£x?z>u5ia pSačasta Z

Letnik X.
V Ljubljani, dne il. marca 1930.
8. številka.
Pre«llogi OJPO k nratlniNkemu zakonu.
Ker je revizija uradnišikega zakona že par i leit na dlnevinem retin, je OFlO stavila različni im vladam že mnnogo predlogov, v katerem pravem si želi rijemo člainsitvo revizijo urad-niškega zakona. Svraljčas je izdelala že oibšir-ne izpremltnijevallne predloge, ki so Sli na mesita, katera jih danes laHko uipoStevajo, če iiih je volja. Zdaj je postalo to vprašanlje naj1-'bolj akttualno, ker oibeta vlada novi arad-niški zalkom že z .novim ipraračuirnskim letom.
Zato je (ŽPC) sestavila še enkrat izvleček nanglavnejlšili zaihltev ter jih v obliki nekake razprave predložila v Beograd. Sestavek naše organizacije se glasi':
1.
iPo časopisnih vesteh je v intenciijalh kira-Hievslke vlade, da se izdela sodoben in popolnoma moderen uradniški zakon. Ce res postoje take namere, potem bi moral priti v eakom temeljni princip sodobnih in moder-mih uradniških zaklonov, to je: možlnost sodelovanja in odlločabja strokovnih organizacij OdnosMo zastopnikov osebja v vseh per-iSonaDnih in disaijpliinlslkih, kakor sploh v vseh 'Vprašabjih, katera se nanašajo na državne uslužbence. Potemtakem bi bilo treba v samem zaklanu določiti tako zvane personalne zastope pri vseh centralnih in njim podrejenih dblaštvih. V teh personalnih zaslto-pih bi imeli. pravico legalnega sode tovarno a in odločevanja tudi zašitopniiki osoibja. katere bi orno delegiralo v zastope po svojih strokovnih organizacijah.
H.
1.	Pravice, pridobljene s sedanjim zakonom, se morajo brezpogojno ovarovati. Zato je potkebno, da se pokloni posebna pažnja prevedbi iz sedanjega na novi zakon, da bi se preprečila izveslttna prizadevanja, dia naj se prevedejo p. t. t. uslužbenci na novi zakon po stanju izpred' 1. 1933, to je po sami šolski izobrazbi in ne glede na sltirokovno izobrazbo, s čimer bi bile v nevarnosti pravice, ki so jib dosegli p. t. t. uslužbenci s prevedbo na sedanji zalkom. Zato se morajo pri prevajairiju s sedanjega zakona na novi zakon jemati za podlago pravice in položaji, pridobljeni po sedanjem zakonu.
2.	Pri izdelavi novega zakona naj se daje strokovni izobrazbi prednost pred formalno šolsko izobrazi bo. 'Potemtakem naj so merodajne za dosezanje položajev in razporejanje po kategorijah v prvi vrsti strokovne šdle.
3.	Vsi položaji v p. t. t. stroki, od najtiiž-jih pa vse do najvišjih, morajo biti pristopni samo ljudem iz stlroke, t. j. osebam, ki so v teku let prešle vse faze dela in upravllja-mja v stroki, ker je samo na ta način zajamčen stroki soliden napredek. Stroka, natrpana posebno v vodstvu uprave z Hudimi šolske učenosti, znanja in naukov, ki niso bist-veni za stroko, pa da so še toliko izpopolnije-in> v kateremkoli praven splošne ali specialne znanosti, je vedno izpostavljena nevarnosti škodljivih ip nestrokovnih eksperimentov. Popblnoma strokovne ljudi morejb' dati samo dolgoletno praktiiSn'O delo v vseh pamio-gah stroke in pa strokovne šole. Zato je potrebno in v interesu napredka stroke, da se naraščaj stroke ne rekrutira od ljudi skopega stptošmbMšolIskega znanja, katero stroki nikdar ne bo od koristi, marveč da se šele v
strdki vzgoji enako obrazovan naraščaj na osnovi primerne šlollske izobrazbe. Za izpopolnjevanje in rafiniranije strokovlnega znanja naj se osnujejo strokovne šole, im to srednje strokovne šole, ki bi dajale stroki enako izoblikovano osobje (sedanji uradniki II. kategorije), in višjo šolo (p. 1.1. akademijo), v kateri bi se izobraževali odlični uradniki za vodstvo stroke na višjih, delikatnejtših položajih in mesltilh in katera bi dajala najboljšim gojencem strokovno kvalifikacijo za dosego naj-viŠjih in vodilnih položajev v Stroki. Za ad-mmisltrativmio Službo na manj važnih mestih in za pomožno manipulativno službo naj se uporabljajo uradniki sedanje IH. kategorije po splošnih pogojih uradhiškega zakona. Sedanji zvaničnilki naj se rekrutirajo iz staleža shtžiteljev, katere naj bi se sprejeinak) v službovanje po občih določilih uradniškega zakona. Pri reklrutlirartju naraščaja maj se Sprejemajo v prvi vrsti otroci p. t. t. uslužbencev in otroci ostalih državnih usliu/Jbem-cev.
4.	Vsem p. t. t. uslužbencem mora biti po odrejeni Službeni dobi v eni kategoriji in po položitvi strokovnega izpita odnosno ab-soliviramiju strokovne šole omogočen prehod v višjo kategorijo, če imajo izobrazbo im kvalifikacijo za kategorijo, v katero so bili sprejeti im razvrščeni piri vstopu v p. t. t. službo, im sicer- stožiteljem v kategorijo zvaničnikov po 5 letih povolilnega službovanja in položemem strokovnem izpitu; zva-mičniikom v III. kategorijo po 12 letih povolilne službe in položenem strokovnem iizpitu; uradnikom III. kategorije v II. kategorijo po 12 letih ,povoljnega službovanja in absolvirani srednji strokovni šoli, uradnikom II. kategorije v I. kategorijo po 12 letih povolilnega službovanja im absolvirani višji strokovni šoli (p. t. t. akademiji).
5.	Vse pošte naj se podržavijo, pogodbeni poštarji pa prevedejo v red državnih uslužbencev, in sicer v lil. kategorijo, če so napravili izpite, ki so s pravilnikom o pogodbenih poštah predpisani za pog. poštarje.
6.	P. t. t. stroka se mora zaradi značaja svoje službe v novem uradniškem zakonu drugače tretirati kakor ostale stroke v dt-žavmi upravi. Plredivsem je potrebno, da se za p. t. t. uslužbence zmanjša službena db-ba na 30 let, a da se pri ambulanci im pri telefonu računa erto leto službe za poldrugo leto.
7.	Z zakonom se mora zagotoviti 8 umni delovni čas, prekanimo delb im nočna služba pa naj se honorirajo s 50 odst. poviškom od r edin ih prejemkov, kakor je to uvedeno v nekaterih drugih naprednih državah. Pio op ra1 vij eni celonočni službi, mora imeti uslužbenec Vsaj 24 ur odmora.
8.	Napredovanja p. t. t. uslužbencev naj se vrše avtomatski v vseh položajih, tako da lahko doseže vsak p. t. t. uslužbenec po Odrejenem maksimu službene dobe vse stopnje odnosno skupine v kategoriji, kateri pripada, pa naj bi bil princip kategoriziranja po novem uradniškem zakonu kakršenkoli.
III.
1. P. t. t. uslužbenci pričakujejo predvsem in v prvi vrsti zadostno materialno izboljšanje njihovega življenjskega stanja. Doseči
eksistenčni minimum, ki bi popolnoma osi-gural p. t. t. ushižlbeince im jim nudili možnost dositojlnega življenja, mora biti glavna naloga novega zakona, ker bo drugače vsaka revizija sedanjega zakona zgrešila svoj cilj.
2.	Šefom, upravnikom in predstojnikom pošt, telegrafov im telefonov, ki nosijo odgovornost za točlno im brezhibno opravljanje vseh p. t. t. poslov v njih uradih, kakor tudi za njim zaupane dolžnosti im odgovor-noSt, se morajo dajati funkcijske doklade.
3.	Prejemke p. t. t. uslužbencev je treba v posameznih kategorijah sorazmerno izenačiti', ker so po sedanjem zakonu v položajlnih plačah med posameznimi kategorijami preveč velike im neupravičene razlike.
4.	Poročene uslužbenke maj se glede prejemkov izenačijo'z neporočenimi uslužbenkami, ker ni z ničimer opravičeno, da one kot žeme im matere prejemajo za enako delo manjše plače, kakor njihove neporočene tovarišice.
5.	Pravica do brezplačnega zdravljenja v določenih razredih vseh državnih im samoupravnih bolnic se mora brezpogojno ohraniti, poleg tega pa naj se zgrade za bolne p. t. t. uslužbence sanatoriji in okrevališča.
6.	Cc imajo p. t. t. usliužibemei svoje bolniške fonde ali druge dobrodelne im socialne ustanove, naj dobivajo iz (Državnega proračuna letno podporo.
7.	Državni zdravniki naj izdajajo p. t. t. uslužbencem zdravniška izpričevala (potrdila o bolezni) brezplačno.
8.	Po smrti aktivnega ali upokojenega p. t. t. uslužbenca maj se izplača na ime pogrebnine posimrtbima v znesku trimesečnih prejemkov im vseh doklad umrlega uslužbenca.
IV.
1.	Vsa služba, ki so jo mavršili p. t. t. uslužbenci v začasnem ali pogodbenem svojstvu, nadalje službena dioba pred 21. letom starosti, kakor sploh visaka služba v p. t. t. stroki maj' se računa v ppkbjnimo im napredovanje, čim je zadobit uslužbenec stalnost v kaki kategoriji. Stalnost se dobi po 3 letnem začasnem službovanju.
2.	Da se obranijo pridobljene pravice v pogledu prizmaiija im računanja vojaške Službene dobe v mirnem in vojnem času.
V.
1.	Po enoletnem bolovanju naj se p. t. t. uslužbenec upokoji najprej začasno; če pa v 5 letih ne ozdravi, naj se stalno upokoji.
2.	Upokojenim p. t. t. uslužbencem gredo aktivni prejemki do konca meseca, v katerem mu je bil izročen dekret o upokojitvi, a v našledbjem mesecu se mu takoj, avtomatski začne izplačevati pokojnina.
3.	Vsem upokojencem p. t. t. stroke naj se prevedejo pokojnine po novem zakonu.
VI.
iZ novim zakonom naj s s/triktno določi, da se mora predložiti za p. t. t. stroko in njeno osobje specialna uredba, ki bo imela moč zakona.
Prva in glavna zapoved.
Lastne koristi je treba podrediti interesom skupnosti. Namen organizacijske discipline temelji na Fayolu na podreje-noslti lastnih interesov s splošnim interesom. Potemtakem ne smemo interese enega člana ali njegove skupine bolj upoštevati kakor interese skupnosti; interes cele družine je vsekako več kakor interes enega člana. Interes organizacije mora biti nad interesom enega člana ali njegove skupine. Disciplina omogoča vsakemu članu ali njegovi skupini, da skupno odloča o interesu organizacije. Kdor ne priznava občanskopravme vrednosti stanovske organizacije, greši tako, kakor tisti, ki je proti potrebam družine! Kdor je stanovski pripadnik, pa ni discipliniran član stanovsike organizacije, je podoben družinskemu članu, ki drži križem roke ter živi ua stroške ostalih družinskih članov.
Kdaj in kakšen poštni dom naj postavimo?
K ai kis on naij hode poštni doim, o tem razpravljati je še mlnoKO prezgodaj. Kakšen kapital bomo imeli za zgraditev toga dama, tak pa bode. Da bi se pa jemalo talko ogromno posojilo za zidavo, je pa treba ,preij malo premisliti, se bode li obrestovala ta vsota in kje se najde kritje.
Ozrimo se malo po različnih društvenih domovi,h, v katerem položaju so. In tam so se darovale bolj ogromne vsote in so bili zraven ljudje, ki imajo več denarija kakor mi. Vsi brez izjeme so v škripcih im iščejo izhoda iz neprijatne zagate. Je treba mailo več pomisliti v prihodnjost in prej preiskati vzroke, zakaj siiičmii domovi ne uspevajo, če so zidani z dolgovi.
Pni vseli domovih se opaža to, da ko je sezidano, odpadejo vsi prostovoljni prispevki, češ: stavba je gotova, sedaj naj pa uprava skrbi za nadaljnje kritje. In od kje naj se vzame to kritje? Restavracija — ta ne bode uspevala, kakor ne uspeva v nobenem sličnem domu. Ravno talko kavarna ne. Boljše iresta v racije, kjer ni hotela zraven, večinoma ne gredo pošteno izpod rok, ako ni gostilničar sam gospodar hiše in lahko za dobre pijače nekaj riskira. Dandanes ljudje ne posečajo več gostilne iz idealizma, če je tam slabo vino na razpolago. Da bi se pa naredila kaka botega z lastnimi vinogradi, je pa že a priori neumestno. Najemniki gostiln niso premožtni,
5. nadaljevanje.
Stanje in potoetie pit. ptometa,
(Referat g. Ivana Mohoriča na gospodarskem kongresu).
III. Brzojavni promet.
V organizaciji brzojavnega prometa ne beležimo od 1924. do 1927. leta v pogledu števila brzojavnih uradov nikakegta napredka. Leta 1924. je bilo 1183 državnih telegrafov, a S. 1927. — 1148, torej za 35 manj. Med tem pa se sliši, da obstoji namera, da se še ukine več telegrafov, češ da brzojavni promet stalno pada. Ker ne moremo kontroMrati točnosti cakfi vesiti, se tudi ne moremo spuščati v meritorno razmatranje, mislimo pa, da bi to ne bilo prav. Po našem mnenju bo imel brzojavni promet še vedno dosti močno intenziteto, treba pa je, da se odpravijo nedostatki, ki danes Škodljivo vplivajo na to panogo prometa. Med temi nedostatki je treba v prvi vrsti omeniti zakesnitve pri dostavljanju br-
a za dobro vino in jedačo je pa treba denarja. O kavarni pa še govoriti ni potreba, da bi v tem kraju mogla eksistirati. Za zadnje pijančke so druge kavarne na razpolago.
Najemnina bode malo nesla. Ce bodo, recimo, štiri dvosobna stanovanja in par sol) na razpolago, to še za popravila ne bode zadosti. Da pa ne bode treba najmanj deset lei iniikakega popravila, to pa more pričakovati samo, kdor se na to ne razume. Lastnik hiše skrbno pazi na snažnost im red ter čuva, da se kaj ne skvari, kar mora takoj popraviti; ne pa kak dom, kjer je navadno dosti gospodarjev, ki so grozno pametni, a zanemarjajo poslopje do Skrajnosti, talko da je na vse zadnje že najemnina premala za talka popravila Dnevno so poltrdima popravila pri takem poslopju. Ce se pa ne pazi na vsako najmanjše popravilo, potem je že izgubljena igra. Druga društva, ki bodo imela notri stanovanje oziroma pisarne ali delavnice, pa tudli ne bodo zmogla visokih najemnim. Za ta društva morajo biti poceni prostori, ker drugače bodo Iskali za svoje kritje dohodkov pri članih ali dražjih izdelkih. To pa ni namen poštnega doma.
Ce hočejo odgovorni činitelji prevzeti nase to odgovornost im bi se evunitiuelmo ne bali ogorčenja članov in da ne bi položili svojih funkcij pri evenituelnem neuspehu ter vztrajali do kraja s svojo odgovornostjo, potem naj se poštni dom zida — drugače pa me.	M. L.
Spomenica Saveza.
Savez p. t. t. uslužbencev v Beogradu je poslal članom komisije za revizijo uradniškega zakona, gradbenemu minisfinu, pomočniku gradbenega ministra im ministru pravde dne 25. februarja t. 1. naslednjo vlogo:
P ošttno-t el egr af Sko -t e 1 ef onislk a stroka je prvi dtmštJvemi pojav in najvitalnejša družabna potreba. Nameščenci te ustanove so skoncentrirani vso svojo pažnjo in delavnost na prospeh p. t. t. stroke. Nesporno je dejstvo, da ima ta ustanova odločujoč vpliv v vseli olkolnioStih državnega življenja im v vseh kulturno-ekoiioniSko-socialnih poSlih, tako da mi 'javnega pojava, pri katerem bi p. t. t. stroka s celokupnim osobljem ne sodelovala v teji ali orni obliki.
Gsobje te stroke je dalo tako v mirnem ko v voljnem času mnogo dokazov, da je bilo vedno na mestu pri vršenju svojega do potemkosti delikatnega in težkega poklica. Njegova služba je izvzetna in se ne da primerjati z ostalimi panogami državne službe po svoji natančnosti, važtrtosti, poverilivosti, olbsežinostti, nepretrganosti, neodložljivosti,
zojavk. Kakor že prej omenjeno, so brzojavke, ki se po cele ure ne morejo dostaviti naslovnikom, ker ni potrebnih služiteljev — raz-mosačev.
Brzojavka, dostavljena naslovniku s 3 do 5 itn še več urno zamudo, izgubi mnogo na svojem značaju, pa se zato poslovni svet poslužuje, kjerkoli more, telefona. Pa tudi pri ekspediciji brzojavk iz posameznih central se javljajo znatna zakesnenja, ker je izredno mnogo državnih in uradnih brzojavk. Število službenih in državnih brzojavk, ki uži-ivaljo prednost, znaša po statistiki okrog 25 odstotkov od števila privatnih brzojavk.
Administrativne oblasti imajo navado, da pošiljajo brzojavno mnogo naredb, ki nimajo mikakega nujnega značaja, pa se s tem obremenjujejo obstoječi vod! v znatni meri. Po uradni statistiki je znašala 1. 1924. dolžina državne telegrafske mreže pri zračnih trasah 20.042 km, 1. 1927. pa samo 18.630, torej za 1412 km mamj. Število odpravljenih brzojavk je padlo od 1. 1924. od 5,885.269 na 4,182.252. Dohodki pa v tuzemskem prometu niso padli, ampak so se od 26 milijonov dinarjev v letu
preobremenjenosti in prenapornosti telesne in duševne sile. Zato pa tudi p. t. t. uslužben-stvo najlhiitrejše izumira.
KlSulb vsemu temu vrši strokovno delovno osobje svojo dolžnost pod najtežjimi okolnoStmi; vspričo pomanjkanja je v neprestanem boju: aili ostati pošten in lačen, ali pa se nasititi na račun nepoštenosti. Saj je že to dokaz brezprimeme požrtvovalnosti, da vsak p. t. t. uslužbenec brez sebičnosti in brez krika perfektno vrši svojo dollžnost, a to s trajnim prepričanjem, da pride dan, ko prejme priznanje in plačilo za svoje delo, prepolno odgovornosti, za delo, ki je nad vsakim dlrugim delom. Zahtevamo:
Priznanje pravice poštno-telegrafsko-te-leionskih in tehničnih uslužbencev na poln° pokojnino po navršenih 25 do 30 letih službe, kakor je to pri naših železničarjih!
Priznanje pravice strokovnim uslužbencem na vse položaje v stroki!
Priznanje pravice na avtomatska napredovanja!
Priznanje pravice na specialne nagrade za nočno in prekourno delo!
Priznanje zakonitega letnega dopusta!
Priznanje vseh pridobljenih pravic s pogledom na naše narodno edinstvo in prejšnjega heterogenega zakonodavstva!
Priznanje edine strokovne poštno-te|e-grafske šole in strokovnega izpita!
Priznanje pravice na brezplačno zdravljenje v vseh državnih, samoupravnih in drugih bolnicah z državno subvencijo;
Državno priznanje, ki naj dobi izraza v gradnji sanatorijev v klimatskih, primorskih krajih in zdravilnih toplicah!
Zgraditev higienskih poslopij za namestitev p. t. t. ustanov in stanovanj za njene uslužbence!
Priznanje posebnega in avtonomnega p°-ložaja glavne uprave p. t. t. stroke In donošenje specialnega zakona za stroko in strokovno osobje!
(Naša ,p. t. t. organizacija pokazuje s svbje odkrite socialtno-sltamovske lioide polno akltiv-uost za napredek stroke in dlvigaolje moralnih karakterjev p. t. t. uslužbencev. S takim vsestranskim ciljem stopa naša strokovna organizacija in ndemi člani, ki ne poznajo mej ddla, pred najvišiie državne funkcionarje s prOšlnjo, da upoštevajo Upravičene zahteve osobSa p. t. t. Stroke.
(po&tni dem Go naia trdnjava, $ato podpi&i tafcoi deCejl
1924. povečali do 1. 1927 na 28.2 milijonov dinarjev.
Nasprotno pa so v mednarodnem brzojavnem prometu dohodki občutno nazadovali. Od 29.2 milijonov dinarjev so padli na 19.7 milijonov dinarjev, torej za eno celo tretjino. Vsekakor bi bilo potrebno ugotoviti vzroke tega velikega nazadovanja, pa na podlagi rezultata podvzeti mere, ki so potrebne. Dohodki od mednarodnega brzojavnega tranzita, ki dosezalo po statistiki povprečno ca 6 in pol milijonov dinarjev, izkazujejo sorazmerno dokaj veliko stabilnost. No, mislimo, da bi se dali ti dohodki znatno povečati. Zanimivo je, da so narasli dohodki od prejetih brzojavk v mednarodnem prometu od 3.1 milijonov dinarjev v I. 1924. na 6.28 milijonov dinarjev v 1. 1927. Nasprotno pa so se zmanjšali dohodki od odpravljenih brzojavtk od 20.9 milijonov dinarjev v teku štirih let postopnje->ma na 12.1, pa potem na 9.8, a končno na 6.8 milijonov dinarjev.
Velike neprilike povzročajo mednarodnemu brzojavnemu prometu rigorozni predpisi za uporabljanje mednarodnih brzojavnih kodov. Ljubljanska zbornica je priredila o tem.
Regulacija pogori-benili pošt.
V smislu členov 4 lin 10 pravilnika o po-Kodibenih dnžaviiilli poštah se Izvrši letos noiva ipregnupacija pogodbenih pošt po redih, razredih in stopnjah na osnovi delovnih enot iz let 1928 in 1929. Ker se vrši regulaolja vsaka tri leta iim so bile ipošte 1. 1926 po novem pravilniku razvrščene, je to prvta regulacija. Razvrstitev je izvršena po stanju od 1. januarja 1930, novi (višji ali uližji) prejemki pa gredo pog. poštarjem šele od 1. aprila 1930 dalje.
.Regulacija bo prav lepo izpadla, ker so skoro vse pošte napredovale. Po stanju od 1. jauarjia 1930 je bilo v področju ljubljanske poštne direkcije 252 pogodbenih pošt. Od teh jih 172napreduje v višje stopnje oziroma razrede, fin sicer 116 pošt v višje razrede, 56 pošt pa v višje stopnje. Neipromenjenih — V .istih razredih in stopnjah •— ostane 78 pošt, nazadovali pa sta 2 pošti, obe iz 3. reda v 2. red.
Po novi regulaciji bodo prejemali naši pog. poštarji za 326.100 Din na leto več prejemkov kakor doslej. Predlog o zvišanih prejemkih mora potrditi še ministrstvo, kateremu je predložila direkcija novo regulacijo pošt dne 15. iebruarja t. 1. Upamo, da dobe nove prejemke že dne 1. aprila t. 1. izplačane.
Gotovo bo zanimal tov. pog. poštarje pregled, kako se giblje porast posameZrtiih pošt. Zato objavijamol
novo razvrstitev v razrede in stopnje:
Sedanji razred	Novi razred	Število POR- po5t	Iz stopnje v višjo stopnjo		Število pošt
v	IV	3	V/2	V/l	i
v	m	2	1V/3	IV/2	7
v	n	1	IV/3	IV/1	3
IV	m	27	IV/2	IV/1	10
IV	n	3	m/3	m/2	12
III	n	27	m/3	iii/i	6
III	i	2	m/2	Hi/i	6
II	i	20	II/3	II/2	2
11	1 red	5	II/3	11/1	3
II	2 red	1	II/2	II/l	2
I	1 red	15	1/3	1/2	3
1	2 red	3	1/2	1/1	1
1 red	2 red	4			
2 red	3 red	2			
3 red	4 red	1			
Skupaj . •		116			56
vprašanju ankelto in ugotovila, da se rua področju poštne direkcije v Ljuiblijatni poslužuje vsega skupaj 12 tvrdk šifriranih brzojavk, a da je v zadnjih letih 16 tvrdk odpovedalo naročnino na tajnopisne brzojavke. Predpisi o uporabljanju kodov datirajo v naši državi Iz 1. 1924. in ne ustrezajo današnjim potrebam. Treba jih je temeljito revidirati, zmanjšati naročniške pristojbine, kakor tudi razširiti možnost predajanja šifriranih brzojavk na vse potnike im korespondante, ki stoje v zve-z* s firmo, katera uživa to pravico, in tako omogočiti, da se širši poslovni krogi lahko ‘Poslužujejo s to važno mednarodno institu-c‘jo- Naša prizadevanja v tem pogledu doslej !ni|so imela uspeha. Zato se danes dogaja tudi to> da tramisrnitinatjo posamezne tvrdke šifri-ralne depeše svojim zastopnikom po telefonu, tr pa jih potem odpravljajo dalje. Tako stanje je nevzdržno; na ta način je naša država ta-korekoč iizkfijučena od izkoriščanja mednarodnih brzojavnih kodov, katerih uporaba je v criviliziramem svetu vsesplošna.
Poštmli organi nikdar ne opozore pašijarte-ija brzojavke na to, da je proga pokvarjena, ta pa se, misleč da je opravil svoj posel, ne
fjfkvidacija 20% kronskih priznante.
Od dravske finančne direkcije v Ljubija* ni smo prejeli in objavljamo:
S 15. januarjem 1930 je stopil v veljavo cakon o odvzemu iz prometa in o uporabi potrdil, ki so bila izdana na podlagi čl. 10. zakona o vojni škodi in 20 % kronskih pri* znanicah. Po tem zakonu bodo sprejemale davčne uprave za odplačevanje davčnih za* ostankov na neposrednih davkih in držav* zih pribitkih do konca leta 1928. navedena potrdila in priznanice namesto gotovine.
Na isti način bodo sprejemala potrdila odnosno priznanice tudi ona občinska oblastva, ki jim je bilo z rešenjem ministri financ poverjeno vknjiženje in izterja* vanje neposrednih davkov. Potrdila in prh znamice se bodo sprejemale samo one, ki so bile svoj čas izdane.
Ne sprejemajo se »potrdila o neizdanem bonu za reparacije«, ki so bila izdana na osnovi čl. 11. zakona o vojni škodi, pač pa se sprejemajo ona potrdila, ki so bila izdana na osnovi čl. 10. zakona o vojni škodi. Rav* no tako se ne sprejemajo za odplačilo dolga niti se ne priznavajo one kronske priznani* ce, izdane na teritoriju, ki sc danes nahaja izven mej naše kraljevine.
Za poravnavo svojih davčnih zaostankov se s temi potrdili in priznanicami lahko okoriščajo ne samo osebe, na katere se gla* se, marveč vsak drug davčni dolžnik, ki ima take priznanice. Neizkoriščeni ostanek vsote, označen na potrdilu ali na priznanici, ki presega osebni dolg enega prinesitelja odnosno skupni dolg več prinesiteljev orne* njenih potrdil in priznanic, se ne bo na noben način več upošteval. Navedenih po* trdil in priznanic se ne morejo v nobenem primeru posluževati stranke za poravnavo davka, ki je bil odmerjen za leto 1929. ali kasneje.
Na vsakem potrdilu odnosno priznanici se bo pri davčnem odnosno občinskem oblastvu, ki jih sprejema, vpisala ona ose* ba, ki sc bo ž njimi ukoriščala, in sicer lastnoročno, oziroma v primeru nepisme* nosti, uradnik pred prinesiteljem in pred dvema pričama, in to ime, mesto prebiva* nja in višina vsote, ki je bila plačana v svrho poravnave davkoplačevalčevega davč* nega dolga.
Na ta način bo mogoče urediti stare davčne zaostanke samo v roku 60 dni, t. j. do vštetega 17. marca 1930. Po tem roku se ne bodo ta potrdila in te priznanice v to svrho več -sprejemale in tudi se po tem
briga dalje, a njegova brzojavka čaka nekaj dni na odpnemo. Ravno tako so pogoste pritožbe, da pridejo telegrami v rolke naslovniku docela neoitflljivi, da izostanejo posamezne besede ah celi stavki, tako da je postali bnzo-javlni denarni promet nesigureu. Še večje so v tem pogledu težave tam, kjer se pišejo brzojavke z reko.
Za izboljšanje brzojavne službe bi bilo od velike važnosti, da se zopet uvedejo nagrade iza najboljše delo, posebno na Hughes aparatih. Take tantieme so se dajale pred vojno z ozirom na naporno službo, kakor tudi zaradi ckspeditivnega in preciznega dela, pa so bile po vojni pri nas ukinjene. Tantieme morajo biti različne za Morsove aparate in za Hug-hesaparate.
'Končno bi hotel opozoriti na stanje brzojavnih zvez z dalmatinskimi otoki. Podlmor-ski kabli so v zelo izrabljanem stanju, zlasti oni v vodu Brač—Hvar. Pridobitni krogli iz Primorja zahtevajo nabavo novih kablov, da ne bi trpele brzojavke tolikega zakesnenja, kajti zdaj se večkrat zgodi, da pride stranka z otoka prej v Split s parobrodom, nego njen telegram.
roku država ne bo Smatrala za zavezano, plačati zanje komurkoli in karkoli.
Občinstvo, ki nima davčnih zaostankov do konca leta 1928., se opozarja, da v tem roku proda potrdila odnosno priznanice in da jih lahko svobodno odstopi osebam, ki imajo davčni dolg, a niso v posesti takih potrdil ozir. prfonanic.
Kz okrožnic oblastne p. t. uprave.
Obvezna naročba na P. T. Vesnik. (Okr.
1/2—1930). Namera mimiistnskega načelnika g. dr. Soča je sama po sebi gotovo hvale vredna in v interesu napredka p. t. t. stroke ter v interesu strokovnega izobraževanja ptt. osebja. Vendar se vtzlic temu ali pa ravno zato ne moremo sprijazniti z mislijo, da bi morali ptt. uslužbenci sami ih obvezno plačevati naročnino za službeni organ svojega ministrstva. Vse je lepo in prav, toda umestno bi bilo, da bi poštna uprava sama dala priliko, da se njeno os obje strokovno čim bollj izpopolni. Zakaj končno je vendarle v interesu stroke in uprave, ne v interesu osobja, da je to osobje strokovno dobro podkovano. To je načelna stvar, odločilne važnosti pa je materialna stran. Osobje je z raznimi dajatvami in odbitki tako obremenjeno, da ne prenese več niti nekaj' dinarjev nadaljnjega odtegovanja. Iz teh razlogov je organizacija poslala glede obligatne naročnine Vesnfika svoje od-dvojeno mJšljemje na merodajno mesto.
Obdavčevanje pogodbenih poštarjev. (Okr. 1/3-1930). Tolmačenje finančnega ravnateljstva v Ljubljani glede obdavčevanja pog. poštarjev smo objavili tudi že v »Poštnem: glasniku« št. 3 od 21. januarja 1930. Ker ne moremo razulmeiti, da bi se odmerjala pogodbenim poštarjem pridobmina po isti lestvici kakor odvetnikom, zdravnikom, inženjerjem i. t. d., napravi obl. organizacija obširno utemeljeno 'Spomenico v tej zadevi naravnost na g. finančnega ministra.
Kontrola v Poštnih avtomobilih. (Okr. 11/17—1930). Ta odredba bo gotovo prav nemilo zadela predstojnike pošt ob poštnih avtomobilskih progah. Saj posel ni talko težak, ampak odiozen in — neplačan. Kako bi pogledali postaj en ač ciniki, alko bi morali na vsaki postaje pregledati' vozne listke vseh potnikov. Kjer ni poštenja, tudi kontrola ne zaleže, posebno ne pri avtomobilih, ki se ustavijo, kjer hočejo.
Dostavljanje na dom pri poštah sarajevske obl. p. t. uprave. (Okr. III/23—1930). 2e v P. gl. štev. 3. od 21. januarja 1930. smo v tej rubriki omenili, tako težka postaja evidenca
Eden od sovzroikov neprihlk v brzojavnem prometu je tudi ta, da je veliko število drogov že preko 30 let starih, pa povzročajo pri vsakem močnejšem neurju prekinitev prometa. Na nekaterih omniibusnih vodih je vključenih preveč vmesnih postaj, katere druga drugi ovirajo delo na večje razdalje. Vsem tem naprihkam se da odpomoči edino na ta način, da se povečajo krediti za vzdrževanje in obnovo brzojavnih prog.
Za brzojavni promet imamo v naši državi po najnovejšem stanju 18,131.378 km med-naroduih brzojavnih vodov im 56,190.766 km sprevodnikov, poleg tega pa še 64.975 km podzemskih kablov in 204.391 podmorskih brzojavnih kablov. Ce na kratko resuimramo, bi bilo treba za izboljšanje brzojavnega prometa: povečati materialne kredite za vzdrževanje prog in za izmenjavo starih železnih žic; povečati število osobja na velikih brzojavnih postajah in poštnih uradih, da bi se omogočila hitra dostava in odlprava brzojavk; liizpremeniti predpise o tajnopisnih brzojavkah.
(Nadaljevanje sledi.) .
posaimeznlh pošt, katere dostavljajo eme, ka-itere dnuige im katere vse pošiljke na dioim. Ta odredba pa uvaja še posebno razlikovamje, ki bo v praksi mansiklje iluzorno. V sarajevski direkciji dostavljajo sedaj na dom vse državne pošte, a iz naslova se ne vidi, ali je izdalj-na pošta državna ali pogodbena. Edini zapisek, kjer je to razvidno, je »Spisek pošta, telegrafa i telefona«, tam so državne pošte zaznamovane s krogom in piko notri (©), dočim pogodbene pošte nimajo tega znaka. Zdaj pa nastane druga težava: mnogo vpisov v zapisku več ne drži, zato: ali imajo pošte natančno popravljen »Spisek pošt. telegrafov in telefonov« po Ves-nilku? Ali so prečrtale krog pri vseh poštah, ki so bile tekom zadnjega leta de era rizi rane? Bojimo se, da ne in zato bo v zaračumavanjiu dostavnim e ozir. obvesltni-ne za pošte v sarajevski direkciji precej napak. Hoteli pa smo s tem opozoriti, kako važno je, da se vse izpremembe v spiskih in uradnih pripomočkih natančno popravljajo.
Navodila za izvajanje mednarodne telefonske službe. (Okr. 111/31—1930). Prav isto besedilo v srbskio-hrvalskem jeziku beremo o »Medmarodirui telefonski službi« v okrožnicah XLVII/385—1929. in v P. 'I'. Vestniku 1-1930. ter gornja navodila v Okrožnicah III/31. 1930. in v P. T. Vesniku 2/1930., vzlic končni pripombi: »Ovo objašnjelnje biče saopŠteno preko P. T. Vesmika«. Goltov o je, da referentu ni prijetno prevajati več strani dolge ministrske odloke, toda saj to miti ni potrebno, ker izide dotična odredba itak v .službenem organu m.i-ini&tr&tva, t. j. P. T. Vesniku, zato ne bi bilo potrebno, da se isto besedilo objavlja v dveh službenih organih.
To in ono.
Predsednik OPO odšel v Beograd. Po sklepu 11. odborove seje OPO od 6. marca t. 1. je odpotoval predsednik tov. Jakše v spremstvu odbornika tov. Pangreta kot zastopnika pok. poštarjev dne 9. marca v Beograd. Specialni namen potovanja je novi pravilnik za pogodbene pošte, ki ga izdeluje min. načelnik g. ITutek, na čigar inicijativo ie organizacija poslala svoja delegate. Istočasno in v isti zadevi je odpotoval v Beograd tudi predsednik bratske zagrebške organizacije tov. Lalič.
O občnem zboru »Poštnega doma«, ki se je vršil dne 16. februarja, nismo v zadnji številki nič poročali, ker simo nameravali v današnji številki objaviti kratek izvleček zapisnika o Občnem zboru in bilanco za poslovno leto 1929. Zal, je moralo to poročilo zaradi pomanjkanja prostora, oziroma drugih aktualnejših člankov danes iz pasti, objavimo pa sigurno v prihodnji številki. Danes obveščamo podeželsko članstvo, kateremu morda še niso znane iapremembe, da jc dobila zadruga »Poštni dom« za 1. 1930. čisto novo vodstvo. Za predsednika je bil izvoljen znan: požrtvovalni delavec »Poštnega doma« in bivš. njegov tajnik tov. Vilko Smerdu, za tajnika tov. Slavko Ljubič in za blagajnika tov. Tomo P j-k o r n.
Širše konference OPO. ki se je vršila dne 23. februarja v Ljubljani, se je udeležilo 25 povabljenih društvenih funkcionarjev im poverjenikov. Trajala je od pol 14. do pot 30. ure in so se pretresala vsa važna vprašanja, ki imajo priti na dnevni red prihodnje glavne skupščine. Naj-večje težkoče ®o se pokazale pri izberi kandidatov za prihodnje predsedniško in tajniško mesto, ker sta sedanju vodilna funkcionarja izjavila, da na li mesti več ne kandidirata.
Kateri uradnik (-ca) II. kategorije v Ljubljani bi zamenjal službo s predstojnico drž. pošte IV. red« v prijetnem trgu Dolenjske? Povrnejo
s^ mu potni stroški. Ceni. ponudbe na uredništvo »Poštnega glasnika«.
Izboljšanje plač francoskim državnim uslužbencem. Ministrski svet na Francoskem je sklenil, dovoliti kredit v znesku 1000 milijonov Din v našem denarju z,a, izboljšanje prejemkov državnih nameščencev, izboljšanje se je imelo izvršiti šele s 1. januarjem 1930, pia je stopilo v valjavo že s L julijem 1929. Kakor utegne biti zsnano, so bile stare plače francoskih državnih nameščencev valorizirane 5.14 X proti letu 1914, nasprotno so se cene življenjskih potreb proti letu 191,4 dvignile samo 4.83 X in obdavčenje 1 Ikrah — V Češkoslovaški republiki so plače valorizirane samo 6 X, cene življenjskih potreb so poskočite 10 X in obdavčenje 14 X. — V kakšnih razmerah živi državni nameščenec v Jugoslaviji, je znano. V zadnjih dveh letih so sicer nekoliko padla živila, obleka in obutev je še zmeraj od šiite draga, a stanarina je v naj-slabšem razmerju z dejanskimi cenami stanovanj.
Kovimisti ambulant Hi vozovi v Franciji. O
težki železniški nesreči v Mansu, pri kateri je izgubila življenje tudli 5 francoskih poštarjev, je naš list že poročal. Ta katastrofa je dala povod1, da je francoski parlament izglasoval kredite za nabavo 200 kovinastih ambulančnih vozov. Iz motivnega poročila posl'anca Ernesta La-fonta posnemamo, da se je od leta 1919 do 1928 zgodilo na francoskih železniških progah 147 nesreč. Pri teh nesrečah je bilo 24 poštnih uslužbencev ubitih, 378 pa ranjenih. Zato je čisto upravičeno začel g. Lafont svoj' govor z besedami:	»Kakor rudarji morajo tudli ambuian-
carji izvojevati vse prepočasne izboljšavo svoje usode z življenjsko nevarnostjo. Blisk treskajočega vremena za ene, krah trčenja vlakov za druge, zbudte šele brezbrižnost javnega mnenja in javnih oblasti im drugi dan po taki katastrofi se pokaže najnujnejša skrb . . .«
SMOIKIINC.E,
žakete, frake in druge plesne večerne toalete izdelujem po najnovejši modi
K KAJ EC IVAN
modno krojaštvo, Pred Prulami štev. 1
Modna manufakturna trgovina
Fabiani & Jurjovec
i: LJUBLJANA	Stritarjeva ulica 5.
1: Priporoča se pri nabavi blaga za obleke. 11 Prodaja na obroke potom Gospodarske 1 •	zadruge poštnih nameščencev.
I Cene zmerne. Postrežba točna in solidna.
Fran Škafar, Ljubljane
Rimska cesta št. 16
Telefon št. 2823.	Pošt. hran. rač. 18747
Stavbeno in pohištveno mizarstvo.
Zaloga modernega pohištva in amerikanske pisarniške rouleaux-oprave.
0665S©<565a9<5ČSa9©G*3a9^^
g	Zobozdravnik
| dr.	Hraigher |
gpecijalieit za zobne in nstne bolezni
Uf ubijana, đCreHov trg tC
sprejema	to
$ od 8.— 12. in od 3.—O. ure.
v* 0'A*	#1% /1* 0
Izdelovanje damske in moške konfekcije
ELITE
družba z o. z.
Ljubljana, Prešernova ulica 9.
Prodaja damske, moške in deške
konfekcije
na debelo in drobno
Prvovrstno izvrševanje po meri.
0000Q0S®000O®OO0
MANUFAKTURNA VELETRGOVINA
A. & E. SKAIBERIVE
LJUBLJANA
priporoča najvecpo iaboro cciCcga in anglosHoga satena
S E M E A A
vseh vrst, vrtna in poljska, zanesljiva, dobite pri:
KAROL LOIBNER, Celje
Kralja Petra cesta št. 17 — „Pri Zvoncu11
Prvovrsten,
trpežen,
lep!
Zahtevajte prospekte!
^fte (flex ^omp.
spec. trgovina za pisalne stroje
Ljnltl jana
Telefon 224iK	Gradišče lO
Tujec Evgen
LJUBLJANA, Cigaletova ul. št. 1
se priporoča
za prodajo elektrotehn. in tehničnega materiala, žarnic, motorjev, transformatorjev itd.
Izhaja L, 11. in 21 v mesecu. Naročnina na leto 24 Din, ozir. 12 Din za pol leta. Oglasi po dogovoru. Čekovni račun št. 11.834. Rokopise je pošiljati uredništvu »Poštnega glasnika«« v Ljubljani, Predi Prulami 1. Reklamacije, oglase in drugo pa na upravo lista Sv. Jakoba tng 2. Za »Konsorcij Poštnega glasnika« izdaja in urejuje Joško Jakše v Ljubljani. — Za »Narodno tiskamo« Fran Jezeršek v* Ljubljani.