K^o kata- khzmično!« Oko likovnega gledalca, ki je deležno pretežno z Zeit- geistom in Raumgeistom na- bite sodobne slikarske opti- ke, doživlja stik z Remčevi- mi akvareli zgolj preko me- ditativnega, rehgioznega zre- nja, ki ustreza intimnemu značaju teh del. Potrebno pa je tudi dodati, da so Remče- ve slike, ki hrepenijo po ko- mornem vzdušju, naletele v prostorih celjskega Likovne- ga salona, ki je osvetljen s pomladansko (čeprav z radi- acijo nasičeno) svetlobo, na nadvse ustrezno mesto. BORI ŽZUPANČIČ Zlata harmonika se je začeU Letošnje tekmovanje har- monikarjev z diatoničnimi harmonikami za Zlato har- moniko Ljubečne se je zače- lo. Štiriintridest harmoni- karjev iz Italije in Primor- ske se je prvega maja sreča- lo v Domju pri Trstu. Posebna komisija, ki so jo sestavljali člani društva Fran Venturini, ki to srečanje pri- pravlja in predstavniki kopr- skega in tržaškega radia, je za polfinale izbrala deset nso- boljših. Med njimi so godci, ki s svojim ubranim igrajem ohranjajo z diatonično har- moniko tudi narodno pri- padnost. Na tržaškem krasu in v delu Benečije pomeni igranje na ta instrument mnogim edini stik s sloven- stvom v sosednji državi. Kakšno zanimanje vlada v Domju in okohci za to sreča- nje kaže številni obisk poslu- šalcev med katerimi je bilo mnogo Italijanov. Na prire- ditvenem prostoru pri kul- turnem domu »Anton Uk- mar-Miro« se je zbralo več kot tisoč ljubiteljev te har- monike. Prireditev pa je pol ure neposredno prenašal tu- di radio Trst A in koprski radio. Reportažo je poleg agencije Alpe Adria posnela tudi italijanska televizija. Rečemo lahko, da se je le- tošnja Zlata harmonika zače- la nadvse prijetno, v lepem, sončnem vremenu. Pred- stavniki radia Koper so celo izrazih željo, da bi polfinalno prireditev pripravih sredi tu- ristične sezone .v Portorožu., To pomeni, da je prired ki so jo pred šestimi let Čeh na Ljubečni ob soc vanju celjskega radia, že segla interese Kulti umetniškega društva iz bečne. Ob tej ugotovitv ncgbrž potrebno k orgai ranju in izvedbi pristopi bolj prizadevno in odgo no. Skoda je le, da je p zaloga kaset Zlate harm ke. Po podobnih kaseta namreč v Italiji veliko j praševanje. Tudi pri izdaji kaset s monikarji je prednost strani organizatorjev Z harmonike. Toda, ali jo b znali izkoristiti? Zlata ] monika postaja vse bolj reditev, ki lahko vključi zlične interese. _ Izvrsten uspeh mladinskih zhorov Zlati odličji na MPF Celje 89 sta omogočili Dekliške- mu zboru Centra srednjih šol iz Titovega Velenja, ki ga vodi Ivo Marin ter Meša- nemu mladinskemu zboru Tehnik iz Celja, ki ga vodi Dragica Zvar, nastop na mednarodnem tekmovanju v Nerpeltu v Belgiji. Oba zbora sta to priložnost izko- ristila na najboljši možen način, saj sta osvojila prvi nagradi. Na tem tekmovanju zbo- rov iz vse E\Tope in tudi Amerike je prepevalo okoU 100 zborov, ki so bili na os- novi posnetkov, ki so jih mo- rah prej poslati v Belgijo, razdeljeni v tri skupine. Oba zbora iz Slovenije sta nasto- pila v najtežji C skupini, kjer sta razen obveznih pesmi za- pela še izbran program pe- smi, ki ga je potrdila medna- rodna komisija. Kako vestno sta se oba zbora pripravljala na to tekmovanje pove tudi podatek, da so imeli vaje tu- di po štirikrat tedensko, hkrati pa so precej nastopali tudi na koncertih. Skupna nastopa sta imela zbora tudi v Celju in Titovem Velenju. Člani obeh zborov so nav- dušeni ne samo nad uspe- hom v tekmovalnem delu, temveč tudi nad sprejemom, ki so ga doživeli v Belgiji. Pravijo namreč, da v tem kraju zares vsi živijo s to pri- reditvijo in zato ni čudno, če morajo vodičke zborov prej tri leta delati pri manj zah- tevnih dehh. Medtem, ko so bih člani zbora t^ehnik nasta- njeni na neki farmi, ki je po- dobna našim kmetijam, ki se ukvarjajo s kmečkim turiz- mom, pa so članice velenj- skega zbora prebivale pri družinah. Prav to pa je bilo zanje posebno doživetje, saj so lahko navezale stike s tamksgšnjimi vrstniki. Oba zbora te dni že čaka nov nastop v Zagorju, kjer bo repubhška revija otroških in mladinskih zborov. Seve- da pa se bodo pričele tudi že priprave na Mladinski pev- ski festival, ki bo prihodnje leto v Celju. F. P. »Bolita« za bolnišnico Petdeseto, jubilejt predstavo Georgesa Fe deaua Bolha v ušesu, I v nedeljo, 18. maja ob 1 uri ansambel SLG Cel, uprizoril za izven in i kupiček namenil za m demizacijo celjske bo nišnice. Benifične predstave s stoletja stare navade, katerimi žehjo umetnil' prispevati svoj delež k n ševaju gmotnih teža drugih ustanov in pc dročij. Za nedeljsko predstav je že zdaj precej zanimč nja, med prvimi je vstoj nico rezerviral celjsl predsednik skupščin občine, vabilu so se oc zvah tudi predstavniki L vršnega sveta in družb( no-pohtičnih organizac ter številni zdravstver delavci. Tako bo gledahšče p dolgih letih oživelo tud na nedeljo. Igralci so s odrekh tudi normi z predstavo, oziroma var: abilnemu delu. Ml »Prešeren« na. telcmovanje v Tours Mešani pevski zbor France Prešeren iz Celja, ki ga vodi dirigent Edvard Goršič, je danes odpotoval v francosko mesto Tours, kjer bo sodeloval na veli- kem mednarodnem tek- movanju. Tekmovar^je v Toursu so- di med najzahtevnejša sre- čanja odraslih pevskih zbo- rov, med slovenskimi pev- skimi zbori, ki so se doslej na njem predstavili, pa je bil n^uspešnejši akadem- ski pevski zbor Tone Tom- šič iz Ljubljane. Tekmovanje ni zahtevno le zaradi visoke zahtevnost- ne ravni in sodelovanja uglednih zborov, temveč tudi zaradi samega načina tekmovanja, ki poteka v treh ravneh - od izbirne do finalne. Pravzaprav je že uvrstitev v drugi krog tek- movanja uspeh. Za vsak krog tekmovanja mor^o zbori pripraviti drugačen pevski program. Ker se je mešani pevski zbor France Prešeren odlo- čil za sodelovanje v dveh kategorijah to pomeni, da so morali pripraviti kar šest programov. Delo je bilo ob- sežno in zahtevno, zbor pa ga je opravil z vso odgovor- nostjo, predvsem pa z veh- kim odrekanjem prostemu času. Če je bilo to tudi do- volj, bo pokazalo tekmo- vanje. MBP Trubar - Pater noste Koncert KMZ v Laškem v letošnjem letu, ko praz- nujemo 400-letnico smrti velikega Slovenca Primoža Trubarja, se je številnim prireditvam v Sloveniji pri- družil na našem območju tudi Komorni moški zbor iz Celja pod vodstvom profe- sorja Vida Marcena. Minulo soboto zvečer so v laški cerkvi pripravili kon- cert v počastitev očeta slo- venske identitete in po- membnega avtorja teološke misli, Primoža Trubarja. Njegovo ime je sicer tesno povezano z Laškim, kar je v uvodni besedi z izbranimi besedami poudaril prof Gu- stav Grobelnik. Koncertni spored je obsegal naslednja dela: za začetek štiri Galluso- va in sicer Quam pulchra es, amica mea, Magnum Myste- rium, Ecce Quomodo mori- tur iustus in Ascendit deus. Sledila je pesem Cantate Do- mino, avtor Joannes Croce, zatem Mozartov Ave verum. Pater noster Franca Liszta in za konec prvega dela koncer- ta Mokranjčev Njest svjat. Drugi del koncerta je pri- čel Pahorjev in Cankarjev Očenaš hlapca Jerneja, sledi- le pa so pesmi Rada Simoni- tija Pesem galebu, Pahorje- va Pa se shš. Večerni zvon Sergeja Žarova. O kresu Pe- tra Jereba, Simonitijev zel veter, Kosovelovi Bor jih je uglasbil Srebotnjal za konec Foersterjev Ve ni ave Sohsti so bili S. Bizjak, Ivan Grobler in F ci Satler. Navdušenju p šalcev je zbor dodal š pesmi in sicer Ipavčevo^. movini in Bučarjevo 3 dom. Katere so osnovne zna nosti omenjenenega kom ta? Prva je ta, da je Kom(; moški zbor pod izredno verenim vodstvom prof da Marcena z zahtevnin umetniško dognanim rej toarjem izkazal čast Prim Trubarju, ki je vse svoje Ijenje težil k osveščanju venskega in drugih slo\ skih narodov. Koncert je bil pluralisti dejanje, ker se je odvijf čast Trubarju v katol cerkvi, kjer smo slišah ' pravoslavno liturgično sem. Druga ugotovitev y da je v ušesih poslušal ostalo nekaj akusti« ugank in tretja je v tem, c zbor s pesmijo in uvodne; sedo na nevsiljiv a zelo stojen način pokazal, h se brez hrupa a s preta nostjo občutljive muze^ opozoriti na velik jubilej D. MED\> Lsti za nadaljnji raz- ij^nia so na celjskem Lem območju veli- Ll le zaradi načelne I tej panogi in zgolj ^aaja stanja še ved- (jDalo izkoriščene. To Ijd od ugotovitev Po- 2il(upnosti za turizem .jin Celjske turistič- 3», ki že ves april, s 5 nadaljujejo tudi v f fganizirata po posa- »bčinah v regiji raz- ^tt turistični proble- I občinah, o pripra- 9 letošnjo turistično ^na osnovi teh ocen g sprejemajo stališča ifOge, ki naj bi jih v ,^nih občinah upo- }^ri oblikovanju tu- rfa proizvoda v bo- so obiskali Mozirje, ■jri Jelšah, Laško in maja pa bodo razgo- -pviii še v preostalih j.činah. Kljub temu, \f v zadnjih treh letih ,jerih delih območja u doseženi določeni ih v tem zapisu ne sklicateljev zadnjih razgovorov o turizmu v posa- meznih občinah potrebno storiti. V občini Mozirje bo pred- vsem potrebno opredeliti vlogo Logarske doline in iz- delati urbanistični načrt, brez katerega pri načrtova- nju ne bo šlo. Pri nadaljnjem razvoju gornjesavinjskega turizma bo potrebno oprede- liti tudi vlogo DO Kompas, v občini pa se tudi opredeliti, kdo bo nosilec razvoja turiz- ma, pri tem pa določiti tudi posamezne naloge z roki in obliko koordinacije. Ne bo škodilo tudi več sodelovanja med kr^i v občini pa tudi med turističnimi društvi in združenim delom, med turi- stičnimi društvi in kulturno in telesno kulturno skup- nostjo, saj se naj bi pred- vsem slednje bolj aktivno vključile v organizacijo turi- stičnih prireditev. Tudi v Laškem bo potreb- no določiti nosilca razvoja. V družbenih planih je to Pivo- varna Laško, tako da je po- trebna le podrobnejša in bolj konkretna opredehtev njene vloge. Nekaj več obeta tudi napovedan sporazum, ki naj bi ga sklenila Zdravilišče in GPC tozd Savinja, pa tudi sodelovanje turističnega društva z vojnim zdraviliš- čem Rimske toplice. V obči- ni tudi ni potovalne agencije, niti prospekta, niso pa tudi izkoriščene možnosti pri od- dajanju zasebnih sob. Koordinatorja razvoja ni- majo tudi v občini Šentjur, kjer so ob tem v turistična snovanja premalo vključeni lovci in ribiči, ki na sestanke največkrat niso vabljeni. Prav lovski in ribiški turi- zem pa imata v tej občini naj- boljše možnosti razvoja. V zdraviliščih Rogaška Slatina in Atomske toplice so si na jasnem, kako se stre- že v turizmu, jasni so tudi njihovi cilji. Žal tem prizade- vanjem ne sledijo ostali, reci- mo pošta, banka in trgovina, kjer se ne zavedajo, da turi- stična sezona v zdraviliščih traja vse leto. S temi namera- vajo v poslovni skupnosti in CTZ v kratkem organizirati posebne razgovore. K tem ugotovitvam o naj- bolj perečih problemih v po- sameznih krajih je treba do- dati še nekatere skupne zna- čilnosti. Skoraj povsod se je treba dogovoriti, kaj napra- viti, da bo sezona daljša, da bo ob tem dobil veljavo tudi izletniški turizem. Poseben problem je tudi kadrovska politika, saj v osnovnih šolah še ne storijo dovolj, da bi mladim nakazali možnosti, ki jih nudijo poklici v gostin- stvu in turizmu. Boljše bi lahko bilo tudi informiranje ter tudi sodelovanje med po- sameznimi občinami. R. PANTELIČ Več prostora na Dobrni Na Dobrni že nekaj ča- sa ugotavljajo, da je zdraviliški hotel preo- bremenjen, zahteve go- stov pa vedno večje. Za- to so se že lani decembra lotili prenove depandan- se Zagreb, dela pa naj bi prihodnji mesec zaklju- čili. Po prenovi bo depan- dansa garni hotel s 103 le- žišči in z vsemi spremlje- valnimi prostori, od restavracije, do prosto- rov, v katerih bodo lahko izvajah medicinski pro- gram. Popestrih pa bodo tudi gostinsko ponudbo, saj bodo obnovili gostišče Triglav na Dobrni. Zgra- jen bo v narodnem stilu, ponujah pa bodo različne narodne jedi. S tem bodo obogatili ponudbo Zdra- vilišča, ki si prizadeva, da bi s številnimi aktivnost- mi popestril* bivanje go- stov. T. C. >J ii^ : ~ li..,: K 1^ — i W t-- ^if itJ' a t. V.i vi> V kratkem naj bi tudi v celjski regiji dobili enoten prospekt našega turističnega območja, tiskan na šestih straneh formata 20 x 20 cm. Založnik je Poslovna skupnost za turizem Celje, ki je ob sodelovanju Celjske turistične zveze tudi nosilec propa- gande za naše območje. S prospektom bo uresničen le del delovnega programa, ki si ga je za letošnje loto zadela komi- sija za propagando pri celjski turistični zvezi. V juniju bodo namreč izšle tudi informacije o turistični sezoni na našem območju, še prej, sredi tega meseca, tudi koledar prireditev. Tudi letos bo CTZ izdala turistični koledarček. Po zgledu letnih naj bi septembra pripravili tudi informacije za zimsko sezono, med propagandne akcije pa sodi tudi srečanje z novinarji, ki ga komisija pripravlja v juniju. Neosvinčen bencin tudi v Šempetru Turistična zveza Jugoslavije in Avto moto zveza Jugo- slavije sta izdali zgibanko za motorizirane tuje turiste o prodajnih mestih neosvinčenega bencina. V zgibanki, opremljeni s skico, so označene vse bencinske črpalke, ki bodo prodajale neosvinčen bencin. Na nekaterih črpalkah tak bencin že prodajajo, na nekaterih pa ga bodo šele po 1. avgustu. Na našem območju lahko neosvinčen bencin tujci dobijo že od 15. marca. Za tiste, ki razmišljajo o predelavi motorja svojega avtomobila še to, da bo ponudba takšnega bencina celoletna, ne zgolj v glavni turistični sezoni. Razlika je le v ceni, saj je tak bencin za približno 20 dinarjev dražji od nam znanega super. Letovanje v Icampih in na turističnih kmetijah v Centru za turistično in ekonomsko propagando pri gospodarski zbornici Slove- nije so pripravili izčrpno informacijo o slovenskih kampih, ki jih po opremi in namembnosti delimo v štiri skupine. V prvo so postavili dobro opremljene kampe s tradici- jo in predvsem stalnimi go- sti, v drugo skupino sodijo kampi, ki so v bližini kopa- hšč in so na splošno dobro oskrbovani. Prostore za kampiranje v okolici narav- nih zdravilišč in toplic, ki jim namenjajo vse več pro- stora, ker so za dopust zani- mivi in so privlačni tudi za daljše počitnice, lahko uvt- stimo v tretjo skupino, v zad- nji skupini pa so prehodni in kajakaški kampi. Podrobne informacije o legi, dostopu, zmogljivostih, objfektih, ima- jo v agencijah in turističnih društvih, medtem ko smo o cenah že pisali. Če se boste raje odločili za turizem na kmetih, so cene za domače goste v letu 1986 v dvoposteljnih sobah po ose- bi na dan za nočitev z zajtr- kom od 1400 do 2000 din, za polni penzion pa od 3200 do 3800 din. To velja predvsem za Gornjo Savinjsko dohno. Za primerjavo pa vam nave- demo še cene na Primor- skem. Tu boste plačali za no- čitev z zajtrkom po osebi na dan od 2000 do 2400 din, za polpenzion od 2600 do 3000 din in za penzion od 3200 do 3500 din. KSENIJA UMNIK I 3 vigred l^a 86 aizaciji turistične- ira Metlika bo od ^do nedelje 18. ma- liki turistično za- ireditev Vinska vi- i ?v Vinske vigredi k ob 19. un. Poleg prireditev velja Dokušino nagraje- ranjskih vin, ki bo ob 14. uri na metli- , razstavo pogrinj- 'azstavišču Alojz )otno in nedeljsko ibavo na vseh treh like, ter srečanje ujev Slovenije in klorne skupine iz , ki bosta v nede- 1 14. uri. irad f ežnik, v katerem rejena galerija, ovenska polhar- lovska zbirka in kvalitetnega et- a blaga, je od 24. do 1. novembra dprt za obisko- aja in junija bo ob sredah, četrt- ih od 11. do 19. )tah, nedeljah in 1 9. do 19. ure, v tu in septembru rt ob sredah, če- kih od 13. do 19. tah, nedeljah in od 9. do 19. ure.. REKLI SO Janez Bogataj, doktor et- nologije s Filozofske fakulte- te v Ljubljani, ob razmišlja- njih o vprašanju svobodnega muziciranja na ulici ali v par- ku, torej o obhkah, ki je med ■ mladimi in starimi znana po vseh večjih in manjših evropskih in ameriških me- stih in ki je lahko odlična po- pestritev turističnega življe- nja: »Pri nas stvari radi kom- pliciramo z birokratizacijo postopka, ki prej odvrne kot spodbudi. Nekateri poskusi alternativnega nastopanja na ulici so tudi že dobih epilog pri sodnikih za prekrške. Skratka, če bomo hoteli po- stati turistična dežela, bomo morah tudi na teh področjih narediti korak naprej. Morda pa je vse skupaj le stvar na- vajenosti in (birokratske) ko- moditete in bi morali le za- menjati model čevlja!?« Bogomila Mitič, predsed- nica Repubhškega komiteja za turizem in gostinstvo, na zastavljeno vprašanje o pre- mikih poletnih in zimskih počitnic, tako da bi druži- nam s šolskimi otroki ne bilo treba iti na dopust prav v ča- su sezonskih konic, ko so ce- ne najvišje: »Kaže, da imajo pedagogi v rokah zelo moč- ne argumente, ko se ne odlo- čijo za take korake, s kateri- mi bi pomagali naši turistič- ni dejavnosti. Če bi pedago- gi, psihologi in sociologi ho- teli in če bi se jim zdelo ko- ristno, bi imeli pri nas počit- nice drugače, kot jih imamo sedaj.« Jani Vehovar, generalni direktor Emona hotelov: »Ni malo takšnih, ki hotelirjem v letošnji sezoni očitajo previ- soke cene, a pri tem pozab- ljajo, da je turizem naša edi- na panoga, kjer domačo ce- no pokrivamo s tujo. Naš av- tomobil, konfekcijo, pre- hrambene artikle in drugo blago izvažamo tudi za polo- vico ceneje, kot pa jih proda- jamo doma. Vemo, kdo po- kriva to razliko, zato nas ti očitki bolijo, saj je v turizmu ravno obratno. Z dinarskim preplačilom uradne vredno- sti deviz si v gostinstvu in turizu ne bomo dosti poma- gali, zato bo dolgoročno tudi v turizmu moralo priti do izenačevanja cen za tujce in domače goste. Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a. tel. 23-105, 22-369. Glavni urednik in direktor TOZD Boris Rosina. Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič. Odgovorni ured- nik Radia Celje Miran Korošec. Redakcija: Marjela Agrež, Tatjana Cvirn, Vili Einspieler, Violeta Vatovec Einspieler, Edi Masnec, Rado Pantelič, Mateja Podjed, Milena Brečko Poklic, Franček Pungerčič, Zdenka Stopar, Srečko Šrot, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Tisk: ČGP Delo, Ljubljana. Cena posameznega izvoda je 80 dinarjev. Individualna letna naročnina je 3.760 dinarjev, polletna 1.880 dinarjev. Za tujino je letna naročnina 8.320 dinarjev, za delovne organizacije pa 4.160 dinarjev. Št. žiro računa 50700-603-31198 - ČGP Delo Ljub- ljana, TOZD Novi tednik Celje. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. 10. STRAN - NOVI TEDNIK Verižna reaicGija šlcode v kmetijstvu še zeio doigo ne tio izmeriena Atomski oblak nam le nalprel In najbolj okužil kmetijstvo Ko boste brali to številko Novega tednika, bo že dvaj- seti dan od jedrske nesreče v sovjetskem Černobilu, pa vendar bo minilo nekajkrat več časa, da bodo lahko iz- merili vse posledice (če jih sploh lahko bomo?), ki jih je ta nesreča imela v širšem evropskem prostoru in še posebej pri nas. Že danes je povsem jasno, da je najbolj kratko potegni- lo naše kmetijstvo, v kate- rem že tako ne cvetejo rože. Preventivni ukrepi in usme- ritve, s katerimi naj bi naj- prej poskrbeli za svoje zdravje, pa so v kmetijstvu povzročili pravi cirkus: kot bi imel hudič mlade, pravi pregovor. Ob najbolj nepri- mernem času smo morali nagnati živino s paše. prvi odkos travinja je radiološko vprašljiv (živino naj bi krmih z njim kasneje), zakol živine je podvržen posebnim kon- trolam in do preklica mar- sikje odsvetovan, kmetje pa morajo na živinske tovorne liste podpisovati izjave, da so živino krmili s suho krmo ali silažo, sicer bodo plačeva- li sodniku za prekrške in za drage analize vzorcev. Solata in druge povrtnine so marsikje izginile iz gredic in ni ga, ki bi kmetom-ko- operantom in vsem drugim danes garantiral povrnitev škode. Intervencijski skladi so praktično denar že razde- lili na dogovorjene progra- me, pa tudi sicer je takšnega denarja premalo za vso ško- do, ki skoraj po zgledu cepi- tve atomskih jeder povzroča vsak dan nove verižne reak- cije. Prepoved izvoza mesa in žive živine v EGS je dober primer za zadnjo verižno re- akcijo, za katero pa ni nujno, da jo moramo pripisati prav Sovjetom zaradi Černobila. Mogoče je razmišljati tudi o drugačnih »zelenih« igricah v okviru EGS. Nekaj stranskih učinkov radioaktivnega oblaka nad nami pa bo prav gotovo tudi pozitivnih. Ugotovili smo, ali pa še bomo, koliko smo pri- pravljeni in usposobljeni za defekte atomske dobe, koli- ko drži naš NNNP, kakšne so naše evidence in podob- no. V marsikateri občini bo- do poslej vsaj točno vedeli, kohko živine napajajo iz kapnic, koliko pa iz drugač- nih vodnih virov. Novi »atomsid« odloki v marsikaterih občinah na Celjskem so izvršni sveti, službe in drugi sprejemali posebne odločitve in tudi odloke, kot na primer v ve- lenjski občini. Kontrolirajo prepoved uporabe sveže kr- me in napajanja z deževnico ter skrbijo za čim bolj neopo- rečno prehrano ljudi. Gasilci morajo poskrbeti za dobro vodo, za ljudi in živino. V Eri, tok Kmetijstvo Šoštanj, so za svoje kooperante doba- vili močna krmila, velenjski štab za civilno zaščito je na- ročil nekaj anahz kontami- nacije zemljišč. Tako so ugo- tovili, da so najbolj radioak- tivni višji predeli, kot na pri- mer Zavodnje in Šentvid. Velenjski gasilci so zame- njali vodo na 16 domačijah, kar je pomenilo preko 120.000 htrov vode, samo ve- lenjsko kmetijstvo pa ima po mnenju kmetij cev zalog su- he krme vsaj za krave mleka- rice za 10 dni. Največji problem Je suiia krma Problemi s krmo so n^- večji in ta trditev drži za vse občine na Celjskem, čeprav so med njimi tudi razlike. V šentjurski občini imajo kmetje še nekaj suhe krme in silaže, vendar trdijo, da le za nekaj dni. Medsebojno si bomo krmo sposojali, sicer pa še niso veliko pasli, pa pravijo, da imajo zato mleko neoporečno. V Gornji Savinjski dolini bo škoda zaradi zapore oziro- ma omejitve paše v živinore- ji in pridelavi mleka morda med največjimi. Prvič zaradi tega, ker je pašno-košnl si- stem osvojen kot najprimer- nejša živinorejska tehnologi- ja mlečnega tipa. Drugič za- to, ker priprava travne ruše ne bo takšna, kot bi morala biti in tretjič zato, ker kmetje nimajo dovolj zalog sena ali silaže. Je pač tako, da v in- tenzivno mlečno govedorejo usmerjeni kmetje praviloma začnejo pasti živino po 25. aprilu. Izpad mlečne pridela- ve bo velik in to prav v času, ko se ta dvigne tudi zg 30 odstotkov ali več. Kmetje imajo tudi do 100 litrov mle- ka dnevnega izpada v hlevu. Marsikje kmetje kombini- rajo tako, da pasejo mlado govedo, krave mlekarice pa skušajo držati v hlevu, koh- kor časa bo pač šlo. Pivovarniške tropine pridejo prav Tudi laškim kmetom ni lahko, predvsem zaradi kr- me. Pomagajo si tudi s pivo- varniškimi tropinami, ki jih lahko dobijo preko svoje kmetijske zadruge. Baje imajo nekaj suhe krme tudi še v prodaji, pa pravijo, da jim zaenkrat suhe krme še ne primanjkuje. Do povrtnin se kmetje obnašajo različno, eni so solato preorah, drugi se za to ne morejo odločiti, v glavnem pa je prodaja ustav- ljena. V konjiški občini je sprejel izvršni svet vrsto ukrepov, da bi v praksi in na svojem območju uresničil v Sloveni- ji enotno dogovorjene usme- ritve v kmetijstvu zaradi ra- dioaktivnosti. Po izjavah od- govornih ljudi v kmetijski zadrugi kmetje v glavnem upoštevajo navodila in ne pasejo, v okolici Loč pa sta zaradi kapnice bila v težavah dva kmeta. Podoravanje ni potrebno. V žalski občini so nam v ponedeljek povedah, da je sevanje v tem času že v me- jah normale, pa razen sploš- no znanih navodil, posebnih ukrepov ne sprejemajo. Kmetom priporočajo, naj travo pokosijo živini pa naj jo pokladajo kot seno. Tudi silažo lahko opravijo, vendar n^ jo kot krmo uporabijo še- le čez kakšne tri ali štiri tedne. Glede poljščin ni nevarno- sti in ni potrebno nobeno po- doravanje. Podobno svetuje- jo tudi glede zelenjave, razen za veliko solato, kjer pripo- ročžgo, naj je ljudje ne jedo. Razumljivo, da odsvetujejo v žedskem občinskem štabu ci- vilne zaščite tudi uporabo deževnice, na osmih, kritič- nih mestih, pa so ppskrbeli za dovoz vode. Stanje zaradi radioaktiv- nosti se izboljšuje tudi v šmarski občini, saj so zadnje meritve pri mleku pokazale, da je le-to primerno za pro- dajo. Pašo so omejevali po splošnih navodilih, vsekakor pa bo precejšen izpad mleč- ne pridelave. Za ribezove na- sade pa bodo naročih anahzo potem, ko bo primeren čas rasti. Odgovorno zaradi sevanja tudi v Celju »stanje zaradi radiacije je bi- lo tudi v celjskem kmetij- stvu zelo resno, vendar ni ra- zlogov za preplah,« pravi di- rektor Kmetijske zadruge Celje Peter Knez. Druga stvar je seveda ikoda, ki jo bo moralo kmetijstvo nado- mestiti. Dejstvo je, da so bili mnogi kmetijski pridelki, travinje in drugo dosti »ob- sevani«, pa so morah strogo upoštevati zlasti navodila pri mleku in živini ter povrtni- nah. Prav nič konkretnega še ni znano, kako bodo pote- kali pogovori in dogovori o nadomeščanju škode. Znano je, da zavarovanje ne obsega takšne vrste škodnih prime- rov, čeprav kmetje v celjski občini verjamejo, da bo tudi zavarovalnica poskušala po- magati s svojimi sredstvi. Izredno stanje bo tragalo še nek^ časa, teden ah dva, da bodo vedeU, kako se spopa- dati z bekereli (enotami za merjenje radioaktivnosti) v rnleku in zelenjavi. V sozdu. Merx zagotavljcOo, da dobav- lja svežo zelenjavo v vsej Merxovi prehrambeni trgov- ski mreži njihova delovna or- ganizacija Blagovni center in, da je kontrolirana ter po njihovih zagotovilih zdrav- stveno neoporečna. Brez večjih pretresov bi zmogli v celjski občini krmi- ti živino še kakšnih deset dni, tako jim je pokazala krmna bilanca, pravi Peter Knez. Seveda so tudi izjeme, kjer krme že zd^j močno pri- manjkuje. Radiacija v zraku je bistveno zmanjšana, sko- raj normalna, vendar pa je travinje toliko kontaminira- no (okuženo) da bo zahtevalo še nekaj časa posebno pozor- nost in obravnavo. Posebno velja opozoriti pri klavni živini. Kmetje, ki bo- do trdili, da so živino krmili s staro krmo, torej neoporeč- no, potem pa bi analiza v klavnici njihovo trditev ovr- gla, bodo imeh opraviti s sodnikom za prekrške. Prav tako bodo morah povrniti stroške anahze, ki je stala 150.000 dinarjev. Kako bo s solato, ki raste v celjski obči- ni, še ne vemo. Tudi zadnje meritve (podatke smo zbrali v ponedeljek) ob spremenje- nih blažjih kriterijih! niso dale zelene luči za prodajo. V Celju so za večje prideloval- ce naročili še posebne anah- ze, ki pa do zaključka redak- cije še niso znane. Namesto zaključka lahko ugotovimo naslednje: da so se vse službe in organi, pose- bej odgovorne za kmetijstvo in prehrano, v vseh občinah zelo odgovorno lotile obrav- navanja problemov, ki nam jih je poslalo nebo za letoš- nje prvomajske praznike, da pa se nam ta dogodek ni za- rezal samo globoko v spo- min, ampsdc bomo poslej o prednostih atomske dobe vedno razmišljali bistveno drugače. Verižna reakcija škode v kmetijstvu še dolgo ne bo izmerjena. Uredil MITJA UMNIK Prečrnavanje pitne vode Velenjska gasilska zveza, štab civilne zaščite in gasil- ska društva:'Gaberke, Topolšica, Šoštanj, Rek Titovo Velenje, Tuš Šoštanj, Šalek, Skale, Šmartno ob Paki, Paska vas, Lokovica in Šentilj, so v nedeljo prečrpali približno 160 tisoč litrov pitne vode. Pred tem so vse vodovodne rezervoarje z deževnico izpraznili in oči- stih, kot je od njih, s posebnim odlokom, zahteval velenjski izvršni svet. Pitno vodo so prečrpavali na Lomu nad Topolšico, pri čemer so morali premagati kar 300 metrov višinske razlike. 160 tisoč litrov pitne vode, za potrebe tamkajš- njih kmetij in za pašno skupnost »Ere« iz Titovega Velenja, so prečrpali v pičlih osmih urah. V akciji so sodelovali gasilci strojniki, ki so aprila končali trimesečni tečaj. Udeležilo se ga je 68 mladih gasilcev, potekal pa je v šoštanjski tovarni usnja, kjer že dalj časa uspešno deluje industrijsko gasilsko dru- štvo. L. OJSTERŠEK Zdravilišče Rogaška Slatina. DS Skupne službe ^ Komisija za delovna razmerja, objavlja nasiednj prosta dela in naloge , 1. 2 varnostnika za določen čas 2. 1 varnostnika za nedoločen čas POGOJ: OP-varnostnik z 1 letom delovnih izkui Posebni pogoj: Izpolnjevati mora pogoje po rept ških predpisih o varnostni službi. | Prijave z dokumentacijo o izpolnjevanju pogojev kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi tega og na naslov: Zdravilišče Rogaška Slatina, Kadro sektor, 63250 Rogaška Slatina. Kandidati bodo o odločitvi obveščeni v 15. dneli opravljeni izbiri. ^ V skladu z Zakonom o osnovni šoli in statutom osnovne šole Miloš Zidanšek, Dremlje razpisujemo dela in naloge ravnatelja (reelekcija) s polnim delovnim časom. POGOJI: Visoka ali višja izobrazba pedagoške smeri s st kovnim izpitom in 5 let delovnih izkušenj ali učite srednjo strokovno izobrazbo in 10 let delovnih i^ šenj. Kandidat naj ima pozitiven odnos do tradicij sooi stične revolucije, do samoupravljanja in sploii družbenih interesov. K vlogi naj kandidat predi pismeni koncept pogledov in vsebinskega izpolr vanja pedagoškega procesa na osnovni šoli. Vlogo naj kandidati pošljejo v roku 15 dni po ot^ na razpisno komisijo pri OS Miloš Zidanšek, Drami Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v ro 30 dni od dneva objave. 1 delavec 2. Izvajanje sistemske software podpore 1 delavec 3. Organiziranje telekomunikacij 1 delavec Pogoji: Ad. 1) Visoka šola tehniške, ekonomske, organiz cijske ali druge ustrezne stroke in 3 leta delovn izkušenj na ustreznih delih. 2) Visoka šola tehniške, organizacijske ali druj ustrezne stroke z magistraturo ali brez in Mg - 4 leta delovnih izkušenj VS - 5 let delovnih izkušenj 3) Visoka šola tehniške, organizacijske ali dru( ustrezne stroke z magistraturo ali brez in Mg - 4 leta delovnih izkušenj VS - 5 let delovnih izkušenj Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev navedenj v objavi sprejema Kadrovsko socialna služba EW CEUE v roku 15 dni po objavi tega razpisa. 15. MAJ 1986 NOVI TEDNIK-STRAN 11 Prispevajte za Maistrov spomenil( Končno so v Mariboru sklenili, da se tam postavi dostojen spomenik osvo- boditelju Maribora, gene- ralu Rudolfu Maistru-Vo- janovu in to do prihodnje pomladi. Zgodovinsko dejstvo je, da je zgolj zasluga te ga. v onem času največje- ga slovenskega moža, da so po prvi svetovni vojni pripadli Sloveniji in s tem Jugoslaviji ves Spodnji Štajer, Prekmurje in dela Koroške. Maistrovi borci priča- kujemo, da bo vsa sloven- ska javnost podprla edici- jo za postavitev spomeni- ka v Mariboru na vidnem in vsakomur deostopnem kraju. Prosimo vse občinske skupščine, organizacije združenega dela na celj- skem območju, še živeče Meistrove borce in vse posameznike, da po svo- jih zmožnostih prispevajo za spomenik. Denarne prispevke lahko nakažete na žiro račun 51800-678- 95822 pri SDK Maribor na naslov »ZPBSM - pri- spevek za Meistrov spo- menik«. Dr. ERVIN MEJAK, Celje Zlata harmonilia ni pozabijena Oglašam se kot eden iz- med ogorčenih poslušalcev radijske oddaje »Kar znaš, to veljaš«, kije bila na Ljubečni 24. aprila. Na Ljubečni se vr- stijo številne kulturne prire- ditve in nobena mi ne uide. Kot ostali sem tudi sam uži- val ob prijetnih nastopih amaterjev iz bližnje in daljne okolice. Med njimi je bil tudi harmonikar Zvone Lipovšek iz Vojnika. V pogovoru z na- povedovalcem je izjavil, da je on zmagovalec z lanske Zlate harmonike na Ljubeč- ni, da je osvojil prvo mesto pri mladincih in s tem dose- gel svoj največji uspeh. Poslušalci smo se začeli spogledovati, se nasmihati in razmišljati o tem mladem človeku. Zmagovalec zlate harmonike pri mladincih je bil namreč Marjan Lipovšek in niti slučajno ne Zvone li- povšek. Torej na oddaji Zvo- ne ni govoril resnice. Ker pa vaja dela mojstra, želim Zvo- netu v naslednjih letih resni- čen uspeh. Z. T. Ljubečna Uredništvo: Kot soorganizator tekmo- vanja za Zlato harmoniko Ljubečno naj temu pismu dodamo naslednje pojasni- lo. Tekmovanje je organizi- rano tako, da so nastopajoči razdeljeni v več starostnih kategorij. Na osnovi ocene posebne komisije lahko ti harmonikarji osvojijo zla- to, srebrno ali bronasto pla- keto ali pa samo priznanje za nastop. Tisti harmoni- kar, ki osvoji največje šte- vilo točk ne glede na kate- gorijo, dobi kipec Zlata har- monika, tisti harmonikar, ki je dobil največje število glasov občinstva, pa prejme nagrado našega uredništva Majoliko. Lani je kipec Zla- ta harmonika osvojil Viki Ašič mlajši, Majoliko pa Marjan Lipovšek. Zvone Li- povšek je v svoji kategoriji osvojil zlato plaketo. Pozabljeni vrtnar že od leta 1984 smo vedeli, da je hudo bolan. Nismo pa slutili, da bo tako hitro za vedno odšel. 8. aprila smo se v Šentjurju poslovili od priz- .nanega vTtnarja in dolgolet- nega strokovnega učitelja na Vrtnarski šoh v Celju Jožeta Vovka. Zaman sem pričako-. vala, da se bo oglasil kdo s celjskega Medloga. Nihče se ga ni spomnil, čeprav je dol- ga leta učil na šoli, kot se ga niso spomnih v Šentjurju, kjer je bil doma, da bi mu napisali nekaj vrstic v spo- min. Pokojni pa si to vseka- kor zasluži. Na omenjeni šoh je bil zvest strokovni učitelj od le- ta 1953 do 1984, ko mu je nadaljnje delo preprečila bo- lezen. Gojenci smo v praktič- nem in teoretičnem znanju od njega vehko pridobih. Odlikoval se je tudi s svojo delavnostjo, zato je bil daleč naokrog cenjen in spoštovan med ljudmi. Kadar ni bil v šoh, je delal v naravi, sadil, obrezoval, okopaval. S stro- kovnimi nasveti je tudi dru- gim rad pomagal. Vse do svoje bolezni je bil predsed- nik turistično olepševalnega društva v Šentjurju. Trudil se je za čim lepše urejeno okolje. Mnogo prezgodaj se je poslovil od nas, zato ga bomo na vsakem koraku po- grešali. HILDA LOKOVŠEK, Šentjur Dogodek s tržnice Pravzaprav bo opisani do- godek s celjske tržnice v po- plavi neprijaznih izbruhov prodajalcev komaj omembe vreden, a naj ga vseeno opišem. V torek, 29. aprila sva si med stojnicami s prijateljico ogledovali razstavljeno bla- go. Nameravah sva kupiti nekaj rož za presajanje. Pri stojnici Hmezadovega tozda Vrtnarstvo št. 24, 25 naju je prodajalka vprašala: »Kaj vas matra?«. Ko sva jo obe prav debelo pogledali, je še enkrat bolj glasno ponovila: »Ja, vaju dve, kaj vas matra?« Človeku kar sapo vzame. Sicer povprečen potrošnik ni navajen prijaznosti proda- jalcev, vendar pa takšnih ne- sramnosti in norčevanja po- leg hladnega tuširanja z viso- kimi cenami res ni dolžan prenašati. N^ zapišem še, da sva bili pri stojnici okoli 12. ure, ko navadno počasi že posprav- ljajo. A to sploh ni razlog za nesramno obnašanje. Sploh pa bi se dalo o pro- dajalcih na tržnici napisati še kaj. Od tega, da s čarovniško rokohitrsko spretnostjo na- mečejo v vrečko gnilo ah oporečno sadje, da tega sam ne smeš izbirati, kar bi bilo ob visokih cenah upraviče- no, pa vse od goljufanja in podobno. Na tržnici naj bi, glede na način prodaje, vla- dal domač, pristen odnos med kupcem in prodajal- cem. V času prihajajoče turi- stične sezone, ko toliko go- vorimo o prijaznosti in go- stoljubnosti do turistov,^yse prevečkrat pozabljamo na domačega potrošnika, ki bo ostal kupec proizvodov in storitev tudi, ko bodo trume deviznih gostov zapustile de- želo na sončni strani Alp. Tu- rizem smo ljudje! Tudi vi, to- varišica na tržnici. J. M., Griže Kal bo z Guzajem Kot dolgoletna naročnica Novega tednika vas sprašu- jem, kaj boste naredih s po- vestjo o Guzaju. Tako kot še vehko drugih me namreč za- nima, če jo boste ponatisnili v knjigi. Gotovo bi se splača- lo, s^ je to resnična domača povest, kije nam bralcem ze- lo všeč. Ker te knjige ni mo- goče nikjer kupiti, bi bili bralci zelo veseli, če bi izšla. HILDA LOKOVŠEK, Šentjur Uredništvo: Tudi sami smo razmišlja- li o tem, da bi natisnili knji- go s Tiranovo povestjo o Guzaju in Straškovim felj- tonom o njej. Še več, v ured- ništvu imamo za natis v knjigo že pripravljen roko- pis. Težave so drugje. Pri nakladi 10.000 izvodov, ki bi jo gotovo ne razprodali prej kot v dveh letih, bi bili stroški tiska knjige tako vi- soki, da bi s tem zabredli v izgubo. Edina rešitev bi bi- la cena, ki bi presegla 500 dinarjev, kar pa je gotovo predrago, da bi se knjiga uspešno prodajala. Če se bo- do tržni pogoji spremenili, bomo kdaj v prihodnosti knjigo vseeno izdali. Samoupravna stanovanjska skupnosti občine Celje objavlja i NATEČAJ za evidentiranje upravičencev do stanovanj, zgra- jenih s sredstvi, ki jih združujejo delavci, ki so zaposleni pri samostojnih obrtnikih na območju občine Celje 1. Na natečaju lahko sodelujejo delavci, ki so v delovnem razmerju s samostojnim obrtnikom za nedoločen čas in če izpolnjujejo še sledeče posebne pogoje: - da delajo v obratovalnici samostojnega obrtnika na območju občine Celje, - da delavci ali katerikoli člani njihove družinske oziroma gospodinjske skupnosti niso imetniki stanovanjske pra- vice na standardnem stanovanju ali lastniki vseljivega standardnega stanovanja, - da delavci ali člani njihove družinske oziroma gospo- dinjske skupnosti doslej še niso imeli ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja, - da starši delavcev, njihovi zakonci ali otroci niso lastniki stanovanja ali stanovanjske hiše, ki glede na stanovanjske standarde v občini Celje presega njihove potrebe in - da delavec ali člani njihove družinske oziroma gospo- dinjske skupnosti niso lastniki počitniške hišice. 2. Delavci, zaposleni pri samostojnih obrtnikih na območju občine Celje, ki menijo, da izpolnjujejo pogoje za pridobi- tev družbenega stanovanja, morajo vlogi priložiti: - potrdila o skupnih dohodkih delavcev in članov njihove družinske oziroma gospodinjske skupnosti za leto 1985, med katere se upoštevajo osebni dohodki, nadomestila osebnega dohodka, pokojninski prejemki, invalidnine, šti- pendije, otroški dodatki, preživnine, družbene denarne pomoči in podobno, - potrdila o premoženjskem stanju. - potrdila o stalnem bivališču in skupnem gospodinjstvu, - overjene prepise delovnih pogodb in - druga potrdila glede na posebne socialno materialne, zdravstvene ali druge okoliščine posameznega upravi- čenca. Nepopolnih vlog ne bo mogoče upoštevati. 3. Rok za sprejemanje vlog znaša trideset dni od dneva objave tega natečaja. Vloge je treba v natečajnem roku poslati Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Celje, Celje, Gledališka ulica 4. PRIREDITVE V SLOVENSKEM LJUDSKEM GLEDALIŠČU V CELJU bo danes ob 12. uri predstava dela Jovana Hrističa: Savonarola in njegovi prijatelji. Predstava bo za šesti mla- dinski abonma in izven. V nedeljo, 18. m«oa bodo v celjskem gledališču predvi- doma zadnjič v letošriji sezoni ponovili izredno uspelo komedijo Georgesa Feydeauja Bolha v ušesu. Nedeljska predstava bo ob 18. uri, izkupiček pa bodo namenili izgradnji celjske bolnišnice. Predstava bo za izven. V ponedeljek, 19. maja pa bodo Feydeaujevo Bolho v ušesu kot zaključeno predstavo uprizorili še za Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Predstava bo ob 10 uri. V KNJIŽNICI V TITOVEM VELENJU bo nocoj ob pol osmih razgovor s publicistom Bojanom Stihom. V razgo- voru z njim bo tekla beseda o akutnih vprašanjih znanosti, zgodovine, kulture, o kulturi kot načinu življenja, o šol- stvu, znanosti in še o mnogočem. V DOMU KULTURE V TITOVEM VELENJU bo jutri ob 20. uri Sloven.ski veseh večer-oče in sin. MitoTrefalt jeob svoji 25. letnici dela na RTV pripravil veseli večer, ki je sestavljen iz vseh tistih značilnih oblik, s katerimi je avtor v zadnjih letih nastopal na televiziji. Tokrat bo nastopil s svojim sinom, pianistom, ki se bo izkazal tudi kot igralec. V sredo, 21. m^a pa bo v domu kulture v Veleryu koncert mladinskega pihalnega orkestra Rudarske godbe in Rudarske godbe Titovo Velenje. Na koncertu, ki so ga naslovih Pomladni z\'oki, bodo nastopih številni solisti, dirigirala pa bosta Marjan Stropnik in Ivan Marin. V DOMU KULTURE V ŠOŠTANJU bo jutri gostovalo Gledališče pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki. UprizoriU odo komedijo Fedje Šehoviča Kurbe. Predstava, ki jo je režiral Bogomir Veras, se bo pričela ob 20. uri. V DVORANI ZDRAVILIŠKEGA DOMA V ROGAŠKI SLATINI bo v soboto, 17. maja ob 20. uri na.stopilo kul- turno umetniško društvo Vnanje gorice. Predstavili bodo slovenske plese in pesmi. V torek, 20. m^a, prav tako ob 20. uri pa bo v Zdra\'ili- škem domu koncert in promocija plošče Moškega pev- skega zbora Zdravihšča. V LIKOVNEM SALONU V CELJU bodo danes odprh razstavo likovnih del italijanskega umetnika Alda Spol- dija. Razstava bo odprta do 1. junija. V RAZSTAVNEM SALONU V ROGAŠKI SLATINI je na ogled razstava Ukovnih del Viktorja Pogačaija. Raz- stava bo odprta do 22. m^a. V AVLI PIONIRSKEGA DOMA CVETKE JERINOVE V CELJU je odprta razstava likovnih del učencev osnovne šole bratov Dobrotinšek iz Vojnika. Razstavljena dela bodo na ogled do 23. mj^ja. V HOTELU VESNA TERME TOPOLŠICA je odprta raz- stava shk na steklu Zorana Ogrinca iz Radelj ob Dravi. Razstava bo odprta do 23. maja. j V AVLI HOTELA NA DOBRNI JE odprta razstava] Ukovnih del slikarja amaterja Janka Korošca, člana ■ DOLIK iz Jesenic. Njegova dela si lahko ogledate do 22. , m^a. V PRODAJNEM SALONU MEBLO V CELJU si lahko še j danes in jutri ogledate razstavo karikatur in kr^in slikarja j Vlada Šerca. V KULTURNEM DOMU V VOJNIKU bo v soboto, 17.1 maja ob 20. uri koncert Ženskega in Moškega pevskega ' zbora KUD Ljubečna. V DVORANI NARODNEGA DOMA V CELJU bo v torek, 19. maja ob pol osmih zvečer popularni koncert Celjskega godalnega orkestra. V KLUBU - CENTRA ZA KLUBSKO DEJAVNOST V CELJU si lahko še do sobote ogledate razstavo likovnih del članov skupine Laboratorij P iz Trsta. Danes bo v Kljubu na ogled film Woodstock, jutri pa bosta v okviru Jazz cluba nastopila italijanska jazz-rock ansambla Musika in F.O.B. Koncert bo ob 20. uri, število vstopnic je omejeno. V soboto, 17. m^a pa bodo ob 20. uri odprh razstavo karikatur Miše Praprotnik. j 12. STRAN - NOVI TEDNIK Ni tako majhna stvar, igrati z Vlasto Maček, trikratno državno prvakinjo. A kaj, ko je bilo igre prehitro konec. Drugo leto bo morda že bolje. Vse oči so uprte v dobrega znanca Franca Pešca. Bo tale poteza usodna? Ko je roka hitrejša od glave Sedem remUev na sedmi simultanki ob dnevu šole v Bistrici ob Sotli Ko so maja leta 1979 v Bistrici ob Sotli odpirali vrata nove celodnevne osnovne šole, so Bistričani zapisali željo: »Da bo vredna imena, ki ga nosi!« Novo šolo so takrat poimenovali po Mariji Broz, Titovi materi. Tistega leta je Tito zadnjič obiskal Slovenijo, Kozjansko, kraje svojega otroštva in rojstni kraj svoje matere. Ko se je sprehodil skozi prostore nove šole, je na prvi list spominske knjige zapisal: To je bilo desetega maja, in od takrat dalje praznujejo učenci in učitelji osnovne šo- le Marije Broz v Bistrici ob Sotli dan šole. Letos so ga praznovali sedmič zapored. Dan je bil v znamenju mnogih interesnih dejavno- sti, ki bogatijo in oblikujejo šolarje skozi vse leto. Pose- ben pečat pa daje dnevu šole tradicionalna šahovska si- Moji spomini na mater so mešanica radosti in boleči- ne, hvaležnosti in žalosti... Imela je vrsto načel, ki so našim ljudem prirojena. Ko mi je bilo dvanajst in potem trideset let, sem se spomi- njal preteklih časov in se čudil, da se ji je posrečilo, da jih je obdržala ... Spominjam se, da nam je mati nič koliko krat govori- la, naj bomo pošteni. Pošte- nje, ki mora krasiti človeka, je vcepila v nas, svoje otro- ke in tudi vame. Ko sem se leta 1920 vrnil iz ujetništva, nisem več našel matere, ker je med tem umrla. Zame je bil to najtežji udarec v živ- ljenju ... TITO multanka, ko se v šolski telo- vadnici zbere množica mla- dih šahistov, ki se potem po-, merijo z enim od znanih moj-; strov kraljeve igre. Prvih pet let je bil nasprotnik bistri- ških učencev Franc Pešec, znani celjski šahist, lani se mu je pridružil mojster Ivo Bajec iz Ljubljane, letos pa Vlasta Maček iz Zagreba, tri- kratna državna prvakinja in mednarodna mojstrica v ša- hu. Letos je šahiralo petmde- vetdeset učencev, toliko, ko- likor bi bil Tito letos star, če bi še bil med nami. Tudi letos so desetega ma- ja prišh na šolo v Bistrici ob Soth tisti, ki šoli redno po- magajo in sodelujejo z njo. Tu velja posebej omeniti predstavnike železničarjev, ZTO Celje, ki kot pokrovite- lji šoh v marsičem pomaga- jo, da je življenje v njej še bogatejše in pestrejše. Kot mentorji mladih dopisnikov so se dneva šole udeležih tu- di predstavniki Novega ted- nika in Radia Celje ter pred- stavniki Spominskega parka Trebče in Zdravilišča Atom- ske toplice iz Podčetrtka. Letos sedem remijev S Francem Pešcem in Vla- sto Maček je v soboto šahira- lo petindevetdeset mladih šahistov. Dobro so se zave- dah, da z njima ne gre češenj zobati, zato pa je bilo sedem letošnjih remijev zanje pravo zmagoslavje. Z mojstroma šaha so letos remizirali: Ma- tej Dobrave, Joži Hudina, Mina Lojen. Jani Kunej, Boštjan Kunej, Srečko Peč- nik in Anton LTlčnik. Mat ie, mat! Marsikoga je Franci Pešec z matom hitro presenetil, ne- kateri pa so se mu kar dolgo upirali. Pobudnik vsakolet- ne simultanke v Bistrici ob Soth je bil po poldrugi uri igre že pošteno utrujen, ven- dar zadovoljen nad veliko vnemo, pa tudi znanjem ne- katerih mladih šahistov. »Nekaj je kar dobrih, in zgo- di se, da kdaj kaj spregledan' Titova sestrična Ana Ko- stanjšek je vsako leto med bistriškimi šolarji. Rada je med njimi, a kaj, ko so tako zelo radovedni in bi vedno radi izvedeli kaj novega. Pa se še vedno najde kakšna anekdota, drobec iz spomi- nov, ki jih hrani. v naglici, ki je pri takšni igri, s tohko nasprotniki, nujna«, je povedal. Glavna je želja po znanju Vlasta Maček se je letos pr- vič udeležila simultanke, nad akcijo pa je bila zelo navdušena: »Niso kdo ve ka- ko močni nasprotniki, saj so v glavnem vsi začetniki, ki v želji po zmagi prehitro pre- stavljajo šahovske figure. Otroci pa se zelo hitro učijo in glavna je želja po znanju. Vehko domišljije imajo, to pa je značilno in pomembno v njihovi fazi razvoja. To je lepa propagandna akcija, ki vehko pripomore k populari- zaciji šaha med mladino«, je strnila svoje vtise o prvem srečanju z bistriškimi šolarji. Ani Kostanjšeic je zmanjicaio... Vsako leto desetega maja obišče osnovno šolo Marije Broz v Bistrici ob Sotli tudi Ana Kostanjšek, sedemino- semdesetletna Titova se- strična. V eni od šolskih učil- nic jo otroci obkrožijo in ži- vahen pogovor hitro steče. Otroci so radovedni, veliko bi še radi izvedeli o Titovem življenju. V teh sedmih letih jim je že marsikaj povedala, zato ji spominov, anekdot, počasi zmanjkuje. »Vedno bi radi izvedeli kaj novega, pa mi počasi že zmanjkuje. Mar- sikaj sem tudi že pozabila, saj veste, leta so tu. Kar po- Osnovno šolo Marije Broz v Bistrici ob Sotli skoraj vsak dan kdo obišče. To so predvsem učenci in dijaki iz vseh delov naše ožje in širše domovine, so turisti, ki se odpravijo na Kozjan- sko, na Obsotelje, v kraje Titove matere in Titovega otroštva. Po ogledu šole se radi vpišejo v spominsko knjigo, kaj lepega napišejo. Med tistimi, ki so obiskali šolo v Bistrici ob Sotli je tudi veliko znanih imen iz našega političnega in kul- turnega življenja. Tako naj- demo v spominski knjigi imena, kot so: Sergej Kraig- her, Franc Popit, Franc Še- tinc, Majda Poljanšek, Ko- sta Nadj, Emil Roje, Branka Jurca, Vida Tomšič, Pepca Kardelj, Ladko Korošec, So- nja Hočevar, Vitan Mal, Slavko Pregelj, podpisali so se člani učiteljskega pev- skega zbora Emil Adamič in še mnogi drugi. Med sedmimi šolarji, ki so od obeh premočnih nasprot- nikov iztržili po eno točko, je bil tudi Srečko Pečnik iz Sedlarjevega. Ni se mu po- srečilo, da bi skril zadovolj- stvo ob remiju s Pešcem, v pogovoru po težki borbi, ki je trajala približno pol ure, pa je povedal, da šahi r a že od drugega razreda osnovne šole, največkrat v šoli, v krožku z vrstniki, včasih pa tudi doma, z očetom, sorod- niki, prijatelji. Letos je igral simultanko že četrtič, v prejšnjih so se vse njego- ve borbe končale z matom. Srečko pa ni le dober šahist. Je tudi odličen matematik, saj je v aprilu, na tekmova- nju učencev šestih razredov v občini, zmagal. Časa za šah in matematiko pa je vedno premalo, je povedal. Doma imajo veliko kmetijo in pomagati je treba, kjer se le da. Razmišlja tudi o tem, da bi ostal doma na kmetiji. »Kmet mora biti danes zelo pameten, veliko mora znati in vedeti, če hoče dobro go- spodariti*, je pridal. steno me izčrpajo s svojo ra- dovednostjo. Danes sem jim na primer povedala, kako je bilo takrat, ko sem bila pri Titu na otoku Vanga«, je po- vedala, preden se je poslovi- la od otrok. Od šole in Bistriških otrok smo se poslovili tudi rni. Lep, topel majski dan med njimi smo uživali v prepriča- nju, da je šola resnično vred- na imena, ki ga nosi. MARJELA AGREŽ Foto: FRANJO BOGADI _A Kmalu smo se po slabi cesti odpeljali proti Javerško- vini. Mislil sem, da nam bo gospodar prišel naproti, pa je bil toliko ponosen, da je počakal Tita kar pred hišo, kot se za pravega kmeta spodobi. Miza v hiši je bila pri priči obložena z vsemi dobrotami, tudi kron. Domače vzdušje je spodbudilo Tita, da je začel praviti o svoji mladosti. Na primer o dedu, ki se je jezil, ko ga je zasačil, kako je rabutal sadje. »Bom ti že pokazal, ti Hrvatek!« mu je požugal s palico. Tako je mali Brozek prvič zvedel, kaj je po narodnosti. Franc Šetinc, S Titom v maju Vlasta Maček in Franc Pešec z najtršimi nasprotniki. Sedem remijev in sedem nasmeja- nih obrazov. NOVI TEDNIK - STRAN 13 bilej veterana organizacije prago BraUač le proslavil sedemilesetleinico je pred dnevi 0 let. Žal ne talco čil ^ot Se pred leti, am- 0 pokončen, odločen jiot zna biti le on. Iz 'se je kljub težavam takoj ob palici od- ivoj drugi dom, Raz- er, kjer preživlja ure itvi leta 1972. Tako rsemi Celjani, ki ga f Drago izredno pri- idi med člani delov- nizacije Razvojni me jezi, če te ni in ne, kajti ne opravi ga I namesto tebe. Pri lio delo stalo štirinajst ij hitim, da zamujeno )im,* je odkrito in pri- boril med pogovorom lici« Razvojnega cen- zor je bil večkrat mo- (Dragu stiskali roko za jeleli zdravja sodelav- jmlajših do starejših, lašel za Draga dobro p pa tudi za njih. jlajše generacije ne ve- ^omemben človek je (Bradač med šestdese- Celju, ko je bil zapo- )elavski univerzi. Bil i celjski kulturni in [jski organizator. Po iseli raznobarvni pla- >gramom prireditev za ki so bile v glavnem v \ domu. »Največ pla- imi narediU aranžeiji ' predvsem Zdravko I Točni so bih kot ura, 150 aranžirali še dvora- certe in modne revije, b dajah tudi v svojo lokJer jim tega niso kli. Plakatirah smo tu- i Narodnega doma, pa pi tega moral k sodni- ške.« je v Celju, pa tudi v Mariboru, pnpravil vrsto ime- nitnih prireditev, kakršnih se tudi danes ne bi nihče sramoval. Še več, takšne prireditve pogre- šamo, pa žal ni človeka s tako ljubeznijo, kot jo je imel Drago. »Pripravil sem štiri ustne časo- pise Dela. V Celju sem imel vse ljubljanske vodilne novinarje od Božidarja Pahorja, Draga Kralja, Evgena Berganta, Bo- gdana Pogačnika, Slavka Frasa in drugih. Pri Frasu se je po končanem predavanju pred Na- rodnim domom zbralo okoli dvajset gimnazijcev in vpraša- 'nja so padala kot bombe. Pri- pravil sem ustni časopi Večera, kjer so igrali takrat popularni Rdeči dečki z Edvinom Flisar- jem. Tone Fornezzi-Tof je vedno prišel, kadar sem ga povabil. Vsako leto smo pripravili večer prvoaprilskih šal s humoristi Albertom Paplerjem, Evgenom Juričem in Tofom. Pa kako bo- gato glasbeno življenje smo imeli! Orkester Stjepana Miha- Ijinca z Elviro Vočo iz Zagreba, Lolo Novakovič, Arsena Dedi- ča, Gabi Novak, Beti Jurkovič, Marjano Deržaj, Majdo Sepe itd. Pripravili smo nastop nekda- njih celjskih umetnikov za Ce- ljane z Bredo Rajh, Stanko Ko- vačič, opernim pevcem Kova- čem iz Maribora . .. Imeh smo popularne torkove tribune s predavatelji in sogovorniki Sta- netom Dolancem, Zvonetom Draganom, dr. Aleksandrom GrUčkovim, ki je bil takrat predsednik IS Makedonije, Mit- jo Ribičičem, Jankom in Jože- tom Smoletom, Francem Šetin- cem ... Ker pa je to za širok krog ljudi le bilo premalo, sem se odločil še za koncerte in mod- ne revije. Velikokrat je bil v Ce- lju Ivica Šerfezi pa Ljupka Di- motrovska in še in še. Sam sem potoval v Ljubljano pa v Zagreb in se osebno dogovarjal z nasto- pajočimi. Gabi Novak je najprej zahtevala mojo osebno legitima- cijo, potem pa sva se le dogovo- rila! Nisem pa uspel dobiti Tere- ze Kesovije, ki je rekla, da ni- mam tohko denarja, potem pa je le prišla, vendar na modno in nakitno revijo celjskih Zlatarn. Bil sem na vseh prireditvah, ki sem jih organiziral. Prišel sem in jih pozdravil, se jim zahvaUl. Tudi ko mi je mama umrla, je bil koncert Beti Jurkovič, sem šel, pozdravil in se opravičil, ker nisem mogel ostati. Razumela meje in mi zagotovila, da bo vse tako, kot smo se domenih.« Potem se spomni še znanega zagrebškega satiričnega gleda- lišča Jazavac, ki je pripravil v Celju deset predstav pa jazzov- skih koncertov Aleksandra Ska- leta, obiska Sande Langer- holz ... Kdo bi vse naštel! Drago še brska po svoji za- kladnici: »Imel sem tridnevni seminar za dijake zaključnih ra- zredov, kjer sta predavala Mitja Ribičič in Jože Smole. V okviru torkovih tribun smo imeh tri ta- krat znane televizijske oddaje svet na zaslonu, ki jih je snema- la ljubljanska TV. Ena je bila sporna, ko je govoril Janez Sta- nič o SZ, pa je problem rešil Franc Šetinc. Skrbeh smo tudi za strokov^no delo in izdali več knjig in priročnikov, pa skript. Ob vsaki noviteti smo znah ustrezno ukrepati in pripeljati predavatelja v Celje.« Drago je bil petnajst let tudi pri atletskem društvu Kladivar, kamor ga je povabil že pokojni Fedor Gradišnik: »Bih smo brez profesionalnega trenerja, pa z vrsto vrhunskih in mednarodno uveljavljenih atletov, danes pa je obratno. Žal! Vem, da sem vsako jutro nesel kup hstičev po šolah in delovnih organizacijah, na katerih so bili napisani plani treningov, ki jih je 7.a atlete pri- pravil Fedor. To je bilo krasno, žal pa .. . Sam se aktivno s špor- tom nisem ukvarjal, razen malo v mladosti s telovadbo. N^težje mi je bilo, ko sem bil vodja eki- pe Važiča, Červana in Žuntarja na mitingu v Beogradu takrat, ko se je zrušil sovjetski avion. Kljub zapletom smo zmagali in Simo Važič je ob povratku re- kel, da sem dobro skrbel za njih.« Kakšen pa je zdaj Dragov ko- njiček? »Včasih sem reševal križanke, zdju pa za to ni več časa!« Še na mnoga leta, Drago, z že- ljo, da bo služilo zdravje in da bi se končno le našel nekdo, ki bi v Celje pripeljal vsaj trideset od- stotkov vsega tistega ali pa no- vega in podobnega, kar je na- pravil sam v tistih čudovitih šestdesetih in sedemdesetih letih. TONE VRABL stovali v Andražu in Kozlem ^•^0 skupino Sloven- jturnega društva Si- po iz Nurnberga iz *^lJajo naši delavci pta delu v tem mestu • Minuli petek in so- 'Predstavili prebival- in Kozjega s ^tseloigro »Kje je JJ^Stva in gostovanju v ^^ih nam je podpred- J^-^tva, Franc Glavač, J2 Andraža, na začas- . Nurnbergu pa je že ^^al: »Že dalj časa smo se zeleh predstaviti v do- movini. To nam je tudi uspelo in pred meseci smo gostovali v Kr- škem, ker smo pobrateni s tem mestom, v petek in soboto pa v Andražu in Kozjem. Povedati velja, da so nas sprejeli lepo, dvorani v obeh krajih pa sta bili polni. Poleg dramske skupine imamo v našem društvu še fol- klorno skupino, pevski zbor, ki je edini na Bavarskem, namiz- noteniško sekcijo, šahovsko in moško ter žensko kegljaško eki- po. Skupaj je v društvu okoli 160 naših delavcev.« Režiserka Milena Pahič, ki je učiteljica dopolnilnega pouka v slovenščini pa je povedala: »Kar nekaj mesecev je minilo, da smo lahko z delom prišli na oder. Ča- sa za vaje je malo, igralci pa se vozijo tudi iz drugih krajev. Ve- sela sem, da smo uspeli in se uspešno predstavili.« V imenu,Občinske kulturne skupnosti Žalec in Zveze kul- turnih organizacij je gledališke amaterje pozdravil Ivan Cen- trih, v imenu repubhške zveze pa Marjan Behna. T. TAVČAR TEDNIKOV INTERVJU Verjamem samo v osveščene ljudi! z direktorjem zreškega Uniorja, Marjanom Osole- tom, sva pred nekaj dnevi sedla k čaju v prostorni in svetli sobi za seje in pomen- ke, ki jo je blago zapolnil ,dim cigare, nato pa še nje- gova pripoved o razvoju te delovne organizacije in kra- ja, ki živi in diha s Kovaško industrijo in turizmom na Rogli. In on z njo. Po nekaj manj kot dveh desetletjih vodenja tega kolektiva, ki ga je, včasih tudi s trdo ro- ko, pripeljal v sam svetovni vrh, bi mu človek prisodil še kakšen srebrn las več. Iz njegovih sivo modrih oči si- je neomajna odločnost in prepričanje, da so Uniorju poti še odprte, in da jih bo- do uhodili z višjo stopnjo obdelave in razcvetom tu- riznia, četudi se najde kdo, ki nanje postavlja mine. - Tovariš direktor, ka- ko vam je uspelo dahniti življenje v pred leti še majhen kolektiv, ki je bil tehnološko, poslovno in človeško v razsulu? »Verjel sem v počasno osveščanje ljudi. Vsi mi spo- četka najbrž niso verjeh. Ko so s sistematičnim delom prišh prvi uspehi, nekateri celo nasilno izborjeni, sem dobil veUko privržencev. In vlekh smo voz. Ko sem pri- šel v Unior, bilo je pred 18 leti; so imeh delavci 60 od- stotkov nižje plače od repu- bhškega povprečja. Podjetje je bilo zadolženo, brez tehno- logije, oprto na prostoročno kovanje. Še spodobnih sani- tarij ni bilo. Začetek je bil hud. Oster. Nekateri so mi zato celo grozili.« - Ko se je izkazalo, da ste prijeli vajeti na pra- vem koncu, kako je bilo potem? »Doma smo si pridobih za- upanje in kaj kmalu zatem smo začeh bitko za izvoz. Ta terja visoko kakovost, mi pa smo imeh nenehne težave s kadri. Ni jih bilo dovolj ne v delavnicah, ne v vodilnih vr- stah. V začetku sem bil v ko- lektivu edini inženir. Zreče ' so bile še pred leti le krajevni pojem. In da bi zagotovih ka- drovsko bazo, smo uvideU, da je treba nekaj narediti za kraj. Začeh smo vlagati v ce- ste, objekte, vodovode in ta- ko seje fabrika spojila z ljud- mi. Zdaj imamo v Zrečah za naše potrebe celo šolo s sred- njo stopnjo za tehnične po- klice, ki jih najbolj potrebu- jemo.« - Torej mora imeti di- rektor Uniorja veliko energije in biti nenehen , optimist. Ali pač: ste morda kdaj obupavali? »Najbrž ne bo nihče verjel, a sem bil vehkokrat na tem, da bi od vsega dvignil roke. Potem sem stvar prespal, šel morda za kakšen teden na dopust in sem se zbistril. K^ kmalu sem uvidel, da im^o tudi drugod težave, morda še večje kot mi. Vrnil sem se z malo manj vročo glavo in skušal zastavljeno peljati na- prej.« - In vendar za vas ve- lja, da nimate dlake na jeziku, da vsakomur za- brusite v brk, kar mu gre. »Saj. Sem si pa najbrž zato marsikdaj nakopal težave ne samo v občini, tudi v repu- bhki in drugod. Ampak jaz takole pravim: kolikor poso- diš, toliko dobiš z obrestmi nazaj. Če znaš tisto, kar si nazaj dobil tudi nositi, osta-, neš. Če ne, te nesejo.« - Oprostite, tovariš di- rektor, za direktno vpra- šanje. Kaj pa govorice, ki so se v zadnjih tednih vsule na vas kot atomski dež, češ, da ste zasebno »poslovali« z velikimi vsotami deviz. »Na to gledam kot na spretno lansirano akcijo. Človeško je in tudi po fizi- kalnem zakonu, da je akcija enaka reakciji in glede na to, da sem v reelekciji, je bila ta reakcija nekohko močnejša. ,Sem že komu trn v peti. Ved- no sem se izpostavljal in ta- ko tudi razumem, da je do teh govoric prišlo, čeprav sem do njih, osebno, dok^ neprizadet. Večji problem je v tem, ker hoče nekdo škodi- ti ne le meni, temveč kolek- tivu.« - Ima lahko to za Uni- or kakšne posledice? »Predvsem moralne. Ne- kateri pač ne verjamejo in ne bodo veijeh, da je bila to spretno lansirana mina, ki jo je nekdo vrgel v svet. Oseb- no mislim, da je bila zadeva skrbno organizirana, ker se je pojavila skoraj istočasno na večih koncih Jugoslavije. Iz tega sklepam, daje govori- ce sprožil nekdo, ki me do- bro pozna, in ki mu ni všeč velik Uniorjev razvoj. Sicer pa to v naši občini ni prvi primer, tudi v zvezi z menoj ne. Vem pa, da gre to v ško- do mojemu pokhcnemu živ- ljenju, predvsem pa Uniorju. Čeprav sem radoveden, kdo stoji za vso zadevo, se pose- bej zanjo ne zanimam. Tudi časa nimam za takšne stvari.« - Predvsem zaradi ve- like in korajžne naložbe, ki ste si jo v Uniorju za- stavili v proizvodnjo ho- mokinetičnih zglobov, kajne? ' »Tudi zato. To pomeni za Unior precejšnje prestruktu- riremje in upamo, da to ne bo ne prvi, ne zadnji del, ki nas bo vodil v finalizacijo proiz- vodnje. Zgradih smo halo in do sed^ podpisah vse po- trebne pogodbe. Naložba, vredna pet milijard dinarjev, je velik zalogaj za Unior. Fi- nančni, tehnološki in ka- drovski. Imamo že točno do- ločen trg, predvsem domači in tudi tuj. Kupci bodo proiz- vsgalci avtomobilov. Naša proizvodnja bo predstavljala čisto nadomeščanje uvoza. Tega doslej pri nas nihče ni delal. Za nas pa je bil to nov izziv, ki smo ga sprejeli. Tudi zame osebno, saj se že 18 let borim za finalizacijo od- kovkov.« - Veliko uspeha Uni- orju, vam pa hvala za po- govor. MATEJA PODJED 14. STRAN - NOVI TEDNIK 15. MAJ 1986 Pionirji fotografirajo Le še nekaj več kot teden dni imate časa, da nam pošljete svoje izdelke, ki bodo konkurirali za lepe nagrade in priznanja in katerih tiO najboljših bo tudi teden dni na ogled v celjskem Mu- zeju revolucije. Kot že verjetno veste, bo nč^uspešnejši foto krožek prejel od našega pokrovitelja fotoaparat, najuspešnejši posameznik fo- toreportersko torbo, prav tako bo prejel posebno nagrado - povečevalnik - tisti foto krožek, ki se bo z določenim uspe- hom prvič predstavil v naši akciji. Nekgj nagrad za posameznike je prispeval naš največji proizv^alec fotografskega mate- riala Fotokemika iz Zagreba. Nagrade in priznanja bomo podelili na zaključku Vr- tiljakovega srečar^a, ki bo n^verjetneje kar na dvorišču našega uredništva in kjer bomo pripravili tudi prijeten program. S tega srečanja bo objavljena posebna foto- reportaža, ki jo boste posneli mladi foto- grafi. • Nekaj podrobnosti bomo objavili še v naslednjih številkah, danes dodajamo še izbrano fotografijo Simone Perkovič iz Osnovne šole Podčetrtek, ki se je letos prvič (tudi uspešno) priključil naši akciji in predvsem v reporterskem stilu poroča o dogodkih in življenju v njihovem kr^u. Simona je tokrat ujela sošolke pri ureja- nju spominskih obeležij. Urednik fotografije Dragi dopisniici! človek kar težko verjame, da je leto tako hitro nao- krog, kajne? Pa je - če dobro pomislite - le res, da so počitnice skorajda že pred vrati. No, prepričana sem, da ni zaradi tega - vsaj med vami ne - nihče preveč žalosten. V našem uredništvu se že pripravljamo na konec šolskega leta. Preden se bomo za dva počitniška meseca poslovili, bomo namreč tudi letos pripravili srečanje, na katerem bomo tudi letos podelili prizna- nja najbolj prizadevnim. Več o našem tretjem Vrtilja- kovem srečanju pa v prihodnji številki. Vaša Nadja V gozdu Glej, zlato sonce je pokukalo z neba. Kaj, če bi danes šli v gozd? Pa gremo! Ogledali si bomo, če je že tudi v majhen gozdiček na hri- bu prišla pomlad. Smo že tu, v tem lepem gozdič- ku. Malo pogledam naokoli in koga zagledam? Majhnega sive- ga ježka. Seje že prebudil iz zim- skega spanja. Malo stran pa kora- ka četica drobnih mravelj. Pa gozdne ptice se oglašajo, vse žvr- goli. Korakamo po tem lepem gozdičku, ko naenkrat zagleda- mo, pred seboj cvetočo jaso. Ta majhen gozdiček pa toliko lepih skrivnosti. No, kje sem ostala? Aha! Prišli smo do jase, na njej vse brenči, poganja, brsti. Škoda, da ni vseh z nami. Na tej majhni, lepi jasi je vse v cvetju. Trobenti- ce, norice, drobne vijolice in beli zvončki. Pomlad nam je res pri- nesla življenje in radost. Počasi se bo temnilo. Domov moramo. Bil je res lep sprehod. Na jasi sem nabrala majhen šopek in ga prinesla domov. KATJA KRANČAN, 4.c OŠ ZREČE Bo zmagal razum? že od nekdaj so vojne na svetu. Če pregledamo zgodovino, opazi- mo, da ni skoraj niti ena genera- cija živela vse življenje v miru. Toda ljudi še ni izučilo. Koliko žrtev je terjala druga svetovna vojna! Sedaj pa že drvimo v novo vojno! Spomnimo se ameriških ladij v bližini Libije. Spor med Libijo in ZDA se je že skora^j vsaj delno rešil. A komaj se je kaša malo ohladila, že je začelo ponovno vreti, saj je že spet prišlo do no- vih sporov. In tako so po čudni odločitvi ameriškega predsedni- ka Reagana (ki bi se rad igral vojno zvezd) ameriški bombniki v noči s 14. na 15. april poleteli iz oporišča v Veliki Britaniji proti Libiji in bombardirali glavno mesto Tripoli ter obalno oporišče Bengazi. Ta napad, ki je trajal 20 minut, je terjal 70 človeških živ- ljenj in 100 ranjenih. Veliko ljudi pa je ostalo brez strehe nad gla- vo. In zakaj? Zato, ker je neki človek, ki se rad igra vesoljske igrice, z nasmejanim obrazom resno povedal, da rnu gre Libija na živce, ker podpira teroriste. Zato! A kaj se lahko skuha iz te kaše? Libijski voditelj Moamer Gadafi je začel protiofenzivo. Že 15 ur po napadu so Libijci ob- streljevali ameriško komunika- cijsko oporišče na italijanskem otoku Lampedusa. Vse Arabce pa je Gadafi pozval na takoime- novano sveto vojno. Kaj to pomeni? Novo vojno? Mogoče! Če ne 3. svetovno vojno, pa vsaj eno od mnogih lokalnih vojn. Mi pa lahko le upamo, da ne bo prišlo ne do enega, ne do drugega, da bo zmagal razum, ne pa orožje. FRANCI OPLOTNIK, 8. c OŠ Primož Trubar LAŠKO Oddelčna skupnost Oddelčna skupnost je temeljna samoupravna skupnost učencev. V njej učenci s kolektivnim de- lom ustvarjamo boljše pogoje za delo in učenje. Predsednik naše oddelčne skupnosti je Nina Polovšek. taj- nik Peter Jaušovec. blagajnik Ksenja Kores. Člani skupnosti smo zadolženi za medsebojno pomoč pri učenju, za izposojanje knjig iz naše knjižnice, za pro- metno vzgojo, vključujemo se v delo pionirskega odreda, veselo šolo. Skrbimo za higieno v razre- du, za disciplino in redno oprav- ljanje domačih nalog. Naša nalo- ga je tudi, da skupno urejamo svoj del vrta, skrbimo, daje učni pano vedno urejen skladno s snovjo pri SN in SD, sodelujemo v zbiralnih akcijah, skrbimo za urejeno okolje šole. Naša dolž- nost je tudi načrtovanje dela v krožkih, priprava programov in prireditev. Tito je ob srečanjih z mladino rad opozarjal na velike sadove skupnega dela. Sledimo njego- vim besedam in ob vseh nabra- nih izkušnjah gradijo temelje za bodoče kolektivno delo v delov- nih organizacijah, krajevnih skupnostih in drugih oblikah samoupravnega dela. LUČKA KOKOL, 4.c OŠ Franjo Vrunč CELJE - HUDINJA Pesniki na plan Vemo, da je med našimi do- pisniki in bralci tudi mnogo takšnih, ki se poskušajo tudi v verzih. Vsi mladi pesniki imate zdaj priložnost, da vašo pesem skladatelji uglasbijo, pevci pa jo predstavijo občin- stvu na prireditvi Pesem in mladost, ki bo v Tednu otroka v Žalcu. Vsi, ki bi radi s svojimi pesmi- mi sodelovali na tem festivalu morate poslati besedilo (lahko pa tudi že uglasbeno pesem) na naslov: OBČINSKA ZVE- ZA DPM ŽALEC, Hmeljarska 3, Žalec, do 1. junija 1986. Sodelujejo lahko vsi učenci osnovnih šol. Pesmice naj ima- jo vs^ tri kitice, po možnosti pa tudi refren. Pesmi, kijih bo izbrala posebna komisija, bo na prireditvi izvajal avtor sam ali vrstnik z ryegove šole. Te- mo besedila lahko poljubno iz- birate. Pa še to: ne pozabite pripisa- ti svojega imena, priimka in naslova šole. ki jo obiskujete. Atl€ina zanica Lep ptič, s pahljačastim repom + plačilno sredstvo (a ne denar) Gornjo enačbo boš rešil tako, da boš našel besedi za dana opisa. Rešitev je priimek znanega slovenskega pes- nika, ki piše pesmi tudi za otroke. Rešitev pošlji na NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3a, 63000 CELJE do torka 20. m^a 1986. Na enega od reševal- cev čaka lepa nagrada AERA. V prejšnji Atkini zanki si moral ugotoviti, da je Atka uporabljala rimska števila. Nagrado pa dobi: VANJA KUKOVIČ, M. Zidanška 8/a, 63230 ŠENTJUR PRI CELJU. ^....... »L! KO« Industrija kovinske opreme Uboje - 63301 Petrovče Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge skupinovodjo montaž Pogoj: IV. zahtevnostna stopnja kovinske ali strojne smeri, 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca, odslužen vojaški rok, voznik C kategorije Dela in naloge združujemo za nedoločen čas s pol- nim delovnim časom. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 10. dneh po objavi na naslov »LIKO« Liboje - 63301 Petrovče, Komisija za delovna razmerja. Vloge brez priloženih dokazil o izpolnjevanju pogo- jev komisija ne bo obravnavala. O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 30. dneh po končanem zbiranju prijav. ZLATARNE CELJE Delovna skupnost skupnih služb Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge informator - varnostnik Kandidati morajo poleg splošnih, izpolnjevati še na- slednje pogoje: - končana poklicna šola - dve leti delovnih izkušenj - in da izpolnjujejo pogoje za nošenje orožja Objavljena dela in naloge so za nedoločen čas s poskusnim delom, ki traja 2 meseca. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandi- dati pošljejo v 8. dneh po objavi na naslov: Zlatarne Celje - delovna skupnost skupnih služb, 63000 Celje, Kersnikova 19. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 20. dneh po sprejemu sklepa o izbiri. Kadrovska komisija delovne skupnosti Prevzgojnega doma Radeče objavlja prosta dela in naloge: 1. Strojnega Inženirja ~ vodja tehnične priprave dela 2. strojnega inženirja - učitelja praktičnega pouka 3. inštruktorja - kovača Poleg splošnih pogojev, določenih v 156. čl. Zakona o sistemu državne uprave (Ur. list SR Slovenije, štev. 24/79) morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod točko 1: - višja tehnična šola strojne smeri - 3 leta delovnih izkušenj ali - srednjajtehnična šola z več leti delovnih izkušenj, pod točko 2: - višja tehnična šola strojne smeri - 3 leta delovnih izkušenj, lahko je pripravnik. pod točko 3: - VK kovač ali VK ključavničar - 1 leto delovnih izkušenj. Za vsa objavljena prosta delovna mesta velja zavaro- valna doba s povečanjem 12/16. Za zasedbo del in nalog veljajo še posebne zahteve: - poskusna doba 3 mesece - aktivno znanje slovenskega jezika - sposobnost za delo z ljudmi. S prošnjo, življenjepisom in dokazili o strokovni izo- brazbi naj se kandidati osebno"^ oglasijo v zavodu vsak dan od 7.-9. ure. Kandidate bomo sprejemali 8 dni po objavi, o izbiri pa jih bomo obvestili v 30. dneh po zbiranju prijav. 1§„ t:-^^ v.J NOČNE CVETKE • V soboto, že po deseu uri zvečer je Jože Z., ki stanuje v Vojniltu, ob cesti v Šmartno, »obiskal« soseda Kaže, da ni- sta v nžObolj prijateljskih od- nosih, saj je Jože začel vpiti in razbijati. Lotil se je celo sosedovega avtomobila in ga poškodoval. Poročilo milič- nikov ne govori o tem, ab je šlo za sosedsko zavist ali je bil vmes kakšen drug vzrok. Ker pa je Jože pri sosedu na- redil kar precejšnjo škodo, se bo moral soočiti s sodnikom. • Včasih so rekli, da ni prave veselice brez pravega pretepa. Ne ve se, če sta ime- la Jože in Janez R. iz Zado- brove prav to v mislih, ko sta v nedeljo, nek^ po drugi uri na veselici v Trnovljah na- padla Sandija Š. in ga malo obdelala, vsekakor pa Sandi- ju to ni bilo všeč, pa tudi predpisi prepovedujejo takš- no grobo početje. Jože in Ja- nez bosta zato morala pred sodnika za prekrške. Ja, da- nes je še »spodobno« veseli- co težko organizirati. • V soboto popoldne so miličniki posredovali v sta- novanju Alojza Č. v Vrunčevi ulici v Celju, ker je pretepel ženo in ji grozil z nožem. Alojz je miličnikom zagoto- vil, da je hotel ženo le nekoli- ko prestrašiti in da ni mislU nič resnega. Žena ni bila rav- no takšnega mnenja, milični- ki pa prav tako ne, zato bo moral Alojz opraviti pot do Trga V. kongresa, kjer uradu- jejo celjski sodniki za pre- krške. • Draga R. in Meldini S. nista v najboljših sosedskih odnosih. Prejšnji teden je pretiravala Draga; vse kaže, da je izgubUa besedni dvoboj s sosedo, zato je šla po nož in Meldini pošteno zagrozUa. S. Š. Starši so oiirekii pomoč Na cestah vse več nesreč mladoletnikov z mopedi Moped je postal velika mo- da mladih in tudi vzrok za vse večjo zmedo na naših cestah. Letos aprila so na primer mo- pedisti povzročili kar 22 od- stotkov vseh prometnih ne- sreč, v prvih dneh maja pa že 35 odstotkov. Moped je povzročil tudi ne- ke vrste socialno diferenciaci- jo med mladimi, saj se lastniki zbirajo v nekakšne »klane«, ki so zaprti za »pešce«. Vsi starši pač ne morejo (ali nočejo) ku- piti mopeda svojim nadebud- nežem. Prav te bolj ab manj organi- zirane skupine pa predstavlja- jo n^večjo nevarnost na, ce- stah. Ta motorna nevarnost pravzaprav sega že v preteklo leto, ko so mopedisti povzroči- h 106 prometnih nesreč (15 od- stotkov), bih pa so udeleženi Se v 145 nesrečah, ki so jih pov- zročili drugi udeleženci v pro- metu. Miličniki so se odločili za po- ostren nadzor, priznaveOo pa, da so nekoliko nemočni, ker so v veliki večini starši odrekli pomoč. Prav mladoletniki ali otroci na mopedih namreč predstavijo njovečjo nevar- nost, saj, kot ugotavlj jo milič- niki, ncupogosteje kršijo pro- metne predpise; vozijo v na- sprotju s prometnimi znaki, pogosto celo v rdečo luč na se- maforjih, zelo radi pa zavij jo v park, kjer ogrožjo spreha- jalce. Po Zakonu o temeljih varno- sti cestnega prometa (219. člen) so za prekrške, kijih stori mladoletnik, odgovorni starši; miličniki so nek jkrat pokhca- h starše, ki pa so bili, žal, pona- vadi bolj ogorčeni nad milični- ki, kot nad ravnanjem svojih nadobudnežev. Tudi v prime- rih, ko so miličniki ustavili mladoletnike po polnoči, torej v času, ko bi že zdavnaj morali biti v postelji. O nediscipliniranih mladih mopedistih smo pisali že lani v prispevku z naslovom »Starši v posteljah, otroci pa na motor- jih«; tudi mihčniki so lani že nek jkrat ukrepali, predvsem pa opozarjali. Toda očitno opo- zarjanje ne zadošča več, zato bo potrebno ostreje ukrepati. Najprej proti staršem, ki nosijo levji delež krivde. S. ŠROT Obračanje na cestišču v ŠkoOi vasi, na delu vozišča, ki je označen z neprekinjeno čr- to, je voznik kombija MIRKO LORGER, 22, iz Razborja pri DramJjah zapeljal na desno ban- kino in nameraval obrniti. Za njim je pripeljal voznik kolesa na pomožni motor 17-letni J. U. iz Vojnika, ki je hotel kombi obvo- ziti po levi strani, pa se je kljub tetnu zaletel v njegov levi spred- nji del ter padel in se huje ranil. Prehitra vožnja In prekratka razdaija Na lokalni cesti v Donački gori je 17-letni voznik kolesa na po- možni motor v desnem pregled- nem ovinku pri osnovni šob do- hitel voz z kravjo vprego, ki jo je vodil ALBIN VIDENSEK, 51, iz Jurija pri Rogatcu. Nameraval jo je obvoziti po desni strani, pa mu to ni uspelo. Zaletel se je v voz, od koder ga je odbUo v levo v obcestni jarek, tu pa je obležal hudo poškodovan. Škode za 5 miiljonov V levi ovinek v Belem potoku pri Frankolovem je prehitro pri- peljal voznik tovornjaka RADE LIPOVČIČ, 25, iz Dravograda. Kason se je nagnil in na cestišče sta padli dve stružnici. Stružnici, ki sta bUi na generalnem popra- vilu, sta last Ivana Poredoša iz Bukovžlaka in sta popolnoma uničeni, tako da je škode za 5 milijonov dinarjev. Izsiljevanje na Kersnikovi ulici Po Kersnikovi ulici se je peljal proti središču mesta voznik kole- sa s pomožnim motorjem IVAN BAUNKIRHER, 58. iz Celja. Z njegove leve strani, po nepred- nostni Jenkovi, pa je predery za- peljal z osebnim avtomobilom IVAN PODLESNIK, 69, iz Celja, ki je kolesarja zbU po cestišču, pri čemer se je Baunkirher huje ranil. Umora osumiien nečalc žrtve V ponedeljek dopoldne so v stanovanju v Radmir- ju našli mrtvega 43-letne- ga Valentina Pristana. Kasnejša preiskava in ob- dukcija sta pokazali, da je bil Pristan zadavljen. Umora so osumih 24-let- nega Bogomira B., Prisla- novega nečaka, ki je tudi živel skupj z njim. Bogo- mira B. so že v ponedeljek priprli. Bogomir B. in Valentin Prislan sta se že pred tem večkrat prepircila in nek j- krat so morah posredovati tudi mihčniki. Kakšen je bil vzrok za tokratni prepir, ki se je tragično končal, še ni znano, ker preiskava še ni končana. S. Š. Tomaž Domiceli bo plačal tielienje Pravda se je začel pred sedmimi leti; takoj po koncertu Tomaža Domicelja v Narodnem domu v Celju. Uničenje je bilo tolikšno, da je bilo potrebno dvorano na novo prepleskati. Celjska občina je zahtevala povrnitev stroškov - takrat je bilo to 7.999,25 dinarjev. Temeljno sodišče v Ljubljani je razsodilo v rXJeno korist, toda Tomaž Domicelj se ni dal kar tako. Pritožil se je na Višje sodišče, kije zadevo vrnilo v ponovno sojenje na prvo stopnjo. Ugotovili naj bi namreč, ali je res Tomaž Domicelj s svojim koncertom povzročil takšno razdejanje, ah pa je bilo pleskanje že tako predvideno v programu rednih vzdrževalnih del. Nedavno pa sta stranki v postopku (Celje je zastopal ljubljan- ski Javni pravobranilec) sklenih poravTiavo. To pomeni, da bo Tomaž Domicelj vendarle plačal beljenje Narodnega doma, vsaka stranka pa trpi svoje stroške. Celjski izvTšni svet seje strinjal s tako sklenjeno poravnavo, verjetno pa je tudi Tomaž Domicelj zadovoljen, zakaj bil je dovolj spreten, da je postopek tako dolgo zavlačeval, da je inflacija popolnoma razvrednotila znesek, ki gaje dolžan. S. ŠROT Ogenj so hitro pogasili Pred dnevi je gorelo tudi v stanovanju Franca Kačnika na' Jenkovi 3 v Titovem Velenju. Prisebnosti hčerke Jasmine in' sosedov ter hitremu ukrepanju velenjskih gasilcev gre zah-; vala, da ni nastala večja materialna škoda. Goreti je začelo zaradi pozabljivosti. Jasmina, ki je pri- pravljala kosilo, je za hip skočila v bližnjo trgovino. Pri tem je pozabila izključiti električni štedilnik, na katerem se je grelo olje. Na srečo, se pozabljivost tokrat ni preveč kruto maščevala. L. OJSTERŠEK Požar v zdravilišču Prejšnji teden je izbruhnil požar v vojaškem zdravilišču v Rimskih Toplicah. Takoj potem, ko so ogenj pogasili, so škodo ocenili na 55 milijonov dinarjev, ko pa si je razdeja- nje ogledala skupina gradbenih strokovnjakov, so menili, da je škode za najmanj 100 milijonov dinarjev. Zaradi malomarnosti izbruhne največ požarov na našem območju in tudi tokrat je bila vmes skrajna lahkomiselnost oziroma neorganiziranost dela. V zdravilišču bi namreč čez približno mesec dni morali odpreti nov prizidek in delavci so hiteli opravljati še zadnja dela. V jašku, kjer je dvigalo in tudi napeljave, je Vlado Kalinski iz Monterja z Reke z avto- genim varilnim aparatom rezal cevi. Ker niso poskrbeli za ustrezne varnostne ukrepe, so žareči delci padali na izola- cijo, ki je zagorela. Ogenj se je po jašku razširil v tretje nadstropje in uničil ostrešje prehodnega mostu, avtomatska vrata in del napeljav, v ognju pa se je hudo opekel delavec David Panjič iz Beograda, ki so ga prepeljali v celjsko bol- nišnico. Požar je zavrl dela, tako da bo prizidek odprt kasneje, kot so načrtovah. S.Š Temeljno sodišče Celje Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge: 1. Vodenje tajništva sodišča in skupnih služb (tajnik sodišča) Pogoji: - VII/2 stopnja strokovne izobrazbe pravne smeri in program za usposabljanje oz. izpopolnjevanje - opravljen pravosodni izpit - tri leta delovnih izkušenj. 2. Strojepiske - zapisnikarice (lahko tudi pripravnice) (4 strojepiske za Temeljno sodišče Celje - Enota Celje, od tega 1 za Enoto T. Velenje) Pogoji: - V. stopnja strokovne izobrazbe (štiri leta) ekonom- ske ali upravno-administrativne smeri - preizkus znanja v strojepisju. Vloge z dokazili o izpolnjevanju potrebne izobrazbe in življenjepisom sprejema Temeljno sodišče Celje, kadrovski oddelek, v 15 dneh po objavi. Komisija za delovna razmerja TOZD Gradbena operativa objavlja prosta dela in naloge 1. 2 KV strojnika srednje gradbene mehanizacije 2. 2 KV tesarja 3. 5 KV zidarjev Poleg splošnih pogojev po zakonu morajo kandidati za prevzem objavljenih del in nalog izpolnjevati na- slednje pogoje: da imajo poklicno šolo ustrezne smeri in 18 mesecev ustreznih delovnih izkušenj oz. pod 1. opravljen veri- ficiran tečaj. Dela in naloge so za nedoločen čas s polnim delov- nim časom. Kandidati naj prijave z dokazili o izpol- njevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov GOP »OBNOVA« CELJE, Lava II., št. 1. Kandidate bomo o izbiri obvestili v zakonitem roku. »Zarja« industrija lesnih, kovinskih in konfekcijskih proizvodov ter storitvene dejavnosti v gradbeništvu n. sol. o. Petrovče razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta DSSS z dne 19. 2. 1985 in sklepa delavskega sveta TOZD Lesna industrija Petrovče z dne 12. 12. 1985 JAVNO DRAŽBO o prodaji: - 2 kom. EMO kotlov na premog 280.000 kal. izklicna cena 46.000 din - 1 kom. EMO kotel na premog 280.000 kal. izklicna cena 50.000 - karamboliran kombi ZASTAVA 850, letnik 1982, izklicna cena 300.000 din Javna dražba bo dne 23. 5. 1986 ob 10. uri v DO »Zarja« Petrovče. Pravico do udeležbe na javni dražbi imajo pravne in fizične osebe, ki vplačajo pred javno dražbo 10% varščino od zneska izklicne cene na žiro račun št. 50750-601-25136 in se pred začetkom dražbe izkaže- jo, da so varščino plačale. Prometni davek plača kupec. Kupec mora skleniti prodajno pogodbo takoj po končani dražbi, sicer zapade vplačana varščina kot ara. Drugim ponudnikom bo vrnjena varščina v 15. dneh od dneva dražbe. Ogled je možen vsak dan od 6. do 14. ure v DO »Zarja« Petrovče. Vse informacije dobite po telefonu (063) 737-110. Rogaška v republiški ligi Košarka v šmarski občini postaja vse bolj,popularen in vodilni šport. Ženska ekipa KORS Rogaška pod vod- stvom Borisa Zrinjskega že vrsto let sodi med vodilne ekipe v II. zvezni ligi z veliki- mi ambicijami, da morda že prihodnjo sezono zaigra celo med najboljšimi, zdaj pa je pod vodstvom Miloša Sagadi- ' na, nekoč odličnega košarkar- ja Libele in reškega Kvarner- ja, uspel velik met še moški ekipi Rogaške, ki se je po play offu uvrstila v moško republi- ško ligo. V njej bomo prihodnjo sezo- no imeli tri klube s celjskega območja - celjsko Libelo, ko- njiški Comet in Rogaško iz Ro- gaške Slatine. Miloš Sagadin: »V Šmarski občini je za košarko veliko za- nimanje. Popularna je tudi po šolah. Imamo lepo novo telo- vadnico, ki jo je treba izkoristi- ti. Za novo sezono se bomo morali okrepiti, če hočemo ostati med najboljšimi in naša želja je, da v republiški ligi ne bi vedrih eno samo sezono. Razveseljivo je, da tudi delov- ne organizacije in ostali kažejo velik posluh za košarko in njen razvoj. N^več bomo poskušali sodelovati z zdraviliščem in zlasti v sezoni za turiste, ki ni- m^o veliko možnosti za razve- drilo, prirejati dobre košarkar- ske tekme in priložnostne tur- nirje. Po končani sezoni in ve- likem uspehu smo odpotovah za teden dni na Čehoslovaško in odigrali tudi pet tekem. Tur- neja je bila za igralce nagrada za dosežen uspeh in pa seveda tudi spodbuda, da se bodo kmalu začeh temeljito priprav- ljati na še odgovornejšo sezo- no, ko bomo prvič igrali med n^boljšimi slovenskimi košar- karskimi ekipami.« T. VRABL POO KOŠI Za letošnje pokalno prven-' stvo Slovenije se bodo v pr- vem delu tekmovanja, ki mo- ra biti končano do 29. maja, pomerile prijavljene ekipe med seboj v 16 skupinah po sistemu izločanja. Organiza- cija tekmovanj v treh skupi- nah je poverjena Medobčin- ski zvezi Celje. V četrti skupini se bo Elek- tra Šoštanj pomerila z zmago- valcem tekme Koroška Ravne : Slovenj Gradec, v sedmi sku- pini se bodo pomerili Šentjur : Rogaška Slatina in Kozje: Co- met ter nato še zmagovalca teh tekem, v osmi skupini je Pol- zela premagala Zlatorog s 87:80 in se bo še pomerila s Kovinarjem Štore. Pričelo se je tudi republiško prvenstvo mlajših kategorij. V prvem kolu SKL-vzhod so igrali: Mladinci-A: Libela : Za- gorje 104:87, Mladinci-B: Ko- vinar: Kozje 74:71, Polzela: Hrastnik 98:95, Litija : Zlato- rog 65:60, Mladinke: Metka : Marles 62:89, Kadeti: Kajuh (Slovan) ; Libela 65:62, Smelt Ohmpija : Polzela 86:71, Pi- onirji: Elektra: Polzela 63:38, Libela: Rogaška Slatina 34:46. DEAN ŠUSTER Rokometno prvenstvo v drugi zvezni ligi se počasi iz- teka. Rokometaši Aera Celje so si s sobotno zmago nad Po- tisjem 23:21 in četrto letošnjo zmago doma, zagotovili tri kola pred koncem mesto v sredini lestvice, imajo pa še možnosti za prodor na četrto mesto. Četrta zmaga je uspeh mla- dih igralcev v moštvu. Trojica mladincev je bila izvrstna. V V republiški rokometni ligi je ekipa Šoštanja premagala v Titovem Velenju Minervo iz Griž 29:22. V prihodnjem kolu igra Šoštanj v Trbovljah pro- ti Rudarju in Minerva doma proti Slovenj Gradcu. prvi vrsti Bambro s šestimi za- detki, pa tudi Šeško s štirimi in Robida s tremi. Če k temu do- damo, da sta svojo standardno igro pokazala rutinirana Raz- gor in Kleč, potem zmaga niti enkrat ni bila vprašljiva. Ta zmaga Aera mora prinesti ce- lotnemu moštvu sproščenost v preostalih treh srečanjih do konca prvenstva. Celjani bodo v soboto gosto- vah v Bjelovaru proti Partiza- nu. To bo ena od boljših iger, kajti gostitelji so tehnično do- vršena ekipa, ki ne igra na silo. Po tem srečanju sledita še dve tekmi v Celju. Najprej 24. maja v dvorani Golovec proti Dinos Slovanu, ki bo srečanje pre- stižnega pomena v sloven- skem rokometnem prostoru in v zadnjem 22. kolu še srečanje proti Iskri iz Bugojnega, ki bo vse prej kot lahka. Celjani so svoj cilj dosegli. Ostali so v hgi. Z dobrimi igra- mi v treh zadnjih tekmah pa lahko presenetijo in se uvrstijo zelo visoko. Plasma pa naj bi bil temelj za bodočo sezono, ko pri Aeru načrtujejo okrepitev in bi lahko dva ali trije rutini- rani starejši igralci popeljali Celjane tudi med kandidate za borbo za naslov prvaka v tej konkurenci. J. KUZMA 20GA JE OKROGLA! Republiška liga: Nogometni ekipi iz naše regije, ki sodelu- jeta v tem tekmovanju sta tokrat dosegli le polovičen uspeh. Rudar iz Titovega Velenja je doma v dokaj slabi tekmi prema- ' gal Železničarja iz Maribora z 2:1 (0:1). Gostje so povedli že v I 10 minuti, domači pa so uspeli izenačiti in doseči zmagoviti gol ' šele proti koncu tekme. Zadetka za Rudar sta dosegla Džurič in Hudarin. za goste pa Kovačič. j Nogometaši Ingrad-Kladivarja so na gostovanju v Murski j Soboti igrali zelo borbeno in prizadevno, tako da so se morali nogometaši Mure zelo potruditi, da so zmagali z 2:1. Gol za \ Ingrad-Kladivar je dosegel Savič, za Muro pa Slavič in Cener. ; Rudarje zdaj na lestvici osmi, Ingrad-Kladivar pa dvanajsti, i Vzhodna republiška liga: Nogometaši Elkroja so tudi v tem : kolu zanesljivo zmagali, saj so premagali Dravo kar s 4:0 (1:0). .\ Zelo dobro je igral Hren, kije dosegel tri gole, en zadetek pa je J dosegel Božičevič. Razočarali pa so nogometaši Šmartna, ki so '] izgubili s Partizanom v Slovenj gradcu s 5:0 (2:0). Dravinja je { izgubila v Brežicah z minimalnim rezultatom 1:0 (0:0), prav ■ tako tudi Steklar na Ravnah s Fužinarjem (1:0). Po 19. kolu 1 vodi Elkroj 28 točk. Partizan (SG) 27, Dravinja in Nafta 24, 1 Šmatrno in Pekre po 18 itd. Medobčinska nogometna zveza Celje - člani 18. kolo:; Papimičar: Opekar 2:2, Odred: Orlica 1:2, Ponikva: Kovinar 3 3:4, Vransko; Gomilsko 3:3, 01imp:Rudar (Senovo) 4:1. Tekmah Šmarje: Žalec bo med tednom. Na lestvici vodi Žalec, drugi je s Kovinar, tretji Opekar itd. ' Pokalna tekma: Na stadionu Skalna klet v Celju sta enajste- ^ rici Žalca in Kovinarja Štore odigrali Finalno tekmo za pokal ' Maršala Tita v medobčinski nogometni zvezi. Zmagtili so Žal- 1 čani z rezultatom 4:2 (4:0). Gole za Žalec so dosegli Mavrek, t Hodžar, Dokič in Jošt, za Kovinar pa Jurkovnik in Sivka. l Mali nogomet-KS Vransko: V krajevni kupnosti Vransko^i imajo ligo v malem nogometu in dosedaj so odigrali dve koli.' 1. kolo: Vransko: Juniorji 13:1, Briše: Puma 6:3, KIV: Petelink;; 2:5, Prekopa: Papagaji 2:7; 2. kolo: Vransko: Briše 10:0, Papar, gaji: Juniorji 15:4, Petelink: Prekopa 13:1, KIV' Puma 1:5. ; V počastitev Dneva mladosti in Dneva zmage bo jutri in v soboto na športnem igrišču v Šoštanju velik nogometni tur- i nir, ki ga organizira nogometni klub Lajše iz Šoštanja. Doslej^l je prijavljenih več kot štirideset ekip iz vsega celjskega, območja, vključno z n^boljšimi nogometnimi enajstericami iz < Celja in okolice. Najboljši bodo prejeli pokale in praktične] nagrade, kijih bo prispevalo gostišče Cigler iz Šoštanja, pokro-'; vitelj tega največjega nogometnega turnirja v celjski regiji v '• zadnjih nekaj letih. Sicer pa v Šoštanju in v velenjski občini na = sploh ugotavljajo, da zavzema nogomet glavno mesto v mno-i žični športni rekreaciji. J. V,, Razvijanje in negovanje tradicij NOB je tretja nedeljiva aktivnost v programski orientaciji organiza- cije Partizan, ki vam je zadajala n^več problemov, zato je v bobnu za zaključno žrebanje dodatno komaj 30 novih dopisnic s pravilnimi odgovori. Trenutno čaka za končno žrebanje že 372 dopisnic, ki bodo imele možnost kandidirati za ogled UNIVER- ZIADE v Zagrebu pod okriljem Cinkarne in Aera, so pokrovite- ljev naše nagradne igre. # V nagradni igri Partizan št. 7 pa so imeli srečo: 1. nagrada: Roza Huš, Vojkova 4, Celje. 2. nagrada: Ivo Kukovič, M. Zidanška 8/a, 63230 Šentjur. 3. nagrada: Ivana Jurkošek, Ul. 5. prekomorske 7, Novo mesto. Vse tri nagrade poklanja ŽELEZARNA ŠTORE, in jih bomo izžrebancem poslali po pošti. ____________,__________. - METOD TREBiČNIK. NA KRATKO Zmaga Rozmana v Ljubliani Na 20. teku prijateljstva, ki je bil prejšnji teden v okviru pri- reditev na letošnjem Pohodu po poteh partizanske Ljubljane, je zmagal Stane Rozman, član ADK Kladivar iz Celja. Na tem teku je bil velenjski at- let Miklavžina 12, ekipa Celja pa 6. Na ostalih tekmovanjih pa so predstavniki iz naše regije dose- gli naslednje rezultate: štafeta zmage 3 x 1000 m za osnovne šo- le- moški: 1. OŠ VeUko Vlahovič Celje, 4. OŠ Peter Sprajc Žalec; štafeta zmage 3 x 600 m za os- novne šole - ženske: 3. OŠ Ivan Kovačič Celje; štafeta zmage - X 600 m za srednje šole: 1. SUI družboslovna Celje, 2. ŠCBK Ce- lje, SUI zdravstvo Celie. Še en uspeh plavalcev Na kopališču Ilirije v Ljublja- ni je bil prejšnji teden medna- rodni plavalni miting, ki so se ga udeležili plavalci iz Avstrije, ZRN, Romunije, Madžarske in Jugoslavije. V jugoslovanski re- prezentanci so nastopili tudi pla- valci celjske Klime-Neptuna in dosegli dobre uvrstitve. Drezgi- čeva je zmagala med pionirkami na 100 m kravi, 100 m hrbtno in 400 m kravi. Fermentinova je bi- la prva na 100 m prsno za pionir- ke, pri pionirjih je Jurak zmagal na 100 m kravi (drugi je bil Zu- pane), ter na 100 m prsno, Vra- čun je bil v tej disciplini tretji. Tešovič je med mladinci zmagal na 1500 m kravi ter osvojil drugo mesto na 400 m kravi, N. Lavrič pa je bila dvakrat druga. Anderle In Cuk nista uspela Celjska judoista Anderle in Cuk sta sodelovala na evrop- skem prvenstvu v judu, ki je bi- lo prejšnji teden v Beogradu in sta izpadla že po prvih kolih. Nasploh je bilo opaziti, da so naši tekmovalci imeli premalo moči za takšno tekmovanje, kar je tre- ba bolj pripisati slabemu planira- nju zveznega trenerja, kot pa ne- treniranju tekmovalcev. Jadralni piloti na republiškem prvenstvu Celjski jadralci na letošnjem republiškem prvenstvu, ki je bi- lo v Slovenj Gradcu niso dose- gli takšnih uspehov kot prejš- nja leta. Vseeno pa so dokazali, da so kot ekipa še vedno takoj za ALC Lesce, ki je tudi na tem tek- .^ovanju dokazal svojo premoč. Med posamezniki je zmagal Ivo Šimenc ALC Lesce, celjski ja- dralci pa so se uvrstili na nasled- nja mesta: 7. Berginc, 8. Peperko, 10. Rojnik, 16. Poglajen, 27. Ska- licki itd. SFRJ : SAVINJA Celje 2638:2541 Ženskakegljaškareprezentan- ca Jugoslavije se te dni priprav- lja v Krškem na bližnje svetov- no prvenstvo, ki bo v MOnchnu. Na kegljišču hotela Sremič so za- to odigrale reprezentantke prija- teljski dvoboj z ekipo Savinje Ce- lje in jo premagale za 98 kegljev. Reprezentanca je na tem sreča- nju postavila nov rekord kegljiš- ča, celjske kegljavke pa so izena- čile starega. Ekipo Savinje je v tem dvoboju okrepila tudi Tonč- ka Pečovnik, ki sicer trenira z reprezentanco. Razlag 419, Petak 426, Lesjak 392, Gobec 446, Pe- čovnik 437, Šeško 421. Urankarja odlično v Splitu Na 27. državnem prvenstvu v dviganju uteži za starejše mla- dince, ki je bilo v Splitu, so iz- vedli tudi prvenstvo za vetera- ne. Na tem tekmovanju so nasto- pili tudi trije tekmovalci iz Celja. Marko Urankar je v olimpijskem biatlonu zmagal z rezultatom 305 kg. Med veterani pa je bil naj- boljši njegov oče Jože, kije dvig- nil 240 kg, Jože Gašperlin pa je osvojil drugo mesto. Travner Izgubil v finalu v Portorožu je bilo prvo izmed šestih tekmovanj za slovenski pionirski pokal v tenisu. Udele- žil se ga je tudi Andrej Travner iz Celja. Igral je zelo dobro, saj je šele v finalu izgubil z domači- nom Božičem. Posedel In Batič strelska družina Polzela je pripravila družinsko strelsko tekmovanje z malokalibrsko puško. Nastopilo je 34 strelcev, pri članih je zmagal Posedel pred Korunom in Grešnikom, pri mla- dincih pa Batič pred Pečnikom in Glavnikom. Z novim vod- stvom te strelske družine se že pozna njihovo delo. T. T. Strelci pričeli s tekmovanji strelci so zaključili tekmova- nja z zračno puško v zaprtih dvoranah in se preselili na od- prta strelišča za malokalibrsko puško. Celjski tekmovalci so nastopili na tradicionalnem tekmovanju za 22. trofejo osvo- boditve v Zaboku in osvojili pr- vo mesto. Med posamezniki je Tone Jager osvojil srebrno. Vili Dečman pa bronasto medaljo. Drugega zveznega pregledne- ga tekmovanja, kije bilo v Zagre- bu, se je udeležila tudi mladinka Helena Lavrinc iz Rečice pri La- škem. V tekmovanju z zračno pi- štolo je s 371 krogi osvojila prvo mesto, v tekmovanju z malokali- brsko pištolo pa je bila s 549 kro- gi druga. V Rečici pri Laškem pa je bilo polfinalno tekmovanje v strelja- nju z malokalibrsko puško. Eki- pa strelske družine Laško je pre- magala Strelsko družino Pivo- varne s 657 proti 616 krogov, Strelska družina Dušan Poženel iz Laškega pa strelce iz Zidanega mosta s 717 proti 634 krogov. Med posamezniki je bil najboljši Damjan Pader pred Andrejem Bornškom, oba člana Strelske družine Rečica, oba sta nastrelja- la 241 krogov. Tretji je bil Roman Matek iz Pivovarne Laško, ki je nastreljal 237 krogov. Partizan Gaberje v Vukovar Jutri odpotuje 40-članska de- legacija Partizana Gaberje v Vukovar na tradicionalno sre- čanje društev Partizan Rakovi- ca, Vukovar, Gaberje. Letos je organizator srečanja občinska zveza. Partizan Vuko- var, ki bo s pomočjo izredno močnih Partizanov v Borovu in Iloku pripravila tridnevno druže- nje, v katerem bi se naj udeležen- ci srečali v odbojki, malem nogo- metu, streljanju, pikadu, »baca- nju kamena sa ramena«, skoku v .daljino, namiznem tenisU^ bali- nanju, kegljanju, po strokovni plati pa obdelali oddelčno vadbo - zlasti najmlajših in sprejeli os- nutek sporazuma o trajnem so- delovanju v katerega bi naj vplet- li tudi gospodarski utrip teh treh mest. Letos bodo prvič v sreča- nju sodelovali tudi gospodarski in družbenopolitični delavci Ce- lja, pri čemer bo torej športno rekreativna in strokovna vsebina sodelovanja oplemenitena ne sa- mo z poglabljanjem bratstva in enotnosti naših narodov in na- rodnosti, temveč tudi z gospo- darskimi cilji in interesi teh po- dročij. METOD TREBIČNIK Mladi Iz Laške občine tekmovali za pokal Dnevnika Atletska zveza Slovenije je pripravila v sodelovanju z ured- ništvom Dnevnika prvi kros za pokal Dnevnika v Ljubljani. Na krosu je sodelovalo tudi 15 tek- movalcev iz laške občine, ki so dosegli zelo dobre uvrstitve. V kategoriji ml. pionirk je Si- mona Sotlar iz Atletske sekcije Radeče osvojila 12. mesto. Med ml. pionirji je bil Matjaž Sluga iz OŠ Rimske Toplice drugi, Božo Gačnik iz Atletske sekcije Rade- če pa 16. V B kategoriji ml. pi- onirk je bila druga Nataša Mre- žar, deveta Simona Hrovat, dese- to mesto pa je osvojila Mersa Durič, vse iz Atletske sekcije Ra- deče. Pri starejših pionirkah je U. mesto osvojila Lidija Teršek, 12. pa Brigita Mlakar, obe Atlet- ska sekcija Radeče. V kategoriji ml. mladincev je drugo mesto osvojil Renato Krameršek, 11. je bU Robi Teršek, 20. Stane Renko, 21. pa Uroš Nadu, vsi iz Atletske sekcije Radeče. Pn starejših mla- dincih je bil 15. Aleksander Koc- jančič, pri članih je 6. mesto pri- padlo SUvu Vižintinu, 8. pa Vin- ku Štempiharju, vsi iz Atletske sekcije Radeče. Tekmovalce je vodil Rafko Drašček, ki je kot trener pri Atletski sekciji iz Ra- deč najzaslužnejši za dober uspeh tekmovalcev iz laške ob- čine. Turnir mladinskih ekip v košarki Občinska konferenca ZSMS Laško je pripravila na igrišču Osnovne šole Laško turnir mla- dinskih košarkarskih ekip. Na turnirju je sodelovalo 8 ekip. Zmagala je ekipa iz Laškega II. pred drugo iz VCMR Rimske To- plice in tretjo, ekipo Laškega I. Turnir v malem nogometu v Rečici športno društvo iz Rečice pri Laškem je pripravila II. odprti tradicionalni turnir v malem nogometu za prehodni pokal. Na turnirju je sodelovalo 12 ekip. Prvo mesto je dosegla ekipa GREN iz Laškega, druga je bila ekipa iz VCMR Rimske Toplice in tretja ekipa ŠTRUMFI prav ta- ko iz Laškega. Najboljši strelec je bil tekmovalec ekipe VCMR Rimske Toplice iz Angole. VL-ADO MAROT Športne igre Surovine športniki mariborske OZD Surovine so imeli svoje igre v delovni in športni spretnosti v Celju. Med sedmimi TOZD so Celjani osvojili šesto mesto, zma- gala pa je ekipa Maribora. Celjani so boljše rezultate dosegli v vož- nji s kontejnerjem, kjer so biU drugi, v vlečenju vrvi in nogome- tu na tretjem mestu ter v soldira- nju in namiznem tenisu na četr- tem mestu. J. K. NAGRADNA IGRA PARTIZAN 8 Spontano sodelovanje treh partizanskih organizacij iz Srbije, Hrvatske in Slovenije bo pričelo svoje tretje srečanje jutri v Vukovarju. Poleg Partizana Gaberje in Vukovarja sodeluje še ena organizacija Partizan iz mesta, s katerim ima Celje tudi gospodarske stike. Katero mesto je to? RAKOVICA pri Beogradu SMEDEREVO OSIJEK REZERVNO VPRAŠANJE za vse tiste, ki ste izpustili kakšen kupon ali pa na dosedanja vprašanja nepravilno odgovorili: Navedite katerokoli društvo, društvenega delavca v Partizanu, dogodek ali akcijo društev Partizan iz celjske regije za katero želite, da jo predstavimo v naši radijski oddaji »Iz življenja in dela društev Partizan«! Z odgovorom na to vprašanje lahko nadomestite tudi kakšen kupon v nadaljevanju naše nagradne igre. Odgovore, nalepljene na dopisnico, pričakujemo v našem uredništvu najkasneje do petka, 23. maja 1986. Nagrajuje SVILANIT KAMNIK! I fflAJ 1986 NOVI TEDNIK - STRAN 17 tazvoj je potrebno dolgoročno načrtovati 5 pogumnim InvesUranlem y kmeWstvu sozda Merx ohranjajo in povečujejo proizvodnjo y sestavljeni organizaciji združenega j3 Merx, ki zajema kmetijsko dejav- prehrambeno industrijo, trgovino J gostinstvo in turizem, so svoje pošlo- zasnovali na povezovanju v celoto. Lj; razvojni koncept, ki vključuje proiz- pdnjo. predelavo in potrošnjo, se je pe- ljal za pravilnega. Vendar pa se pri tem Isozdu ne zapirajo v lastne okvire, am- U viške proizvodnje ponujajo tudi trgu svoje prodajne mreže, p/zporedno s tem gredo tudi Merxova pri- Ljevanja za prodor na tuji trg, povečeva- L in večjo intenzivnost proizvodnje ter [\'ajanje novih dopolnilnih kmetijskih Lzvodnih programov. lUjub temu, daje zaradi nenormalnih po- Ljev gospodarjenja v kmetijski proizvod- h zadnja leta zelo težak položaj, pa v Mer- |i vendarle uspevajo ohranjati in v nekate- K sestavljeno organizacijo združenega p Merx so vključene štiri kmetijske de- |>ne organizacije, ki skrbijo za primerno petijsko proizvodnjo v družbenem in za- čnem sektorju. Kmetijski kombinat Šentjur: je nosilec družbeno rejo govedi in izvoz mesa, tno pa proizvedejo tudi 25 milijonov Kmetijska zadruga Slovenske Konjice: teilec sadjarske in vinogradniške proiz- kdnje, izvoza jabolk ter prodaje kako- Lstnega vina iz domače vinske kleti. Kmetijska zadruga Laško: nosilec kunč- jreje in v prihodnje tudi za izvoz kunčje- I mesa. [Kmetijska zadruga Celje: nosilec konje- in izvoza konj. Posamezne kmetijske delovne organiza- je, ki so nosilci proizvodnih panog, v iviru sozda skrbijo za koordinacijo in tzvoj posameznih panog. i panogah celo povečevati proizvodnjo, igre pripisati predvsem pravilni odloči- l,da je potrebno v kmetijsko proizvodnjo Itrtno in pravočasno vlagati potrebna idstva. Razmerje investicijskih sredstev )kviru sozda je tako približno 60 odstot- ivv korist kmetijske proizvodnje, čeprav itvarijo v ostalih panogah kar tri četrtine letnega prihodka. V kmetijski proizvodnji sozda Merx so se idili, da bi v skladu z resolucijskimi tren- ohranih obseg proizvodnje. V živinoreji mlečni proiz\'odnji jim je to v celoti ipelo, v ostalih proizvodnih panogah pa proizvodnjo celo povečali. Večina kme- skih površin Merxovega kmetijstva sodi organizirano kooperacijo in zato tudi raz- erje investicijskega vlaganja dosega kar odstotkov sredstev namenjenih koope- ntom. metlici prvi za elconomsko ifliko poslovania Kot smo že uvodoma zapisali, kmetijce dnja leta najbolj tarejo nenormalni pogoji 'spodarjenja. V Sloveniji sicer prav zdaj ipravljamo republiški zakon o »ukrepih pospeševanje proizvodnje hrane in zago- ^Jjanje osnovne preskrbe ter o samou- ■avrii interesni organiziranosti na teh po- 'o^jih«, vendar z njim vsekakor ne bo mo- '^e odpraviti vseh težav, s katerimi se ?|^ujejo kmetij ci. ^re predvsem za posebne pogoje gospo- "ienja, ki so značilni za vse kmetijske ''^oge. Daljši obrat kapitala kot v industri- razkorak med cenami repromateriala in 'kupnimi cenami kmetijskih proizvodov, ' tem pa še visoke obrestne mere, so glav- vzroki, da naše kmetijstvo ne more itvariti lastne akumulacije, kako v takšnih pogojih gospodarjenja vendarle širiti proizvodnjo, povečevati pri- delavo hrane in ob tem zagotavljati še po- trebne devize? Slovenski kmetij ci - to so potrdili tudi z razpravami na minulem kon- gresu Zveze komunistov Slovenije - se zav- zemajo za ekonomsko logiko poslovanja. Le tako bi namreč lahko povečah proizvod- njo in z višjo produktivnostjo izkoristih re- V kmetijstvu sozda Merx so si že zasta- vili dolgoročne razvojne cilje s katerimi bodo poskušali ustvariti pogoje za večje proizvodne obrate v zasebnem kmetij- skem sektorju. Pri tem mislijo predvsem na koncentracijo proizvodnje, ki bo zago- tavljala tudi ekonomičnost poslovanja. Če vzamemo za primer živinorejo, po- tem lahko zapišemo, da se bodo v sozdu zavzemali in pomagali tistim rejcem, ki bodo svoje črede povečali na petdeset do sto glav živine. Z združevanjem in naje- manjem zemljišč ter gradnjo primernih hlevov bodo zagotovili stabilnejšo in za- nesljivejšo proizvodnjo, tveganje rejcev pa ne bo več tolikšno kot doslej. Organiza- cijo takšne proizvodnje bodo prevzeli v vsaki kmetijski delovni organizaciji po- sebej. zerve v družbenem in zasebnem kmetij- skem sektorju. Da bi to dosegh, pa bo po- trebno sprejeti nekaj ukrepov pri interven- cijah za usposabljanje kmetijskih zemljišč, pospeševanje kmetijske proizvodnje v hri- bovitih predelih, prodiranje na tuja tržišča in zagotavljanju sistema blagovnih rezerv. Le s sistemom blagovnih rezerv nam bo namreč uspelo ublažiti nihanja v preskrbi občanov zaradi izpadov proizvodnje. Prihodnost Icmetilstva v treh sliicah Razvoj kmetijske dejavnosti bo najbrž že čez nekaj let videti v treh različnih slikah. Vehka kmetijska proizvodnja, ki bo kme- tom zagotavljala stabilnejšo proizvodnjo in manjša tveganja kot doslej na eni strani in na drugi strani tako imenovana industrij- ska kmetijska proizvodnja. Seveda bo vmes še nekaj ostankov klasične ekstenziv- ne kmetijske proizvodnje, ki pa bo imela vse možnosti, da se tudi te površine inten- zivneje obdelajo. Pri industrijski kmetijski proizvodnji gre namreč za razvijanje in in- tenziviranje kmetijske proizvodnje na manjših površinah. Na našem območju so predvsem v Kmetijski zadrugi Laško, sledi- jo pa jim tudi v drugih kmetijskih delovnih organizacijah, pričeli intenzivno razvijati dopolnilne dejavnosti kmetijske proiz- vodnje. Pridelovanje šampinjonov, bukovih ostrig, humusa, kunčjereja, konjereja, reja pegatk in ribogojstvo je le nekaj takšnih dopolnilnih kmetijskih dejavnosti. V okvi- ru celjske Kmetijske zadruge pa so že pri- čeli s pridelovanjem zelenjave, ki jo zaen- krat prodajno v okviru sozdove prodajne mreže. Številke v Merxovem kmetiistvu za leto 1006 čeprav narekujejo resolucijski trendi v našem kmetijst\aj 2,5 odstotno povečanje proizvodnje, pa v Merxu načrtujejo še večji porast. Zaradi težav v živinoreji se je lani sprostilo precejšnje število stojišč v že zgra- jenih hlevih in lete bodo poskušah zapolni- ti že letos. Sicer pa v sozdu načrtujejo 7 odstotno povečanje živinorejske proizvod- nje, predvsem zaradi povečane kunčjereje in prašičereje. Proiz\''odnja goved bo večja za 5 odstotkov, prireja sesnih telet pa se bo povečala za 18 odstotkov. Na siljenju hle- vov, povečanju staleža krav in plasmaju plemenskih telic pa so zasnovah tudi 6 od- stotni porast mlečne proizvodnje. Ob organizirani reji pujskov v kooperaci- ji bo proizvodnja porasla za 150 odstotkov, pitanje prašičev pa se bo povečalo za 25 odstotkov. Letos bodo priredili tudi 240 ton kunčjega mesa, kar pomeni 12 odstotkov več kot lani. V zasebnem sektorju se letos povečuje tudi reja konj, prireja drobnice pa bo ostala na lanski ravni. Povečali pa bodo tudi obseg ribogojstva v zasebnem sektor- ju, s tem da bodo poskušah izkoristiti že obstoječe ribnike. Zaradi slabih vremenskih razmer v letu 1985 in velikega izpada letine podatki za sadjarstvo in vinogradništvo sicer niso pri- merljivi, a letos bo tovrstna proizvodnja indeksno zelo porasla. Predvidena proiz- vodnja pšenice je usklajena z republiškim programom za pridelavo pšenice. Zaradi povečanega obsega zasejanih površin in prizadevanj za višji hektarski donos pa v sozdu načrtujejo skoraj polovični porast, kar pomeni nekaj več kot 1300 ton pšenice. Ena od prednostnih nalog v vseh kme- tijskih delovnih organizacijah je tudi skrb za pridobivanje novih kmetijskih zemljišč. Tako so del investicijskih sred- stev za širjenje kmetijske proizvodnje v okviru sozda Merx v zadnjih petih letih, seveda pa tudi letos, namenili za meliori- ranje kmetijskih površin. V okviru Kme- tijskega kombinata Šentjur so v zadnjih petih letih izsušili 180 hektarov kmetij- skih površin, letos pa jih bodo še 170 hek- tarov. Konjičani so doslej meliorirali 240 hektarov, letos pa bodo izsušitvena dela opravili na 150 hektarih. V celjski občini so že meliorirali 100 hektarov kmetijskih zemljišč, letos pa jih bodo še 150 hektarov. Na območju Kmetijske zadruge Laško pa so doslej izsušili v okolici Marofa 50 hek- tarov kmetijskih površin. Na intenziviranju proizvodnje in vključe- vanju novih kmetijskih površin v zaseb- nem sektorju sloni tudi porast zelenjadar- ske proizvodnje in jagodičevja. Proizvod- njo vrtnin bodo povečah za 4 odstotke, na- črtujejo pridelavo 215 ton repe in zelja, 70 ton jagodičevja, 3 tone gob in 120 ton šam- pinjonov. Letos naj bi v okviru sozda pro- dali tudi 5 ton polžev. V sozdovskih klavnicah šentjurskega Kmetijskega kombinata in laške Kmetijske zadruge načrtujejo nekaj manj kot 2000 ton govejega, telečjega, svinjskega in kunčjega mesa, kar pomeni 7 odstotni porast glede na leto 1985. Proizvodnja mesnih izdelkov pa se bo predvsem zaradi ujavanja proiz- vodnje visokokakovostnih suhomesnih iz- delkov povečala za 27 odstotkov. Proizvod- nja visokokakovostnih suhomesnih izdel- kov v manjšem obsegu pa pomeni tudi spe- cializacijo in boljši izkoristek obstoječih proizvodnih zmogljivosti. Nosilec živinorejske proizvodnje je v Merxovem kmetijstvu šentjurski Kmetijski kombinat, ki ima v tozdu Lastna proizvodnja tudi dve farmi na Planini in Ponikvi ^'^^ovajakih Kmetijske zadruge Slovenske Konjice rastejo tudi kakovostna jabolka za izvoz. 18. STRAN - NOVI TEDNIK 15. MAJ 1! Brez presenečenja Ob zadnjih onesnaževalskih dogodkih Celjani niti niso bili najbolj presenečeni. Vajeni so onesnaženj in tudi nepopolnih in poz- nih informacij! Dopolnilo v dveh dneh smo do- bili dve zanimivi priporo- čili oziroma obvestili: pr- vi dan, da moramo vso solato uničiti in zakopati na posebnih mestih, drugi dan pa, da je sola- ta že užitna. Druga informacija je sledila vesti, da so na za- hodu ukinili uvoz naše- ga mesa. Pa je tako nam ostalo popolnejše »kosilo«. Redka izjema Celjsko gledališče je za prihodnjo se- zono pripravilo re- pertoar, v katerem je kar polovica ko- medij. To pomeni, da bo- do eni redkih pri nas, ki bodo poskr- beli, da bodo ljudje boljše volje. Vrtnice najslabšim Ob tem ko so se v Titovem Velenju tudi lei odločili, da bodo podelili vrtnice tistim, ki bo^ najbolje uredili okolja hiš in delovnih organizac^ nekateri predlagajo spremembo. Vrtnice naj podelili tistim, ki za to najmanj poskrbijo. Da bi jih piknile s svojimi trni! V SLG Celje so se odločili, da bodo pri pravili posebno predstavo, katere doho- dek bodo namenili za izgradnjo bolnišnice. Upajmo, da se bodo tudi občani odločili - za obisk! (Predstave - ne bolnišnice!) ZRCALO Rite Bori Zupaneifi POVEČANA RADIOAKTIVNOST POJENJUJE LAHKO BI PA OSTALA VEČJA AKTIVNOST! Občrnobllsko vprašanje Kaj smo zgradili iz Ru- sije premajhen plinovod, da nam plin pošiljajo še po zraku!? Dovolj in preveč Zadnji podatki govore, da imamo v Celju zdaj dovolj vode. Ponekod še preveč - jim že krepko teče v grlo! Dober dokaz Pred dnevi sta se z gostovanja v Belgiji vrnila z osvojenim prvim mestom kar dva naša zbora s celjskega območja: dekliški zbor Centra srednjih šol iz Tito- vega Velenja in me- šani zbor Tehnik s celjske tehniške šole. Torej le ni povsem res, da pri nas poje- mo vsak po svoje! Pismo predsedniku Novi celjski župan Tone Zimšek se je že lahki prepričal, da ženske niso vedno le skrivnostne Predsednica UO zveze društev za varstvo okolj; Jelka Kraigher mu je namreč napisala kar odprti pismo. Način je nov - problem pa star: gradnja novi trgovine na Dobrni. Za ta primer bi lahko rekli, di bolj ko ga odmetavajo, bolj se zamotava. Za občutek I Slišali smo, da so v eni celjskih restavracij pre( dnevi prodajali sadne kupe, na katere so zapičil majhne zahodnonemške zastave. Morda zato, da bi Celjani dobili občutek, da so\ tujini! FRAN SALESKI-FINZGAR Pod svobodiiiin soncem Iztok ni slišal ne videl. V njem je živela samo trdna zavest, da prd samim carjem^ pokaže, kako proži tisti narod, ki mu podira Hilbudije'. Tretjič jepridrevil mimo katisme, roka je segla po strelici, lok se je dvignil, nastala je tihota, kakor bi se zbiral orkan. Iztokovo oko seje zapičilo v ptiča, kragulj je zapihal in dvignil kremplje. Bizantinski nepremagljivi orel se je stresel pred barbarom. Iztok je naperil strelico vanj, toda v istem trenutku je že švignil s konjem mimo. Tedaj je hipodrom zabučal od jeze, kakor silen grom. Gledalci, ogorčeni, ker še ob tretjem pojezdu ni sprožil, so usuli nanj kletve in psovke, ploha razhojenih ostan- kov sadja je pljusknila v areno, nekateri so snemali sandale in jih metali za njim, drugi so potegnili nože izza pasa in mu pretili. A tedaj seje Iztok v hipu okrenil na konju - bil je že blizu mete - puščica je švistnila in predrla kragulja s tako silo, da seje utrgala verižica, in ptičje padel s prebodenim srcem pred katismo v areno. Zabesneli vihar jeze seje prelil v navdušenje, da seje tresel v temelju silni cirkus. Iz lož je deževalo lovora, dvorjanke so posule zmagovalca z ruticami, pretkanimi z zlatom, in Irena je s plamenečim veseljem na licih šepetala: »Hvala tebi, Kriste, a tebi, sin naroda moje rodnice - poljub!« Štirinajsto poglavje Valovi v Bosporu so tiho šepetali. Na njih je dremalo brodovje, sanjale so dolgokljune jadrnice, sanjale redke straže na krovih. i Vehke ceste morja in suhe zemlje so napeljale vso kri tazburkanega življenja v srce Bizanca - v hipodrom /nij na prostrane trge. Zvezde so mirno gorele, ponižalo se je ^ iztočno nebo in spustilo radovedna zlata očesca blizu razkošne zerhlje, da so gledala valove ljudske radosti, da-^ so se smehljala kriku in viku, ki sta se točila v dan slavja \ pod sinji nočni baldahin. Iztok je slonel na mehki travi. Z visokega odstavka v Epafroditovem vrtu je gledal na morje, iz katerega je odsevalo nebo. Ob njem je dehtela reseda, nad njim so cveli lovori. Venčan s častjo, pozdravljen od jezera vzklikov, in vendar v tem trenutku nesrečen. Kaj bi dal, ko bi šumela nad njegovo glavo lipa, ko bi se pod nogami razprostiralo belo morje Svarunovih čred? Ko bi slonel sedajle na okopih gradišča, ob njem oče, krog njega deklice, in bi jim pravil o Bizancu, o zmagi v dirkališču, o sijaju in blesku! Mladci bi ga poslušali, njegovi junaški tovariši, katerim bi opisal mehkužnega vraga, povedal o sramoti, ki jo pripravlja Bizanc premaganim junakom, o, in mladci bi šli in nesli v srcih njegovo povest ter se razlili od doma do doma Slovenov in oznanjali boj za svobodo, boj zatiralcem, ki jim zaslanjajo pot čez Do- navo. In pomislil je Iztok, kaj če so se sprli Antje in Sloveni ? Morda ne udarijo na pomlad preko Donave na jug? Izdero kopja, zgrabijo sekire in logi bodo pili kri, ki bo tekla iz ran, zadanih od bratov. Ob tej misli se je zgrozil. Skočil bi v hlev, izbral najboljšega konja in bežal domov. Toda njegovi načrti? Bogovi vodijo korake ljudi. Sve- tovit sam mu je privel na pot Epafrodita, Perun je pognal strelico v kragulja - in mu odprl vrata, da bi pogledal sovražniku v dušo, da bi mu služil in s tem koristil domu. Ne, sedaj ne sme domov, sedaj še ne. Pojde, ali ted^j ponese s seboj vso umetnost vojske, ki jo ukrade Bizancu in pokloni svojemu rodu. Na dvorišču Epafroditove vile so zalajali psi. Toda hitro so umolknili in tiho dobrikajoče cviljenje je nazna- njalo, da se je vrnil gospodar. Prinesli so Epafrodita s Teodozijevega trga, kjer je pod marmornimi arkadami poveseljačil do polnoči in kockal za cele stolpe zlatih »bizantincev«. Fortuna gaje poljubila, odkar je sprejel Iztoka, kakor Putifarja, ko je dobil Jožefa v hišo. Tako seje hvalil in šalil sredi bogatih patricijev, ko je Melhior stresal zlate stolpiče v usnjene vreče. Vrnil se je torej Epafrodit izredno dobre volje. V nedrju varno spravljen prstan Teodorin in pergament od cesarja, v vrečah kupe zlata in zadolžnic, da lahko takoj jutri proda nekaterim uglednim patricijem lepe hiše, ko bi hotel poterjati. V živahni radosti so se leske- tale Grku oči. Denar in carska milost! Sed^ svobodno trguje in tudi ukani lahko kogar koli. Upravda ga ne obsodi. Velel je Melhiorju, naj da vsem sužnjem najboljšega vina, slaščic in sadja, rib in ostrig, kar premorejo shrambe. Nato je vprašal, ali sta se Slovena že vrnila. Z Iztokom da mora takoj govoriti, če ga ni, naj ga poiščejo. Vratar naznani, da seje Iztok že davno vrnil. Melhior je šel sam ponj in Epafrodit je velel, naj ga privede v dvorano, kjer sprejema odlične goste. Ko je Iztok vstopil, si ni upal od vrat. Na treh zlatih svetilnikih so plapolale iskrive luči in razsvetljevali neizmerno bogastvo. Kjer ni zasegla na tlaku preprogi iz Bagdada, tam so se bleščali pisani kamenčki dragoa nega mozaika. S stenje odseval marmor, posut s smar& gdi, hrizoliti in oniksom. Nizki stolčki so sloneli r& slonokoščenih nožicah, zlate niti so se utrinjale po tki ninah, tuje. Iztoku nepoznano krzno je božalo mehki sandale Epafroditu. Tri gracije so iztegale pred njin roke in držale s tenkimi prsti pisano školjko, v kateri bila zlata kupa, napolnjena z grškim vinom. »Sedi, Iztoče!« Epafrodit ga je povabil k sebi. Govoril je gladki narečje Tračanov in vpletal vmes mnogo slovenskil besed, tako da ga je Iztok zlahka umeL Sin Svarunov seje boječe približal in sedel na krzno i nogam bogatega Epafrodita. Grk se mu je dobrovoljno nasmejal in vtaknil suhi prste v njegove bujne kodre. Namignil je. Zamorec j prinesel še eno čašo grške starine. »Vzemi, sin Slovenov, izpij na slavo Krista, kije dobe tudi tebi!« »Svetovit me spremlja, Perun vodi moje strelice! iVi poznam tvojega Krista!« »Spoznaš ga! - Pij v zahvalo bogovom!« Izpraznila sta kupi. »Iztok, ti si me otel Tu^jušu! Dolgujem ti zahvalo i) plačilo!« »Tunjušje malopridnik! Vsak Sloven bi moral storit isto. Mi ne ropamo mirnih potnikov.« »To je hvale vredno, Iztok. Toda moj dolg je velik.« »Plačal si že, gospod! Sprejel si mene in očka. Doba si plačal!« »Nisem, Sloven. Sprejel sem vaju, a nakopal sem siši drug dolg. Ti si zmagal. Danes te proslavlja Bizanc Zmagalca Belizarja so pozabili in več se govori o teb kakor o carju. In ti si zmagal kot moj gost. Tvoja čast- moja čast! Kaj želiš?« 20. STRAN - NOVI TEDNIK 15. MAJ 1! HORTIKULTURNI KOTIČEK Uredite vrtne terase če na vrtno teraso, ki je v neposredni bližini ceste, ne želimo postaviti pergole, obsadimo rob parcele z visokim drevjem in grmovnicami. Tako dobimo razgibano živo mejo nepravilne oblike, različnih barv cvetov in listov ter različne višine. Takšna razgibana zelena ogr^a nas ščiti pred pogledi mimoidočih, istočasno pa nam daje tudi senco v bivalnem delu vrta. Spreminjajoče barve cvetočih grmovnic od zgod- nje spomladanske japonske kutine, poletnega rumeno cve- točega prstnika do rdečih jagod panešpelj v zimi nam nudijo paleto različnih barv, ki jih dopolnjujejo zelene omorike, ciprese, tise in prelepe barve listavcev. dipl. ing. JAGLENKA LEBAN »METKA« CELJE TOZD konfekcija posteljnega perila KOZJE, Kozje 8 RAZPISUJE po sklepu DS in v skladu s statutom TOZD dela in naloge individualnega poslovodnega organa TOZD konfekcija posteljne- ga perila Kozje Za opravljanje navedenih del in nalog je lahko imeno- van delavec, ki poleg sploš- nih izpolnjuje še naslednje pogoje: - da ima višjo ali srednjo strokovno izobrazbo tek- stilne smeri - da ima 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj - aktivna vključenost v družbenopolitično delo - samoinciativnost za de- lo, usklajenost in sposob- nost vodenja Kandidati za prevzem del in nalog iz razpisa izdelajo program dela (razvoja) za naslednje mandatno ob- dobje. Vsem kandidatom so podatki o delu, poslova- nju in razvoju TOZD na vo- ljo v delovni organizaciji. Kandidati naj pošljejo vlo- ge z dokazili o izpolnjeva- nju pogojev v 8 dneh od dneva objave na omenjeni naslov s pripisom »za raz- pisno komisijo«. Kandidati bodo obveščeni o imenovanju po izbiri v 30 dneh. ZDRAVILNE RASTLINE Naprstec Naprstec ali digitalis obsega približno 25 vrst in je razširjen v Evraziji. Med njimi je zelo zanimiv rdeči naprstec (Digitalis purpurea L.) in se včasih pojavlja v velikih množinah na pustih tleh. Pokončna stebla so do dva metra visoka in so voljnato dlakava ter nosijo zvonaste, enosmerne rdeče cve- tove, ki imajo znotraj temne lise. Te lise privabljajo čmrlje, ki oprašujejo cvet. Rastlina je dvoletnica. V prvem letu se raz- vije rozeta listov, v drugem letu pa rastlina cvete in naredi plodove z drobnimi semeni, nakar odmre. Naprstec je že od 11. stoletja da^je znan kot zelo strupena rastlina. V zmernih in pravilnih dozah pa je odlična zdravilna rastlina. V zdravilstvo so ga uvedU pred več kot 200 leti, ko je dr. Wiliam Withering obiskal neko staro žensko, ki je bolehala za vodenico. Po pregledu je ugotovil, da bo ženska kmalu umrla. Ko je čez nekcy časa prišel mimo, je ugotovil, da se je zdrav- stveno stanje bolnice popravilo, ker je uživala mešanico čaja, ki je vseboval tudi naprstecove liste. Tudi danes uprabljamo izvlečke iz teh listov za zdravljenje srčnih bolezni. Naprstec vsebuje več aktivnih ghkozidov kot so purpurea glikozid A in B, ki razpadeta v sladkor in digitoksin oziroma v gitoksin. Druge snovi so še saporiina digitonin in gitonin, fla- vonska barvila, čreslo\ane, sluzi, rudninske sob in organske kisUne. Srčni g;likozidi zdravijo onemoglo srce, ki ne more več preto- čiti vse krvi, ko ta pritiska varij iz žil dovodnic. Pod njihovim vphvom se srce močneje razpirja. vsesa vase vsakokrat večjo kohčino krvi in se nato tudi močneje stisne. Tako požene ob vsakem, udarcu več krvi v obtok. Srčni glikozidi povečajo delo- varye srca brez povečane porabe kisika, poveča se občutljivost na dražljaje. Neposredno stimuhrajo osrčnik s povečanjem hitrosti in moči krčenja in pri dekompenziranem srcu pride do povečarya udarnega in minutnega volumna. Čeprav srčni ghko- zidi upočasnujejo bitje srca, poženejo vseeno v istem času več krvi po telesu, kot je to zmoglo bolno srce. Zelo zanimivo je, da so snovi v naprstecu kemično sorodne vitaminu D ter moškim in ženskim spolnim hormonom. Sprva so uporabljah naprstecove zvarke in poparke, sedaj pa so farma- cevtske tovarne kardiotonične glikozide pripravile v obliki stan- dariziranih raztopin in tablet. Digitahs ne krepi le srčno mišico, temveč tudi regulira srčni utrip. Poleg tega pospešuje tudi izlo- čanje vode iz telesa, ki se pri srčnih bolnikih rada nabere v velikih kohčinah. Ponekod sadijo naprstec tudi kot okrasno rastlino. Pri vsa- kem opravilu je potrebno zavarovati roke z rokavicami, ker že dotik z golo roko povzroči izpuščaje, glavobol in slabost. Škr- latni naprstec je izredno stnipena zdravilna rastlina! BORIS JAGODIC 24. STRAN - NOVI TEDNIK 15. MAJ II Mladi zadružnilci na Korošicem člani aktiva mladih zadružnikov iz Dramelj se vsako pomlad odpravijo na kakšno strokovno ekskurzijo. Tako so v soboto obiskali nekaj trdnih usmerjenih kmetij na avstrijskem Koroškem. Pred mladinskim domom v Celovcu so se po naključju srečali s celjskimi kulturniki in to je bil razlog več za pesem na asfaltu in posnetek za spomin. MATEJA PODJED Z udarnišicim deiom do centralnega ogrevanja v zaselku Podkraj velenjske krajev- ne skupnosti Kavče-Podkraj so se kra- jani odločili, da bodo kar sami začeh z izgradnjo centralnega ogrevanja. Če- prav še nimajo vse potrebne doku- mentacije in soglasij, so že začeh s pri- pravljalnimi deli kot so: barvanje že- leznih cevi (na sliki), transport beton- skih cevi in kvadrov, ipd. Krajani bodo morah predvidoma opraviti 450 udarniških ur, vsak izmed njih pa bo moral odšteti za centralno ogrevanje 450.000 din. Maks, Micka, Rozika, Vili in Fanika (na sliki) pravi- jo; »Čeprav so leta že tu, bi se radi greli vsaj še kakšno leto. Upamo, da bodo tudi v pisarnah poprijeli za delo in ne bodo zavlačevah s potrebnimi papirji, kot je to vse bolj pogosto v navadi.« L. OJSTERŠEK Mali svet miru Nekaj kilometrov iz Celovca v Avstriji stoji svet v maler Ponazarjajo ga najbolj znamenite palače iz različnih dežel, vseh kontinentov. Nekatere nič večje od dobrega meti druge le nekaj višje, so postavljene v urejenem parku, ki| na leto obišče več tisoč turistov. Najmlajši najbolj uživajoč vlakcu, ki nenehno kroži po Minimundusu, kakor imenuje ta park Avstrijci, odrasli občudujejo delo spretnih rok uče: cev in dijakov tehniških šol, ki te znamenite palače izdeli jejo. Foto: MATEJA PODJE Obadjl piki JVe dajmo funkcionarjev na rešeto. Zakaj bi jih ločevali, saj so vsi najboljši. Delo mnogi tako častijo, da se mu ne upajo približati. Tudi tisti, ki ne delajo, morajo jesti. Zato jih še naprej vabimo k polni skledi. V solidarnosti in družbi je pač najlepše. Ne sekirajte se. Vzemite si. Bomo že poz- neje skupaj plačali! OBAD FRANCEK FRAKEU> - Mej duš, Katra, tale maj je pa res mesec mladosti. Še ti se mi zdiš takšna kot tiste v mini kikljah .. - Ne vem, če si slučajno trezen, potem pač prihajaš v drugo puberteto? (Novi tednik. 13. 5. 1969) Kaliaret iz Singena v Celju in na Dobrni v okviru sindikalnega in mestnega obiska iz Singena v Celju, se nam obetata tudi zanimivi plesno-kabaretski predstavi 17-članske baletne skupine oziroma baletne šo- le gledališča Die Farbe iz Singena v Zvezni republiki Nemčiji. Mlade gostje iz prijatelj- skega mesta Singena se nam bodo s poldrugo uro trajajo- čim nastopom (zaključile bo- do svoj nastop s pariškim kankanom v izvirnih oblači- lih) predstavile dvakrat in si- cer v ponedeljek, 19. maja ob 19. uri v Zdravihšču Dobrna in v torek. 20. maja, prav ta- ko ob 19. uri, v celjskem Na- rodnem domu. UM 50 let zakoncev Zabukovnik Sama gospodarita na kmetu I 18 ha v soboto sta v Andražu praznovla 50 let skupnega življenja zakonca Franči- ška rojena Vaši in Ivan Za- bukovnik. Ivan Zabukovnik se je rodil 1908 leta v Dobriču v KS An- draž v veliki družini kot tret- ji otrok. Otroštvo je preživel na kmetiji s starši, po odsiu- ženju vojaškega roka pa je spoznal svojo življenjsko družico Frančiške Vaši, ki je bila rojena v Andražu 1917 leta v kmečki družini. Po ne- kaj letih poznanstva sta se poročila in si začrtala svojo kmečko pot, po kateri še da- nes stopata. Oba, željna zna- nja po kmetijstvu, sta spreje- mala novitete in jih tudi s pridom, kljub svojim letom, uporabljata še danes. V zelo složni in skromni družini se je rodilo osem otrok, šest de- klet in dva sina, danes pa jih živi še sedem. Vsi so danes poročeni in so zapustili og- njišče svojih staršev, toda korenine in navezanost na starše jih še vedno pripeljejo nazaj v lepo urejeno domai jo, ki jo obiskujejo s svojih devetnajstimi vnuki in treP pravnuki. Kmetija meri ^ ha od tega je 8 ha obdelova ne zemlje ostalo pa je gol Kjub visokim letom, sev& s pomočjo raznih prikljiJ kov, posestvo obdela sama. Obred zlate poroke je v 1] ročni dvorani žalske obČi ske skupščine opravil mund Božiček. TONE TAVČA