451
DEŽELE
Milan Vincetič DEŽELE
ZAVEZA
Kar je na obrabljen ključ
in na dosego roke
česar se dotika luč
na predivno olje
prestopi iz negibnih let
med brodarske vrste
in krmari čez in spet
med goreče grme
v sladko izgubljeni kraj milostne pregrehe
da se spiha lepki prah s skrinjice zaveze
SKRIVNOSTI
Svet se dvigne do pasu
in ponika bliže
da zastajaš brez glasu
in zemeljske oblike
Riba se otepa lusk
iz medle žadovine
cika cika brhki čuk
med židaste martinčke
Zarana se primeša strup
iz kruhove sredice
in svet poda se brez strahu
v motne čarovnije
Milan Vincetič
IZGON
Ne boš ne kamen niti sol
če se boš ozrla
ko bo videti na vzhod
z edenskega vrha
ne bom ne kamen niti vrč
na sinajskem studeneu
ko žveplalo bo na smrt
na prepišnem pesku
ne bova ne drevo ne sad
s prepeličje veje
ki za nama je ostal
da se s tal doseže
PETELIN
Kdaj razleze se potop
kam nanosi hiše
s kom nahodi se nebo
čez lužja mrščavice
Usliši nas ki si navzoč ki razklepaš vode
usliši da podrgne brod ob pečevje gore
usliši bratovščino senc
naj ne čaka zore
naj še preden bom zapel
primakne prazne stole
JUTROVO
Če se že razpre razgled
in razkadijo zime
če se že masti po tleh
s kanaanske mize
naj se spotoma zgubi
kar ne smeš pobrati
naj se s kruhom pogubi
jagenjček med svati
452
še preden zavijuga rep
vrtoglave zvezde in povenc cvet po cvet za magdalenski venec
PSALM
Dopolni se kar ne stoji v skrinjicah zaveze v pomračini rodovin v čarosledjih črede
dopolni kar ne zmore noč
ko zabegne zima
ko nabreka plaha moč
kresnega svetnika
dopolni kar prezira čas
in česar ne odreši
kar zapiha se med prah
med sušnimi stoletji
MILINA
Vse zastane kakor prej
na predzadnjem mestu
vsega je čezmerno več
na tem in rešnjem svetu
ki tiščita za meglo
na pregnanem vzhodu
in prislonita nebo
ob tesanem vhodu
kamor te zapoti luč
na prežgano olje
da si getsemanski ključ
na dosego roke
453                                                                            ______                        DEŽELE