ANNALES 8/'96 strokovno delo UDK 336.7(450.361 Trst)(091) VZPON IN NASILNA UKINITEV SLOVENSKIH DENARNIH ZAVODOV V TRSTU Milan PAHOR ravnatelj NŠK, ÍT-341C0 Trst. Via S. Francesco 20 direttore deila Biblioteca nazionale slovena e degli studi, 1T-34100 Trieste, Via S. Francesco 20 IZVLEČEK Gospodarska neodvisnost /e za vsak narod življenjskega pomena. Takšno je bilo izhodišče Slovencev v Trstu, ko so prišli do ugotovitve, da narodni preporod ne bo gotov in trajen, če si ne zagotovijo trdne gospodarske osnove. Začetek tega lahko postavimo v leto 1880, ko je bilo ustanovljeno Gospodarsko društvo v Škednju v Trstu. Naslednji pozitivni učinki so se pokazali v uspešnem razvoju obrti, trgovine in prometa, zlasti pa v razcvetu denarnih zadrug, posojilnic> hranilnic in bank. Slovenski denarni zavodi so postali vidna sila v Trstu, kar so morali "priznati" celo uradni italijanski krogi. Z ustanovitvijo Jadranske banke leta J 905 se je odprla pot za samostojno oblikovanje bančnega in industrijskega kapitala. Tedaj je bil vzpon tržaških Slovencev res silovit. Ta vzpon je zaustavil razpad avstroogrske monarhije, povsem uničil pa fašizem. Po drugi svetovni vojni so morali Slovenci v Trstu začeti znova. Napeti so morali vse sile, da je prišlo do ponovne ustanovitve samostojnega slovenskega zavoda v Trstu ter do ponovne mreže slovenskih gospodarskih in denarnih ustanov. Ključne besede: denarni zavodi, Slovenci, Trst Parole chiave: istituti bancari, Sloveni, Trieste UVODNA UGOTOVITEV Gospodarska neodvisnost je za vsak narod življenjskega pomena. To je temeljni pogoj za dejansko enakopravnost v mednacionalnih odnosih- Tako je bilo izhodišče Slovencev v Trstu, ko so se začeli zavedati, da narodni preporod ne bo gotov in trajen, če si ne ustvarijo trdne gospodarske osnove. Pozitivni učinki so se kmalu pokazali v uspešnem razvoju obrti, trgovine in prometa, zlasti pa v razcvetu denarnih zadrug, posojilnic in hranilnic, bank. Denarni zavodi so veliko prispevali k reševanju gmotnih vprašanj kmečkih in revnejših slojev slovenskega prebivalstva. Na drugi strani so denarni zavodi postali vidna sila v Trstu, kar so "morali" priznati celo italijanski krogi. 2 ustanovitvijo jadranske banke leta 1905 se je odprla pot za samostojno oblikovanje bančnega in industrijskega kapitala. Tedaj je bil vzpon tržaških Slovencev res silovit. Vzpon je zaustavil razpad habsburške monarhije, povsem uniči! pa fašizem. Po drugi svetovni vojni so morali Slovenci začeti znova in napeti sile za ustanovitev lastnega slovenskega bančnega zavoda. Kljub vsem neugodnim okoliščinam so se lahko Idejno sklicevali in navezali na vse tisto, "kar je že bilo". Imeti so prav, ko so trdi!i - kljub nasprotnim glasovom v lastnih vrstah - da je ekonomska samostojnost povezana z večjo svobodo ne te v gospodarskem, temveč tudi v narodnem in kulturnem življenju. Lahko bi rekli: Vse, kar je danes, ima svoje korenine v preteklosti ZAČETEK IN RAZVOJ Denarne zadruge, posojilnice in hranilnice so nastajale v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, torej v času, ko sta se vedno bolj uveljavljala industrializacija in postopno Širjenje kapitalizma. Obenem se je podeželsko prebivalstvo vedno bolj zaposlovalo v mestih, vzporedno pa je prihajalo do množične emigracije v mesta in druge dežele, predvsem pa v Severno Ameriko. Vse to pa je pospeševala gradnja železnic, ki jih je financira! v glavnem dunajski kapital v povezavi sprva s francoskim in kasneje nemškim, Ena izmed glavnih prometnih sil habsburške monarhije - železnica Dunaj-Trst 125 ANNALES 8/'96 Milan PAHOR: VZPON IN HASSIN.A UKINITEV SLOVENSKIH DENARNIH ZAVODOV V TRSTU, f.1.72 ■ je bila dograjena leta 1857, od nje pa so v naslednjih desetletjih zgradili vrsto odcepov. Ob tej prometni žili se je začela koncentrirati velika trgovina ter so nastajala industrijska središča. Prometne poti so omogočale konkurenco drugih industrij in odpirale nova tržišča za tuje industrijske izdelke. Obenem pa so se na široko odprla vrata mednarodnemu kapitalu. Z vedno večjim vlaganjem v slovensko tržišče je nemško meščanstvo (na Primorskem tudi italijansko) vedno bolj obvladovalo slovenske dežele. Eno izmed težišč tega prodiranja je bil Trst oziroma Jadran. Slovenci so doživljali proces uveljavljanja kapitalizma v položaju gospodarske podrejenosti. Pripadali so predvsem srednjemu in nižjemu sloju. Izhod iz krize so videti v ustanavljanju denarnih zadrug, posojilnic iri hranilnic, ki naj bi po načelu vzajemnosti in pomoči varovale in krepile domače kmetijstvo. Obenem pa naj bi se na ta način varovala in krepila slovenska industrija, trgovina in obrt, na katerih naj bi slonela gospodarska samostojnost slovenskega naroda. Posojilnice, hranilnice in zadruge so se do preloma stoletja razrasle v mrežo, ki je pokrivala domala sleherni kot slovenskega narodnega ozemlja. Tudi v Trstu je nastala in se razvila omenjena mreža denarnih in gospodarskih ustanov. V letih pred prvo svetovno vojno je delovalo v Trstu in njegovem obmestju okrog štirideset zadrug in družb. Delokrog zadružnih hranilnic in posojilnic je bil omejen na sprejemanje vlog, na dajanje posojil in kreditov. To je bila vsekakor pomembna postavka, vendar ni mogla zadovoljiti potreb slovenskega gospodarstva in podjetništva. Kljub razvejanemu sistemu denarnih zavodov, ki so bili namenjeni širšim slojem, je ostalo področje finančnega posredništva, industrije in veletrgovine v rokah drugih, kajti poslovno kreditiranje, finančne Investicije v industrijo so bile še vedno domena drugih bank, predvsem dunajskih in deloma italijanskih v Trstu. Prav v mestu Trst je avstrijski nemški kapital vedno bolj gospodoval nad italijanskim, obenem pa sta slovenski in hrvaški kapital pridobivala pomen. Tako so slovenski poslovneži s češko pomočjo v letu 1900 ustanovili prvo slovensko delniško banko: Ljubljansko kreditno banko. Za tem je leta 1905 nastala še Jadranska banka v Trstu. Slovenci so si tako odprli samostojno pot za oblikovanje lastnega bančniškega, finančnega in industrijskega kapitala ter za neposredno povezavo z vodilnimi finančnimi centri. Ti dve banki sta bili edini v slovenskem prostoru do prve svetovne vojne. Jadranska banka je ustanovila oziroma bila soudeležena pri paroplovni družbi Dafmatia, špedicijskem podjetju Balkan, v delniški družbi Adria, pri paroplovni družbi Oceania ter v manjši meri pri hotelski družbi Grljan-Miramar, Udeležena je bila pri emisiji državnih obveznic ter pri drugih javnih posojilih. Jadranska banka je osnovala podružnice v Opatiji, Ljubljani, Dubrovniku, Splitu, Šibeniku, Metkoviču, Kotorju in na Dunaju. Velja poudariti dejstvo, da je v prvih sedmih letih delovanja in razvoja dosegla skoraj polovično višino kapitala italijanskih tržaških bank. BANČNIŠTVO V TRSTU ZA ČASA JADRANSKE BANKE Banka kot ustanova je biia takrat v Trstu, v avstro-ogrski monarhiji, v Italiji, pa tudi v Evropi razen v Angliji drugačnega ustroja kot pojmujemo danes banko v italijanskem kreditnem sistemu. Banka ni biia samo kreditna ustanova, temveč tudi finančna. Ta nt omejevala svojih poslov le na bančno področje (krediti, posojila, vloge, plačila, valuta) temveč je krepko posegala na področje industrije, trgovine, prometa. Skratka, banka je opravljala posle, ki jih danes vodi finančna delniška družba. Nadalje je opravljala kreditne posle kratkoročnega, srednjeročnega in dolgoročnega značaja. Take posle opravljajo danes specializirane banke. Banka je takrat v bistvu bila poslovna banka. Poslovna banka se je razlikovala od banke v angleškem sistemu, ki je predvideval specializirane banke. Takemu sistemu se je približal italijanski bančni sistem z reformo v letu 1936. Do takrat je prevladoval tip mešane banke, t.j. poslovne banke, Jadranska banka je bita tipična poslovna banka (banca d'affari v italijanski terminologiji). V obdobju pred prvo svetovno vojno so bile v Trstu številne banke oziroma denarni zavodi. Njihov porast je bil posebno viden od druge polovice XIX. stoletja dalje, ko se je Trst razvil v močno trgovsko in pomorsko središče ter je bil najvažnejše pristanišče avstroogrske monarhije. Visoko število denarnih zavodov v njem je bilo premočrtno povezano s pomembnim mestom, ki ga je imelo tržaško gospodarstvo v monarhiji. V letu 1914 je bilo v Trstu 27 denarnih zavodov. To so podalki, ki jih je objavila tržaška Trgovinska zbornica (Camera di Commercio, !ndustria, Artigianato e Agri-coltura di Trieste). Zbornica je denarne zavode porazdelita v tri skupine: italijanske banke, avstrijsko-mad-žarske banke in slovanske banke. Publicist Ivo Mihovilovič je v svoji študiji o Trstu omenjene denarne zavode porazdelil v štiri skupine: italijanske banke, slovansko-hrvaške banke, češke banke in avstrijske nemške banke. Omenjeni avtor pravilno ugotavlja, da so bili takrat v Trstu najboljši pogoji za razvoj bančništva. Banke so nastajale tr. se razvijale pod ugodnim vplivom prometa in trgovine iz zaledja. V mnogih bankah je bil prisoten kapital od zunaj, tako da se je moč tržaškega bančnega kapitala opirala na kapital, ki ni bil tržaškega izvora. Med denarne zavode, ki so bili odvisni izključno od vlog tržaških Slovencev, smemo šteti Tržaško posojilnico in hranilnico, Trgovsko-obrtno zadrugo in Ljudsko posojilnico in hranilnico. Slovenci so zgradili svoj denarni sistem s sistematičnim delom, pri katerem so pomagali vsi sloji, od delavca do okoliškega kmeta, od nameščenca do trgovca in podjetnika. Slovenski denarni 62 ANNALES 8/'96 MíUn PAHOR. VZPON IN NA5K.NA UKINITEV SI.OV£NSK(H DENARNIH ZAVODOV V TRSTU, 61-72 Narodni dom v Trstu je bif dograjen leta 1904. Bil je najbolj viden znak slovenske prisotnosti v samem mestnem središču. Postavila ga je Tržaška posojilnica in hranilnica s podporo političnega gibanja Edinost. Načrt je izdelal arhitekt Maks Fabiani, dela je izvedlo tržaško slovensko gradbeno podjetje Marlelanc. II Narodni Dom di Trieste venne costruito nel 1904. Era il segno piu evidente della presenza slovena e slava neI centro sfesso della citta. Venne eretto da Ha Tržaška posojilnica in hranilnica con H sostegno del movimento politico Edinost. Autore del progetto era larchitetto Maks Fabianimentre i lavori di costruzione furono portati a compimenfo dall impresa edile slovena Martelanc di Trieste. zavodi so bili torej trdno zasidrani v domačih tleh. V skupini italijanskih bank so bili naslednji zavodi: Cassa di Risparmio Triestina, Banca Commerciale Triestina, Banca di Crédito Popolare in sedem bančnih konzorcijev. Banca Cooperativa di Trieste, Banca Fede-raie, Banca Triestino-lstriana, Unione Cooperativa Triestina di Crédito e di Risparmio, Societá Triestina di Sconto e Crédito, Consorzio Industríale di Mutuí Prestití in Banco Operaio di Mutui Prestiti. V skupino avstrijskih bank so sodile: Creditanstalí fer Handel und Cewerbe, Unionbank, Anglo-Oester-reichische Barik, Depositen Bank, Zentralbank Deutscher Sperkassen, Avstrijsko-madžarska banka, Poštna hranilnica, Banca Mobiliare. Vse naštete banke so bile seveda tržaške podružnice osrednjih zavodov. V skupino slovanskih bank so spadali naslednji denarni zavodi: podružnica Živnostenske banke, podružnica Ustredm Banka českych sporitelen, podružnica Ljubljanske kreditne banke, dva lokalna bančna zavoda jadranska banka in Splošna hranilnica, ter štirje bančni konzorciji, Hrvatska štedionica, Ljudska hranilnica in posojilnica, Tržaška posojilnica in hranilnica,. Trgovsko-obrtna zadruga. Po razpredelnici, ki so jo sestavili strokovnjaki Trgovinske zbornice, lahko razberemo v Trstu prisotnost 10 italijanskih denarnih zavodov, 9 slovanskih in 8 avs-trijsko-madžarskih. Ta ugotovitev velja za leto 1914. Tehniki Trgovinske zbornice so uporabili selektivni kriterij za določitev statusa banke oziroma denarnega zavoda. J z seznama so izpuščeni nekateri zavodi, ki so delovali na izključno specializiranih področjih, Iz seznama je namreč izpadla Narodna posojilnica, ki bi sodila 63 ANNALES 8/'96 Milan PAHOR: VZPON IN HASSIN.A UKINITEV SLOVENSKIH DENARNIH ZAVODOV V TRSTU, f.1.72 v seznam slovanskih bank, ter Cassa di liquidazione per gli affari a termine in caff&, ki bi sodila v italijanski imenik, iz seznama so bile izpuščene tudi manjše denarne zadruge, saj nekateri viri navajajo za isto leto prisotnost 53 denarnih zavodov v Trstu. Očividno jih je le 27 sodilo v skupino pravih bank oziroma pravih denarnih zavodov. Publicist Ivo Mihovilovič je vzel v pretres bilance italijanskih in slovanskih denarnih zavodov za poslovno teto 1913. Ni možna primerjava z bilancami podružnic avstrijskih bank v Trstu, ker so bile le-te zaobjete v poročilih njihovih central, iz pregleda je razvidno, da je bilo razmerje med italijanskim in slovensko-hrvaškim kapitalom naslednje: - italijanski kapital z glavnico, rezervami in vlogami je štel 69.011.471 kron, t.j. 54,5%; bančni promet italijanskih bank je bil 115.773.130 kron, t.j. 58,25%; - slovenski in hrvaški kapital z glavnico, rezervami in vlogami je dosegal 57.817.629 kron, t.j. 45,5%; - bančni promet slovenskih in hrvaških bank je bil 82.016.507 kron, t.j. 41,75%. Italijanski bančni kapital v Trstu, ob koncu poslovnega leta 1913, je bil le za 9% močnejši od slovenskega in hrvaškega. Številke ob koncu prvega polletja 1914, torej tik pred izbruhom prve svetovne vojne, so jasno pokazale, da je združeni slovenski in hrvaški kapital za 3,5% prekosil italijanskega Podatki nazorno kažejo, da so Slovenci in Hrvati v Trstu leta 1914 dosegli raven italijanskega denarništva. Če bi k slovenskemu in hrvaškemu kapitalu prišteli Se moč tržaških podružnic čeških denarnih zavodov, bi se bilanca krepko nagnila v korist slovanskega kapitala. DENARNE ZADRUGE, KREDITNA DRUŠTVA, HRANILNICE, POSOJILNICE, BANKE IN ZAVAROVALNICE SLOVENCEV IN SLOVANOV V TRSTU OB RAZPADU AVSTROOCRSKE MONARHIJE Ob razpadu avstroogrske monarhije je slovenska in slovanska skupnost v Trstu štela nekaj desetin denarnih zadrug, hranilnic in posojilnic, bank, delniških družb in zavarovalnic. Priloženi seznam nazorno priča o močni gospodarski prisotnosti Slovencev in Slovanov v Trstu. 1. Trgovsko-obrtna zadruga 2. Ljudska hranilnica in posojilnica 3. Splošna hranilnica 4. Narodna posojilnica in hranilnica 5. Tržaška kmetijska družba 6. Zadružna zveza v Trstu 7. Krnetska ribarska posojilnica in hranilnica 8. Obrtnijsko društvo v Barkovfjah 9. Novo konsumno društvo v Barkovljah 10. Gospodarsko društvo na Greti 11 .Konsumno društvo v Kolonji 12. Obrtno in konsumno društvo Adrija v Rocolu 13.Gospodarsko društvo v Rocolu 14.Gospodarsko društvo v Rojanu 15. Rojansko posojilno in konsumno društvo 16.Svetoivansko konsumno društvo in Svetivansko gospodarsko društvo Narodni dom 17.Gospodarsko društvo Vrdela 18. Obrtno in konsumno društvo Sv. Ivan 19.Obrtnijsko društvo na Vrdeli 20. Konsumno društvo na Vrdeli 21-Gospodarsko društvo na Frdeniču pri Sv. Ivanu 22. Delavsko konsumno društvo pri Sv. Ivanu 23,Slovensko delavsko in obrtniško, konsumno in gospodarsko društvo Jadran pri Sv. Jakobu 24. Konsumno društvo pri Sv. M.M. Spodnji 25.Obrtnijsko društvo pri Sv. M.M. Spodnji 26. Gospodarsko društvo pri Sv. M.M. Zgornji . 27. Obrtnijsko in konsumno društvo v Škednju 2S.Obitnijko, konsumno in posojilno društvo v Škednju 29. Gospodarsko društvo v Škednju 30. Konsumno ter Novo delavsko konsumno društvo na Škorklji 31-Občekoristna stavbena in stanovanjska zadruga Naš dom v Trstu 32. Delavske zadruge v Trstu 33.Pogrebna društva: Pogrebno društvo v Rocolu, Pogrebno društvo na Vrdeli, Pogrebno društvo Arima-tejsko, Pogrebno društvo za Sv. M.M. Zgornjo in Spodnjo, Pogrebno društvo Fratellanza-Bratovščina, Pogrebno društvo v Rojanu, Tržaško pogrebno društvo pri Sv. lakobu, Novo pogrebno društvo pri Sv. Ivanu, Pogrebno društvo v Skednju 34.Tržaška posojilnica in hranilnica STPH) 35.Jadranska banka (JB) 36.Delniške družbe: Paroplovna družba Dalmatia, Trgovska, špedicijska in komisijonarska družba Balkan, Pivovarna Adria, Hotelska in turistična družba Gr-Ijan-Miramar, Ladjarska družba Ocean ia, Agrumaría 37. Hrvatska štedionica v Trstu 38. Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Trstu 39. Podružnica Osrednje banke čeških hranilnic v Trstu 40. Podružnica Živnostenske banke v Trstu 41 .Zavarovalnice: Zavarovalna zadruga Croatia, Prva češka splošna delniška družba za zavarovanje, Vzajemna zavarovalna banka Slavija Slovenski denarni zavodi v Trstu, ki so do leta 1918 uspešno poslovali, so po razpadu avstroogrske monarhije prišli v nove razmere, in to ne samo zaradi odcepitve Primorske od slovenskega in širšega zaledja, temveč tudi zaradi raznarodovalne politike vse do fašističnega uzakonjenega nasilja. Že 13. julija 1920 so fašistične škvadre zažgale Narodni dom v Trstu, 28. oktobra 1922 je fašistična stranka prevzela dejansko oblast v Italiji. To je bilo usodno za slovensko in hrvaško narodno skupnost v Italiji. V naslednjih letih so bila vsa društva ukinjena, ne samo politična, narodna, kulturna in izobraževalna, temveč tudi 64 ANNALES 8/'96 Milan PAHOR: VZPON IN HASSIN.A UKINITEV SLOVENSKIH DENARNIH ZAVODOV V TRSTU, f.1.72 januarja 1906 je jadranska banka kupila stavbo na vogalu ulic S. Nicolô in Cassa di Risparmio. Hišo so odkupili od grofice Karle Coronini-Cronberg. V stavbi je bil centralni sedež Jadranske banke vse do likvidacije leta 1927. Nel gennaio del 1906 la fadranska Banka acquisto dalla contessa Caria Coronini • Cromberg lo stabile all'angolo tra le vie Nicolo e Cassa di Risparmio. L'edificio ospitô la sede centrale delta Jadranska Banka sino alla sua liquidazionc, avvenuta nel 1927. podporna in dobrodelna. Popolnoma logično je, da je v tem okviru prišlo do postopne likvidacije gospodarskih in denarnih ustanov. NOVE RAZMERE iN SPREMENJENA IZHODIŠČA Miselnost, ki jo je prinašala nova italijanska oblast, je bila drugačna. Nova oblast ni hotela upoštevati različnosti t i. novih pokrajin, kot so jih poimenovali. Neupoštevanje realnega stanja je kmalu privedlo do nasprotovanja in celo do sovražnosti Ni bilo treba čakati, da je prišel fašizem na oblast, kar se je zgodilo šele leta 1922. Odnos je bil jasen takoj, kar se je Čutilo na vseh področjih. Fašistični režim je nato vse zaostril do neslutenih višin, vendar so bili pogoji postavljeni že prej, še za časa t.i. liberalnih vlad Italije. Na gospodarskem področju oziroma na bančnem je bilo kmalu jasno, koliko je ura. V ponazoritev navajam stališča iz uradnih italijanskih dokumentov iz leta 1919, nekaj mesecev po prihodu italijanskih čet v Trst, ko so bili še v teku razgovori o mirovni pogodbi in o novi razmejitvi v Evropi po prvi svetovni vojni. Izredno nazorno je pismo, ki nosi številko 6551 ter je bilo z datumom i. februar ¡919 poslano iz Rima v Trst. Pisal ga je italijanski zakladni minister (Ministro del Tesoro) guvernerju v Trst. Tako piše: "Mi & stata pro-spettata fa questione delle Banche funzionanti nella Venezia Ciulia, e del contegno da tenersi verso le banche stesse. Data 1'importanza che la questione ha in rapporto alCeconomia nazionale, e per le nuove terre pervenute allMtalia, ritengo opportuno di esporre ali' E.V. a quaii direttive, secondo i! mio avviso, 1'azione nostra dovrebbe in proposito essere inspirata." V prvem odstavku pisma minister poudarja pomembnost bančnih zavodov v državnem gospodarstvu. Zaradi tega morajo biti italijanska stališča jasno izdelana, celoten načrt pa prilagojen cilju. Pismo se v drugem in tretjem odstavku glasi dobesedno takole: "Si tratta sovratutto delle banche le quali, pur avendo nel Triestino una filiale, hanno fuori del territorio di armistizio la loro direzione. Come V.E. ben sa, tali ban- 65 ANNALES 8/'% Milan PAHOR: VZPON IN NAStlNA UKINITEV SLOVENSKIH DENARNIH ZAVODOV V TRSTI/, <>1 -72 che possono essere di due categorie: tedesche e slave. Circa ie bariche tedesche, la nostra iinea di condotta sembra tracciata con chiarezza dallo stesso svolgimento storico dei fatti. Noi non abbiamo nessun interesse a che tali banche continuino a funzionare in casa nostra, compiendo servizi cui i nostri istituti sono in grado di attendere con non minore utilita per ¡1 commercio {...)" V nadaljevanju pisma minister pojasnjuje, da se problem tiče predvsem dvojih vrst denarnih zavodov, ki so nemške in slovanske narodnosti. Glede nemških bank je italijansko stališče jasno, saj je potrjeno od zgodovinskih dogodkov. Tu se minister sklicuje na dejstvo, da je bila italijanska država na strani zmagovalcev, medtem ko je bila Nemčija poražena. Zato je jasno zapisano stališče, da italijanska država ne vidi nobenega interesa v tem, da nemške banke sploh poslujejo v državi, saj njihovo aktivnost lahko prevzamejo italijanski zavodi. Nato se v četrtem odstavku pisma obrne na problem slovanskih bank. O tem pravi: "Circa le banche slave, la questione ž senza dubbio assai piu delicata, sebbene mi sembri che i fatti indichino anche per esse con chiarezza quale debba essere la nostra politics. 1 pericoli che esse possono presentare sono in realta maggiori di quelli che si avrebbero con istituti tedeschi; ne e certamente mestieri che io mi dilunghi in proposito con I'E.V.. Ella ben conosce quale mezzo di penetrazione e di influenza possa rappresentare la banca. Occorre invigilare a che gli istituti slavi, e segnatamente quelli jugo-slavi, c.on un'accorta politica non riescano a paralizzare 1'azione delle banche italiane, esercitando una specie di dumping per i deposit] e per gli sconti, attraendo a se stessi i clienti e cattivandosi gli spirit! per le idee che esse possono rappresentare." Minister pravi, da je zadeva slovanskih bank mnogo bolj občutljiva od nemških, čeprav meni, da je tudi pri tem italijansko stališče jasno. Nevarnost, ki jo predstavljajo slovanske banke, je mnogo večja od nemške nevarnosti. Zato je treba nadzorovati poslovanje slovanskih bank, še posebno pa jugoslovanskih bank. V zaključku pa zapiše takole: "Per quanto sia possibile, 1a banca a Trieste cleve ilalianizzarsi. Potranno a ci6 gtovare accorgimenti dei nostri banchieri e provvedimenti delle nostre banche. A cio deve tendere, a mio avviso, 1'azione del Governo." Zadnji trije stavki pisma so zelo nazorni. Minister pravi, da se morajo vse banke v Trstu italijanizirati, kar pomeni, da morajo postati italijanske v lastniškem pomenu. Za dosego tega cilja morajo sodelovati italijanske banke. V tem smislu mora biti usmerjeno delovanje vlade v Rimu. Še bolj v podrobnosti razčlenjeno pa je bilo pismo, ki ga je sestavil inšpektor na zakladnem ministrstvu v Trstu in ki nosi datum 21. 2. 1919. . "II sig. Col. Segre mi ha fatto prender visione, in via breve e riservatissima, di copia della lettera n. 6551, in data 3 corrente, diretta da S.E. il Ministro de! Tesoro al Comando Supremo. Sembra a me che il Governatorato della Venezia Giuiia, per corrispondere aile direttive tracciate da S.E. i! Ministro, dovrebbe senza indugio prendere alcuni provvedimenti in materia bancaria." Inšpektor na izpostavi zakladnega ministrstva v Trstu je bil seznanjen z vsebino pisma z dne 3. februarja 1919, ki ga je poslal italijanski zakladni minister. Vsebina pisma mu je bila pokazana, ker je bil oseba vredna zaupanja. Inšpektor je mnenja, da mora vojaško guverner-stvo v Trstu p cd vzeti potrebne korake na bančnem sektorju. "Per quanto le suaccennate direttive siano abba-stanza chiare, ed il sig. Col. Segre, per la sua speciale competenza, non abbia bisogno di chiarimenti, pure aderi$co a! suo invito di manifestare in materia la mia modesta opinione personate. Come ha giustamente rilevato S.E. il Ministro. noi ci troviamo di fronte a due gruppi bancari, uno costituito da tutte le filiali delle banche tedesche, 1'altro costituito daile filiali delle banche slave. Oltre a questi due gruppi principali, aventi ia loro centrale al di Iž della iinea di armisti'zio, £ da notare, pero, che abbiamo a Trieste qualche. banca che ha la sua centrale a Trieste, e quindi giuridicamente banca triestina, ma costituita da capitals notoriamente slavo o croato (per esempio, !a Banca Adriatica)." . V nadaljevanju pisma inšpektor pravi, da bo napisal svoje osebno mnenje, ker je tako naprošen, čeprav so smernice ministra jasne. Strinja se, da sta v Trstu dve skupini bank, nemškega in slovanskega izvora; poleg njih pa so banke, ki imajo centralo v Trstu, kar pomeni, da so v pravnem smislu tržaške banke. Kot primer navaja Jadransko banko. O problemu državnih komisarjev bi rad dodal naslednje. V t.i. "slovanskih bankah oziroma banche slave" je nova oblast takoj poskrbela, da so bili komisarji imenovani. Govorim o novembru in decembru 1918. To je bilo res takoj, če pomislimo na dejstvo, da so italijanske čete prispele v Trst 3. novembra 1918. Srečali so se s kopico problemov, vendar so ocenili, da je treba poseči na denarni sektor in uvesti strogo kontrolo z imenovanjem vladnih komisarjev v banke. Pn tem so se najprej lotili slovenskih in slovanskih denarnih zavodov, saj so le-ti imeli komisarja v lastnih prostorih še pred iztekom leta 1918. Sicer pa je imel zakladni inšpektor jasno stališče glede tega: "Molto piu delicata si present?, la italianizzazione o la liquidazionc delle banche slave e di quelle triestine costituite con capitale prevalentemente slavo e croato. Per queste banche e assolutamente indispensabile che 1'azione dei Commissari sia oculatissima. II commissario dovrebbe essere una sentinel la avanzata e stare sernpre in vedetta per dare 1'avviso al Governatorato ogni qual-volta la condotta delia banca potesse avere con-seguenze per i cittadini o per lo Stato." Inšpektor pravilno ugotavlja, da je vprašanje slovan- 66 ANN ALES 8/96 Milan PAHOR: VZPON IN NASILNA UKINITEV SLOVENSKIH DENARNIH ZAVODOV V TRSTU, 1 -72 zboru zadruge sprejeli spremenjeni statut v italijanščini. Takoj po vojni so sedež prenesli v Ulico Battisti, kasneje v Ulico Palestrina štev. 4. Fašistična oblast zadrugi dolgo ni mogla do živega, saj je poslovala vestno in dobro, kljub vsestranskemu pritisku. Odvetnik Tončič, ki je bil pravni zastopnik zadruge, je moral vsako leto vložiti priziv, da je sodišče potrdilo veljavnost poslovanja zadruge. Tudi z ekonomskega vidika je bila zadruga uspešna, saj je v letu 1940 prijavila dobiček v višini 55.966 lir. Na občnem zboru 11, julija 1940 so morali ponovno spremeniti naziv v Societa Anonima Cooperativa. Sedež zadruge je bil premeščen v Ulico XXX Ottobre štev. 17. Še v letu 1940 je bila zadruga v slovenskih rokah. Takrat pa so neusmiljeno posegle oblasti. Najprej so iz političnih razlogov aretirali odvetnika Tončiča, predsednika zadruge, nakar so uvedli ko-misarsko upravo, ki je v nekaj mesecih pripeljala denarni zavod v italijanske rake. Ministrski odlok z dne 16. junija 1941 je dokončno uničil zavod s tem, da ga je spojil z Banca Popolare Giuliana. Novi lastnik je tako brezplačno dobil Trgovsko-obrtno zadrugo in njeno premoženje, ki je štelo nekaj desetin nepremičnin. LJUDSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V TRSTU V začetku leta 1905 se je zbrala skupina trgovcev, obrtnikov in posestnikov iz Sv. Ivana pri Trstu, da bi pripravila vse potrebne korake v zvezi z ustanovitvijo denarnega zavoda z imenom Hranilnica in posojilnica pri Sv. Ivanu. Hranilnica je poslovala na naslovu Guardiella št. 442 pri Sv. Ivanu. Denarna zadruga je dobro poslovala. Zato so na rednem občnem zboru 7. julija 1907 v dvorani Gospodarskega društva na Frde-niču sklenili prenesti delovanje v središče Trsta. Delokrog zavoda se je tako razširil iz tretjega volilnega okraja na ozemlje celotne tržaške občine. Prilagodili so naziv, ki se je glasil Ljudska hranilnica in posojilnica v Trstu. Kupili so si stavbo v Ulici Torre bianca štev. 21, kjer so poslovali od druge polovice leta 1907 dalje. Vojne razmere ter pritiski novih italijanskih oblasti so kmalu po zaključku vojne prisilili Ljudsko hranilnico in posojilnico, da se je združila s Tržaško posojilnico in hranilnico. SPLOŠNA HRANILNICA Splošna hranilnica je začela poslovati v letu 1913. Njena življenjska in gospodarska pot je bila kratka, saj je trajala le 14 let. V letu 1927 je bila namreč nasilno ukinjena. O tern nazorno govori zapisnik z datumom 22. september 1927. Takrat so se v prostorih Casse di Rispar-mio sestali predstavniki Splošne hranilnice in Casse di Risparmio. Na dnevnem redu je bila ie ena točka, ki se je v italijanskem izvirniku glasila: "Fusione della Cassa di Risparmio Generale di Trieste {italijanski naziv za Splošno hranilnico, op. avl.) con la Cassa di Risparmio Triestina ai sensi delPart. N0 2 del R.D. 10 febbraio 1927 N"5 269 e g i usta la Settera del 6 lugiio 1927 N° d i prot. 11157 del Ministero delPEconomia Nazionale cbe disponeva 1'accertamento della situazione patrimoniale della Cassa di Risparmio generale di Trieste." Tako se je tržaška Cassa di Risparmio polastila premoženja Splošne hranilnice. NARODNA POSOJILNICA IN HRANILNICA Narodna hranilnica in posojilnica je bila ustanovljena 11. februarja 1911 v Trstu. Razmah denarnega zavoda je preprečila vojna. Nato so bile vzpostavljene nove razmere. Italijanska oblast je pritisnila na vse slovenske in slovanske denarne zavode v Trstu. Tako je že v decembru 1918 Narodna posojilnica in hranilnica imela vladnega komisarja v osebi odvetnika Liubomira Sava. Omenjeni odvetnik in komisar je v spremstvu poročnika orožnikov opravil 21. in 22. decembra 1918 temeljit pregled blagajniških knjig in registrov v prostorih zavoda. Takrat je Narodna posojilnica in hranilnica poslovala v Via S. Giovanni štev. 14. Poleg slovenskega naziva se je pojavil še italijanski, ki se je glasil Cassa Nazionale di Mutui, Prestili e Risparmio, consorzio registrato a garanzia limitata in Trieste. Prav tako je bilo treba pripraviti in odobriti nov statut v italijanskem jeziku. Usoda Narodne posojilnice in hranilnice je bila hkrati usoda ostalih denarnih zavodov, ki so bili v obdobju med dvema svetovnima vojnama prisiljeni prekiniti poslovanje. USTREDNI BANKA ČESKYCH SPORITELEN OSREDNJA BANKA ČEŠKIH HRANILNIC Prvi slovanski denarni zavod, ki se je odločil, da odpre svojo podružnico v Trstu, je bila Osrednja banka čeških hranilnic. Ta je bila ustanovljena v avgustu leta 1903. Pobudo so dale češke hranilnice. Ena izmed nalog banke je bila, da si pridobi poslovne stike z večjim številom denarnih zavodov v okviru monarhije, s posebnim ozirom na denarne zavode slovanske narodnosti. Posebno pozornost je Osrednja banka posvetila izseljenskemu vprašanju. Pri tem je imel Trst vidno vlogo kot tranzitno pristanišče za izseljence v Ameriko. Tržaška podružnica je bila odprta v letu 1907. Sedež je imela v poslovnem središču mesta, saj so ga dobili v lepi palači na trgu Ponterosso štev. 3. Do prve vojne se je poslovanje stalno širilo, uspešni in plodni so bili stiki s slovenskimi denarnimi zavodi v Trstu, saj se je banka znala vživeti v naš svet. Najbolj tesni pa so bili stiki in posli z Živnostensko banko, ki je imela svoj sedež v veliki palači v neposredni bližini trga Ponterosso. Vojna je prekinila plodno poslovanje. Osrednja banka se je med vojno umaknila iz Trsta in ob prihodu Italije ni ob- 69 ANNALES 8/'% Milan PAHOR: VZPON IN NAStlNA UKINITEV SLOVENSKIH DENARNIH ZAVODOV V TRSTI/, <>1 -72 novita delovanja. V novembru in decembru 1918 je nova oblast neusmiljeno pregledala poslovanje slovenskih in slovanskih denarnih zavodov v Trstu. Takrat je zastopstvo Osrednje banke prevzela Živnostenska banka, v bistvu pa tedaj Osrednja banka v Trstu že ni več poslovala. Že leta 1921 se je v njene prostore vselil komaj ustanovljeni denarni zavod Banco Triestino di Credito e Risparmio. Leta 1930 se je še formalno izbrisala iz registra na sodišču. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Denarni zavod Ljubljanska kreditna banka je bil ustanovljen leta 1900. Vidni slovenski gospodarstveniki z ljubljanskim županom Ivanom Hribarjem na čelu so osnovali prvo slovensko delniško banko. Pobudo so izvedli s finančno in kadrovsko pomočjo češke Živno-stenske banke iz Prage. Uspešno zbiranje hranilnih vlog in zaupanje domačih poslovnežev je omogočilo Ljubljanski kreditni banki hiter in uspešen razvoj. Rast denarnega zavoda je bila tesno povezana z odpiranjem podružnic in agencij na Slovenskem ter v južnoslo-vanskih pokrajinah avstrijskega dela monarhije kot tudi v Bosni in Hercegovini. Ljubljanska kreditna banka je odprla svojo prvo podružnico v Splitu že leta 1901. Sledile so ji podružnice v Celovcu (1904), Trstu (1908), Sarajevu (1909), Gorici (1910) in Celju (1912). Upravni svet LKB je na seji 20. novembra 1908 sklenil ustanoviti podružnico v Trstu: Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Trstu, Laibacher Creditbank filiale Tri-est, Banca di credito di Lubiana succursale Trieste. 6. decembra 1908 je c.k. trgovinsko in pomorsko sodišče v Trstu prejelo prošnjo za vpis podružnice v register tvrdk. S podružnico LKB se je še bolj okrepila teža in vloga slovenskih denarnih zavodov v Trstu. Za časa poslovanja je tržaška podružnica LKB imela dva različna sedeža: v Ulici Caserma 2 tema Piazza della Borsa 10. Takoj po prihodu Italije v Trst je bila podružnica LKB podvržena pritiskom kot vsi ostali slovenski in slovanski denarni zavodi. Posebne inšpekcije, vladni komisar v banki, pogosti pregledi, stalno motenje rednega poslovanja so bile stalnice v prvih povojnih letih. Nato je tržaška podružnica le obstala. Ni ji bila usojena dolga življenjska doba, sai se je njena nit pretrgala v letu 1929. O tem priča zapisnik seje upravnega sveta Ljubljanske kreditne banke z dne 28. septembra 1929. Četrta točka dnevnega reda: Likvidacija podružnice Trst. "Soglasno se vzame na znanje in soglasno potrdi likvidacijo podružnice v Trstu na ta način, da se je s cesijsko pogodbo de dato S. september 1929 odstopilo to podružnico zavodu Banca Nazionale del Lavoro Roma, ki je prevzel vsa aktiva in pasiva podružnice v Trstu." Na 30. rednem občnem zboru Ljubljanske kreditne banke, ki je bil 22. marca 1930 v bančni dvorani v Ljubljani na Dunajski cesti štev. t, so upravitelji predstavili letno poročilo za leto 1929, kjer so med drugim zapisali: "(...) Pod pritiskom političnih in gospodarskih razmer smo morali opustiti svojo zadnjo inozemsko podružnico v Trstu. (...)". Tako se je po dvajsetih letih prekinilo poslovanje tržaške podružnice Ljubljanske kreditne banke. HRVATSKA ŠTEDIONICA V TRSTU Leta 1909 so Hrvati, ki so živeli v Trstu, ustanovili denarni zavod z imenom Hrvatska štedionica v Trstu, registrirana zadruga s ograničenim jamstvom. Zamisel je padla na plodna tla. Štedionica je poslovala v prostorih na Borznem trgu v Trstu na štev. 3 v prvem nadstropju. Tam so se člani dobivali na občnih zborih oziroma skupštinah, kot so jih sami nazivali. Vsega skupaj so se člani sestali enajstkrat. Prvič so ustanovili denarni zavod, devetkrat so se zbrali na rednih občnih zborih, na izrednem občnem zboru pa so se odločili za likvidacijo. Sedmi občni zbor je potekal v posebnih razmerah. Bil je prvi po vojni, poteka! je po napadu fašističnih škvader 13. julija 1920 na prostore zavoda, kar je povzročilo znatno škodo ter uničenje večjega dela arhiva. Nadalje so člani sklenili spremeniti pravila ter naziv denarnega zavoda, ki se je po novem glasil v dveh jezikih: Zadružna štedionica, registrirana zadruga s ograničenim jamstvom - Cassa di risparmio federale, consorzio registrato a garanzia limitata. Iz naziva je izginila etnična identiteta, tudi to je bil odraz časa. Po osmem občnem zboru so prenesli sedež hranilnice z Borznega trga v Ulico Orologio štev. 6. Tam je bil tudi izredni občni zbor članov. Zbrali so se 7. novembra 1922 ter se odločili za likvidacijo denarnega zavoda. Takrat je štedionica štela kar 61 2 članov. ŽIVNOSTENSKA BANKA Živnostenska banka je bila prvi bančni zavod na Češkem, saj je bita ustanovljena že leta 1868. Češko gospodarstvo je bilo v veliki meri soudeleženo v trgovskem prometu skozi Trst, zato je povsem logično, da je Živnostenska banka raztegnila svoje poslovanje v naše mesto. Leta 1910 je bila ustanovljena podružnica v Trstu. Sedež je imela v lastni stavbi na vogalu Trga Pon-terosso in Ulice Nuove (današnja Via Roma). Omenjena stavba je nato služila poslovanju denarnega zavoda Banca d'America e d'italia, danes je tam sedež tržaške podružnice Deutsche Bank. Po prvi vojni je tržaško podružnico ŽB doletela usoda ostalih slovenskih zavodov v Trstu, najprej je dobila vladnega komisarja, nato je morala zaprositi za italijansko državljanstvo. Na novo se je morala registrirati pri pomorskem in trgovskem sodišču v Trstu. Vse to češki banki ni nikoli omogočilo, da bi resnično in polno poslovala. Tako so pod silo razmer predali posle in sedež zavodu Banca d'America e d'ltaiia. To se je zgodilo leta 1928. 70 ANNALES 8/'% Milan PAHOR: VZPON IN NAStlNA UKINITEV SLOVENSKIH DENARNIH ZAVODOV V TRSTI/, <>1 -72 Pročelje mogočne stavbe v Trstu, kjer je v letih 19101928 poslovala tržaška podružnica Živnostenske banke. Kasneje je stavbo prevzela Banca d'America e d'ltalia, danes jo upravlja tržaška podružnica Deutsche Bank. Palačo češke Živinostenske banke je projektiral arhitekt Josip Costaperaria. La facciata dell'imponente edificio in cui dal 1910 al 1928 opero a Trieste la filiale della Živnostenska Banka. In segu it o, lo stabile passö alia Banca d'America e d'ltalia, attualmente osprta la filiale triestina della Deutsche Bank. II palazzo delta Živnostenska Banka venne ideato dall'architetto Josip Costaperaria. O ŠKODI V besedilu so nanizana dejstva, ki se nanašajo na pretekla desetletja, vendar so posledice vidne in aktualne Se danes. Dovolj je, da spregovorimo besedico "Skoda" ali "povzročena škoda", in že smo krepko sedimo prav sredi današnjih dni. Če besedo "škoda" Se bolj točno opredelimo in rečemo "nepremičnine", se dotaknemo enega izmed najbolj perečih in žgočih argumentov, ki pogojujejo sosedske odnose med Italijo in Slovenijo. Italijanska stran poriva v ospredje problem nepremičnin, ki so jih zapustili ezuli ali optanti v slovenskem delu Istre; slovenska stran pa je pred kratkim (april 95) uradno postavila zahtevo o 25 nepremičninah, ki jih je nasilno izgubila slovenska narodna skupnost v Trstu in Gorici v obdobju med dvema vojnama. In prav o delu teh slovenskih nepremičnin sem spregovoril . Pri problemu odvzetih nepremičnin oziroma, širše vzeto, povzročene škode določeni narodni skupnosti se odpira vrsta vprašanj. Že sama klasifikacija škode je lahko večplastna. O škodi lahko na primer razmišljamo takole: 1. materialna škoda - t.j. dejanska materialna vrednost, prenesena v današnjo vrednost; 2. danno indotto - t.j. škoda, ki je bila povzročena, ker je bil prekinjen obstoj (na primer: kako opredeliti škodo, ker denarni zavod ni smel poslovati SO let); 3. moralna škoda - t.j. izguba, ki je bila vsiljena neki skupnosti, ker ji je bila povzročena neka škoda, Še najbolj oprijemljiva je materialna škoda, vendar tudi pri tem ni vedno enostavno priti do pravih številk Problem škode je bit vsaj dvakrat dosledno obravnavan v prvi povojni dobi; a) v gradivu za pariško konferenco, bi v pogajanjih za londonski sporazum. Glede tržaškega primera so uradni krogi kasneje menili, da je vsa zadeva zaključena aii vsaj delno povrnjena z dograditvijo Kulturnega doma v Trstu (1964) ter s privoljenjem, da se v Trstu lahko ustanovi nova slovenska banka pod imenom Banca di credito di Trieste-Tržaška kreditna banka, ki je bila odprla javnosti v oktobru leta 1959. Za Slovence v Trstu (in širše vzeto slovensko narodno skupnost v Italiji) pa zadeva ni bila nikoli zaključena, saj so še vedno prisotna hotenja po vrnitvi Narodnega doma (oziroma narodnih domov, ker jih je več) v Trstu in drugih nepremičnin. Večji del tega je v eni ali drugi obliki zaobjeto v zakonskih osnutkih, ki naj bi zagotovili globalno zakonsko zaščito slovenski narodni skupnosti v Italiji. Vendar so sedaj to le mrtve črke na papirju raznih zakonskih osnutkih, ki se pojavljajo v rimskem parlamentu zadnjih 25 let, od leta 1971 dalje. Konkretnega ni še nič. Kot zgodovinarji lahko le ugotovimo, da je preteklost še močno aktualna in vsakodnevno prisotna. Vsekakor si želimo, da bi v kratkem le prišlo do rešitve, ki bi vsaj delno zadovoljila večino ljudi ob meji. Da bo prišlo do kompromisne rešitve, to je pa gotovo. ZAKLJUČEK Med dvema svetovnima vojnama je bilo nasilno ukinjeno skoraj vse, kar je biio postavljeno na noge od leta 1880 dalje v Trslu. Ugotovitev velja predvsem za denarne zavode. Narodni dom je bil simbol doseženega, enakopravna uveljavitev slovenske in slovanske skupnosti v Trstu. Po drugi vojni je bilo treba začeti v 71 ANNALES 8/'96 Milan PAHOR: VZPON IN HASSIN.A UKINITEV SLOVENSKIH DENARNIH ZAVODOV V TRSTU, f.1.72 bistvu od začetka. V desetletjih po vojni {že petdeset let je) je bilo marsikaj doseženo in uresničeno, vendar slovenska narodna skupnost v Trstu ni dosegla tiste ravni, ki jo je uspela doseči tik pred prvo vojno. Saj še danes govorimo o vrnitvi Narodnega doma, o odvzetih nepremičninah, o škodi. Zasuk v dvajsetih In tridesetih letih našega dvajsetega stoletja je bil zares rušilen in obenem dramatičen, saj so posledice opazne še danes. RIASSUNTO L'indipendenza economica è di vitale impcrtanza per ogni popolo. E questa fu la di ret trice degli sloveni di Trieste, dopo essere giunti alia conciusione che ¡I rinascimento nazionale non sarebbe stato certo e duraíuro senza la garanzia di una solida base economica. Possiamo indícame gli ínizi ne! 1880, quando venne fondata la Società economica di Servóla a Trieste. Altri effetti positivi si manifestarono in un notevole sviluppo dcll'artigianato, del cornmercio e dei trasporti, e in particolare in un fíorite di casse cooperativistíche, di crédito, di risparmio e di hanche. Gli enti fínanziari sloveni di Trieste di ven ñero vera forza délia città, cosa che furono costrettí a "riconoscere" addirittura i circoli uffíciali italiani. Con la fondazione nel 1905 della Banca Adrlatica venne spianata la strada alia formazione di un capitale bancario e industríale autonome. All'epoca, l'ascesa degli sloveni di Trieste, fu veramente impetuosa. Un'ascesa che venne prima arrestata dal crollo della monarchia austro-ungarica e poi demolita completamente da! fascismo. Dopo la seconda guerra mondiale, gli sloveni di Trieste furono costrettí a ricominciare d'accapo. Dovettero raccogliere tutte te forze per a r riva re alia rífondazíone a Trieste di un istituto bancario sloveno autonomo e alia creazíone di una nuova rete di enti economici e fínanziari sloveni. VIRI 1. Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu Gospodarstvo HA-Hi. jadranska banka. Več fasciklov. Gospodarstvo HA-HI. Tržaška posojilnica iri hranilnica. Pase. G1. Gospodarstvo HA-HI. Trgovsko-obrtna zadruga, Ljudska hranilnica in posojilnica, Splošna hranilnica, Narod-na posojilnica in hranilnica. Fasc. G2. Gospodarstvo HA-Hi. Ljubljanska kreditna banka, Hrvatska štedionica, Žlvnostenska banka, Osrednja banka čeških hranilnic. Fasc. G3. 2. Državni arhiv v Trstu - Archivio di Stato di Trieste Regio Governatorato della Venezia Giulia. Atti generali, Ufficio economico-finanziario, busta 139. Regio Commissariato Generale Civile per la Venezia Giulia. Gabinetto, buste 52, 82, 85. Regio Commissariato Generale Civile per la Venezia Giulia. Atti generali, Ufficio VI, buste 140, 141, 142, 152, 158, 164, Regia Prefettura della Provincia di Trieste. Gabinetto, buste 124, 140, 147. LITERATURA Agneletto, Josip: Uveljavljanje našega ljudstva na gospodarskem in socialnem polju v zadnjih 50 letih. V: Edinost, Trst, 17.1.1926. Bankarstvo v Trstu v letu 1913. V: Tedenska priloga Primorskega dnevnika. Trst, 24. 9. 1950, str. 273-280. Berce, Lojze: Premoženje tržaških Slovencev oh italijanski zasedbi. V: Koledar osvobodilne fronte za Tržaško ozemlje 1951. Trst 1950, str. 162-167. Cmquartt'anni di vita economica a Trieste 1918-1968. Trieste 1968. Dukleva, Jože: Borba za povračilo po fašizmu povzročene škode mora biti vztrajna zahteva vseh tržaških Slovencev, V: Primorski dnevnik, Trst, 1. 3. 1951. Mihovilovič, Ive: Trst. Zagreb 1946. Narodni dom v Trstu 1904-1920. Trst 1995. Naši zavodi in podjetja. V: Veliki jadvan, občni slovenski koledar, leto 1912. Trst 1912, str. 1-29. Pahor, Milan: Slovensko denarništvo v Trstu. Denarne zadruge, hranilnice, posojilnice in banke v letih 18801918. Trst 1989. Turina, Vladimir: Gospodarsko uveljavljanje Slovencev na Primorskem v začetku stoletja. V. Zaliv, Trst 1968, štev. 14-15, str. 3-51. Za naše Primorje. jugoslovanska matica. Ljubljana 1927. 72