Poštnina pfačana v gotov»«l Maribor, sobota 27. februarja 1957 Štev. 47. teto XI. OCVUl.) MARIBORSKI VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka uL 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 Jžajae dudui Ameriški alasovi Jutri bo obmejni Maribor z udeležbo pri maši zadušnici ob pol 12. uri v frančiškanski cerkvi počastil spomin novega mučenika. V noči od torka na sredo je dne 16. t. m. po poldru/gomesečnem trpljenju izdihnil v goriški bolnišnici učitelj Lojze Bratuž, ki so ga bili na sveti večer napojili s strojnim oljem, pomešanim z bencolom, ker je ob priliki polnočnice v Podgori pri Gorici skupno z drugimi pel starodavne slovenske božične pesmi. Umrl je mučeniške smrti in je njegovo mrtvo truplo v noči na 18. t. m. izgarlo k mrtvašnice, kamor so ga hodile krepit ljudske množice. Pokopali so ga v temni noči, da ga ne bi slovensko ljudstvo v ogromnem številu pospremilo na njegovi Poslednji poti. Lojze Bratuž — novo ime, nov mučenik. V našem spominu bo večno živel: s petjem, orglanjem si je služil svoj kruh. Moral je pod Sirottijevo ero na cesto in zapustiti mesto pevovodje in učitelja glasbe v goriškem Malem semenišču. Ni šel drugam iskat kruha. Preživljal je sebe in svojo družinico, ki si jo je bil šele ustanovil. z orglanjem in pevskim poukom. Ostal je pri svojih in padel za slovensko besedo, za slovensko pesem, za slovensko odpeto pesem »miru ljudem na zem-l'i, ki so dobre volje«. Na Božič, največji Praznik miru in sprave, si moral vsrkati vase smrtonosno pijačo, ki so jo vlili vate. Lojzeta Bratuža sem pozna! od mladih let. Skupaj sva. dijaka, hodila na razne tajne sestanke, ki jih ni bilo tedaj malo med goriškimi študenti. Bil je v vsem svojem bistvu goreč in plamteč Slovenec ter ves prepojen z ljubeznijo do skupne domovine Jugoslovenov. V nje-SOvem sicer šibkem telesu je bivala ve-‘ika, močna duša; po tem slabotnem te-jesu je utripala izredno močna volja, vsojeno mu je bilo, da je njegovo ime ^žarelo na obzorju .skupno z imeni drugih številnih mučenikov našega rodu. Vzor Lojzeta Bratuža je visoko po-vzdignjen pred nami. Maribor naj se ju-j'ri ob pietetni počastitvi s čim večjo branostjo pokloni manom mučenika Loj-2|ta Bratuža ter naj v svojem srcu pobiča njegovo svetlo ime. ki ga bomo °b severnih mejnikih naše zemlje ohranili v trajnem spominu. GLAVNI ODBOR JNS ie včerai nadaljeval svojo sejo, ki jo je {'Odil strankin predsednik P. Živkovič. 'Jebate so se udeležili med drugim na-n;'-'i poslanec S. Popovič, strankin pod-Dredsednik senator B Banjanin. narodni P°slanec Jovanovič, bivši minister dr. piižek, Lazar Anic, senator Ivan Pucelj Cr Rogulja iz Karlovca. Ob zaključku je .‘bankin tajnik dr. Albert Kramer predal glavnemu odboru resolucijo, kr je Im tor,'° in soglasno sprejeta. ^edba o nadzorstvu nad zavarovalnicami. »istvo nove uredbe o nadzorstvu nad ' varovalnicami je v določilih o naložbi f e>nijskih rezerv. V bodoče bodo zava-?V;ihiice mogle plasirati svoje premij- Ce bi se Hitler zapletel v voino... WASHINGTON, 27. februarja. Havas poroča: Komentirajoč načrt zakona o ameriški nevtralnosti, ki se nahaja v razpravi pred kongresom, je napisal Willam Seems članek v »Daily Nevvsu«, v katerem med drugim povdarja sledeče misli: »Če bi se Hitler zapletel v vojno, potem bodo Združene države ameriške avtomatično stale na strani dveh velikih demokracij, to je Velike Britanije in Francije ter proti rajhu, kajti upoštevajoč okolnost, da bo sicer predsednik USA prepovedal izvoz orožja in streliva za obe vojskujoči se fronti v smislu veljavnega zakona, bo vendarle oni tabor, ki bo lahko vršil kontrolo, mogel kupovati blago, ki ga bo lahko plačal in s svojimi brodov; prevažal. Če bosta Velika Britanija in Francija blokirali rajh. kar je nedvomno, potem bosta ti dve državi imeli pristop do naših tržišč, dočim Nemčiji to ne bo mogoče.« Uiikt frOHtmi Šviea BERN, 27. februarja. Havas poroča: Na seji zveznega sveta se je prečitala izjava, ki jo je dal Hitler v Berlinu bivšemu švicarskemu ministru Sduilthesu, in sicer: »Obstoj Švice odgovarja nujnosti evropskega položaja.. Želimo biti z njo v dobrem prijateljstvu in najboljših odnošajih. V svojem zadnjem govoru pred rajhstagom sem v zvezi z dvema drugimi državami pozabil omeniti Švi- u djuMOAski i/t&di DUNAJ, 27. februarja. Včeraj dopoldne se je pričela seja avstrijske vlade pod predsedstvom dr. Schuschnigga. Raz-I pravljala so se važna upravno gospo-1 darska vprašanja. Trdovratno se vzdr-1 žuje vest, da bo notranji minister Neu-stadter Stiirmer moral odstopiti, ker ni hotel prevzeti odgovornosti za vzdrževanje reda ob priliki Neurathovega obiska na Dunaju. Legitimistični list »Der co, katere nevtralnost smo vedno spoštovali ter stavili izven vsake diskusije. Mi bomo vedno spoštovali nedotakljivost ter nevtralnost Švice.« Zvezni svet je z zadovoljstvom vzel na znanje to Hitlerjevo izjavo, ker je njena izpustitev ob priliki zadnjega govora v rajhstagu zbudila v švicarskih krogih precej nejevolje. Oesterreicher« poroča, da je sicer malo pomembno, če je po dunajskih cestah demonstriralo 25.000 mladih ljudi za Hitlerjevo Nemčijo, da pa to dokazuje, kako izborno organizacijo imajo dunajski narodni socialisti. Ta organizacija še oči-vidno vzdržuje iz Monakova, ker bi sicer ne bilo mogoče v par urah spraviti skupaj tolike množice demonstrantov. MeftidUkam afmišie Tmmoum v wak MADRID, 27. februarja. Po poročilih iz republikanskega vira je sedaj središče borb v univerzitetni četrti in na področju Carabanchela. Ostanki Francovih čet v univerzitetni četrti so doživeli neprijetno presenečenje. Republikanski pionirji so namreč položili težke mine pod univerzitetno kliniko za proučavanje raka, kjer je bilo glavno oporišče Franco- vih čet. Sinoči pa je ogromno poslopje s strahovito detonacijo nenadno zletelo v zrak ter se je dvignil v višino več sto metrov visok steiber dima in prahu ter kosov človeških in konjskih trupel. Od preje velikega poslopja so ostale samo razvaline. Sledil je protinapad republikanskih čet, ki so pognale Francovce v bpo- S0S 150 i-mdi s sjtmsfoe a&ade % I ® rezerve v vrednote, ki jih uredba ^ n° določa. Naložba v državnih vred-st'iili papirjih mora znašati najmanj 25 j,, Hotkov od celotnega zneska premij-s e rezerve. Tudi je važno določilo, da in !1U)ra’n vrednote ki so vanje naložene '^cinatičnc razerve. nahajati na pod-Sn 1 kralievinc Jugoslavije ter da se ne hr,ej? odtujiti, uiti zastavljati brez c cl vltine„a dovoljenja trgovinskega nistrstva. Zavarovalnicam je prepove- LONHON, 27. februarja. Velikobritan-ska prekomorska potniška ladja »Lian-dover Castle« je naletela na odprtem morju na izgubljeno mino. ki je eksplodirala ter ladjo na prednjem d&lu zelo poškodovala. Eksplozija je povzročila paniko na parniku, ki jc bil na potu v Marseille. Na ladji je 150 potnikov in veliko mornarjev. Takoj so pričele delovati v.se črpalke, ki so vso noč iz-praznjevale vodo ter se je na ta način ladja obdržala na površini. Ko črpalke niso bile več kos vdoru vode, sc je ladja usidrala pod milje daleč od majhne luke Port Vendres ob španski obali, kjer je nasedla na breg peska in ni nevaraosti, da bi se potopila. Iz Marseilla so bili pozvani vlačilci in torpedni rušilci, kj bodo skušali ladjo dovleči v marseillsko luko, da se izvedejo najnujnejša popravila. Za potnike in posadko ni nevarnosti. Francosko vojno ministrstvo je izdalo nared-bo, da se očisti vzhodna obala Španije izgubljenih min, da se slične nesreče na bodo več pripetile. dano se ukvarjati s kakšno drugo stroko poslov za zavarovalniške posle, morajo pa imeti dovoljenje od ministrstva za trgovino in industrijo. HRUP V PARLAMENTU. Skupščinska debata sc je včeraj nadaljevala. Med drugim so govorili narodni poslanec Preljub ovie (JNS), ki je protestiral proti vpokojitvam mladih ljudi, narodni poslanec dr. Režek je govoril o obubožanju kmečkega prebivalstva, poslanec dr. Dragotin Jankovič (neodvisni klub) je dejal, da je birokratizem glavni vzrok nezadovoljstva. Med govorom poslanca Kostiča je nastal v parlamentu hrup in je skupščinski predsednik Čirič opozarjal, da so se nekateri senatorji na galerijah vmešali v razpravo, radi česar jim je zagrozil, da jih bo dal odstraniti, če bi se še vmešavali v debato. Radi nemira, ki je nastal, je predsednik moral prekiniti sejo. Poslanec Paštrovič (JNS) ie povdaril, da bo lirvatski problem treba rešiti, vendar pa ne ta!ko, kakor si zamišlja Maček. Narodni poslanec Anton Novačan je naglašal, da je treba mladino usposobiti za borbo proti notranjim in zunanjim sovražnikom. Treba je ustanoviti ministrstvo za propagando, ki naj bi skupno z drugimi kulturnimi ustanovami delovalo za jugoslovensko nacionalno idejo med mladino. Kritiziral je politiko JRZ, češ, da govore njeni zastopniki v Beogradu tako, v Ljubljani drugače, v Zagrebu pa zopet drugače. Dotaknil se je tudi postopanja s Sokolstvom v dravski banovini in splošnih političnih prilik v naši banovini. KAJ PIŠE »1551« OB AKCIJI ZA JEGLIČEV AKADEMSKI DOM Ljubljansko akademsko glasilo »156.1« piše v številki od 26. -februarja: »Dom za katoliške akademike! Preveč, veliko preveč se je pod imenom katoliški na Slovenskem grešilo, veliko preveč, da nam ne bi naraščalo nezaupanje in se nam ne bi utrjevala skrb. Veliko preveč poznamo ljudi, ki se skrivajo pod tem imenom, da ne bi poznali njihovih namenov. Dom za katoliške dijake! Kaj so res samo „katoliški” študentje lačni in samo njih zebe? Kaj smo res že tako daleč, da se katoliška in krščanska ljubezen do bližnjega pojmuje tako zelo, zelo okzko? Dom za katoliške akademike! Ne, tu ni pot, pD kateri bi prišli Slovenci do zdrave, moralno zdrave inteligence. To ni doni, kakršnih Slovenci potrebujemo.« SV. MIKLAVŽ. Tukajšnja »Delavska Politika« pišž: »VVestdeutscher Beobachter« je objavil neke 9-letne šolske učenke, ki, prekva-šena z duhom nemškega fašizma, tako-le piše o sv. pismu in katoliških svetnikih: „Dragi gospod urednik! Tudi meni se ne dopade stari testament. Iz njega zvemo samo o Mojzesu, Izaku, Jakobu, Jožefu in njegovih bratih, ki so bili vsi sami Je-vreji. Jevreji pa so hudiči. Zelo sem vesela, da se tega ni treba več učiti. V moji čitanki za 4. razred je na str. 110 pesem o sv. Miklavžu. V časopisih pa čitam, da bo sv. Miklavž prišel iz Moskve, kjer ga slave kot svetnika. Rada bi vedela, ali kaj takega spada v čitanke. Kaijti \7. Moskve prihajajo samo je-vrejski ubijalci, ki sedaj ubijajo ljudi v Španiji. Ileil Hitler! Marija...” Ako „Slovenec” osvoji tezo nemškega fašizma, da ima sv. Miklavž svoje zatočišče v Moskvi, od koder potem prihaja k nam, smo lansko leto zadnjič imeli Miklavža, enako kot zagorski sodrugi.« RESNICOLJUBNOST. »Ljublj. Pohod« od 27. II. piše: »Nedelj lja«, tednik za katoliško delo, socijalno življenje in prosveto, ki jo izdajajo zagrebški ultramoi\fanci, je po starem jezuitskem principu — kdor ti ni všeč, ga oklevetaj — na gnusen način oblatila pisca najboljšega hrvatskega romana, Kovačiča, češ, da je umrl v blaznici zaradi pitja in paralize. Ante Kovačič je doživljal slično usodo kot naši pisatelji, ki so jih preganjali slovenski klerikalci. Zagrebški nadškof dr. Ante Bauer je postopal proti Kovačiču slično kot svoj-čas pri nas Mahnič in si je menda s tem zaslužil priznanje šefov »hrvatskega narodnega pokreta«, ki ga cenijo, da je najboljši Hrvat. Zopet mala slika konfuzije v zagrebških kulturnih in političnih krogih ...« V/menki md Um P. R., Sv. Jurij. Politiko so hoteli zanesti v gasilsko organizacijo, pa so bunke dobili. Bravo! I. K., Ptujsko polje. Puklasti, šepasti, vsi bi radi sedaj bili gasilci. Vemo, zakaj. Pa se jim ne bo posrečilo. Bomo že pukležeVzravnali in šepaste poonega-vili. N. L., Pobrežje. Tisti dogodek v skupščini vas zanima. Žal ne moremo zaenkrat poročati. Spomnite se CMD! Mariboru, cine 27. II. 1937. n——«— ——— i m i»m—— Otrok je edinstven pojav Kakšne so hibe domače vzgoje 'I'e dni je uvrstila tuk. Ljudska univerza v ciklus letošnjih predavanj važno pedagoško predavanje g. prof. Šiliha o napakah v domači vzgoji. Odziv Mariborčanov je bil tudi tokrat časten, kar nam je v dokaz, da se naš Maribor ne zanima samo za nacionalno gospodarske in kulturne probleme, temveč da se zanima tudi za vsa pereča vzgojna vprašanja. Prof. Šilih se nam je predstavil topot kot zastopnik pedagoške znanosti in je v tem svojstvu povdaril že ob pričetku -svojih zanimivih izvajanj, da ne podaja uikakih vzgojnih receptov, ker smo to dobo že zdavna preživeli. Otrok je edinstven pojav. Namen predavanja je, da starši in vzgojitelji razmišljajo o vseh teh vprašanjih in skušajo biti v razmerju do dece čim pravičnejši. Že sama težnja po pravičnosti je mnogo vredna. Vpoštevati moramo, da sta dva pedagoga lahko v enem in istem vprašanju različnega nazora, ker gradi vsakdo izmed njiju svoj lasten nazor, živimo v dobi, ko so dane možnosti vsestranskega znanja mladinoslovja, katerega naši pred niki niso poznali in ne imeli. Mati je ono težišče, na katerem sloni v pogledu vzgoje ogromna odgovornost. Kakor mora vsaka, kakršnakoli odločitev pasti pravočasno, ravnotako, če še ne bolj, je odlaganje vzgoje na poznejšo dobo. povsem napačno. Vzgoja prične že v prvi novorojenčko- vi noči. Posledice napačne vzgoje so bo-ječnost ali pa prekomerna samozavest. Pri strogi vzgoji postane otrok boječ, iz boječnosti pa sc rodi v poznejši dobi predrznost', s katero najlažje obide otrok strogost svojih staršev. Pri vsakem otroku* opazujemo lahko dvoje klubovalnili dob, prvo okrog 3., drugo okrog 14. leta. V prvi dobi skuša otrok hoditi, v drugi skuša hoteti. Za vsako vzgojno dobo ne uporabljamo istih vzgojnih sredstev, pač pa skušanto v vseh slučajih otroka za stvar zainteresirati. Skušati zlomiti voljo otroka ali jo celo zlomiti, to je ena izmed naj večjih napak domače vzgoje. Iz takega otroka in bo rodil otrok šibke volje. Mi vsi si pa želimo takšnih otrok, ki bodo imeli svojo voljo in to močno voljo. Razločevati pa moramo voljo od trme. Značilen pojav današnje dobe je omalovaževanje pomena predšolske dobe in so starši v tem pogledu večinoma na krivi poti. Najvažnejši del vzgoje odpade baš na ta leta, ker se tu ustvarja osnovna oblika bodočega človeka. Nič manjša napaka je podcenjevanje. Odrasli ne smejo smešiti otrokove dejavnosti. Vsaka razvojna doba mora predelati uebroj nevšečnosti, ki so takorekoč biološka po- treba, ker se otrok brez teh ne more razviti. Notranja sila sili otroka k spremembam, od katerih ima vsaka svoj smisel in namen. Zorenje od enega do drugega dela razvojne stopnje, vse gre svojo pot v prehodih dalje in dela razvojne stopnje. V tem zorenju mora otrok pridobiti vse, da postane duhovno bitje, človek. Osnovna šola ima vzgojno najmanj nevarno deco. Ker mora gledati otrok celote in ne detajlov — predmetov — se uvaja v osnovne šole takozvani ceiotno-stni pouk. Pouk po predmetih sc umika in pripravlja pot k celotnostnemu pouku. Šola, starši in vzgojitelji morajo računati z otrokovo fantazijo in sugestijo, ki ji je podvržen. Odrasli ne smemo ocenjevati otroka iz svojih vidikov, temveč se moramo pri presoji vživeti v njegovo miselnost in okolje. Šola skuša dati otroku vse znanje čimbolj nazorno. Pri oceni otrokovega obnašanja ne smemo soditi napačno. Računati moramo s tem, da je otrokovo obnašanje usmerjeno največkrat osebnemu ugoditi. V egocentričnem otroku vidimo največkrat otroka egoista, kar pa ne drži. Otrok naj bo takšen, kakršen je; čim pri-rodnejši je, tem boljši saj sledi otrok samo svojemu nagonu in je pri vsem tem odkritosrčen. Prekomerno zatiranje na-gono je nevarno, pravilnejše in umestne-je je postopno navajanje. Starši imajo danes vse preveč pomanjkljive odnose do šole. Otroka vse premalo poznajo, svojega pa še tem manj. Vpoštevajmo, da živi vsak otrok v trenotku za trenotek. Otrokovo življenje sestavljajo samo tre-notki in z njimi zvezani dogodki in doj-mi, ki pa tonejo sproti v pozabljivost. — Starši zahtevajo vse preveč od svoje dece. Za otroka je najsmotrnejša zaposlitev igre. Ne kratimo deci njenega prostega časa, pustimo ji samostojnost. Upoštevajmo, da rabi vsak otrok vsaj nekaj časa za sebe, ker bomo tako najmanj grešili. Starši kaj'''radi pretiravajo vplive okolja in dednosti. Zarodki so vse povsod, so pač dediščina naših prednikov. Ne pretiravajmo nit' prvega niti drugega. So zarodki, ki so dostopni vzgoj nim vplivom, imamo pa tudi take, ki niso dostopni. Vprašujemo se. kje je izvor vzgojnih napak. Napačno vzgajamo tudi če pretiravamo. Naši vzgojni ukrepi ne smejo priti ne prezgodaj, pa tudi ne prepozno. V tem greše starši največ radi tega, ker preslabo poznajo svojega otroka In otroka vobče. Ker so sami slabo vzgojen sloji, slabše vzgojena pa je tako pri bogataših kakor pri najrevnejših. Bogatimi kakor tudi revežu manjka otroška vzgoja potom staršev samih. Deca bogatih staršev je v nežni dobi preobložena z učenjem. Tudi tam, kjer vzgoja lepo poteka, še ni rečeno, da je vzgoja dobra. Vzgojne napake se žal prekasno pokažejo. Vsak človek, ki ima napake, jih skriva. Vzgojne napake so nesoglasje med vzgojnimi ukrepi in obveznostmi družbe. Vzgoja je pomoč odraslim otrokom, ki se šele razvijajo. Pomagati moramo otroku, da se čim lažje včleni v človeško družbo. Razvoj je večno spreminjanje. Telesni, duševni, duhovni zarodki se morejo razviti le ob čim tesnejših stikih z življenjem. Težkoče današnje vzgoje je povzročilo nedvomno komplicirana sedanjost. Vpoštevati moramo, da ima zlasti Slovenija industrijski obeležje in da se precej približuje zapadli. V zadnji dobi opažamo gibanje po regeneraciji, v kateri je rodbina nov pojav. Otrok je do svojega 3. leta nujno navezan na rodbino. Poskusi vzgoje v zavodih se niso obnesli. Vzrok tiči v tem. ker rabi vsak otrok predvsem ljubezni, prav tako kakor snage in reda. Te ljubezni ne more noben zavod nuditi v toliki meri, kakor mu ga nudi rodbina. — Rodbinska ljubezen se ne da nadomestiti. Dobra, izboljšana vzgoja zahteva boljših socialnih pogojev. Tudi tam, kjer so prilike dobre, je mnogokrat vzgoja pomanjkljiva. Tu pa naletimo na pomanjkanje vzgojnega znanja. Neprecenljive važnosti je pravilna nega dojenčka. Tu- di v Mariboru bomo morali misliti prej ali slej na ustanovitev šole za starše in slediti zgledu drugih držav. Vsaka mati in vsak oče morata vedeti, da se v otrocih v bistvu zrcalijo pravzaprav njihove napake. Deca je torej najboljši vzgojitelj svojih vzgojiteljev. Napačno je mnenje, da zadostuje, če imamo v sebi vzgojni talent kakor ga je imel n. pr. Pestalozzi. Princip naš bodi vselej, da se okoristimo z izkustvi naših prednikov. Tu nam priskoči na pomoč današnje mladinoslov-je. Današnja doba zahteva že sama po sebi čim več socialnosti in ne sme biti nikdo izključen od socialnega udejstvovanja. Starši naj čim več opazujejo svoje otro ke, zakaj njihova različnost se kaže že v tem, ker so različno dostopni vzgojnim vplivom. Imamo otroke, ki so usmerjeni na zunaj in take, ki so usmerjeni na znotraj. Prvi so živahnejši, drugi mirnejši in resnobnejši. Vzgoja mora slediti starem načelu: Vsakemu svoje! Važno je dopolnjevanje moške vzgoje z žensko. Oče in mati morata vzgajati svojo deco in to sporedno in spopolnjujoče. Vsak otrok ima svoj razvojni ritem. Nekateri se razvijajo počasneje, drugi spet hitreje. Vsak vzgojni primer nam nudi nekaj individualnega. Kadar otrok nekaj zagreši, moramo imeti celega otroka pred seboj, upoštevajoč pri tem vse njegove dobre in slabe strani. Laži žal ne moremo z vso vzgojo odpraviti, ker vidimo v življenju žal preveliko laži okoli sebe. Najvažnejša naloga vzgoje bodi pravilno včlenjen je otroka v človeško družbo. — človek, ki beži iz družbe, je nesrečen in postane čudaški. Glejmo v otroku samo otroka, ocenjujmo ga pravilno, vživimo se v njegovo okolje in no silimo ga k nečemu, do česar nima veselja. SšMMskS Krasen uspeh jugoslovanskih Sokolov V Planici so se včeraj pričele IV. snm- 13. Tine Hedenik (SKJ). Točke: za mi- čarske tekme Savcza slovanskega Sokolstva, in> sicer ob sodelovanju najboljših članov in članic iz Čehoslovaške, Bol garije in Jugoslavije. Včeraj sta se vršili dve prireditvi, in sicer tek članov na 18 km in tek članic na 6 km. Obe disciplini sta se končali s krasnim uspehom naših vrlih Sokolov in so bili doseženi sledeči rezultati: Člani, tek na 18 km: 1. Lojze Klančnik (SKJ) 1:12.54; 2. Lovro Ženiva (SKJ) 1:16.20; 5. Gregor Klančnik (SKJ) 1:47.12; 4. Josip Mateasko (GOS) 1:20.17; 5. Jaroslav Buehar (ČOS) 1:20.40; I. Leon Knap (SKJ) 1:20.45; 7. Lrantišek Žalskv (ČOS) 1:20.50 ; 8. Josip Synovec (čOS) slede slepo modi, v nerazumevanju da-! 1:22;07; 9. František Vitez (ČOS) 1:22.49; nasuje dobe in današnjih vzgojnih zah- 10. in 11. Josip Petriček in Josip Erlc-tev. Najbolje vzgojeno deco imajo srednji j bacli (oba čOS); 12. Miha Rabič (SKJ); nistrov pokal in slovansko prvenstvo: SKJ 673.5, čOS 585, za kombinacijo: Ženiva 240, Klančnik Gregor 235.5, Ma' tcasko 217.5, Synovec 207. Krlebach JOG Hedenik 127.5. Tek članic na 6 km: 1. Jožica Černe (SKJ) 31:59; 2. Josipina Sekerova (ČOS) 32:07; 3, Zdenka Ažman (SKJ) 32:27 ; 4. Božena Vanclova (ČOS) 32:28; 5. Marta Nedonelova (čOS) 33:29; 6. Ružena Hajkova (ČOS) 34:25; 7. Marjana Až-manova (SKJ) 34:27: 8. Iva Jošt (SKJ) 38:49. Točke za pokalno in slovansko prvenstvo: ČOS 690, SKJ 681. Skupne točke po prvem dnevu: SKJ 1354.50, 005 1275, Junak (Bolgarija) 0. Tekmovanje se danes nadaljuje, in sicer v smuku za članice in člane ter V smuških likih za članice in člane. Jutri, v nedelio 28. februarja na stadiomi SK Železničarja Ob 13" ISSK M veiki SKl i vatem miKi! Ob 15'" SK Že J Huiiutki listek Ob Hšhei čeui bibliografiji Zgodovinsko društvo v Mariboru sije steklo novo, pomembno zaslugo. V njegovem reprezentativnem organu »Časopisu za zgodovino in -narodopisje« (sno- pič 4. letnik XXX) je namreč izšla po prof, M. Borštnikovi sestavljena in že za Aškerčevo 80-letnieo napovedana Aškerčeva bibliografija, ki predstavlja pomembno novost v naši književnosti, saj nismo imeli doslej v nobenem našem pesniku tako temeljite, izčrpne ter vzorno zbrane osebne biliografije. S tem važnim delom prof. Borštnikove je podan vzor sličnim bibliografijam drugih naših književnih velmož. V tem so podani temelji za vsa nadaljnja raziskovanja dela življenja, borb, uspehov in tvornosti A. Aškerca, ki je med najsvetlejšimi liki ter najpomembnejšimi predstavi tel ji našega duhovnega življenja in literarne tvornosti. Prof. Boršnikova, ki je zbrala ter uredila ogromno gradivo z neverjetno skrbnostjo, je razdelila svojo Aškerčevo bibliografijo v šest oddelkov. prvj oddelek obsega v kronološkem redu Aškerčevo literarno delo, zbrano iz najrazličnejših listov in revij. Drugi oddelek obravnava Aškerca v prevodiii. Njegove pesmi so prevajali v angleščino, bolgarščino, češčino (posebna antologija v prevodu Jaroslava Vrchlickega), francoščino, italijanščino, nemščino, poljščino, ruščino, slovaščino, srbohrvaščino in švedščino. Tretji oddelek navaja po istih načelih sklad Aškerčevih besedil, opero po Ašker čevi pesnitvi (»Poslednja straža« Rista Savina), skladbe na osnovi Aškerčevih prevodov iz ruščine in slednjič skladbe na tuja besedila. Četrti oddelek se tiče korespondence, prvi pododdelek našteva z dognanimi datumi prejemnike Aškerčevih dopisov, drugi pa Aškerčeve dopisnike. Peti oddelek vsebuje v kronološki vrsti literaturo o Aškercu, ki se začenja z urednikovo listnico v Ljubljanskem Zvonu 1881 iti sega prav do konca leta 1936. Sesti oddelek prikazuje Aškerca 'f podobi. Obilen material. Iz njega je avtorica izbrala nekoliko značilnih primerov Aškerčevo ikonografije, poleg fotografij tudi umetniške podobe. Kot prime/ Aškerčeve značilne pisave so faksimili" ra-ni verzi, ki jih je pesnik 1. 1907 napis3' v album R. Maistru. Ob zaključku ogromnega dragocenega gradiva še sledi kazalo Aškerčevih del, sestavljeno po abecednem vrstnem reda« potem pa še imensko kazalo z Aškerčevimi psevdonimi in značkami, ter drugimi nerazrešenimi psevdonimi in značkami. Avtorici ter Zgodov. društvu v Mariboru gre polno priznanje za prelepi daf* ki sta ga naklonila naši kulturni javnosti- Čevlja!* Anton Hit v naši drami Za igro H. H. Ortnerja »Čevljar Anton Hit«'') so značilne same slike, ki nam prikazujejo deset zaporednih razvojnih stopinj v usodi čevljarja Antona Hita, njegovo ženitev z mojstrovo vdovo, lju- * Ortner je mlad avstrijski poet, ki si je naredil v literaturi ime predvsem z ueli »Čudež in Lobija«, »Štefan Fadlnger« in »Bcctbovcu«, bezensko znanje z Ano, fotografsko pomočnico, njun sklep, da ženo zastrupita, težo greha, ki preganja Antona ki ju temu, da je bil njegov greli storjen sa v mislih. Oba, Anton in Ana, iščeta oc ščenja v posvetni pravici in se z ven upanjem radostita tistega dne, ko zaživela novo življenje, tisto, ki n3 ^ :___________________________:i fkati&otske. in dteiiške Mouiee ^/strijski šahovski velemojster Eliskases pride v Maribor! Kakor smo včeraj poročali, se je Mariborski Šahovski klub pgoajal z avstrijskim velemojstrom Erikom Eliskasesom za gostovanje v Mariboru. Ta pogajanja, ki jih je vodil naš velemojster Vasja Pirc, so se sedaj ugodno zaključila in je g. Eliskases pristal na gostovanje v našem mestu. Nastopil bo v torek, dne 2. marca ob 20. uri v posebni sobi kavarne Jadran, kjer bo v okvirni šahovskega brzoturnirja odigral partijo z našim velemojstrom g. Vasjo Pircem. Na tem turnirju bo igralo 12 najboljših šahistov našega mesta, sodelovala pa bosta tudi Milan Vidmar ml., ki odshižuje kadrski rok v Mariboru, ter ptujski prvak g. prof. Gabrovšek. Avstrijski velemojster Erik Eliskases, ki je star 23 let, si je naslov avstrijskega prvaka priboril z mat-chem na Semmeringu, kjer je porazil Spiehnanna, na nedavnem šahovskem turnirju v Hastingu pa si je Eliskases priboril 3. mesto, kar nedvomno dokazuje znanje tega odličnega avstrijskega šahista. Mariborski šahisti in prijatelji kraljevske igre imajo v torek priliko, da prisostvujejo šahovskemu matchu, ki bo gotovo prav zanimiv. Vstopnine ni! MARIBORSKO GLEDALIŠČE: Sobota, 27. februarja ob 20. uri: »Čevljar Hit«. Premiera. Nedelja, 28. februarja ob 15. uti: »Dr«. Ob 20. uri: »Ples v Savoyu«. Globoko znižane cene. Zadnjič. Ponedeljek, 1. marca: Zaprto. Torek, 2. marca ob 20. uri: »Čevljar Hit«. Red B. Društvo Jadran ima v nedeljo, dne 7. marca 1937 v Narodnem domu v Mariboru svoj 19. redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Vsi člani in prijatelji društva vabljeni! Lutkovni odsek Sokola Maribor I. V nedeljo, dne 28. februarja ob 15. uri igra »Suegulčica«. Med odmorom igrajo mali harmonikarji. Starši, pošljite svojo deco na razvedrilo! Ruski večer 6. >11. v Kazini Koncert - prosta zabava - Jazz — Začetek ob 20. uri — Vstop proti povabilu 657 Narodna Odbrana Studenci poziva svoje članstvo, da se udeleži jutri 28. fe-fbruarja zadušnice za pokojnim Lojzetom Bratužem ob pol 12. uri v frančiškanski cerkvi. — Odbor. Letni občni zbor Esperantskega društva se vrši v četrtek, dne 4. marca ob 20. uri v Aljaževi sobi hotela »Orel«. Prijatelji dobrodošli! Glasbeno društvo železničarskih delavcev In uslužbencev v Mariboru vabi na 12. letni občni zbor, ki bo v nedeljo, dne 7. marca 1937 ob pol 15. uri v Gam-brinovi dvorani s sledečim dnevnim redom: Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, poročilo d ru št ve pega vodstva, sprememba pravil, volitev novega društvenega odbora, slučajnosti. Člani so vabljeni, da se občnega zbora udeležijo in pripeljejo s seboj tudi svojce. Po končanem zboru prosta zabava. — Odbor. S03 ? 1*1 FCG’ trde, gladke, polit rane, Zajamčena izdelava od Din 4.500 - naprej pri Ikl *a m I* a ■ Koroška 8 jlOVaKU. Vetrinj.ks 7 Prvo godbeno društvo tekstHn’h delavcev v Mariboru skliouje za nedeljo, dne 28. februarja 1937 s pričetkom ob 14. uri v Gambrinovi dvorani svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Mani društva se pozivajo, da se občne-6a zbora zanesljivo udeležijo ter da prinesejo s seboj članske izkaznice. Tein Ootom vabimo tudi vse sodelavce in simpatizerje na ta občni zbor. Po obč-hem zboru prosta zabava. — Odbor. Znameniti bolgarski pevski zbor »Rodna pesen« iz Sofije bo koncertiral v Mariboru dne 9. marca t. 1. v veliki unionski dvorani. Na koncert opozarjamo še sedaj ter priporočamo cenj. občinstvu, da si vstopnice nabavi že v predprodaji, da ne bo pri večerni blagajni prevelikega navala. Vstopnice so v predprodaji v trgovinah Zlata Brišnik, Slovenska ulica in Jos. Hofer, Gosposka ul. 48. Kino Union. Radi velikega zanimanja je film »Moja hčerka je Peter«, v glavni vlogi K. L. Diehl, Marija Andergast, podaljšan do vključno ponedeljka.____________ slalomu med Zagrebom in Mariborom. Odhod ob 5. uri izpred hotela »Orel«. 4. marca vozi Potnikov avtokar v Graz. Odhod ob 7.30 uri izpred hotela »Orel«, 7. marca pa na Dunaj na pomladanski velesejem. Odhod ob 7. uri izpred hotela »Orel«. Vse nadaljnje informacije dobite pri »Putniku« v Mariboru. Samo dane zakašljam! d Umetne oči kot naravne iz jo ta vi j svoie pae:jente. F. Ad. Miller IM, WlKlad«n MARIBOR: Hotel „Zamorc“, Goiposka ul. 11. marca 1937. Hišni posestniki! Udeležite se vsi — člani in nečlani društva — rednega občnega zbora, ki se vrši v nedeljo, dne 28. februarja 1937 ob 9. uri predpoldne v pritlični dvorani hotela »Orel«. Društvi »Nanos« In »Jadran« se najtopleje zahvaljujeta vsem darovalcem in darovalkam, ki so z darili in prispevki podprli našo prireditev III. Primorski ples. Zahvaljujemo se tudi vsem onim. ki so na katerikoli način pripomogli, da je prireditev tako lepo uspela. Naše čftaieUe opozarjamo na današnji inserat »Praški velesejem«. Dne 26. t. m. otvorl znano zagrebško podjetje »Tapred« d. d. redno avtomobilsko brzotovorno progo Zagreb—Maribor in nazaj. Zaenkrat se vrši promet dvakrat tedensko, in sicer v torek in petek, vsakokrat s prihodom ob 10. uri in odhodom okoli 15. ure. Informacije in prevzem blaga pri špediciji J. Jaklič, Meljska cesta 1, telefon 23-47. Gostilna pri »Lipi«, Radvanje. Jutri odojčki in perutnina. Skupina malih harmonikarjev prof. Švajgerja ima v soboto, dne 28. februarja ob 18. uri vajo na običajnem mestu. V nedeljo ob 10. uri vaja in vpisovanje. Danes vozi Potnikov avtokar ob 19.30 izpred hotela »Orel« k Sv. Lenartu v Slov. goricah na koncert ljublj. kvinteta. Jutri 28. februarja vas ponelje Put-nikov avtokar v Ribnico na Pohorki k velezanimivim medmestnim dvobojem v Delaj in štedi, da ne vpraša starost, kakšna ti je bila mladost! Ko dobi 21 letni mladenič ali mladenka službo in prične štediti tako, da vloži vsak mesec v Mestno hranilnico v Mariboru Din 100.-— in nadaljuje s štednjo do svojega 60 leta, dobi po preteku te dobe iz hranilnice znesek Din 140.622.11 Varčujte in nalagajte svoje prihranke v domači mestni zavod: v Mestno hranilnico v Mariboru. Sprejemamo vloge od 10.— Dm naprej. Preureditve v palači Pokojninskega zavoda. Te dni si je komisija iz Ljubljane ogledala nove preureditve restavracije in hotela »Mariborski dvor«, ki je ves prenovljen in moderniziran. Restavracijski prostori so udobno prirejeni in preadaptirani ter na novo prepleskani, prav tako hotelske sobe, v katerih je sedaj tndi topla in mrzla voda ter druge udobnosti. G. Črešnjar zasluži za hvalevredno iniciativnost polno priznanje ter bodo tako preurejeni prostori, ki se otvo rijo dne 15. marca, nedvomno privlačna gostinska in tujskoprometna postojanka. Iz železniike službe. Premeščen je telegrafist Anton Zemljič iz prometno-komercialnega oddelka direkcije državnih železnic v Ljubljani na glavni kolodvor v Maribor. Konkurs jc razglašen o imovini Štajer ske sadjarske zadruge v Mariboru. Nočno lekarniško službo imata od danes naprej Vidmarjeva lekarna na Glavnem trgu in Savostova lekarna na Kralja Petra trgu. KaMi pripri* bonbon t PROIZVOD: „ U N I O N “, ZAGREB Dr. Zbadačc Romanca o mariborskih iakfcUh Šahiopofe Maribor! Tam se šabiKi In pridno se »šahteoirijo« študira. V kavarnah se šahovsko moštvo in žeostvo Junaško bori za svetovno prvenstvo. Pred leti, ko šah je pri nas bil v povoiib, Briljiral je Maribor v medmestnih bojib! Je mnogokrat zmagal, le redko podlegel In vedno prav častno uspehe dosegel. O Maribor! kje je sedaj tvoja slava*? Sedaj se ti smeje že sleherna — kwra. Pozimi, spomladi, poleti jeseni Mariborski šahisti povsod so tepe«. Predlanskim tja v Varaždin so pohiteli In tam Varaždinoe natepsti želeli. Mariborski šahisti igrajo ženijalno, A tekmo izgubili so katastrofalno. Ljubljanski šahisti tekmujejo radi. Dospeli so v Maribor v lanski potntedi. Mariborski šahisti igrajo grandiozno, Ljubljančani so jih našeškali grozno. Avstrijci iz Gradca prišli so jeseni, Pred leti od naših so bili tepeiti. A topot šestnajstinpol točk so dosegli In s štirinpol točkami mi smo podlegli. A končno mesca decembra so iani Obiskali Maribor bratje Celjani. Mariborski šahisti igrajo 'briljantno, Celjani so zmagali res elegantno. Premagano moštvo na tekmo se pelje, Bojišče revanžnega boja je Celje. Mariborski šahisti igrajo orjaško. Celjani so zmagali zopet junaško. Za šahovski Maribor tužni so časi, Natepli nas bodo v sleherni vasi. Pozimi, spomladi, poleti jeseni Mariborski šahisti povsod so tepeni. Kako bo z vremenom. Dunajska vremenska napoved za danes pravi: V južnih Alpah po večini milo in jasno vreme, v gorah nevarnost plazov. V zvezi z notico »Čuvajte se tatov}« v včerajšnji številki so nam naknadno pojasnili, da se je dogodek pripetil izven bufeta, s katerim nima bufet nobenega stika, prav tako tudi ne Š. R. 3e, samo osrednje dejanje, zakaj na odru vkIimo široko zajeto vaško življenje z finimi dogodki, veselimi in žalostnimi, *ier se v naličeni zunanjosti povsod ka-prava človekova podoba. Tako ima-^ ničemurnega direktorja, smešno skrbnega gasilskega povoljnika, njegovo jIvljenja |ejno gospo, gasilce, učitelja, jotografa. gostilničarja, grobarja, orožni-*e itd. Smrt, poroka in veselice, kjer se ^Sa vaška družba kaže v čim popolnejši **°dobi, bridko resnični in zlagano sme-'n3 so glavni dogodki v tej igri: vez en dogodkov je Čevljar Hit, pravzaprav Preko njegove usode se ta vaška družba Skriva in premika. Ljudje Ortnerjeve drame nam prikazalo nemški alpski svet; v njem vidimo sti.ro križanje nagona, h' sentimcntalno-! vidimo prelome v urejenem življe-iu, ki se sicer tako rado kaže v po-nifv« *n ccrkven’ slovesnosti. Iz takega nega alpskega čuvstva so zamoglc zrasti zgnetene realistične Schflnhcrr-e tragedije in njihovo popolno na-M«n Poetič11e modeme legende Maksa kair ~ Ortner je zgrabil življenje ne-nar!nV>„sredi: v oodobi naturalistične unr ljudske igre z nekaterimi av sodobnimi znaki avstrijskega po- deželskega sveta, zlasti v nasprotju med kmečko in delavsko politično usmerjenostjo, obenem pa nam je preko tega zarezal osebno dramo čevljarjeve vdove, njenega drugega moža in neugnane Ane, ki ji je mesto dalo pogon in slast neovirane pravice do zasanjane sreče. In vprašanje: kako utolažiti zakon vesti s pisanim zakonom? Saj formalna pravica ne more nikoli zbrisati grehov, ki jih občuti človek pred svojim notranjim sodnikom! Vsi spori v življenju in tudi v umetnosti slone na nesoglasju med pisano in živo postavo! Tu dela Ortner etični račun, o katerem skoraj bolj odloča domislica ko resnica. Ortner sicer nima tistega poguma kakor Billiuger, da bi stopil v najnižje, naj-globočjc, mistične globine ljudske duše. tudi ne vrta s tolikšno silo v mozeg ko Schonherr, prav tako nima tiste gra-cije, ki smo je vajeni pri Anzcngruberju. Pa vendar stoji poleg poetov domačije in ve, kaj hoče. Neverjetna je ljubezen tega mladega avstrijskega poeta do svoje male ljubke domačije. Z neverjetno ljubeznijo slika revna, zagorska, kmefci-ška sela in njihove primitivne in pristne originale. Ljubi jih in biča. Otroška preprostost, naivnost, njegova manira do- cela enostavno narisati življenje in na-strojenje vasi ter njenih ljudi, je uprav tisto, kar dela Ortnerja tako čudovitega. In končno §e misel o dr. šmalčevem prevodu, ki ga v mariborskem gledališču srečamo menda to pot prvič. Podan je v naravnem, sočnem jeziku in se ne ogiba niti prav od vsakdanjega govora, da se glasi v ritmu in tonu resnično. P. M. Ogromno znanstvono dolo dr. N. Ra- dojčiča. Na Aleksandrovi univerzi v Ljub Ijani deluje že skoro od njene ustanovitve odlični znanstvenik ter veleučni raziskovalec dr. Nikola R a d o j č i č, ki je po svojih temeljitih zgodovinskih znanstvenih spisih in delih dobro znan v vrstah jugoslov. intelektualcev. V najnovejšem zvezku 10. knjige »Glasnika Istori-skog društva u Novom Sadu« je izšla sedaj bibliografija znanstvenih spisov dr. N. Radoječiča, znamenitega raziskovalca naše preteklosti. Ob tem spisu je razvidno^ uprav ogromno znanstveno delo zaslužnega našega učenja. — Seznam objavljenih spisov obsega razdobje trideset let (1906—1936 in našteva 252 daljših ali krajših spisov, ocen itd. iz zgodo-vinslie stroke, pri čemer niss upoštevani j razni zapiski, prigodni članki v listih in pod. Prof. dr. Radojčič je pričel svoje znanstveno delovanje s člankom o Henriku Gelzerju v »Brankovem kolu« leta 1906. Njegov prvi večji spis, ki je izšel v posebni knjigi, je delo »Dva poslednja Komnena na carigradsikom prijetolju« (Zagreb 1907). Poslej se njegovo ime pogosto pojavlja v Letopisu Matice Srp-ske. Prilozih za književnost, jezik, isto-riju i folklor, v Srpskem književnem glasniku, Goklor, Srpskem Čupiča, Jugoslov. Njivi in drugod, med drugim tudi v inozemskih strokovnih časopisih. Slehern sestavek dr. N. Radojčiča se odlikuje po strokovni erudiciji in tudi po vestnosti in natančnosti, po zmernosti in taktu. Dr. N. Radojčič je objavil več svojih razprav in člankov v slovenskih zbornikih in časopisih, tako na pr. v Razpravah Znanstvenega društva za humanistične vede, Njivi, Ljubljanskem Zvonu, Etnologu, Bibliografski pregled njegove 30-letne literarne delavnosti je najsijajnejše spričevalo znanstvene delavnosti dr. N. Radojčiča. !“®*SSn Mariborski »Ve Pregled motornih vozil. Lastniki motornih vozil iz Maribora in obeh mariborskih srezov, ki iz kateregakoli vzroka doslej še nimajo pregledanih in za promet odobrenih vozil, naj jih, da se izognejo posledicam, pripeljejo k pregledu dne 3. marca 1937 ob 15. uri na dvorišče mestnega avtobusnega podjetja v Mariboru, Plinarniška ulica. h (fauje iod&Mte Himen. V nedeljo, dne 28. februarja t. 1. se dopoldne se poročita v cerkvi sv. Petra v Gornji Radgoni upravitelj banovinskega posestva v Gornji Radgoni g. Smodiš Janko z gospodično Novak Pepco, posestnico iz Lutvercev pri Got. Radgoni. Bilo srečno! Klub kolesarjev in motociklistov v Gornji Radgoni je zboroval minuli četrtek dno 25. februarja 1937 zvečer v gostilni pri Pošti na Spodnjem grisu. Iz poročil posameznih funkcionarjev posnamemo, da šteje klub 48 rednih članov. Starcje blagajne ob koncu leta 1936 znaša 3731.90 Din. V novo upravo so bili izvoljeni: predsednik g. Motoh Franjo, podpredsednik g. Svenšek Janko, tajnik Cajnkar Ciril, blagajnica gdč. Marica Kurnikova, prisednika gg. Korošec Maks in Anton, namestnici gdč. Belec Otilija in Kolarič Matilda, nadzorni odbor gg. Cividini Stane in Kolarič Fra-njo. ____________________________ PM^ske Movke ^,1'^. — Smrtna kosa. V visoki starosti 83 lot je umrla v Ptuju Jožefa Schmidt, zasebnica v Ptuju. Njen pokojni mož Karol je bil ustanovitelj prve kavarne v Ptuju. —• V Prešernovi trlici je po kratki mučni bolezni umrl Bratanič Oto, star 51 let, artilerijski kapetan v p., ki so ga pokopali na ptujskem mestnem pokopališču. Pogreba se je udeležil celokupni oficirski zbor ptujske garnizije v dvema vodoma častne straže in ob obilni udeležbi meščanstva. — V ptujski bolnišnici je podlegel kratki bolezni 27-letni Anton Horvat, posestniški sin iz Dornave. Prepeljali so ga na pokopališče v DoTnavo. Blag jim spomin! Srebrna poroka. Te dni sta obhajala srebrno poroko v ožjem krogu svoje dru žime ugledna trgovca in posestnika na Hajdini Školiber^ Franc in njegova soproga Alojzija. Čestitamo!_______ Jutri: Pričetek boja za točke Brez vsakršnih priprav in prijateljskih tekem, kakor je bila doslej tradicija pri vseh nogometnih klubih pred pričetkom prvenstvene sezone, bodo jutri v nedeljo nastopili nogometni klubi mariborskega I. razreda k spomladanskemu prvenstvenemu tekmovanju. Že jutri bodo zaposleni vsi klubi mariborskega okrožja, in sicer SK Železničar, 1SSK Maribor, SK Rapid, Čakovečki SK, SK Celje in Atletiki. Vršile se bodo tri zelo važne prvenstvene tekme, in sicer dve v Mariboru ena pa v Celju. V Mariboru so se klubi sporazumeli in se bosta obe tekmi vršili na enem prostoru, in sicer na stadionu SK Železničarja ob Tržaški cesti. Prva tekma ISSK Maribor : Čakovečki SK bo ob 13.30 in jo bo vodil g. Veble iz Celja, druga SK Železničar : SK Rapid pa se bo pričela pod vodstvom g. Kopica ob 15.30. Tekmo SK Celje : Atletiki, k| se vrši v Celju, pa bo sodil g. Nemec iz Maribora. Vse tekme se bodo vršile ob vsakem vremenu. BHMMnnoMiBnnHBnflcoi e e r n i k« Jutra 1 IIIIIM«« II —— ■HM—II IM——B Zaurnica Btumovi vla< PARIŠ, 27. februarja. Ob priliki včerajšnje velike parlamentarne debate v zvezi s splošno finančno in gospodarsko politiko Blumove vlade, se je prvokrat pokazala strnjena fronta desnice, ki je poslala poslanca Dixier-Vignancourta v ogenj. Navedeni poslanec je protestiral odločno proti temu. da hoče sedanja levičarska vlada izkoristiti prostore svetovne razstave za svoje strankarske shode. Ta zloraba je dosegla višek s tem, ker je na tamkajšnjem shodu nastopil tudi predsednik vlade Leon Blum. Levica je odgovorila z velikim hrupom, nakar je spregovoril P. Flandin, na čigar iniciativo se je sprožila debata o finančni in gospodarski politiki Blumove vlade, ter izjavil, da se ne more zadovoljiti z odgovorom L. Blunia na njegove točno for- Hietikaha „MeicUsfiO$t" 'm DUNAJ, 27. februarja. Tri drti po Neu-rathovem obisku in na dan, ko sta se sestala k posvetovanjem oba odbora za kulturno sodelovanje med Nemčijo in Avstrijo, je tukajšnja klerikalna »Reichs-post« pričela veliko agitacijo proti nemškemu zgodovinskemu filmu »Frideri-cus«, o katerem pravijo, da je proizvod nepomirljive in lažne agitacije nemških narodnih socialistov. V filmu se zasmehuje Avstrija ter se »Reichspost« zavzema za to, da se predvajanje tega nedostojnega filma prepove. Vlada je potem film zares prepovedala. NAMEŠČENSKI KOTIČEK. L. R., Maribor. V zadevi vašega vprašanja zaradi zagrebškega bolniškega društva bi vas opozorili, da so ugodnosti precej pičle in je mnogo megle in malo dežja, mnogo obljub in malo izpolnjenega. Svetujemo vam, da ostanete na vsak načira tam, kjer ste doslej. Verujte, da je za vas in svojce tako najboljše, saj je znano, da nudijo nekatera druga društva sicer ugodnosti poedincem, n'kakor pa splošno zavarovancem in svojcem. Sicer prejmete te dni v zadevi izčrpna pojasnila, ki vas> bodo prepričala, da so ugodnosti našega bolniškega zavarovanja najboljše tam, kjer ste sedaj zavarovani. Pa tudi mojstri so lahko deležni ugodnosti, ki jih vi uživate tam, kjer ste sedaj zavarovani. Namegčenskj sanatorij? že opetovano smo imeli priliko opazovati živahno časopisno polemiko o bodočem nameščen-skem sanatoriju, ki naj bi se sezidal v Mariboru, odnosno v njegovi neposredni bližini. Žal pa je do uresničenja te hvalevredne zamisli in pobude še precejšen korak, ki ga doslej nameščenci kljub vsemu prizadevanju še nismo mogli udej stviti. Ali nima mar naš obmejni Maribor kot center bivšega mariborskega okrožja, naš Meran, če ga smemo tako imenovati, za to najlepših in najugodnejših pogojev? Gospod urednik! Povedati vam moram, da sem za to idejo, sam zelo navdušen in mi ideja nameščenskega sanatorija kar ne gre iz glave. Svoječasno so bili v te svrhe baje že določeni 3 milijoni dinarjev. Kaj je s to zadevo? S tem našim sanatorijem je res čudna reč. Vse se mi zdi kakor fata morgana. Večkrat se nam zdi, da ga imamo takorekoč že v rokah, ko pa se zavemo, vidimo, da je od resničnosti še zelo daleč. Kakor pravijo, jc postalo vprašanje nameščenskega sanatorija v Mariboru zopet »aktualno«. Zopet so se pričeli polniti stolpci v strokovnih in nestrokovnih listih. Upanje je, da se bližamo sedaj res končno vendarle »odločitvi«. Želja vsega name- V Mariboru, dne 27. II. 1937. li s 361: 211 mulirane točke, ki jih je iznesel ob priliki včerajšnje popoldanske notranjepolitične debate, izjavljajoč, da vodi vlada državo v finančno katastrofo. Radikalno socialistični poslanec Campinhi je izjavil v imenu svoje frakcije, da bo radikalno socialistična stranka slej ko prej podpirala sedanjo levičarsko vlado, da bo lahko Blum izvedel svoje socialne in gospodarske reforme. Komunist Duclos sc je tudi izrekel za podporo Blumovi vladi, nakar je vlada pozno ponoči stavila vprašanje zaupnice, ki ji je bila izrečena s 361 proti 211 glasovom. Desnica in cen trum sta strnjena glasovala proti zaupnici. Prav tako so se s 361 proti 211 glasovom zavrnili predlogi opozicije v zvezi z vprašanjem zaupnice. nemški ftttH „Ttidetitus" PARIZ, 27. februarja. »Jour« piše, da je nemška diplomacija utrpela v teku 10 dni dva težka poraza, in sicer prvega v Varšavi, drugega na Dunaju. Razen tega so italijanski diplomatični krogi dobro razumeli, da se je politično osišče Rim— Berlin temeljito razmaialo, četudi je bilo zgrajeno po 18 mesecih napornega diplo-matičnega dela ter da bo to osišče tudi v bodoče nezanesljivo. Te dni prispe v Rim avstrijski zvezni kancelar dr. Schuschnigg, da izposluje od Italije pomoč. ščenstva je, da bi ne ostali samo pri dosedanjih polemikah in obljubah ter »odločitvah,«, temveč da bi merodajni stopili na plan. Paziti moramo, da nas ne bodo prehiteli važnejši nakupi in krediti, kar se le prerado dogaja, posebno pa še takrat, ko gre za rentabiliteto. Vsak mecen mora imeti namreč zadostno jamstvo za naloženi kapital. Mariborsko na-meščenstvo išče mecena, ki bi razumel njegove težnje in zahteve. Zasedba s*-natorija v Mariboru je vendar že vnaprej zasigurana. Za to skrbijo socialni prilike. Kakor nekakšen paradoks zven* zahteva po zadostno velikem količnik« bolnikov za rentabilnost nameščenskega sanatorija. Morda pa še nismo dovolj zreli? Če izločimo zabavni del te polemike, moramo samo povdariti: Odstranimo čimpreje ozkosrčno precenjevanje naših razmer in se dvignimo h končni pravični socialni opredelitvi. Izvedba ne bo težka, saj imamo vendar v obeh institucijah delegate, ki so izšli iz naših vrst. Čemu torej oklevanje? Vse, kar bomo ustvarili, bo iz nas samih — za našo stanovsko celokupnost. — K. P. Celje. Popolnoma nov tip muzeja tvori tako-zvana »renska hiša« v Kolinu. Je to muzej, ki je zgrajen po povsem novih vidikih. V št. 4796 »Illustrirte Zeitung Leipzig« (Verlag • Weber, Leipzig) prikazuje prof. dr. V. Schneider izgradnjo tega mogočnega muzeja. Razen tega vsebuje navedena številka še druge poučne pri' spevke in krasne slike. Posebno ljubitelji herbarijev bodo našli v tem zvezku mnogo zanimivega čtiva. — Št. 4797 pa i° posvečena predvsem kitajski zgodovini, kitajski politiki ter kitajskim običajem-Poučen sestavek jc napisal D. K. Dobara podajajoč razvoj kitajskih prilik od 1912 do danes._____________________ Napačno umel. Žena: »Dragi mož, kupi mi kaj lepeSP za glavo.« Mož: »Da, da, na to sem že'‘sam misM in naročil lasuljo.« Stran 4. Sreski organizaciji vojnih dobrovolj-cev v Mariboru. Dragi tovariši! V ponedeljek, 1. marca ima v Mariboru na povabilo Ljudske univerze, dobrovolj-sko predavanje član naše organizacije tov. dr. Meršol Valentin. Dovoljujemo si, opozoriti vas tovariško na to predavanje, ki je izredno zanimivo in ki zasluži, da bo tudi od strani mariborskih tovarišev polnoštevilno obiskano. — Sreska organizacija SRD v Ljubljani. Novice z Ljudske univerze. Z jugosl. dobrovoljci v Rusiji in Dobrudži« je in-tinteresanten tema, ki ga bo obravnaval v ponedeljek, 1. marca g. primarij dr. Valent. Meršolj iz Ljubljane. Očrtal bo zgodovino dobrovoljskega gibanja s posebnim ozirom na Slovence; zbiranje jugoslov. vojnih dobrovoljcev v Odesi. Junaške borbe 1. dobrovolj. divizije v Dobrudži, nastop revolucije v Rusiji; potovanje dobrovoljcev v razne smeri: na solunsko fronto, Belemu morju in domov. Postavitev spomenika v spomin padlim dobrovoljcem v Dobrudži in spominske svečanosti. Predavanje bodo pojasnjevale številne skioptične slike! V sredo, 3. marca nadaljuje g. prof. Šilih njegovo z velikim zanimanjem sprejeto predavanje o napakah v domači vzgoji. Vstopnine ni. V petek, 5. marca poje mladinski pevski zbor iz Rač v počastitev Adamiča in sicer za mladino ob 15. uri, za odrasle ob 20. uri. 8 mesecev bo delal pokoro 26-letni Franc Nudi s Pobrežja, ker ic lani v novembru in decembru v Stražunu izsekal 12 maldih hrastov in ker je dne 24. oktobra na Pobrežju udarit z neko lato Franca Črešnjarja po glavi, da je zado-bil lažje poškodbe. Nudi se je moral danes zagovarjati pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča in jc svoje grehe deloma tudi priznal. Grob pri grobu. V splošni bolnišnici sta umrla 41-letni viničar Pavel Graber iz Košakov in 9-letni posestniški sin Friderik Ketl iz Kamnice. Žalujočim naše toplo sočutje. Aretiran tat. Šentiljski orožniki so are tirali 51-letnega delavca Tomaža Trofenika iz Male nedelje, ki ga zasleduje sodišče radi tatvin, ki jih je izvršil v celjskem srezu. Oddan je bi! v zapore tukajšnjega sodišča. »Ljubitelj« tujih koles je vsekakor 41-letni Jakob Zdolšek iz Šmarja pri Jelšah, ki je lani v Mariboru izmaknil 4 dvokolesa, v Celju pa 3. DvoKolesa je prodajal po deželi za nizko ceno, dokler ga niso razkrinkali. Radi omenjenih tatvin se je Zdolšek moral danes dopoldne zagovarjati pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča, ki ga je obsodilo na 1 leto in 6 mesecev robijo, na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo treh let ter na pridržanje še nadaljnih 4 let po odslužen' kazni. Popoldansko gledališko občinstvo in' ono, ki ob večerih ne utegne obiskati gledališča, opozarjamo na popoldansko predstavo Nušičeve izvrstne komedije »Dr«, ki bo jutri ob 15. uri. »Dr« je letošnja najprivlaonejša uprizoritev. Nepreklicno zadnja uprizoritev uspele operete »Ples v Savoyu« bo jutri v nedeljo ob 20. uri. Da si to priljubljeno delo lahko vsakdo ogleda, veljajo globoko znižane cene. Opozarjamo, da se ta opereta odstavi z repertoarja za več let. Drevj v gledališču premiera Ortner-jove ljudske igre »Čevljar Anton Hit«. Delo bo radi pestrosti in iz-borno zadetih s&k iz življenja na vasi nedvomno u-ga-jato. Režija je Malčeva. Josiptaa Cerinškova: Ujm sanje Milena je zelo nesrečna. V svoji skromni sobi sedi. Z rokami si zakriva bledi obraz. Oči so polne solz. Sama hoče biti s svojo bolečiuo. Na mizi leži njegovo pismo. Nikoli si ni domišljala, da se uresničijo njene sanje. Vedno je pričakovala udarec. Vemlar ne tako iznenada. Vse je tiho. V motku «redo be9ede o njenem življenju in o udarcih in ranah vseh stopinj in željarh ter mislih, ki so bile vzklile, ovenele ter zamrle na cilju. V njej »ck&i kljuje. Tateo tesflo ji je pri SttCU. Nanj misli. Vzljubila ga je. Vedela je, da ne sme biti srečna. Strese se. V duhu zazre pred seboj njega, strtega in ponižanega, in to samo radi tega, ker je ljubil svoj dom, ker jc hrepenel po višjih ciljih in ga jc zato življenje opeharilo za njegov delež. Vidi ga dopoldne, ko gleda skozi okno, kfiko se ozira po njej, ki je ni. Popoldne sc nemirno preseda iz stola na stol, nobena knjiga, noben študij mu ne gre od rok. V nočeh brez spanja je pri njej in prisluškuje bitju nočnih ur in misli, da ne bo noči ne konca ne kraja. Njegove misli so v njegovi domovini, ki ga je, kakor Milena, izgubila za vedno. Trpeti hoče z njim, čeravno sta telesi ločeni, kajti v teh tre- nutkih se v njeni duši poraja nekaj toplega... Dnevi beže, rana se izleči, sledovi osta nejo. Kadar sc jih dotakne roka vztrepeče srce. Včasi se ji je zazdelo, da ji postaja glava prazna, da so ji misli otopele. In tedaj se jc prestrašila same sebe. Iskala je rešitve. Brskala je po svoji notranjosti in mnogo jokala. Le naravo jc ljubila. V njej sc je raztresla in se večkrat razvedrila. Toda tudi ta jc sedaj za njo brez jasne črte. Hiše so v dremavici, drevesa govorijo, ljudje so otožni. Sluzasta pajčovina sc- mota izpod neba, ccste se solzijo. Duša jc žejna, no-iša s trgovino, pisarno, gostalno 200.000. — Posredovalnica »Rapld«, Gosposka 28. 944 PRODAA1 PARCELO z vodnjakom pri kolodvoru Limbuš. Nekaj gotovine, ostalo na obroke. Naslov v upra- vi lista. f<54 zakaj kar pet litrov? v Tattenbachovi pri Senici dobite že od enega naprej čez ulico prima šipon po Din 8.— 940 • ---------------------- . POHIŠTVO Ustnega izdelka dobavlja po krajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizar-'ev. Vetrinjska ulica 22. naproti tvrdke V. Wclxl. 9-t. ftne, elegantne OBLEKE 1)0 meri od Din 450. - na-l)rti. Janez Brglez. Koroška ccsta 18. 947 , SELITVE Kakor vsakovrstni prevoz 'izvzame prevoznik Albin jffh, Maribor. Betnavska cc-'j'a 4. Tam kupite tudi kurivo ji rezan les po uajnlžji ceni-otrebščine za ograjo hi biaj !i ima m tudi na zalogi. 953 HIŠICO z velikim vrtom v Razvanju št. 127 oddam v najem s 1. aprilom. Vprašati Strossma-jerjeva 31. Maribor. ‘'74 Prodam ČEVLJARSKI STROJ, levoročni in cilinderca pod ceno naprodaj. Ussar, '! ru-barjeva 9. 957 ŠIVALNI STROJ, pogrezljiv, poceni naprodaj. Vprašati gostilna Koritnik, Gregorčičeva ul. 19 958 SOBO ODDAM. Tattenbachova 20-1, desno. 923 LEPO SOBO solnčno, s posebnim vhodom pri parku takoj oddam. Nasi. v upravi lista. 925 POZOR ■ »| a *#■ a ovci. ribici! y&.3 Vljudno Vas obveščamo, da smo našo puškarno. ki se ,ie nahajala do sedaj na Aleksandrovi cesti št. 18 (po pok. Strnadu) preselili v glavno trgovino, Aleksandrova cesta 34. Na zalogi imamo vse vrste streliva, iovskega orožja in pribora tor ribarskili >ti športnih potrebščin. Imamo samoprodajo ognjemetnih izdelkov tvor-nice Pyrota. V naši delavnici popravljamo strokovno vse vrste orožja po najnižjih cenah. Prosimo Vas. da nas obiščete in se prepričate o naših cenah in o naši veliki zalogi. PINTER & LENARD STROJ za gnjat, osebno tehtnico, mize in stole prodam. Taborska ul. 20. 979 Kupim KOLESELJ enovprežen, popolnoma mali uporaben za ponija, v dobrem stanju po primerni ceni takoj kupim. Ponudbe na naslov: Remic Alojz, Dravograd. *.il lokal LOKAL pripraven za vsako obrt nij pisarno, oddam. Franc Boži-ček. Meljska cesta 9. P27 Pouk DOBRO, NOVO VINO po Din 7.— od 5 litrov prodaja Halbarth, Kalvarska 2. 912 DOBRO VINO letnik 1935, od 5 litrov naprej po Din 6. . Košaki 22. l.eyer 9.13 KDOR LJUBI GLASNO VISOKO PETJE K'N\RČKOV si lahko kupi pevčka v Stross majerjevi ul. 28-11, vrati 9. 916 Staro zidno in strešno OPEKO, traverse, tesan les in. druge različne predmete za stavbe naprodaj. Ivan Lah, Glavni trg 10. 92,1 Lepo kompletno trdo SPALNICO iu pisalni stroj prodani. Srečko Pihlar, Gosposka 5. 948 TEMELJIT POUK , NA CITRAH dajem po zmerni ceni Orožnova ul. 7. 933 Sobo odda ODDAM SOBO GOSPODU. Prešernova 18, vrata 2. 941 Takoj oddam sončno SOBO. Smetanova 51. 965 OPREMLJENO SOBO s štedilnikom oddani. Studen d, Vodnikova 4. 96S Lepo OPREMLJENO SOBO oddam tako.i dvema gospodoma. Vprašati slaščičarna Ilieh Meljska 2. .970 PRAZNO ALI OPREAIL JENO SOBO oddani. Horvat, Slovenska 24 976 OPREMLJENO SOBO oddani v centru gospodu. — Naslov v upravi "Večernika> 977 Oddam takoj SOBO IN KUHINJO. Betnavska 23. 900 Dvo- ali trisobno STANOVANJE s kopalnico išče mirna družina. Ponudbe pod »Točen plačnik« na upravo lista. 904 GOSPODIČNO sprejmem na hrano in stanovanje. Naslov v upravi lista-909 LEPO DVOSOBNO STANOVANJE. sklenjeno, s plinsko napeljavo, v bližini nove Magdalen-ske šole, oddam s 1. aprilom. Vprašati: Magdalen s!« ulica št. 24-lf. 915 TRISOBNO STANOVANJE parketirano, v sredini mesta oddam s 1. aprilom. Informacije Koroščeva ulica 8, pritličje. 937 GOSPODIČNO vzamem v vso oskrbo ali brez na stanovanje. Studenci, dr. Krekova 23, Peršon. 642 SOBO IN KUHINJO oddani. Studenci, Cankarjeva 5. 951 Iščem SOBO IN KUHINJO v Melju ali centru. Ponudbe na upravo lista pod Kuhinja soba«. 959 SOSTANOVALCA sprejmem na stanovanje. - -Orožnova 5. 960 SOBO IN KUHINJO oddam. Tržaška c. 1. zraven gostilne Žohar. 9t’l Dvosobno, sončno STANOVANJE oddam mirni stranki s i. apii lom. Tattenbacliova 26. Stanovanjc na ogled od 10. ure dalje- 964 OPREMLJENO SOBO oddam eni osebi. 1 aborska ul. 8. 987 KRASNO OPREMLJENO SOBO veliko iu sončno, oddam s 15. marcem. Uporaba kopalnice. Istotam mala soba takoj. — Strossmajerjeva 28-11, vrata št. 9. 860 OPREMLJENO SOBO čisto, takoj oddam. Jenkova ulica 5. 903 GOSTILNA VOLLER (Košaki). Lepa, velika, prazna, podstrešna soba, uriptav-lia za sobo s štedilnikom, se tako) odda. 907 SOBO z vhodom iz stopniišča oddam dvema gospodoma ali gospodičnama. Blizu glavnega kolodvora. Praprotnikov.! ulica 23. 931 ODDAM SOBICO boljši gospodični, najraje osebi, ki je v šolskih počitnicah odsotna- Cvetlična ulica 29, vrata 4. Stanovanje Sprejmem DVE GOSPODIČNI na solnčno stanovanje in dobro meščansko hrano. Naslov v upravi. 692 SOSTANOVALCA sprejmem v vso oskrbo. Dr. Krekova 2. Studenci. 882 STANOVANJE sobo in kuhinjo, s pritiklinami, oddam s 1. marcem, lez-no, Maistrova I, pri postaia-lišČti. 899 SOLIDNO GOSPODIČNO sprejmem na stanovanje, eventuelno hrano. Vprašati Vrbanova ul. 10. Horvat. 966 STANOVANJE sobo in kuhinjo, oddam takoj mirni stranki v Studencih v bližini mesta- Poizve st Sme tanova ul. TO. 971 GOSPOD\ sprejmem na stanovanje in hrano. Vrbanova 28, priti., desno. 972 SPREJMEM GOSPODA na hrano in stanovanjc. Aleksandrova c. 64. Stegenšek. 581 Službo išče IŠČEM SLUŽBO k otrokom ali starejšim ljudem. Naslov v pravi »Vcčer-nika«. r*3S Službo dobi KROJAŠKEGA POMOČNIKA (cc) sprejmem za niab delo' Cankarjeva 10, 906 DEKLE z znanjem šivanja, zdravo, pridno in pošteno se sprejme k 2 otrokoma v starosti 4 in 5 let ter v pomoč pri gospodinjstvu. Z znanjem nemščine imajo prednost. — Pnudbe pod »Ljubiteljica otrok« na upravo lista. 920 ~UČENCA sprejme tvrdka Albert Ec-:a-rius, urar. Maribor, Slomškov tr g 5. 943 IŠČEM DEKLE za vsa opravila, ki zna samostojno kuhati, čisto in urno, z letnimi izpričevan, s !5. marcem. H. Fischbacli. Cankarjeva 28. pritličje. 973 Znanja teli GOSPODA sprejmem na hrano in stanovanje. Aleksandrova 0-1, Lesnik- 967 DVA GOSPODA sprejmem na hrano in stanovanje. Židovska ulica 14-1, vrata 8- 969 Znanja želi pošteno DEKLE, premožno, s poštenim starejšim železničarjem samcem prednost nastavljeni. Dopise na upravo pod »Tajnost/ 9(33 Raznašalca časopisov za Studence iz Studencev doma sprejme uprava „VEČERNIKAU. Zglasiti se v ponedeljek ob 10. uri dopoldne v upravi Gosposka ulica. KARO ČEVLJI ZA POMLAD damski od Din 122'* moški od Din 128'* Mariborski »Ve cer n ik« Jutra Naznanilo! po tovarniških cenah dobite samo v 629 ______ _______________________ Stanje Granitnih vlog blizu 60 milijonov Din - Rezervni sklad nad 10 milijonov Din Dovoljujem si cenj. občinstvu naznanili, da otvorim s 1. marcem 1937 v Mariboru, Ulica 10 oktobra št. 4 trgovino i dvokolesi in deli, avtomobilskimi-, gumijastimi- in tehničnimi potrebščinami. Prosim cenj. intersente, da mo počastijo z obiskom ter se Vsem najtopleje priporočam. Z odličnim spoštovanjem ŽIC 928 Maribor, Ulica 10. oktobra št. 4 Sprejema hranilne vloge na knji žice in na tekoči račun ter jil obrestuje najkulantneje MARIBOR, NARODNI DOM USTANOVLJENA LETA 1882 Vabilo na občni zbor *«£«> se za takojšnji nastop perfektna Jugoslovanske hranilnice in posojilnice r. z. z o. z, v Mariboru, ki se bo vršil, dne 14. marca 1937 ob V29. uri v hotelu »Novi svet« v Mariboru, Jur čičeva ulica št. 7, z dnevnim redom: 1. Pozdrav in poročilo predsadnika. 2. Poročilo odbora. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Odobritev računskega zaključka in sklepanje da se čisti dobiček pripiše rezerv, zakladu. fi. Volitve predsednika, načelstva in nadzorstvc 7. Sprememba pravil. 8. Slučajnosti. Ako občni zbor ne bi bil od določeni uri sklepčen, se vrši eno uro kasneje drug občni zbor, ki sklepa brez ozira na število navzočih članov. 975 Predsednik: Dr. Ivan .Jurečko. OTROCI in lisfnik bonboniere ki zna tudi krojiti, za večje podjetje. Hrana in stanovanje brezplačno, plača dobra. Isto podjetje išče tudi hitro in izvežbano likarico pod dobrimi pogoji Javiti se je najpozneje do 20. ure pri vratarju hotela ,Z a ra o r c“, Maribor. 956 Radi nove magdalenske šole in ustrezajoč želji šolske mladine se je lastnik bonboniere »Orient« g. Jurčevio odločil, da otvori na desnem dravskem bregu svojo podružnico in s tem nudi mladini , vsakovrstne slaščice ter ustreže njenim željam. Prodajalna: Gosposka ul. 36 pojsruž.: Dvorakova ul. 10 988 ZAHVAL Za obile dokaze iskrenega sočutja ob bridki izgubi naše nepozabne mamice, gospe Mmm veraš izrekamo vsem našo najprisrčnejšo zahvalo. Osobito pa sc zahvaljujemo pevskemu in godbenemu odseku glasbenega društva »Drave« za prekrasne žalostinke, vsem darovalcem vencev in šopkov ter vsem, ki so blago pokojnico v tako lepem številu spremili na zadnji poti. Maribor, dne 27. II. 1937. Žalujoče družine: Veras, Siranko, Tipel, Čučma!i in Slatinšek. Darujte za Pomožno akcijo CentralnS trg Cehoslovaike industrifej Praški eksportni seiem od 5. do 14. marca 1937 TAKOJ ZA LEIPZIGOM 50% popust na čehoslovaških železnicah. 25—50°/o na inozemskih železni-jA ških, parobrodnih in zračnih linijah. Nadaljnc informacije in sejmske izkaze dobite pri zastopniku Praškega vzorčnega velesejma. 4H|i|||j^H 4LOMA COMPANY d. z. o. z Ljubljana, Aleksandrova 2 I. >y||il| CEHOSI-OVAŠKI KONZULAT PUTNIK, Gajeva ulica za nebotičnikom ali direktno pri Direkciji praškega velesejma Praga VII. velesejmska palača Kupujte svoje pc* trebščine pri naših inserentih! Ob lepih zimskih dnevih naDravi radi vsebujočega evcerita NIVEA-CREMA Vašo kožo gladko, svežo in odporno. Opravilna številka IX I 4687 /36-10 Dne 12. aprila 1937 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga: Gorica vi. št. a) 57, b) 294, c) 55 Cenilna vrednost: ad a) 54.454'30 Din, ad b) 11.60375 Din, ad c) 4.013 60 Din Najmanjši ponudek: ad a) 3G.302'87 Din, ad b) 7.725-86 Din. ad c) 2.67574 Din Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Sresko sodišče v Mariboru, odd. IX.. w dne 3. februarja 1937. v lastni novi palači na og*u Gosposke - Slovenske ulice RANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR Centrala: MARIBOR Najbolj varna naložba denarja, ker Immil za vloge pri tel hranilnici Dravska banovina s celim zvopm premoženjem m z vso svojo davin o moljo — — Hranilnica izvršuje vse v denarno široko spadajole posle točno in k u I a n S n o nasproti pošte, pret Južnoštajerska hranilnica Podružnica: CELJE vloge In knjižice na tekoil raiun po najugodnejšem obrestovanju Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d., oredstavnik STANKO DETELA, vsi v Mariboru.