FIK&
KTOBfJ
!'n f
TO ■Ml I>LA' )CT. 3‘. cert.
Tl	""— ----
6fatpni predse‘lnik JSKJ, so-l(.a Bartel iz Waukegana,
; iL*. Se Je udeležil proslave
S ' *CodT,va *•6 ,SKJ v
340 5a v„. ’ •> katera se je vršila
341	*'8ti n('r 1^' novembra, je pri
?i4	^’0 v'	P°«elil	tudi	uredni-
344	. Novp	T\ 1	•	l v.
345 >' »t. 37 .	Uobe,	sejo	društva
348	'b Zho	^ ^er vet' prijateljev
l\l 1,5JSKj °V v Clevelan(lu-
350 Ufe f;rjin Mnogoštevilne oseb-
353 «ika v’p, glavnega predsed-
351	: ^ov elan(lu in Lorainu
354 Nelj) 'l0,se^ očividno prav
355	[	•
!72	Id	-	*
5 Cv'J “Napredek,” št. 132 122 NVef iUc^du, O., priredi na
e 29 <:1 ^hvalnega dnev^, to •go '«ie|jC() n°Vernbra, maškaradno if>4	.1 v Slovenskem društve-
i4®	Jr‘iu na Reeher Ave.
167 V Sl
itifi	°'e^kem	domu	v	Ken-
i-o ^ern) ^°’ Se 'J0 v soboto 25.
'71 h zvečer vršila lepa za-
;72 : w;0rušt!a št- 127 jskj-
t yabi r°jake od blizu in ]\	k žilnem posetu.
j, v
"•'"v	vVp “Jugoslovan,” št. 104
Hoto	hfcagu, 111., priredi v
So	’ novembra' prijetno
K/l| ''5	*^6 S. Racine Ave.
VJlT^ii 0"R0 ^)<)(1° prvovrstna ir *" svirala bo dobra ijfl? J kopnina bo prosta.
i »tf.fcw	‘
TV«6 (j,.. . a '^-letnice ustanovi-
«4“"». Oh-* il' ° JSKJ v l,o-|ID .TO it)5'0’ ki se je vršila na JN v ‘ ^overribraT Te" izpadla
^ JI1,1	,Zadovt>l.iiv°. Poset je
0i°Stevi,en. postrežba v Ne k*',111 Okorna in razpolo-U" if^sbenl* ^fjboljše. Pevske in očke pevskega zbora . so tudi zelo ugajale bila vsa prireditev
W*. 0(lneSH°,,gOtOVO Vsi P0set'  j „ ‘ *ar najboljše vtise.
h^in m.' ^eclnota in mesto
^- 'Slla n- * upravičeno po-
g|fc; 11,1 društvo št. 6 JSKJ.
Savii!1^00 ustanovitve bo
«fll N” v i P6Vsko društvo “Naš [ o 2g Wainu, Ohio, v nede-ve$ ' ^ CVembra zvečer z boga-V lSCnWlom v s. N. Domu. t## L^tvj “y ^osta tudi pevski p/ vela»iri ai'ja” in “Zvon” iz
i.*0 •	1.
«•?? i .	*
*Al if !	dela	našega	ame-
K' SC?SkeBa Uk«* H. G.
z91/ ,, ^deii 3°do Prihodnjo soboto
y S>’ t0 je 25. in 26. no-
k • ■ p,.-a?'Stavljena v Girardu,
^ J, j. ^^^Ijivo je, da tam-
111 šteVji °k°liški rojaki v obi-
i» ^	, u Posetijo to razstavo.
1 j V	4.
f/ Soi^ Ely, JVIinn., kandidi-
S!i p d°Sedanji P°dsod-
K« ih. ^dir]-, Car’ za aldermana JrK,Ucl^a dosedanja alder-
SČlI JkSc. vh. K?ščak in Stefan JSVt 81 trije kandidati so
6	"> 5.7/- Volitve * bodo vr-
'y\	'“»ml.ra.
^ »ci,ica-
j> V ‘Jmedi jesenski kon-> {Ir	se ,G^° 26. novembra.
1 i > D«! la wbo vršil v CSPS dvo-
•:	;:c' «bV8th«. i« *»«
n	1 c°i'tu 1 re^ popoldne. Po
“	00 Ples.
11,S n	*
Vm’ * dneeSp,aines5 v Jolietu, Pet	novembra	zahte-
dva ° 0Veških žrtev, med Slovenca. Utonil je ^1-tin, star 72 let, Kr.a?atušu Pri Črnomlju g^ln*’ bivajoč v Ame-l‘h 'io bil let- Drugi utoplje-l‘c L0l • ^nieriki rojen Slo-s ^olih, star 24 let.
Naslov — Adiires*
nova doba
6117 St. Cia Ir Ave. Cleveland, Ohio (Tel. HEnderson 3889)
(NEW ERA)	j
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
Bratstvo, poštenost in nesebična
ljubezen članstva do J. S. K. Jed-note mure isto obdržati na častni višini.
5rfti as Second Class Matter April 15th, 1928, at The Post Office at Cleveland, O., Under the Act of March 3d. 1870. — Accented for Mailing at Special I?ate of Postane, Provided for in Section 1103, Act of October 3d, JylT Authorized March 15th, 1925.
14!-štev. « '
CLEVELAND, O., WEDNESDAY, NOV iMBER 22D 193:? — SREDA, 22. NOVEMBRA 10.°,.‘5
If-«™ IN DRUGE ^OVENSKE VEST!
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
Cla-
je
raz-
PREDSEDNIK ROOSEVELT je dne 17. novembra formalno naznanil priznanje ruske sovjetske vlade po vladi Zedinjenih ! držav. Redne diplomatske zve-ze med Rusijo in Zedinjenimi državami bodo vsled tega nemudoma vpostavljene. Dve naj-j večji republiki sveta sta s tem j stopili v prijateljske medsebojne odnošaje. Med Rusijo in Zedinjenimi državami ni bilo dolgih 16 let rednih diplorhat-skih odnošajev.
Priznanje ruske sovjetske vlade od strani vlade Zedinjenih držav je sledilo več kot enotedenskim konferencam med predsednikom Rooseveltom in M. M. Litvinovim, komisarjem ruskih vnanjih zadev. Ruska vlada je po svojem zastopniku pristala v upoštevanje logičnih pravic ameriških državljanov v Rusiji. Poudarila je svobodo verskega udejstvovanja v mejah splošnih regulacij za javno varnost in zdravstvo. Vršila ne bo nikake komunistične propagande v tej deželi. Glede raznih odškodninskih zadev od obeh strani je bil deloma že dosežen sporazum, deloma pa se jih bo skušalo urediti v obojestransko zadovoljstvo v najkrajšem času. .
Za prvega ameriškega poslanika pii ruski sovjetski vladi je bil imenovan William C. Bullitt, dosedanji posebni asistent državnega tajnika, kateremu so ruske razmere znane ze iz raznih izkušenj. Imenovanje Bul-lita za ameriškega poslanika v Moskvi je vzela ruska vlada z velikim zadovoljstvom na znanje.
Priznanje sovjetske Rusije od strani Amerike pomeni, da se bo med obema republikama razmahnila trgovina, kar bo nedvomno imelo dobre posledice na obe strani. Druga posledica bo, da se bo nekoliko ohladilo vojno razpoloženje Japonske na-pram Rusiji.
Za ruskega poslanika v Washington je bil od sovjetske vlade predlagan Aleksander Troyanov-sky, nakar je iz ameriškega državnega departmenta izšla izjava, da je Troyanovsky dobrodošel kot poslanik. Novi ruski poslanik v Washingtonu je ekspert v zadevah Daljnega Vzhoda in je bil svoječasno ruski poslanik v Toki ju na Japonskem. Imenovanje bivšega poslanika na Japonskem za poslanika v Zedinjenih državah se smatra za zelo značilno,-
POMEN ROKAVIC
DAVEK NA ZAPUŠČINE priporoča progresivec George W. Norris, zvezni senator iz Nebraske. To je po njegovem mnenju najboljši način, da se Zedinjene države izkopljejo iz ekonomske in socialne krize. Federalni davek na zapuščine, naj bi pustil liberalne začetne izjeme neobdavčene ter naj bi se stopnjeval ali dvigal pri večjih zapuščinah. Prevelika bogastva bi na ta način pripadla narodu nazaj.
Najbolj logičen in najbrž prvoten namen noše rokavic je zavarovanje rok proti mrazu. Delavci pri ognju in pri raznih težkih in nevarnih poslih tudi ščitijo svoje roke z rokavicami. Gumijaste rokavice si natikajo zdravniki in bolniške strežnice pri operacijah in drugih prilikah svojega poklica, kemisti pri opravkih s tvarinami, ki so koži nevarne itd. V vseh takih in sličnih slučajih se nosijo rokavice iz potrebe.
. Nošo rokavic pa narekuje tudi moda in zaradi mode nosijo rokavice moški in ženske, četudi za to ni prave potrebe. Tako so brez prave potrebe orokavičeni pri vojakih častniki in podčastniki, pa tudi policisti, kadar so v službi.
Rokavice so poznali že davni narodi in, po mnogih znakih soditi, so jih rabili že jamski prebivalci pred desettisočletji. Že v davnih časih so rokavice pomenile moč, pa tucb vojno in ljubezen. V srednjem veku je dobila rokavice oseba, kateri je bil podeljen časten naslov, poseben privilegij ali lastninska pravica za kakšno večje ozemlje. Grizti rokavice je pomenilo sovraštvo in slabe namene. Ako je kdo v kakem sporu vrgel rokavico na tla pred svojega nasprotnika, je bil to poziv na boj ali dvoboj; ako je izzvani rokavico pobral, je pomenilo, da je pripravljen se poskusiti s svojim nasprotnikom.
Svoječasno So rokavice igrale gotove vloge pri pogrebih in ponekod so še zdaj v modi pri takih prilikah. Tudi pri porokah so bile rokavice v modi; ženin je moral nevesti izročiti prstan in rokavice, v katerih so bili trije srebrni novci.
Nekoč je bilo v navadi, da je dobil v dar par rokavic vsak, ki je komu storil kakšno malo uslugo. Pozneje je prišlo v navado, da so bile tako podarjene rokavice napolnjena z denarjem, da je darilo več zaleglo.
Star običaj zahteva, da sodniki ne smejo nositi rokavic, kadar so v službi. Istotako mora sneti rokavico z desne roke oseba, predno priseže.
Z rokavicami je združenih mnogo vraž. Po neki taki vraži je na večno devištvo obsojena deklica, ki si natakne desno rokavico prej kot levo. Ako deklica izgubi gumb z rokavice tekom 24 ur od časa, ko je rokavice kupila, bo v prihodnjih 24 urah izgubila svojega ljubimca. Kdor izgubi ali pozabi eno rokavico v kakšnem javnem prostoru, mora še drugo zavreči, sicer ga bo vedno spremjala nesreča.
 o-------------
ZA DOLGO ŽIVLJENJE
Profesor Greene meni, da bi človek prav za prav moral živeti vsaj tisoč let. Da premladi umiramo, je kriva napačna prehrana, če bi uživali pravo hrano, sestoječo po večini iz sadja, zelenjave, mleka in vode, bi še v današnjih razmerah lahko dočakali sto let. -----------------o--------
KRATICE
IJR
VOL. IX. — LETNIK IX.
TRDOŽIVE RASTLINE
VODNE SILE Muscle Shoals jeza v dolini Tennessee kontrolira zdaj posebna federalna korporacija, ki je že objavila znatno nižje cene za električno energijo, kot jih dosedaj računajo privatne korporacije. Po objavljenem načrtu bodo trgovci in hišni posestniki plačevali po tri cente za kilovatno uro, industrije, ki bodo porabile nad )ol milijona kilovatnih ur elek-(Nadaljevanje na 2. strani)
SE JE IZPLAČALO
Karel V. je obvladal že v svojem 10. letu šest jezikov. Imel je navado reči, da se uči italijanščine zato, da bi mogel govoriti s papežem, španščine za pogovor s svojo materjo, angleščine za pomenek s svojo teto, flamščine za občevanje s svojimi prijatelji in tovariši, francoščine, da bi lahko govoril s seboj, in nemščine, da bi postal cesar.
Razvoj odpomožnega programa federalne vlade tekom spomladi in poletja je prinesel s seboj več kot tucat novih federalnih agencij. Vsaka izmed njih nosi precej ' dolgo ime in prišle so v rabo razne čudne kratice, predstavljajoče začetne črke naslova dotične federalne organizacije. Mesto dolgih nerodnih imen so te kratice postale popularne za označenje dotičnega federalnega urada.
Najglavnejše kratice in uradi, ki i ih označujejo, so sledeči: AAA — Agricultural Adjust- j ment Administration, George N. Peek, upravitelj. Svrha te federalne organizacije je povečati poljedelcev del narodnega prihoda potom dveh poglavitnih sredstev. Eno'obstaja v tem, da se potom odškodninskih plačil pomaga poljedelcu prilagoditi .produkcijo nekaterih glavnih poljedelskih pridelkov k dejanski potrebi 'jji te pridelke. Drugo sredstvo je zagotavljati farmer ju primerne cene za poljedelske produkte potom raznih tržnih dogovorov, ne da bi se pa pretirala cina na škodo konsumentov. i
CCC — Civilian [Conservation Coiifcs/Tlobert Kpfchner, ravnatelj. Svrha je zaposlovanje kakih 300,0(30 mlJi^eničev za delo v gozdovih v sVrbo pogozdovanja; da se prepreči izjedavanje prsti, povodnji in enake nevar-i|fijg|ii ,in • m vazvfej v takuzvanih narodnih parkov. Plače so večinoma .$30 na mesec poleg hrane, in ti mladeniči se večinoma obvezujejo odpošiljati del tega denarja svojim družinam v pomoč.
NRA — National Recovery Administration, general Hugh S. Johnson, upravitelj.
Glavna svrha NRA je zopetno zaposlen je nezaposlencev in povečanje kupovalne sile dežele, tako da tovarne in farme morejo delati v polnem obratu. Glavno sredstvo so pogodbe za posamezne industrije, takozva-ni kodeksi (codes), ki predstavljajo pogodbo med producenti, delavstvom in konsumenti. Ti kodeksi skušajo regulirati posamezne industrije in odpraviti nebrzdano konkurenco. Kodeksi vsebujejo pogoje glede minimalnih mezd, krajših ur dela, odprave dela otrok, določbe proti profitirstvu, pripoznanje delavske pravice do kolektivnega pogajanja.
FERA—Federal Emergency Relief Administration, Harry L. Hopkins, upravitelj. Ta federalna agencija je bila ustvarjena, da razdeli 500 milijonov dolarjev, dovoljenih od kongresa v pomoč državam, da se jim pomaga v njihovi odpomožni akciji za nezaposlence. Polovica gornjega sklada se daje državam pod pogojem, da potrošijo tri dodatne dolarje za vsak federalni delež v pomoč nezaposlencem.
RFC—Reconstruction Finance Corporation, Jesse H. Jones, predsednik. Ta organizacija je bila ustvarjena že pod prejšnjo vlado in njena svrha je dajati vladni kredit poljedelstvu, trgovini in industrfji v očigled pojemajočega privatnega kredita.
FFCA—Federal Farm Credit Administration, Henry Morgen-thau, governer. Ta organizacija zedinja delavnost raznih vladnih posojevalnih agencij v pomoč poljedelcem, ki se že 12 let borijo proti padajočim cenam pridelkov in zato tudi svo-(Nadaljevanje na 2. strani)
Med najbolj trdožive rastline spadajo kakteje, ali, kakor jih navadno imenujemo, kaktusi. V suhih puščavah, katere namoči dež le enkrat na leto ali enkrat na več let in kjer ni sicer nič zelenega, se počutijo kaktusi doma. Kaktusi so najrazličnejših oblik in velikosti. Nekateri kaktusi zrastejo komaj en palec visoko, drugi pa 60 do 70 čevljev; lisoče jih je vmesne velikosti. Listja te rastline nimajo, ampak stebla, debla, veje in izrastki kaktusov so pokriti z ostrimi bodicami ali pa z nekakimi luskinami.
Kaktuse je najti v mnogih krajih Zedinjenih držav, največ v puščavah naših jugozapadnih držav, na jug pa preko Centralne daleč v Južno Ameriko. Raznih vrst kaktusi rastejo tudi na Japonskem in drugih delih Azije, v Afriki, Avstraliji in jugovzhodni Evropi. Najštevilnejše in naj lepše vrste kaktusov pa ra-sto na od tropskega sonca razpa-1 jenih pustinjah Mehike in Brazilije.
V deževni dobi nabrano vodo kaktusove rastline hranijo v svojih deblih ali stebbh, kar jim omogoča, da brez posebne škode prenesejo dolge mesece in leta popolne suše. Trda, usnju podobna koža ali skorja teh rastlin prepreča izhlapevanje. Marsikoga je že rešila smrti za žejo tekočina, nabrana v notranjost: kaktusovega debla. Seveda, brez dolgega in močnega noža se sil To" bodeče kaktusove'raštirne ir za lotiti. Pravijo, da tudi živins ob času hude suše išče vode v kaktusih, katere je prej razkopala s svojimi parklji ali kopiti Znani rastlinski čarovnik Luthei Burbank, ki je umrl pred nekaj leti, je po šestnajstletnem trudu in eksperimentiranju Vzgojil neke vrste kaktus, ki je brez bodic in ki nudi hrano živini v puščavskih krajih. Nekatere vrste kaktusov Indijanci tudi uživajo. Iz soka nekaterih kaktusov delajo nekateri indijanski rodov' okusen sladkor.
Poznanih kaktusov je več tisoč vrst in mnogo vrst je najbrž še nepoznanih. Skoro vsi kaktusi se odlikujejo z lepim cvetjem. Nekatere vrste gojijo vsled tega vrtnarji v lončkih. Nekatere vrste kaktusi rode tudi sadje, ki je zdravo, osvežujoče in okusno. Lupino ali kožo teh sadežev je treba seveda z nožem odstraniti, ker je poraščena z majhnimi bodicami. V večjih sadnih trgovinah velikih mest lahko vedno kupimo tako kaktusovo sadje. Debelo je kot srednje hruške, rumeno ali rdečkasto in ima obliko malih sodčekov.
-------o-------
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
Iz Ženeve je došlo poročilo, da je jugoslovanska vlada poslala Franciji in Angliji noto, v katei-i protestira proti morebitni okupaciji dela Avstrije po Italiji. Ta nota je posledica nekega dogovora, ki je bil baje storjen med Anglijo, Francijo in Italijo, na temelju katerega bi smela Italija okupirati del Avstrije, če bi tam prišli avstrijski hitlerjevci na vlado. Ako bi bila taka intervencija potrebna, predlaga Jugoslavija, naj bi del avstrijskih dežel okupirali Jugoslavija in Italija in okupirana zona Avstrije naj bi bila na ta način pod kontrolo Lige narodov, kar naj jamči neodvisnost Avstrije. Ako pride do take okupacije, namerava Jugoslavija okupirati štajersko in Koroško, Italija pa naj bi okupirala Tirolsko. Jugoslavija je odločno proti nameri, da bi Italija okupirala Koroško in Štajersko, s tem prišla v dotiko z Madžarsko in odrezala Jugoslavijo od češkoslovaške. Jugoslovanska nota baje poudarja, da bo Jugoslavija vse eno okupirala Koroško in Štajersko, če Italija invadira Avstrijo, pa če velesile to dovolijo ali ne.
VSAK PO SVOJE
ki
Prve dni ofenzive na zajce, se je v državi Ohio pričela 15. novembra, je bilo ::elo nnjo žrtev tako med lovci kot med zajci. To seveda ne dokazuje, da so se zajci izpametovali in lovci poboljšali. Za ta rekord je odgovorno mrzlo in sneženo vreme, ki je pridržalo zajce v luknjah, lovce pa v zapečkih.
*
Indijansko poletje, ki nas je | pretekli teden pozdravilo z ledeno burjo in zasulo s sneženimi zameti, smo v Clevelandu prekrstili v poletje Eskimov.
:K
Prohibicija je faktično mrtva že od 7. novembra, toda pokopana in uradno za mrtvo proglašena bo šele 5. decembra. Z drugimi besedami rečeno: ima-| mo prohibicijo in je nimamo.
| živimo torej v dobi medvladja j ali nekake anarhije. Zato je i menda tudi vreme tako divje.
*
I
Mlada španska republika je srečno prebolela celo vrsto otroških bolezni, toda nedavno jo je prijelo tako hudo, da so sestavo novega ministrstva poverili bivšemu dvornemu zdravniku.
Na Dolenjskem, zlasti še v predelih proti Kočevju in dalje proti Hrvatski, postajajo cigani vedno bolj drzni in objestni. Orožniki imajo s cigani vedno več posla, ker strahujejo poseb-n o prebiva 1 šTvo“ sam ofiTih""k r a -jev. Ciganske tatvine in sleparije so na dnevnem redu. V bližini Razloga ob Kolpi je prišlo nedavno celo do spopada orožnikov s cigani, ki so kradli tam okrog in prodajali zlatnino. Streljalo se je od obeh strani, cončno pa so cigani pobegnili in orožniki so v taborišču zaplenili več ukradenih predme-ov.
Nekaterim ljudem ni mogoče nikoli ustreči. Ob priliki zadnjih volitev so se gotovi državljani pritoževali, češ, da .je treba glasovati o tolikih predlogih in kandidatih, da človeka kar
Sla-. -
de predložena lista kandidatov,
z navodilom, da rečejo samo
“ja,” kakor v Nemčiji, bi pa zopet ne bili zadovoljni.
*
V Texasu je prepovedan kult nudistov, to je svojevrstnih vernikov, ki verujejo samo v nošo Adamove obleke za vse prilike. V državi Ohio take prepovedi ni treba, posebno ne v sedanjem vremenu.
*
Splošno se sodi, da če mož izgubi kontrolo nad avtomobilom, pomeni skoro vselei nesrečo; tudi v slučajih če žena okupira avtomobil za svoja pota in izlete.
*
V Californiji so nedavno izgotovili pravilnik višine “plač” za dresirane živali, ki nastopajo v filmski industriji. Po tem pravilniku je določena tedenska plača za povodnjega konja tisoč dolarjev, za nosoroga poldrugi tisoč dolarjev in za žirafo 92,500.00. Zakaj je za žirafo določena tako visoka plača, tozadevno poročilo ne pove. Morda so eksperti računali, da bi bil doktorski račun precej visok, če bi žirafo bolel njen 10 čevljev dolgi vrat.
*
Denarna inflacija je tu zares, kajti ameriški dolar je vreden samo še borih 61 centov. Mnogi ameriški bogataši se bojijo, da bo vrednost dolarja padla še nižje, pa hite svoje milijone izmenjavati v inozemske bonde in valute. Hvalabogu, mi takih finančnih skrbi nimamo.
VELIKI DEMANTI
V Braziliji so nedavno našli demant, ki tehta 2,000 karatov, in je vsled izredne teže na j večji znani demant na svetu. An gleški vladar lastuje demant, ki je bil najden v Transvaalu in ki tehta le malo manj, kot gori omenjeni. V Oranju so pred leti našli demant “Excelsior, ki tehta 972 karatov. Izmeti starejših velikih demantov je med prvimi “Orlov,” ki tehta 195 karatov in je bil svoječas no last ruskih carjev. Demant “Florentinec.” ki je bil svoječasno last avstrijske zakladnice, tehta okrog 140 karatov; vreden je bil nad dva milijona kron predvojne veljave.
•  o -----------
KI)0 BO PLAČAL?
Skupni dolgovi mestnih občin v Zedinjenih državah znašajo 18 in pol milijarde dolarjev.
Rudnik šemnik pri Zagorju je že nekaj mesecev pod upravo novih domačih lastnikov. Pred meseci, ko so rudnik prevzeli novi lastniki, se je isti nahajal v zelo slabem stanju, toda zdaj je urejen po vseh pravilih in zahtevah strokovnjaškega obratovanja. V rudniku je za enkrat zaposlenih 40 rudarjev, obenem pa imajo zaslužek pri rudniku vozniki in zunanji delavci. V kratkem času upajo število zaposlenih delavcev podvojiti, kar bo velika lokalna pomoč za domače brezposelne delavce.
Tovarna špirita “Všetka,” delniška družba v Beogradu, je bila obsojena na šest in pol milijona dinarjev globe, ker je vtihotapljala špirit, da bi se izognila plačilu državne trošarine. Po raznih pritožbah od strani tovarne in po dolgih preiskavah, je državni svet potrdil obsodbo.
. Hud udarec za delavstvo v Trbovljah. Zaradi slabega zaslužka je delavstvo močno zadolženo pri trgovcih in v rudniškem konzumu. I)o sedaj je bila navada, da so delavci odplačevali svoj dolg v rudniškem konzumu v majhnih obrokih in se jim je od mezde vedno odplačevalo kakih 20 odstotkov v gotovini, s čimer so si delavci potem nabavljali mleko, meso, tobak itd. Sedaj pa je bila ta ugodnost delavstvu ukinjena in tistim delavcem, ki so dolžni v rudniškem konzumu, se bo od-(Nadaljevanje na 2. strani)
\
V državi Mississippi je te dni poginila krava, stara 25 let, ki pa je bila že zadnjih 13 let popolnoma suha, to je. ni dajala nikakega mleka. Njeni farmer-ski znanci so jo vsled tega na-zivali “Amerika.”
*
Ob priliki zadnjih volitev so vprašali Andreja Volsteda, očeta blagopokojne Volsteadove postave, kaj sodi o prohibiciji.
(Nadaljevanje na 2. strani)
'Doba”
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE
Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote.
IZHAJA VSAKO SREDO
Cene oglasov po dogovoru.
Naročnina za Člane 72c letno; za nečlana $1.50; za inozemstvo $t.
OFFICIAL ORGAN of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn.
A. J. Terbovec:
Kot nasmeh otroka
VSAK PO SVOJE
Ofoned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY
Subscription for members $.72 per yetr; non-members $1.50
Advertising rates on agreement
NOVA DOBA,
Naslov za vse, kar se tiče lista:
6117 St. Clair Ave.	Cleveland,	O.
VOL. IX.
NO. 46
Kaj je izvedljivo?
Na gornje vprašanje, namreč, kaj je izvedljivo, bi mogli odgovoriti, da je vse izvedljivo, če so le za to dani pogoji v naravi, ki nas obdaja, in če imamo trdno voljo.
Transportacija se je razvila od primitivne, ki jo je predstavljala vprežna in tovorna živina, do današnje, ki jo predstavljajo vlaki, avtomobili in aeroplani. Velikanski korak je tudi od prvega primitivnega čolna in jadrnice do modernega oceanskega parnika in podmornice.
Človeštvo je že pred tisočletji hrepenelo po možnosti letanja po zraku in vprizorjeni so bili številni neuspeli poskusi, toda vsi neuspehi niso odvrnili drzne ljudi od na-daljnih poskusov. Pred dobrimi 25 leti so prvi poskusi uspeli in danes je fetalstvo tako razvito, da opravlja varno in redno potniško in tovorno službo.
Prvotna komunikacija na večje razdalje se je vršila potom kresov in potom posebnih odposlancev. Pisemska pošta, ki se je vršila potom vprežne živine in jezdecev, je bila že velika izboljšava. Nadaljna izboljšava v tem oziru so brfe železnice in brzi parniki. Vse pa je prekosil telegraf, kateremu je sledil telefon in končno brezžični brzojav ali radio. Vsi vemo, da je danes brezžični brzojav ali radio tako izpopolnjen, da se potom istega pošiljajo govori, petje, godba in celo slike na ogromne razdalje. Dandanes se ne vprašujemo, da-li je to ali ono izvedljivo, ampak bolj primerno se nam zdi vprašanje, če je sploh kakšna meja novim iznajdbam in izboljšavam.
Amerika je mlada dežela in ameriški narod je mlad, ta-korekoč v svojih mladeniških letih; poleg tega je ta narod sestavljen iz priseljencev oziroma potomcev priseljencev vseh narodov sveta. Izseljevali so se v Ameriko pogumni, svobodo ljubeči in po napredku hrepeneči ljudje. Bojazljivci in tisti, ki so bili z razmerami starega sveta zadovoljni, so ostajali doma. To je vzrok, da ima ta primeroma mlad ameriški narod za pokazati toliko novih iznajdb, toliko napredka na najrazličnejših poljih, pa tudi toliko zablod in beda-stoč. Toda iz napak se uči narod, kot se uči posameznik. Kadar postane napaka preveč očividna in kričeča, jo mlad narod pomete z mladostno odločnostjo.
Lep dokaz za to smo pravkar videli v presenetljivo hitri odpravi prohibicije. Znano nam je, da je bila prohibicijska postava trdno zasidrana v zvezni ustavi in obkrožena z navidezno nezavzetnimi trdnjavami. Toda, ko je bilo narodu prohibicijske nesmiselnosti dovolj in preveč, jo je pometel z naravnost čudovito hitrosto in odločnostjo. In pometel jo je postavno, brez nasilja in revolucije, s papirnato glavnico. Še pred enim letom se nam je zdelo to nemogoče, danes je fakt. To nam daje upravičeno upanje, da bo ameriški narod v dogledni bodočnosti pometel še z marsikatero ustanovo, ki se je preživela in ne odgovarja več času in razmeram. Ako nas vsa znamenja ne varajo, že pojejo metle marsikateri ustanovi, ki se nam je še takorekoč včeraj zdela trdna in nepremagljiva. Ameriški narod je mlad, agilen in drzen in ne mara ograj, na katerih je zapisano “nemogoče.”
Ameriški Slovenci smo prav tako del velikega ameriškega naroda, kot priseljenci ali potomci priseljencev drugih narodov. Izvedli smo kot narodnostna skupina že marsikaj, kar nam dela čast v tej deželi in tudi napram rojakom v starem kraju. To nam je bilo mogoče le, ker smo se že nekoliko navzeli duha Američanov, ki ne verujejo, da je kaj nemogoče. In v našo korist bo, če iz naših duševnih besednjakov še bolj temeljito izbrišemo besedi “nemogoče” in “neizvedljivo.”
Ko je bilo priseljevanje iz starega kraja skoro docela ustavljeno, so mnogi obupavali, češ, to pomeni konec naših slovenskih podpornih organizacij. Nekateri to verujejo še danes, toda ti so v manjšini. Drugi smo ob priliki tega preobrata obrnili oči na našo tu rojeno mladino, verujoči, da od tam lahko dobimo prirastka in zdravih mladih moči. Danes vemo, da je bilo to naše domnevanje pravilno, kajti vse slovenske podporne organizacije dobivajo znaten pritok iz vrst naše mladine. In še več bo tega pritoka, ako se resno zavzamemo in gremo na delo za pridobivanje mladine. Ne javkajmo, da je nemogoče, ker neovrgljivi dokazi govorijo drugače.
Bratje in sestre, nobenega društva J. $. K. Jednote ni, za katerega mladinski oddelek ne bi bilo mogoče pridobiti vsaj par članov. Vsako društvo naj si po krajevnih razmerah določi gotovo kvoto in jo skuša doseči in prekoračiti pred koncem tega leta. Nihče naj se ne ustavi pred slamnatim strašilom “nemogoče.”
Predsednik Roosevelt je v enem svojih govorov rekel, da bomo prav gotovo premagali depresijo, samo če hočemo. Tako tudi lahko damo J. S. K. Jednoti za 35-letnico v dar " tisoč novih članov mladinskega oddelka — samo če hočemo.
V uredništvu se nabirajo najrazličnejše knjige, revije in časopisi. Nekatere mora urednik vsaj deloma prečitati, nekatere pregleda površno, nekatere položi na stran za poznejši pregled, nekatere pa enostavno cmokne v slavni uredniški koš. To zadnje posebno velja za v cirilici tiskane brošure, pamflete in časopise. Cirilska pisava je morda lepa-in častitljiva, toda od slovenskih urednikov v Ameriki se ne more zahtevati, da bi se mučili z njo; morda imajo dobro voljo, nimajo pa časa.
Med vsemi literarnimi poset-niki uredništva spada nedvomno med najbolj ljubke vsakoletni obisk Velike ali Blaznikove pratike. Skromna je ta knjižica, toda njen pojav je kot brez skrben smeh otroka, smeh, ki ne pozna hinavščine in prevar sveta, belordeči smeh, preprost in sladak kot breskvin cvet.
Pratika je spadala med prvo literaturo, ki je bila dostopna kmečkim otrokom, še prodno smo znali čitati. Ej, s kakšnim umetniškim užitkom smo občudovali tri rdeče možake, s koso, lopato in cepmi, na čelni strani pratike! 'Kakšno divno domišljijo je moral imeti umetnik, ki je tem možakom pričaral na nfcbo sonce, zvezdo repatico, luno in zvezde istočasno!
Kako čudovita so nebeška znamenja, dež v obliki glavnika, sneg v obliki pisane plahte, grom v obliki strelice, vročic v obliki osmice, mraz v obliki rokavice itd. In kakšno prelestno umetniško galerijo predstavljajo svetniki, razdeljeni v 12 mesečnih oddelkov, poleg tega pa še po dostojanstvu v rdeče in črne.
Vsak mesečni oddelek je imel za nas otroke svoje odličnjake. V januarju s$Q bili Trije kralji, s poslednjim poprtnikom in zaključkom božične sezone. V februarju sta bila posebno cenjena Pust, z maškarami, krofi, poticami in svinjskim rilcem, in Matija, ki led razbija. Marc je prinesel Jožefovo, s prvimi trobenticami, vijolicami in telohom, včasi pa tudi Cvetno nedeljo. V aprilu je navadno privriskala Velika noč, s pirhi in kolači, z novimi oblekami in cvetečimi črešnjami; pa tudi zeleni Jurij je upoštevanja vreden aprilski odličnjak. V maju so bile Binkošti, Telovo in Urban, 'varuh duhtečih vinskih goric; takrat so zacvetele šmarnice in tisočere druge cvetlice in dozorele so prve jagode in črešnje. V juniju je bil Kres, s črešnjevimi banketi in vriskajočimi kosci. V juliju so se začeli in v avgustu končali Pasji dnevi; takrat so bile žetev in mlačev in začetne gostije s hruškami in jabolki. V septembru je preko belocveteče ajde priplavala Mala maša in nas obdarila s sladkimi lešniki, Mihael pa nam je pozneje pritre-sel zrelega kostanja in obilico drugega sadja. V oktobru nas je Terezija izvabila v sončne vinograde, katere so tako sladko opevali veseli črički. V novembru je Martin z gosko, kateri krščuje mlado vino in obenem pomeni malo kmečko gostijo. V decembru pa so Miklavž, Tepežni dan in Božič, ki predstavljajo višek hrepenenja in veselja za mlada otroška srca.
Potem sledijo v pratiki letni sejmi, ki so tvorili odlične praznike za mlade bosopetce. Vaški sejem je bil vselej težko pričakovan piknik za otroke. Že ledne prej smo ugibali, da-li naj investiramo naše prihranjene krajcarje, četrtake in desetice v orglice, v pipce, v cukrčke ali v konjičke, ki zadi piskajo.
Bosopeti junaki, sedeči pozimi med trskami na veliki lončeni peči, smo seveda natančno preštudirali slike slavnih mož v pratiki; prezirali pa tudi ni-
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Mož pa je samo malomarno zamahnil z roko in izjavil, da ga ta reč niti najmanj ne intere-sira. Tako najbrž odgovarja tudi bivši španski kralj Alfonz, če ga kdo kaj vpraša o španski republiki.
*
Iz Pariza poročajo, da so divjaki portugalske Guineje v Afriki napadli dva francoska letalca, ki sta bila prisiljena tam pristati, pa so ju spekli in pojedli. Po vsej priliki je bila ta gostija izpremenjena v narodni praznik ali piknik divjakov, kajti pečeni letalci niso pogosto na jedilni listi in taki ptiči ne padajo izpod neba vsak dan.
♦
Od Jurija iz Bele doline sem nedavno dobil uradno tiralnico za ubeglo pennsylvansko kuhalnico, katero pogrešajo že od 4. julija. Tiralnico je kot šerif podpisal Jurij iz Bele doline, kot javni notar John Balkovec, kot vrhovni zdravnik dr. F. J. Arch, kot porotnik John Žig-man, kot priče pa: Joseph Sne-ler, Math Pavlakovich, Joseph Pogačar, John Jurgel (?), An ton Eržen, John šuštar, Z. Ba-kil (?), Anton Jerina, Martin Hudale, A. Kosoglav, Joe Regina, Frank Kern, Aleksander Škerlj, Rosie Škerlj, pa Mary Kern in Antonia, kuharici. Ti-ralnica obljubuje $500.00 nagrade za povrnitev kuhalnice pri dobrem zdravju.
Do tukaj je vse dobro, četudi se mi je nekoliko pokadilo v nos pri zahtevi, da mora biti vsebina dokumenta brezpogojno in brezplačno priobčena.
All right, naj bo, ampak za tistih $500 ne prevzamem ni-kake odgovornosti, ker ni povedano, na kateri zmrznjeni banki so shranjeni.
Po mojem skromnem mnenju bo, kljub obljubljeni nagradi, vse iskanje zaman. Bogovi vedo, v kateri koruzni pragozd se je skrila! Skrivnost bo morda odkrita šele prihodnjo pomlad, če kuhalnica na kakšni penn-sylvanski njivi ozeleni. Nemogoče to ni, kajti če je iz Jožefove palice lahko pognala bela lilija, ne vem zakaj bi iz kuhalnice ne mogla pognati zlatoru-mena sončna roža!
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
(Nadaljevanje iz 1. strani) trične sile na mesec, pa jo bodo plačevale po dva centa in pol.
Zvezna vlada namerava vzeti v svojo upravo tudi vodne sile reke Columbia v Oregonu in Wa-shingtonu in vodne sile Loup reke v Nebraski.
Jugoslovanska Katoliška Jednota v Amerik1
Ely, Minnesota
ZAKLADNIŠKI TAJNIK William H. Woodin je zaprosil predsednika Roosevelta za daljši dopust. Predsednik je prošnji, ki sliči resignaciji, ugodil in je na Woodinovo mesto imenoval H. Morgenthau-a, ki je bil zdaj administrator urada za farmske kredite.
DELAVSKA TAJNICA Miss Frances Perkins izjavlja, da je zaposlenje v deželi za 23.5 pro centa višje kot je bilo pred enim letom. Skupen zaslužek delavstva se je v istem času dvignil za 34.3 procenta.
FEDERALNA administracija za javna dela je odobrila 45 stavbinskih načrtov za javna dela v dvajsetih državah, da se čim hitreje zniža število nezaposlenih v deželi. Predsednik Roosevelt je izjavil, da vlada ne bo izrabljala stiske ameriškega naroda v kakšne politične svrhe. Pri oddaji dela se ne bo vprašalo, če je delavec republikanec, demokrat, socialist ali kaj drugtega.
A. J. T.
ČUDNO
Španski kralj Filip IV. (1605-1665) je dobil priimek “Veliki” nekako takrat, ko je izgubil Katalonijo in Portugalsko.
Ka je izvedel za ta pridevek vojvoda Medinacelli, je dejal:
“Naš kralj je kakor luknja, ki je tem večja, čim več manjka.”
smo oglasov zdravil za protin, naduho in trakuljo in tinkture za kurje oči. Na kratko rečeno, pratika nam je bila literatura vseh literatur.
Nedavno sem dobil novo Blaznikovo pratiko za leto 1934 od Glasa Naroda, 2.16 W. 18th St., New York, N. Y., in za dobro mero še eno od Jos. Grdine, 6121 St. Clair Ave., Cleveland, O. Mala knjižica je to, pa vendar prav tako pestra, ljubka in domača, kot je bila pred 30 ali 40 leti in še prej. Njen pojav v uredništvu se mi ie zazdel kot vrisk mladosti, kot/ nasmeh brezskrbnega otroka, kot sladek odmev davne sreče.
Vse na svetu se je izpreme-nilo, velike države so se zrušile in na njihovih mestih so vstale nove, mi smo drugačni in življenjske razmere nas vseh so drugačne, samo pratika je ostala taka kot je bila- Iz nje diha vsa prelest brezskrbnih mladostnih dni, slično kot je dejal pesnik Župančič: “Tam za njivami, tam za brezami, zdaj sc skriva mi, zdaj izteza mi ročice v pozdrav moja mladost, norost!” Zato, bodi mi pozdravljena, ti stara znanka, ljubka, mala Velika Pratika!
BANČNI ODSEK zveznega senata je pozval 40 velikih bank širom dežele, da predložijo rekord svojega poslovanja od leta 1928 naprej. Senatni odsek namerava namreč izvršiti temeljito preiskavo bančnega poslovanja.
NAČRTI za federalno obdavčenje žganja in likerjev so v delu. Pretekli teden so se kongresni voditelji in davčni eksperti glede tega pošvetovali s predsednikom.
Legislatura države Pennsylva-nije se bavi s predlogi obdavčenja in kontrole opojnih pijač. V državi Ohio pripravlja poseben odbor predloge za kontrolo opojnih pijač. Predlogi bodo predloženi državni legislaturi, ki se snide k zasedanju 6. decem bra.
NARODNI DELAVSKI OD BOR, kateremu načel ju je senator Wagner, je v zadnjem času ugodno rešil 110 delavskih sporov in štrajkov ter se je vsled tega vrnilo na delo nad 200 ti soč delavcev. Zanimivo je, da je 70% sporov in štrajkov iz hajalo iz trmoglavosti delodajalcev, ki niso hoteli mirnim potom priznati delavskih pra vic za kolektivna pogajanja.
HUDA ZIMA je sredi preteklega tedna objela skoro vs< države vzhoda in srednjega za pada. V državi Ohio je zapad lo precej snega in temperaturi je ponekod padla na devet sto pin j n:1 d ničlo.
NA CHICAŠKI univerzi j< dr. A. J. Carlson štiri dni de lal eksperimente s 3.2-procent nim pivom na 50 moških in žen skali v starosti od 19 do 60 let Ljudi, ki so se podvrgli eksperimentu, so natančno opazovali, in dokazalo se je, da 3.2-pro centno pivo pri normalnem uživanju ne povzroča pijanosti Človek se more upijaniti s ten pivom le, če spije 8 do 14 steklenic piva po vrsti. Pivec p£ v takem slučaju čuti tako neugodje, da je dvomljivo, da b se kdo prostovoljno udal takemu pitju.	«
BRI1 IŠKI tovorni parnik Saxilby se je pretekli teden v hudem viharju potopil kakšnih 500 milj zapadno od Irske. Ladijska posadka, sastoječa iz 27 mož, je zapustila potapljajoči se parnik v rešilnih čolnih. Ladje, ki so se odzvale klicu na po-
GLAV.NI ODBOR
a) Izvrši-valnl odsek:
Predsednik: PAUL BARTEL, 225 N. Lewis Ave., Waukegan, 111.
Prvi podpredsednik: MATT ANZELC, Box 12,	Aurora,	Minn.	, 0
Drugi podpredsednik: LOUIS M. KOLAR, 6011 Bonna Ave., Cleveland Tajnik: ANTON ZBAŠNIK, Ely, Minn.
Pomožni tajnik: LOUIS J. KOMPARE, Ely, Minn.
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely, Minil.	p.
Vrhovni zdravnik: DR. F. J. AR OH, G18 Chestnut St., Pli-tsburgu-Urednik-upravnlk glasila: ANTON J. TERBOVEC, 6117 St. Clair *
Cleveland, O.
b) Nadzorni odsek:
Predsednik: JOHN KUMŽE, 1735 E. 33rd St..	Lorain,	O.	n
1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6207 Schade Ave., Cleveland.
2. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh, ji).
3. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St.. Joliet.
4. nadzornik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn.	^
GLAVNI POROTNI ODBOR:
Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton, O. . est on
1. porotnik:	JOHN SCHUTTE, 4751 Baldwin Ct., Denver,	Colo.	1'0r(]Bv,
2. porotnik:	VALENTIN OREHEK. 70 Union Ave., Brooklyn. N.	*•	|,
3. porotnica: ROSE SVETICH, Ely, Minn.
4. porotnik:	JOHN ŽIGMAN. Box 221, Strabane, Pa.
  -------------------------------------------------------------
Jcdnotino uradno glasilo:
NOVA DOBA. 6117 St. Clair Ave., Cleveland. O.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
Tajnik: JANKO N. ROGELJ. 6207 Schade Ave., Cleveland, O.
1. odbornik:	FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St.,	Jollet-
2. odbornik:	MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn.	___
Pravni svetovalec: WM. B. LAURICH, 1900 W. 22nd Pl., Chicago^,
   - _________________________________________________________
Vse stvari, tikajoče se uradnih zadev, naj se pošiljajo na glavncg* denarne pošiljatve pa na glavnega blagajnika. Vse pritožbe in prizive n*' r0|nj# slovi na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov. P ra zvišanje zavarovalnine in bolniška spričevali naj se pošiljajo n* v zdravnika.	^
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in izpremen1b* q, slov o v naj se pošiljajo na naslov: Nova Doba, 6117 St. Clair Ave., Cl«v®1* ' Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki je najboljša jugoslovansk* ^ varovalnica v Zedinjenih državah in plačuje najlibeialnejše podpore svojin* ?
Jednota je zastopana skoro v vsaki večji slovenski naselbini v Ameriki. hoče postati njen član. naj se zglasi pri tajniku lokalnega društva a*1 piše na glavni urad. ‘Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani belega p Ljetfl* neoziraje se na njih vero, politično pripadnost ali narodnost. Jednota tudi otroke v starosti od dneva rojstva do 16. leta in ostanejo lahko v & skem oddelku do 18. leta. Pristopnina za oba oddelka je prosta.
Premoženje znaša nad $1,500,000.00.
Odrasli oddelek je nad 104% solventen, mladinski nad 2,000%*
CU
moč, niso v bližini kraja nesreče našle niti rešilnih čolnov niti ponesrečenega tovornega parnika. Sodi se, da je vseh 27 mož utonilo.
AVSTRIJSKE pristaniške oblasti so dne 17. novembra zaplenile bavarski parnik Fugger, aretirale kapitana in krmarja ter zasegle več ton nazijske literature.
KRATICE ZA ZVEZNE URADE
(Nadaljevanje s prve strani)
jih zemljišč. Glavno sredstvo te pomoči je financiranje poljedelskih hipotek ob bolj ugodnih pogojih.
HOLC—Home Owners’ Loan Corporation, William F. Stevenson, predsednik. Ta organizacija skuša storiti isto za mestne hišne posestnike, kar FFCA dela za poljedelce, namreč preprečiti, v kolikor mogoče, da lastnik zgubi svoje posestvo vsled odpovedi hipoteke.
TVA—Tennessee Valley Authority, Dr. Arthur E. Morgan, predsednik. Svrha je razvijati obširne vodne sile doline Tennessee, Muscle Shoals posebej. To je prvi poskus v Ameriki, ki stremi za razvoj cele doline kot industrijalne, socijalne in gospodarske enote.
PWA — Federal Emergency Administration ol' Public Works, notranji tajnik Harold L. Ickes, upravitelj. Svrha je pospešiti zaposlenost potom javnih gradenj, za katere je kongres dovolil $,‘3,300,000,000. Te javne gradnje obsegajo ceste, mostove, cene stanovanjske hiše, šole, itd.
FDIC—Federal Deposit Insurance Corporation, Walter P. Cummings, predsednik. Ta organizacija bo izvrševala zakon, ki pride v veljavo 1. januarja 1934 in dobila zavarovanje vlog 5,700 bank, včlanjenih v federalni rezervni sistem. Poleg njih bo kakih 8,000 nevčla-njenih bank smelo pristopiti.
Izmed drugih novih federalnih agencij naj še navedemo SAB-—Science Advisory Board, pod vodstvom slavnega fizičar-ja Karl T. Comptona, ki soure-ju.ie znanstveno delavnost raznih vladnih departmentov, in CSB—Central Statistical Board, ki skuša zenačiti in izboljšati nabiranje statističnih podatkov.
F. L. I. S.
ODMEVI IZ ROl»Tl11 KRAJEV
(Nadaljevanje s prve trgovala vsa mezda toln(l [
dokler ne bo plačan
je za delavske družine hu ,,,
rec. Največ bodo trpel' °’•■
ker jim oče niti mleka 1
mogel več kupiti.
av
V ministrstvu za g°$°\w
V* i- *]
rudnike sestavljajo nacr1 ^ na o odtujitvi in uredit^,
činskih gozdov in paSni' odtujitvi zemljišč v koi'lS .^jfl tovalcev, ki jim primat zemlje, in o ureditvi £°	„j
sesti v bivši Bosni in ^1 vini. S tem zakonom b°. vSetJ žavni gozdovi oproščeni	UI
dosedanjih dajatev, na -strani pa bodo kmetova^* m® do svojih gozdov, ki PoS g na ta način njihova last-zakonom bodo urejeha 13 katera druga vprašanja- I u
I
Grof Kulmer je zap^^juj rodu veliko posestvo. ,	6'
grof Ljudevit Kulmer,llC poslanec v hrvatskem sli, $ l'f ki je v starosti 78 let posestvu Popovec pri	0fl
je to veliko posestvo zil	11]
banski upravi z določil0'1^ se na njem ustanovi s&^‘0j)e‘ S^i vinogradniška šola za 2a ^jl V svoji oporoki je tudi naj se zemljišča izročijo j tom. Zapuščina, ki j° devit Kulmer naklonil n*1 ^	f*t.
predstavlja vrednost 0 pol milijona dinarjev.	^
— ,*4'
Ksaver Meško je p°|e^. ■ ^ I % j. Cankarja v češčino naj^° vajani slovenski pisatelj-,^ jjr I'i^ kar je izšel nov prevod 1 w, ška z naslovom “Obi^ ^jlv Antoš Horsak, ki je	IjSl
češčino že celo vrsto ^e?.j c(' spisov, je sedaj oniog°c ^j0 |\ škim čitateljem, da	| \
tudi novejše Meškove i'° ^ I povesti. Zbirka obsegf I novel in šteje 256 stra^1, ^ I je v založbi SpolečenS^0^ I tiskarne v Prerovu, naS ^ I in grafik Rajko Šubic	I
to češko izdanje izdelal jp I teristično naslovno sti’aI1' I toš Horsak je vesten P1 ^ I j, ^ lec, ki dela z ljubezn'^' se njegovi prevodi £.	I v
rejo in nedvomno tudi P® I kvaliteti prispevajo k lL0 Ih.,' ki ga ima Ksaver češkoslovaškem.
US ENGLISH SECTION OF B
V Off»c'al Organ v
oj the
South Slavonic Catholic Union.
AMPLIFyiNG THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS
nd,0.
CURRENT thought
Gratitude
m
are the essential things of life that make a person
i'suf? • ntented?
»thing !(!ient amount of food necessary for daily existence, Wld„Shelter t0 rotect the body from the attack of tejdj. ertlents, relaxation in the form of entertainment such ierest lg ^°°ks, periodicals, participation in occupations that ’ an<^ assurance against deprivation and want^ of tv*0 °^tain the means with which to secure the essen-fsofn 1 e a person must either find employment and work led to ‘*.e e'se or establish himself in a business or trade most Prof 1S ^ilities and education.
iHstreSSi°nal man’ be he a a cloctor' dentist, lawyer, account-tafj, ,U('f0r> must depend on his skill in serving the public iof H '*v>ng, as must the trader, be he interested in the UanCCeries, meats, clothes, stocks, etc. meg ^Ployed in a factory, office or in outside work such 'It	a truck, must produce a certain amount of
)atth emP1(,yers in order to receive compensation or *1! the Td, f each working period, fin • pr°^essions, trades and callings are established on ClPle of serving the public, either directly or indirectly.
hS!*86 person s satisfied and thankful to have an $car 1 ^ to work for the essential things in life. When .jobs ssi0ri e’ as has been the case in the years of the present de-^ant of employment is felt not only by the man out , j,JUt hy the person engaged in a profession or trade as *]	°d- clothing, the proper kind of shelter, medical and
^ r*c> cannot be obtained when money is lacking, atty^t of the efforts exerted by the present administra-an(1 Kington the public is thankful that it has such an '0is ^bmsed leader in he person of President Roosevelt, 1thenV'ng to regulate conditions of supply and demand so average man will have an opportunity to work for 8 at all times.
u .
% 3lving Day will be with us next week. ' This national aside each year as a day to be thankful for the ,' ave in life. This year many people will be inclined 1 dp 11011 Thanksgiving Day as a mockery, for many men are still out of work. However, we can	look
1933, as an improvement over Thanksgiving	Day
\	be thankful that it is not worse.
Sobers of the South Slavonic Catholic Union, can out- TT anksgiving Day of this year as a day to be thankful ’	n*on has embodied in its By-Laws a provision to	help
!yea],+1uy in the payment of assessments. Beginning with lt°fofCe le P^n A A form of death certificate has been put Hot ’	means	that members of many years’ standing
!0f	or	be expelled from their organization be-
of money with which to meet the Union’s assess-o"’1 rnembers can secure a loan on the accumulated n the Plan AA certificate, based on the American f%;„ Cl“ lable of Mortality, by transfering from the Plan A based on the National Fraternal Congress fable of
Y.
Three Singing Clubs Unite in Concert
Lorain, O.—Tn celebration of its second anniversary, the Singing Club Our Home, with the co-oper&tion of the singing clubs Zvon and Zarja of Cleveland, will present a special concert on Sunday, Nov. 26, to begin promptly at 7 p. m. in the Slovene National Home.
The program will be divided into four parts.
Our Home singing club, under the direction of Mr. Louis Seme, will contribute several numbers: “Raste v polju” (M. Tome) and “Dekle, dekle, kaj bo s tabo?” (A. Mav), ladies’ chorus, accompanied by Miss Hermina Zortz; “Slanica” (M. Bajuk) and “Slovanska” (F. Juvanec), men’s chorus; “Oj poglejte ptičke” (J. Klemenčič) and “Na goro” (F. Juvanec), mixed chorus.
Zvon singing club, under the direction of Mr. Primož Kogoj, will offer two numbers: “Slovanski brod” (F. Gerbic), men’s chorus, and “Jezdec” (F. Pavčič) , mixed chorus.
Zarja singing club, under the direction of Mr. J. Ivanush, will have the men’s and mixed choruses participate in the concert with two number as follows: “Venček narodnih pesmi” (J. Pavčič) and “Zaključni zbor iz opere ‘Gorenjski slavček.’”
The three singing clubs together, under the direction of Mr. Louis Seme, will sing “Buči morje Adrijansko” (A. Haj-drih), men’s chorus, and “Nazaj v planinski raj” (A. Ned-ved), mixed chorus.
The last part of the prograrr will be sung by more than 15( singers. This is something thal has never been heard in Loraii before and you can be assure1.: that it will be something wortr listening to.
After the concert will fol low a dance. Music furnisho< by Our Home Orchestra.
Admission is only 35 cent: for adults arid 10 cents for chil dren.
Everyone is invited to attenc this celebration, and we knov you will be fully satisfied.
Agnes Jancar.
-------o-------
Napredek Lodge
Masquerade Dance
Euclid, O. — A Masquerade dance will be given by Napredek Lodge, No. 132, SSCU, next Wednesday, Nov. 29, at the Slovene National Home on Recher Ave. Various prizes will be awarded, among which will be included those for masquerade costumes.
Thirty-fifth anniversary of our Union will also be observed at this dance. Admission is only 25 cents per person. Excellent music will be provided for.
Mary Korencic.
A great ovation was given Bro. Paul Bartel of Waukegan, 111., Supreme President of our Union* at the banquet and dance given by St. Aloysius’ Lodge, No. 6, SSCU, of Lorain, 0., last Saturday, Nov. 18, in observance of the 35th anniversary of both the local branch and the South Slavonic Catholic Union. Bro. Bartel was the principal speaker at the banquet, with speeches also made by four other Supreme Officers in attendance, namely: Brothers A. J. Terbovec, editor-manager of Nova Doba; John Kumse, President of Supreme Board of Trustees; Janko N. Rogelj, First Supreme Trustee, and Louis M. Kolar, Second Supreme Vice President. Two charter members of St. Aloysius’ Lodge as well as other prominent members of the branch were called upon for speeches. The following day (Sunday) Bro. Bartel attended the meeting of St. John the Baptist Lodge, No. 37, SSCU, at Cleveland, accompanied by Brothers Kumse, Rogelj and Kolar.
J. and O. Racquet Club of
Cleveland, O., with S. Richter president, held its first indoor tennis matches at the Grays’ Armory last Saturday. This club, composed of young Slovenes interested in the game of tennis, has for its aim the development of tennis players and social entertainment. A card party is scheduled to take place on Thursday, Dec. 7, in the reception hall of the Bond Baking Co. Meetings of the J. and O. Racquet Club are held every second Tuesday of the month.
The Eveleth Rangers hockey team of Eveleth, Minn., has selected “Glee” Jagunich as its defensive coach. Jagunich is a former Kansas City hockey star and one of the most valuable defense men in the Central circuit.
Singing Club Our Home of
Lorain, O., announces a joint concert to be given next Sunday, Nov. 26, in the Slovene National Home. Zarja and Zvon, two Cleveland singing clubs, will contribute their talents to the concert.
Domovina to Celebrate 25th Anniversary
V
j, * need
When Good Fellows Get Together
By A. J. Klančar
jl f.
lK°Jii
■d^
* Competition
blesti
me, O. — Every-are outside influ-,,, ■- the ir,feting with the SSCU „pinj ^h. erest of the Slovene
P1^' C>a WS nothing left for
i.1,1 Kv lhis	on to do but t0
,rsf ^anCeC?mpetiti°n. It must etc ^ dance, party for Jhe SSCU has one o-^oveu’ *s ^e usual case I/ aboUj.(. y°uth everywhere r/' C ®ee]<- m grouPs-In groups 2 lL 0utside entertain-
er°ulils Usuallytrue
v? at SqS. enioy themselves 'J)i a °la^ functions held
/ sStc-Ul-beMf“- *<*
,J" ^ bes+ ?aiiTzation to fur-
f: lr\Snt Z thie form of eu' j V* % i0 else suffer the
r V> n;trestof the sl°-
J \, n ,hese young Slo-1? \ y a cha for much; just ^	°ccas; Ce to have a good
fi	same
>	5'	Gry modern youth
Joe Golicic, ilj '	No.	41, SSCU.
a;:	^°Th telling
o I
5 So Mr-GoW-
lii1’ ■	,	ad	teeth like
V* N; A Br<2at did you say? \ Ntth r: 0h’ noth"
a^you Were grad-|	Used	to	them!
®ere
Hello, Everybody!
Brooklyn, N. Y.—The 26th of this month marks the day the Singing and Dramatic Society Domovina celebrates its 25th anniversary. The day’s program, to begin at 3 p. m., will consist of singing by both the adult and children’s choruses and the performance of Finzgar’s “Divji lovec.” Dofnovina has never failed to distinguish itself, but on this occasion it will cap all past achievements and prove that the renown and admiration has not been without reason. The oldest existing cultural society in New York, it has contributed most to preserve in a far-away metropolis the tender songs of homeland, and who made and still makes the traditions and customs of that land, as exemplified by its dramatics, live in our midst.
The concert will begin at 3 p. m. The admission is 75 cents and the tickets will be good at both performances.
V. F. Orehek.
When “the chief” gave me
conversation inside
The
Center Ramblers
Center, Pa.—Who wants to be the proud owner of a turkey? Here is your chance. Opportunity may be knocking at your door, and it knocks just once, so answer it before it is too late. The turkey will be cne of the finest you can obtain.
The turkey will be given away on Nov. 25 as an added feature of the dance to be held in the Center Slovene Hall. Good music will be furnished. Refreshments yvill be served. The turkey will be awarded at 10 :30 p. m. Come up and have a good time.
Antoinette Mozina, Sec’y,
No. 221, SSCU.
Ely, Minn.—Put on your specs, and make yourself comfortable, ’cause your little Stanley’s on the air again, but just long enough to tell you all about the big Gopher dance tomorrow night (Nov. 25) at the Washington Auditorium. So put on your glad rags, pick up your friends and come to dance to the new, snappy tunes of Dust’s Rhythm Roggies. Won’t )u? Every person xoming to the dance will receive a keen novelty program to keep track of his or her dances, and, after that, to keep for a souvenir— “ain’t that keen?” So everybody, come on up and see us, won’t you? Heh!
Little Stan received a nice letter from a Mae West who resides in Mullan, Idaho—but unlike Betty Boop, she lets me know her name anyway. She is A1 Gorshe’s cousin, Josephine Gorshe.
But Betty Boop is a great kid, too, and don’t you forget it!
Don’t forget to be at our dance, everybody. Admission is only 35 cents per couple. I hope to see you at our dance, and will have more news next week.
S’long!
Stanley Pechavar,
No. 2, SSCU.  o-------------
Success comes to many by chance, but they always give themselves the credit.
NOT SO ODD
“I think it’s a disgusting state of affairs when one reads of comedians earning more than cabinet ministers!”
“Oh, I dunno. On the whole they’re funnier!”
 o —
UP TO DATE
“Miss Youngleigh must be much older than she pretends to be.”
“How is that?”
“I asked her if she had read ‘Aesop’s Fables’ and she said: ‘Yes, as soon as they appeared.’ ”
John Zupan of Cleveland, O., was elected president of the freshman degree class of Kent State College, Kent, O.
Could Put Up With It
“Well, Tommy, are you glad to see me?”
“Oh, I don’t mind, aunt. And anyway, Daddy said he didn’t expect you’d stop long.”
-------o-------
BETRAYED “Say, what do you mean by telling Smith that I was a blockhead?”
“Why, it isn’t a secret, is it?”
previously increased under the NRA by $309,911 a year.
Three SSCU members of Ely, Minn., are candidates for election to city offices to be held Dec. 5. Michael Bacar is running for judge, Joseph Koscak and Stephen Banovec for aldermen.
Five persons drowned in
Lake Desplaines at Joliet, 111., two of whom were Slovenes: Steve Vrtin, age 72, and Louis Rolih, age 24.
National Recovery Administration reports that the Retail Code Authority of New York City denied the petition of a retailer employing about 1,500 persons for an exception of the code’s provisions to permit him to pay a minimum of $12 a week instead of $14. As a result of the decision, the retailer, whose name was withheld by the Code Authority, estimated that he would have to increase by $200,000 a year his payroll,
Clairwoods, English-conducted lodge of S. D. Z., will sponsor a three-act play, “Scandal in the Valley of St. Florian,” by Ivan Cankar, which A. J. Klančar has translated and adapted for the English stage. The proceeds of the play, which will be presented in the Slovene National Home of Cleveland, on March 18, 1934, will be for the benefit of the Cleveland Jugoslav Cultural Garden, of which John L. Mihelich is president, and will constitute a contribution Of the American-born Slovenes toward the advancement of Slovene culture in Cleveland. The play is the first of its kind to be presented on the English stage.
According to unofficial re ports, Dr. France Strle, Ljubljana art critic, will write a critical biography of Harvey Gregory Prusheck. When Prusheck was in Jugoslavia in 1930 he visited the artists’ colony in Ljubljana and there met Dr. Strle, who has already given the skeleton of the biography in his article in Dom in svet, a literary monthly publication.
the present assignment to cover the St. Aloysius-S. S. C. U. jubilee transpiring in the Slovene. National Home in Lorain, O., a feeling of shy enthusiasm came over me; and I felt again like a cub reporter-on his first assignment. All that I had learned in my journalism classes in the U. of I. and as a reporter on the night beat in Champaign welled to the brim of my conscience: canons of journalism, dockets, sleepy nights and nocturnal adventures in police stations and firehouses; accuracy, arrests, restaurants, sheriffs and the “fire boys”—but what towered most in my mind was the word “accuracy”; you see, my mind is still in a haze of John Barleycorn, my condition being analogous to a London fog. But, here goes,!
I had always a desire to meet my brother in the field of translation whose fine work in translating Jurcic’s “The Tenth Brother” merited, I thought, a closer examination of his “life”; and I wanted to do some literary log-rolling for him. “The little chief” suggested that I attend the banquet where I would be sure to meet him; and “the big chief” offered to take me down in his good Ford, “the Elyria.” But as it turned out, the little chief finally notified me that I was to meet him at his home at 4 o’clock Saturday afternoon.
I arrived there at 3:30, waited ever so patiently till 5 for the little chief’s family to get good and ready, and eventually we started for Lorain. I sat in the back seat of the little chief’s car which still runs and dreamed, while his charming wife did the front seat driving. It, however, wasn’t long before I discovered that the little chief drives his own car. I wondered if he realized what a sweet voice his wife had, how charming was her fussiness, what a lucky fellow he was to be the papa of a 10-month-old girl, if marriage were as bad as it is joked about.. .
We arrived in Lorain about 6 on the threshold of the Home, a fine yellow brick building in the modern style, cubistic and paid for. Now I must say that the big chief is a very sensible man, a good instance of which is the present case of his foresight. He had informed his fel-low-slave-in-journalism that the banquet was to be at 6; but it wasn’t. He had fooled us? No! There is nothing mysterious about this seeming lack of time perception. The chief, being somewhat of an Einstein, had calculated that considering the relativity of the distance of Cleveland and Lorain and the perpetual condition of his assistant editor’s motor, the latter could not reach Lorain at the calculated time which was scientifically measured to be 7 :30. But even science, it seems, can be fooled by the conduct of the little chief’s car.
At his suggestion we slushed our way toward the mansion of the president of the board of trustees. I vaguely remembered as I stood at the door that I had once met his charming, learned daughters; yes, charming and . . . but that I mustn’t rhapsodize (not good reporting to do so and besides I have learned in my own quaint way that charming women should not be told such things in print—or writing ... I heard the big chief’s boyish laugh and men’s
door opened; we stepped into a tastefuly furnished parlor, the little chief and I took the dining room, whose walls were lined with the bric-a-brac of pottery, the women remained to pick up the threads of last week’s gossip about this and that and perhaps these and those.
There was something homy about the room that made me feel right at home, and I settled down to my “vodka” which my host offered to me time and time again. I felt happy; I was amused; and soon I was inebriated. I was happy because I was in good company—the supreme president was there; I was entertained by the first supreme trustee’s little bag of jokes about the little chief’s misadventures at the Ely meeting; I was already in that haze I mentioned at the outset . . .
I don’t know exactly what led my host to guzzle my poor throat with the “vodka.” The first supreme trustee had introduced me as “that fellow who translates Cankar.” Maybe it was that that did the trick. I know my host,'tne president of supreme trustees, has probably read Cankar’s “Moje življenje”; and besides it is understood that writers and even translators have a peculiar love of the bottle. So I guzzled into the night . . .
Just a little before we left for the banquet, a young, celluloid-ri m m e d- bespecktacled man stepped into our company and was introduced to the little chief (who had not yet met him, a state of affairs which is only peculiar to editors) and me as the man who translates Jurčič. He did not at first perceive that I was the man who translates Cankar and I modestly remained unknown for a while. The first supreme trustee and he immediately got into a conversation about the good old days at Dubuque College, an institution which has done more for our immigrant-students than any other college I know of. In this conversation the little chief and I joined, too, being of the same breed. From then on till we left for the Home there was no end of anecdotes about dear old professors, “študentska lumparija,” and what have you to say . . .
The women had gone ahead of us like good scouts and we followed shortly. I walked in the company of the supreme president, who, bye the bye, came all the way from Waukegan, Illinois, to attend, and the little chief. When we had reached the Home, I parted with “the boys” to explore the town. The previous night I had attended a meeting of the Jugoslav Cultural Garden Club of Cleveland; and as you might well know, I had heard enough speech-making to last a year. I walked and walked about a hundred-yard radius of the town, and returned stopping on the way to buy some cigars. Cigars are my weakness, and I smoke them as the French writers are said to drink coffee and the Slovene writers to guzzle “vodka.” As I walked back I planned my crusade against editors who buy for themselves 10-cent cigars, while the poor writers have to be satisfied with a 5-cent one, that is, if they get it at all.
A nice place, that Slovene National Home. I liked it. It Continued on Page 4
Harvey Gregory Prusheck
A Slovenian Artist’s Development By A. J. KLANČAR
In the mysterious caverns of the artist’s soul may we find an explanation of his creations. Thia is especially true when an artist believes that art is for art’s sake, that true art has no real, social value, that the function of art is to express the subjective feelings of the artist on a canvas offering the most scope for his impressionistic palette. For art to the Modernist is after all a colorful, rhythmic and somewhat orderly expression of his inner life—that and not a mere reproduction of the mechanical life-processes. If we were to state the matter psychologically, art is organization toward beauty of the vague, fleeting effusions which issue from the deeper wells of the artist’s psychic energy.
Moreover, we know that in the unconscious mind of man are retained all the impressions of hisfluxible environment, that an aptitude which through certain predilections becomes a talent must be developed in a particular environment to reach fruition, that a man’s personality is in part the result of all his environmental influences and that a man’s individuality is expressed in his philosophy and work. But there are some influences that are stronger than others. A man’s birthplace is one. Even though a continent and an ocean separate a man from his homeland, the soul of his race and the memory of his country still find a covert expression in his literature, music, or art; his origin comes out even if he had lived in a foreign land for 27 years and had assimilated its culture into his art.
Such a man is Harvey Gregory Prusheck, who has the distinction of being the only Slovenian artist in America. Although he has become an American citizen, he has yet remained a Slovene in spirit. His one aspiration has been to paint naturally, truthfully and sincerely the di'eams that are revealed to him. With great simplicity, he paints the things that are dear to his heart. For an artist who fosters such ideals, his interest in nature, primitive Indian culture and the scenery of Slovenia is not surprising. And these are, for the most part, his most fruitful preoccupations.
Prusheck tells us in his autobiography published in “Dom in svet’ how once in his youth his father had pointed out to him the famous old city of Ljubljana from the top of a hill in Sodražica and how he “had painted this beautiful white Ljubljana in his soul.” He still does that; his canvases still retain that exalted sense of color and shadow which he developed in his childhood haunts round “beautiful white Ljubljana.” As a grade school student, he learned by himself to express in clay and wood the natural life of his native Sodražica ; and the urge to draw found its fruition in his 16th year. Then as now he drew as he saw and knew.
An artist is a restless searcher for beauty. When he has exhausted the aesthetic wealth of his near abode, his imagination seizes him and wanderlust takes him to Austria, France, Switzerland or even America. Prusheck canje to his adopted country in April, 1906.
But the most memorable date in Prusheck’s life is 1911. Till then he had worked in facte lies, forests, wherever he came to in his odyssey. About this time wanderlust took him again, and he wandered to New York. A visit to that metropolis
is worth a world of experience. Prusheck found it so. His life was enriched in the way of new acquaintances. It was there, too, that he decided to make art his calling. Looking into the windows of one of New York’s many fine art galleries, he realized suddenly the mission of his life. He was to paint those disturbing dreams that never ceased to brim to the top of the cup of hisi subconscious! That urge to paint re-enforced his efforts to get a job, so that he could buy painting materials. Thus began a new life for Harvey Gregory Prusheck. He turned his hand to many occupations, but he always found time to draw, paint and experiment with colors, always to please his rich fertile personality.
With an indomitable courage, a wealth of 35 cents and the bad service of the Illinois Central Express, he landed in the vicinity of the Jackson Park Art Colony, the home and rendezvous of the whole tribe of Chicago cubists, futurists and expressionists.
Chicago is a very friendly city if you happen to meet the right people. Prusheck did; for the first time he met artists who really interested him in their work. Blanding Sloan, painter, teacher and stage decorator, was his first teacher. After having studied freely the work of his new-found friends, he did some wildly primitive compositions on his own. These first serious attempts showed no knowledge of technisque, bui they were expressionistic to a degree. He had mhde nature his academy, and continued to study by himself. This was the beginning of Prusheck’s artist career.
You see, Prusheck had to paint; in factory or studio, it did not matter, but he always had to paint. As a child of 6, he had whittled away on some linden twig and painted with colors he concocted from roots, berries and pulverized clay. Much later in Cleveland, he varnished and decorated automobiles at Fisher Bodies; for four years he painted there in an attic after a hard day’s work. But that is getting ahead of the story—now in 1912 he got himself a job painting carriages. Painting! Painting! How his love of color has dominated his whole life,!
In the spring of 1916 Prusheck obtained work as a mural painter. As he himselfs says in his autobiography:
“In a few days the head painter assigned me the ceiling on which I painted saints from a colored reproduction.”
He soon quit this work because the urge to express those subconscious w e 11 i n g s came upon him again.
Again he turned to his own painting and began to work in his own primitive and natural style. He created as his own fancy dictated. On the advice of a well-known Chicago artist, Prusheck exhibited some of his works at the colony’s exposition and received the praise of the local critics.
That artist was Blanding Sloan. The American Independ ent Artists’ Society, to which, among many other societies, Prusheck now belongs, made him one of the chief exhibitors at Marshall Field’s, the rendezvous of the Chicago modernists. The “Weisenborn bunch” was supreme there, and it was there that Prusheck first met Weisenborn, one of Chicago’s outstanding, highly meritorious artists. He had already in the years from 1911 to 1913. made the acquaintance of Ross and Shiva, fine artists who have
Business Declined 50 Per Cent With Blue Eagle Loss
When Good Fellows Get Together
(NRA Special News Bulletin) Gary, Ind.—The loss of his Blue Eagle meant a decline of 50 per cent in his business, Theodore Rohutus, restaurant proprietor, said as the emblem was restored to him by the local compliance board after consultation with Washington. Rohutus ’Blue Eagle was removed by N. R. A. authorities on Oct. 6, he being the first employer to suffer forcible surrender of the insignia. Immediately, so it is said, his business patronage began falling off. There were six Blue Eagles plastered about Rohutus’ today. “Oh, boy, am I glad to have ’em,” he exclaimed, as he stood back and admired them.
 o-------------
Johnny Knew His
Teacher:	Johnny,	if	five
sheep were in a field and one jumped out, how many would there be left?
Johnny: There wouldn’t be any left. You might know arithmetic, but you certainly don’t know sheep.
 o--------------
Source of Pleasure
“Bliggins entertains a good opinion of himself.”
“No,” replied Miss Cayenne; “his good opinion of himself entertains Mr. Bliggins.”
also had a hand in molding Prusheck’s artistry.
From this period dates his philosophy of art. He had studied the works of his associates and found many influences and widely differing artistic individualities. From Weisenborn, Ross and Shiva, Prusheck learned not a little. Besides he knew the artistic credoes of all his other friends who worked in the plastic arts. It was at -his time, too, that his own artistic theories found a point of clarification. As he himself says:
“I was inclined toward cer-;ain motives which gave me the freedom to express myself easily in color and form. I gave preference then to blue, green, :'ed and yellow. Black and orown colors I hated like poison. About the time of the World War I noticed that 1 jften used blue and red. My paintings became very weak hen, so that I began to select Wronger compositions and to irrange their forces one against :he other.”
He had at first that morbid iesire to tell something new in i novel, startling, violent fash-on. With each discussion his adical ideas toned down, so hat Prusheck commenced to Jo more creditable work. His earlier lack of discipline and mterion, he displaced by a tolerant and studious attribute toward other masters besides Cezanne and Picasso, who are the two foremost modern rebels against classical art. His subjects were drawn from his American observations. About this time his paintings were becoming more abstract. Here Prusheck departed from his earlier naturalism for the first time to create in the symbolic-realistic style of his later works. After 1919 he ceased to torture the senses and soul of the beholder of his vortex pictures with symbolical landscapes that made him “shiver and admire.”
Growing in artistic fame, Prusheck held in 1919 a one-man exhibition which was hailed by both artists and critics. Soon after the war he again became a church painter, but this time he was chief artist. His work took on a more serious aspect, for he began earnestly to sketch his subjects before painting them. He discarded his former strong colors and wild rhythms and worked with a happier, lighter palette.
(Continued from page 3) made me realize that our Slovene folk are good citizens, pioneers, and builders of our nation. There was no mistaking that when I heard and had seen our rugged, hardworking folks give expression to the heroic spirit with which they founded the S. S. C. U. They should be respected for that reason, and admired and loved and cherished in the hearts of all good American Slovenes. That was one banquet at which I learned to do all that, and I have my fellow translator to thank. Some day I shall write an article telling you about this idealistic, clear-visioned, studious young man.
One of my hobbies is the study of the history of dancing. You see, I rather study than dance, would rather discuss dancing than dance. My friend and fellow translator is much like me in that respect . . . We sat out the dances and discussed creeds, philosophy, literature and those things which serious students like to chin about. So the event passed.
Life is full of comedy; I find it wherever I go—meeting, school, dance hall, etc. And 1 found it in Lorain, too—a gay, frolicsome, petulant kind—in the girls and boys dancing, in the conversation of the old folks, in refreshments, in the puerile behavior of a certain young man who is a very good chairman but a very bad sport, in the idea of the crusade that the many guests were to wage against that young man, in the jolly singing of “the boys” who sounded like undertakers singing a jolly dirge, in the comradeship of the supreme president of S. S. C. U., in my own report of a time I shall never forget. It doesn’t matter how you’re drunk, but:
“Be always drunken. Nothing else matters: that is the only question . . . Drunken with what? With wine, with poetry, or with virtue, as you will. But be drunken ...”
Do Your Part
Getting Around Pa
Remember that getting right, planning right, working right is only another way of combining wholesome laws with honest management and workable plans—these are all essential to operation and co-operation in our South Slavonic Catholic Union, as well as in the George Washington Lodge.
Lodge officers, do you find your members pulling away from lodge work? We know there are organizations to which our members belong; but there’s a reason if our work is less attractive than the others. Are the officers to blame? When an English-conducted lodge, like the George Washington Lodge, with a large membership, well located and equipped, is dormant, don’t look outside for the reasons— look inside.
The officers who are worthy leaders plan intelligently, in advance, so that the lodge does not stagnate.
Fraternalism has erected a mighty structure. Are we going to destroy this structure by our inactivity? Our South Slavonic Catholic Union is today very much in need of a wholesome program of publicity to establish in the minds of the people.its twofold purpose—to plant in every community lodges to cater to the highest and best social demands of our associated life, and to bring an economical and adequate fraternal protection plan within the reach of all people.
Too few people outside the immediate membership realize what a mighty organized force fraternalism is, what an enormous business structure has been erected, and with what care every department has been perfected and safeguarded.
It is up to our leaders, through the local lodge, to bring the people to know that the lodge system is the most readily responsive institution of our day, providing a real forum for all citizens, answering for the initiative and referendum, because it is in itself the voice of a constituency unstifled and all powerful. It is the highest form of representative government.
We must bring the people to know that the lodge system is a cohesive force not equalled anywhere. That it has stood the tests of readjustments and has perfected reforms that the wisest statesmen have declared would have been impossible under any other form of government.
We must show the people that the measure of business publicity effective through the lodge has made corruption and graft impossible in fraternalism. It has kept managements responsive to public demands. It has prevented the waste and extravagance incident to other plans of protection.
It is our duty to bring the people to know that fraternal ritualism, based on the most striking events in sacred and profane history, is emphasizing the highest measure of patriotism, integrity and personal purity. It is setting high ideals for individuals, for families and the nation, giving pre-eminent place to the crowning virtues that are the foundation of our national greatness, the brotherhood of man and the sacredness of home life.
S. S- C. U. and George Washington Lodge members, let us build better and bigger. Let us steadfastly resolve to make our lodge and Union a credit to the community and ourselves. Fraternalism in our Union will reach its ultimate goal through lodges. Lodges are the only channel to the hearts and homes of the people whom they 'serve. Locally our organization
“TENTH BROTHER”
By Josip Jurčič Translated from the Slovene Text by Joseph t<
(Continuation)
The Tenth Brother could not speak further. He coughed, and blood came through his mouth. Lovre helped him to sit up.
‘Cousin, you better go now!
— I like to be alone now. — I am going to send for the priest to square up my worldliness! Tell my father, to come to me!
— Find out if I hurt Marian badly! — God forbid! — It happened in anger and without thought!”
Lovre promised him to do everything, send the doctor, and come back in the afternoon. Then he left.
CHAPTER XIX
In the meantime Krjavelj sat in the adjoining room, repairing an old basket. He strongly regretted that he made, at the time when he built his house, such sturdy oak doors, so that not a word could be heard from the next room. That the two, in the next room, were making the last will Krjavelj was just as certain as he was that some day he will go to heaven, where he will do nothing else but eat and drink, that is, if Krjavelj’s idea of heaven is correct. And, at this moment, he would gladly promise to Saint Peter that, over there in the eternal saltation, he would fast a half of a day if he could only hear now to whom Martinek Spak intents to leave those dollars and dimes which he has buried somewhere and left in charge of the devil. Three times he broke the willow which he was pulling angrily, because he could not hear anything.
Then the man began to wonder and ponder with what could he win Kvas when he comes out, so that he could learn how Martinek’s will was made. He thought for a long time what he could give him. At last he must have found the right thing, because he threw the basket away, rubbed his hands joyfully, pushed his hat back, and spread his wide mouth in a grin so that it looked as if he were yawning.
Kvas came from the room, and proceeded to leave.
“Wait, wait!” shouted Krjavelj after him. “I will give you a dish of such a delicious sour milk as you ever drank in your life. It is true that it is goat’s milk, but if you put in a few crumbs of bread, it will be a meal as one seldom gets. Then while you will be eating, we will talk about something.”
Kvas did not care to bother himself with the old man, and hence he did not reply, but left.
“Oh, you long-legged scarecrow!” mumbled Krjavelj, “who do you think you are, an emperor or a king because the tail of your coat hangs down? Just wait, God will smack you one around your ears, and then you will be only too glad to eat goat’s milk. But I will not give it to you, no, by, God, I will not! May I burn five years in the purgatory if I will give it to you!”
Lovre Kvas did not hear this angry outburst. Partly because he was already too far and partly because Krjavelj was speaking more for his own ears than for someone else’s.
The sun was already high in the sky when Lovre was walking toward the castle. He knew that he was missed at the Sle-menicc. He knew also that he will not be able to avoid the question concerning his where-
must be virile, life-giving, efficient, or wc miss our goal of achievement. Study your needs through capable committees and meet, those needs now. Do your part!
Frank “Lefty” Jaklich,
No. 180, SSCU.
about all this time them that I was by Brother till now, strange to them, -to himself. He did n0 ,| '^ožuj^ tell them everythin#’ ^ !)e»a b0 vent some other p'aV 'J& swer, it was diffi*®1* J*
If he had carried t» fhich Martinek Mr. Piškav at once, - , lose still more time- ^ decided to go first t° menice and fulfill wish at some later t^pMi About two hours castle family and yesterday had gather® breakfast. It seem® . to them that Kvas c0l^orjl found anywhere, and ■ they tried to guess
could be. But the men
gan to talk about ot Manica was Qu‘e 1 various questions friend she answered 1 . way that she could ie that her thoughts 'Vl^ where than in the con^ Marička, seeing this, | c oming the temptat'0^ her friend that she ^ for someone who was became silent also.	r
The breakfast **?, ^ «•) D, over when the	(tTafoe
judge, Mr. Mežon, eI16 a i v kol was accompanied ^ ^ .
lanky, “evil spirit’ j people call “constabc_^
“So, you come tod«, \ invitation for yesterd8-^ is not nice of you, (
If I knew that yon t yesterday I would ^ way to avenge myse‘ ’ ^ you did not do me the sS>
“Sero venientibus who is late, let him bones) —bones are ^ for me,” cut the laI1(1^.)]0|
Mr. Mežon, the judge> £ a heavy set man wit ^ nose and short cr0^^i “But I must tell you s^l else. It seems to nre ,1 are not aware yet t ^ rible crime was com
your neighborhood. .(if
All were surprised a
ened.
“What is it, a asked Dr. Vencelj- ygtL Almost, or it pen to be. It is proba will die,” replied the ^
“Who?” asked seve1'*
“You are his do not know yet! & U', ■ here today unkno"111^* was informed on thc^ ^ some culprit beat ‘' gt death the son of the 0 man from Polesek.
“Marian ?	ImP0^#«; *a
were probably misi°*0 A was here l^st night-Vencelj.
‘I say Marian!	^
last night. That I 11 taken proves to yon	^ ,
I just came, from	g\it
cannot talk, and tllCU J who must be soifl® 1 physician—so I	^
that he must not be for three days. Yret jfl1 begin the investigating,
The gentlemen, I help me in this.”
After this announ^^jpi1
nica arose. A terrib ^ jj enveloped her. She c walk from the ta
d00r'	tici«*
Her mother, n°
hurried after her. -ait 4 “My teacher, ^r' he remained in the night. He came ho'1 will know in	if	t\
Marian turned,	^
was anyone else ^ ^11^. said the lord of Sle J “Good! I shall Mr. Kvas is the Where is he? PlcayC said the judge. . u6<J)
(To Be Conti*3
If1
\ ifei
it ma>‘
tho'
$
w
lie
izsodbe r;
;iv Mi
fcuštv
^napo
jjs
Little Bobby, the other day, assumed a knowing look and said to his father: ‘Trp awfully sorry to think how much trouble I make for mamma.”
“She hasn’t complained, has she?” the father asked.
“No,” admitted Bobby, “she’s very patient—that’s just it. But she often sends me to the store for things and it’s a goad ways off and I guess she gets pretty cross waiting so long when she’s in a hurry.”
“Not often, I guess.”
“Oh, yes, Daddy, she’s nearly always in a hurry. She gets everything all ready for baking and finds at the last minute she hasn’t any soda, or something, and then she’s in an awful stew, and I can’t run such a long distance, you know, and—1 feel terribly sorry for her.”
“What can we do about it?” asked the father.
“I was just thinking, Papa, that perhaps y°u might get me a bicycle.”
A Scientific Question
“Nothing is ever totally lost or destroyed,” said the professor of physics.
“In that case,” said the simple and frank person, “how do you explain the tact that everybody loses umbrellas and you never meet anybody who has found one.”
Why Should He Know
Mew Boarder: Where’s the (bathroom I'1 this boarding I house ?
1 And Another: 1 don’t know —I’ve only been living here a month.
13‘ aiaji od o
^ mu
' Se nj
b°lezni
^feinu
topki 'note
da |
H 2a
je v: tazpr; ftobe;
It Of
He
da
.ot*
nd °jt0 to
1 Prot 10 Pore ‘trati član dotič Poroč ie or ;lega %n
I?11105 Jl1 Pri
t
»K*
»ost.
I
k
K.
it i’
K
's
Pos
s
A
to
V
*0
:N(
K
s
bi
X \ S ■
v
N > Mit
H
. porotnega ra J. S. K. J.
55-33
a (jri|.^ar^na Barbaricha, »dist!,8 Va SV- Jožefa št. 45, Indiana-Clan ^ ^ h1vr mu je biia od_ plausi0*' jo Jo’niška podpora od c uit alf; k oda,,f 1933 naprej. Član 2dthel: (Ofa ne 4- marca 1933. eavfi ^ j 11 Je bila odklonjena •	poročila	Jedno-
fi ClaVnal v času nJe’
iitfj 1 v smislu pravil in regtoJ. Poročilu vede-
fednote *• Pr°^ Prav^om nil_
d'U ^iMnilo, da ne tftyj * bil bolan in da je se i« ]ahka dela- Glede >ta7nVr®^a Pri društvu po-
a »ObenVa’ katera pa ni na' °^b0l ega zaključka. Po-
ij p Je razsodil s tremi
Ho J v.dvema: 1.) Da se
^traf001'0 ^edn°ti ne m0~
'dj . 1 za zadosten dokaz H tl >a- Tisti, kateri je
1 iH>ročai° P°r0Čil°’ je 1K>
^ j„ A Porotnemu odbo-on L-.
^e8a' JG Pr^a*’ s^sal °feSr.fi ' Da je razvidno )i h. v once te zadeve, da ‘JU r>r^PSt’ da Je ln'i pri-%0 j- j. *omu članu igra->st. osebna nenaklo-6 v v. .v -ie bilo neso-4.) j^učevanju proti čla-levalue Se razveljavi ukrep vlt0]^a odseka naše Jed-brtn/v,01’ se ta tiče odklo-l0 v ske Podpore. 5.) Da °^ih |)led^°ženih dodatnih \ Jr,. a.sti dokazano, da %il 111 Barbarich v res-v času njeg0" do dobi od 13. maja
mn .Junija 1933-	6->
%a v, , IZPlača odklonjena % &*■
Vent' °	’ J°hn Schutte,
j11 Orehek, Rose Sve-'ki jgjjj1 ^igman, porot-
Dopisi
Sštvo xT	Euclid,	O.
' J ;!' WrediaPredek- *•132
1 fa Ver? na veče1- 29- n°-kig1,0 maskeradno ve-
}	vršila v Sloven-
ce ^nem domu na Re-Prn«si. Gsebca bo prireje-..Sdh^ 35-letnice JSKJ ye. a|! ' ^iiji etda ob sedmih zve-obhajati 35-let-
m žan-ui°i e’ zato bi jih ne Pokazati bi se
h^delf10 Za na^ narod *n ;Jetli Vo- l r*"em potom so
V-.JJ "“"i JSKJ v tem
^ " udeležijo te pri-
le mogoče, k Avt,; Ud* v bližini biva-
Cj0il»seOdborniki’ da nas
i Vt| via i PrePričajo, da pri sloga in dobra ^ °v°lj y.n,edek- Na veselici
j°s^ežK, a^e ZcX vse bl do~ °.lti a Je zagotovljena, t^ieny 11 *)0 sreča posebno 1 ^ žC,° odnesel domov
r-f^boahpfturana-Vstop'
% H sviri bo sam° 25 cen-',J' ^itYi ,|Cll'le 11:1 veeer pred
VNbrJ?m’ tor je v sredo
^elc v • Za društvo John8tKl32JSKJ: Lorenčič, tajnik.
X "
'I . 12.	Ely,	Minn.
V 0(l a 0x eiObra se je. vr-X ki Je ^'‘ško-siovenskega Ni h ^Voi. ®rav dobro ob-jc bila v res' *'•’ . liju d' ^a tem shodu
il Bačar’ sedanji
6(1 s0(3nii"n°Van m kandi-
^ h Joser)lia-T ?tefari Ban°-l‘ltl!^inirar,. oščak Pa sta icMi *»»(»	• a kot kandidata
’V S>i mL*» »ta » »edaj
“’."‘Wreciii- Vsi Ni.' 1 V Jednote. ,J- lod» vršile 5. de-
J- J. Peshel.
!^i'lllitm1)!amondvil!e’ w-vo-
,J°hii Točilu glode po-ili Ijt a Krupačnika se %0£llapom°ta. Gla-°’ da je pokojnik
in1*11
dP
j«1 •» ib°{'j t{
#
pripadal J. S. K. Jednoti in KSKJ in da je tudi od obeh dobil odškodnino.
Dne 4. novembra smo izročili materi zemlji rojaka Mirka Fricela, ki je preminil po osemmesečni bolezni. Naj mu bo ohranjen blag spomin.
Starka zima nas je letos precej zgodaj obiskala. Dne 3. novembra smo dobili prvi sneg. Pozdrav!	A.	Tratnik.
Hibbing, Minn.
Članstvu društva sv. Frančiška, št. 54 JSKJ naznanjam, da se bo glavna ali letna seja našega društva vršila prvo nedeljo v decembru, to je 3. decembra. Seja se bo vršila v prostorih sobrata Johna Pov-sha na 614 — 3rd Ave., North Hibbing, in se bo pričela ob deveti uri dopoldne. Na tej seji bodo volitve društvenih odbornikov za leto 1934, poleg tega pa bo treba rešiti še več drugih važnih zadev. Zato prosim člane, da se te seje polnoštevilno udeležijo.
Obenem poživljam člane, ki kaj dolgujejo društvu in ki jih ni bilo na sejo tekom vsega leta, da bi se malo bolj zanimali za društvene seje. Kdor ne bo prišel na prihodnjo sejo in poravnal svojih zaostalih ases-mentov, bo suspendiran. Torej, pridite na prihodnjo sejo vsi člani, da ukrenemo kar največ v korist društva in Jednote! Bratski pozdrav! — Za društvo št. 54 JSKJ:	,
Joseph Kern, tajnik.
Chicago, 111.
Prihodnjo nedeljo dne 26. novembra bo imel pevski zbor “Sava” svoj jesenski koncert z lepim programom. Vršil se bo v dvorani CSPS. 1126 W. 18th St.; pričetek ob treh popoldne.
Pesem, lepa pesem, je še najboljši lek za mračnost duše in čikaški rojaki bodo lahko na tem koncertu užili par lepih ur. Lepo petje, lepa godba, prijetna družba — kdo si tega ne želi? Vse to bo na tem Savinem koncertu.
Sava bo nastopila s 17. pesmimi v mešanem in ženskem zboru, v duetu, kvartetu in sek-stetu. So klasične skladbe in lepe domače pesmice. Več pesmi in skladb bodo dodali temu programu tudi češki pevci in tamburaši zbora Karla Marksa, ki bodo gostovali na tem koncertu. Ti tamburaši, 25 po številu, bodo igrali tudi za ples in sicer tako, da se bo sukalo “staro in mlado.” Igrajo prvovrstno lepe valčke, polke in tudi “za mladino.” Zato smo jih najeli. Vstopnina: v predprodaji 40c, pri vratih 50c.
Pevski zbor Sava vas vse lepo vabi na ta koncert in vam garantira par lepih ur. Tudi naplesali se boste lahko ob u-brani godbi čeških tamburašev.
A. Garden.
Lorain, O.
Slavnost druge obletnice pevskega društva “Naš Dom,” ki se vrši v nedeljo 26. novembra 1933 ob 7. uri zvečer s sodelovanjem pevskih zborov “Zvona” in “Zarje” iz Clevelanda.
Nastop pevskega društva “Naš Dom” pod vodstvom Mr. Louis Seme-ta: “Raste v polju”; “Dekle, dekle, kaj bo s tabo?”
— poje ženski zbor. “Slanica”; “Slovanska”;	— poje moški zbor. ‘Oj, poglejte, ptičke”: “Na goro”; — poje mešan zbor.
Nastop pevskega društva “Zvon” pod vodstvom Mr. Primož Kogoj-a: “Slovanski brod”
— poje moški zbor. “Jezdec,’
— poje mešan zbor.
Nastop pevskega društvi-
“Zarje” pod vodstvom Mr. J Ivanusha:	“Venček narodnilr
pesmi,” — poje moški zbor. Zaključni zbor iz opere “Gorenjsk slavček” — poje mešan zbor.
Nastop treh zborov pod vod i stvom Mr. Louis Šeme-ta: “Bu či morje Adrijansko,” — poj( Imoški zbori. “Nazaj v planin
ski raj,” — pojo mešani zbori.
Koncert se bo vršil v Slovenskem Narodnem Domu. Po programu ples.
Vsak zaveden Slovenec in Slovenka naj se udeleži tega koncerta, na katerega vas vse vljudno vabi odbor. Vstopnina ni velika. Po koncertu bo ples in prosta zabava.
Hermina Zortz.
Slickville, Pa.
Na seji društva Rožmarin, št. 143 JSKJ, ki se je vršila 12. novembra, je bilo sklenjeno, da se morajo prihodnje seje udele-žjiti vsi člani in članice našega društva. Kdor se seje ne bo udeležil, bo plačal 50 centov v društveno blagajno. Izvzeti so le bolniki in oddaljeni člani.
Prihodnja seja se bo vršila 10. decembra ob dveh popoldne v prostorih sobrata Franka Ku-ranta. Mislim, da je vsem članom našega društva znano, kje biva omenjeni sobrat. Ako pa bi kateri član tega ne vedel, naj mi sporoči, pa bom preskrbel napis ali nastavil kažipota, da ne bo nihče imel izgovora, da ni znal za prostor seje.
Seja dne 10. decembra bo zadnja v tem letu in izvoliti bo treba društveni odbor za leto 1934. Poleg tega bo moralo društvo osvojiti razne sklepe, tikajoče se društvenega poslovanja v letu 1934.
Prosim torej člane, da ta poziv upoštevajo in se polnoštevilno udeležijo seje dne 10. »decembra. Bratski pozdrav! — Za društvo Rožmarin, št. 143 JSKJ:
Joe Dovijak, tajnik.
članice našega društva, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 10. decembra v S. N. Domu v Hackettu, Pa. Seja se bo pričela ob eni uri popoldne. Kdor se ne bo udeležil te seje, z istim se bo postopalo po pravilih. Na seji 10. decembra bo treba izvoliti društveni odbor za leto -1934 in rešiti še druge zadeve, o katerih se u-krepa na letnih sejah. Da ne bodo prišli na glavno sejo zopet samo trije odborniki in dva člana, kajti to ne more predstavljati nikake seje. Člani, ki se ne udeležijo sej, niso nič boljši kot tisti, ki ne pripadajo nikakemu društvu. Vsi dobri člani društva bi morali upoštevati pravila, se zanimati za društvene in jednotine probleme ter posečati seje, če jih le zelo važne zadeve ne zadržujejo. Torej, še enkrat: vsi na sejo v nedeljo 10. decembra! — Za društvo št. 148 JSKJ:
Frank Pernishek, predsednik.
J
i
j* -
%
tl
tl>f!
jt*.,
i r4
/
kii
Detroit, Mich.
Tem potom vljudno vabim članstvo društva Triglav, št. 144 JSKJ, da se polnoštevilno udeleži prihodnje seje, ki se bo vršila 6. decembra v navadnih prostorih. Seja dne 6. decembra bo zadnja v tem letu, zato je dolžnost vseh članov, da se je udeležijo. Na prihodnji seji bomo morali rešiti več zadev. ''Med važne zadeve spada izvolitev društvenega odbora za prihodnje leto in pa sprejem društvenih pravil ali določb, po katerih bo društvo poslovalo v letu 1934. Naj še omenim, da ima društvo od lanskega leta še nekaj vinske kapljice, ki bo članom na razpolago po seji.
Nekatere zadnje seje so bile precej razburljive, zakar mislim, da je vzrok v dejstvu, da nekateri člani ali članice ne razumejo ali nočejo razumeti pravil. Na kakšne morebitne oseb-mržnje se društvo ne bo oziralo, ker se po pravilih tudi ne sme. Nihče naj se torej ne poslužuje zahrbtnosti ali osebnosti, ker take reči ne spadajo na društvene seje in nimata društvo in Jednota nikakih koristi od njih. Ako ima kdo kakšne dokaze, da se društvo ne ravna po pravilih, je njegova dolžnost da opozori članstvo na to na društveni seji. Moja in nedvomno vseh izkreno mislečih članov želja je, da bi v, društvu tudi v bodoče vladala sloga in bratstvo, kot dosedaj. Bratski pozdrav! — Za društvo Triglav, št. 144 JSKJ:
Albert Naprudnik, preds.
Pittsburgh, Pa.
POZIV na proslavu Dana U-jedinjenja koju priredjuje Ju-goslovenski Klub u Pittsburghu, koja če se proslava • održati u nedelj u, 3. decembra, 1933, u Memorial Hall, u dvorani na gornjem spratu. Početak proslave tačno u 2:30 posle podne.
PROGRAM: 1. Prof. Devic, predsednik Kluba, otvara proslavu sa pozdravnim govorom. 2. Peva srp, pev. društvo “Sv. Ilija” iz Alikvipe, Pa. 3. Govori Dr. Leonida Pitamic, mini-star kraljevine Jugoslavije, u Washingtonu. 4. Govori sudac Piekarski. 5. Svira na violini g. Brletich. 6. Govori major-elect grada Pittsburgha g. McNair. 7. Peva srp. pev. društvo “Fruska Gora” iz Alikvipe, Pa. 8. Govori g. Jan Lech, konzul Poljske. 9. Govori Dr. Charles Brejska, konzul Čehoslovačke.
10. Peva g-jica Barbara Barsh.
11. Govori g. Simo Vrlinich, predsednik Srpskog Narodnog Saveza. 12. Govori advokat Gregori Zatkovich, predsednik Slavenske Političke Lige iz Ale-gheni Kanti. 13. Peva Gdja. Ljerka Lauri. 14. Govori Ko-sto Unkovich, počasni konzul kraljevine Jugoslavije. 15. Govori Stevo Zeljeznjak, predsednik Jugoslav University Klub. 16. Slovački Sokol iz Mekispor-ta izvadja sokolske vežbe. 17. Peva Karpato-Rusko pevačko društvo.
Kosto Unkovich.
nima za svoje društvo in točno plačuje svoje asesmente.
Poudarjam še enkrat: nihče naj ne zamudi zadnje seje v tem letu, ki se bo vršila 10. decembra! Bratski pozdrav! — Za društvo Carbon Miners, št. 168 JSKJ:
John Ogrinc, tajnik.
Finleyville, Pa.
Po kratkih sedmih letih se zopet oglasim v našem glasilu Nova Doba. Bi se morda še danes ne, pa je ravno en dan po redni seji društva sv. Frančiška, št. 148 JSKJ, in me dolžnost veže, da opozorim člane in članice našega društva, da se bo v bodoče postopalo strogo po pravilih z vsemi, kj ne bodo upoštevali društvenih sklepov. Po pravici povedano, imamo v našem društvu člane, katerih ni bilo vse leto 1933 na sejo. Štirih mesečnih sej sploh ni bilo mogoče obdržavati, ker so bili navzoči samo trije odborniki za mizo in po dva člana na strani.
Leto 1933 se bliža koncu in [vsled tega poživljam člane in
Helper, Utah
Vse člane in članice društva Carbon Miners, št. 168 JSKJ vljudno vabim, da se gotovo udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila 10. decembra. To bo zadnja seja v letu, na kateri bo treba izvoliti društvene uradnike za leto 1934. Izvoliti bo treba vse odbornike, od predsednika do vratarja, član ali članica našega društva, ki se seje dne 10. decembra ne udeleži, bo moral plačati $1.00 v društveno blagajno. Izvzeti so le bolniki, tisti, ki istočasno delajo, in pa oddaljeni člani.
Nekateri člani našega društva so zelo malomarni in brezbrižni glede svojih društvenih dolžnosti. S tem povzročajo mnogo dela društvenemu tajni ku in glavnemu uradu. Vsak naj pomni, da kdor je zaradi neplačanega asesmenta suspendiran in v istem času zboli ali se ponesreči, ne dobi bolniške podpore. Tajnik ne sme po svoji volji zalagati asesmenta za člane iz društvene blagajne, iz svojega pa tudi ne more. Nihče naj ne bi pozabil, da se skoro vsi nahajamo že v naši srednji starosti, nekaj članov pa je, ki ne bi zaradi starosti mogli več pristopiti v nobeno društvo, ako bi bili zdaj iz društva črtani. Dobro podporno društvo je najbolj gotova pomoč, na katero moremo računati v slučajih bolezni in starosti. V interesu vsakega člana je torej, da se za-
Trinidad, Colo.
Člane in članice društva sv. Andreja, št. 84 JSKJ poživljam, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila prvo nedeljo v mesecu, to je 3. decembra. Seja se bo vršila v navadnih prostorih in se bo pričela ob devetih dopoldne. Seja 3. decembra bo glavna ali letna seja, na kateri se bo volil društveni odbor za leto 1934, obenem pa bo treba rešiti še več drugih važnih zadev. Komur je blagor in napredek društva in Jednote pri srcu, se bo gotovo udeležil te važne seje.
Nerad opominjam, vendar pa moram tem potom nekoliko o-pomniti tiste člane, ki so dolžni na asesmentih, da se spomnijo svoje dolžnosti napram društvu. Leto se približuje koncu in prizadeti člani naj skrbe, da poravnajo svoje obveznosti pri društvu. Tiste člane, ki radi pozabijo na društvene seje, opozarjam, da se naše redne seje vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu. Ako kateri član z enim ali drugim društvenim uradnikom ni zadovoljen, ga to ne opravičuje, da bi izostajal od sej. Društvo je dobro in pošteno, istotako je dobra in poštena J. S. K. Jednota. Na prihodnji seji se bodo vršile volitve društvenih odbornikov in članstvo bo imelo priliko izvoliti tak odbor, kakršnega bo želelo, da bodo lahko vsi zadovoljni z njim. Zato, vsi na sejo 3. decembra!
Pri tej priliki tudi poživljam člane, da skušamo pred koncem leta dobiti nekaj novih članov za naše društvo. Ako ne moremo dobiti odraslih članov, skušajmo vpisati vsaj nekaj otrok v mladinski oddelek. V mladinski oddelek se sprejemajo tudi otroci nečlanov, brez ozira na narodnost, samo da so belega plemena. Asesment je zslo nizek in večkrat še odpuščen, ker se blagajna mladinskega oddelka nahaja v zelo dobrem stanju. Pomnimo tudi, da za vsakega novopridobljenega č'ana, bodisi za odrasli ali mladinski oddelek, plača Jednota gotovo nagrado. Torej, pojdimo na delo za večjo J. S. K. Jednoto! — Za društvo št. 84 JSKJ:
Matt Karčič, tajnik.
svoje obveznosti na prihodnji seji. Kdor dolguje že za dva meseca in ne bo plačal na prihodnji seji, bo enostavno črtan; kdor pa dolguje za en mesec in ne poravna, bo suspendiran. Vsak naj pomni, da če dolguje asesment za en mesec in je za to suspendiran, pa v tem času zboli, ni upravičen do bolniške podpore za vso dobo svoje bolezni; če pa za dva meseca dolgovani asesment suspendirani član v istem času u-mrje, ne dobijo njegovi dediči nikake smrtnine. Nesreči smo izpostavljeni vsak dan, zato je zelo nevarno riskirati suspenda-cijo.
Vsi člani naj torej skrbijo, da bodo imeli svoje asesmente plačane o pravem času. Kdor ne bo imel plačano ob določenem času, naj sam sebi pripiše, če bo suspendiran. Bratski pozdrav! — Za društvo št. 25 JSKJ:
John Nemgar, tajnik.
Eveleth, Minn.
Člane in članice društva sv. Ime Jezus, št. 25 JSKJ poživljam, da se polnoštevilno udeležijo redne seje, ki se bo vršila 26. novembra o polu dveh popoldne v navadnih prostorih. Na tej seji bo članstvu sporočeno tudi o dobičku naše veselice, kateri je, žalibog, prav —
. . . Bratje in sestre! Dolžnost vseh je, da se kar mogoče točno in številno udeležujejo društvenih sej. Le s pomočjo in sodelovanjem vsega članstva bo omogočen napredek društva in ohranjeno njegovo dobro ime. Odbor, če je še tako dober in previden, ne more brez kooperacije članstva storiti, kar bi bilo treba in kar morda članstvo od njega pričakuje. Društvo je skupna last vsega članstva in, če hočemo, da bo rast-lo in napredovalo, se moramo vsi truditi in vsi storiti svojo dolžnost.
Prosim vso člane, posebno pa tiste, ki zaostajajo s svojimi asesmenti, da plačujejo bolj redno in o pravem času, da mi ne bo treba čakati do zadnjega dne v mesecu, predno morem denar odposlati glavnemu blagajniku. Po pravilih mora biti asesment plačan do 25. v mesecu. Nadalje prosim, da vsi tisti, ki dolgujejo asesmente za en ali dva meseca, poravnajo
Joliet, 111.
Redke so prireditve, na katerih se proslavljajo 35-letnice ustanovitve društva in Jednote. V veliko čast si torej lahko šteje društvo sv. Barbare, št. 3 JSKJ v mestu La Salle, 111., ki je v nedeljo 12. novembra proslavilo to obletnico pri obilem posetu društvenih članov in prijateljev. Tako smo bili tudi od društva št. 66 JSKJ iz Jolie-ta navzoči štirje člani. Bili smo vljudno in lepo postreženi in točke programa slavnosti so bile izvedene v splošno zadovoljnost. Za to gre vsa čast društvenemu odboru, ki s tako vnemo deluje za društvo. Posebno predsednik, tajnik in blagajnik so kot eden, složni in delavni za napredek društva.
V dolžnost si štejem, da se zahvalim za lep sprejem in dobro postrežbo pri sobratu društvenemu predsedniku, Johnu Permetu, in njegovi družini. Istotako se zahvalim za gostoljubno postrežbo društvenemu blagajniku sobratu Johnu Tom-šetu. Čas nam je hitro potekel in poslovili smo se od prijaznih lasallskih Slovencev z željo, da bi se še sešli na sličnih prireditvah in slavnostih. Proslava 35-letnice društva sv. Barbare, št. 3 JSKJ v prijaznem mestu La Salle nam bo ostala v trajnem spominu.
Lokalni list v Jolietu je dne 13. novembra prinesel novico, da je v teku 40 ur kar pet oseb utonilo v tukajšni Desplaines reki. Za nas je še posebno važno, da sta bila med utopljenci dva Slovenca. Eden izmed teh je bil Steve Vrtin, eden prvih tukajšnih naseljencev, član in ustanovitelj društva št. 3 KSKJ. Rojen je bil v Draga-tušu, okraj Črnomelj v Beli Krajini pred 72 leti in se je priselil v Ameriko pred več kot 50 leti. Drugi Slovenec, ki se je utopil, je bil Louis Rolih, star 24 let, rojen v tej deželi; utonil je, ko je iskal v vodi dva druga utopljenca; drugi se še nahajajo v vodi. Števe Vrtin, ki je utonil 11. novembra, jc bil najden 12. novembra, pokopan pa v sredo 15. novembra. Od 13. do 17. novembra je bilo na pokopališču sv. Jožefa izkopanih 6 novih grobov, v katere so bili položeni telesni ostanki šesterih tukajšnih rojakov.
Tako hitimo proti zatonu našega življenja. Nihče ne ve ure niti dneva, ko bo konec njegovega zemeljskega p o t o vanja. Zato glejmo, da bomo imeli vedno točno poravnane naše društvene asesmente. Naše prijatelje, ki še niso nikjer zavarovani, skušajmo nagovoriti, da pristopijo k J. S. K. Jednoti, ker to bo v korist njim in organizaciji. — Z bratskim pozdravom,
Frank Pirc, tajnik društva št. 66 JSKJ.
naš priljubljeni pevski zbor Naš Dom,” ampak dveletnica se bo proslavila šele v nedeljo 26. novembra s koncertom. To bo koncert, kot ga še nismo imeli, saj bo nastopilo 150 pevcev hkrati. Odzvala sta se namreč pevska zbora “Zvon” in Zarja” iz Clevelanda, da prideta in povečata to pomembno slavnost. Pred nedavnim smo proslavili desetletnico otvoritve S. N. Doma z lepim programom. Žal, da nisem mogel biti navzoč, ker sem se mudil na konvenciji SDZ v Clevelandu. Gostje in pevci iz Clevelanda so mnogo pripomogli k lepoti in uspehu slavnosti. Posebna hvala gre Mr. L. Beletu ter Mr. in Mrs. F. Plut iz Clevelanda.
V nedeljo 12. novembra so se udeležili naši pevci in pevke opere, “Gorenjski slavček,” katero je vprizoril samostojni pevski zbor “Zarja” v Clevelandu. Vsi so se vrnili zadovoljni in polni pohvale domov. Prihodnjo nedeljo bomo slavili dve-letnico pevskega društva “Naš Dom.” Srce mi veli, da bi stopil na oder ter povedal naši mladini, pevcem in pevkam in prijateljem petja, kaj pomeni ta proslava. Toda proslava se bo vršila s petjem, ne z govori, zato napišem par vrstic tu. Mr. Šemetu, ustanovitelju našega pevskega zbora morem le priporočati, naj koraka pogumno-naprej, ne oziraje se na desno ali levo. Večina rojakov v naši naselbini se zaveda vrednosti kulturnega dela, katerega vrši. Pevski bratje in sestre pa naj mu stojijo tudi v bodoče na strani kot dosedaj.
Program nedeljskega koncerta bo sledeč:
Nastop pevskega društva “Naš Dom,” pod vodstvom Mr. Šemeta. “Raste v polju” (M. Tomc), in “Dekle, dekle, kaj bo s tabo,” poje ženski zbor. ‘Slanica” (M. Bajuk), in “Slovaška” (F. Juvanec), poje moški zbor. “Oj poglejte, ptičke” (J. Klemenčič), in “Na gore” (F. Juvanec), poje mešan zbor.
Nastop pevskega društva “Zvon,” pod vodstvom Primoža Kogoja. “Slovanski brod” (F. Gerbič), poje moški zbor. “Jezdec” (F. Pavčič), poje mešan zbor.
Nastop pevskega društva ‘Zarja,” pod vodstvom Mr. J. Ivanusha. “Venček narodnih pesmi” (J. Pavčič), poje moški zbor. Zaključni z b o r iz opere “Gorenjski slavček,” poje mešan zbor.
Nastop treh zborov pod vodstvom Mr. L. Šemeta. “Buči morje Adrijansko” (A. Haj-drih), pojo moški zbori. “Nazaj v planinski raj” (A. Ned-ved), pojo mešani zbori.
Po programu bo ples. Vstopnina za odrasle bo 35, za mladino 15 centov. Za dobro postrežbo bo skrbel odbor. Prijatelji od blizu in daleč so vabljeni, da pridejo in se z nami veselijo lepe slavnosti na večer 26. novembra.
Louis Balant.
Lorain, O.
Prav za prav je že preteklo dve leti, odkar je ustanovljen
Little Falls, N. Y.
Razmere v tukaj snem mestu so še sedaj pod ničlo. Obetalo se nam je, da bo v kratkem bolje, toda je le pri tem ostalo. Resnici na ljubo je treba priznati, da je res za nekaj ljudi boljše, odkar je bil tudi tukaj podpisan NRA pravilnik, toda priganjači po teh tovarnah še bolj naganjajo ljudi k delu, tako, tki so eni pa še na slabšem kot so bili popreje. Upati je, da se razmere predrugačijo v kratkem, ako ne, potem bo tudi naše mesto na bankrotski listi.
Po dolgem času se vendar enkrat izpolnijo obljube glede novega mosta preko reke Mohawk. Pričeli so graditi, toda takoj je tudi zima pričela se šopiriti, tako, da z gradnjo le počasi napredujejo. Zaposlenih imajo nekaj delavcev, katerih plača je 40 centov na uro, za izvežbane delavce je določena (Dalje na 6. strani).
Rado Murnik:
NA BLEDU
DOPiSl
(Nsdiljevan)*)
Minka in Jaka sla nadaljevala svoje posebne pogovore. Za vasjo so peli in likali fantje. V lipi je sapljal zaspan veter. Iz line razpokanih oblakov je sijala luna; otok je seval v čarobni mesečini, kakor da so ga vile opredle z zlato prejo.. Od cerkve so očitajoče in svareče doneli pozni udari čez vodno plan v sanjavo noč.
Osojnikov oče so zazehali, vstali in po svoje predlagali konec debate in mi želeli lahko noč.
Dolgo nisem mogel zaspati. 'Mislil sem na Olgo. Spominjal sem se vsega, kar mi je pravil Janko, in nehotoma sem vzdihnil: “Ubogi Olga!”
8.
Solidni petelin Osojnikov me je na vse zgodaj zbudil s svojim junaškim tenorjem. Ko sem pogledal skozi okno, se je domači hlapec umival pri koritu; postava štiridesetletnega možaka je bila majhna. Potapljal je kuštravo glavo v vodo, jo dvignil, puhal, hropel, pljuval, grgral, se otresal, globoko sopel, se škropil in drgnil po golih prsih in zapel hripavo:
Anton Capon . . .
2e pa je zopet potisnil glavo v korito in nadaljeval svojo pesem šele po dolgem odmoru:
je godu zaston.
Zadovoljno je ogledoval svoj široki rdeči obraz v vodi, se prijazno režal sam sebi, se pačil in, še moker, oblekel srajco ter izginil v hlev. Ondi so sentimentalno mukale krave in se oglašali ganljivi telečji baritoni, v svinjaku pa so iz prijaznosti sodelovali zloglasni pujsi z banalno krulbo.
Šel sem na leseni hodnik in gledal na dvorišče. V pasji vili je dremal siv pes, priklenjen na verigo, ki je visela premično na dolgi žici ob žlebu, da je mogel varuh malone po vsem dvorišču.
Ob košu pri listnjaku je sedela na tnalu mačka, bela, s črnimi in rjavimi lisami. Strašno dostojanstveno se je držala in modro, kakor bi razglabala prauganko tega čudnega sveta. Na lest-venem vozu pa je skakal črn mucek po kupu zelene trave in lovil poskočne kobilice. Na stenskem kolu pri hlevu je jahalo dvoje komatov, na klinih so visele kose in grablje. Pri vratih 80 ležale cokle. Blizu hleva se je šopiril velik kup gnoja, estetiku na žalost, kmetu na veselje. Po njem so razgrebale kure in se prijazno pogovarjale. Močan kokot, eden največjih slovenskih petelinov, je.čuval svoj harem. Pod streho so imele lastovke dvoje gnezd. Neutrudno so ljubke živalce prihitevale in odhitevale, zdaj proti hribu, zdaj proti jezeru. Na vrtu so v lipi šušmarsko in brez občutka čivkali nesramni vrabci.
Hlapec je izpustil kobilo in žrebe iz hleva, da sta šla h koritu pit. Dolga jutranja senca je segala donad hlevna vrata, korito pa se je svetilo v solncu. Hlapec je tiho prižvižgaval živalima.
V jutranji svetlobi se je svetila gladka rjava dlaka mirne kobile in dolga črna griva je lahno vihrala v svežem ranem vetriču. Kako lepo vzraslo je bilo žrebe! Kako umno, in, rekel bi, simpatično so mu gledale velike oči! Na čelu je imelo belo liso.
Iz kuhinje je prišla Minka bosa z vedrico po vode. Stopala je odločno, krepko, ponosno, ne da bi se zavedala tega prirojenega ponosa. Lahka obleka je izdajala deviško cvetoče oblike. Rokavci so bili zavihani, krila izpodrecana. Pes je prilezel iz svojega spalnega salona in vljudno migal z repom. Minka je postavila vedrico pod curek in božala žrebe, ki se je že napilo.
“Kako je Miško fleten! Kako je priden,!” Ponudila mu je kos kruha.
Žrebiček je iztegnil vitki vrat, razpenjal nozdrvi, nastavil ušesa, vohal* po kruhu. Hlastnil je po njem, ali Minka je urno umaknila roko. * Miško se je zganil, odskočil, svetlo pogledal dekle in strigel z ušesi. Kobila je počasi dvignila glavo, se ozrla in se vrnila za hlapcem v hlev.
“Na, Miško, kruhka, na!” je ponujala mladenka iznova in se umikala žrebetu po rakovo. Žrebe je močno zasoplo, nejevoljno potreslo glavo in vrat, greblo s prednjima nogama, visoko dvignilo glavo in poskočilo.
Minka se je zvonko zasmejala in, nekoliko upognivši se, je pobegnila pred konjičkom na veliko začudenost psa, mačke in kuretine. Pes je razburjen zalajal, maček je šinil po lestvi na skedenj, prestrašene kokoši so kokodakale, mahale s perotmi in begale okoli gnoja. Petelin je odločno zabavljal.
Lahno kakor planinska sapa je bežala Minka po dolgem dvorišču. Žrebe je zarezgetalo z nežnim, visokim, dejal bi, še otroškim glasom: “I-i-i-i-i!” in bliskoma zdirjalo za dekletom. Krila so vihrala bežeči devojki kvišku in videl sem dvoje belih nog-o, kakšnih nog! Pojdite se solit vsi klasični kiparji!
Konec dvorišča je obstala. Zdravje in mladost sta ji vrela po gibkem prožnem telesu, v duši pa prekipevajoče veselje do življenja. Na obrazu ji je trepetal nagajiv nasmeh in jasna radost ji je sevala iz oči, čistih, zelenomodrih, kakor je jezero tam, koder se ogleduje v njem vedro nebo. Minka je bila tako preprosta, tako enotna, ulita iz celote, tako neokvarjena, tako kot milovidna in lepa, kakor planinska priroda v obližju. Nehote sem primerjal Minko in Olgo. Zdeli sta se mi sestri:	Olga—•
vrtnica, Minka—divja roža!
Dečla jo je ubrala nazaj, žrebe pa je planilo zanjo. Komaj so se mu nožiče dotikale tal, tako bliskovito, tako okretno in lahko so se premetavale in dirjale za dekletom. Oba sta se igrala s svojo mlado močjo.
Pri koritu je Minka obstala in se jela na glas smejati. Ko planinski sneg so blesteli njeni beli zobje. Bežeči so se ji lasje napol razpletli, in ko je prihitela iz sence na solnce, so se zasvetili kakor suho zlato. Sedaj naj bi fotografirala Miss Molly! Kako lepo je bilo to slovensko dekle,! Le pojdite se solit, vsi slikarji italijanski!
Kar se je iz shrambe pokazala glava očeta Martina. Pisano so pogledali ata in cirkusa je bilo konec!
Minka je umolknila, obličje se ji je poresnilo. Dala je žre-piču zasluženi kruh, ga pogladila po beli lisi na čelu in si popravila kite. Ob tem se je obrnila in pogledala na hodnik. Kako je zardela, ko je zagledala mene! Nemudoma je zadela polno vedrico na glavo in nesla v kuhinjo. Nobene kapljice ni izhla po sebi. Preko dvorišča so stopali oča s težkimi, počas-nirai korakL	(Dalje	prihodnjič.)
(NadaJ.levnnje s pete strani) plača 55 centov na liro, kar je v nasprotju z linijskimi plačami ter tako ne dobi noben linijski rokodelec dela. Žalostno, toda resnično je, da se še danes vsi delavci ne pridružijo k organizaciji, kajti ravno tako bi lahko dobili 90 centov na uro, kot sedaj samo 55 centov. Dokler bo tako, pač ni misliti, da bi se razmere v tej deželi predrugačile.
Kot je razvidno iz tukajšnih razmer, nam je tudi na društvenem polju dosedaj bolj slaba predla, kajti večina članstva je bila brez dela ali pa le po par dni na teden zaposlena, za zelo nizko plačo. Vsa čast vsem članom in članicam JSKJ, da so dosedaj po vsej svoji moči delovali za povzdigo društva in Jednote v splošnem. Upati je,
da se še bolj z vnemo podajo na pot ter z vsako dobro besedo pripomorejo le boljšemu uspehu ter da vsi tisti, kateri nimajo še svoje mladine pri društvu, oziroma Jednoti, da jo takoj vpišejo, kajti mladinski oddelek naše Jednote je glavni steber napredka. Za borih 15 centov na mesec, in to do 18. leta, je vsak lahko zavarovan v mladinskem oddelku. Sprejema se tudi mkraina od nečlanov pod istimi pogoji. Za vsa pojasnila gie-de pristopa in drugo se obrnite na društvenega tajnika ali na odbor drušva.
Na dan 10. docembra, točno ob 2. uri popoldne se vrši letna seja društva in obenem volitev društvenih uradnikov. Opozarjam vse članstvo, da se te seje gotovo udoleži ter po svoji najboljši previdnosti izvoli novi odbor za leto 1934, kateri bo deloval po s v o j i h najboljših močeh za blagor društva in Jednote v splošnem. Po seji se nam obeta malo prigrizka. Torej naj nikdo ne izostane!
K sklepu pozdravljam vse članstvo naše dične Jednote in jim želim boljših časov.
Frank Masle, tajnik društva št. 53 JSKJ.
Lorain, O.
Leto 1933 bo še dolgo v spominu lorainskih Slovencev. Kajti v tem letu so obhajali razne jubileje svojih kulturnih ustanov, katere so ustanovili in jih podpirajo še sedaj s tisto žila-vostjo in požrtvovalnostjo, ki je lastna slovenskemu narodu.
Da, majhen narod smo, ali s svojim prirojenem razumom, pridnostjo in vztrajnostjo smo dosegli na polju kulture isto stopnjo, kakor drugi, dasi po tevilu večji narodi. Ni se nam treba sramovati svojega poko-lenja, svoje blagodoneče govorice, in lahko smo ponosni na naš uspeh, ki smo ga, takorekoč iz nič dosegli.
Pred par leti so nas inozem-ce takozvani 100% prenapeteži zaničljivo pogledovali in zasmehovali z ostudnimi priimki, rekoč: “Glejte, Hunkite, Dagote in Bohunke, kako slabo življenje imajo—živijo kot živina!” Ali časi so se spreobrnili, in danes jim lahko pokažemo, zakaj smo trpeli, štedili in živeli živina.” Kjer ni nič, tam se tudi nič ne more vzeti. Tako je bilo z našimi slovenskimi priseljenci. Trdo delati po rudnikih in železarnah za borno plačo. Trpeli in garali so po 12, da celo po 16 ur na dan. Njim so pripadala vedno najslabša dela. Velikokrat so obupali, ali domišljija, da enkrat si bodo lastno ognjišče na tej tuji zemlji ustanovili, jih je gnala in dajala pogum, da so vzdržali in —po dolgih letih so prišli do svojih cilje v—svojih lastnih domov. Dolga so bila leta trpljenja, garanja in štedenja, predno so skupaj spravili potrebno vsoto za nabavo zemljišča in svojega doma. Dobesedno so morali obrniti vsak svoj težko, v znoju prislužen cent, predno so ga izdali. Ali bili so
vzdržni, delavni in potrpežljivi, in po 15., 20. ali celo 25. letih so si prigarali in prihranili potrebni denar in danes lahko s ponosom pokažejo na svoje moderno urejene domove, ki so njihovi in samo njihovi.
Dolga in truda polna je bila pot. Velikokrat so šli na delo v tovarno in rudnike trudni od dela doma, in se vračali še bolj trudni in izžeti domov. Ali volja in ljubezen do svojih jih ,ie gnala še do večjega garanja.
Ali ne smemo pozabiti tudi naše žene—naše slovenske žene, ki so zvesto stale na strani svojih mož. Pomagale, kjer le moč—skrbele za dom in vzgajale svoje otroke v duhu pravičnosti in poštenja. Vsa čast in priznanje slovenski ženi v Ameriki.
Ali naši slovenski priseljeni-ki si niso želeli samo svojih domov. Predobro so znali, da človek ne živi samo od kruha, ampak da tudi duh mora živeti in hranjen biti. Videli so potrebe medsebojne podpornosti v slučaju nesreče in bolezni. In z isto vztrajnostjo in požrtvoval-ki so jo kazali pri garanju za svoje domove, so se lotili usta-novljati društva—podporna društva, pevske in dramatične od-Iseke, čitalnice in Slovenske Na* rodne Domove. V teh domovih se sedaj shajajo, debatirajo, igrajo slovenske igre in pojejo slovenske pesmi z dušo in srcem, ki je polno domotožja in spominov na rodne kraje—slovenske planine in doline.
Leta so minula. Časi so se spremenili. Možje in žene, ki so prišli v to deželo kot mqčni mladeniči in brhka dekleta, sc postali stari. Trpljenje, skrb in delo jim je zgubalo njih lica in osivelo lase; roke so postale vele, in njih hoja ni več gibčna. Ali duh, ki jih je gori držal vsa ta leta v njih trpljenju in jih navduševal, je še čil in močan.
Minila so 10, 20, 30, 35 in celo 40-letja, ali njih ustanove še vedno stojijo in to leto marsikatera slovenska naselbina praznuje jubilej svojih kultur nih ustanov. ■,
Lorainska naselbina je ena izmed mnogih, ki to ieto praznuje in obhaja obletnice svojih kulturnih ustanov.
Dne 28. oktobra je bilo praznovanje 10-letnice Slovenskega Narodnega Doma. Udeležba je bila dobra in zadovoljnost vse-stra nska.
Dne 18. novembra je pa obhajala 35-letnico ustanovitve J S. K. Jednote in društva sv. Alojzija, št. 6, z banketom in plesom.
Zopet so pokazali lorainski Slovenci, da se zanimajo za svoje kulturne ustanove. Banketa se je udeležilo okrog tristo ljudi. Prišli so tudi glavni odborniki Jednote. Glavni predsednik Mr. Paul Bartel; drugi podpredsednik Mr. Louis M. Kolar; Mr. A. J. Terbovec. urednik našega glasila; Mr. John Kumše, predsednik nadzornega odbora, in Mr. Janko N. Rogelj, prvi nadzornik.
S svojimi jedrnatimi in iskrenimi govori so nas navdušili za večje delo na polju naših brat skih podpornih organizacij.
Ne bom opisoval njih govore, kajti govori se bolje slišijo kot pa čitajo. Ali smelo trdim, da udeleženci banketa so bili vsestransko zadovoljni, in so odšli od večerje z zavestjo, da lorainski Slovenci so kot velika dru žina, ki se vsestransko podpira. In tako tudi mora biti med nami—vsi za enega, eden za vse.
Program P° banketu je se-stojal iz raznih govornikov. Prvo in častno mesto so zavzemali ustanovitelji društva Marija Pomagaj, št. 6, in društva sv. Alojzija, št. 19. Društvo Marija Pomagaj se je združilo leta 1921 z društvom sv. Alojzija.
Izmed ustanoviteljev društva Marija Pomagaj sta med nami samo še dva, Mr. Frank Krištof in Mr. Joe Spraitz. Od društva sv. Alojzija so pa še živi: Mr.
Frank Ambrožič, Mr. Frank Tomazin in Mr. Andrej Tomazin, Mr.-Frank Justin ml., Mr. Anton Škraba, Mr. John Piškur, Mr. Anton Pogorel z in Mr. John Svet. Upamo, da bodo ti naši pionirji še dolgo delovali med nami.
Tem potom se pa moramo tudi spomniti članov, ki so odšli po zasluženo plačilo na ono stran groba. Težko in trdo je bilo njih življenje—življenje slovenskega trpina, ki si je moral v tujini služiti svoj borni kruh. Ali čeprav je bilo njih življenje polno muk in trpljenja, vseeno so nam pustili svetinje—naša podporna društva katera moramo mi, njih nasledniki, čuvati in prispevati po svojih močeh za njih povzdig in ohranitev.
Omeniti moram tudi pevski zbor, ki je nam zapel toliko krasnih pesmi in nas z njihovim petjem spomnil na daljno domovino. Krasno in čuteče je bilo njih petje—pokazali so, da v dveh letih so se zelo dobro naučili.
Kar se človeku najbolj do-pade je, da v pevskemu zboru je toliko mladih turojenih pevcev. Vzljubili so slovenske pesmi in prepevajo jih z navdušenjem in milino, ki sega v srce in zbuja želje po naših slovenskih dolinah in hribih, kjer smo letali kot otroci. Hvala vam, najprisrčnejša hvala za vaše pesmi, kakor tudi orkestru za njih godbo med banketom.
Ker sem ravno pri 'omenitvi pevskega zbora, naj tudi omenim, da prihodnjo nedeljo, 26. novembra, bo pevsko društvo “Naš Dom” obhajalo dveletni-co svoje ustanovitve s koncertom. Ljubitelji petja so vabljeni, da se polnoštevilno udeležijo in tako ne samo gmotno, ampak tudi moralno pomagajo k uspehu. Vstopnina je 35 centov.
Pozdrav!
Joseph L. Mihelič.
KIRURGIJA PRED 5,000 LETI
Kirurgija je nedvomno prav tako stara kakor človeški rod. Najstarejši dokument o njej imamo izpred 5,000 let in po njem se vidi, da je bila kirurgija takrat zelo tvegan posel ne samo za pacienta, ampak tudi za operaterja. Pred 5,000 leti je izdal’kralj Hamurabi, vladar kulturnega ljudstva Sume-lijcev v Mezopotamiji, zakone, ki so predvidevali najtežje kazni za ponesrečene operacije. Tamkaj se bere dobesedno: “če more zdravnik nekoga operirati z bakreno lanceto na očesu in če zaradi tega dotičnik izgubi oko, se naj tudi zdravniku izdere oko z bakreno lanceto.” In dalje: “Ako operira rano in bolnik umre, potem naj zdravnik izgubi roko.” Tako strogi zakoni gotovo niso bili dobri niti za bolnike niti za zdravnike, najmanj pa za napredek same kirurgije.
------o------
KAKJO se je pesnik OŽENIL
I Brhka perica ,ie sPr^ j ta pogoj in zamenjala jca s pesnikom.
--------0-—T-yJ |
AGITIRAJTE ZA ^
SK1 ODDELEK!
Ameriški Slovenci se^ minjajo svojcev v sta*.'
Božič 7, denarnimi darovi-rejo, bodo to tudi letos
Nušk ccnc za denari*® ^ V
Za	f :t.on	lor,	DinjZ«	* J,,	!	dfujji
Zn	li.»0	190	Din	L jC	L	i. (
Z«	10.00	sur.	I)in|«<i	Jf'oo	,ii	*6
Za	12.60	500	Din A*	J, 50	>'	J
Zn 2-1.75	1000 Din|Z“	^ITlfc
Ker se kurz dolarjev J ^ 0 Vrši naprestano spreminja,	>3	,
cene podvržene spremen1 ri ali doli.
- Si|ve
„ do!#
Cene pošiljkam v .jt	(
Zn S 5.71...U.S. $ r,.0U|Zn	| »OhlJ
Zu 10.85..U.S.	] 0.00 'An 5«-1'
Kil 21.00. .U.S.	20.00.Za	•%!!
Stari ^ri X Potovanje v Sta gf
Ako ste namenjem
za praznike, je v Vaseni, ,,
nam pišete za vsa P°la ^ \
V.sa pisma in druge	l^ta	2
na	, v^|.
LEO ZAKRAJ^ SS
GENERAL TRAVE& 5	>
VO-j
1359 Second Ave.	^
S
;V„ ,
'f;H ir.
ja
ii
„,11$
in posamez” izdeluje lično venska unijska
Ameriška D*®$",
6117 st. clair jjlO CLEVELAND,0
Cleveland, O.
Na Zahvalni dan, kakor vsako leto, bo tudi letos klubova “Zarja” priredila v Slovenskem Narodnem Domu svoj letni koncert in plesno veselico. Na programu bodo moški, ženski in mešan zbor, poleg duetov, kvartetov in solistov. Vprizorjena bo tudi mala opereta “Srce in denar.” Ta opereta bo prvič na ameriškem odru. Z “Zarjo” bosta sodelovala še češki zbor “Vojan” in slovenski zbor “Delavec.” Pričetek koncerta bo ob 2 :30 popoldne. Po koncertu se prične plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma na St. Clair Ave. Za dobro godbo bo preskrbljeno, kakor tudi za obilo drugih dobrot.
Anton Vehar, član društva št. 37 JSKJ.
Charles Dufresny, francoski pesnik (1640-1724) je bil znan kot vnet zapravljivec, kadar je imel denar. Nekoč gaje terjala perica:
“Ne morem več čakati; omožila se bom in potrebujem vaših •50 tolarjev.”
“če se boste možili, imate gotovo še kaj denarja.”
“Še 200 cekinov!”
“Toliko! Dajte mi še teh 200 cekinov, pa se bova vzela midva,!”
DRUGA POVEČANA IN IZBOLJŠANA IZDAJA KNJIGE ZA
KONZERVIRANJE
Sadja, Ročivja in mesa z dodatkom. Izdelovanje raznih klobas in vina iz raznih jagod in cvetj^i. Solen je, sušenje in hranjenje mesa. Prezerviranje domačega tobaka in jajc, izdelovanje mila (žajfV) itd. Knjiga vsebuje čez 200 receptov in navodil. Cena knjigi je samo $1.00 poštnine prosto.
FRANK LUKANICH
I2W
LB35Bb»
P. O. Midway, Pa. Washington County
Ples
'etir
VABILO NA
katero priredi
društvo “Napredek,” št. 132 J. S. K. ^
v Euclidu, Ohio,
NA VEČER 29. NOVEMBRA
m H
Prireditev se bo vršila v Slovenskem društvenem ^ na Rehar Ave. Vstopnina za osebo je le 25 ce Nekdo, ki mu bo sreča naklonjena, bo dobil bi'eZ^ lepega purana. Začetek veselice ob 7. uri zveČei'-
ZA BOŽIČ---------------------------------------------
izvršujemo denarna nakazila točno in zanesljivo po dnevnem
V JUGOSLAVIJO	v ITALIJO jOO %
Za $ 2.85............ 100	Din Za $ 9.25................ 2 ° S f/
Za	5-25........... 200	Din	Za	18.25..........'	$
7-60........... 800	Din	Za	 ...............lOOj $
Zu	12.35........... 500	Din	Za	88.7 5.........'*00°
Za 24.25.............1000	Din Za 177.00..........’	,
KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDEN# ° PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI ^
Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v lirah dovoljujemo še boljše pogoje.
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za izplačilo $ 5.00 morate poslati $ 5.75
10.00	”	”	  10.85
15.00	”	”	  16.00
” 20.00 ” ”   21.00
40.00	”	”	  41.25
50.00	”	”	  51.50
Prejemnik dobi v starem kraju izplačilo v dolarjih*
Nujna nakazila izvršujemo po Cable Letter za pristojbin®
Kadar ste namenjeni v stari kraj;
Kadar želite dobiti koga iz starega kraja;
Kadar imate kak drug opravek s starim krajem; je v Vašem lastnem interesu, da se obrnete na nas:
SLOVENIC PUBLISHING CO. ,
(TRAVEL BUREAU)	V'
216 West 18th St.	New
NAZNANILO IN ZAHVAL^
Žalostnih src sporočamo sorodnikom, prijateljem in tužno vest, da je preminil ljubljeni soprog in oče
JOSEPH ŽUŽEK r
Pokojnik je podlegel srčni hibi dne 3. novembra, stllv C'y let. Tu v Gowandi zapušča soprogo, sina in štiri hčere- ^ ^ landu, O., dva brata in tri sestre, v starem kraju pa	V'
Rejen jc bil v Velikih Laščah, Slovenija, Jugoslavija. p°fn od. I vršil dne 6. novembra iz hiše žalosti v cerkev sv. Jožefa *,# j? I po slovesni maši zadušnici na pokopališče sv. Križa v v” 5K;
Tem potom se iskreno zahvaljujemo društvu sv.	fl’W
JSKJ za poklonjeni krasni venec; istetako društvu ’ št. 322 JSKJ in Slovenskemu domu. Dalje se lsP0. 29	v ref
vsem družinam in posameznikom za poklonjene vence pozdrav. Zahvalimo se vsem tistim, ki so dali za po8r<?.,j avtomobile na razpolago, in vsem, ki so pokojnika spre”1 ‘ I govi zadnji poti.	.^
Žalujoči ostali:	Mary	Žužek, soproga; Henry. S1
Frances, Rose in Agnes, hčere.	A
Gcvvanda, N. Y., 14. novembra 1933.
V EVROPI PREBIVA ČETRTINA ČLOVEŠTVA
Po poslednjih podatkih mednarodne komisije za popis vsega človeštva živi danes v Evropi 506 milijonov ljudi. To se pravi, da stanuje na vsakem kvadratnem kilometru povprečno 50 ljudi. Od konca svetovne vojne pa do danes se je povečalo število evropskih prebivalcev za nad šestdeset milijonov duš ali za petkratno prebivalstvo Jugoslavije. Evropa je najbolj gosto naseljena celina na svetu. Ker število zemeljskih prebivalcev še ni doseglo dve milijardi (2000 milijonov), stanuje torej v Evropi več kot četrtina celotnega človeškega rodu. Amerika je na primer za 75 odstotkov manj gosto naseljena kakor Evropa, a najbolj redko naseljena celina je danes Avstralija, kjer prideta povprečno na en kvadratni kilometer samo dva prebivalca. Po najnovejših podatkih Društva narodov ima Azija danes 1,103 milijone prebivalcev, Amerika 200, Afrika 142, Avstralija pa 10 milijonov.
H
s
Sc
V02
^o:
* P
%i
V"
^ai
‘Cer
%
'Jev
f '
V
M1
N
%
A
^ ;
S
s s % \ , ll:
H
1
b;
u
1* v
t £
V;;|; i\
K ’ S
'H
t*
fii;
k