tfdini slovenski dnevnik
•s v Zedinjenih državah, ■ ■ ■
Velja za vse telo.:. $3.00 Ima 10.000 itiročnikov:-

D The only Slovenian da,., in the United States
Ost slovenskih delavcev v Ameriki«
Issued every day except Sundays and Holidaysfj]

TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANPT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDTj
NO. 178. — ŠTEV. 178.
NEW YORK, FRIDAY, JULY 30, 1915. — PETEK, 30. JULIJA, 1915.
VOLUME XXIH. — LETNIK XXTIL J
PROTI VARŠAVI PRODIRA OSEM ARMAD.
V TEKU ENEGA TEDNA SE BO ODLOČILO,
V BITKI PRED VARŠAVO BODO IMELI NAJTEŽJE STALIŠČE AVSTRIJCI, KER SE NAHAJAJO RAVNO NASPROTI RUSKEMU CENTRUMU. — ČASOPISJE PRAVI, DA BI BILO BOLJŠE, ČE BI SE UMAKNILI, PREDNO NISO DOVOLJ PRESKRBLJENI Z MUNICIJO. — MANJŠI SPOPADI PRI NAREVU, VISLI IN BUGU. — RUMUNSKA SE BO NAJBRŽE PRIDRUŽILA ZAVEZNIKOM. — RUMUNSKA JE PREPOVEDALA IZVAŽATI ŽITO.
Položaj na vzhodnem bojišču.
Na vzhodnem bojišču se bo kmalu vnela bitka, kakoršne še ni videl svet. Na (>()() milj dolgi fronti s<- ho spopadlo do tri milijone vojakov in od poteka te bitke bo skoraj gotovo odvisen potek vojne. A ko zmagajo Nemei, so Rusi popolnoma brez vsake mori. — Stopili hod o v defenzivo in branili pot v Pet rop rad. Nemec ne bo šel nad glavno mesto ruske države, pač ho pa vrgel vso silo na zapadno bojišče ter navalil na Angleže in Francoze. — Avstrija bo večji del svoje armade porabila v boju proti Italijanom.
Sedaj je situacija sledeča:
Rusi se nahajajo na zapadnem bregu reke Narev, na zapadnem bregu Visit" in zapadno od Buga. N'a vzhodnih bregovih 'teh rek so Nemci. Nemei so dosedaj p rek or t čili Na rev samo pri Pultusku in Bug pri Krilovu.
S severa prodira general Bellow s tridesettisoe mož konjenice; general (Jolwitz prodira izpred M lave proti Ostrolenki; general Hin-denhurg bo poskušal prekoračiti r< ko Vislo pri Gori Kalvarji in se združiti onostran Varšave z generalom Gilwitzom; v sredini je del avstrijske armade pod poveljstvom generala Dankla; njena naloga je zavzeti Ivangorod; — general Wovrseh prodira proti* Lublinu. general Maekensen in avstrijski nadvojvoda Josip Ferdinand pa proti < 'holmu ; armada generala lioehin-Ermolija operira pri Soka-lu. Najhujše borbe se hodo bile |>ri < holmu in pri Ivangorodu, kjer so Avstrijci. — Zapadno od Varšave imajo Rusi trdnjavo Brest Litovsk, ki pa v tej borbi že vsaj zaenkrat ne ho prišla v poštev.
V	teku enega tedna se bo odločilo. Ves svet napeto pričakuje, kdo ho zmagal.
V.
Avstrijsko poročilo.
Dunaj, Avstrija, 21). julija. — Avstrijsko vojno ministrstvo je izdalo danes sledeče poročilo:
Na meji med Bukovino in Besa-r&bijo so napadli hrvaški domobranci več močno utrjenih ruskih postojank in jih z naskokom zavzeli. Na bojišču je obležalo do 170 mrtvih. Zapadno od Kamionke smo zavzeli nekaj sovražniških za-kopov in vjeli f>()0 mož. V okolici Sukala smo odbili vse sovražniške napade. Na severni fronti se ni ničesar posebnega prigodilo.
Brzojavka iz Varšave.
London, Anglija, 29. julija. — Dopisnik tukajšnega "Timesa" je poslal iz Varšave sledeče poročilo :
V	neposredni bližini ni bilo še n i kak ih bojev. V kratkem se bo začela velika bitka, ki bo najbrže odločilna. Danes so oblasti zaprle poštni urad. Iz mesta ni mogoče nikamor brzojaviti. Brzojav in telefon sta v rokah vojaških oblasti.
Nemško poročilo.
Berlin, Nemčija, 30. julija. — Vrh
ovno vodstvo nemške armade je izdalo danes sledeče poročilo: Položaj pri Njemnu je popolnoma neizpremenjen. Severnovzhodno od Suval ki. na obeh straneh železnice, ki vozi proti Oliti, smo zavzeli več važnih sovražniških postojank in vjeli 2210 mož.
Južno od Njaselska so poskušali Rusi prebiti našo fronto pri reki Narev. Vsi tozadevni posku-so so se jim izjalovili. Zapadno od od Novega Georgijevska smo vjeli 128 ruskih vojakov.
.lugnzapadno od Gore Kalvarje »o se začeli Rusi umikati.
Rusko časopisje.
Petrograd, Rusija, 30. julija. — Vojaški strokovnjaki so priobčili v vseh večjih časopisih naznanila, da naj se prebivalstvo ^isto nič ne razburja vsled bitke, ki se bo začela pred Varšavo. Ruska armada je tako močna, da bo vzdržala vsak naval i ti konečno premagala sovražnika. Ko bo enkrat sovražnik premagan, ne bo nikdar več nadlegoval ruskih mej.
"Rječ" piše:
Nespametno bi bilo spuščati se v bitko, predno niso naše čete z vsem potrebnim preskrbljene. Najbolje še, da se umaknejo v utrjene postojanke in čakajo na varnem ugodnega trenutka. Za to bo bilo najbolj pripravno ozemlje, ki leži med močnimi trdnjavami Kovno, Grodno in Brest Litovsk.
Angleška vest.
London, Anglija. 20. juilja. — Tukajšnja Reuterjeva agentura je dobila iz Petrograda sledečo brzojavko :
Odkar so Nemci prekoračili reko Narev, se ni ničesar posebnega pripetilo. Rusija je mobilizirala vse sibirske čete. Prej ne bo udarila, dokler ne bo imela zadostne množine vojnega materijala.
PetrogTadsko dnevno poročilo.
Petrograd, Rusija. 29. julija. — Iz glavnega stana ruske armade poročajo:
Pri reki Njemen se ni ničesar posebnega prigodilo. Ob reki Narev je položaj neizpremenjen. Ko je začel sovražnik utrjevati levi breg reke. ga je pregnala naša ar-tilerija.
Pri Seroku in Pultusku se vrše vroči boji.
Rumunska in zavezniki.
Pariz, Francija, 29. julija. — Tukajšnje rumunsko poslaništvo je potrdilo vest, da Rumunska ne bo več izvažala v Nemčijo in Avstrijo žita, ter da bo najstrožje kaznovala onega, ki bo skušal vtihotapi jat i orožje skozi Rumunsko v Turčijo. Na raznih postajah so že večkrat dobili kovčege, ki so imeli dvojno steno. Med stenami so bile ponavadi puške in revolverji. Prigodilo se je tudi, da so odprli sodčke, v katerih je bila namesto piva munieija.
Carinski uradniki.
Pariz. Francija, 29. julija. — Neki tukajšnji časopis je dobil iz Bukarešta poročilo, da je rumunska vlada naprosila zaveznike, da naj ji dajo nekaj izurjenih carinskih uradnikov, ki bodo imeli nalogo preiskovati pošiljatve. Iz tega je razvidno, da se namerava Rumunska pridružiti zaveznikom ter da bo udarila na Avstrijo, kakor hitro bodo kmetje pospravili poljske pridelke.
Vojni materij al.
Pariz, Francija, 29. julija. — iz Soluna je dospelo poročilo, da so Anglija, Francija in Italija preskrbeli Rumunsko z municijo. V torek bo dospelo v Bukarešt 30 zrakoplovov. Rumunska se bo vmešala v vojno do 1. septembra. — Z Rumunsko vred se bo pridružila
zaveznikom tudi Grška.
»
Rusija in Bolgarska.
Petrograd, Rusija, 29. julija. — Ko je dospelo sem poročilo, da sta sklenili Turška in Bolgarska med seboj pogodbo, je nastalo med prebivalstvom veliko razburjenje. — Razburjenje je še bolj naraslo, ko se je doznalo za vse točke te pogodbe. Časopisje pravi, da se bo Rusija strašno maščevala. Rusija je naročila Bolgarski, da naj ta-
Z zapadnih bojišč. Razdejani pontoni,
Nemci so razdejali pontone, na katerih je bil montiran težak francoski oblegovalni top.
OBSTRELJEVANJE ST. DIE.
Tako Nemci kot Francozi in Angleži so izvedli včeraj razsežne minske operacije.
Berlin, Nemčija, 29. julija. — Nemški glavni stan poroča danes o operacijah na zapadnem bojišču sledeče:
"V Flandriji je razdejala včeraj naša artilerija par pontonov preko Furness prekopa, na katerih je bil postavljen težak francoski top. Zapadno od Souchez smo odbili en naskok Francozov.
V	bližini Givenchy, v Argon i-h ter pri Vauquois smo bili uspešni pri razdelitvi min. Francozi so razstrelili v Champagne mine, ne da bi dosegli s tem kaj uspeha."
Torpedi v zakopih.
Pariz, Francija, 29. julija. — Francosko vojno ministrstvo javlja v svojem današnjem poročilu, da se je vršilo tudi v pretekli noči v Artois distriktu običajno obstreljevanje. 17, okrožja pri Souchez se poroča o več spopadih, v katerih se je metalo bombe in ročne granate. V teh bojih se je uporabljalo bombe in torpede.
V	bližini St. Hubert ter v gozdu Malincourt so pognali Francozi več nemšl^h pozicij v zrak, in sicer s pomočjo min. V pozicijah, katere so osvojili dne 22. julija Francozi ob Tjingekopf, se je pobralo včeraj 200 mrtvih Nemcev, zaplenilo dve strojni puški, 2000 navadnih pušk ter veliko množino municije in provijanta. Ob Barrenkopf so pustili Nemci na bojišču 400 mrtvih.
Izgube Nemcev. Kcdanj, Dansko, 29. julija. — Vštevši zadnji nemški seznam izgub, znaša število v teh seznamih navedenih imen dva in pol milijona. Tukaj se računa, da znaša skupno število mrtvih, ranjenih in pogrešanih pri Nemcih tri in pol milijona.
Domače vesti.
V našem uredništvu se je zgla-sil Mr. Matija Pogorele iz Chicage. Sem je prišel po kupčijskih opravkih in bo nekaj dni tukaj ostal.
— Jutri in v nedeljo bo otvoritev nove gostilne in restavracije med Slovenci dobro znanih bratov Vogrič v hiši štv. 3138 Fulton St. in Norwood Ave., East New York.
Brata Vogrič sta obljubila, da bo za dobro pijačo, dobro kuhinjo in vsestransko zabavo izvrstno preskrbljeno.
Razmere na Haiti.
Ameriške mornariške čete so si priborile pot v Port-au-Prince ter zasedle mesto.
Washington, D. C., 29. julija.— Podadmiral Caperton je brzojavil danes državnemu department!!, da je prišlo včeraj 300 mož ameriških čet v Port-au-Prince, kjer so se utaborili na trgu, v severnem delu mesta. Pred francosko poslaništvo se je postavilo stražo, vendar pa ni prišlo do nikakih ne mirov ali izgredov.
Izkrcanje čet se je izvršilo po konferenci, katero je imel admiral z zastopniki Združenih držav, Francije in Anglije. Izkrcalo se je dve stotniji mornariških voja kov in dve kompaniji mornarjev. V Cape Havtien je poslal povelj nik ameriške križarke "Eagle" 20 mož za varstvo francoskega konzulata, potem ko se je obrnil konzul na poveljnika za pomoč. Admiral je sporočil, da je v Cape Havtien vse mirno.
Mornariški tajnik Daniels se je posvetoval danes z državnim tajnikom Lan sin go m glede situacije, vendar pa se ni poslalo Caperto-nu nikakih nadaljnih navodil, ker se domneva, da kontrolira situacijo.
Caperton je nadalje sporočil, da se pričakuje za danes zvečer ali ponoči prihoda francoske bojne lad i je "Decartes".
Ameriške čete so naletele pri izkrcanju na odpor ter so si morale izvojevati pot v mesto z o-rožjem v roki. Amerikanci niso imeli nikakih izgub. Caperton namerava .jutri pričeti z razorože-njem haitskih vojakov in civilistov.
Charles Becker umri na električnem stolen
Preiskovanje se vrši.
Zvezni sodnik je naročil veliki poroti, naj natančno preštudira slučaj "Eastlanda".
koj razdere pogodbo, kar se pa dosedaj še ni zgodilo.
Situacija na Galipolisu.
Berlin, Nemčija, 29. julija. — Ob Dardanelah vlada zopet po-polen mir. Zavezniki ne napadajo več, iz česar se da sklepati, da čakajo novih ojačenj. Pri Avi Burnu je bilo nekaj manjših artilerijskih spopadov.
"Lion" pred Dardanelami.
Berlin, Nemčija, 29. julija. — Atenski dopisnik nekega tukajšnjega lista je sporočil, da je dospela pred Dardanele ena izmed največjih angleških križark 'Lion'. Angleška bojna ladija je obstreljevala pristanišče Mudros.
Francozi so izgubili podmorski čoln.
Pariz, Francija, 29. julija. — Francoska vlada je danes naznanja. da je neki nemški podmorski čoln potopil v ponedeljek pred Dardanelami francoski podmorski čoln "Mariotte".
Ko so začeli torpedni rušilci zasledovati nemški podmorski čoln. je pobegnil.
V splošnem je situacija pred Dardanelami neizpremenjena. Pri Avi Burnu se je vršilo nekaj manjših spopadov, ki pa niso imeli ni-kakega upliva na splošni položaj.
Chicago, 111., 29. julija. — Zvezni sodnik Landis je pričel danes z obširno preiskavo "Eastland" katastrofe, ko je veliki poroti svojega sodišča naročil, naj preišče vsako fazo nesreče, vsled kater*1 je izgubilo nad 1100 ljudi življenje. Sodnik je naročil porotnikom, naj se ne pečajo le z nesrečo par-nika v soboto v Chicago Riverju. temveč naj gredo celi stvari na dno, študirajo celo zgodoyino par-nika "Eastland" ter ugotove, če se je kršilo zvezne postave, naj si bo od strani parobrodnih družb ali pa od one zveznih inšpektorjev. Porota je obiskala danes po-zorišče nesreče ter bo pričela jutri z zaslišanjem prič.
Ob istem času pa se je tudi nadaljevalo s preiskavo pred preiskovalno komisijo trgovinskega ministra Redfielda. R. M. Peck, la-djedelni inžener, je izjavil, da je mu zdi, da se je parobrodna družba posluževala človeškega balasta mesto vode. Na vprašanje tajnika je izjavil pomožni carinski kolek-tor, da mu je natančno znano, da je bilo na krovu 2500 oseb.
Western Electric Co. je dane« sporočila, da je izgubilo pri katastrofi 1105 ljudi življenje. Družba pogreša še 60 uslužbencev. Od priajteljev se pogreša še 67, od sorodnikov pa 146 oseb.
Danes zjutraj malo pred šesto u-«ro se je izvršilo nad bivšim po-} licistom smrtno obsodbo.
MIRNO V SMRT.
Becker je prav do konca zatrjeval svojo nedolžnost. — Governor Whitman neomajen.
Železni križi za AlzaČane.
Prekmorska agentura je sporočila, da se je od pričetka vojne pa do danes razdelilo med nemške vojake iz Alzacije skupno 3000 železnih križcev.
ROJAKI POZOR!
Banda newyorskih sleparjev je zopet na delu. Ti ljudje vam v svojih cirkularjih obljubujejo vse mogoče stvari, samo, da bi jim sedli na limanice. Razširjajo tudi neki slovenski list in delajo potom njega reklamo za svoje podle in sleparske namene. Kdor dobi kak cirkular, naj ga vrže v peč ali naj ga pošlje nam. — Bratje Hrvati so imeli s temi ljudmi že bridke izkušnje, ker so jih osieparili za težko prislnžen denar. Rojaki pazite, da tudi vas ne oskubijo.
Ossining, N. Y., 30. julija. — Bivši policijski poročnik v New Yorku, Charles Becker, je umrl v električnem stolen v Sing Sing jetnišniei danes zjutraj, malo pred šesto uro. Eksckucijo se je •izvršilo soglasno z odločbo sodišča. ki ga je spoznalo krivim u-•mora Hermana Rose thala, profesionalnega igralca.
Na jet i morilci, štirje po številu, ki so po naročilu Beckerja dejanski izvršili umor, so bili usmr-Čeni v istem stolen pred petna j -timi meseci, dne 13. aprila leta 1914. —
Osemindvajset mož je bilo navzočih v smrtni celici. Okna so bila odprta in od reke Hudson je pihal mrzel veter. Beckerju je sle-lilo v smrtni stolec še drugo človeško bitje. Bil je Samuel Haines prestrašen in po celem telesu tresoč se črnec, ki je plačal z živ-1 jen jem umor svoje žene. Sprva se je nameravalo, da bo Ilaines prvi, a na prošnjo Beckerja sta oba izmenjala vrsto. Becker je rekel. da si želi prikrajšanja agonije. —
Potem ko se je privedlo priče smrtno celico ter je bilo vse pripravljeno, je zavladala tišina, ki je bila naravnost grozna za vse navzoče.
Na desni strani celice vodijo vrata v oddelek, kjer so nastanjeni na smrt obsojeni. Iz tega oddelka ni prišel niti najmanjši glas. Ista tišina je vladala v glavnem delu ječe. Nekdo je zaka-šljal. Vsi so se ozrli vanj in mož se je prestrašen umaknil v ozadje. —
Nato je bilo čuti neki šum iz smeri rjavih vrat na desni strani. Vse oči so se obrnile v dotično smer in vrata so se odprla. Na prag je stopil šest črevljev visok mož, mogočnih čeljusti in trdega obraza. Glavo je nosil nazaj. Oči so švignile preko navzočih, a niso nosile nikake poslanice. Mož je bil Charles Becker in v rokah je držal razpelo.
Takoj za njim je prišel oče Cashin, kaplan, ki je molil molitve za umirajoče.
Trdnik korakov je šel na smrt obsojeni preko celice, proti stolu. Oblečen je bil v črno obleko in hišne črevlje. Desna hlačnica je bila preparana ter je mahal: naokrog.
Mož je delal utis nepremagljive odločnosti. Široka usta so bi la trdno .sklenjena, dočim. so sc mišice ob čeljustih nervozno gibale. —
Predno pa so se zavedli gledalci, so štirje stražniki že prijeli moža. NiČ se ni upiral ter sedel na električni stol. Spoznal je par ljudi, ki so sedeli pred njim v štirih lesenih klopeh, a ni izustil nobene besede. Stražniki pa so bili na delu. Pritrdili so elektrode ter privezali telo na stolec. Poleg očeta Cashina je stal Rev. Curry in oba sta držala v rokah razpela in molitvenike.
Molila sta molitve za umirajoče. Z usten Beckerja je prišel odgovor: — Jezus, imej usmiljenje z menoj. — Molitve so se ponavljale in čuti je bilo le glasove teh treh.
Nato je pritrdil en stražnik na glavo Beckerja čelado in dan je bil signal, da ne sme nihče govoriti. —
— Jezus, imej us---
Čuti je bilo prasketanje in glava moža na stolcu je omahnila nazaj. Razpelo, katero je držal v rokah, je padlo na tla in roki sta se krčevito oprijeli opor stolca.
Iz odprtine na vrhu glave se je dvignil majhen dim in iz ust moža so privrele pene.
Nato se je zaprlo tok. Zdravnik v beli obleki je odprl srajco ter nastavil na široka prsa
Z italijanske fronte. Avstrijci naskakujejo.
Avstrijci so pod zaščito megle vprizorili naskok na gorski prelaz na Koroškem.
ITALIJANSKO POROČILO.
Pred Gorico so izpraznili Italijani novodobljene pozicije ter se umaknili v stare.
Rim, Italija, 29. julija. — V včeraj zvečer izdanem poročilu italijanskega generalnega štaba se poroča o nadaljnih pridobitvah na Krasu, katere se označuje kot zelo pomembne. V istem poročilu se glasi, da so Italijani utrdili postojanke, katere so bili zavzeli p»'ejšui dan na kraški visoki planini. V centrumu so dobro napredovali ter zavzeli več močno utrjenih za kopov Avstrijcev. vsled česar jim je bilo mogoče zenačiti bojno črto. Število dne 26. julija ujetih avstrijskih častnikov znaša 102.
V poročilu se nadalje govori o naskoku Avstrijcev na italijanske pozicije ob Cacciatore prelazu. med gorama Chiadeni ( ?) in Aveuza (?) na Koroškem. Avstrijci so vprizorili ta naskok pod zaščito močne megle, vendar pa se jih je odbilo. Italijanske planinske čete so vprizorile naskok na sovražniške zakope pred pozicijami pri Val Piccolo ter zavzele večino teh zakopov. Na ostali fronti se niso za vršile nobene važnejše izpremembe (!)
Na večer je javljal italijanski glavni stan. da so napredovali Italijani v Cordevole dolini. Vsled neprestanega obstreljevanja se je razdejalo nadaljno kupolo forta Hensel. Na kraški višini so skušali Avstrijci prodreti naprej, a se jih je vrglo z velikanskimi izgubami nazaj. Uničen je bil celi polk deželnih strelcev. (Kateri? Ta je debela!)
Italijani so izpraznili pozicije.
Dunaj, Avstrija, 29. julija. — Vojno ministrstvo poroča danes, da so izpraznili Italijani njih pozicije pri Gorici ter se umaknili na prvotne postojanke. Na robu Dobrdo visoke ravnine so vprizorili Italijani brezuspešne naskoke. V doline reke Adige na Tirolskem se je vrglo nazaj bataljon Italijanov v bližini Marcelo in pri Tofana se je uničilo eno celo kompanijo.
Položaj v Mehiki. Lakota in draginja.
V glavnem mestu Mehike so zavladale strašne razmere. — Poziv državnega tajnika Lansinga.
PRVA POROČILA
Mehiški voditelji naj pomagajo v imenu humanitete. — Amerikanec v nevarnosti. Rdeči križ.
Odklonjeni delavci. Washington, D. C., 29. julija.— Zvezni rezervni svet je odklonil danes pritožbo narodnega delavskega mirovnega zbora. Pritožba se je obračala proti J. P. Morga-nu, kateremu se očita, da uporablja zvezne rezervno banke v zaroti proti nevtralnosti Združenih držav. Na ta način dobavlja zaveznikom sredstva in municijo za nadaljevanje vojne. Nevtralnost pa je kršena prav posebno radi-tega, ker se uporablja denar narodnih bank.
V prilog pritožbi sta nastopila poslanca Fowler in Buchanan. Tukaj se je danes zaznalo, da se ni pritožbe nikdar smatralo resnim.
Nikake koalicije v Novi Zelandiji..
Wellington, N. Z., 29. julija. — Opozicija je odklonila danes predlog vlade, naj se oživotvori za Novo Zelandijo koalicijsko ministrstvo.
Deset obdolženih špijonaže.
London, Anglija, 29. julija. — Tiskovni urad objavlja danes, da se je aretiralo radi obdolžbe špijonaže deset ljudi, med njimi eno žensko. V poročilu se ne navaja nikakih imen.
stektoskop. Umaknil se je in zopet so spustili tok. Ko je zdravnik drugič prisluškoval, ni bilo več čuti utripanja srca. Obrnil se je proti pričam v klopeh ter rekel: — Izjavjam, da je ta mož mrtev.
Zadnje dejanje žaloigre je bilo končano in Becker je plačal z življenjem svoje zločine, katere je bil izvršil kot javni uradnik.
Washington, D. C1., 29. julija. — Danes so dospele sem prve oficiel-ne brzojavke, glede položaja v glavnem mestu Mehike. Baje niso vladale v Mexico City še nikdar tako strašne razmer« kakor ravno sedaj. Prebivalstvo je brez vsakega denarja, pa tudi če bi ga imelo, bi si ne moglo veliko pomagati, ker so pošle vse zaloge živil.
Državni tajnik Lansing je izdelal danes tri note, in jih poslal Carranzi, Villi in Zapati. Mehiške voditelje poziva, da naj pošljejo takoj v glavno mesto nekaj živil m naj v imenu humanitete pomaga jo ubogim prebivalcem.
Blizu Ptieble so mehiški banditi napadli in vjeli mladega Ameri-kanca Allnna Mallorv, ki se je vozil v avtomobilu.
V državnem departmentu se je stvorilo nov oddelek, ki se bo ba-vil izključno le z mehiškim vprašanjem. Šef tega oddelka je Leon -J. Canova.
Neka brzojavka, ki jo je dobil državni tajnik, se glasi:
Lakota je večja kakor je bila pred d verni tedni. Turščiee ni mogoče več kupiti. Ljudje umirajo lakote, zdravnikov in bolniških strežnic primanjkuje. Družba Rdečega križa ne more stopiti v akcijo Prebivalstvo hodi zbegano po uli.-oh in zahteva kruha.
Okuženi vrelci
London, Anglija, 29. julija. — Tiskovni urad je objavil danes poročilo, katero je baje poslal neki nemški častnik, kapitan Kriiger. v Pforte, majhno postajo v nemški Južnozapadni Afriki. V poročilu se glasi, da je dobila straža naročilo, naj okuži Ida vrelce. Sprejemnikom poročila se priporoča, naj bodo previdni in naj ne iščejo tam nobene vode. Tiskovni urad označuje poročilo kot dokaz, da so Nemci okužili vrelce.
Pozor, pošiljatelji denarja!
Denarne pošiljatve v Avstrijo bodemo sprejemali kljub vojni a Italijo, pošta gre nemotljeno preko HOLANDIJE in SKANDINAVIJE.
Dobili smo brzojavno poročilo, da se denarne pošiljatve kakor tudi pisma ne morejo več izročati naslovniku v južnih Tirolah, na Goriškem, Primorskem, za TRST, ISTRO in DALMACIJO. — Za KRANJSKO, spodnji ŠTAJER in druge notranje kraje pa posluje pošta kakor prej.
Od tukaj se vojakom ne mor« denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom ali znancem, ki ga od-tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov.
Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order", ter priložite natančni Vas naslov in on« osebe, kateri se ima izplačati.
Cene1:
K	$	K	1
	.80	130.„„-	19.21
10....	1.60	130^,.	20.80
15____	2.40	140....	22.40
20...,	3.20	150....	24.0C
26____	4.00	160....	9r.,6 0
30,...	4.80	170....	27.2»
35____	5. BO	1*0 ...	14 H. hO
40....	6.40	130____	30.40
45..,.	7.20	200,...	32.00
60____	8.00	250...	4'f.eo
55....	8.80	300....	48.00
60____	9. no	350 ...	5r.,0O
65....	10.40	1O0....	64.00
70....	11.20	4®»0...«	72.00
75....	12.00		go.co
BO....	12.«0	600....	OH. 00
85 ...	13.60	700....	112.00!
90 ...	14.40	800....	128.00]
1O0.„##	16.00	»00____	144.oni
110....	17.60	1000____	160.0a'
Ker se cene sedaj j ako spremi-			
njajo, naj rojaki vedno gledajo na			
naš oglas.
TVRDKA FRANK 8AKSER, 82 Cortlandt St„ New Yofk, & £

GLAS NARODA, 30. JULIJA, 1 915.

9LAS NARODA"
Sioventc Daily.)
'jim.« published by tk»
HoT^nic Publishing Co,
\m corporation.)
PARSER, Prea'dent. >1 Ig BKNEDIK, Treasurer. V
of Business of the corporation and addresses of above officers : 9 Oortlandt Street, Borough of Man-huttaa, New York City, N. Y.
GSa Celt.- ieto v^'ja lint za Ameriko in
Canadc...........-............$3.00
* pol leta . ................... 1.50
m feto za rnesto New York........4.00
M pol leta «a me s to New York ... 2.00
' Evrope ta vbq ieto...........4.50
"pellet*.............2.55
>' -- ,4£etrtieU............ 1-70
NARODA" izhaja vsak dan iivzemii n«delj in praznikov.
KGLAS NARODA"
.' Voice of »be People") l w * every iiay except Sunday* and *	Holidays	t
Subscription yearly $3.00.
A4v«tiwmenl on asre«m«nt.
'>am.

.»»a in osohnosti cene prioblajejo.	—
b'agovoli pošiljati po — Money Omer. fr* ~«UiCmbi kraja naročnikov pro-atm->, hc nam tudi prejšnje naznani, da hitre;« najdemo naslovnika.
topiaotn us poSiljatyam naredite ta naalov. 'OJL« NARODA* v
irtlmndt St., New York City."
II
Telet jo 4t? «7 .Cortland t
■ : an associaI J
Stil
Par misli o Jugoslaviji.
(Nadaljevanje.)
ilost moramo omeniti, da slovanski odbor, odkar je anovljen pa do zadnjega posebno veliko brigal za "pričan je bil, da je samoumevno, da mu moramo n se v vseh oz i rib strinjati virui odloki. Dolgi članki jali tedaj po hrvaških ča-pisali sa j ill najboljši lir-ii srbski možje in skoraj a nek je imel pod zaglav-'Vse za Jugoslavijo!" be-lovenci, Srbi, Hrvati! Dol-rave so bile to, razprave o !i Hrvatih, o Slovencih je le malo ali pa ničesar pora. .Mislili smo, da bo po-oda dosedaj bi skoraj vso. povedali in napisali člani »kega odbora, spravili > samo časnikarsko ko->rej bo menda druga-pri odboru tudi trije
»lova v e Zan er s
QCJ.
»S tem nismo bili Slovenci zado-Miljni.. Res je, da so nas po\abili v svoj krog, odkazali so nam me-i-to poleg sebe in mislili so, da so nas s tem popolnoma zadovoljili. In začelo je grmeti dalje za Srbijo, Dalmacijo in Jugoslavijo, fraze so so kopičile v neskončnost, jeza na Nemce jo rasla, kljub tens i j smo pa sedaj še vsi na istem stališču kol. smo bili v začetku. Jugoslovanski odbor ima dobro vi.!.s<>, toda t e ne l>o stala, ^a njior Srbija, oziroma če on ne bo stal v a njo, bo ostalo vse le pri uavdu-^ uili, lepo donečih besedah. Pov-daxjati je treba, da taka Srbija, ki vidi pred seboj le svobodno Jugoslavijo, ne pa Jugoslavije, v kateri bi zavzemal srbski kralj prvo mesto, v kateri bi bil Srb to, kar je Nemec v Avstriji. S tem, <la govorimo precej podobne jezike, šo ni rečeno, da smo potomci eue matere in da bomo vsi dobili «'nak kos hleba, ki bo prišel na 3iiizo. Tudi Rusi in Poljaki so si m»rodiii, tudi Bolgar je Slovan, pa Srbi vseeno niso njegovi prijatelji, kaj šele bratje. V našem narodu je še silno nerazvite sile in ka eneržija. Če narod po
takorekoč prazni k njim? Imamo samo zemljo, svoj slovenski jezik in žilave roke, ki se ne plaše nobenega dela. Zemlja je naša dota, slovenski jezik naša največja svetinja. Skozi- stoletja smo branili zemljo, veliko kosov so nam je že vzeli, ker nas je bilo premalo in ker je bilo sovražnikov preveč. Avstrija ni naša zaščitni-ca in zato moramo iskati zaščite drugod, ako nočemo še to izgubiti, kar imamo. Radi se pridružujemo Hrvatom, ki morajo ob mejah ravnotako trpeti kakor mi, radi se pridružujemo Srbom, ker več če nas je, toliko močnejši bomo. Odločno pa moramo biti proti vsakemu, ki bi se poskušal na naš račun in na našo škodo povspeti, ki bi naše delo izkoriščal v svoje svrlie.. V svobodni Jugoslaviji bi seveda ne bilo kaj takega mogoče, bi pa bilo v Jugoslaviji s kraljem na čelu.
Nobena država ni svobodna, v kateri je gospodstvo dedno, v kateri nima glavne in edine besede narod, hi če je v eni državi več narodov, vladajo zastopniki vseli teh. Tudi Jugoslavija ne bc, če bi bila v jedru le Velika Srbija pod. vlado kralja. Najboljše je povedati prej i:i razjasniti ljudem, na kakšen način se misli osnovati jugoslovansko državo. Govoriti je treba odkrito, brez vsakega pri-tajevanja in zahrbtnosti. Krivično bi bilo, če bi nas zvabili z obljubami v svoj tabor in nam. povedali šele tedaj resnico, ko bi si ne mogli več pomagati. Naša želja in menda tudi želja vsakega Jugoslovana je, da pride iz suž-nosti v svobodo, ne pa izpod jarma pod jarem. Vsak jarem je tegale, pa naj bo nemški ali slovanski!
(Konec prihodnjič.)
Svarila — katerih se ni culo.
dencev, tako seje tudi protest či- ne bolečine. Bog ve, koliko časa j vežbali ter združili v takozvanih
kaškik delavcev vložilo med akte,' ga še ne bo domov. Pozdrav!
ne da bi se kdo še nadalje kaj bri- ; gal zanj. V trgovskem departmen-tu prav dobro vedo, da hočejo delati parobrodne družbe velikau-
Tvoja mati. J
podčastniških šolali.
Pomote pri zglaševanju starejših črnovojnikov.
V listih sc objavlja sledeče: V uradnem razglasu o zglaševanju 43- do oOletnih črnovojnikov je
Ptuj, Štajersko. Dne 1. junija sem bil potrjen, ske dobičke in da se jih pri tem J pa sem moral takoj oditi. Domov ne sme ovirati s številnimi " var-. niso nikogar pustili. Še isti dan
uostnimi odredbami".	so pobrali pri nas vse vole. V par bilo tudi omenjeno, da se morajo
Možje, žene in otroci, ki so na-'dneh je šla od hiše vsa moč. En Uglasiti vsi tisti črnovojniški zašli preteklo soboto prezgodnji mesec bom še tukaj, potem me bo- vezanci, rojeni v 1. 1873 in 1S74, grob v Chicago Riverju, so žrtve'do poslali na fronto. Ne vem, če (ki so svoj čas služili v armadi, a
1 ~ so bili predčasno odpuščeni ali
sveti dobiček.
Dopisi.
New York, N. Y.
če. Pozdrav!
Tvoj prijatelj Josip.
Gornje Vreme, Primorsko. Italijani se že en mescc boju-jejo, pa brez vsakega uspeha. Dosegli niso prav ničesar. Ranjenci Slovensko so izpovedali, da imajo silno ve-bolniško podporno društvo sv.']iko ranjenih in mrtvih. Vsi želi-Frančiška št. 46 K. S. K. Jednote mo, da bi bil Italijan prav pošte-priredi v nedeljo dne 1. avgusta'no tepen. Pred kratkim se je po-v Emerald Parku, vogan Mvrtle javil nad Divačo neki aeroplan, in Martin Ave., Glendale, L. I., ki je hotel spustiti na postajo ne-svoj devetnajsti piknik. Vstopni-1 kaj bomb. Cilja niso zadeli, ker na je 35 centov za osebo, otroci je bila postaja v temi. Z živežem so prosti. Za dobro zabavo, izvrst-j je pri nas zelo slabo. Letina še do-110 pijačo in okusen prigrizek bojsti dobro kaže. Oče ni šel k voja-vse preskrbljeno. Rojaki, pridite kom, ker je župan, vsi njegovi
vrstniki so pa morali odriniti. Piši, kako se kaj imaš. Z Bogom!
Preiskave, katere se je uvedlo od obči makih, državnih in zveznih oblasti, da se dobi odgovor na vprašanje, kdo je odgovoren za veliko katastrofo v Chicago River, so se komaj pričele, a že danes ne more biti nobenega dvoma, da je bila nesreča mogoča le v sled zločinske malomarnosti in opustitve najbolj primitivnih varnostnih odredb. Kar se je izreklo v nedeljo kot domnevo, da se gre namreč za navaden umor, se je sedaj od vseh strani potrdilo.
Parnik "Eastland", ki je bil že enkrat zaplenjen, sa je po gotovih popravah zopet stavilo v službo, dasiravno so ga smatrali izvedenci za "malo varnega". Zvezni inšpektorji so določili število eventuelno dopustnih potni kov na 200 oseb, dasiravno je neki izvedenec iz Cleveland a že leta 3912 svaril, "naj se na to čudno škatljo ne pusti več kot 1500 ljudi".
Po postavi določeno letno preiskavo se je izvršilo s tako površnostjo, da je moral nadinspektor sedaj priznati, "da bi se parnik natančneje preiskalo, če bi so smatralo kaj takega za mogoče".
Da pa gospodje inšpektorji kaj takega niso smatrali za mogoče, je njih lastna krivda. Neki no\v-vorški popoldanski list je priobčil včeraj pismo, katerega je pisal dno 3. avgusta 1913 čikaški arhitekt John Devereux York zveznemu pristaniškemu mojstru v Chi-cagu in ki ima sledečo vsebino: "Dragi gospod! Poznate stanje parnika "Eastland". Če se kaj ne zgodi, da se odpravi tehnične napake ter prepreči s tem, da bi se parnik preobrnil, se bo dogodila velika nesreča." Na to pismo ni bilo nobenega odgovora.
Na "Eastlandu" se je potopilo toliko oseb, ker se je nagnil parnik na stran. Svarilo izvedenca se je torej uresničilo in na stotine
vsi! Za obilen obisk se naj ulj ud-neje priporoča — Odbor.
Pittsburgh, Pa. — Pred kratkim je nekdo poročal v nekem listu, da imamo tukaj štiri podporna društva, roda resnici na ljubo moram povedati, da jih imamo petnajst, kar je .vsekakor lep dokaz, da tukajšnja slovenska naselbina prav dobro napreduje. Najbolj smo ponosni na K. S. Dom. To je res krasna stavba, ki bo še našim potomcem dokaz, da
Tvoja sestra.
Iz Avstrije.
Zagctcvitev kruha in moke iz nove žetve. ' ]
• ? I	I
Izšla ic cesarska naredba, s ku-
t
tero se tako v interesu produeen-
superarbitrirani. Na mnogih kra jih pa so to določilo napačno razumeli in so se k prebiranju oglašali kar vsi niožki, rojeni v letu 3873 in 1S74, ki še pri dosedanjih naborih niso bili potrjeni. To je napačno. Ako se je kdo napačno priglasil, naj gre takoj k občinskemu uradu in naj prosi župana da javi pomoto politični oblasti. Ako tega ne stori, se mu zna zgoditi. da bo moral še enkrat k pre hiranju
A* nekaterih občinah pa so se sedaj župani in občinski svetovalci niso priglasili, češ, nam tega ni treba, saj smo oproščeni črnovoj niške službe. Tudi to ni pravilno. Po zadnji uradni odredbi so sc morali tudi župani in občinski svetovalci zglasiti. Kdor tega ni storil, naj popravi pomoto, ker bi sicer utegnil imeti neljube posle dice.
Italijanski špijeni. — Svarilo.
Listi priobčujejo sledeče: Ker ■ima sovražnik največji interes na t«in. da dobi kolikor mogoče na 'tančne podatke o moči. o postojankah in dovažanju naših čet, dalje o vseh uredbah za preskrbo
so bili v tej naselbini svoje dni tov, kakor konsumentov določa
zavedni in navdušeni Slovenci..—|mon°Po1 na pšenico, rž, ječmen,• in Q transportih ranjencev itd., Delavske razmere so se nekoliko koruzo itd. Na podlagi te naredbe po,šilja v južne kraje* naših dežel zboljšale. vendar je še vedno do-.so	korist, države zaplenilo svoj,; zaupilike? preoblečene na
volj takih, ki nimajo dela. TJpa-|yse 11	tudi vs« staro žito(VSe ljaC.itle. Dobiti jih je preoble-
mo, da se bo tudi v tem oziru ne-jm tudi vsa moka. Zaplemba ima(6eilo kot potepuhe, kotlarje. bru-kojiko izpremenilo. Omenjeni do-|ta učinek, da se žito in moka ne sa^e krošnjarje, beo-unee i dr pisnik pravi, da pittsburghški sme ne porabiti, ne zmleti, ne pro-|da v-uniformah vojakov ofi-Slovenci zaničujemo one, ki dela- stovoljno, niti ne prostovoljno cirjev in civilnih uradnikov se jo v premogovih rovih, kar pa ni- prodati. Naredba obsega tudi po-1 ]iriklatijo k nam da bi u ta kakor ni resnica. Nam je vsak po- sebne določbe glede pivovarn, ko nemoto]U> izvrševati "svoje šten Slovenec enako ljub in drag. sladkam in. tovarn za testenine. 'škod!jivo delo. Prebivalstvo se te-Pozdrav vsem rojakom sirom A-iZaPlemba	z dovolitvijo po- daj poživlja, da «re varnostnim
merike! — Fran Gruber.	|rabiti ali prodati žito, ali z od-'organom tudi z <lcjansko p0mi)C.jo
Fcrt Mills, Filipini. — Dovoli-1 vzetj.cm ah s da zaPadc- Za' na roko, da se ogledniiov obranite, da se zopet malo oglasim. Pred plenjeno ,xlto 3.n moko bo Prevze- mo in da ylh oblasti izsiedc in za.
VABILO na
VELIKI PLES,
ki ga priredi nov "Slovenski Orehester" v Thomas, "VV. Va., v soboto dne 31. julija popoldan
v prijaznih prostorih rojaka Mike Bulič. Začetek ob 4. popoldan. Vstopnina za možke je 25 centov, damo so vstopnino proste. Tem potom vljudno vabimo vse rojake in rojakinje iz bližnjih naselbin, kakor: Frances, Benbush, Pierce, Coketon, B. Hill in Thomas, da nas polnoštevilno posetiti; blagovolijo.
Slovenski Orcliester je dobil zadnji čas več mladih moči, zato bodo na vsporedu krasni novi komadi, ki bodo obiskovalcem gotovo ugajali.
Za vsestransko zabavo, svežo pijačo in fini prigrizek bode dobro preskrbljeno.
Torej na svidenje dne 31. julija popoldan pri g. Mike Buliču!
Slovenski O re best e r, Coketon, \Y. Va.
(28-30—7)
NAZNANILO.
Kakor je znano rojakom po ši)*-ni Ameriki, je "Pečlarski Klub" v Conemfcugh, Pa., priredil
IŠČE SE STROJARJE.
Stalno delo od kosa za 10 veščih usnjarjev. Povpračna plača •t2.."i0 na dan. Ni stavke. Vprašajte pri:
Proctor Elison & Company.
Elkland, Tioga Co., Pa. (26-31—7)
PRODAM __
hišo s saloonom ob glavni cesti \ sredini slovenske naselbine za prav nizko ceno. Za podrobnosti obrnite se na lastni!-;'.: St ve Bo":euič, 4 G!) — 51st Ave., West A His, Wis.
(211-31—7)
Kje je FRANK ZORMAN? Pred tremi leti je bival nekje v Arizoni. V Ameriki biva okoli devet let. Za njegov naslov bi rada zvedela njegova sestra Katarina Zorman. sedaj omožena Žele, Box U7. Homer City, Pa. Ce kdo rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, za kar mu bodem jako hvaležna, ali sc naj pa sam javi.
(2s-30—'7)
POZOR!
ralu vso to silo, če razvije vso to domov v Chicagu polni sedaj ža-enerzijo, si bo tudi lastil delež, ki lostj ker s0 oblasti na neodpust-bi mu ga ne mogel noben pravi- lpv lia-,in zanemarjale dolžnosti, eeu človek odrekati. V Avstriji se Niso pa le žikažke zvezne oblasti, ne moro razviti, v Jugoslaviji bi katere je treba pokiicati na odgo;
iko. Ali bi bili Srbi zadovoljni, ali bi jim bilo prav, če bi jih v nekaterih czirih Hrvati in Slovenci presegli?
Srbi se bodo vedno sklicevali lia svojo kraljevino, na svojo nekdanjo moč in na svojo slavno preteklost. Mi se ne moremo postavljati s kralji, ker jih nismo imeli, kar je bilo pa v naših vrs.ah junakov, niso bili v službi naroda, pač pa v službi njegovega nasprotnika. Mi se ne bomo mogli
vor radi umora tisočerih. Kriva je tudi zvezna vlada v Washing-tonu, ki trpi prenapolnenjo par-nikov. Organizirano čikaško delavstvo jo poslalo 22. junija 1914 na trgovski department v Wash-ingtonu protest, v katerem se opozarja na nevarnosti, ki nastanejo vsled prenapolnenja parnikov. To prenapolnenje — se glasi v poročilu — bo preje ali sleje dovedlo do katastrofe, pri kateri bodo iz-
gubili tisoči življenje, tudi če bi v. ničem ponašati, tudi z denar-j bil parnik še pritrjen pri doku. j< ni ne.	Sedaj se je to v resnici zgodilo
Ali nam bodo hoteli Srbi vse to. in "Eastland" se je potopil, do-izpregledati, ali nas bodo sprejeli čim se je še nahajal ob doku.
L,rute,'tudi fci seio p rig! i Kot se ni poslušale svaril izve-,
nekaj dnevi je imelo tukajšnje vojno brodovje Združenih držav strelne vaje. in sicer ponoči, kakih 15 milj od obrežja, kar se je jako lepo videlo z imajo dve križarki, pet torpednih rušileev in devet podmorskih čolnov, katere dostikrat vidimo, ko gredo na vaje. Mornarica ima svoj stan v Cavite, kakih sedem milj onstran Manile. Na Corregi-dorju je samo mal pomol, zato se malokdaj kakšen rušilee ali podmorski čoln tukaj ustavi. Zadnjič, ko so imeli strelne vaje, sta bila dva podmorska čolna tukaj dva dni in so nam dovolili ogledati si ju od od znotraj. Ko sem bil notri in si ogledal različne torpede in stroje, me je nekako čudno dirnilo: to je vse pripravljeno za moriti ljudi. Ako človek premisli, kako Nemci v tej vojni u-spošno porabljajo podvodne čolne, mora nehote pripoznati, da je to eno najbolj tehnično "dovršeno orožje. Ta čoln, ki sem si ga tukaj ogledal, je eden ze zastarelega modela i:i ni skoro nič podoben modernim, kar se tiče velikosti in hitrosti. • Najbolj mo je zanimal torpedo. To je najhujše o-rožje, kar se ga sploh more dobiti. Stroj plava pod vodo do cilja in tam se razpoči; učinek je strašanski. kar je bilo dokazano v tej vojni. Nemci uporabljajo torpede proti potniškim parnikom in s tem pokazujejo svojo tako opevano "kulturo", ki je pa v resnici največji barbarizem sedanjega Samo Avstrija in Turčija sta ji še zvesti in sta ji enaki, kar se tiče barbarizma. — Časi se spreminjajo in upati je, da se bodo povsod dobro izpremenili. Ameriškim delavcem želim boljše bodočnosti ill prosperitete. Pozdrav! — Jos. Marela, slovenski vojak, 86th Co. Fort Mills, P. I.
Citateljem in naročnikom naznanjamo, da nam je pošla zaloga pik- j Slovensko - Amerikanskega Kole-
nik, katerega so se udeležili mno-|darja za leto 1915. goštevilni Pečlarji, kakor tudi j Namesto Koledarja, dobi vsak drugi rojaki in rojakinje. 4 Tem j nov naročnik eno izmed letošnjih potom so vsem najiskreneje za-, Mohorjevih knjig, hvaljujemo. Ob tej priliki smo pa'	Uredništvo Gla3 Naroda.
tudi sklenili, da bomo ustanovili —.................—	—
podporno društvo pečlarskega kluba. Torej, bratje pečlarji, če se strinjate z nami, potem se javite, da bomo vse potrebno ukrenili. Pišite na predsednika: John Kolene, Box 723, Conemaugh, Pa., ali pa tajniku: Valentine Škarje. Box 432. Conemaugh, Pa. Na vsako pismo bode odgovorjeno.
Z bratskim pozdravom
Valentin Škarje, tajnik. (28-30—7)
EDINI SLOVENSKI KRO JAČ V PITTSBURGH-U,
PA. IN OKOLICI priporoča rojakom svoje moderqo urejeno
KROJAČMCO.
v kateri izdeluje lepe najmodernejše obleke.
S spoštovanjem
RUDOLF MESNAR,
5313 Butler St.. Pittsburgh, Pa.
m
mal vojni žitni urad, ki bo usta- pr0
novih v posameznih kronovinahj Prebivalstvo se opozarja na to, 5? podružnice. Ta urad je dolžan - VSako
povpraševanje 1110-
Pm,r:m\ mU ?A\° tak"1, V. g°~ Stv;l železniških transportih po! otoka. Tukaj tovim P^Ji- Ce blaga tako3 ne	iu ei]ju tran9porta i>rczpo,|
prevzame, plača na račun do %0j.J10 prepoVedano. Ako bi se kdo! cene. Lastnik mora blago po do-|po tein no raraal) se bo .uti )]j(, I
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
mu primerno postopalo.
ločeni kupnini prepustiti rečene-mu uradu. Kar se jirodajalcu nc bo plačalo v gotovini, za to boj Povišanje davka na žganje, lahko dobil -nakazila na katera ■ Cesareka naredba z dne 1. ju-bodo denarni zavodi izplačevali li ja (lolo-a> l]a ge .i5a davek ua
predujme. Le bi lastnik svojega ^aiIje za 20 vinarjev pri litru al-l blaga ne hotel prodati vojnemu k0.}10]a žitnemu uradu, bi se mu blago s
Sil?M°d^° 1U SC T bi° ?d cene Skrb za življenjske potrebščine.
odbilo 10fc. Kupovalci bodo imeli T . ..
posebne izkaznice. Kmetovalci bo-1 Ljudje so v skrbeh- Morda
do smeli od svojih pridelkov ]>o-
pokaže, da so te skrbi le malo u-temeljene, ali čas je tak, da so
rabiti, kolikor je običajno in tudi 7. * ' .<U1	Ultv' ua 5U
za seme bo preskrbljeno. Ceno za jmlje tako^ v fk[beh' cc imaJ° nakup žita in prodajne ceno bo'	PriT Poskrbi gotovih po-
lip
določila vlada
proaajn
Pridelovalci so ve
trebsčin. Jajca so silno draga in
zani žito zmlatiti in se jim slama-se -J,h. ^ ^o dobdi;. glede olja, ne bo vzela. Mlini bodo primnrani ^	ve>	Sa
žito hraniti in mleti. Dosedanji! 1)0 l!0b,lnv^a,^r bodo ZJlI()Se
predjusi glede krušnih nakaznic
43- dc 501etnih.
j »rodam.
so težave in pa še taka
Z mlekom
in glede peke kruha ostanejo v ve-. . 1 javi. Vojni žitni urad bo prevze-1 tlr?ff»'Ja. nikoli Ml bil žaf«IU
i.lal tudi žito in molio iz Ogrske. V^0^	kakt>r 's,)
t bile genske ere.suje. Prijazni ljudje, ki imajo polne omare hranil-
...... ničnih knjižic, seveda dobro sve-
ivstrijskih - -	i - -- -i.	t
. 11 "jejo, rekoč, uživajte sardino,
gojite kunce in kuretnino in kar je takih svetov, toda s tem ljudem s skromnimi zaslužki ni nič pomagano.
V^rlitcost je	spr*i 8
Cena 15 centov. ^^ \
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka držav«, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t d.
V zalogi imamo tudi
Stensko mapo cele Evrope $1.50.
Veliko stensko mapo, na eni strani jZjcdi-njene države in na drugi pa celi svet, cena §1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakcr naprimer od Italije. Rusije, Nemčije, Francije, Kelgiie in Ualkanskih dtžar. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.
Naročila in denar pošljite naj
Slovenk Publishing Company,
82 Cortlindt Street,	.	New York, W. Y.
Odlomki iz pisem.
Gorenja vas, Kranjsko.
Tvoje pismo me je zelo razveselilo. Naznanjam ti, da so skoraj vsak mesec nabori. Poberejo vse. kar more hoditi in nositi orožje. Zadnjič so pobirali 50 let stare možke. Enajst takih se je peljalo na nabor, vrnili so se pa samo trije. Kdor je bil potrjen, se ni smel več vrniti. Skozi Gorenjo vas gre vsak dan na tisoče in tisoče vojakov. Tone je že štiri mesece v bolnišnici. Revež je ves ozebel. Piše, da se mu noga pri kosti gnoji. Včasih se malo zaceli, potem se pa zopet odpre. Revež prenaša straš-
Preg lede vanj
Predsedstvo zvezo industrijalcev je bilo dne 21. ju nija pri domobranskem ministru in ga prosilo, naj povzroči, da se bo pri pregledovanju -13- do oOletnih oziralo na to, da se vzdrže o-brati tudi tam, kjer ne gre za vojaške dobave, posebno pa v onih slučajih, v katerih bi se morali o-brati vsled vpoklican ja za sposobne spoznanih ustaviti. Nadalje je prosilo predsedstvo, naj se rešijo prošnje za oprostitev, če le mogoče še predterminom vpoklicanja, in konečno za to., naj se oni omenjenih letnikov, ki so že služili, pred vpoklieom še enkrat pregledajo. Minister je v svojem odgovoru povdarjal, da je število prošenj za oprostitev veliko, in je dal zatrdilo, da se bode utemeljenim prošnjam po možnosti ugodilo. Če prošnje ne bodo rešene pred vpo-klieanjem, tedaj je temu vzrok čestokrat ta, da prihajajo prošnje šele v zadnjem hipu, oziroma ne službenim potom skozi vojaško poveljništvo, marveč se vlagajo neposredno pri domobranskem ministrstvu, vsled česar nastajajo nepotrebna zavlačevanja. Pregledovanje onih, ki so že služili, ni potrebno, ker se je vršila preiskava pri dotičnem polku, in sicer kar naj natančneje. Nadalje je izjavil minister, da bodo pri pregledovanju navzoči tudi uradni civilni zdravniki. Končno je sporočil minister, da se bodo 43- do 50-tni posebej od drugib. letnikov

Slaba letina v Rusiji.
"Dziennik Kijewski" poroča:, Na Podolskem in v Volhiniji, žit-J nice Rusije, je letina nezadovoljiva. Cone žitu se hitro dvigajo.
LISTNICA UREDNIŠTVA. J
F. C., Sheboygan, Wis. — Letni' račun Mestne hranilnice ljubi j an- f ske letos ne bo izšel, ker je premalo osobja, da bi ga izdelalo. | Vsi mlajši uradniki so morali oditi k vojakom.	;
A. V., Clayton, Wash. — Mi priobčimo vse, kar je količkaj za-! nimivega. Pisma, ki prihajajo iz starega kraja, so skoraj vsa ena-1 ka. Ljudje tožijo o slabih časih,1 o draginji in pomanjkanju. Zelo bi nam ustregli, če bi natančnejše popisali tamošnje delavske razmere.
Rad bi izvedel za naslov svojega prijatelja ANTONA REBER- j NIK. Doma je iz Mirne na Do-! lenjskem. Sedaj se nahaja nekje v Kansas City, Kan. Pro-j sim eenjene rojake, če je komu znan njegov naslov, da ga mi javi, ali naj se sam žglasi. —J Louis Lužar, 7734 Ossage Rd.J Cleveland, Q.__,(29-31—7)/
TISKARNA
"GLAS NARODA'*
fczvrinje vsakovrstne tiskovine po nizkUTce&atL,
Ddo okorno. Izvršuje prerode v drage Unijsko organizirana, Posebnost m dn&tresa pravila, okrožnice, pamfiefi/earikf
Y«a naročila pošljite
Slovenk Publishing Company,
82 Cortlandt Street, New YoA, N. Y.

GLAS NAROD A.'. 30. JULIJA, 1915.
U'
/
Južna Avstrija.
Pod tem naslovom je napisal
Pod tem naslovom je napisal	- *
- i i,„10:0u0	^o se vile med topoli, bresti in gr-
,-ojni poroeeva'ec dunajske Zeit «" .. .	1 ' .	fe ..
1	, .....• „»	micevjem. pc, brajdah in brdih ji
»heieo svojega notovanja na iuzno .	.	J	. J
. o,:-.; .. .. .i,,..;,,.,™ je Uhajal pogled. Tam se je ko-
v
sli	. _ _
ironto. Sličica v v dvojnem ozi-ru zanimiva. Odkriva nam na eni strani etnografsko in politično naivnost dunajskih žurnalistov, podaje nam pa na drugi strani dokaz, kako drugačno, recimo takoj, simpatično si ogledujejo nas in nase kraje ljudje, ki so preje vedeli toliko lepega in zvenečega napisati o Rivijeri »n Lidu, k večjemu še o Dubrovniku in Lošinju — pardon, o Ragusi in Liissinpiceo-lu. *—
Nič ne dene, da je " Zeitov" dopisnik šele na potu iz Celja proti Rimskim toplicam opazil, da 'prebivajo tod že Jugoslovanikaterih vasi izgledajo ravnotako avstrijsko, kakor one nemških štajerskih kmetov. Privoščimo mu iz srca malicijozno veselje nad ne vednostjo nemškega kolege, ki vi d i Bošnjaka ter vpraša, kakšen Turek da je to. Vse to odtehtajo simpatične be.-ede o naši Ljubljani.	I
"Pridemo v Ljubljano, izstopimo in sedaj lahko na konkretnem primeru razlagam, kaj je to: Južna Avstrija. V tej široki, zeleni dolini, odkoder vidimo ocl daleč Hnežnike. ob tej modrikasti reki pod visokim gradiščem, leži mesto Slovencev.
Javnost v častiti Evropi entente prisega, da bodo Slovence Srbi odrešili. Ali morda Italijani? tega ne vem dobro. Vsekakor prebivajo Slovenci v mestu, ki je veliko-mestnejše, čistejše, bolj evropejsko kakor Belgrad. Na trgih stoje spomeniki slovenskih pesnikov in velmož: pesnik Prešeren, katerega krona Muza in drugi ljudje, katerih slava izven dežele morda ni razširjena, ki pa pomenijo za Slovence mnogo. Bliščeča nova šolska poslopja. H lavne ceste čiste, živahne, da, elegantne, v velikih sijajnih trgovinah se gnetejo ku-povalci. Pred časniško pajaco so izvešeni najnovejši brzojavi r. vojni. V gostilnah dobiš solidno vse-avstrijsko kosilo l)ame se dobro oblačijo — skratka.
Ljubljana je moderno procvita-joče mesto. To<!a onkraj mostu v idicah pod Gradom, stoje stare hiše Pred rotovžem prekrasni ba-rokni vodnjak, na rotovžu lepo sti-liziran dvoglavi orel z imenom Karla VI.. In^.nasproti fisada z rokokoreliefi; potem zopet nemški balkoni s cvetlicami, stare ceste, tako ljubke, navzdol, navzgor. Vse to je bilo že avstrijsko, ko so nosili še viteške oprave, sedaj pa naj se končno odreši.
Gori h Gradu ; ne v grad, kajti tam se nahajajo italijanski ujetniki in mi nimamo pripustniee; toda na klop se smemo vsesti, sinemo zreti na to nebeško lepo sliko«, belo mesto, južnobujni vrtovi s svojimi številnimi rožami, dolina, gorovje. — Zop»*t nizdol; po Glavnem trgu se pomika velika barvasta priprošna procesija mimo v
Francka je hipno zardela, v srcu ji je pa bilo naenkrat toplo in težke čajne ni čutila na roki.
Gledala je po dolini. Bele ceste
dobrem nameuu postavljenega provincijalnega spomenika Ra-deckemu. Leta 18(10. je postavilo mesto ta kip svojemu častnemu meščanu.
F«
Dve dogodbi.
Spisal Ivo Česnik.
I.
nedeljo popoldne je bilo. — K-ka je šla čez polje. Na roki .je nesla čajno. Nakupila je vsega potrebnega za teden. Ubogi so bili doma in mati je ležala že 'cl mesce bolna. Stara je bila mati in o-če je bil star in betežen, v njej je pa plula mladost in zdravje.
Po stezi je stopala v lahnih čiž-mih, s pisanim krilom se je igral božajoč veter. Šla je kot radost in moč med zelenimi travniki.
Pel je kos v grmičevju in nad vso naravo je bil razlit velik, svečan nedeljski mir. Topli, solnčni žarki so obsevali Franc kino zdravo. rdeče lice in krepko, stasito postavo.
Crešnje so zorele. Ravno rdeči-ti se je jelo po brajdah. Kako bi se net Maj je bil, najlepši mesec. Moč je dihnila v naravo.
In v Franckini duši je bila moč in čutila je življenja slasti.
Sredi polja se je dvignila pesem. Francka sc je ozrla in je bila dobre volje, kot bi pripenjala fantu šopek.
Šumela je reka monotono ob vnožju nizkih gričev, pripogibali so se jagnjedi in vrbe, fantje so peli: i
"Dekle na vrtu zelenem sedi..Jr
Tudi Janez je bil med njimi.
je uhajal po
šatila vinska trta in zlati pra-menčki so trepetali na mladem perju. Francka je čutila lepoto in neizmerna sladkost jo je obšla.
Doteknilo se je nebo v sredi doline in razmaknili so se holmi in griči in gore na vse strani. In stisnilo je tej krasni zemlji svoj modri obrazek, da se ogleduje v njem kot nedolžno dekle svoje plave oči in črešnjeva lica na vodni gladini. Nebo je poljubilo to zemljo, drugače ne bi bila tako lepa in bogata.
Francka je stopila v gozdič in objela jo je hladna senca. Nabrala je cvetlic in sedla pod košat hrast, da se odpočije. Spomnila se je Janeza in bilo ji je prijetno in spomnila se je dni, ko je mislili nanj. Pred kratkim je služila v Trstu; tiste dni ji je pa zbolela mati. Zato je prišla domov. Ni prišla nerada. Zahrepenela je po materi in očetu in Janezu.
Saj je lepo v Trstu; morje valovi včasih in ladije prihajajo danil adan. Vedno nov pogled, veselja čez mero. Ali vsa mestna radost je piškava. Ko pride človek z bala, veselice, zabave, bi se zjokal, tako grozovito prazno je v srcu.
In tisto življenje! Franckli se je zastudila hinavščina in laž, l:o se je spomnila na kalužo, ki blodijo po njej ljudje od večera do jutra.
Ni šla rada v Trst, toda vabil jo je bogat zaslužek.
Služila je naiprej pri pobožni, stari gospe. Dobro se ji je godilo tam Z gospo se je razumela kot z lastno materjo. Zjutraj je pospravljala po sobah in brisala okna. Po ulici so hodili gospodje in delavci, vojaki in fakini. In čudne reči ie videla v hiši in po mestu. Žene so se ciganile, možje so ponoči popivali. Malo je b'lo dobrih in še te so polivali malopridneži z gnoi-liico.
Dobra gospa se je preselila v Pulj, in Francka je iskala službe drugje.
Prišla je k bogati rodbini. Gospa mlada, gosood star in plešast uradnik. Kot vdovec se je poročil drugič. Že precej prve dni je Francka slutila, da se ne moreta on in ona. In potem je večkrat o-pazila, kako je gospod žalosten in potrt.
"Moj Bog, z;,kaj sem tako nesrečen! Lucija, bodi zopet dobra, saj vidiš, kako te ljubim."
Gospod je odhajal včasih nenadoma od doma, loputnil z vratmi in klel.
Tako blato je gledala Francka. Potem je služila pri dolgi, suhi, Skopi gospe, ki še sebi ni privoščila poštene hrane. Za za jut rek je dobila škodeljčko kave, ne mnogo večjo kot naprstnik in odrezek kruha, tako tenak, da je videla skozenj kraške griče. Potice in šartlji so plesnili po shrambah, beraču pa ni privoščila krajcarja.
Prišla je nekega opoldne k Francki uboga, kruljava reva. — Francka ji je dala vse kosilo. Go-spa jo je zato kregala in zmerjala.
Packa, sram te bodi! tJšivko mi spravljaš v hišo. Glej, da se česa ne nalezeš. Spodim te potem takoj, packa!"
V takih težkih urah se je spom-spomnila doma kraj reke in Janeza se je spomnila.
Po polju hodi in orje. Konji vlečejo plug, 011 drvari, hlapec goni. Prijetno je v naravi in moč vstaja, kot bi lezla iz zemlje. In Janez dela z veseljem in misli nanjo "Hi, luca!"
Kukavica se oglaša iz gozda. — Kot prijeten spomin je njen glas.
Francka se vrne domov in potem so oženim in si ustanovim paradiž."
Janez pogleda na solnce in najrajši bi zavriskal, da bi se razlegalo do gora. zavriskal bi in pritisnil vso zemljo na širokep rsi.
Dekle se je tolažilo ob takih mislih.
"Saj nisem mislila, da ga imam tako rada. Pa glej si! V srcu se mi je zanetila iskra in zdaj gori plamen!" ---
Fantovska pesem je utihnila, z gričev so doneli drobni glasovi piščalk. Pastirji so piskali na "paši. Francka je vstala, zadela čajno in stopala počasi. Toda kmalu se je korak okrepil in bila je v mladi'ženo. naravi kot vila sredi planine. I "Meta, čudno je s teboj. Ozdra-Zaukal je Janez in Francka se veti nočeš, umreti ne. Vsega sem
.	p nanesel skupaj. Pri konjederki
Ne hiti tako, dekle, saj se ne'sem bil v trgu. Dala je zdravil iz mudi. Glej, velik dan je še in soln- tavžentrož, sladkih korenin in čes-eekrepko greje v hrbet."	|na. Upanja ni imela, jaz ga tudi
Res je, Janez, ali jaz moram nimam. Če ti je zapisana smrt na domov radi matere."	obličju, ne pomaga nič."
"Prav, Francka, prav. Le to mi
povej, če si imela ves čas le mene rada?"
"Janez, le tebe. Saj veš, čemu vprašuješ?"
"Ali te ni v Trstu nihče premotil?"
"Janez, ti si porednež. Kako moreš misliti kaj takega?"
"Nič ne mislim, le tebe imam rad."
Sklonil se je in jo hotel poljubiti.
"Janez, danes me pusti! Mati je bolna in nagajiv si preveč."
"Francka, ne bodi no, saj me poznaš. Trd sem, če se lotim, ali dober v srcu. Glej Francka, tam leta imetulj. Kako je vesel? Kot ti in jaz.''
Stopila sta iz gozda in pred njima je stala vas, vas svečana in veličastna.
"Tu sem te privedem, Francka. Ali ne bo lepo najino kraljestvo? Poglej to polje je moje in ti vinogradi ! Pa saj ti je znano. Prijetno je, Francka, in zanimivo življenje. Skozenj pojdeva roka v roki, ena duša — jaz in ti "
Janez je čutil, da mora biti neizmerna slast imeti pridno ženo in imeti otroke. Pomladi se v sinu kot se pomladi solnce, ki vstaja vsak dan lepo, čisto, sveže.
Otroci so se igrali za vasjo po tratah, zbijali šale, letali, se tepli, cukali. Dekleta so pele pod ore hom:
"Rasti, rasti rožmarin, lep deviški moj spomin "
Janez je zavriskal in spremljal Francko do doma. Šla sta roko v roki in z njima je šla zorna, vesela mladost.
"Malo hitreje pojdiva! Mati, vem, da težko čaka name. Janez, dober človek pa si, ker si tako skrbel za mojega očeta in mater, dokler me ni bilo."
"Nikar me ne hvali! Kam naj pa spravim sad svojega truda, če ga ne dam ljudem? Svojih nimam, Francka, ti boš moja —"
T im ob griču je tekla reka, poleg nje je stala na bregu stara koča obdana od piškavih orehov. Pusto je bilo tam in dolgočasno, kot da je Bog proklel hišo in njene prebivalce.
"Pri domu sva, Janez."
"Puščoba je pri vas doma, — Francka. Rešiti te moram iz tega zakletega kraja. Tak prijeten dom si ustanoviva, da bo veselje. Oral Hom in kosil, sadil trte in trgal jeseni in ga pil včasih v senci. Ti boš zraven in otroci — Janezek, in mala Francka ti bo sedela v naročju. Ali ne bo to življenje?"
"Lepo bo, lepo. Zelo rada te bom imela, Janez. Ali za mater mi je hudo in očeta."
"Dokler bosta živela, poskrbiva zanje."
Poslovila sta se.
"Z Bogom! Zdrava!" "Z Bogom! Priden bodi!"
Zasmejala sta se in razšla.
1	TI.
Zvečerilo se je in tema ie padla čez vso dolino. Tudi na kočo v skritem kotu je padla in bilo je tam neprijetno, kot da se je naselila vanjo smrt. Trhleni orehi so žalostno stegovali svoje veje nad slamnato streho, ki je bila vsa pohabljena in razdrapana.
Zazvonilo je avemarijo. Francka je stopila v nizek temen hlev z go-lido v roki. Golida je bila stara, morda dvajset let, bila je pri hiši prej kot se je rodila Francka, in koza je bila stara, komaj je še stala pri jaslih.
Francka je molila.
V	kamri, nizliotni in zatulili, je molil na ves glas oče Marko z opo-tekajočim glasom in mati Meta mu je težko sopeč odgovarjala. Na polomljeni postelji je ležala in gledala v črviv, umazan strop in mislila na svojo bolezen in na smrt.
V	sobi ni bilo luči in tema je vladala po vseh kotih. Po starih podobah iz preteklega stoletja in prepereli mizi s? je širila.
V	vsej hiši- je vladal mrtvaški duh kot v grobišču. Stene so stale na pol podrte. Marko je hodil včasih s potrtim srcem okrog voglov in mrmral:
"Pal bi popraviti, pa ni božjega pri hiši."
Kašljal je v kočo in gledal, kako hira on in žena in kako se podira bajta.
"Da bi stala vsaj tako dolgo, da umreva jaz in Meta "
Marko je odmolil in se ozrl na
Zapletal se mu je jezik in govo- mo in šepetala sta ljubeznive be ]
ril je v presledkih.	1
"Marko, ali si se že spet napil žganja? Bog se te usmili!"
Pocedila se mu je slina po koci-
sede. .
"Kdaj prideš pome, dragi, in me vzameš na svoj dom?"
"Ne boj se, srček! Jeseni pri-1
nasti bradi, ki ie bila vsa preple- dem pote in potem bova srečna. Hi-'
tena s sivimi nuimi.
Majhne oči so mu štrlele iz globokih jamic, koščena lica so se svetila zelenkasto v poltemi._
"Zlomek. pijem, da bo prej konec! Poslušaj me, kaj ti rečem. Nič ne bo, nič. Sarost je starost, pride kar čez noč, ko človek spi. Zgodi se nam, kot sejaveu, ki je zaspal. Vražji sovražnik je prišel in nasejal ljulike med pšenico. Dobro poznam starost. Videl sem nekoč betežnega starca — berača. V najhujši zimi je prikrevsal v hišo, raztrgan, bos, napol nag in umazan in je sedel za ognjišče, se grel in mrmral sam seboj, kot bi mu nečesa manjkalo. Obraz je imel zabuhel, divji, v očeh mu se gorel čudovit plamen. Nikoli ne pozabim teh groznih oči. Lakota, obup in žalost se je brala v njih. Rajna mati — no Bog ji daj dobro, saj je zaslužila nebesa — mu je dala skledico zelja. Pomel je 7. njim, kot bi udaril s cepcem po snopu pšenice. Noge so mu otekle in štirinajst dni je trpel grozne bolečine. A nihče ni cul iz njegovih ust tožbe. Molil je in čakal v listju, kdaj pride smrt. In prišla je.... Tudi pote pride in pome. Naj! Ne bojim se je, vraga, da ne."
"Ne kolni, Marko! Moli rajši?"
"Zmirom: moli! Saj sem molil ravno prej. Ali je prav, Meta, da se nama tako godi. Ni prav, bogve da ni. Fanta sta šla v tujino, vsi so šli v tujino in naju so pustili stradati. No pa Francka se je vrnila. Hudir ju bo že obračal na vilah, fanta! Ju bo, ju bo. Janez sc cigani po Dunaju, V šole sva ga dala, pa ne bo nič iz njega. Krave naj bi rajši pasel. Koliko stopinj sem storil zanj! Okrog gospode sem hodit in prosil kot he rač. In od zore do mraka sem na hiral cunje. Od hiše do hiše sem šel in vpil: — Cunje, cunje!.... In kosti sem pobiral in lase. Tudi ob poti sem pobral kost ali cunjo, če sem jo dobil. Otroci so letali za mano in me dražili in metali kamenje v moj cokeljpok, ki sera ga komaj vlekel zvečer domov. Vse sem delal zanj in za Pavleta. Tudi ta je šel v Ameiiko. Naj gre k vragu!"
Starka je težko poslušala take besede. Bolno je bilo njeno dihanje, oči izpite, koža uvela in nagu bana, brada šoičasta, čeljusti so štrlele proti čelu kot dve lopati pri klepetcu. S:nrt je stala že dolgo poleg postelje in čakala prilike.
"Ne govori tako, Marko! Na ji na sinova sta in morava ju blagoslavljati. Gotovo nisem zastonj molila, Bog me usliši. Nisva zastonj trpela? Poboljšala se bosta in se spomnila —"
Zasolzile so se ji oči in zaihtela je glasno kot otrok.
"Marko, prosim te, ne pij ! Včasih nisi pil in bilo nama je dobro. Kar si se postaral, si postal tak."
"Pojdi, pojdi, smrt je že in tako pred durmi. Naj bo! Saj je vseeno, če umrem danes ali jutri."
Naslonil je glavo med dlani in zadremal. Dihal je težko in počasi in v grlu mu je cvililo.
Francka je prišla v kuhinjo in pospravljala. Kuhala je večerjo in ropotala z lonci in žlicami.
Tako pusto in prazno je bilo v vsej hiši kot v mrtvašnici. Popoldne je pa sijalo nad vso dolino solnce in življenje je valovilo. In v ujej je bilo še zdaj to življenje.
Mati je stegnila roke izpod odeje in se spomnila mladosti. Smrt je stala ob skrajnici, ona je mislila za trenotek na mladost.
Bila je tedaj pomlad v deželi. Za-valovilo je čez poljane in vstalo je življenje na en klic. Slonelo je dekle na oknu in čakalo fanta. Fant je stopal po polju, pel in vriskal in romal v vas k dekletu. Lepa je bila ravnina, p j kateri je romal. Luna je vzhajala za goro; krvava je bila in njeni odsevi so padali čez vso dolino. Reka je šumela, zaganjali so se valovi in pesmi ob bregovih. Čisti so bili in kristalni in mesečni žarki so švigali po gladini, da so si ogledovali šelesteči jagnjedi na ravnem zrcalu svoje lepo razčesane lase.
Šla je pesem, tiha in hrepeneča tja po polju. Dekle jo je pelo. Rožmarin in nageljni so dehteli na oknu.
Priromal je fant pod okno, pristavil kamen in se vzpel lo rož.
"Dober večer, Metka!"
"Dober več, Marko! Težko sem
šo pobelim, par njiv si nakupim, j da ti ne bo mogel kdo očitati • Berača si vzela. Metka, saj me imaš rada, kajne?"
"Zakaj me vprašaš, saj veš, da ljubim edino tebe."
Gozd je šumel v daljavi. Tajen in skrivnosten je bil. Zapihal je veter in zganili so se vrhovi in hipno prebudili iz sna.
Pripela mu je šopek za klobuk in odšel je čez polje in vriskal.
Iii potem sta se vzela. Trpela sta vse življenje, delala in se trudila. Marko je pobiral cunje, ko je obdelal tiste kosce zemlje. Imela sta tri otroke in sta jih dobro vzgojila. Pa so šli vsi, Francka se je vrnila.
Zdaj je prišla starost in smrt. Kar prikradla ?e je kot zvit tat ponoči---
Francka je prinesla večerjo. Kava je bila dobro skuhana, ali niti materi niti očetu sc ni ljubilo jesti.
Starka je poskusila, Marko je pa vrgel žlico v kot.
"Pojdi, pojdi s kofetom!" In je dremal dalje.
Mala svetilku je razsvitljcvala temno kamro. Čudne pramenčke je metala po starih, plesnivih podobah.
Francka je pokleknila pred staro razpelo in molila rožni venec. Z veseljem je molila in s pobož-nostjo, mati ji je odgovarjala Toda v sredi molitve je mati zadremala. FAncka je pa nadaljevala glasno.
Videti je bilo, da je vse izumrlo, tako pusto in dolgočasno je bilo. Le težko sopenje materino in bolno cvilenje je motilo tišino.
Ko je Francka zmolila, je spravila očeta v posteljo, sama je pa legla na staro skrinjo in bedela dolgo.
Sredi poči je vstala in šla pogledat na zvezde in jasno nebo.
Zrla je dolgo v lepoto pomladne noči, ki je dihala zdravje, moč in življenje, in mislila, da je smrt tako blizu.
Še tisto noč je umrla mati--
Ti dve dogodbi sta se pripetili obe v lepi, zeleni pomladi, prva v sveži naravi, druga v koči, ki je bila kot od Boga prokleta in je vladala v njej smrt kot v grobišču.
Slovens ko
S-
katoliško
ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedež: FOREST CITY, PA.
Inkorporirano dne 21. januarja 1902 v državi Pennsylvania.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 95, Willock, Ta.
I.	podpredsednik: KAllOL ZALAR, Box 547, Forest City, Pa.
II.	podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, N. Cor. ord St., Rock Springs,
Wyoming.
Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. II. tajnik: JOHN OSOLIN, Box 402, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MT H1C, Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZAT.AR, 1004 North Chicago St., Joliet, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN IVEC, 000 Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: IGNAC FOP VA SNI K, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
I.	nadzornik: JOHN TORINČ, Box 622, Forest City, Pa.
II.	nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemaugh. Pa.
III.	nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave., Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: MARTIN OBREZAN. Box 72, East Mineral, Kans.
I.	porotnik: MARTIN ŠTEFANČIČ, Box 78, Franklin, Kans.
II.	porotnik: MIHAEL KLOPČlO, 528 Davson Ave., R. F. L>. 1, Green-
field, Detroit, Mich
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: ANTON HOČEVAR, It. F. I>. No 2. Box 11*6, Bridgejtort, O.
I.	upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Brougliton, Pa.
II.	upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku Ivan Telban, P. O. Box 707, Forest City, Penna.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA."
IZ URADA POSTAJE ŠTV. 68 V INDIANAPOLIS, IND.
Zelo sem se razveselil, ko sem pred kratkim izvedel, da bo za-naprej zopet naš priljubljeni dnevnik Glas Naroda, glasilo slavnega društva sv. Barbare. — Sedanje glasilo bo veliko boljše, ker je na Glas Naroda skoraj vsak naročen in ker izhaja vsak dan. — Tempotom naznanjam članom društva sv. Barbare, postaja štev. 68, tla naj pravočasno plačujejo mesečne asesmente, da ne bodo suspendirani. — Posebno oni morajo paziti na to, kateri imajo potni list. — Oni. ki niso plačali asesmenta za mesec julij, bodo suspendirani. ker se iz blagajne ne plača za nobenega člana več. — Nekaj časa se je to trpelo, ker pa je svota postajala vedno večja, smo na seji sklenili, da se ne pla<"a za nikogar več iz blagajne. — Pred kratkim mi je pisal neki član, da naj ga počakam, da mi bo v kratkem poslal za potni list. — Ker se mi je smilil, sem založil zanj. — Čakal sem in čakal, ko pa po preteku par tednov ni bilo od njega nobenega glasu, sem ga moral suspendirati in ta ko sem izgubil $1.46 svojega denarja. — Vsak član naj natančno prebere člen 32, točka prva, naših pravil, pa bo vedel, kako se mu je ravnati. — Pozdrav.
Frank Zupančič, tajnik
se vojne pravzaprav ne čuti dosti. V prvih mesecih je pač vse vrvelo, ljudje so se trgali za posebne izdaje in skrb je bila v vseh krogih vete čakala. Mislila sem, da ne pri-1 lika. Toda počasi se je to poleglo, deš."	(Ljudje so se potem bolj :.animali
"Nagajivo si dekle, ali zvesto." za živila. Tudi v tem oziru so se Položila je glavo na njegovo ra- skrbi kolikor toliko polegle in zdaj
je življenje skoro tako. kakor v normalnih časih. Zabavišča so dobro obiskana in v javnih lokalih je vedno živahno, kajti denarja je dosti in zaslužki so vsled vojne ja-ko veliki. Kdor se iz ozirov na svoje živce neče zanimati za vojno, pač še ne zapahi, da se na severu in na jugu bijejo tako velikanski boji.
Francoski cesar Napoleon I. in ze dinjenje Italije.
Pred nekaj časom smo pojasnili, da je pravzaprav francoski cesar Napoleon I. vzbudil v nemškem narodu zavest nacijonalne skupnosti in da je zedinjena Nemčija, u-stvarjena leta 1870—1871. posledica razmer, ki jih je ustvaril Napoleon I. V mnogih ozirih je tudi Napoleon I. položil temelj zedi njeni Italiji. Apeninski polotok je bil dolga stoletja razdeljen na različne manjše države, med kateri mi so Savojski vojvode igrali ne preveč znatno vlogo, dasi so porabili vsako priliko, da razširijo svojo oblast. Sčasom so si poleg Sa-voje pridobili Pijemont, grofijo Nico, sedanja Švicarska kantona Gencvo in Wavt in grofijo Mont-ferrat. Tudi Sicilijo so si pridobili, a so jo morali kmalu zamenjati za .Sardinijo in končno so stiske avstrijske cesarice Marije Terezije izrabili, da so svoje meje pomaknili do Ticina. Napoleon I. ni mo-ger labiti malih držav in se ni dosti menil za pravice malih vladarjev. Pometel je v Italiji prav temeljito. Premenil je Savojo, Montferrat in del Pijemonta v francoske de-partmente. Ostali del savojske države pa j'e pridružil novi kraljevini Italiji, ki jo je bil ustanovil. Ta Napoleonova kraljevina Italija je je bila dosti manjša, kakor je današnja Italija, kajti Neapol in Sicilija nista pripadala k njej Ali z ustanovitvijo kraljevine Italije je Napoleon vsejal v italijanska srca hrepenenje po združenju, vročo željo po ustanovitvi naeijo-nalne države, obsegajoče vse Italijane in Savojci so znali to misel gojiti in jo končno uresničiti.
Življenje na Dunaju.
M. L. Kapsch, Jos. J. Peshel In Lotili
Poroča se: Dunaj je mesto, kjer »M. PeruSek.
NAJ&I ZASTOPNIKI,
kateri »o pooblaščeni pobirati naročnino sa "Glas Naroda" In knjige, kakor tudi ca vse druge v našo stroko spadajoče posle:
Jenny Lind. Ar k. in okolica: Michael Ctrar.
San Francisco, CaL: Jakob Lovfiln Denver, Colo.: Frank Skrabec. LeadviUe, Colo.: Jeiry Janini k. Pueblo, Colo.: Peter Cullg, J. li Rojtz, Frank Janesh in John Germ.
Salida, Colo. In okolica: Loul« Ca stello (The Bank Saloon).
Walsenburg, Colo.: Ant 9»ftleh Is Frank Blatnik. Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. Indianapolis, Ind.: Alois Rudman Aurora. I1L: Jernej B. Verbis, 636 Aurora Ave. Oglesby, TIL: Math. Hribernik. Depne, 111.: Dan. Badovi?-~ Chicago, IlL: Frank Jnr}.^®— La Salle, IlL: Mat Komp. Joliet, IlL: Frank Laurich, John Za letel in Frank Bamblch. Mineral, Kans.: John Stale. Waokegan, IlL: Frank Petkoviek Is Math. Ogrln.
So. Chicago, DL: Shrank čemt Is Rudolf PoSek. Springfield, DL: Matija BarborlQ Frontenae, Kana. in okolica: Frank Kerne.
Mnlbery, Kana. la okolica: Martir Cos.
Calumet, Meh. ta okolica: Pavel
Shalts in M. F. Kobe.
Detroit,. Mich, in okollea: Joeepfc Glasie.
Manlstlqae, Mich. In okollea: B
Kotdan.
So. Range, Bdeli, la okollea: u
LtkovU.
Mm. t Josip Pogina. Chisbolm, Minn.: K. Zgonc, Jakot Petrich In Frank Žagar.
Duluth. Minn.: Joseph 8 ha ra bon. Ely, Minn, in okollea: Ivan Gouie,
Veael
Joe
Eveleth, Min.: Jurij Kotse. Gilbert, Minn, in okolica: L. Hibbing, Minn.: Ivan Ponfie. Kitzville, Minn, in okolico: Adamich. Naahwank, Minn.: Geo. Maurln. Virginia, Minn.: Frank Hrovatich St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aldrldge, Mont.: Gregor Zobeq,
Great Falls, Mont.: Math. Urlch, 3409 N. 6th Ave.
Brooklyn, N. Y.i AloJslJ Češarek ^ Little Falls, N. Y.: Frank Gregorka. Cleveland, Ohio: Frank Sakser, J. Marlnčlč, Chaa. Karllnger In Jakob Resnlk.
Barberton, 0. In okollea: Alois B»-lant
Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Collinwood. O.: Math. Slapntk. Lorain, Ohio in okollea: John Iu»
Se 1735 E. 33. St.
Yonngston, O.: Ant Kikelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. In okollea: M. Kla-rlch.
Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf PleterSek. Bnrdine, Pa. in okolica: John Ker-iišnik.
Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Canousburg, Pa.: John Kokllch. Broughton, Pa. in okolica: A. Demšar.
Darragh, Pa.: Dragutin Slavlfi. Dunlo, Pa. in okolico: Josip Suhor. Export, Pa. in okoliea: John Prostor. Forest City, Pa.: Karl Zalar In Fr, Leben.
FarelL Pa. t Anion ValeatlaBl
Greensburg Pa. in okoliea: Joseph Novak.
Irwia, Pa. in okoUea: Frank Deal-lar
Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja la John Polanc.
Madiama, Pa.: F. Gottlicher. Meadow Lands, Pa.: Georg Hchulta. Monessen, Pa: Math. Kikel. Moon Bon, Pa. in okoliea: FranH Maček.
Pittsburgh, Pa.: Ignacij Podvasnlfc Ignas Magister, Z. Jakše In D. R. Ja-koblch.
Unity Sta^ Pa.: Joseph Skerlj. West Newton, Pa. In okollea: Josip Jovan.
Willock, Pa.: Frank Seme la Joseph PeterneL Toele, Utah: Anton PalčlC Winterqnarters, Utah: Louis Hl&* sich.
Black Diamond. Wash.: Gr. Porenta. Ravensdale, Wash.; Jakob Rom-lak.
Darii, W. Va. la okollea: John Bro-
sich.
Thomas, W. F*. la okolica: Frank
Kocijan in A. Korenchan. Grafton, Wis.: John Stainpfel. Kenoha, Wis.: Aleksander Pezdir. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik, John Vodovnlk in Frank Meh.
Sheboygan, Wis.: Frank Scplch in Heronim Svetlin.
West A Ills, Wis.: Frank Skok la J Louis Lončarlč.
Roek Springs, Wyo.: A. Justin la YaL Stalich. Kemmerer, Wye.: Josip Moto*«
GLAS NAHODA, 30. JULTJA, 1915.
,ro CLOVGNSKflliqfi
^HMmmJ m m S—®-,
g.

ttVRŠEVALNI ODBOBl
predsednik, 82 CortUndt St, New Torjc, M. Xi Tajmlkll
rwTi r--»-- —
Mwmrd Kslish, 9119 St. Clair Ave.. Cleveland. Oblo.
Rudolf Trošt, 3«3 W. Central Park, New York, N. X.
»i
Mu J »ter, blagajnik, 5241 Upton Ave. So., Minneapolis, Mina.
Denar, kolikor tra podružnica sama ne potrebuje, naj blagovolijo poslati Klavnemu tajniku. Vsaka vplačana svota boile potrjena po tajniku in raz-Rtaht na i«> slovenskih listih, istočasno naj tudi obvesti gl. blagajnika, koliko denarja so |»oslall.
Pozor! — Tajniki in blagajniki podružnic Slov. Lige!
Tem potom so prošeni vsi tajniki podružnic SI. Lige, da nemudoma pošljejo na glavnega tajnika sledeča poročila: število članov, ime in naslov predsednika, tajnika in blagajnika, kraj podružnice ter dan ustanovitve.
Blagajnike podružnic pa prosim, da o poslanem denarju na glavnega blagajnika napravijo dva poročila in pošljejo enega na glavnega blagajnika, enega pa na glav. tajnika, da tem potom lahko vedno izkažemo natančen račun in stanje Slov. Lige.
Za vsa nadaljna pojasnila tičoča se Slov. Lige, naj se cenj. rojaki obrnejo na glav. tajnika Slov. Lige.
EDWARD KALISH, glavni tajnik.
6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Vse iztise Pravil Slovenske Lige smo poslali glavnemu tajniku Slovenske Lige, Mr. Edvardu Kališu, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, O. — Oni, ki nimajo Pravil, naj se obrnejo naravnost nanj. — Vse potrebne informacije daje glavni tajnik.
Uredništvo G N.
Muzikant Ciril Novak,
Spisal: Franc Bregar.
Vsak e in nekaj manj
ali
I.
ovok je nekaj filozofa pesnika. Filozofira več ter poje pesmi kadar
modro
v verzih ali v prozi; eden, je trezen, drugi, kadar je pijan.
Tudi Ciril Novak je bil pesnik in filozof. P>il je moj sosed, a nikdar še nisem govoril z njim. Enkrat pa je stopil nepričakovano k meni. bilo je popoldne v gostilni. Videl sem ga. kako je premišljeval in gestikuliral, preden je pri sedel, in poznalo se mu je. da je hodil z negotovostjo in s strahom. Vstal je izza mize, prijel za palieo, ker brez nje ni mogel hoditi, ter stopil par korakov Noge so mu v kolenih čudno omahovale in se Šihile. ljudje so so ozirali od vina in kart ter so ga opazovali s pomilovanjem in ža-losljo. S suho roko je potisnil svoj črni, zmeekaiu klobuk nazaj lia glavo in njegov rjavi, koščeni obraz je bil še bolj strašen in žalosten. Bil je kakor jetičen bolnik. ki vidi v razdalji treh dni smrt in konec.
—	K vam prisedem, če smem.
Sedel je in položil palieo v naročje.
—	Kajne, jaz sem vas sosed Ciril Novak?
Pijan j«*. s<-m si mislil, in resnično se mi ji- zasmilil.
—	No. prav. jaz sem vaš sosed in kdaj sem vas še nadlegoval". Ali sem vas kdaj srečal na eesti in morda ogovoril? no. povejte!
—	Oprostite, meni....
—	No, v iil it e. to jaz pravim, i *iv-no to vedno mislim. S poti sem vam šel. kot grem vsakemu človeku. ki ga poznam. (Vinu sreča vati? No, 'Vinu sreča vat i? On gre zraven mene ter me pogleda in jaz mu berem v očeh in vidim jasno njegove misli: Pohabljen si. iiili hoditi ne moreš, glasu nimaš in govoriš šepeta je in zamolklo kot bi vedno razkrival skrivnosti. Bog te je kaznoval, prijatelj! — Vse to vidim natanko v njegovih mislih in pravim: Čakaj, prijatelj. Glej. š.» eno stran je dal Bog na ulici, da ni treba srečavati neljubih ljudi. In že sem na drugi strani in grem in gledam v tla. Kaj hočete, izgubljen človek. . . .
—	Ampak, gospod Novak, meni se zd i... .
No. glejte, tudi jaz to mislim: Kaj če pohabljenec v družbi? A danes sem prišel k vain, zato ker ste človek in ker sem malo pijan. Jaz sam vera, jutri rne bo sram in ne bi vas rad srečal za nobeno ceno. Sramoval se bom teh neumnosti, a glejte, človek vendar včasi zaželi biti človek. In vi ste človek. Tokrat ste podarili moji ženi kovčeg....
—	Oprostite, jaz nisem....
—	Vem. kaj hočete reči. Vam je to malenkost, a meni veliko pomeni. O rem kam in nesen s se boj svoje reči, vaš kovčeg pa....
—	Ampak jaz sploh nisem....
de zvečer domov in ga prinese. Glej, prosila sem na posodo, pa sem ga dobila zastonj, llu — meni je težko! Se so ljudje in se me spomnijo, jaz pa jim ne smem pogledati v oči: pohabljen si in nič me moreš! A kje so naši mladi časi: Naše društvo pride in jaz i-gram prvo vijolino. Vfci mladi, vsi zdravi in kaj nam vse življenje mar.. ..
Potisnil je klobuk na oči — to je bila njegova gesta.
—	Mi igramo in pojemo. Glejte, tisti gospod, ki zdaj pije črno kavo in kadi smodke, je takrat zažigal desetake na svečah in nas je objemal. Sedaj je oženjen in zadnjič ni hotel dati več dveh kil moke na upanje. Nehal je biti človek. — A to je neumnost! Zdaj nt več ljudi, niti sam o sebi ne vem. ali sem še človek. Ko bi še enkrat prišel čas, da bi se bilo treba pokazati človeka, ne vem. kaj bi storil....
—	Kako menite to. gospod Novak. človek biti?
—	Gotovo, gotovo, ljudje so redki. Vi ste človek, ker se me po-
visočiue, vse dobro opisal in na . j etičnega človeka, ki vidi smrt. Bluecher rešil poraza, a sedaj se Poštni in brzojavni promet z Nem-koneu knjige vabi v Postojnsko da je že zamahnila nad njim. je obrnila bivša naša zaveznica'	čijo ustavljen.
— Vi ste sami?.... No. to je proti Napolenu. proti Nemčiji in' nazadnje vseeno. Danes mi je ze- z »jo zavezani Avstriji. Takrat,' lo hudo in bi rad našel kje člove- leta 1815., je hotel Napoleon Blue-ka. pa je ni več odkrite duše na ehcrja in Wellingtona posamezno
Res je porazil Angleže
habljenea ne sramujete.... No. to je neumnost ! Kdo se mene sramuje? Naj pove, kdor se mene sramuje! Ali jaz nisem bil človek? Vi veste, da sem takrat sprejel u-bogo Marico. Kaj sem bil? Pohabljenec in izgubljenec, kar sem zdaj. Zakaj sem jo sprejel? Ej. človek, bodi človek — sem mislil in vzel sem jo. Pride zvečer k moji ženi in joka. Kaj jokaš? Ce nimaš nikogar, če si sirota, bolje zate! Pojdi po svetu, povsod so tla. da stopiš nanje. C e'nočeš, pa ostani pri meni. če se ne sremuješ po-ihabljenega muzikanta. — Dokler bom jaz, ho tudi kruha. Tn ostalo je. Sedaj šiva z mojo ženo in vsak dan je bolj vesela. Glejte, to se pravi biti človek. Učun jo na gosli igrati, pa je trda in okorna. — Jaz sem človek in kaj hočem potem št*? Imam ženo in ljubša mi je nego eeli svet. imam gosli, živim Marico in kaj zato. da nisem nič? Koga rabim, koga nadlegujem? In potem imam knjige; pa z njimi ni nič! Kaj bodo vse te njihove povesti? K<lo je še napisal, kaj je človek ? In kdo je še povedal, kako se živi. kaj se misli in kaj je v srcu? Lažejo ti falotje. strašno lažejo. da se človeku gnusi. Pri pove duje popolnoma po nepotrebnem, kako se imata dva mlada človeka rada; a to ni nič. to ni življenje. Življenje je nekaj velikega : vse se čudovito meša. misli vstajajo, sr ce je žalostno in veselo, človek je pijan in pohabljen, drugi igra tam zraven mene karte in se.široko smeje, vse umira in ničesar ni več — to je življueje. A to se ne da opisati in zato niso vredne \se knjige ničesar: lažejo, laže jo----
* — Vendar so nekatere, gospod Novak.... nekatere knjige menim ....
— Seveda, sanja se jim. a kaj so meni mar njihove sanje, ki niso res? Enkrat sem bral popis Po stojnske jame. A vse to so sanje kar je tam za tistimi zastori in stebri, to je res! Tisti možakar
jamo in pravi, da je to čudež sveta. Sanjalo se mu je in kar je on meril, to ni čudež sveta, ker se čudežne da meriti. Da bi mene enkrat pustili noter, da jaz vidim svetu. Ne vem, če sem dobil v ce- poraziti resnični čudež. Sel bi ob palici navzgor in bi hodil čeprav tri dni, lačen in žejen. Vratarju bi dejal: Odpri, prijatelj, vrata, bodi človek! Jaz sem pohabljen muzikant in nimam denarja, a ti si človek in me boš pustil. Na uro
—	vrgel je rumeno nikelnasto liro po mizi. — pa grem. Hodim počasi in vidim: Stoji pred menoj cipresa, vsa iz svetlega bleščečega kamena, listi lepi in žalostni, steblo pravo, kakor v naravi. Ila
—	kaj je to?
—	Toda to ni ravno....
—	Lažejo sleparji, vun s sleparji, vun iz te svete hiše! — Ves se je tresel in ljudje so se ozirali po njem. — Mislite, da jaz ne vidim vaše sleparije? To cipreso je lepo izklesal tainta profesor in zdaj laže, da je to narava. Obesite takega falota. to ni človek! Raz->ijte cipreso in pometite po njej vso jamo! Ali je to mar čudež sveta?
—	Takih cipres.. ..
—	Proč z njimi! — Grem naprej in vidim: Naenkrat stoji Kalvari-ja pred menoj. Dva križa se že dvigata na hribu, tretji se dela. Kapljica kaplje za kapljico, počasi. vsak dan ena ali dve. Tam se-lem in gledam križ. kako stoji ves žalosten in pust, kot bi ravno zdaj umrl Bog na njem. Tega ni delal profesor, ker križ raste in je z vsako kapljico večji. Ali je to
udež sveta? Ne, to ni čudež; križ je neskončno lep. a lepih križev je veliko na zemlji. A odkod ta križ? To naj pove tisti profesor, ki je klesal cipreso, in tisti tepce, ki je pisal knjigo o Postojnski jami ! Kapljice padajo in delajo skalo — to ni nič, to so sanje in laži. To leliko vsakdo reče. A po-ejte, odkod kapljice delajo rav-io križ, tak križ, kot je v resnici, pust in žalosten? No. kje ste? Vi-lite, to je čudež sveta, o katerem toliko lažejo v knjigah. — Jaz bi tam obstal in bi si mislil: Pohabljen muzikant sem in ne vem. kaj je to. Samo to vem. da je nekaj velikega in čudežnega na Kal-variji in da se moramo vsi odkriti. kadar stojimo pred temi križi Potem vem. da jaz nisem nje in v" niste nič in mi vsi skupaj iiismt nič, samo tisti čudež sveta je nekaj. Tam za Kalvarijo in za zasto rom se skriva velika, čudežna moč in ljudje, ki merijo Kalvarijo iu štejejo barve na zastoru, sanjajo in lažejo- Vse povedo, same tistega, kar je res potrebno in ču-ežno. ne vidijo....
Zamahnil je z roko in potisnil klobuk na oči.
—	A kaj vem. kaj je to, kar govorim. Tudi to je neumnost! Vso se meša in samo eno je res: Doma me čaka žena, ki skrbi zame in ki jo imam jaz rad. Marica se smejp. morda misli, da ji še lanes zagodein. jaz sem pohabljen muzikant in sem zelo zadovoljen. Po je vse, kar je. in moj dom je več vreden kot vse drugo,, kar ljll-1 je lažejo. Pojdimo domov!
Počasi je vstal in kolena so mu trepetala, k<d bi bil zelo pijan. Se globlje je potisnil klobuk, oprl sina palico in' ubiti glas mu je bil še bolj skesan :
—	Pozabite vse, in če me jutri sreča®, me ni treba poznati!
Sel je. skrbno se je ogibal miz in poznalo se mu je, da mu je ze j hudo. ker ga ljudje gledajo. Pred vratmi je še enkrat nekaj zamr-mral in zamahnil z roko. potem pa je šel po stopnicah in videl sem. kako se trdo oprijema ob zid —
Italijansko poštno ministrstvo naznanja, da se do nadaljne od»-redbe pisma in brzojavke, iz Nemčije in v Nemčijo ne odpravljajo.
Za ilovenske grafofonske plošče, Columbia graf of one, zlatnino in srebrnino obrnite se name.
A. J. TERBOVEC, Front ena c,	Kanj.
(7—11 t sob)
poleonovo gardo. Ob 8. zvečer je j kor Ziethen odločil bitko. Zmaga je bila dosežena. Wellington je imel poleg Angležev Ilanoveran-ce, Brunšvice, Belgijce in Nizozemce na svoji strani, poleg tega ga je podpiralo še okrog 30.000 Prusov s :ts topovi. Na bojišču je
ostalo 25.000 Francozov in 22.00U
lena. drugi mir v Parizu po oblegovalni vojni, ki jo je vodila tudi Avstrija in ki je premagala ''kraljevino Italijo", ki jo je tiuli Napoleon ustvaril. Kmečka hiša. kjer sta se sestala Bluecher in Wellington ob začetku zaslovanja. je tvo-! rila dolgo časa nekako božjo pot ' vseh potujočih Angležev. Pri Plan-; cenoitu je spomenik pruskih čast- j nikov. pa tudi drugi zavezniki so) postavili spomenike. V Hanovru in na Brunšviškem so postavili nekake spomenike v spomin na 1 bitko pri "Waterlooju in v Londo-j
lem življenju dva človeka, ki me P1'1 Gaapc, Bluecher pa je bil isto-nista nazadnje nalagala, in dve časno pri Lignvju premagan. Po-knjigi. ki sta pisali malo resnici tem se je obrnil Napoleon še en-podobno. Posebno pesmi — vedno krat proti Angležem ob cest: Mont j me jeze, zlasti če jih ne razumem, ^t- Jean ter je postavil svojega Zakaj razkladajo te reči. ko jih generala Grouchy ja Bluecherjui vendar ni mogoče povedati? Glej- nasproti. Vendar je Blucher Grou-j te. meni je danes strašno hudo: Jcliyja prekanil, ker mu je pustil ljudje so mi ukradli Marico. Jo- . nasproti le malenkosten del ar-kal bi sc od jeze in žalosti, čc!ma^e- samo pa se je v odločilnem me ne bi bilo sram. a kako naj trenotku pridružil Wellingtoiiu. \\ to v pesmi povem? To ni mogoče. Napoleon je prepozno popoldne na // Vse. kar bi rekel, bi bilo popolno- 'padel Angleže. Ob o. popoldne so V; ma drugače, zlagano: nihče ne mo- pruski topovi obstreljevali Na-j re zlagati pesmi in pisati povesti, da ne bi lagal. Samo enkrat sem bral lepo in resnično pesem, pa še v tistih časih, ko sem se pečal z muziko in umetnostjo in so mnogi mislili, da sem talent. Bila je kratka in ne spominjam se več besed : Zunaj burja in mokra jesenska noč. Bledo, samotno dekle stoji ob oknu, gleda v noč in joka, joka iu nihče ne ve zakaj, tudi pesnik ne. — Glejte, to je pesem. Nič se ne laže. kako ji je bulo v srcu in brez vsakih besed o prevarali ali ljubezni ali drugih neumnostih. Samo pokaže jo: — Glejte, ljudje, to dekle; kdor ima hišo. ve, kaj se ji godi v srcu. tudi če mu jaz ne povem, kdor 'je pa nima, naj nikar ne bere pe-mii. — To pesem bi leliko igral brez not na vijolino. Sama se igra. A. pravzaprav tudi igrati se ne la! Življenje je več. kot se da povedati z besedo ali vijolino. Glejte, moja Marica....
—	Kaj je z Marico, gospod Novak?
—	Neumnost, nič drugega. Prav /.aprav je vseeno, ker življenje mora tako iti. sicer bi mi ne bili žalostni in obupani in bi ne bili ! j udje. A to me jezi. da bi leliko ' > i i o drugače, ko bi ubogala ljudi, 'ci vedo. kaj se pravi potepati se no svetu. — Ti si pri meni, imam te rajši, nego te je mati mogla rad imeti, in kdor se te dotakne, •ne bo pomnil. Kaj siliš v službo? Naveličala si se pohabljenega muzikanta in dolgočasno ti je v n jezovi pusti sobi. Pojdi, ptička. Bog s teboj, a nazaj mi ne hodi. Ka-lar boš vesela in srečna, kot si '.daj. pridi povedat, ker bo tudi nam ljubo. Pojdi, pa glej. da liaj-leš človeka, ker ljudi je malo. In ne pozabi na pohabljenega muzikanta. čeprav ti je bilo pusto v njegovi hiši. Rad te je imel. — No, šla je in je služila pri nekem trgovcu. .. . Jaz jim pokažem, fa-lotom; jutri pojdern. tja in s tole palieo... .
Ves se je tresel in je vihtel pa-!ico, da mu je padla iz slabih rok. Nato je udaril s pestjo po mizi in potisnil klobuk globoko na očL
—	Tisti trogovec ima dva sina. ki sta oba falota in ki mislita, če imata denar, da jima ni treba ne božjih, ne človeških postav. Kdo pravi, ila jih ni treba? Jaz vam jih pokažem, jaz stari muzikant. ki ga je Bog kaznoval. Če me sreča na ulici tak falot in se mi smeje v obraz, prav! Pravico ima. A če poseže s svojimi umazanimi rokami v mojo sobo in se me dotakne. tedaj ne bo dobro.
Sunil je s palico v stol. da se je skoro prevrnil. Jaz sem bil v zadregi in sem vedel, da bo nerodno, karkoli rečem.	/
—	Skoro preveč se razburjate, gospod Novak!
(Konec prihodnjič.
CENIK KNJIG
katere ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y.
MOLITVENIH X
Duhovni boj	t—.60
Evangel j ska zakladnica	.50
Gospod usliši mojo molitev	
z posebno velikimi črkami	$1.00
Ključ nebeških vrat	;—.50
Jezus in Marija	t—.40
Marija Varhinja	•—.60
Marija Kraljica	t—.60
Skrbi za dušo	—.60
Vrtec nebeški	«—.40
POUČNE KK71YB:	
Abecednik slovenski, 74san	—.28
Ahnov nemško-angleski tol-	
mač, vezan	t—.80
Najdenček Na jutrovem Na krivih potili Na različnih potih Narodne pripovesti, "L, P*.
in 3. zvezek po Naseljenci
Na valovili jninega morji Nezgodan a Palavann Nikolaj Zrinški 0 jetiki
Odkritje Amerike, te*. Prihajač
Pregovori, prilike, reki Pri Vrbčevem Grogi Prst božji
nu je postavil Wellington, imenovan "železni vojvoda", ki je preživel svojo slavo do leta 1S12, velikanski spomenik, ki naj bi bi! trajen spomin na prijateljstvo Anglije z Nemčijo in Avstro-Ogrsko! In kako so se časi spremenili!
Angleško-Blovenski In alo~
vensko-angleški slovar Berilo prvo, vezano Berilo drugo, vezano Berilo tretje, vezano Cerkvena zgodovina .; Dobra kuharica, vezano Domači živino zdravnik Evangelij Fizika 1. in 2. del '; Hitri račun ar, vezano | Ktekizem vez. veliki Katekizem vez. mali Nemščina brez učitelja, 1.
in 2, del, vezano Občna zgodovina Pesmarica, nagrobnice
JI -M
-.38 -Ji
—Ji
—JI
—Ji
r~.ll
—.n
>—.29 —.29
—Ji —J*
—.70 $3.00 »-.50 —.50 —.45 !—.40
1 milijen 610 tiseč vojnih ujetni-! pSj?®18^0 v
kov J J Popolni nauk e iebelar-
I stvn, vezan
Iz Monakovega na Bavarskem j Postrežba bolnikom poročajo: Po 14. junija sklenje- j Sadjereja v pogovorih nih računih so avstrijske čete
ujele nemške in Sehimpffov nemško-sloven-
1.240.000 Rusov
ski slovar
255.000 Francozov, 24,000 Angle- j Sehimpffov slovensko-nem-žev, 41,000 Belgijcev, 50,000 Sr- iki slovar
Revolucija na Portugalskem —M —40 ; Senila	—.18
on ;
Simon Gregorčiča poezije ■—.43 j Stanley v Afriki	i—Ji
—J Sherlock Holme«,
3., 4., 5. in 6, zvezek po —.89 Sveta noč	i—.M
Sreeolcvee	t—Ji
Strah na Sokolskem gradu,
100 zvezkov	$5.60
(Strelec	—
—.40, Sanjska knjiga, velika. (— —.15'gtiri povesti	—.99
Tegetthof	i—Ji
$1.20 Turki pred Dnn&jem	■—
$4.00 J Vojna na Balkanu, 13 zvez. $1.8S ♦l-00 i Zlate ragode, vez.	—.M
■—-50 j Življenjepis Simon Gregor-
čiSa	•—.99
$1.00 Življenja trnjeva pot	—.Si
—.20 Znamenje itirih	t—.39
—.25 i Za kruhom	t—Ji
Življenje na avstr. dveru aH $1.20 Smrt cesarjeviča Rudolfa —.Ti
nikov
skupaj torej 1.610,000 ujet- Slovenski pravnik
$1.20
$-2.00 $1.25
NAZNANILO,
Cenjenim naročnikom v Peai gylvaniji sporočamo, da jih bo t kratkem obiskal naš potovalni ca stopnik
Drugi dan sem stal ob oknn in sosed Ciril je šel mimo po umazanem dvorišču. Ko me je zapazil, je jezno pogledal na svoje umazane hlače ter jih začel otepavati. da me ni bilo treba videti. Njegova žena — bila je še mlada in lepa ter je čudovito skrbela zanj — je pripovedovala, da se jezi že cel dan nad seboj ter pravi, da Bog še ni ustvaril takega tepca, kot je on.
Se isto popoldne sem videl tudi Marico. Ni bila lepa; a komur je pusto in žalostno na svetu in bi videl njen veseli otroški nasmeh v očeh in na ustnicah, bi jo zavidal in bi postal še bolj žalosten.
n.
Razne zanimivosti,
100-letnica bitke pri Waterloo-ju.
S čudnimi občutki se spominjamo stoletnice bitk pri "VVaterlooju in Belle-Aliance dne 18. junija 1. 1815 tega zadnjega akta drame, v kateri je igral veliki Napoleon tako važno vlogo in kjer je na krvavem bojnem polju ugasnila njegova slava. Zmaga se je takrat dosegla s pomočjo Anglije, Prusije in Holandske. Kdor hodi danes po stari eesti Belgije k "Waterlooju. vidi z globokim ginjenjem velikansko piramido takozvanega levjega griča, kjer je bil princ Ora-njen ranjen v hudem boju. Nehote se človek zmisli znamenitega popisovanja te bitke po Victor
Mr. XVONKO JAXBHB,
ki je pooblaščen pobirati maroS nino in izdajati tozadevna potr dHa.
Sedaj se mudi t Pittsburgh, Pa., in okolici.
UDravništvo "Gla* Narod*"..
Minilo je precej časa izza pogo- Hugoju. Po 226 stopnjicali se pri-
vora s Cirilom Novakom in življenje je teklo v vsej svoji puščobi. Nekega večera pa, ko je že gorela luč v moji sobi, je nalahko potrkalo na vrata. V sobo je stopil Ciril Novak, globoko upognjen ob palici, in kolena so se mu nena
de na 45 metrov visok grič. na katerem je postavljen 28.000 kg težak levov spomenik. "Wellington in Bluecher sta dobila bitko, ki je končala svetlo zvezdo Napoleonovo, ki mu je po begu iz Elbe sijjj-
NAZNANTLO.
Rojakom v državah Illinois in Wisconsin naznanjamo, da jih bo de obiskal naš zastopnik
Slovenska Slovnica, vez. Slovenska pesmarica 1, in
2. zvezek po	•—.60 Slovensko- angleška slovnica, vez.	$1.00 Spisovnik ljubavnih pisem	—.40 ! Spretna kuharica, broeir.	—.80 ! Trtna nš in trt ore j a	■—.40 ', Umna živinoreja	—.50 Umni kmetovalec	■—.50 Žirovnik, narodne pesmi, 1.,
2. in 3. zvezek, vez., po	—.50
Mr. FRANK MEH
kateri je opravičen pobirati naročnino za list "Glas Naroda" in iz dajati prav o vel javna potrdila. Ro la samo še sto dni. Nikdar ni An-J jakom ga toplo priporočamo.
eda, seveda.. .. Ona pri- je natanko premeril vse. dolžine in vadno šibila. Obraz kakor obraz glija pozabila, da jo je pravzaprav Upravništvo 'Glas Naroda
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE	
KNJIGE:	
Baron Trenk	t—.20
Belgrajski biser	—.20
Beneška vedeževalka	—.20
Bitka pri Visu	-—.80
Bodi svoje sreče kovač	—.30
Boj s prirodo	i—.15
Božični darovi	—.15
Burska vojska	—.25
Cerkvica na skali	—.15
Cesar Jožef II.	<—.20
Ciganova osveta	—.20
Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00	
Cvetke	—.20
Don Kižot	—.20
Dobrota in hvaležnost	—.60
Evstahija dobra hči	<—.20
Fabiola	—J 5
George Stephenson, oče že-	
leznic	.—.20
Grizelda	—.10
Grof Radecky	—.20
Hedvika, banditova nevesta	—.20
Hlapec Jernej	i—.80
Hnbad, pripovedke, 1. In S.	
zvezek po	*—.20
Ilustrovani vodnik po Go-	
renjskem	»—.26
Izlet v Carigrad	—.20
Ivan Resnicoljub	■—.2©
Izanami, mala Japonka	—.20
Izidor, pobožni kmet	i—.20
Jama nad D obralo	—.20
J aromil	p—.20
Jeruzalemski romar	—.4*
Kristusovo življenje in smrt	
vezano	$3.00
Krištof Kolumb	—M
Križana umiljenost	
Kaj se je Makaru sanjalo T	—M
Lažnjivi Kljuke«	—JI
Le^ban, 100 beril	—Jf
Maksimilijan I.	—Jf
Marija, hči polk ova	—J2C
Mati, socijalen roman.	$1.06
Malomestne tradicije	—JS
Miklova Zala	—.an
Mirko Pošt en j ako vii	—Ji
Na divjem zapadn. ve*.	p—.8f
Na indijskih otokik	—.se
BPILMANOVE POVESTI?
1.	iv. Ljubite svoje sovražnike	i—Ji
2.	zv. Maron, krščanski deček	Jfl
4. z v. Praški jodek	— J9
6.	zv. Arumugan, ain indijskega kneza	<—Ji
7.	zv. Sultanovi anžnjl —JC
8.	zv. Tri indijanske povesti	r-^jm
9.	zv. Kraljičin nečak —.3®
10.	zv. Zvesti sin	<—M
11.	zv. Rdeča in hela vrtnica	—J®
12.	zv. Korejska brata ■—
13.	zv. Boj in zmaga	—Ji
14.	zv. Prisega huronakega glavarja	-—.M
15.	zv. Angelj sužnjev	>—.99
16.	zv. Zlatokopi	—Ji
18. zv. Preganjanje indijaa-akih misijonarjev	—Ji
19. je v. Mlada mornarja t— .M
T ALIJ A:	i \
Zbirka gredaližkih	igsr.
Brat sokol	«—JI
Cigani	—.4i
Dobro doili	—Ji
Pri puščavnik*	—M
Putifarka	r-.Si
Raztresene*	
Starin arica	—Ji
Županova Micka	•—Ji
Idealna Tašča	—.20
JAZGLEDNIC*:
Ne^yorake, s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po ducat po Z slikami mesta New Torka po
Album mest New Yorka s krasnimi slikami, mali veliki
ZEMLJEVIDI:
Avstro-Ogrske mali, Združenih držav, mali
veliki Balkanskih držav Evrope, vezan Vojna stenska mapa Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po
M
.Ti
—.11 —.15
—.28 —.18 —.58 $1.50
.28
Opomba: NaroČilom 3« prilož iti denarno vrednost, bodisi v g9t tovini, poštni nakaznici, ali poitn ih znamkah. Poštnina je mi vm<*I| mah le iraisaso*, >
GLAS NARODA, 30. JUUJA, 1915.
E	=
Jugoslovanska
B	:
s
Katol. Jedneta
a
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA. •LAVNI URADNIDJ
Preda eani*:: 'J. rJi QEUtf, K07 Cherry Jfay or box IT, Rrftd-
dock, Pa.
Podpredsednik; ALOIS BALANT, 112 Sterling rArr#n lu-
berton, O.
Glavni tajnik; GEO. Tj. BROZICH, Box 424, Ely, Miim, Blagajnik: JOHN GOFŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS &ASTELIC, Box 583, Salida, C*l4.
VXHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN J. IYEC, 900 N. Chicago 8t., Joliet, HI,
NADZORNIKI:
MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mick. PETER &PEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, HI. JOHN AFSEC, 5427 Homer Avenue, N. E. Cleveland, Ohio. JOHN KRZIŠN1K, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
rRAN JUSTIN, 1708 E. 28. St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6. St., Rock Springs, Wyo, G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wksh.
POMOŽNI ODBOR:
JOIEPH MERTEL, od društva »v. Cirila in Metoda, Itr. 1,
Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva st. Srca Jezuaa, Itv. I, Mlf,
Minn.
JOHN GRAHEK, st., od društva ilovene«, ItV« Hi, My, Minn.
Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiljatve naj se pošiljajc na glavnega tajnika Jednote, v»e pritožbe a na predsednika porotnega porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pis me od strani članov se a« Sode oziralo
Društveno glaurilo: "GLAS NARODA".
'pri Ljutomeru poročajo: Tudi v [naši vasi imamo odlikovanca z veliko srebrno lirabrostno svetinjo. Ta odlikovanec je naš Janez Kosi, korporal pri 87. pešpolku.
PRIMORSKO.
Padel je 16. junija v bojih pri Plavali Teodor Lubec, poročnik v rezervi 22. pešpolku (slušatelj fl-
Nesreča na železnici. Iz Hoč se
poroča: Dne 19. junija proti 7. lozofijo na graškem vseučitelji-uri zvečer se je na tukaišnii želez- šen). To je menda prvi slovenski
ČLANOM IN ODBORNIKOM KRAJEVNIH DRUŠTEV V NAZNANJE!
Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne itvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠI-LJATI GLAVNEMU TAJNIKU.
Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi brez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Jednote.
Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno priobčeno.
Uredništvo G. N.
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.
Padel j«- na severnem bojišču junija Ljubljančan Fran Lenart, stotnik 17. pešpolka.
Vojaki so umrli vNLjubljani: Fran Kubelka, pešec polku. št. 4; Danici Obučina. enoletni prosto-vnljfc, korporal pešpolka štev. 1; Kdvard Solini, topuičar 17. gor-s k • > -1 <»[ > n i t* a r s k e ga polka; Vinko Vuli<\ jn'š(*c !>7. polka; Ivan Roječ, voj;uški voznik.
Italijanski ujetniki so umrli v Ljubljani: Anton Co mental o, pe-| tika št. ;»<); Dominik Verde-ramf, |M M'r polka št. ;{(); Giovanni ('nice, pešec 41. polka.
Ranjen je bil na južnem bojišču rezervni poročnik Ilugon Le-iiassi j/, Ljubljane.
Oglasil se je s severnega boji-šr;t rezervni poročnik tehnik Ferdinand trepinko iz Ljubljane. Udkar se je tja vrnil, je, kakor .sani pravi, samo "za par ur podu-lia.L artilerijski ogenj''. Sedaj
vel, ako ga ne bi bila rešila zdrav liiška ro
govarjati pred sodiščem.
ŠTAJERSKO.
Tržačan, ki je padci v bojih ob Soči.
Drobiž v Trstu. Ker je v Trstu' zmanjkalo drobiža, se je na po-j sredovanje primorskega na-mest-j ništva poslalo iz Ljubljane za 450 tisoč kron drobiža v Trst.
slikarskega mojstra Dobravca v deta. Uspeh: Fasada nepoškotlo-nekem čolnu, ki je bil pritrjen ob v ana, oficirski sluga, ki je na ok-sohi mosta čez Savinjo. Čoln se je nu pušil, laliko opraskan. Zdaj je nemudoma odpel od sohe in je to našim postalo preneumno. Ne-plul proti kapucinskemu mostu, koga dne so začeli streljati na M. Pride pred izjemno sodišče. Iz Dekleta sta skočili v vodo in sta in tako dobro zadeli, da so Itali-Ptuja poročajo: Dne 19. junija je se še rešili, medtem ko je dečku, jani nehali streljati. Naši orožni-bil, kakor se je že poročalo, na ki je tudi skočil v vodo, pretila ki in financarji so šli čez italijan-dvorišču tukajšnje pionirske vo- nevarnost, da utone. Trgovski u- sko mejo kupit sira in salam ka-jašnice ustreljen korporal Sporer, radnik Karol Kos, ki se je naha- kor v mirnih časih. Splošno mucker je na cesti oropal posestnika j*»l na obrežju, je to opazil in je uje je. da še misliti ni, da bi Ita-Markeža. Njegov roparski so- o tel dečka gotove smrti. Deček je pijani prodrli naprej, drug, posestniški sin Fran Kokol, bil že popolnoma izmučen. Vsega je sedaj v preiskovalnem zaporu'preplašenega in mokrega so zane-že tudi priznal, da se je udeležil sli ubogega dečka v hišo k stari-omenjenega cestnega ropa. Kokol šem. 1 pride pred. mariborsko izjemno ; sodišče.
I	Duhovniške vesti Cesar je imenoval ljutomerskega dekana M. Jurkoviča za prosta in mestnega nadžupnika v Ptuju. — Josip Vrečko, kaplan na Remšniku, je poklican kot vojaški kurat v Gradec v bolnišnico. Z Remšnika je odšel 26. junija. — Marko Sagaj, vojni kurat na severnem bojišču, je bil v priznanje junaškega zadržanja pred sovražnikom odlikovan z duhovniškim zaslužnim križcem 2. razreda na belo-rde-čem traku. Dosedaj je že bilo devet duhovnikov mariborske škofije odlikovanih z vojnim odlikovanjem. — Častno kolajno za zasluge pri avstrijskem Rdečem križu sta od nadvojvode Frana Sal-vatorja dobila župnika Fr. Gartner na Planini in štajerski rojak
II	Van Vuk v Borovljah na Koroškem. — Birma v ptujski deka-niji se je vršila: na Hajdinu 3.
j julija, pri Sv. Lovrencu v Slov. 1 gor. 4. julija, pri Sv. Marjeti 5. | julija in pri Sv. Marku 6. jul. — j V videmski dekaniji je bilo bir-I manih 5081 otrok, in sicer v Brežicah 1437. na Bizeljskem 731, v Pišeeali 4S4. na Vidmu 405, v Raj-henhurgu 1180, v Sevnici 844.
Dva župnika lavantinske škofije en dan umrla. Dne 26. junija je v slovenjegraški bolnišnici u-mrl Pavel Rath, župnik pri Sv. 11 ju nad Turjakom. Pičila ga je i muha in ga strupila, kar mu je povzročilo prerano smrt. Rajni je bil rojen 27. maja 1855 v Hočah pri Mariboru. V mašnika je bil posvečen 22. julija 1880 in je služboval kot kaplan v Kozjem in v Starem trgu, kot provizor pri št. Miklavžu, kot župnik istotam do leta 1895, ko je bil imenovan za župnika pri Št. Ilju nad Turjakom. Pogreb se je vršil 28. junija. — Pri Gornji Sv. Kungoti je isti dan zjutraj ob 4. uri nagloma umrl t a mošnji župnik Matija E-
ni.ška roka. Mati se bo morala za- ferl. Fran Spindler, župnik pri
Sv. Juriju ol) Pesnici, je umirajočemu še podelil sv. zakramente. Pogreb se je vršil 28. junija. Raj-
iiH.nireč biva v Karpatih in ima drugo delo. Dnevi so zgoraj lepi. Cez dan je zelo vroče, ponoči zelo in kadar dežuje, zimsko mrzlo.
Odlikovanje. Kadet Vinko Za-lokar, medicinec iz Kokre, od za-eetka vojna na severnem bojišču pri ]»olkil tirolskih cesarskih loeev, je 1 >i 1 odlikovan s srebrno lirabrostno kolajno 2. vrste.
Umrli so v Ljubljani: Viktor grof Lichtenberg, zasebnik, 7'J 1. —r- Ana Czehak, ključa viličarje va /.ena, 50 let. — l.uk* Merkužič, poljski dninar, r>8 let. — Katarina Maček, žena ključavničarskega pomočnika, 31 let. — Matilda Ličen, hči pisarniškega sluge, 12 1. — Ivan Tomšič, bivši delavec-hi-ralec. 72 let. — Ivana Založnik, kurjačeva žena, 48 let. — Karol K rem žar. strojevodja državne železnice, 35 let. — Marija Koleša, krojačeva žena, 52 let. — Alojzij Maras, sin posestnika-begunca, 1 dan. — Marija Koračin, hči trgovskega sotrudnika, 4 leta.
Prašič cbgrizel otroka. Marija Retelj iz Kostajnovca je pustila svojega 41etnega sinčka samega doma, ona pa se je podala na nji vo. Po dolgem času je poslala svojo 61etno hčerko pogledati, kaj da dela sinček. Med tem časom pa je bil prišel prašič v sobo in na tleh ležečega Lojzka hudo po-
padli na bojišču. Pred kratkim »i Je bil rojen 29. avgusta 18/1 se je poročalo, da je padel na se-'Pri Sv. Ani na Krembergu. V du-ve! nem -bojišču četovodja Luka hovnika je bil posvečen 25. julija Majhen od Št. Ruperta v Sloven- 1897. Kaplanoval je pri Sv. Ruskih goricah. Poročilo je poslal pertu nad Laškim, na Rečici ob njegov prijatelj četovodja Marko Savinji, pri Veliki Nedelji, na Po-Janžekovič. A tega poročevalca uikvi ob južni železnici in pri Sv. tudi ni več mod Živimi. -J. Bizjak Marjeti niže Ptuja. Od 1. decem-piše v Ruše iz severnega bojišča, bl*a 1907 je rajni bil župnik pri da je Marko Janžekovič "tudi šel Gornji Sv. Kungoti. Eferl je bil pod hladno zemljo, da je bil 'zau- vzgleden dušni pastir ter vstra-ber* fant, dober, priljubljen ter .fan in požrtvovalen narodni de-spoštovan od moštva in višjih, 'avec na ogroženi jezikovni meji. Služil je .pri 87. pešpolku." — Od Umrl je v Mariboru po čisto Sv. Jakoba v Slov. gor. poročajo: kratkem bolehanju, menda od Spoštovana Arnuževa družina je kapi zadet, sodnijski zdravnik in dobila s severnega bojišča uradno izvedenec dr. Fran Kornfeld. star poročilo, da je tukajšnji trgovec že preko 70 let. Dr. Kornfeld je Rudolf Ariiuž, sin učitelja in po- užival v mestu splošen ugled, ne sestnika Jurija Arnuža, padel pri le samo kot zdravnik, marveč tu-Bojani v Galiciji. Arnuž je služil di kot človek. Bil je Nemec, a ni-kot korporal pri našem domačem kdar nestrpen; raje se je izognil polku. Rajni zapušča očeta in raa- pogovoru, ki se je dotikal narod-ter, mlado vdovo in dve hčerkici.]nostnih vprašanj, in le, če se rav-Arnuž je bil zvest Slovenec. — Iz no na noben način ni mogel iz-Grab pri Središču poročajo: Ka-jmuzniti, se je spustil v pomenek. kor javlja zasebno poročilo, je 30. | Samomor, Izpod Kalobja poroma ja padel v Galiciji tukajšnji čajo, da. se je 16. junija v svoji rojak Alojzij Lončarič, brat kap-jhosti ustrelil Anton Pinter, podo-lana Josipa Lončariča pri Kapeli, mače Hodnik, kmet v sclu Soten-.Služil je od meseca oktobra pri 3. \ sko št, 5. Bil je zvest, pristaš in
naročnik zloglasnega nemškutar-
saperskem bataljonu in še dne 28. maja je pisal domov, da je zdrav. Bil je izučen sodar, močen in bistroumen. — Noršinci pri Ljuto-
skega "Štajerca" v Ptuju in hud alkoholist.
Dva otroka zgorela. Od Sv. Ur-
inem. Padel je na severnem boji-Jbana pri Ptuju poročajo: 18. ju-šču Emerik Belec, četovodja pri nija zjutraj je izbruhnil nenado-87. pešpolku. Padli je sin tukaj-J ma dosedaj na neznan način po-šujega trgovca in posestnika ter žar pri želarju Franu Rodošak v
Placarskem Vrhu. Uničil mu je hišo in gospodarsko poslopje, j Najžalostnejše pri požaru je bilo to, da sta zgorela dva otroka, in sicer 81etno dekletce in 61etni fantek. Nesrečna otroka sta v dimu in ognju klicala, na pomoč, katera pa je bila nemogoča. Revčka sta spala v podstrešju. Zgorela je tudi ena svinja ter vsa krma iu živež za ljudi. Rodošak kot zelo skrben oče je tem bolj nesrečen, ker je 27. januarja padel na gali-škem bojišču najstarejši sin Fran, ki je bil svojim starišem velika pomoč.
Otroci v nevarnosti. Iz Celja se
bratranec že dvakrat odlikovanega usmiljenega brata Bertolda.
Umrl v ruskem ujetništvu. Iz Ljutomera poročajo: Fedor Ku-kovec, tržan in pekovski mojster, je umrl v ruskem ujetništvu.
V srbskem ujetništvu na angleškem otoku Malta je Karol Ferk, posestnik od Sv. Jakoba v Slov. gor. Lansko jesen je bil Ferk od Srbov ujet in nato odpeljan na otok Malta.
Odlikovanje. Dr. Ivan Fras, fregatni zdravnik, ki se ta čas nahaja v Šibeniku v Dalmaciji, rodom iz Dragotincev, župnije Sv. Jurij ob Ščavnici, je bil odliko-
van s častniškim odlikovanjem poroča: Dne 24. junija sta se igra-
ekodovai. Fantiček bi Ml izkrva- siguuin laudis> — lz Strocje vasi li j£vg deklici ±a štiriletni deček mq v vasi M, je Mla ena hiša za-
je na tukajšnj niški postaji odtrgal poštni železniški voz od tovornega vlaka. Odtrgani voz, ki je vozil sicer nekoliko bolj počasi kakor prednji del vlaka, je kljub temu trčil v prednji del vlaka, ki se je med tem časom že ustavil, s tako silor da je bilo vsled sunka poškodovanih več oseb, in sicer poštni oficijal Fran Bežan, poštni pristav Anton Gelih in še 6 drugih oseb. — Dne 24. junija se je tukaj obhajalo slavlje v spomin na avstrijsko zmago pri Kustoci. Slavlja se je udeležila tudi godba iz okolice. Ko se je godba zvečer vračala domov, je padel med postajama Hoče in Orehova vas neki godec iz železniškega vlaka tako nesrečno na železniški tir, da so ga morali spraviti nezavestnega v mariborsko železnico. Dvomi se, da bo o-kreval. Kot vzrok nesreče se navaja, da niso bila vrata železniškega voza dobro zatvorjena. -
Na ogenj se mera paziti. Mariborsko okrajno glavarstvo je izdalo uradno odredbo, katera določa, da se mora pri vsakem skednju na deželi in v mestih, vaseh ali trgih postaviti velika kad ali kaka druga posoda za vodo. Posoda se mora napolniti takoj z vodo, ko je žito spravljeno v skedenj, da se more v slučaju izbruha požara pravočasno ogenj pogasiti. Županom in orožništvu je naročeno, da morajo strogo nadzorovati, če se je ta odredba povsod izvedla ali ne. Kdor bi temu uradnemu navodilu kljuboval, se bo po politični oblasti strogo kaznoval. Zelo pripravno je, ako se pri skednjih postavijo cementne kadi, kakor jih po nekod uporabljajo za pripravo galice v vinogradih.
Kuga slinovka. Ker se je pojavila v celjskem okraju, kakor tudi v okolišu celjskega mesta ter Vranskem okraju kužna bolezen slinovka, je izdalo namestništvo odredbo, s katero se določa, da je vsak izvoz in uvoz živine, svinj, ovc in koz iz teh okrajev, oziroma v te okraje prepovedan. Prepovedani so v teh okrajih tudi živinski sejmi, prodaja živine iz enega v drug kraj, iz enega hleva v drug hlev, skupno napajati živino pri studencih in drugih vodah. Nadalje je tudi prepovedano osebam, ki imajo opravka s tujo živino, hoditi v živinske hleve v o-značenih okrajih. Okrajno glavar-
POZOR
slovenski učitelji godbe na pihala l
Slovenci v "White Valley, Pa., iščemo dobro izurjenega učitelja, ki bi nas poučeval v godbi. Mora hiti Slovan, toda Slovenec ima prednost. Pišite na spodnji naslov, da se natančneje dogovorimo.
John Prostor, Box 120,	Export, Pa.
(28-31—7)
NAZNANILO.
Rojakom v Lorain, Ohio, in o-
kolici naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik
JOHN KUMŠE,
ki je pooblaščen pobirati naročnino za list Glas Naroda. S spoštovanjem
TTpravništvo Glas Naroda.
IŠČEM
služkinjo v starosti od 30 do 40 let, katera bi upravljala gospodinjska dela. Pred kratki iu umrla mi je žena in mi zapustila sedem otrok v starosti od 3 do l-~> let. Glede plače se domenimo pismeno. Katero veseli tako pjsel. naj se oglasi na:
Martin Nemanič, Box 100,	Tooele, Utah.
Dajte udobnosti ■ svojim odjemalcem.
Vročina, muhe in neprijetni duh vam delajo največ sitnosti poleti. Električni vrtiljaki bodo odgnali vso t} nadlogo ter napravili vašo prodajalno ali pisarno prijetno za vas same in za odjemalce. Električni vrtiljak velja zelo malo in električni tok je sedaj cenejši kot kedaj poprej. Pojdite v najbližjo Edisonovo prodajalno ter si oglejte različne vrste vrtiljakov. Vprašajte glede cen in stroškov elektrike in izvedeli boste, da lahko preskrbite svojim odjemalcem udobnost za mal denar.
The New York Edison Company
At Your Service
General Offices: Irving Plncc and 15th Street Telephone: Stuy vesant 5600 Branch Offiec Show Rooms for the Convenience of the Public 424 Broadway	Spring gSOO I »124 W 42d St	Bryant 5262
126 Dela nee y St Orchard 1160	*151 E Sbth St	Lenox 77R0
10 Irvine PI Stuyvesant 5600 I »27 E llMh St	Harlem 4020
*362 E l-Hth St Melrose 3310 'Open L'niil Midnicht Nijjht and Emergency Call : Madison Square 0001
- ^S
dobite "GLAS NARODA" skozi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in po stavnih praznikov. "GLAS NARODA' izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobits tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila z bojišča in razne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo .L3,000! — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije.
Iiad bi izvedel, kje biva moj prijatelj P,LAŽ MARX. Prosim, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi, ali na j se pa sam oglasi. — John Klemene, 5333 Butler St., Pittsburgh, Pa.
(30-31—7)
Rad bi izvedel, kje sta moja dva brata JANEZ in ANDREJ G LAZ AR. Doiua sta iz Lokve pri Divači na Primorskem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi javi, ali naj se pa sama oglasita. — Anton Glažar, Box 751, Port Alleganv, Pa. (30-31—'7)_
SVARILO.
Andrej Zupan, podomačo Kovačev iz Zgornjega Otoka pri Radovljici na Gorenjskem, je bil pri
, , . , , _	, meni na hrani ter mi odnesel 124
Stvo v Celju je pooblaščeno, da dolarjev. 0n je star 22 let in rabi
tudi ime SIIMID. Pred enim mesecem jo jo popihal z neko onio-ženo žensko. Torej, rojaki, čuvajte se tega tička in pri katerem se sedaj nahaja, naj se ga obdrži za nagrado.
J. Kunčič, 439 E. 156th St., Collinwood Sta., Cleveland, O. * (28-7—4-8)
HAKMOMM
bi ■mlllT«. T fofKT4 i folij«, kar amm te mi M taka« ▼ Um »om b -rlaj ▼ Ion. T popravek kakav tn fnia

JOHN WEN ZEL I. C9. Vi. 01**«l*ndL Okla

sme v posebnih, ozira vrednih slu čajih dovoliti olajšave.
Oprostitev mlatičev. Nekatere občine radgonskega okrajnega glavarstva so potom okrajnega glavarstva poslale na vojaško poveljstvo prošnjo, naj se vojake-mlatiče in črnovojnike, stare 43— 50 let, ki so dobri mlatiči, tako dolgo oprosti vojaške službe, dokler se letošnja mlatev ne konča. Ne ve se sicer, ali bo prošnja u-godno rešena ali ne, a gotovo je, da bi bilo tudi za spodnještajer-ske občine dobro, ako bi se z enako prošnjo obrnile do vojaške in politične oblasti. Posebno važno bi bilo to za kraje, koder ni nila-tilnih strojev.
Legitimacije za vožnjo po železnici. Občinski uradi so dobili za svoje občane od okrajnih glavarstev legitimacije ali izkaznice za vožnjo po železnici. Če se kdo hoče peljati kam, mora iti k županu in zahtevati naj mu izpolni tako tiskovino in jo tudi uradno potr-
di s pečatom in podpisom. DobroAko želite knpiti farmo ali zemTjo zs
je, ce se legitimaciji priloži lastno farmo, ne kupujte preje, dokler se na fotografijo, na katero župan tudi prepričate, kakšna prilika se vam nad: ^ - , v. , • v , T> .	i v glovensko-hrvaški koloniji v okolici
pritisne obeinski pečat. Popis ose- j A8hlanda v ^avi Wiaconsih. Ta kolo-
be se mora natančno izvršiti. Brez nija obstaja sedaj ža še9to leto ter je v
uradne izkaznice se sedaj ne mo- ^.P1? f^me že 160 slovenskih in
..	, ,. X, .	hrvaških družin,
re nikamor potovati po zelezmci. Slovenci in Hrvati, ki so. naseljeni
tukaj, imajo razna gospodarska društva, KOROŠKO	kojih namen je, da pospešujejo blago-
•	stanje in napredek slovenskih in hrva-
Boji ob meji. Iz Trtižaporoča-^'KtoSHJto
JO: Ze par tednov se Italijani t r-' ku pričeti tukaj z gospodarstvom in to
dovratno trudijo, da bi prišli čez »majhnim denarjem. PiSite po naš list • . ,	, , "Good s Colonist", kjer lahko podrob-
mejo, pa si pri vsakem naskoku neje gj^ „ teh kolonijah. Pošljemo
glave razbijejo. Trdovratno po- ga vsakemu zastonj, brez razlike, ako skušajo baje z možnarji 28 em ka- ••^ ne' libra obstreljevati Nabor jet. Pa zaman. Večina granat se ne raz-poči in one, ki se razipočijo, napravijo samo jame v zemljo. Sa-
i slovensko-hrvaškl koloniji.
TI* Jmes W. Good Company
Dep. 54 Ashland, Wis.
Kadar je kako draštvo namecj«no knpiti bunder: f z 11 at o, i g i e god bene inštrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete aro, .erižico, pn ^' pr tin itd., n® kupite prej nikjer, da tadi mene učene »prainte Cpra. gn'< v»s utrne le 2c. pa si bodet® prihranili dolarje.
Cenike, več vret pošiljam bresplačno. Pičite poaj
IVAN PAJK & CO., Conemaugh, Pa Box 328
Kaj pravijo pisatelji, učenjaki ln državniki o knjigi Berte pL Suttner
"Doli z orožjem!"
Lev Nikolajevič Tolstoj je pisal: Knjigo sem z velikim užitkom prebral in v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga ielo vpliva na Človeka in obsega nebroj lepih misli....
Friderik pl. Bodenstedt: Odkar je umrla madama Stael nI bilo na svetu tako slavne pisateljice kot je Suttnerjeva.
Prof. dr. A. Dodel: "Doli z orožjem je pravo ogledalo sedanje-Ifa časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da se bližajo Človeštvu boljši časi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga.
Dr. Lud. Jakobovski: To knjigo bi človek najrajše poljubil. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo prebral.
Štajerski pisatelj Peter Rosegger piše: Sedel sem v nekem gozdu pri Krieglaeh in sem bral knjigo z naslovom "Doli z orožjem !" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mnjem Življenju. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v Šolah ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbe, ki bi razširjala to knjigo?
Henrik Hart: — To je najbolj očarljiva knjiga, kar eem Jih kdaj bral____
C. Neumann Hofer: — To Je najboljša knjiga, kar so Jih apl-■all ljudje, ki se borijo za svetovni mir....
Hans Land (na shodu, katerega je imel leta 1890 v Berlinu) : Ne slavil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu jo bom po-nudlL Kaj bi tudi ta knjiga našla svoje apostol je, ki bi ŠU žnjo križemsvet in učili vse narode____
Finančni minister Dunajevvski je rekel v nekem svojem govoru v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v i»osebnl knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben vojaški strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta ženska Berta pl. Suttnerjeva. Prosim Vas, posvetite par ur temu delu. Mislim, da se ne bo nikdo več navduševal za vojno, če bo prebral to knjigo. CENA 50 CENTOV.
Naročajte Jo pri:
Slovenic Publishing Co.,
82 Cortlandt Street, New York City, N. Y.
a^* "GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V tW ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAROČITE SE NANJ!
GLAS NARODA, 30. JULTJA. 1915.
mu38«m
eomah' iz Časov napoleona l
Angleški »pisal Robert Buchanan. — Za Glas Naroda prevel G. P.
Oseminpetdeseto poglavje. "TAKO SE VEDNO GODI TIRANOM!"
(Vsar je zastokal v spanju, a se ni vzbudil. Podoba moža je stala za trenutek v sredini sobe. Nato se je pričela počasi plaziti proti spečemu, brez vsakega šuma. kajti človek je bil bos. Vzravnala s.- j. ter pokazala obraz, tako divji in strašen, da je bil komaj \n!< ti človeški ter bolj sličen onemu kake prikazni. Lasje, napol osiveli so se mu vsipali v dolgih kodrih na ramena in liea so bila \ padla vsled lakote ali bolezni. Postava je videti ogromna, zavita od nog do glave v cunje.
Ko je lezel mož proti spečemu Cesarju, se je nekaj bliskalo v njegovi roki. Bil je dolg. bajonetu podoben nož, kot ga rabijo lov-« i v A: (lenih. Oži so mu blestele v čudnem svitu ter so bile neprestano v prte v spečega Cesarja. Ce je ta človek morilec, potem je gotovo napočila Cesarju zadnja ura!
In s.daj. v. nožem v roki. je stal prav poleg Cesarja, upirajoč svoj pogled v njegovo lieo. Ono njega samega pa je bilo divje in polno blaznosti.
Vedno bolj se je približeval spečemu ter istočasno dvigal nož, pripravljen da ga požene v srce.
V	tem trenutku se je speči Cesar zganil, a se ni prebudil, kajti bil je popolnoma onemogel vsled ved nega bdenja. Spanec je bil izvanredno globok. Ko bi vedel, kako blizu je njegovo spanje smrti' Splezal j. bil na vrhunec posvetne slave; ob noge svojega prestola si je prikoval kralje celega sveta..... in to naj bo konec?
Da ga bo umoril v temni noči zavratni morilec?!
V	prednji sobi je bilo naenkrat čuti stopinje in takoj nato klic straže:	u i v i ve? — Takoj nato je zopet vse utihnilo. Mo,' v sobi je vzdrhtel. prisluškoval, a njegove divje oči so še vedno počivale na obrazu spečega Cesarja....
Zvezde večnosti, ki blest e na nebesnem svodu, so zrle skozi oblake in meglo na ta dva bitja, ki sta si stala nasproti, oba ustvarjena od Boga....
I >111» življenja, ki živiš povsod, v zraku in globini, obdeni ju s svojim skrivnostnim dihom. Iz tebe sta prišla oba in v tebe bosta zopet odšla! Kdo je sedaj cesarski? Velikanska postava z divjim obrazom in vso silo. katero podeljuje blaznost, ali pa slabotna oblik;) ki leži na stolu, izpostavljena smrtnemu udarcu? Oglejte si
I ta dv i otroka Adama, vsak z mesom, krvjo, srcem in dušo človeka , vs.»k čudežno ustvarjen, oba dihajoča isti zrak, živeča se od iste .1« li. Kdo more reči: Ta je Kajn! Ta je Abel? — Pogled Kajna je v očeh onega, ki stoji z nožem v roki.... A tako gotovo kot je' Bog v nebesih, on je nesrečni Abel. ki se je dvignil ter v obupu svojega srca prijel za bratomorni meč!
Potezo za potezo, črto za črto ji' študiral v licu Cesarja. Pogled je bil nepremičen in lica bleda kot smrt. Slišal je stražo, ki s.- je približala ter obstal« pod oknom. Dvignil je nož, da udari, — Stra/a se je pa oddaljila in povesil je orožje. Nato je zopet slišal ropot v prednji sobi. Morda so kaj culi ter se sedaj bližajo?!.... Ne, vse je zopet utihnilo....
Kako globoko, kako mirno spi Cesar! Medla luč svetilke raz-svetljuje njegov obraz, njegovo gube. Nič cesarskega ni v tej postavi. pač pa nekaj čisto običajnega kot je naprimer izmučen krnetič, sedeč poleg ognjišča. Slabotna, izžeta postava je to, katero bi lahko močan človek podrl z enim udarcem roke. Ena roka Cesarja leži na roki naslonjače.... Bela in ozka je kot ona ženske ali otroka.... Pa. ali ni to ista roka. ki je strla v prah prestole m a I ta rje. ki je onečastila skrinjo zaveze s krvjo? Ali ni to roka Kajna, ki je ubijal svoje brate?
In sedaj, morilec, kajti to si, udari, udari! Sedaj si ti na vrsti. Čaka! si in čakal na to uro. — molil si k Bogu in Gospej Sovraštva, dii bi prišel ta trenutek, — in glej. Gospod ti je dal sovražnika, tvojega in celeira človeštva, v roke! Ubij, ubij. ubij! To je Napo-b.ii k oje ga duh je šel po svetu ter obli! s krvjo srečna domovja. 1m je mož. ki je pritisnil na skoro vsako deželo pečat razdejanja in plamenov! Spomni se Jene, Evlau-a in ubij! Spomni se Bere-zine napolnjene s tisoči mrtvecev, spomni se tisočih in tisočih, ki leže pokopani pod snegom — ter ubij, ubij. ubij!
Ali dvomiš, da je to oni. da se obotavljaš? Obraz ti je spačen m roka se ti trese! Prišel si sem z mislijo, da boš videl Senco, podobo kot ono iz črnega mramorja! Od daleč se ti je zdel Cesar velikanski. nečloveški, pošast, slična onemu iz pekla. Sedaj pa ti je prešel pogum, ker vidiš le ubogega, slabotnega Človeka !
Misli na strašne noči, na dneve lakote — in ubij! Misli na temo. ki je prišla nad tvoje življenje, na žalost, da si se moral ločiti od vsega, kar ti je bilo najdražje na svetu; misli na milijone, ka-tere S. je kot ovce gnalo v klavnico — ter ubij! Ne imej usmiljenja, kajti on ga ne pozna! Snomni se. da je to eno življenje j>roti sreči in miru celega sveta! f'e se zopet prebudi, se bo prebudila tudi
vojna---- Z njo pa požar, lakota in krvoprelitje! Ubij, ubij,
ubij!____
Speči Cesar s,> je zopet zgani! ter se nagnil na drugo stran. _
Obraz je imel bled, krog usten pa mu je igral čuden smehljaj. Mr-: ral j,- nekaj sam zase in roka na naslonjači se je odpirala in zapira hi kot ona deteta v spanju, ki sanja, da lovi metuljčka!
Cesarska krona ali metuljček!---Ali ni to vse eno?....
lu a očeh Boga je morda oni. ki spi tukaj, le ubog, brezumen otrok! —
Nii.i bo, kar hoče! Bog je potegnil krog oblike spečega moža krog. katerega ne smeš prekoračiti. Prav gotovo nisi iz lesa, iz katerega se reže morilce jn dasiravno divja blaznost v tvojih možganih. je še vedno dosti ljubezni v tvojem srcu! Ne moreš ubijati f.edaj, dasiravno si prišel ubijat! Izgubljen kot si, ne čutiš sedaj nobenega sovraštva niti do svojega sovražnika. Sedaj veš, kako si a hotna, kako naboglena je oseba, katero si črtil in se je bal toliko časa! Bog ga je ustvaril in Bog ga je poslal. Dasiravno krvav, je kljub temu še vedno otrok božji____
Morda pa bi bilo lažje, da ni molil____ On pa je v resnici
molil in njegov obraz je postal za trenutek lep in brez strahu, kot fiete, se je podal k počitku.
Ali hočeš ubiti to, kar je posvetil Bog s spanjem? Ker je to
bitje onečastilo zakone prirode, ali jih hočeš tudi ti? Ne____Ti si
ga videl in ga poznaš----in izročil ga boš v božje roke____
Amen! Mirno in varno ga lahko pustiš tako, kajti osveta Boga je tako gotova kot je globoka njegova usmiljenost. Ponoči, v sanjah, se ti prikazuje oblika enega moža____ Koliko se jih prikazuje Njemu? Morda niti ena, dasiravno jih je bilo tisoče in tisoče ubitih na migljaj njegove roke. Pa bodi miren! Dasiravno se mu ne prikaze nihče, bo zahteval Duh življenja od njega svoj račun. Ozri se še enkrat v te zaprte cesarske oči!____
Obrni se še enkrat, ubogi človek, predno odideš! Na obrazu Cesarja ne počiva luč žive ljubezni, temveč plamen, ki razjeda njegovo notranjost, — plamen, ki ga uničuje in mori, dasiravno se napaja s krvjo tisočerih. On, ki ni poznal nobenega usmiljenja do
človeštva, se bo učil smiliti se samemu sebi____ Pojdi, izgini____
...Nič več ni držal človek noža v roki. Brezslišnih korakov
se je umaknil v notranjost velike sobe, proti zidu. Za trenutek je obstal ter vrgel zadnji pogled na spečega Cesarja.... Pri tem se je tresel kot človek, ki je padel v razburkano morje in katerega I dvigne naenkrat nevidna roka za lase. Nato je potegnil nastran težko zaveso, odprl veliko okno ter skočil ven, — v temo. . . .
V daljavi je bilo čuti glasen krik, nato strele, udarce stopinj ---Mož je izginil kot je bil prišel, — kot Duh noči.
Medtem pa je skočil speči Cesar, prebujen vsled ropota, na noge. Ko je stal tako. tresoč se po celem životu ter se ozrl naokrog, je ležal ob njegovih nqgah dolg nož. sličen onim. kot jih rabijo lovci. On ga pa ni videl in gotovo si ni sanjal, da je bil isti pred par minutami namerjen na njegovo srce.
Vstopili so drugi spremljevalci ter našli odprto okno, a nobenega sledu o roki, ki ga je odprla. Junak stoterih bitk se je tresel, kajti bil je praznoveren in jim ni mogel pojasniti cele zadeve.
Pa sedaj, — na konja! Predolgo je že počival in kmalu se bo pričelo daniti.... Zatrobile so trobente in zagrmeli bobni, ko je jahal v temno noč. na čelu velikega spremstva.... Izročimo ga Bogu! Ravno pred njim, zagrinjajoča blestečo zvezdo njegove usode, se dviga krvavo-rdeča senea — Waterloo____
* * *
EPILOG.
Minulo je leto. Na pečinah cveto zopet zlatormene cvetlice. Z južne strani prihajajo cele trope morskih ptic ter belijo stene iz krvavo-rdceega granita. Na poljih v notranjosti dežele valovi zla-tormena pšenica in visoko "nad poljem, dvigajoča se v lahnem po-ietu, poje škrjanček svojo pesem ljubezni in radosti. Tam zunaj na mirni morski gladini je opaziti ribiške čolne, hiteče za obilnim plenom....
Obletnica je velike bitke, s katero je bila zapečatena usoda Napoleona. —
Na vrhuncu pečin, prav nad katedralo sv. Gildasa, sedita dva človeka ter se ozirata navzdol. Daleč spodaj, nad brezstrešnim zi-dovjem katedrale, čepe skupine galebov in mirno morje, naraščajoč v plimi, se skoro neopaženo približuje Vratom sv. Gildasa. Še dalje naprej pa.se razteza veliki Ocean, omejbn le od nebeškega svoda. — - ***
Ena človeška oblika, zelo suha in visoka, sedi nepremično kot kip, z velikimi sivimi očmi, obrnjenimi na morje. Lasje so čisto 'sivi ter padajo v=.dolgih kodrih po ramenih, dočinr je preprežen obraz s čudnimi gubami, preostanki neke Strašne žalosti ali velikega strahu, ki pa jv prešei. Druga oblika, ona mlade, lepe/deklice, sedi prav pod njim, ga drži za roko ter upira svoj pogled v njegov obraz. Opravljena je v črno obleko in njen obraz je čisto bled.
Dan za dnem, v zlatem solncu poletja, prihajata ta dva semkaj ter sedita ure in ure popolnoma mirno in tiho. Dan za dnem pričakuje deklica trenutka, ko bo izginil oblak, ki krije duha njenega spremljevalca. Vse kaže. da je njemu v veliko tolažbo tiedeti na tem mestu, držati njo za roko ter zreti na morje. Njegov pogled je prazen, a v globini oči mu žari neka skrivnostna luč.___
Danes pa govori, ne da obrnil pogled od morja.
—	Marcela!
—	Da, Rohan !
—	Ce bi mogel človek jadrati, jadrati in jadrati, daleč ven, bi prišel do skale, kjer sedi On. vsepovsod obdan od valov. Večkrat se mi zdi, da ga vidim tam, zročega v temno vodovje. Zamišljen je in bled v obraz kot je bil takrat, ko sem ga videl, predno sc je bilo ono veliko bitko.
Ozrla se je vanj s solzami v očeh.
—	Rohan, dragi! O kom govoriš?
On se smeje, a ne odgovori. Njegove besede pomenijo zanjo skrivnost. Od onega dne. ko se je po dolgih mesecih odsotnosti, vrnil domov, uničen človek, je večkrat govoril o čudovitih stvareh. — o bitkah, o Cesarju, o čudovitih srečanjih, a vsem se je zdelo da so to Je blodne sanje. S nestrpnostjo je pričakovala, da se dvigne oblak in da postane vse jasno. Se vedno je upanja, kajti od dne do dne je postajal bolj miren in krotek in sedaj se ga je lahko vodilo kot otroka.
On molči in zre nepremično na morje. Za njim se dviga veliki J Menhir in daleč spodaj leži pokojna vasica. Solnčna luč pada nanj j in na vse krog njega ter krije z belo kopreno postavo njega in ono j mlade deklice. Ni še vse izgubljeno in čim bolj zapuščen je bil on, ,tem bolj je rasla njena ljubezen in ona sama mu je ostala, očiščena, verna, zvesta do smrti____
----On pa ne sanja, ki govori o njem. ki biva daleč tam za vodami. Daleč, daleč, pod samotno palmo, sedi druga Oblika ter čaka čaka in sanja, dočim se zgrinja povsod naokrog globoko vodovje neizmerno in širno kot ono večnosti ter se lomi z zamolklim grmenjem ob njegovih nogah.
Tako sedita oba, na tisoče milj narazen,
Podprtih lic in zroča na morje____
Konec.
Dr. Josip V. Grahek.
EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA.
Zdravim vse bolezni moAke, {enake in otročja. Ml East Ohio S»., rAU..h«y] N. S. Pltt.br,. F..
Naaaiatf I Hotrfa ParHma - Kar Stav. Ulb4 veli o n.ravno do moiehift«


TEL. CENTRAL 3596 W.
JOSEPH MARINČir
v slovenska trgovina v S FINIMI URAMI, DIAMANTI. GRAMOFONI.
SREBRNINO IN ZLATNINO.
5805 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Kadar potrebujete dobro uro in drugo zlatnino, budilke, stenske ure, ure kukavice, Columbia gramofonske plošče različnih jezikov, slovenske plošče iz stare domovine, istotako gramofone ter vse v to stroko spadajoče predmete, se obrnite na svojega rojaka, in videli bodete, da boste boljše postrežem, kakor pri kakem tujcu. Moje geslo je dobra postrežba. Prodajem tudi na mesečna ali tedenska odplačila. Točno popravljanje ur, zlatnine in gramofonov. V*ako delo in popravljanje je jamčeno.

ZASTONJ
deset (10) HASSAN kuponov
(1ZREŽITE TA KUPON)
| "GLAS NARODA" JE EDINI SIX)VENSKI jZDB. DRŽAVAH. NAROČITE SE N ANJ t
DNEVNIK M
. _ • _ --1-AaJ
Cenjenim naročnikom ▼ Micki ganu, Wisconsinn in Minnesotl sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal nas potovalni zastopnik.
r
IE3
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij skih posestev vseh yelesil.
Mr. OTO PEZDER,
ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdil«. Upravništvo "Glas Naroda".
Prosti nasvet in informacije priseljencem.
"Tki Bureau of IxdurtriM $sU Lirunifratiom" m državo New York varuje in pomaga priseljsm-eem, ki so bili osleparjeai, oropani ali a katerimi ie je slabo rav-aalo.
Brezplačno daje nasvete priseljencem, kateri so bili oslepar-jemi od bankirjev, odvetnikov, tr-govsev a zemljišči, prodajalcev parobrodnib listkov, spremljevalcev, kažipotov ia posestnikov gostila.
Dajs se isformaeijs v aatarali-zasijskih sadevah: kako postati državljan, kjer se oglasiti za državljanske listine.
Sorodniki naj bi se sestali s pri seljeaei na Ellis Isiaadm ali j* Barge Office.
DMŽAVNI DKIiAVMq DEPARTMENT
(State Department of DatenOj
BUREAU OF INDUSTRIJ«' AND IMMIGRATION.
Urad v mestu New Torku i II East 29th St., odprt vsaki dam oi t. art sjutraj do 9. popeldas is ▼ srsio sve&er o4 8. 4o 1®. as«.
POZOR ROJAKI 1
Najbolj u-apeftno __ mazilo za* ženske in moške lase. kakor tudi za moške, brke in brado. Ako se rabi to mazilo. zrastejo v 6 tednih krasni, gosti in dolgi lasje. kakor tudi mo51 im krasne brl e in brada in in"bo-do odpadali in ne osiveli. Revmatizem. kostibol alf trganje v rokah. nogah in križu v 8 dneh popolnoma ozdravim, rane. opekline, bule. ture, kraste in grinte. potna nogra. kurje oči. bradovice. ozebline ▼ par dneb popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brez uspeha rabil, mu jamčim za $5.00. Piiita takoj po cenik in knjižico, pošljem zastonj.
JAKOB WAHČIČ, 1M2 K. <4th St., Cleveland, Ohle.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB. DRŽAVAH.
Obsega 11 raznih zemljevidov, ■t ŽOtih straneh in vsaka stran je 10i pri 134 palca velika;
Cena samo 25 centov.
Manjši vojni atlas
obaega devet raznih zemlj c.vidov j
mm 8 straneh, vsaka stran S pri 14 palcev.
Cena samo 15 centov* Ts! zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da'se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne dršave.
Pošljite 25c. ali pa 15c. v znamkah in natančen naslov la mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas, Pri več j eni •d j emu damo popusfc
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,
New York, N. Y
® & & <s>
najboljša
9) ® ®
n
SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA?
Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Cena ▼ platna vezani $1.00. Rojaki y Cleveland, 0. dobe isto v podružnici Fr. Sakser, 1604 St O air Ave., N. E.
i ■
K
h

Gwapie fieneiaie fiansatiaDtlp
,Francoska porobrodna družba.}]
Direktna trli do Hatn, Pariza, Švica, In&mesta Id Ljubljani
lAlPIOVECl" ■sira rijala
"LA SAVOfl" .mm rliafra
LAfLO>BA*HM ralvUaka
1A|flA)ICI> MRMrljake
7-T*
"Qfeago", "La Toiraiat", "Koehambeaa" b "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK
•oraer Pearl St., Vhetefcroufh Calldia«, parnlkl odplmjejo vsdms ok sredah ki
•f, m.

Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do iobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljatve tudi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev .sorodnikom in znancem v staro domovino.
100 K velja sedaj $16.00 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.