Stav. 30. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in ponedeljka ob 5 popoldne. Uredmi*vo: CHc« Sv. Frančifta AsiSkej;. it- 20 1 ntdatr. -- 'V*| dcr^l n»j se pobijajo uredništvi lista. Ncfrankiratu pisma se no >Tvrci«ralo in rokopisi se ne vračajo. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57 Naročnina anaia: Za celo leto . za pc! leta.......... za tri mesece. ......... Za nedeljsko Izdajo za celo leto . za pol leta • • • « • ■ K 24 — - 12--6 — 5-20 2*8 V Trmi, v itrtafc. dn IS, februarja 115, Letnik II. VEČERNA Posamezne številke se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke 00 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokostl ene kolono Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov .... mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vla Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5j— vsaka nadaljna vrsta.............2'— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema in ser a t nt oddelek .Edinosti*. NaroČnfns In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno to upravi .Edinosti'. — Plača in toži se v Trstu. Uprava ln inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiški Astfkega it 20l — Poštnohraniinični račun št. 841.652. EVROPSKA VOJNA. Srditi boli « Karpatih in ob Hidl. BERLIN. 16 (Cenz.) Vojni poročevalec Berliner Tagblatta" poroča iz avstrijskega vojnega časnikarskega stanu z dne 15. febn V artiljerijskih bojih na zapadni Karpat- gleško povodno letalo z enim oficirjem, ki se je nahajalo v bližini izliva Skalde. Oficir je bil interniran. Letalo se nahaja sedaj v pristanišču v Vlissingt.iu. Potopljen francoski parnik. ski fro t/ >e je šest'm avstrijskim baierijait. P^RIZ 17. takoj v najvažnejše križišče vseh svetovnih trgovinskih potov. v osrednjo in južno Evropo, skozi Gibraltar v Ameriko, v Afriko, v Palestino in skozi Sueški, kanal tudi v srednjo Indijo in Avstralijo. Ce hoče to doseči in s tem dobiti ztaka za svoje politično in gospodarsko življenje, mora dobiti Cari-grao in Dardanele na eni strani in še bolj na jugu po suhem preko Armenije in Perzije pot v Palestino k Sredozemskem morju Cela Mala Azija, in predvsem Palestina mora postati rusica. En cilj: Carigrad je dal Rusom že Peter Veliki, drugi cilj je iz sanj in že^a posameznikov postaviU kot zahtevo sedanja vojna. Ruskemu mužiku so najslajše tri besede: „Matjuška Moskva", Carigrad in Palestina. Narcd je globoko veren: v Moskvi je morje cerkva,, iz Carigrada je dobila Rusija vero, v Palestini sveto deželo Gospo-vega rojstva in življenja, pa noben narod ne pošilja tako številnih in pobožnih romarjev, kakor ravno ruski. To hrepenenje verne duše priprostega ruskega mužika po sveti deželi, njegovo iskre-ro željo, da na Sveti Sofiji odpravi polume-sec in zopet dvigne sveti križ, da,e ruski vladni politiki tako določen in vzvišen cilj, da ga tudi priprosta neuka glava razume in sprejema kot lepega in vzvišenega in vrednega velikih žrtev, ker bi s tem zadovoljila versko hrepenenje in desegla gospodarsko vse, kar je za razvoj Rusije prvi in zadnji predpogoj. Pred kratkim je ruski car svoji prestoli« vzel nemško prevlako in ji dal ime Petro-grad. Petrograd in Carigrad 1 Car Peter Veliki je ustanovil Petrograd, on je pa tudi dal ruski politiki smer: Carigrad. Pred dobrimi dvesto leti je Peter Veliki vzel Švedom močvirno zemljo, jo osušil z ogromnimi stroški, sezidal pristanišče in nato prisilil rusko plemstvo, da se je začelo seliti v Sr. Peterburg. Koncem 18. stoletja Je mesto po 100 letih obstanka imelo že 220.000 prebivalcev in po Petrovih besedah bi naj bilo za Rusijo: .Okno v Evropo". Tudi Peter Veliki ]e ob svojem času vo- dil vojno proti Turčiji. Namen te vojne je sam povedal: osvoboditev pravoslavnih balkanskih nar( dov izpod turškega jarma in izpremembo svete Sofije v krščansko cerkev. Ruski carji so se vedno smatrali za dediče bizantinskih vladarjev v Cnrigradu in tako je nastal v Rusiji tudi „testament Petra Velikega4*. Zgodovinsko se sicer ne da dokazati, da je listino res Peter sam napisal, toda namočila in smer politike je Petrova: „Carigrad ftt Koliko bojev je že Rusija bojevala za Carigrad, vanj še ni prišla. Sedaj je zlomljeno nasprotovanje Angležev, zato Rusija zbira vse zadnje sile, da doseže cilj svojih želja: priti po najkrajši poti v svet. Izhoda rabi, ker drugače bi bila podobna ogromnemu kotlu, ki ima preveliko napetost "in ^rozi z eksplozijami; zato rabi ventila. Umevno je to rusko stremljene po izhodu, toda iz osrednje Evrope se slišijo glasovi, ki iz svojih gospodarsko političnih stremljenj žele, da bi Rudija skala izhoda v Perzijskim zalivu in se umaknila Carigradu. Rusi Kot nsuslafn! ud Dunajska »Zeit« objavlja sledeči dopis svojega vojnega poročevalcu ob Nidi: Božič in Novo leto so praznovali deutsclnnei-stri v svojih strelskih jarkiti ob Nidi. Njihove pozicije so bile oddahne komaj ).«»<) do 120 korakov o J ruskih. Ccz reko vodi še en most, ki ga Rusi pri svoji umaknitvi niso podrli. Vsled velike čuječuosti tako z naše, kakor tudi z ruske strani, sedaj ni mogoče misliti na razstrelitev mostu, ker bi vsak tak poizkus izzval takoj silen boj, Ker se ni vedelo, kako stališče bodo zavzeli Rusi napram našemu Silvestrovemu večeru in Novemu letu, je bili potrebna še večja pozornost. Proti sovražniku so b;le odposlane kolikor mogoče daleč močne patrulje; kot poveljnik teh patrulj ie bil imenovan neki praporščak. Stotnik Nedjela, poveljnik oddelka strojni!* pušk v' hoin i.i delu, je pripovedoval o nađaljnem postopanju Rusov v Silvestrovi noči sle- deče : Ko se je praporščak s svojo patruijo približal ruskim pozicijam, so ga Rusi poklicali in mu naznanili, da hoče priti vej Rusov v naše pozicije, da čestitajo k Novemu letu. Praporščak jc odgovoril, da bo o želji Rusov poročal svojim predstojnikom in nato takoj poročal o rezulatatu. Stotnik Nedjela, ki je dobil poročilo o dogodku, je obvestil o vsem bataljonskega poveljnika, stotnika Lotscha, ki je odvrnil: »Ce ravno hočejo, pa naj pridejo.x In res je prišel kmalu v naše pozicije mlad ruski poročnik s 14 možmi, ki so imeli vsi za parlamcntcrje predpisana znamenja. Oficir je prosil, naj se ga odvede k poveljniku in ker so prišli Rusi brez o-rožja*in z ozirom na temno noč, jim nasi niso dali običajnih očesnih obvez. Ko je prispel k bataljonskemu poveljniku I.o-schu, mu je izročil ruski častnik sledeče besedilo: Cesarske ruske čete ob Nidi žele avstrijskim četam najveselejše Novo leto. Stotnik se je zahvalil za pismo m ga je poslal svojim predstojnikom. Sedaj ima pismo v rokah divizijonar deutschmeistrov in poveljnik dunajske 25. pehotne divizije, nadvojvoda Peter Ferdinand. Stotnik Lotsch je hotel ruske goste pogostiti s čajem, cigaretami i. t. d., toda ruski oficir se je uljudno zahvalil, češ, da za to nima od svojih predstojnikov nobenih navodil. Po korektni poslovitvi so bili Rusi odvedeni iz naših strelskih jarkov in so se vrnili v svoje pozicije. Ob 12 ponoči, ob nastopu Novega leta, so oddali Deutschmeistri par salv, na katere pa Rusi niso odgovorili, čeprav so o-bičajno odgovorili na vsak naš strel najmanj dvakrat. Najsi bodo ti dogodki še tako brezpomembni, tvorijo vendar zelo interesantne podatke o psihologiji ruskega vojaka. Neko lepo epizodo mi je pripovedoval neki deutschmeister. V sedai ji pozicijski vojni, ki se vodi na mnogih točkah rusko poljske fronte, se oddelki v najsprednejših strelskih jarkih izmenjajo vsaka dva ali tri dni, da se tako moštvo lahko nekoliko odpočije in okrepi. Te rezerve se odpošljejo navadno, če je le mogoče, v vasi za fronto, kjer se nahajajo tudi polkovne godbe. i »LUtsciimeisrrih, ki so imeli že celo vrsto hudih bojev, se je število godcev seveda zelo zmanjšalo, ker jih je precej padlo ali pa so bili ranjeni. Ob priliki neke vojaške maše za rezerviste je igrala godba. Toda manjkaj je med drugim tudi veliki boben. Po masi je bila intonirana cesarska himna in tu se je zgodilo, da so nenadoma pričeli streljat! 30.5 cm topovi in sicer v takih presledkih, da so votli streli čisto dobro nadomeščali veliki boben. Slučaji napravijo sicer dosti v življenju, vendar utis res ni mogel biti boljši, kakor da bi bila cela stvar naštudi-rana. Sličice iz vojne. : Sladkorčki » Joffre 1915«. Tako kakor imenujejo Nemci sedaj vse, kar je lepega in dobrega, »Hindenburga, imajo Francozi, posebno Parižani vse »Joffre«. Imenovali so tako tudi fine sladkorčke v bonbonierah v obliki generalskega klobuka. Vohun. Neki angleški častnik poroča o sledečem zanimivem dogodku s flandrij-skega bojišča: l^red tremi dnevi sem dobil naznanilo, da hodi okoli našega rajona neki vohun in da je to menda neka rde-čclasa ženska. Tak tip je v L3elgiji, posebno v tem delu Belgije, velika redkost. Zato sem bil prepričan, da ne bo težko najti vohuna. Prispel sem ravno v tre-notku zajtrka v svoje stanovanje, ko so me opozorili, da so naši vojaki ujeli neko rdečelaso žensko. Pričel sem jo takoj za-slišavati. Razumela je samo flamski jezik. Po zaslišanju sem se vrnil v svojo sobo in se vsedel. Ravno sem začel jesti, ko je nekdo potrkal na vrata. Zopet je prišel neki vojak z naznanilom, da so vojaki ujeli neko rdečelaso žensko. Že vem, setn odgovoril. Čez nekaj časa je zopet potrkalo na vrata in zopet so prišli vojaki z istim naznanilom. Razjezil sem se, da so rne vedno motili in ko sem zavžil zajtrk, sem šel iz sobe. Toda kako sem se začudil, ko sem zagledal tri ženske z rdečimi lasmi. Stražmojster mi je še prijavil, da so tudi v sosednji fari ujeli neko rdečelaso žensko in da se nahaja tudi v bližnjih vaseh več takih žensk. Rezultat je bil ta. Drugi dan so me prosili od poveljstva za božjo voljo, naj vendar ne pošiljam toliko redečelasih žensk, češ, da jih je sedaj že cela četa in da poveljstvo ne ve, kaj naj začne žnjimi, ker jim nima dati niti jesti, niti piti. Da bi se dobilo zlato. Že takoj od začetka vojne so se v Nemčiji zelo prizadevali, da bi spravili čim največ zlata v državne blagajne. Večino zlatega denarja so lastniki sicer dali prostovoljno, ali vkljub temu je bilo še veliko ljudi, ki so hranili zlato v nogavicah, slamnicah itd. Da bi tudi to zlato spravili na kak način na dan, so si izmišljali na Nemškem vsa mogoča sredstva. Tako je neki mlinar v pruski Šleziji dal zastonj vsakomur pet funtov moke, ki je pri njem zamenil zlato za bankovce. »Miinchener Neueste Nachrichten« poročajo sedaj o dveh podobnih slučajih. V Kasslu se je vrgel na to stvar neki kinematograf. Vsakdo, ki je prinesel zamenjat zlat denar, je dobil prosto vstopnico na najlepše mesto. Uspeh je bil imeniten. Zlato se kar stekalo. V vestfalskem mestecu Halle pa so napravili drugače. Obljubili sol dijakom šolski praznik, če prinese vsak v zameno zlatnik za dvajset mark. Uspeli je bil nad vse pričakovanje dober. Že v treh dneh so prinesli dijaki v; šolo za več nego 2000 mark zlata in so si tako zagotovili šolski praznik. Zbirali pa so še dalje in v enem tednu je bilo zbranega zopet zlata za 6000 mark. Pa so zopet imeli šolski praznik. Toda to jim še ni Pet _ bilo dovolj. Nabirajo še vedno in nabirajo ter so prepričani, da bodo imeli do velike-noči še več »zlatih praznikov«. Iz groba vstal. V neki kijevski bolnišnici leži neki poljski vojak, ki more reči, da ie v resnici vstal iz groba. Ranila sta ga na vratu dva šrapnclska drobca in obležal je nezavesten na bojišču. Ruski nosači ranjencev so ga smatrali za mrtvega in ga niso odnesli. Pozneje se je morala ruska pehota umekniti pred Avstrijci, ki so zasedli bojišče in začeli pokopavati mrliče. Tudi onega Poljaka so našli med mrtvimi, ga smatrali za mrtvega ter ga položili z drugimi mrliči vred v hitro izkopan jarek. V tem pa je prišla Rusom pomoč, artiljerija, ki je prisilila avstrijske čete, da so se umeknile. Mrtvece so samo nalahno zakrili s prstjo. Ponoči se je »mrtvi« vojak zavedel in je videl, da je imel res veliko srečo, ker slučajno obraza ni imel zasutega s prstjo, kajti drugače bi se bil najbrž zadušil. Moral je ležati vso noc med svojimi mrtvimi tovariši. Zjutraj so prišli ruski vojaki, ki so čuli njegove klice in ga osvobodili iz neprijetnega položaja. Določbe o vojnem kruhu se v Nemčiji izvajajo zelo strogo in kdor se jim ne pekori, ga tudi občutno kaznujejo. Tako se je z drugimi vred moral pokoriti tem določbam tudi neki posestnik v elbinškem okrožju. Ker se drugačen kruh sploh ne sine peči, se je pekel tudi v njegovi hiši samo vojni kruh ter ga je jedel on sam in seveda tudi vsa družina. Vojni kruh pa nikakor ni ugajal nekemu hlapcu, ki se je jel upirati, da ne bo jedel tako slabega kruha. Jesti ga ni hotel sam in je tudi na-hujskal drugo služinčad, da ni vec hotela Stran II. •VEČERNA EDINOST* št. 30. V Trstu, dne 18. februvarja 1915. Jesti vojnega kruha. Hlapec je namreč trdil, da določbe o vojnem kruhu veljajo le za gospodarja, ne pa tudi za služinčad. Gospodar ni vedel, kaj bi storil, potem si |e pa le domislil pravo. Odrezal je kos kruha in ga poslal okrožni oblasti z vprašanjem, aii sme dajati tak kruh svoji slu-žinčidi- Namesto odgovora gospodarju je dobil oni zabavljaški hlapec poziv, naj neme* oma odrine pod orožje. Ko so ga Izvcžbal:, so ga poslali v prve strelske vrste. Tain mu baje vojni kruh ni preslab. Karungi — edino stičišče Rusije z zapadno Evropo. Švedsko finsko mestece Karungi ob reki Tornea, ki tvori naravno mejo med Švedsko in Rusijo, in severno od mesta enakega imena v najsevernejšem kotu Botniškega zaliva, je zaslovelo v sedanji vojni, dasiravno je zelo neznatno. Mestece je namreč končna postaja švedske železniške proge. Osebni promet je malenkosten, tovorni promet je kakor na postajali druge vrste, poštni pa sedaj veliko večji nego na kaki postaji prve vrste. Kar je zamrznilo pristanišče v Arhangelskem, so Karungi edina točka. preko katere je Rusija zvezana z zapadno Evropo. Ce bi se pretrgala ta zveza, bi bil edini Vladivostok na daljnem vzhodu izhod za zvezo z izvenazijskim svetom. Postajo Karungi opisuje dopisnik nekega švedskega lista takole: V Ka-runge smo prispeli z brzovlakom precej zgodaj zjutraj. Na prvi pogled je bilo videti poleg nekaj malo barak zelo veliko že-lezničnih tirov. Sele pred kratkim se je odprla »železniška restavracija«, zgrajena ti a ruske stroške. Restavracija obstoja iz kuhinje in prostorne dvorane. Posredi stoji uolga miza, pokrita s povoščenim platnom, okrog mize klopi. Gorite dve a-cetilenski luči in železna peč. Neimovitim poti.ikom se daje okrepčilo zastonj, ostalim pa po nizki ceni. Za čaj s kruhom in medom se piača 25 oer (33 vinarjev.) Zato so pa stanovanja strahovito draga. Za sobo, posteljo v hotelu se mora plačati na mesec 145 švedskih kron (190 naših K). V zasebnih hišah po zimi ni mogoče bivati. Največja znamenitost v Karungih je »zunanji poštni urad«, ki v najneugodnejših razmerah opravlja ogromno delo. Ta postni urad sestoji namreč iz samih izlo-ienih starih železniških voz in starodavnega poštnega voza. Do predkratkim je fctelo poštno osobje 34 oseb, sedaj je znatno pomnoženo, ker prihaja skozi Karu nge vsak dan 5U do 60 poštnih voz, v niih pa poštni zavoji in omoti, naslovljeni ne samo na Rusko, temveč tudi v San-gaj, Hongkong, Peking, Tokio itd. Vsak tretji dan odhaja poseben voz v Berolin s 1000 do 1200 pošiljatvami za ruske ujetnike v Nemčiji. O poškodbi francoske oklopnice »Jean Bart«. Pariški »Matin« priobčuje pismo nekega častnika francoske oklopnice »Jean Bart«, v katerem opisuje le-ta. kako je neki avstro-ogrski podmorski čoln ob-strelil oklopnico. Torpedo je zadel prednji del ladje in je napravil veliko luknjo, tako da je voda napolnila različne ladijske predele. Zatvornice so zaprli nemudoma; luknjo so po težkem enournem delu za silo zamašili. S preložitvijo balasta v zadnji del se je položaj močno naprej se nagibajoče ladje izravnal. Oklopnica je z lastno močjo mogla dospeti v bližnje zavezniško pristanišče. Poprave so sedaj končane. Oklopnica je zopet postavljena v službo. Razne politične vesti. 97-letni Gorgey. Stari general G6rgey, ki je praznoval pred kratkim svoj 97. rojstni dan. je težko obolel. V jeseni se je še zelo živahno interesira! za vojne dogodke in je ponovno zagotavljal, da mora zmagati naša armada. Posebno vesel je bil Gyorgey, ko je izvedel, da se je informiral za njegovo zdravstveno stanje leldinaršal, nadvojvoda Friderik. Ne da se tajiti, da so bili za bolnika že večkrat v skrbeh, toda njegovi izredno krepki konstrukciji se je končno vendarle še vedno posrečilo, prestati vsako bolezen. Karak-terrstićna je sledeča epizoda: Znani češki virttoz, Jan Kubelik. ki je že od nekdaj velik čestilec starega ogrskega generala, je našel pri obisku svojega znanca popolnoma apatičnega. Stari general ni več poznal virtuoza, nakar mu je skušal Kubelik okrepiti živce in spomin z igranjem na gosli. Pričel je igrati in res se je generalu že v par trenotkih nato zjasnilo lice. S solzami v očeh ze stari general pozdravil svojega prijatelja. Domače m\l Egon Gabrljelčlč. Vest o smrti tega odličnega častnika in vrlega slovenskega mladeniča je med tržaškimi slovenskimi krogi, ki vis( k) cenijo in spoštujejo ugledno in častrvredno družino Gabrijelčičevo, vzbudila globoko sočutje. To velja tudi g tovo za Soško dolino, posebno pa za Tolminsko, kjer j? ta d užina širom znana. Iskreno sočutje se obrača izlasti < četu pokojnikovemu, g. dvornemu svetniku Mihaelu Gabrijelčiču, ki ga povsodi, kjer je služboval kot sodnik, visoko cei.i o kot vestnega, Malega in !ju-domilega ura nika. V današnji zjutranji „E-dinosti" smo omenili, da je bil pokojni Egon Gabrj Ičič že enkrat popre.i ranjen. Dostaviti je te, da je b;i sedaj za svojo hrabrost od: kovan z najvišjim priznanjem (signum laedis). Poslanec Josip vitez Pogačnik (podpre dsedn k avstrijske poslanske zbornice) je b i kot stotnik doslej ordonančnl oficir glavnega zapovednika proti Srb ji postavljene armade, sedaj je pa p ermščen na službovanje v Liu'Tano. V govor novega namestnika povodom predstavljan:« namestnistveneta uradništva. se je vrinila v naše poročilo v torkovi šte-t ilki sicer zelo mala, a vendar pomembna pomota, ki bi mogla dati povoda za krivo tolmačenje, oziroma domnevanje. Zaključni asu s v našem poročilu se je namreč glasil: „Potem pridobita mesto Trst in žnjim Primorsko, z delotvorno podporo vlade, zopet v polni meri oni delež v domačem in mednarodnem gospodarskem življenju, ki ga smeta utemeljeno pričakovati po svoji pripadnosti k obsežnemu gospodarskemu ozemlju monarhije po pridobitni marljivosti svojega prebivalstva in po mnogoštevilnih ukrepih, na licu mesta ukrenjenih posebno v zadnjih desetljetjih po začetnosti mestne uprave v povspeševanje trgovine in prometa" V resnici pa je g. namestnik rekel: driav-ne uprave. Kakor vidijo čitatelji, je bila v našem poročilu le ena beseda pogrešena ali pomota je bila vendar zelo pomembna. Poljedelski minister poljedelcem Avstrije. V včerajšnji „Večerni Edinosti" smo omenili oklica poljedelskega ministra na poljedelce Avstrije, ki jih poživlja, naj pridno obdelujejo vsak košček zemlje in naj sade v prvi vrsti rastline, ki služijo v prehrano ljudstva. Temu oklicu je minister napisal uvod, ki se glasi: Ob težkem trudu, neumornem sodelovanju starčkov, žensk in otrok je poljedelsko prebivalstvo Avstrije pospravilo žetev prejšnjega leta in zmogši izdatne težave je na jesen obdelalo polja. Lep smisel skupnosti je prinesel pomoči tistim gospodarstvom, ki jim je vojna odtegnila vodstvo posestnika, sodelovanje najboljih delavnih sil. Po primo-ranem zimskem mirovanju prinaša blžaj^ča se spomlad navadne naloge, ki jih letos vsakdo pričakuje z resno skrbjo. Od letošnjega spomladnega dela je več odvisno nego letih miru. Mnogi stotisoči, ki so sicer na spomlad obdelovali polja, so poklicani pod orožje. Dvakrat, da, mnogokrat pomnoženo breme sloni sedaj na re močnih plečih njih, ki so ostali doma. Priporočivši nsjnujneja dela in sajenje r.aipotrebnejih živil — ki smo ih omenjali včeraj — zaključuje oklic: Po-jedelci Avstrije! Poslušajte nasvete svojih deželnih korporacij in zadrug, ki so poklicane, da vam stoje cb strani z nasvetom in dejanjem, sledite voljno navodilom žetvenih k rnisij in obč'n, ki jim je po najvišjem po-oblaščenju izr čena posebna skrb za obde-iov nje polja, izpolnjujte zvesto svojo sta-ročestiiljivo dolžnost stanu-hranilca države in gospod Bog blagoslovi vaše žetve! „Agro-Merkur* pred kasacijskim dvorom. Te dni je kasacijski dvor obravnavaj o ničnostni pritožbi, ki so jo vložili zaradi konkuna ,Agro-Merkurjaw v Ljubljani obsojeni funkcijonarji te zadruge. Kasacijski dvor je vloženo ničnostno pritožbo zavrgel in je potrdil obsodbo ljubljanskega sodišča. Škodo, kije nastala vsled konkurza „Agro-Mer-kurja", bodo seveda pokr li obsojeni funkci-jonarji, tako da nihče drugi vsled tega konkurza ne bo imel ne vinarja škode. Dr. PEĆNIK Dr. PETSCHNIOa . IIST, VU t CATEUM STEV. t Zdravnik a aotruje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 —a In Specijalist za kožne in vodne (spolne) bolezni: 11—1 in 7—7 D* KORSANO ■Specijalist za sifiHstičn« in kožne bolezni | | \ v Trstu, v nI. S. Lazzaro št. 17,1. £ ii (Pnlano Diana) Z* cerkvijo Sr. Antona novega. Sprejema od 12. do 1: in od 6 do 7 pop. ženske od 5 do 6 popoldne. PniHliIri v te ftnccnsii G. BUCHER rmmmm ■■■ iiasniii ■■ u 11—hmm Točne ure prodaja l Emilio Mttllerj najuglednejša fn najstarejša prodajalnlca ur v Trstu, ulica S. Antonio (vogal ulice S. Nicold) Velika izbera verižic, zlatih, srebrnih, | kakor tudi stenskih ur « vsake vrste Ltd. Ustanovljena I Trst Cono & 35. Bogati iaber »latanine, srebrnine, dragocenosti in iepnih utr. Kupnje in menja staro zl*to in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravka vsakovrstne srebrnine, zlatan ine, kakor tudi Žepne ure. ummtm zobje PLOMBIRANJE B ZOBOV. a TSST KOMC. ZOiUU TU.NEK UU£A CASEBM&, 13 li. nad. a v«, zobotehnik on--□□ !! Nicold Coscfancich! o ............□ □ □ a iiui - mitu nuuvu ji sv. m, ii. DOtl. g a sprejema na novo □ g H 9-1 in od 3-7. - TFLEFOH M 25-53. g □ D CD- □□ □□^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□cnnaDLBa Ivan Hrle Trst, Piazza S. Giovasni 1 i—, Hifafn rj| kuhinjskih in kiet&rđEih. potreb-šfiin od lesa in pletenin, škafov vreat, iebrov in kad, eodčekov, lopa% reSM, sit in beakovrstnih košev, jerbasev in motel ter mnopo sp.Sijočih predmetov! ^fi"!^©^® svojo trgbvino s kuhinjsko posodo vsake vrste bodi od porcelana, zemlje ernaila, kositaija aii cinka nadalje pasamantorje, kletke itd. Za gostilničarje pipe, kroglje, sesalje in steVleno posodo za vino, II ■■■!!■■ I li I Ii IiIIII ■l«M —II HHIMl ' f Karel Delami po visokem c. kr. namestniitvu koncesijonirani zobotehnik Trst, ulica Belvedere S«. 4. lil. n. ORDINACIJA od 9 do 1 In od 3 do 6, Zaloga tu !n inozemskih vin, špirita, likerjev In razprodaja na drobno in debelo Jakob Perhauc Trst, Via delle Acque št. 6 (Nasproti Caffć Centrale). Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezer-tnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeau*. Burgunder, renskih vin, Meseila in Chianti. Rum, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec slivovec in brinjavec. Izdelki I. vrste, doSli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. Ceniki na zahtevo in franko. Razprodaja od pol litra naprej. ZDRAVNIK M. Dr. Karol PernlCIč ordinira od 11-1 pop. Trst, ulica Bonomo 3/If. (nasproti Dreherjeve pivovarne). Fraf^iiii uapfeer Trst, ul. Carciucci 14 (en Torrentsi Zaloga ^sž^eJesVsih) iiož Velika izbera potrebščin za čevljarje. - Specijaliteta rmlreN^-«*. "^redlarle. Prsa tržežka tcuarna brusnih kemnou, smirka in „corundum" G. Pilotti-Trst g Pisaru: liva taisttri 14, TeL 15-25 8 ulica ^Ib^rgo štev. 23, vogal ul. Ba^shena (Podružnica v ulici Barriera vecchia štw. 23) Velika izbera moških in deških oblek. Črni in modri paletots. Ranglan, Ul-Ster v sivih in rujavih barvah. Suknje s k02uli0vine. Velika izbera moških pletenic (maj). Rumene in modre obleke za delavce. Izbera biaga za moške o&geke. S^rejGmsjo se narotIBa po meri ^—T—Jr—nifMtU—it—W—Ifti.l '.I "m I iT Vrnimo sfeiadiiie klobukov dežnikov, bele in pisane srajce, iziadsk. plaSna žepnih robce, moških nogovic itd. K. CvenkaS Trst c@?s© Cene zmerne. Narodna trgovina. Postrežba toina. n Narodna trgovina. Tiskarska dela I v najmodernejšem slogu bodisi v priprostem aH večbarvnem tisku po i; zmernih cenah. — Vizrtnice, vabila. \\ t ^^.f Trgovske I ^ ^ tiskovine: Računi v vseh oblikah, Z | zavitki, pismeni papir, memorandum, | ♦ okrožnice, dopisnice, ceniki itd. itd. f Dnevnik „Edinost" v je založil naslednje knjige, ki se dobivajo v tiskarni „Edinost", v .Slovanski knjigarni- Jos. Gorenjca v Trstu in v vseh knjigarnah po Slovenskem po povzetju ali proti naprej poslanemu znesku. Poštnina posamezne knjige 20 vin. 1. VOHUN. Spisal L F. Cooper. Cena K 1 60. — 2. TRI POVESTI grofa Leva Tolstega. Cena 80 vin. — 3. KAZAKI. Spisal L N. Tolstoj. Poslovenil fos. Knaflič. Cena K 1*60. — 4. PRVA LJUBEZEN. Spisal Ivan Sjergjejevič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. Cena 1 K. - 5. POLJUB. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svčtia. Poslovenil F. P. Cena 80 vin. — 6. BESEDA o slovanskem obrednem jeziku pri katoliških Jugoslovanih. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ^udstvu). Cena 30 vin. — 7. IGRALI*:. Roman. Iz spominov mladeniča. Ruski spisal E. M. Dostojevskij. Poslovenil R. K. Cena K 1*60. — 8. JURKICA AGIĆEVA. Spisal Ks. Šandor-Gjalski. Prevel Fr. Orel. Cena K 2*—. — 9. UDOVICA. Povest iz 18. stole^a. Napisal L E. Tomić. Poslovenil Štefan Klavs. Cena 1 60. — 10. JUG. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoufek. Posloven« H. V. Cena K 3 —. — 11. VITEZ IZ RDEČE HIŠE. (Le Chevalier de Maison rouee). Roman iz (asov francoske revolucije. Spisal Aleksander Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2 50.