ANN ALES • Ser. hist, nat. • 9 • 1999 • 1 (15) DELO NAŠIH ZAVODO V IN DRUŠTEV/ATT!VITA DE! NOSTRl ISTITUTI E DELLE NOSTRE SOC]ETA/ACTIVlTIES BY OU R INSTtTUTSONS AN D ASSOCIATIONS, U5-H 6 DELO NAŠIH ZAVODO V IN DRUŠTEV ATTIVITA DE! NOSTRl iSTITUTi E DELLE NOSTRE SOCIETA ACTIVITES BY OUR INSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS <20 O/". . • • . • 'J (Sit O 03 '• " v ' !j? -k '^EEËEEMEE^ UNESCO Valentina Turk PRISPEVEK SLOVENIJE MEDNARODNEMU LETU OCEANOV Morju, morju, morju; morju, Ah! prepustiti morju, vetru; valovom Svoje življenje! Fernando Pessoa, "Pomorska oda" prevedel Gašper Malej Svetovna javnost se je v preteklem letu množično odzvala pozivu Organizacije združenih narodov, ki je proglasila leto 1998 za Mednarodno leto oceanov. Svet je obkrožilo sporočilo Generalnega sekretarja UNESCO-a Eederica Mayorja: "Človek je morje v svoji domišljiji vedno sprejema! kot simbol širine in svobode. Danes, ob izteku drugega tisočletja, nam tekmovanje za obnov­ljive in predvsem neobnovljive naravne vire jasno kaže, da je "svoboda morij" omejena. Naraščajoče povpra­ševanje po različnih dobrinah pomeni vse večjo obre­menitev za morsko okolje in izrabo njegovih naravnih virov. Zgodovina nas uči, da pomanjkanje lahko pov­zroča konflikte in celo vojne, vendar je upati, da obstaja volja po drugačnem oblikovanju prihodnosti. Uspešnost pravnih inštrumentov je odvisna od tega, v kolikšni meri jih spoštujemo in uveljavljamo. Planet ni v izključni lasti njegovih odraslih prebivalcev, zato njegovo upravljanje ne sme biti rezultat kratkoročnih ekonomskih koristi ali politične moči. Če bi za odločitve, ki vplivajo na pri­hodnost, potrebovali podpise naših otrok, bi brez dvoma opustili mnoge obstoječe uničujoče dejavnosti. Oceani bodo preživeli tako ali drugače, ne glede na naše de­lovanje. Vprašanje pa je, ali jih bomo ohranili v stanju, ki bo zagotavljalo preživetje in blaginjo človeštva. Na voljo je le malo časa, tehtnica pa se lahko nagne na eno ali na drugo stran." Mednarodni akciji širjenja in osveščanja javnosti o varovanju in ohranjanju morja in oceanov se je ne glede na svojo velikost pridružila tudi Slovenija. Nacionalni program, ki smo ga pripravili in koordinirali na Morski biološki postaji Piran Nacionalnega inštituta za biolo­gijo, so podprli Nacionalna komisija za UNESCO, Na­cionalni odbor Medvladne oceanografske komisije (iOC), Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za znanost in tehnologijo. Program smo izvedli z likovno in oblikovalsko pomočjo akademskega slikarja Aleša Sedmaka in predvsem s pomočjo številnih posamez­nikov. Prva predstavitev mednarodnih dejavnosti in nacio­nalnega programa za obeležitev Mednarodnega leta oceanov (MLO 98) je potekala maja v Portorožu v času razstave INTERNAUT!CA'98. Slovenski program dejav­nosti "Morje - naša priložnost in bodočnost" smo pred­stavili z zgibanko in plakatom. Pri predstavitvi dejav­nosti, ki se redno izvajajo v povezavi z varovanjem, izobraževanjem in raziskovanjem obalnega morja, so poleg Morske biološke postaje sodelovali Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, učenci in učitelji OŠ Ciril Kosmač, Uprava za varstvo narave ­izpostava Koper Ministrstva za okolje in prostor skupaj s Službo za varstvo morja Koper (SVOM) ter Društvo za okolje - varstveno vzgojo Evrope (DOVES). Ker je raz­stavna prireditev priložnost za izmenjavo in nabiranje znanj in informacij pa tudi za seznanjanje javnosti z različnimi novostmi in problematikami, so bile priprav­ljene tudi spremljajoče dejavnosti. Potekal je posvet o kvaliteti in ohranjanju okolja (Fondacija za okoljsko vzgojo v Evropi), predstavitev programov za okoljevarst­veno vzgojo v Evropi in Sloveniji (aktivnosti in rezultate programov EkoSol), podelitev Modre zastave in pode­litev nagrad najboljšim mladim raziskovalcem 5. sreča­nja mladih raziskovalcev obalnih občin "Uvajanje ljudi v znanost in tehnologijo na Obali", ki jih podeljuje Znanstveno raziskovalno središče Koper. Ves čas prire­ditve je prek javnih medijev potekala predstavitev pro­grama Mednarodnega leta oceanov - s prispevki in izja­vami za različne časopise, radio in televizijo. 135 ANN ALES • Ser. hist, nat. • 9 • 1999 • 1 (15) DFL O NA&L-i ZAVODO V I N DRU$TEV/ATTIViT A DEI NOSTRIISTITUT S E DE LI E NOSTRC SOC I ETA/ACTIVITIE S BY OU R INSTITUTION S AN D ASSOCIATIONS , 135-t 46 Predsednik slovenske vlade, g. dr. Janez Drnovšek podpisuje Listino o oceanih (Foto: A. Mihailovski). The Slovenian Prime Minister, dr. Janez Drnovšek is signing the Ocean Charter (Photo: A. Mihailovski). Pomemben prispevek Slovenije k ohranitvi ogroženih vrst in biotske raznolikosti Sredozemskega morja ob Med­narodnem letu oceanov je izpustitev želv iz piranskega akvarija. Populacija morskih želv v Sredozemskem morju se iz leta v leto zmanjšuje, tudi število sicer najpogostejše vrste, karete (Caretta caretta), Lovljenje v mreže ribičev, uničevanje peščenih plaž, kjer gnezdijo, pomanjkanje hrane in onesnaževanje so glavni vzroki, ki vplivajo na zmanjševanje njihovega števila. Program Združenih na­rodov za okolje je v okviru Barcelonske konvencije spod­budil nastanek Akcijskega načrta za varovanje in ohra­njanje sredozemskih morskih želv. Prednosti akcijskega načrta so: zaščita območij, kjer želve gnezdijo in se zadržujejo preko zime, zmanjševanje lova nanje in pre­prečevanje lovljenja v mreže, odkrivanje novih gnezdišč, izpopolnjevanje znanja o njihovem vedenju, habitatih in življenjskem ciklusu. Najpomembnejše pa je vsekakor seznanjanje javnosti, med drugimi tudi ribičev, o njihovi ogroženosti in ukrepih varovanja. Akcija je potekala 2. oktobra 1998 v Piranu v okviru Otroškega mirovniškega festivala Mednarodnega tabora (International Camp in Piran). Poleg pobudnikov, predstavnikov Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, Morske biološke postaje Piran in predvsem Valierja Žiža iz Akvarija Piran Srednje pomorske šole Portorož so v akciji sodelovali tudi Zdravko Marenčič, Klub mladih mirov­nikov in UNESC O klub Piran. Morska biološka postaja Piran želi ob svoji 30-!etnici predstaviti javnosti svojo dejavnost z razstavo "Barve zaliva". Prvi del te razstave predstavljajo nastala likovna dela študentov Oddelka za oblikovanje pod vodstvom mentorjev Akademije za likovno umetnost Ljubljana in Krakow in Alešem Sedmakom. Študentje so pod stro­kovnim vodstvom izdelali ilustracije za potrebe razisko­valcev in s tem poskušali zapolniti vrzel na področju likovne predstavitve znanstvenih tekstov. Prvi del raz­stave je potekal v galeriji Insuia od 4. do 17. decembra. Drugi del razstave, ki vključuje rezultate proučevanja značilnosti podvodnega življenja, naravnih pojavov in z njimi povezanih ekoloških problemov slovenskega mor­ja, je prenesen v mesec april 1999. Enkratno dejanje je bila Kajakaška odprava Jadran 1998, kot prispevek k Unescovi akciji Mednarodno leto oceanov, člana društva Proteam Jureta Čeha in Uroša Hrastnika, Udeleženca odprave Jadran 1998 sta prvič uspešno in v celoti preveslafa jadransko morje od naj­južnejše točke pri rtu Gjuhes v Albaniji do najsevernejše točke - Tržič v Italiji, Poleg jadranskega morja je od­prava zajela še de! jonskega morja in s tem povezala vse države, ki gravitirajo k jadranskem morju. Razdalja 1303 preveslanih kilometrov hkrati pomeni najdaljšo, v enem delu izpeljano, samooskrbovalno (brez spremstva po morju in podpore na kopnem) razdaljo v celotnem Sredozemskem morju. Odprava se je začela 13. avgusta v Igoumenitsi v Grčiji in po 44-ih dneh (25. septembra) dosegla najsevernejšo točko jadranskega morja v Tržiču. 136 ANN ALES • Ser. hist, nat. • 9 • 1999 • 1 (15) PEt O NAŠI H ZAVODO V IN DRUŠTEV/ATTIVIT A DEI NOSTR I ISTITUT1 E DEtL E NOSTR E SOCIETA / ACTIVITIE S 8YOU R INSTITUTION S AN D ASSOCIATIONS , 135-1 46 Udeleženci mednarodnega tabora pod okriljem UNESCA v Piranu izpuščajo na prostost želvo kare to (Caretta caretta) (Foto: T. Makovec). A specimen of Caretta caretta was released by the participants of the international camp under the tutorial of UNESCO in waters off Piran {Photo: T. Makovec). V preteklem letu so potekale tudi številne dejavnosti, kot so delavnice, posveti, kongresi doma in v tujini, predstavitve znanstvenih in poljudnih publikacij z mor­sko tematiko, prispevki v sredstvih javnega obveščanja, razstave, ples pomorščakov, tekmovanje jadralcev na deski za državni pokaf. Dobro obiskana je bila tudi tematska knjižna razstava "Morje, oceani in knjige" v knjižnici Piran. Ker ljudje lahko varujemo samo tisto, kar poznamo, je izobraževanju posvečena velika pozornost. Z a iz­obraževalne namene smo v pretekiem letu pripravili, v sodelovanju z Regionalnim RTV centrom Koper-Capo­distria, izobraževalni film, ki vključuje kratke dokumen­tarne oddaje, seminar za učitelje in profesorje, mla­dinske raziskovalne naloge z morsko tematiko. V me­secu juniju je v Fiesi potekal raziskovalni tabor Dnevi ustvarjalnih otrok (DUO), namenjen nadarjenim osmo­šolcem iz Slovenije, in mednarodni tabor za srednje­šolce. Ta je namenjen mednarodnemu sodelovanju mla­dih in je prek Urada za mladino vključen v program EURO PLATFORMA 98. Oba tabora je organiziralo Obalno društvo pedagoških delavcev v sodelovanju s podjetjem za kulturo in izobraževanje Forum Piranense. Na OŠ Ciril Kosmač je v oktobru 1998 potekaj 5. mednarodni izobraževalno - raziskovalni tabor. Organi­zirali so vrsto delavnic, med drugim tudi delavnico o problematiki onesnaženja obalnega morja. Omeniti mo­ramo tudi prispevek najmlajših "Morje skozi oči Ankarana"- prispevek učencev 4. razreda OŠ Ankaran. Nacionalni program Slovenije je bil predstavljen organizaciji The Oceanography Society (TOS) in Inter­governmental Oceanographic Commission (IOC) v Pa­rizu, ki bo gradivo vključila v načrtovano razstavo na sedežu UNESCa v Parizu. Na tej razstavi naj bi pred­vsem slikovno predstavili nacionalne dejavnosti v zvezi z Mednarodnim letom oceanov, nato pa naj bi bila razstava predvidoma prenesena v palačo Združenih na­rodov v New Yorku. Preteklo leto je v številnih državah sveta in tudi v Sloveniji potekalo podpisovanje Listine o oceanih. Listi­na je nepravni dokument, vendar poziv vsakemu posa­mezniku, da podpiše, da se bo pri igri, svojem delu in odločitvah, ki jih sprejema pri vsakdanjem ravnanju z morji, oceani in vodami, ki se vanje izlivajo, zavedal: - da je zdravje oceanov ter umno in previdno izko­riščanje njihovih bogatih ribjih lovišč in drugih naravnih virov osnovno načelo, ki ga mora sprejeti vsak posa­meznik, kot tudi sprejeti in spoštovati vlade vseh držav v prid dolgoročnih koristi in obstoja narodov sveta; - da mora biti spoznavanje in razumevanje morskega okolja in njegovih živih bitij osnova smotrnega gospo­darjenja z oceani in morji, kot tudi odločanja o nji­hovem varovanju ter izkoriščanju virov. Listino o oceanih so predlagali na Svetovni konfe­renci o morjih septembra 1997 v St. John'su na Novi Fundlandiji v Kanadi. Državniško Listino o oceanih je podpisal predsednik vlade dr. J. Drnovšek ob svojem obisku slovenske uradne delegacije svetovne razstave EXPO '98 v Lizboni v paviljonu Združenih narodov. Ob otvoritvi razstave "Barve zaliva" v galeriji insula je Minister za okolje in prostor dr. P. Gantar podpisal Listino o oceanih. Podpisovanje Moje listine o oceanih pa je potekalo ob različnih priložnostih (prireditvah, razstavah, preda­vanjih, predstavitvah ...) in prek domače strani interneta. Boris Kryštufek ZNANSTVENI SESTANEK: BIODIVERZITETA IN VARSTVO SLOVENSKEGA MORjA NA PRAGU 21. STOLETJA. LJUBLJANA, 11. JUNIJA 1999 Morje je čudovita in velika zakladnica ... Miroslav Zei, 1961 Nikoli ne pozabite: kadarkoli vam ekonomisti govo­rijo o neizmernih možnostih gospodarskega razvoja, vam zamolčijo nekaj zelo bistvenega. Njihovi računi se izidejo samo, če vanje ne vključijo okolja. Doklej bo takšna praksa delovala, preden se bo, če se seveda sploh kdaj bo, okolje sesulo kot hišica iz kart, seveda ne ve nihče. Dejstvo pa je, da nam natura, po kateri se naša kultura razrašča kot rakasto tkivo po zdravem organizmu, počasi že izstavlja račune. V celinski de­želici z borih 40 km morske obale je pritisk celotne populacije na morske ekosisteme temu primerno (pre)velik. Samo tako si lahko pojasnimo dejstvo, da je edina biološka raziskovalna postaja, ki jo premoremo, 137