Inlna plalana v gotovini LJUBLJANA, DNE 25. JUNIJA 1935. LETO 48. — Štev. Z6. OMOCJun _ in spise sprejema uredništvo »Domoljuba«. — Telefon 25-49. Prostor ene drobne vrstice v inserutnem delu stane 10 Din. — Naročnina 38 Din za celo leto, za inozemstvo 60 Din. Posamezna Številka I Din. inserate in reklamacije sprejema uprava »Domoljuba«. — Telefon 29-91 VHARISTIČNEMU KRALJU po ulicah in trgih Tvoj bo žar, bo Tvojega triumfa, a Gospodar! e se raj, in milijoni se svetlih čet, Tebe padejo na zemljo, Ti: trikrat svet. i zemskih sinov in hčera ?be se bodo vrstili, li bodo iz dna Ti Sirca, Te bodo molili. i j e, ki zarezal jim brazde je čas elo misleče in v resni obraz, vljenje jim kruto posegel žulji dlani jim prepregel, nih bodo na zemljo pred Te sklonili in sive glave. e. ki vse so molile noči, i pa silne nosile skrbi ti grenki ihtele, Ti bodo zapele. letom budil boš nadzem&ko radost, ivim dušam najdražji si gost; ete Ti bodo od sreče "vale pesmi slaveče. wmm*4 ■ < ■;«« * . *S t k M H" SjSsfF'' TtflBBJ ■ MPaPjV -v- ' 1 ^B Jf^i j&Bjb ' ¥ i- - ^ % . EBSBfl ■ If^l^iF KHill' Mladeničev ravna in vitka bo rast kot straža ponosna Ti stala na čast, z ljubeznijo bo in zvestobo pred vsako Te čuvala zlobo. Iz svoje skrivnosti, o človek in Bog, ozri se na vrste številne otrok! Pred tabo so zrasli kot bele cvetice, oči jim žarijo in sveti se lice. Kot ptičkam pomladnim jim pesmi zvene, saj peva jim čisto, nedolžno srce. »Le pridite k meni,« jim zopet ponovi, bogato jih kakor nekdaj blagoslovi! Z nebeške stopil si 'višave skrivnosten, neopažen, skrit, a tu si Kralj moči in slave, očit, priznan in zmagovit. Usodi trdi, neprijazni naš mali izročen je rod, a Tebe srčen, brez bojazni priznava vselej in povsod. Ob Tvojem zmagoslavju svetem pozabil težo je nadlog, v navdušenju Ti kliče vuetem: Ti človek pravi si in Bog! A Ti moči mu daj, da vztraja na stezi trnjevi doraja! Franjo Neubauet. Sveta zrna aš cilj prašanje po cilju, kam in čemu. To je za kar se zavzame vsak razum, e je cilj naše duše? svetu? et je tako lep. Tako dober, bogat in ro- vendar, ljubi Bog, na svetu je toliko ega: revščina, bolezen, stiska, vojna. In > kratko življenje. Krivice, nezadovoljne mnogo drugega gorja, če kdo doseže srečo, če ima vsega, če-želi, vendar ni zadovoljeni, naprej hoče, \ Kdor ustre&e vsem gonom in strastem, še vedno nima miru. Oim bolj uživa, tein ne-zadovoljnejši je. Kako pravi sveti Avguštin? »Nemirno je naše srce, dokler ne bo počivalo v tebi, moj Bog-* Da, naš cilj je visoko, preko sveta gre, do Boga samega. Neskončni Bog, ki izpolni vsa hrepenenja, čigar plašč je svet, od katerega ima »vet pomen Ln lepoto. Bog je naš cilj! Bog, ki nas je ustvaril zase! Ki nas ima, ki smo njegova last, ki nas vodi. Od katerega izhaja vse, kar delamo, imamo in smo. Zato vsi žejaino za njim, k njemu hiti naše hrepenenje, tudi če sami tega nočemo. To vsi v e»m o, ali pa tudi tako delamo? Ali nas vedno vodi v življenju ta misel? Ne! Težka oznaka današnjega časa: nepozna-nje pravih vrednot, sprevržen red. In to je naša velika naloga: vzpostavitev pravega reda, priboriti si spet nazaj najvišje vrednote. Danes se ženemo za malenkostmi, najvažnejše puščamo ob strani. Poslednje nam je prvo, prvo poslednje. Včasih še slepomišimo klaverno. Čestokrat smo tako revni, da bi se nam zdelo vse preveč, če bi hoteli Boga postaviti za svoj prvi in zadnji cilj. Hitimo, dokler je še dan. kajti v temi ne bomo moccli nikamor! Pol Cilj poziuuiM. A kje je pot, lu vodi k cilju? >Jaz sem pot, resnica iii življenje.« Kristus! Svet je ustvarjen po njegovi, božji podobi. Po njegovi podobi naj svet tudi dela in živi. Še več: Ou je za nas postal človek. Zato da nam je vodnik in vzor. > Dobri pastir«, mi njegove ovce. Trideset let je živel z nami, da 'bi nam naslikal svoj vzor, da nam je kazat pot za seboj. Jn najvišje, najgloblje: Umrl je za nas, ponižal se je na križ in -s tem nas vse združil s seboj. Eden je umrl za vse. Njegova smrt je bila rojstna ura njegove Cerkve, ki je v svojem najglobljem bistvu — njegovo skriv; nosi no telo. Po Cenkvi živi Kristus naprej. Mi vsi smo ujegovo telo, on sam nam daje življenje. Tako je Kristus postal naše življenje, mi udje njegovega telesa. Bolj resnično Kristus ne more biti vodnik, pot. Pot do Kristusa vodi samo po zatajitvi samega sebe. Kdor hoče postati ud njegovega telesa, mo«ra pozabiti na svoj »jaz«. Ali nam ni včasih to tako tuje? Danes povsod kraljuje človeški »jaz«. Odtod izhaja tudi vse zlo in hudo, trpljenje, nesreče, ves nered. Tu je rojstvo najtežjih vprašanj, stanovskih, narodnih, socialnih, političnih in še veliko število drugih. Naloga: Odpovedati se svojemu »jazu«. Premagati se. Kako bom last Kristusova, če se bom čezenj stavil? Kraljuje naj Kristus! Le tako se bo z t,-pet vzpostavil red, ki ga je greh razrušil. Oče naš Pot poznamo. Kamnita, težka je, nevarnosti polna. Saj se tolikokrat spotaknemo in pademo. A čemu bi obupa val i? Saj nam sam Bog prihaja nasproti. Kristus nas si samo odrešil greha, poklical nas je obenem tudi k milosti. Kaj je milost? Lepo zveneča beseda, ki ji pravimo fraza? Ne! Milost je nekaj neizmerno bogatega, neskončno lepega. Po milosti postanemo otroci božji. To ni bajka, to je dejstvo, resnica. Kdo je otrok? Oni, ki ima naravo staršev. In božji otrok? Oni, ki ima delež božje narave. ta kaj pravi sveti Peter? »Deležni smo božje narave.« In Janez? »Božji otroci se imenujemo in smo.« Pomnimo, ubogi, obupajoči ljudje, da smo otroci božji. Deležni smo božje narave, Bog nas je sprejel za svoje ljubljence. Oče nikoli ne zavrže siua. Bog vedno človeku pomaga s svojo milostjo. V otroštvu božjem je šele na svetu pravi red. Red, ki si ga je zamislil Bog sam. Daje nam pa tudi moči, da moremo ta red kot božji otroci na svetu izoblikovati. Proč s skrbmi in s strahom, imejmo polno zaupanje do svojega Očeta, ki je v nebesih. Bratje! Ključ do sreče imamo v rokah. Kraljevski sinovil Božji otroci! Ali zdaj vemo, kaj pomeni: Ode naš. kateri si v nebesih...? Važna navodila Glejte m t luči namena, ki ga ima konfrei! Dnevi kongresa so dnevi molitve in pokore. Evha-ristični kongres ni izlet, ni parada, ni zabava, to niso dnevi zunanjega veselja, kazania in uveljavljanja, ne dnevi kake politične manifestacije, temveč dnevi notranje obnove, dnevi vere, ljubezni in žr-ter radi Evhanstičnega Boga. Temu uamenu primerna naj bo vsa naša biiinja priprava na kongres, temu svetemu nnmenu primerno naj bo naše obnašanje. Vso težo kongresnih dni pa prenašajmo z ljubeznijo. Berite kongresno knjižico! Preberite jo po večkrat in z vso pazljivostjo! Kaj bo v Ljubljani in kje, kako bo to ali ono, kam se vam je obrniti, »se ')». v knjižicah. Preden bodete v Ljubljani kaj spraševali, poglejte v knjižico Morda je tam dano že navodilo. Ne sitnarite po nepotrebnem! Knjižico imejte vedno pri sebil Veliko nas bo! Okrog 150.000 nas bo z Ljubljančani vred. Kjer je pa mnogo ljudi, je treba tudi mnogo reda. Red zahteva, da podrediš svoje osebne koristi in želie koristim celote. Zato bomo morali vsi včasih nekoliko potrpeti, radi skupnosti, radi reda. Reditelji, stražniki, . '-avti itd. bodo vse žrtvovali za red in uspeh prirea. 'v. T« bo treba ubogati, poslušati 'in takoj storiti, r bodo želeli. Pokažimo, da smo res kulturen narod, ki ceni red in disciplino! Ne gneče, ne zmeinjave ne bo! Vse to je le tam, kjer ni reda. Ne daite se begati od nikogar, in nikjer! Če vam kaj ni jasno, vprašajte stražnika ali pa reditelja, ako ne najdete odgovora v kongresni knjižnici. V skrajnem slučaju se obrnite na informacijsko pisarno Pomagajte si pa z vso ljubeznivostjo tudi med seboj! Radi bojazni pred gnečo naj tedaj nihče ne ostane doina. Pazite na denar! Reditelji in policija bodo vse storiil, da vas obranijo pred nepridipravi. A vendar mora predvsem paziti vsak sam. V velikih množicah žepni tatovi vedno najdejo svojo žetev. Ne nosite vsega denana v enem žepu. Mimo krit Vsak naj gre tja, kjer je zanj določe prost|K. Čim mani bo razgovarjanja in prerekanja, tem več bo reda ui tem manj razburjenja. Če prt-Je komu slabo, naj drugi okoli njega ne izgubijo glave. Pokličite samaritana, usmiljenko, reditelja ali stražnika. V tem pogledu ie vse vzorno pripravljeno. Kot vzemite na pot Obleka. Prinesite s seboj tudi obiačilo za večerni in nočni hlad (plašč, jopico). Za slučaj dežja vam je potreben dežnik ali pelerina ali sicer kako ogrinjalo, pa celi čevlji. Novi čevlji niso za mestni tlak. Če bodete prenočevali na skupnem ležišču, prinesite s seboj toplo odejo. Hrana. Dobra hrana vam bo po zmerni ceni na razpolago v ljubljanskih gostilnah, če pa kdo vzame kaj seboj nai vzame, kar ne povzroča žeje. Potovanje po železnici Prvi posebni vlaki v soboto, 29. junija so določeni za mladino, ki mora biti do 7 zjutraj v Ljubljani. Ustali udeleženci kongresa naj nc s lijo v tc vlake. Za nje bodo vozili redni in po potrebi (udi posebni vlaki. Odhod posebnih vlakov bo pravočasno objavljen v časopisju. Vsi ti vlaki bodo odhajali točno ob do-lcenem času. Pazite, da vstopite na vlak, ki ima postanek na vali domači postaji) „, N" P°fUi.ah n« sinit* na tirih ob vlakih, tem-nesreči e,,tfprC,e' da nc bo ?ri »^odih kake N« vladah bodite resni in redni Vstopajte in »stopajte le, kadar vlak stoji. Nesreča nikjer^ po V Ljubljani naj gredo na kolodvor najprej tisti mestu na° Slad' ^'j' "a^aka o v mestu, na Stadionu ah pred kolodvorom, vendar naj ne zastav ,a,o dohodov h kolodvoru Vpostevajte povsod brez ugovora ali' prerekanja navodila železniških uslužbencev vJtifJtl m^o vršile v« informacijske odA^fe Akc vam j. bilo kaj ukradeno ali ,t, kaj jzg.. bili, javite se takoj v najbliinji informaciji ni, kjer bodete morda izgubljeni predmet dobili zaj. Kar najdete, oddajte takoj v najbliinji kon*«' ni pisarni. Večje skupine naj se že pred prihodom » liji ljano točno dogovorijo, kje se bodo zopet zbrali ako ne bodo mogle na Stadionu stati skupjj Potovanje z vozovi in kolesi Vozovi in vsa druga vozils bodo smela v kon-grešnih dneh redoma voziti le: po Tyrševi cesti do železniške proge ob P«, savskega ulici; po Celovški cesti do gosti!,.e Kcršič ob Fran-kopanski ulici; po TržaAki cesti do Borštnikovega trga; po Dolenjski cesti do most i na Karlovški c»li po Poljanski cesti do gostilne Košak na Krekovem trgu; po Zaloški cesti do cerkve sv. Petra, Dohod vozil v mesto bo mogoč !e v zgodnjih jutranjih urah V času zbiranja in sprevodov bo i vozila v mestu vsak promet zaprt. Tyrševa cesta bo za promet z vozili stalno zaprta, ker sc vrtijo na Stadionu vse dni prireditve. V sprevodih ne sodeluje nobeno vozilo. Vozila lahko shranite: Ob Dolenjski cesti na prostoru pred Rakovniško cerkvijo ter pri g. Kobij« in Šušterju; " Šiški v Janševi ulici pri g. Preles-niku (takoj čez prelaz levo) ter pri g. ing. Zupančiču za Gorenjskim kolodvorom; na Tyrševi cesti pri g. Strupiju, nasproti Linhartovi ulici, dalje :i vojašnico Kralja Aleksandra in na svetu mestne občine za pokopališčem pri Sv Krištofu {kjer ie bila preje jama). Pustite vozove zunaj mesta! če le kako moreti, pustite vozove zunaj mesta, n. pr. na Jezici, v Slo-žicah, v Udmatu, na Viču Hd. Tam bodo vozori bolje spravljeni in živina bo lahko bolje prehranjena, pa še težav s prometom v mestu ne bodeti imeli. Za shrambo koles določeni prostori bodo označeni z veliikmi napisi. jVa hai pazite v Lfablfani Vedenje bodi ve« čas kongresa dostojno in namenu kongresa primerno. Bilo bi skrajno nespodobno. ako bi se kdo tiste dni opil ali celo razgraja!. Zlasti oni t narodnih noinh se zavedajte, da nadenete lefioto te noše le radi tega, da se poveii-čajo kongresne prireditve. Narodna noša je praznična noša, pa naj bo tudi obnašanje človeka v niti praznično, t j. resno in lepo. Bodite točni! To velja zlasti za zbirališča sprevodom Zamudniki ne bodo mogli do svojil zbiralšč! Isto pa velja tudi za zborovanja in vse druge prireditve. Le tako se bo mogel mogofffl program kongresa učinkovito razviti. Velja tedaj: Bolje pol ure preje kot pet minut kasneje! Hodite skupaj, kolikor je to po kongresnem programu mogoče. Kadar to ne bo mogoče, se pravočasno domenite, kako se spet ■sestane!'? in kje. Komur ie Ljubljana boli znana, naj pomaga onemn, ki ie nc pozna tako. Dostop na Stadion Le s kongresno knjižico in znakom bo dovoljen vliod v Stadion. To velja za ves čas kongres« in za vsakogar, brez ozira na osebo ali stan. Znakt nosite na vidnem mestu, knjižico pri vstopu v Sla-dion pa v roki. Za L manifesti,cijsko zborovanje dne 29. (»»j!1 popoldne in za mašo kardinala-legata dne 30- jeW dopoldne je za vse udeležence dohod i TyrUff ste, le pevci, narodne noie, nosilci zastav, dostojanstveniki in oni, ki bodo imeli vstopnico za uf"1 vstopajo vsi z Vodovodne ceste. Kdor kupi "'"'j mco za sedež, naj pride na Stadion e,no uro?'«" pricetKoin dotične prireditve. Radi reda je ieno, da ie dostop k sedežem zapre pol ure F" pričetkom vsake sloveanosti. Zamudniki bodo morali kljub vstopnici v areno na stojišče. „ Na glavni oltar, ki bo na veličastni stad.°*" tribuni, bo lahko videl vsakdo z vsakega Madiona Radi tega je vsako prerivanje od*«' Prenos podobe Marije Pomagaj in sprejem papeževega legata Marija Pomagaj Na poti v Ljublj«® se ustavi vozilo z milostno podobo v Naklem, v Kranju, v Predosljah, na Ve-lesovem, f Šenčurju, v Cerkljah, v Komendi, v Mengšu, v Domžalah, v Trzinu, na Črnučah, na Je-iici in pri Sv Krištofu v Ljubljani Po ljubljanskih ulicah naj občinstvo z dostojanstvenim obnašanjem v špalirju počasti to slovensko versko svetinjo. V Ljubljani js pričakovati prihod podobe 28. junija ob pol štirih popoldne po Tyrševi, M«sarykovi, Miklošičevi cesti, na Marijinem trgu, v Stritarjevi ulici in Pred Škofijo. Da se bodo vedele posamezne župnije pripraviti na prihod sprevoda, prinašamo točen vozni red: Odhod z Brezi) ob 10. Prihod v Naklo ob 10.45, v Kranj ob 11.10, v Predoslje ob 11.30, v Šenčur ob 11.55, v Velesovo ob 12.30, v Cerklje ob 12.50, v Komendo ob 13.30, v Mengei ob 13.55, v Domžale ob 14.20, v Trzin ob 14.35, na Črnuče ob 14.55, na Jezico ob 15.15, k Sv. Krištofu ob 15.33, v stolnico ob 16. Na povratku bo prihod v Št Vid ob 19.30, v Presko ob 19.55, v Škofjo Loko ob 20.20, v Šnartin ob 21.10, na Brezje ob 22. Papežev legat Legata sprejmejo odličniki in kongresni funkcionarji pod baldahinom pred glavnim kolodvorom. Legat in spremstvo zasede nato avtomobile in krene v slovesnem sprevodu proti stolnici, kjer bo cerkveni sprejem, nato pa otvoritev kongresa. Zbiranju bo na Resljevl cesti, odkoder reditelji razvrstijo ljudi okrog sprejemnega prostora na Masarykovi cesti in v sprevod od kolodvora po Miklošičevi cesti. Sprevod tvorijo po vrsti: 1. Godba; 2. Križarji! 8, Klarice; 4. Ostala uniformirana mladina; 5. Zastopstva družb, društev in delegacij z zastavami; 6. Papežev legat s spremstvom; 7. Šolska mladina iz špalirja; 8. Oddelek vojaštva. Šolska mladina se za sprejem zbira pred svojimi šolami in pod nadzorstvom odkoraka na Miklošičevo cesto ter napravi špalir vse od Maaarykove ceste do stolnice. Pozdravljanje. Mladina bo pozdravljala legata z mahanjem belih robcev. Mladina naj prinese s seboj cvetje in ga siplje na pot. Prevoz mladine na evh. kongres dne 29. junija 1935 Šolska mladina, ki se bo udeležila evharisiič-nega kongresa v Ljubljani, se bo prevozila z naslednjimi posebnimi, oziroma rednimi potniškimi vlaki: 1. Otroci is Maribora potujejo z rednim potniškim vlakom št. 523/624 dne 28. junija 1935, odhod iz Maribora ob 14.13, prihod v Ljubljano gl. kol. ob 18.12. Povratek iz LJubljane gl. kol. z rednim vlakom ob 14.40 dne 29. junija 1933. 2. Rakek—Ljubljana s posebnim vlakom dne 29. junija, odhod: Rakek ob 5.30, Planina 5.38, Logatec 5.57, Verd 5.58, Borovnica 6.07, Preserje 6.16, Notranje gorice 6.21, Brezovica 6.28, prihod Ljubljana gl. kol. ob 6.37. — Povratek iz Ljubljane gl. kol ob 14.20 s posebnim vlakom. 3. Vrhnika—Ljubljana z rednim vlakom št. 8031, odhod z Vrhnike ob 6.25, prihod v Ljubljano gl. kol. ob 7. — Povratek z rednim vlakom 8036, odhod iz Ljubljane gl. kol. ob 14.04. 4. Kamnik—Ljubljana gor. kol. s posebnim rlakom, odhod: Kamnik-mesto 5.33, Kamnik 5.38, Duplica 5.44, Homec 5.49, Jarše-Mengeš 5.53, Domžale 6.01, Trzin 6.12, Črnuče 6.22, Ježica 6.26, prihod v Ljubljano gor. kol. 6.34. — Povratek iz Ljubljane gor. kol. s posebnim vlakom ob 14.40. 5. Otroci iz Okolje Loke se odpeljejo s posebnim vlakom ob 5.52, prihod v Ljubljano gor. kol. 6.17. — Povratek iz Ljubljane gor. kol. s posebnim vlakom ob 14.24. 6. Trži*—Kranj—Ljubljana gor. kol. Iz Tržiča do Kranja z izletniškim vlakom, od Kranja do Ljubljane gor. kol. 8 posebnim vlakom. Odhod iz Tržiča ob 5.14, iz Kranja ob 6.00, Žabnica 6.10, (iorenja vas-Reteče 6.21, Medvode 6.29, Medno 6.34, St. Vid-Vižmarje 6.40, prihod Ljubljana gor. kol. 6.48. — Povratek iz Ljubljane gor. kol. s posebnim vlakom ob 16.05, ki bo imel v Kranju zvezo proti Tržiču z rednim vlakom, odhod iz Kranja ob 16.45. 7. Bistrica-Boh. Jezero—Ljubljana gor. kol. s posebnim vlakom, odhod Bistrica-Boh. Jezero 4.20, Nomenj 4.27, Soteska 4.34, Bohinjska Bela 4.43, »led Jezero 4.51, Podhom 4.57, Dobrava-Vintgar 504, Jesenice 5.26, Slov. Javornik 5.32, Žirovnica . 5 40, Lesce-Bled 5.47, Radovljica 5.52, Otoče 6.01, | Podnart-Kropa 6.11, Sv.Jošt 8.21, prihod Ljublja- I na gor. kol. ob 7.07. Ta vlak pobira Izključno deco od Bistrice-Boh. Jezero do Kranja. — Povratek iz Ljubljane gor. kol. 8 posebnim vlakom ob 14.10. 8. Novo mesto—Ljubljana gl. kol. 8 potniškim vlakom, ki vozi redno samo ob delavnikih, odhod Novo mesto 4.34, prihod Ljubljana gl. kol. 6.35. Povratek iz Ljubljane gl. kol. » posebnim vlakom ob 15. 9. Kočevje—Ljubljana gl. kol. s posebnim vlakom, odhod Kočevje 3.35, Stara Cerkev 4.02, Lipovec 4.15, Ribnica 4.24, 21ebič-Sodražica 4.33, Ortnek 4.43, Vel. Lašče 4.59, Dobrepolje 5.10, Cušperk 5.23, Predole 5.31, Grosuplje 5.49, prihod Ljubljana gl. kol- 6.26. — Povratek iz Ljubljane gl. kol ■ posebnim vlakom ob 14.35. 10. Brežice—Ljubljana gl. kol. 8 posebnim vlakom, odhod Brežice 3.55, Videm-Krško 4.07, Rajhenburg 4.14, Blanca 4.22, Sevnica 4.32, Breg 4.47, Loka 4.52, Radeče 4.57, Zidani most 5.11, Hrastnik 5.23, prihod Ljubljana gl. kol. 6.37. — Povratek iz Ljubljane gl. kol. b posebnim vlakom ob 13.30. 11. Celje—Zidani most s posebnim ylakom, odhod Celje 4.15, Laško 4.28, Rimske Toplice 4.36. Ta vlak se v Zidanem mostu združi z vlakom iz Brežic. — Povratek kakor pod točko 10. 12. Trbovlje—Ljubljana gl. kol. s posebnim vlakom, odhod Trbovlje 4.35, Zagorje 4.43, Sava 4.54, Litija 5.04, Kresnice 5.14, Jevnica 5.22, Laze 5.28, prihod Ljubljana gl. kol. 5.48. — Povratek 8 posebnim vlakom iz Ljubljane gl. kol. ob 14.10. 13. Mladina iz Zaloga in Dev. Mar. v Polja potuje z rednim lokalnim vlakom ob 6.20. — Povratek 8 posebnim vlakom iz Ljubljane gl. kol. ob 15. Potniki i gorenjske in kamniške proge izstopijo v Ljubljani na gorenjskem kolodvoru in ravno tako tudi vstopijo na tem kolodvoru pri po- vratfcr.. Opozarjamo prhadete udeležence, o ('nosno spremljevalce otrok, da se mora mlarijna brezpogojno voziti samo i navedenimi vlaki, ker v rednih in drugih izrednih vlakih ni prostora za šolsko mladino. Navodila za mladinsko prireditev 1. Slabotna mladina naj ostane domal 2. Vsa izvenljubljanska mladina, ki pride z vla-' r2ec',6. i® 7. uro, mora iti s kolodvora naravnost "a Stadion. v^Jem številu. Govori so dobro NAROČITE »SLOVENCA« na ogled! - Naslov: Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna. Pevcem Glavna skupna vaja vseh preizkušenih ;l„ bo v nedeljo ». junija ob treh popoldne na sT daonu. Na proatoru bo, kjer bomo peli prj J7' NTkoE slovenski pevci niso tmeli te {u» • odlike, da bi peli pred tako odličnimi zaslonji? tolikih tujih narodov, (e nikoli pred stotkof slušalci. Pridite, kakor najbolj kate; na vozeh. kol«l prf, z vlakom, avtobusom; da ste le točno ofc fej! na mesto, najbolje pa. če ie malo pred tremi d! bomo lahko točno začeli in hitre končali. ' Note, ki bi jih najbolje ne bilo, že veste zal,; vzemite s seboj! Nekateri so si jih seiili v zvezj s platnicami, da se bolje vkup drie. 1 Ponovite vee skladbe, oogovore se naučit« u [ ptmeL Skladbo ^Ti si Peter- dobru priprsvKe. i In T si pridite! Za nekatere, ki bi potrelml ; stroškov za to vajo ne mogli kriti, se bo dotik ; nujna podpera. Gg. organisti in pevovodje zato v(e i pevce pripeljite, glede morda potrebne podpore m j spoioč te javnemu pevovodji, da vse uravM j, l povrne Doltod na Stadioa bomo imeli pevci z Vod»-voJne ceste, ladaj za oltarjem; pri maši bomo atjlj aa evange- Stav. 26 »DOMOLJUB«, dne 29. junij* 193» Stran 33J Stanovanja, prenočiša, prehrana 1. Za preno&Sča prejmejo udeleženci kongresa itanovanjske nakaznice, ki st numerirane tn se glasijo na ime udeleženca. Brez te nakaznic« nima nihče dostopa v prenočišče. 2, Za »kupna prenočišča na »lami plača vsakdo 3 Din za ves čas kongresa. S tem krije le del stroškov. X Cena za prenočišče na postelji je razvidna Iz stanovanjske nakaznice. Prenočišče plača vsakdo sam svojemu stanodajalcu, stanovanj, odseku pa le posredovalnimi po 3 Din za vsako noč in posteljo, 4. V skupnih prenočiščih vršijo službo nadzorniki, gasilske straže, reditelji, strežnice in snažilk«. 5. Udeleženci na skupnih prenočiščih se morajo točno držati hišnega reda in drugih navodil, kar vse bo nabito v veži dotičnega poslopja. 6. Za prvo pomoč ima v 6tan«yvanjih nadzornik prenočišč potrebna zdravila. 7. V skupnih prenočiščih naj vlada red in mir. Prižiganje kakršnegakoli ognja ali kajenje je najstrožje zabranjeno. 8. Ko prideš v skupno prenočišče, pozdravi z »Mir z Vatnil«, ko odhajal pa z »Gospod za Vamit« Tako je primerno za kongresno razpoloženje. 9. Ako udeleženec oboli, naj dragi to takoj lavijo nadzorniku, gasilski straži ali reditelju. Pri težji obolelosti pokličite rei" telefonov H. 2209, 2521 aH 2S22. 10. Event. večje nerodnosti »poročite takoj itanovangskemu odseku po telefonu It. 3519. 11. Glavna pisarna stanovanjskega odseka je v paiači Vzajemne zavrovalnice ob Masaxykovi cesti, podružnica pa na glavnem koldvoru poleg zasilne blagajne ob izhodu. 12. Zanesljivo preskrbljena prenočišča imajo samo oni, ki so Kh pravočasno naročili. 13. Župnijski priprav, odbori odn. župni uradi naj takoj nakažejo zbrane poeredovaimne po 3 Din za osebo po položnici, ki smo jo stanovanjskim nakaznicam priložili. Isto naj storijo posamezniki za prenočišča na posteljah. 14. Stanovanjske nakaznice nosijo evidenčne številke poslopja za prenočiiče. Radi tega imajo tudi vse nakaznice prenočevalcev v istem poslopju isto številko. 15. Svojo prtljago naj vsak udeleženec opremi • točnim svojim naslovom in z naslovom prenočišča v Ljubljani, sicer noben postreJIJk prtljage ne bo prevzel. 16. Na željo bodo udeležencem dostavili prtljago na kraj prenočišča postreščki, ki bodo računali za prenos vsakega kosa v Ljubljani po 2 Din, na kraje v okolici Ljubljane po 8 Din. 17. Člani stanovanjskega odseka imajo na rokavih bel trak z napisom »Stanovanjski odsek«. 18. Vsa zavožena ali izgubljena (najdena) prtljaga naj ee oda v pisano stanovanjskega odseka na Mrtinovi cesti 12. Prehrana Poleg že objavljenih cen za enotno prehrano, in to: kosilo A za 3.50 Din, kosilo B za 5 Din, kosilo C pa 7 Din in večerja za 4 Din, je sporočilo Združenje gostilniških podjetij sporazumno z ljubljanskim tržnim nadzorstvom tudi še cene za posamezna jedila, ki jih tu navajamo: Juha 2 Din, kos govedine 3.50 Din, prikuhe po 2 Din, močnata jed 2 Din, hrenovka s kruhom i Din, hrenovka z dodatkom gorJice ali s hrenom 4.50 Din, kranjska klobasa s kruhom 6 Din, z dodatkom gorčice ali hrena 6.50 Din, golaž, vampi, riiota, segedinski golaš in »lično po 4 Din. — Kosilo: 1. juha, govedina in 2 prikuhi 9 Din. 2. Isto s telečjo pečenko 10 Din. 3. Isto s svinjsko pečenko 11 Din. — Razno: Sadje, kompoti in močnate jedi po kakovosti in po običajnih dnevnih cenah. V prvovrstnih in hotelskih restavracijah ostanejo cene & Ia carte sedanje in neizpremenjene. Ta cenik bo potrjen od tržnega nadzorstva. Ce-ajk bo vidno izveš en v vsakem gostilničarskem »bratu tn ostane v veljavi vse dni kongresa. Nujno aapro vodjo posameznih skupin, da takoj polljejo prijave za prehrano skupno t l*m na kongresni prehranjevalni odsek. Pfijav« bre« dseerje so hrsc vrsdaosti. V vsako hišo »Domoljuba«! *Idaj±TL 6m pa še nekaj.pokamta~~ vendar moral pri tem zapreti oči." „Saj vendar ne morem gledati z ušesi ali pa * nosom I Sicer pa počakaj malo,ta vonj poznam, spominja me na poletje, na mlad smrekov gozd — zares čudovito. Pa menda nI..." „Vidiš, celo z zaprtimi očmi si uganila — to je moje perilo, na katero sem tako ponosna.. Prijeten vonj ima od Schichtovago terpen-tinovega mila. Odkar perem s tem milom, je perilo vedno prekrasno in lepo dileče." SCHICHTOVO TERPENTINOVO MILO ... in za namakanje Ženska hvala Za varstvo vašega zdravja Ob času II. jugoslovanskega Evharističnega kongresa bodo poslovale stalne postaje za prvo pomoč v Vzajemni avarovalnici, na glavnem kolodvoru ter tri postaje na Stadionu, poleg tega še relilna postaja v Mestnem domu. Ambulanca na Stadionu bo imela telefonsko številko 2634. Ob priliki sprevodov in prireditev bodo poslovale tudi leteče ambulance. Na vseh glavnih zbirališčih bodo razpostavljeni ismarrtani in samaritanke, ki bodo iti s sprevodom in nudili v slučaju potrebe takojšnjo pomoč. Zdravniške ambulance bodo za časa glavae procesija poslovale na Marijinem trgu pred Prešernovo kavarno, na porti urlulinskega samostana, pred Kreditno banko in na Dunajski cesti pred Gospodarsko zvezo. Na skupnih ležiščih bodo vršili zdravniško službo samarttani ia samaritanke. Skupna prenočišča bo dnevno dvakrat pregledal zdravnik. Pri koncertu Pevske zveze, pri gledaliških pri-ledftvdh ia aa Brezjah 1. julija bodo poslovale ambulante na vidnih mestih. Vse zastave za pomoč bodo označene z zastavo Rdečega krila. Znak Rdečega križa bodo nositi aa levi roki tudi vsi zdravniki ter vsi drugi, ki bodo pri zdravniški pomoči sodelovali. Člani Trgov, boiniikega in podpornega društva, ki bi biU potrebni zdravniška oskroe, bodo prepeljani v liajasarjsv dom, vsi drugi p« v bolnišnico ia LsooiUe. Centrala zdravniške aložfee b« v palači Vza- j zavarovalnice, telefon H. 35-1% Vsakdo, ki je potreben zdravnike pomoči, n se takoj obrne do samatirana, oz. samaritanke, odi na zdravniško postajo. Držite se strogo navodil, ki so natisnjena n strani 19. kongresne knjižice! Druge prireditve 1. Za veliki koncert Pevske zveze dne 29. jt nija zvečer »i naročite vstopnice pri sami Pevšl zvezi, Ljubljana, Kom enakega cesta, RokodefeS. dom. 2. Za oba velika nastopa Cirilo-Metodoveg zbora Iz Zagreba, katerih prvi se vrši v soboto, V, junija ob šestih zvečer v ljubljanski frančiškane^ cerkvi, drugi pa v ponedeljek 1. julija ob osmi zvečer v veliki dvorani »U pol 10 na Kongrenetr trga Ponoči od sobote na nedeljo ob 2 pa ss b" izvajal Hoffmasuisthalov misterij •Slelterafc« *t Kongresnem trgu Stran J38 • DOMOLJUB-, dn« 25. Junija 1935 Posebni vlaki ob evh. kongresu Za rrfifli _jeleie»cev aa e-.har: i L ur -iao booo >oziK » xšo*c. JnS posebni v J»:: »ji kOCfTtS aija s>- A. Iz smeri Maribora m Zagreba Vlak. I. Olj« -LjaMjama Zj jAlumt od Vefcaje Celje ter s postaj Celje. Laik« ta Rntt TofJ*». Udeležbo proge Veieaje—Celje se pripeljejo v Celje z rednim ■aaanjias potnišiia viaiioai št. «111, k: odhaja iz Veiesii o* 5.40. Poaebai tlak odtuji iz Oi« ob T«, iz Latkega ob &U ia iz Runs-ih Tooiv ob 121 — Pt»ntri iz Ljabijaac ob ft/45 z trosim riako«> ŠL Ml 512 dae I. jitiija. Vlak IL D*Wva Ljrtijaaa Za .-iHtaact od paage Octin—ZAu mmšX a aroeHs*m i/ttmikn vfabo« it. >Jt> iz Dobo*« 4*.«.1I." iz Brežic ob S t* it Vidaia Kreto? ob 8l*. fttoh «.*». iz Biarve ofc «46. iz Sev-ob &M, U Bctfi ob««, it Lake- ob-«.13, iz Rade> oo «1«, z 2*4nms* »M ^.ft kUt u p« t.«ft t M M. 61* iz <*- >15, tok -L 61« iz Zagreba efc «35 in vlak }?. 622 a Zagreta eo I3.CT- V*i ti v laki bodo-Ha»?r od OMcri ->ao>ca diretftaD Mdatevaa-e do Ljv^^aee. , iVuaik iz LjeMjaae 30. uiku in ob a« Ceiie z Velenja ob 12.18 in oJ prej:« Breiict-Z:-dasi most z vlakom i!. 022. ki odhaja iz Brežic ob 13.54. — Posebni v!ai odhaja iz Maribora gi koL ob 12.-10. z Cfiia ob 14.15 in z Z danega mofJJ ob 15.00. — Po»ratek iz LjuNjaae g kot d nt 30 . u-nia oi> 23 A> Vlak VII. Zidaai ma»t—Ljubljana Za udeležence pro^e Hrattaik Zalof z odhodom iz Hrastnika ob 15.33. iz TrtoveS, ob 15f0. iz Zagorja ob 15.58, iz Save ob 10.11, iz Lii,e ob 10.40. iz Kresnic ob 16.52. iz Laz ob 17.00. iz Zt-kifa ob 17.18. — Povralek iz Ljubijaae ob 22 30 z viakos S. ejo junija. S. Iz Notranjske VUk VIII. Rakek—Ljubljana Za udeležence iz posiaje Rakek. Odliod z Ra-teka ob I0 >J dot 2ft Hin ja. — !'•< nitk iz L]ub-Ijav jfi toL ob 21.50 dw 30. jus,>. Ldetežtsci iz 1'oetai Piaotaa—Brezmiea ««■ iw z rednim viaiotr. it. 621, ki «dhaja iz Pfz-»iee 12.» >tse K-jmiia.. — Potrudi iz Liub-1)W gi l»ol oo 22.40 'dne 30. ]ar."ja. Udekiccd z Vrkuke-se vozi;«/ z rednirai . bi bodo prncrso otačmi. izietaiA: iz Liubijase ft kot d«e f. Mmiia oiv 23-W. C. Gorenjska ctimuuB »IHAHUi,^ 23.20 Povralek iz Ljubljane jor. kol. (Jf> ^ ) dne 30 jun.ja. * 11 <* Udeleženci iz Tržrfa sc vozijo z rednimi vy do Kranja, kier prestopijo v redne, oziroma ne vlake za Ljubljano. — Porratek ja Trii* ■ • po^bcin-. vlakom ob 5 a kot s Ljubljane gor. dne 31) juniia. \ nedeJio. 30. junija vozi te na r-or k'n» l.jubljaaa f! Uji. vlak it. fl\ z odhodek iz ob 024. Jo je vlak, ki vozi acrmiiao « ob ■ 'avnikih D. Dolenjska Vsi poseooi viak: -z. ®z.roasa za Lteienki, prrvozi.io Liofrijaaa !7. Birfm vas •'.Jb, Ka^d.ia °.35. Noio mrsK- 'J y> _ p^ tratek iz LjnNjaae jI dae l.juliia je .zpc4iail^ena z veja v Vnem m ^ v!a* it. J(B. Za iKirlerer«.! sa rruf i am>« - Gntaahi poaeb" vbk VXU1 po tiMŽeiVns rttfc No^o ;nrsro 7.y> Miru mC EJS. PoaJr.i H De,'' f."J7. \e>,«a Lo»a S55. S, Lorrcac sa Dei Ra^oht.a vas 0-.16, ii Vid pr. Sfe, <>22. Stiia t>Ji Vivnja j.o?a VVL 2a,»a «34, M a.irro KSfi) Oros«ni> 10.12 p,*r "TJ -«aia s* m razptKajt za po:o.i-■je v Ljuoijano rjei rc^ic :o je »t. iz Nc ega me-:« c^ t-.15 ie v ak-it j V«. Mtfia oč 12Jfc P«-»met :z LjoHjaoe (lavai hej. * jamu c* 21.40 e Jne I. p<:a. U3! «214. • ^dJaja a fc.Janža iu D«.ii. ob J.48. Za adeiežeeoe iz McircH(a BfMnet ia a Treb«kAo voz. poeeke .Uit XXii pt f:ue (L M. dar <*■ 21* Za jdeiežtr«e ii i« Vite}« (tri vte po«ei«i rlak MA J z odmJosr. iz S^Jse ob H.35 m z Veaje gm ob !1.4f — Po-.Taiei z L^t '}»* ft kot dne uniji ob 21.40 r dae l.ioiiji ob 1 lu X' oedeiK-. HiSija vou m pf»v bh* -LnMiaaa g\ Vo.*. .iat «- «212 z .. »oicn u Nc-.tja nttii 4 fla v ai. -.ti- 4'ifUt st-r le «*► tienm-ki ) \V rv«?»»».f vlak' z Jeseaic-kakor iz >.aw. iia f Vozijo Je dtv. cvt»oma Lit-hi ana {»r«Bit4! ke- VUk III. KariUr-I^M^a« Za j.iriere?KT 1z tseh peelaj prog« Vuma-Manbor ter iz f«« Mpnbar, Trza*. Ore- he»a »as« Stmica, K^rlm«. Pra(enW. tdele-žeto pnr^e Vbim>c»—Maric s» pripeiino v Ma- " tv" g-:, »oi. z red«i* poM^cjn viaLoai iL <*>11. • .4-aa a Dra.o^rada-.Ueže ob Wt3 Posebni viak o: « iz M*ribcra fi. kot 00 7.5fe ia Tezsa - " ■ ---* j Kuiatk—LjaMjua t-deteženci se vocijo z red. is>: vlaki, i: bo«io primera oiaoem. itffi ipz, v .. ko!, vlak it. J1421 z odhodom iz Kasn-«ik» mesia oi> 7.2S. (Ta >iak vui dFugač« le JršaKaikik.1 — Za povratek vozi v nrdciia. 30. ju- -*1 1 Hoč ob iz Oreho%c »asi ob 8,10, j aija iz LjLb';aar jot. ko!. do-Kawika mest* po-1 RaOe-Fra» ob »U s Prageotoga ob &2S. , seba: . Laa 1 odhodo« ob 2210. »lai r, j posuMka aa posujae4f.il jrtica in ČZatK*. i Pf^pi Jc-eaiee L^abljaiM | l'4»eiezepci proce B«MTM-A-BO*m >»io - 1 Dokrava-Vialfar se prijeio z rednim sotainirr, 1'a-j *om št. «11. ki od bata iz Bistr!ce-Bc4t?»isko imro I ob 5.00. j UdaUasci pro^r RtMM>baK> Him.a se pehajo 1 redam potr.iškiai v'akow 4j: iM3.0i% «1 oAaja iz *awf4Ham« ob MB. - Za porraiek > Bisc^BciEsjske jsssra is Smtt FUuKi bo vozu iz Ljubita ne for. kat poset>*r vlak ob 23 5» dne 30 juaiia. Za uMežoce z Jam vozi poeebai vlak ,\H d»e 2«. )»a>ia z z Jeteo c ob :m « z l .jbijaae gar. kot ob 2120 dae ® niana Za udeltieace iz vseh postaj aa preji tacam -Kraaj vo«i 2«. jaaija posrtflti vlak \HI t Mak XIV: Kraaj 13JO. prik L^.ra joi. L df cžead proge •• ner< o z reda * v iabon it. 8231918 KosSc ob 4.40 ah pa s f«web9«T> ttakc«; iz t »v--!: Koaiic ob 7_UL Povrstk iz L)iH|in gL kol dae » juaia ob 21 " Vlak IV. riaj i^abljau Za jfefcfeaee iz rseb postal aa prc«zh tM*-nba Pra(«nU, Or«a< Mante Sabate i« ' mtT Grrmja tiifn». Vsi udeiežeaci *k pcoj eevpeiieio v Fr»j z redaioi potaisiii« viajcom i!. 1173 ii K««>.-^c-ob 533. iz M" rik» Sobne z vlaiosi te. 8723 ob 523, ter ii Gonje z vUkom te ob 53» - PbKbni vlak odvaja iz IHi^a iz Hajttse ob *27. z S» Losreaca aa D. p. ab iz CirkcKoe« ob ia s Pra«crskm *i> *A\ - P»»rawt u LjaUJUt g', kot or 1 00 *m l ir1" Vlak V. Manfear— LjaUjua Za jdrieience iz pceta- pro«t StHj Manior. « z ponj ^mli Bairka Shweaaka fcaar^a. Pai|aMe. P—Irua. On*** S«, j^ij. «M-" z rosai rroje Prrot^e Dravograd Veje-Ideieaeaci iz prof« -St E j— Maribor se pripeljejo v Maribor z redaim pc^atikim vlake« i; 015 a & Pa ob 808. iz Slo*. Bistre* mesta v Slo*. fca«na> z redai*i v jko35 št. S3J3 ob 8.17, iz Bo-»aaca » Grabekao z redi m všaMn te 2114 ob » iz Frrvai; z mfcia« viakoart št 0011 ob 5.45 I( « Dtt'«(i»a-Mue z redsisa vlakcct it «U3 ob •z* » C^t — Posebu VUk odhaja iz Maribora £ <* iz Sio*asise Bistrice 06 0.32. iz Mftaz ob 9.44, J Poaive ob !&<». iz Grubeiae« ab »Iti, a S«.Janja ob 50.22. iz Stor ob 1031 aa iz t^a ob itL5C. - Pw.ra»* Liablnae gl k te 30. jnija ob 220CL Vlak VI. Batriktr-LfiMjttt . J*^™« a Maribora ia iz postaj proe »».% Maribac. Vazeam—Maribor. Vekr^e CrI5e m Bi<>w-Um mm*. Uddeitar. od pmgc VB-aenca—Maribor k pripnejo v Maribor (L kol z aatea pomaHm fitkom it »13, ki odfea ja iz Dri-«*T»ii Mcfe ob »j* M od pro~ 6t_ E}^ Maribor 1 ikka te. 1213. ki «faa u St. Ilia ob M froft \rie®je Ctje j «Ukow it W v kot 14« Mak XV: ti olja U*a 15.10. Gocesna vat-Bn*. SJ^-tfSV"1 ^ V W kf^eiie Ore»oi*w -.otjfc il«i Mrckki pripravi itk^ oUteTc U z^ Pij^o - Ceaa 1 SStaiK X Dtn po pošti «1 Din 1 ™ 'J™ ^ ^ * D b- 2 •»•kleaK, «0 !>■«. - Dobi m m »o T WH)Q®pi KANC. LHJBUANA W«'»ka ali« ia , »SeUrtj,^^ Za tidrirTenee pro siedevi vlak*: *'»*. V.\i. {: y>!3 a koče* a 0fl2 f oieba \\1\ iz ko^rv« ob M*. ;z Jan cerkve ob <1.13. iz Lipovca ob "25i j R.rt« <* °35. iz 2Jebv*-Sedraiic* <* «44 '.t z Onofii cb «53 Pc-seb« . j. >\\u iz Ribam ob 11 JO jftj neii ob 11.30. z \ eHkih Lase ob 11 .1 Dot«-Ob 12.12 z C«šr»rta <+ VIT. 1 Tredo;« ob 1230 Red* v ia. j- "315 a Kmesja <* Za posraiek vcjjjo v KoCrvje iz Lrabijaae »ot ir.je pose-r«. vhki. lB ucn prv i dae .»»ii1 Ob 20.40. drjj; * tre*, dse 1 k'.it « poSaof, oa.rofna <* 0.30 Kdor p t trnje x vozozi aa tandk — patajte udcležra,-! k.»aprr»a ki potu t." 6« »'»i frr< r.a v.ijoiih ^»e V- j8n;j» .i jiait. 1» f »k../i it j.a.i I jEbtjaSv. ' i ta zttraW<* vtg. ki je dotofreei. _ )mw. «• lahka 8H T,*J» »k«, Tvaj ima ukH Mars ii»ni b* ■■)■• pairekni,^ Mra ta*?«* ^ t>ui Zdravje Tvojih zob ohrani KALODONT PROTI ZOBNEMU KAMNU Pred kongresom Deset in deseltisoči se zbero prihodnjo nedeljo v naši beli slovenski prestoliei, da poraste najvišjega Kralja In Odrešenika v pre.vf' Ifešnjem Telesu. Bo to največja in najveličastnejša manifestacija, kar jih je kdaj doživel in priredil naš slovenski narod. Res je, kongres je prirejen za kato!ičane vse Jugoslavije, toda j^romno večino bomo na njem vendarle tvorili mi Slovenci, kar je tudi brež nadaljnega razumljivo. Današnji obupni gospodarski 'položaj ljudstva onemogoča udeležbo večjih množic n. pr. lam doli kje iz Bosne, južne Dalmacije rn cd- drugod. Kuogres bo zato ne-, note v glavnem slovenska prireditev in Slovenci smo izvedli tudi prav vse obširne priprave zanj. Ali se pa res tudi v polni meri zavedamo njegovega nedogletinega pomena in namena. K prvi veliki slovenski katoliški manifestaciji smo se zbrali Slovenci poleti 1.1892. ob priliki I. slov. katoliškega shoda. Naslednji katoliški shodi — vsak večji in veličastnejši od prejšnjega — so se vršili potem še meseca septembra 1. 1900., istega meseca 1. 1906., meseca avgusta 1913. in zadnji — peti — istega meseca 1. 1923. Ti katoliški shodi so bili pravi mejniki •v prelepem razvoju našega narcda zadnjih štirih desetletij in po pravici lahko trdimo, da so ravno ti položili trdne temelje, vsemu lepemu napredku našega naroda v tej dobi. I'rvi -je prelomil z dotedanjim gnilim in neiskrenim slogaštvcm, ki je naravnost dušilo vse naše javno življenje, da se ni tnogio razviti nikamor. Izvedel je ločitev duhov, nakftr sta se lahko nemoienu in po svojih vidikih lahko razvijala oba, katoliški in liberalni. Liberalni je zapadel nevzdržnemu trohneoju, katoliški se je pa pognal z vsem mladostnim ognjem navzgor. Drugi katoliški shod I. 1900. je bil najvažnejši, kajti začrtal je mlademu katoliškemu gibanju trden, jasen in res moderen socialni program, tretji I. 1906. je dal temu gil>anju nekako definitivmi in dovršeno culiko, a četrti — zadnji pred vojno — je bil v glavnem le veličastna manifestacija po popolni in vsestranski zmagi katoliške misli med slovenskim ljudstvom. Po vojni, kakor rečeno, smo se zbrali Slovenci šele enkrat k vseoarodni verski manifestaciji, namreč 1. 1923. S tem katoliškim shodom smo skušali Slovenci po materijal-neni in nravnem razdejanju svetovne vojne predvsem obnoviti in poglobiti svoje versko življenje in čustvovanje, ugotovili smo svoje razmerje in zahteve napram državi in drugim veram v njej, poudarili svoje zahteve po verski vzgoji mladine in si spričo grozeče komunistična nevarnosti začrtali tudi jasne se-cijalne smernice. Toda pretežka je bila tedaj še prekratka doba našega bivanja v Jugoslaviji, da bi si bili nabrali dovolj zanesljivih izkušenj in razgledov o našem položaju v naši državi in eoako tudi komunizem tedaj še ni bil toliko ustaljen, da bi bili mogli izprego voriti o vseh teh vprašanjih že tedaj svojo končno besedo. Glede na to pomenjajo vsi tedanji sklepi neko začasnost zgolj z oaircm na tedanji trenutni položaj. Toda od petega katoliškega shoda je minilo že celih dvanajst let. Kes je, da 12 let v zgodovini ne pomenja mnogo, toda v povojni dobi smo doživeli vendarle v enem letu več nego časih v desetih letih. Le poglejmo, kaj se je že vse pripetilo po vojni v svetovni politiki, kako prodirajo na dan vedno in vedno novi tokovi ter potiskajo v stran pogosta sto-' letne duhovne vrednote. Kako se na eni strani vračajo duhovi vedno bolj k verstvu, a kako na drugi strani politika vedno! brezobzir-nejše tepta vsa najdragocenejša načela poštenja, nravnosti in krščanstva. Povsod izbruha na dan neizprosen boj med tvarjo in duhom,, med človečanstvom in surovo sebičnostjo, med krščanstvom in poganstvom. Tudi v naši Jugoslaviji danes Slovenci in katoličani čisto natančno vemo, kje smo in s kakšnimi silami ter okoliščinami moramo računati. L. 1923. qmo živeli še v nekakem prvem zanešenjaatvu in nemogoče nafti je bilo že tedaj točno razbrati navedene sile in tokove, jih pravilno oceniti in zavzeti napram njim svoje končno in trajno veljavno stališče. Danes je to drugiŽe. Danes smo si končno na jasnem prav v vseh pogledih, catoatBOremo i »pregovoriti tudi končne, besedo. 2e vsa zadnja leta' so se ponovno pojavljali glasovi o nujni potrebi, da se slovenski katoličani vnovič zberemo, kakor v prejšnjih časih, pregledamo svoje vrste in si začrtamo smernice za bodoče. Res je, kar nekoliko dolgo, morda celo predolgo smo odlašali, celih dvanajst let, toda nobenega dvoma ni, da naš položaj tudi še nikoli ni bil tako jasen, kakor je danes in da zato tudi pot pred nami še nikoli ni bila dana tako sama od sebe rojefia iz dosedanjih izkušenj in opazovanj, kakor je sedaj. Morda tudi v tem od'ašfenju lahko gledamo božjo previdnost Sedaj se pa končno odpravljamo na pot. Tisoči in deseftisoči povezujejo svoje brusno in preštevajo svoje cd ust si pritrgane di-narčke, da se podajo v Ljubljano, a v Ljufc- rada, kakor so bili najpomembnejši dosedanji. Prepričani smo, da bedo naši fantki, ki se hodo v soboto zbrali pred Marijo Pomagaj in pred evharističnim Kraljem še kot živi starčki ponosno izjavljali: >l'udi mi smo bili tedaj v Ljubljani.« Prave sadove kongresa bo morda mogoče pretehtati in oceniti šele mz iela, toda vsaj nekaj njegovih namenov lahke poudarimo že danes. Predvsem gremo v Ljubljano zato, da na ves glas počastimo in po\alicamo Kristusa Kralja, skritega v presv. v presv. Rešujem Telesu. Njega se je v povojnih letih povsod^ pri nas in po vsem švevu -toliko žalilo (spomnimo se le ua Rusijo, Mehiko, Španijo itd.), da smo mu dolini dati čim n«v«čje zadoščenje, ki ga zmore Čkrteška MabošCftitti bolj 'ga »mečejo iz shodnic*, tem bolj se ga moramo omeniti katoličani ter na --'es ^las priseči zvestob« temu našemu najvišjemu Kralju in Vladarju. Danes živimo v stiskah, kakršnih ne pomni že več rodov, v duhovnih in gmotnih stiskah. Kje moremo v prvi vrsti iskati tolažbe in pomoči, le ne pri Sinu božjem in Odrešeniku? In Marijo Pomočnico z Brezij bomo imeli v svoji sredi, da bo naša Posrednica in Priprošnjica, da nas njen božji Sm reši sedanjih stisk. Ves narod bo klečal pred obema in dvigat svoje molitve, da nas ne zapustita v tej sili. In verujemo, trdno verujemo, da bomo v eni ali drugi obliki uslišani. Kongres bo dalje mogdčna manifestacija neuklonljive slovenske katoliške zavesti. Naj pride kar hoče in kakor hoče: katoličanstvo je neločljivo zvezano s slovenstvom. Dokler bo živel naš slovenski rod, toliko časa bo tudi molil svojega evharističnega Kralja ter se priporočal Mariji Pomagaj, da bo prosila za nas, naj nam da moči m poguma, da ne omahnemo nikjer in nikoli. Prosili ga bomo moči in poguma za vse bodoče stiske in boje; neomajno verujemo, da bomo uslišani tudi v tem in da bo zavzemal tudi pri nas Kristus Kralj tisto mesto, ki mu plripada. Glasna manifestacija najvišjemu Kraljli v presv. Rešnjeni Telesu ter notranja prenovitev in potrditev, to »-ta najvišja namena bližnjega kongresa. Tisoči in deseltisoči se bodo zbrali v ta namen na našem stadionu, s pri-stradanimi dinarji, toda žrtve revne vdove so Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite ziutrai na prazen želodec kozarec naravne FRANZ JOSEF grenflea. Registrirano ud Min. nor., pol. in nar. .dr. S. br. 15.485 oti >. :LU-'». ijani je bilo zadnje tedne skiro nChicago Tribune« je italijanska vlada iz Italije izgnala, ker je v svojem listu poročal, da v Italiji niso prav nič navdušeni za pohod proti Abesiniji. Ivec iz Malne v Beli krajini. - V Trininadu Colo. je »aspal v Gospodu 63 letni Ivan La-vrenčina iz Malega Lošinja. — V Hickmanu Del. je zapel mrtvaški zvon 68 letnemu Franku Juncu iz Planine pri Rakeku. — V La Salle II. to položili v grob 60 letnega Johna Urankarja iz Podhruškove vasi pri Kamniku in 74 letno Ano Janko iz Vavte vasi pri Novem mestu. — V Puoblo Colo. je daroval novo sveto mašo g. D. Gnidica. Njegov oče je doma francija s Poljaki nočejo domov. Dunajska >Neue Freie Presset poroča iz Pariza, da je prišlo v Parizu pred poljskim konzulatom do težkih izgredov poljskih izseljencev, ki jih je Francija izgnala. Na trgu VVagram se je zbralo nad tisoč izgnanih delavcev, med tem ko je 20-člansko odposlanstvo šlo na konzulat prosit za posredovanje. Policija je hotela delavce razgnati, toda ti so se uprli in je prišlo do krvave poulične bitke, ki je trajala nad pol ure. Deset policistov je bilo pri tem hudo ranjenih. medtem ko so Poljaki svoje ranjence vzeli s seboj. Zaprli so 16 ljudi. Tudi iz Lilla poročajo, da je hotelo več sto poljskih delavcev vdreti v poljski konzulat ter jih je morala razganjati policija. Pri nastalih bojih je bilo zopet več policistov in delavcev hudo ranjenih. Med izseljenci se širi silno razburjenje radi ukrepa vlade, da se bodo morali vrniti domov', ko so vendar prišli v Francijo na delo na izrečno željo francoske vlade in na prigovarjanje francoskih agentov. turčija s čiščenje. Od 681 iger, ki so jih napisali preteklo leto razni turški pisatelji, je vlada prepovedala 322 iger. Zabranjena so vsa dela, ki obravnavajo zakonsko nezvestobo, nadalje burke, ki se gode v spalnici in končno vse igre. ki slikajo sultane v lepi luči. amerika s Ramo. V Chicagi je začel izhajati nov list >.\aša sloga<. Na beli dan hodi trikrat na mesec. Bavi se s politiko v Jugoslaviji in je naklonjen sedanji Jevtičevi vladi. — Poznana slovenska kmetska naselbina Wiscci»inu, \Villard se bo ob stoletnici, ko je pokojni slovenski škof Baraga prvič stopil kot misijonar na ameriška tla. preimenovala v Baraga Point Wisconsin. — Petdesetletnico obstoja je praznovala te dni slovenska trgovska tvrdka Ver-tin v Calumetu Mich. Je brez dvoma najstarejša slovenska trgovina v Ameriki. — V Fontenacu Kans. je umrl 69 letni John Mraz od Št. Ruperta pri Celju. - V Chicagi II. je preminul Ivan Horvat, glasbeni učitelj in bivši hrvatski časnikar. — V Orientu 1!. je odšel v večnost 18 letni Viljem Petrič. — V Tippe-rarv Wis. si je sam vzel življenje J. Demšar nekje iz okolice Škofje Loke. — V Helper Utah je odšel po večno plačilo 46 letni Anton 8' terpentinovo Ztatcroa m i In / * BANKA BARUCH II, Me A«»cr, Parts (90) Odpremlla denar v lugotlavii. g« Jb i trejo In po najboljšem dnevnem Vrti Tie banine potlo najkulactneje. Poštni uredi v Belgtjt, Franciji, Holandiji ln Luka««, burgu sprejemajo plačila na naše tokovne ratun« HU/SLM »• DU M IratllM. mifUti 1117.M Plri. ... ? ms k: ». 115*-«« M. LW«1«CKS, N« &M7 Lai«,£JJ Na zahtevo pošljemo breiplaioo nate tek. mkauic« iz ribniške fare na Dolenjskem. — V Brook. /ynu N. J. je umrla 43 letna Helena Staudo-{ har, roj. Curl iz vasi Vimol pri Kočevju. _ V Clevelandu je odšla v večnost 63 letna Terezija Hribar iz Zgornjega Tuhinja. — v Shefiieldu Pa. se je smrtno ponesrečil Alojz Hrovatin, doma iz Terpčan pri Ilirski Bistrici. — V Cookerill Kans. je preminula 58letm Ivana Štrukelj iz Gornje Loke pri Blagovici — V Cievelandu sta zapustila solzno dolino 52 letni Martin Peterlin iz Bučke na Dolenjskem in 45 letni Antoa Medved od Sv. Križa pri Litiji. — V Barbertonu Ohio so pokopali 35 letno Angelo Žagar roj. Usnik iz Krvave peči. — V VVillardu Wia so djali v grob 74-letnega Jožefa Jordana iz Grobelj na Dolenjskem. — V Majnsville Mich. je umrla 52 letna Ana Plaveč iz Fare pri Kočevju. — V Beutleyville Pa. je umrl 38 letni Andrej Lovšin iz Slatnika pri Ribnici. — V Chisholmu Minn. je zapustil ta svet 66 letni Jakob Bal>-nik iz Kašlja pri Zalogu. — V Toele Utah je umrl 69 letni Mike Kraskovič iz Škofljice pri Ljubljani. drobne novice Vodjo trških Nemcev Henleina je te dni sprejel Hitler. Hitler je sprejel tudi dr. Habichta, voditelja krvavega upora proti bivši Dollfusovi vladi. Odkrit boj Starhembergovim hajnueror- eem je napovedal Kunschak, stari vodja avstrijskih krščanskih socialistov. Deset milijard is elektrifikacijo ieleiai« je obljubil angleški ministrski pred.-ednik Ba)dwin. Na tisoče štorkelj in drugih ptic je umorila zadnje dni strašna vročina v Egipta Odločen boj opiju je napovedal kitajski general Cankajšek. Tirolskim kmetom so italijanske oblasti prepovedale, da bi nosili brado kakor njih narodni junak Andrej Ht Ter. Italijansko-abesinska vojna prične iej« v avgustu, ker je takrat najboljše vreme. Nad 8 milijonov ljudi šteje angleški London. Še enkrat toliko kot leta 1885. Poseben davek bodo morali plačati nepismeni Kitajci čez dve leti. Vsako dobavo orožja Abesiniji je prepovedala franoi-ska vlada. Krupskaja. vdova po pokojnem Ljeninu, je pid policijskim nadzorstvom, ker je zabavljala trez sedanjega samodržca Stalina. Nad 2000 mrtvih in ranjenih je bilo p" nesreči nemške orožarnice v Rheinsd< rfu. 6000 jugoslovanskih Sokolov pojde s posebnimi vlaki v Bolgarijo. Novo vlado je dobila Mehika. Pravijo, da bo pomirila državo. Velik lesen stadion je pogorel v italijanski Bresciji. KAJ JE NOVEGA Delovna taborišča dobimo Z zanimivim načrtom se sedaj bavi baneka sprava, oziroma njen oddelek za socialno ikrbstvo. Videč, kako zelo se je razmnožil pri nas pojav delomržnosti — ki jo Je treba lotiti od brezposelnosti, čeprav iz nje izvira — ie je banaka uprava odločila, da temu napravi enkrat vendar konec, in sicer z delovnimi taborišči. Delonurineži so namreč postali prava nadlega mesta in dežele. Ne samo, da beračijo kar v množicah, temveč nastopajo ludi tako samozavestno, da pomenja njihov nastop prav izsiljevanje. Povrh tega se ravno med njimi nahaja največ zločincev, tatov, sle- Ono nedeljo je bil v Zagrebu pod pred-ledstvom gradbenega ministra dr. Kožulja sestanek zastopnikov banskih uprav dravske in gavske banovine in drugih zastopnikov go-spinlarskih krogov. Posvetovali so se glede [graditve avtomobilske ceste iz Ljubljane na Bnšak. Enodušno so sklenili, da se ta cesta Diora zgraditi, in sicer čimprej. Predsednik Zbornice za TOI Ivan Jelačin |e pri tej priliki opozoril, da slovenski gospodarski krogi od te zahteve ne morejo odstopiti, ker je Slovenija že 17 let odrezana od niorja in bi že z Blairovim posojilom morala floliili železniško zvezo z morjem. Nova avtomobilska zveza je zato le nekak nadomestek Ee uzakonjene železniške zveze, ki pa železniške zveze same ne more odtehtati. Na sestan- • osebne vesti_ d 60 let je dopolnil znana gorenjska korenina gorjan.ski župan g. Jakob Jan. Bog ga !ni še mncgo let! d 75 letnico je praznoval gosp. Janko Mla-lar, župnik v Polju pri Podčetrtku. Na mno-[a leta! domače novice _ d Našim ugankarjem. Tisoči in tisoči re-itev prihajajo vsak dan na naše uredništvo, /ečina je uganko pravilno rešila, vsi seveda ie. Žrebanje bo v četrtek, 27. junija ob 4 po->oldne. Posrečilo se nam je dobiti ie 1000 Din £ nagrade, ki jih bomo razdelili na dvajset eševalcev po 50 Din, poleg že omenjenih lagrad. d Navdušenje za naš kongres. Iz Varaždi-ia na Hrvatskem smo prejeli vest, da sta se »m v nedeljo oglasili 59 letna Magdalena Jbajdin in 63 letna Lucija Perišič, doma iz upnije Odžanci v škofiji Subotica, ki potu-ita peš na evharistični kongres v Ljubljano, totine kilometrov dolgo pot bosta ženi na-ravili, da bosta mogli prisostvovati evhari-ličnim slavnostiml d Več desettisočev vernikov je bilo na-zočih pri procesiji sv. Rešnjega Telesa v agrebu. d Banska oprava v Ljubljani je razpustila nano bojevniško organizacijo »Boj« in vse iene podružnice. parjev, pa tudi roparjev. Kakor čujemo, bo baneka uprava prvo tako delovno taborišče, v katerega bi spravljali ter vzgajali g koristnim delom delomrineže iz naše banovine, uredila na gradu Krupa pri Semiču v Beli krajini. Kako bo to delovno taborišče urejeno, je še vedno vprašanje, ker se prav sedaj pripravlja za to načrt, vendar se zdi, da bodo imeli tam gojenci popolno oskrbo, prav marljivi pa morda tudi kakšno denarno nagrado. Ako bi to taborišče pokazalo zadovoljive uspehe, bo banovina pozneje uredila še več takih delovnih taborišč. ku se je govorilo tudi o širini nove ceste, ki bo široka le 8 metrov. Določilo se je nadalje, da se mora s preddeli začeti takoj in da morajo biti končana do oktobra. Nadalje se je govorilo tudi o tem, kako doseči, da bo čim prej zagotovljen zadosten kredit za pričetek gradbenih del. Končno se je na konferenci, ki je trajala nad tri ure, ugotovilo, da mora pomeniti nova avtomobilska cesta Ljubljana—Sužak začetek zgraditve velikega cestnega omrežja za avtomobilski promet, ki bo zvezal vse naše letoviške kraje s tujino. Zato se bo morala na cesto Ljubljana—Sušak priključiti cesta od severne meje, pri Sušaku pa cesta ob vsej morski obali prav do Kotora. Na vzhod pa bi morala nova avtomobilska cesta dobiti zvezo s Hrvatsko, Bosno in naprej v Belgrad. d Kvharistični kongres je bil te dni tudi v Bjelovaru. Trajal je dva dni. Navzoč je bil tudi zagrebški nadškof-pomečnik dr. Alojzij Stepinac. d Novi učitelji ie učiteljice. Skupno je te dni postavljenih 82 učiteljskih abiturijentk in abiturijentov. S tem se je število brezposelnih učiteljev in učiteljic v dravski banovini znižalo od lanskega aprila za nad 600. Po uradnih podatkih je danes v banovini še 254 brezposelnih učiteljic, učitelji so postavljeni vsi. Od gornjega števila tih odpade 131 na letnik 1934, 89 na letnik 1933, 27 na letnik 1932 in i na letnik 1931. Od 254 brezposelnih jih je dovršilo drž. učit. šole 156, privatne V8. Želeti je, da se čimprej sprejmejo v državno službo tudi te in se upoštevajo pri postavitvah absolventke zasebnih učiteljskih šol v isti izmeri, kakor abiturijentke državnih, ker zahteva to njihov socialni položaj . d Sklad za javna dela je razdelil na seji 15. junija ministrski svet. Od razdeljenih 55,000.000 Din odpade na Dravsko banovino 1,700.000 Din. d Obrat je ustavil premogovnik v Tro-bendolu nad Laškim. Prizadetih 80 delavcev, oziroma njihovih družin. Zopet cela vrsta ljudi brez kruha! d Bolgarski železničarji so se pripeljali na svojem potovanju po Jugoslaviji te dni tudi v Ljubljano, kjer so bili lepo sprejeti. d Kaznjenci so se uprli dne 17. in 18. junija v kaznilnici v Nišu. Napadli so stražnike. Pri tem sta bila ubita dva kaznjenca, trije pa ranjeni. Odposlanec ministrstva preizkaj« vzroke upora. d Električni tok 10 sklenili poceniti v Sarajevu in sicer za obrtne delavnice od 2.80 na 1.80 Din, za trgovinske izložbe pa od 4.5 na 3 Din za kilovatno uro. d Končala je stavka v mariborski blagovni tvornici Zelenka. Podjetje je pristalo na 8,'t povišanje mezd. d Bansko palačo zgrade v Splitu in bo veljala 10 milijonov Din. Denar posodi Drž. hipotekama banka. d Nove bolnišnice otvorijo te dni v Kore-nici, Gračacu in Splitu v Savski banovini. d Nedeljen delovni čas, to je od 7 do 14 je zopet uveden v vseh državnih uradih. d Nujnost starostnega zavarovanja. Časopis »Istina« s Sušaka ugotavlja v svoji zadnji številki, da so krščanske socialne organizacij« v Jugoslaviji dale pobudo za uvedbo socialnega zavarovanja za starost in nezaposlenost. V Sloveniji se je tega vprašanja resno lotila Jugoslovanska strokovna zveza, v Zagrebu pa Radnički strukovni savez. Delavska zadruga »Prirada« na Sušaku je v svojem območju žt uvedla pokojninski sklad za delavce. d »Savez srbskih zemljoradnikov« dobi od ministrstva 150.000 Din podpore za svoj list. d Kmetski dolgovi znašajo v Sloveniji 1200 milijonov, pripisane, a še ne plačan« obresti za te dolgove pa 200 milijonov. d Spoštujte zakoni Celjsko upravno sodišče je razsodilo, da je enoodstotni davek na delavske mezde protizakonit. Državni svet kot najvišja instanca je potrdil razsodbo celjskega upravnega sodišča, toda davek se še vedno naprej pobira. Baje zato, ker je glavna direkcija za državne davke mnenja, da velja razsodbo celjskega upravnega sodišča le za ona, ki tožijo. Mi smo mnenja, da je treba takoj n« le odpraviti enoodstotni davek na mezd«, temveč tudi takoj vse ukreniti, da se delavstvu izplačajo odtegnjeni davčni odstotki! d Odkritje spomenika duhovniku-učenjv ku Hrvatu Franu Buliču bo 28. julija v Zagrebu. d Za 254 se je zmanjšalo število trgovin v Ljubljani od leta 1930 do 1935. d Morilca Viktorja Juhanta so pretekli torek obesili v Mariboru. Bog mu bodi milo-stljiv sodnik! iz domaČe politike d Ostavtko je podala Jevtičeva vlada takoj potem, ko je bil na mesto prosvetnega ministra Ciriča, ki je bil izvoljen za predsednika narodne skupščine, imenovan minister za socialno politiko dr. Marušič. Na Marušičevo mesio je prišel minister brez listnicc dr. Ha-sanbegovič. Knez-namestnik Pavle se je gled« nove vlade posvetoval s predsednikoma skupščine in senata, z ministrskim predsednikom o ostavki Jevtičem, pa tudi z voditeljem opozicije z dr. Mačkom. Ko to pišemo, nove vlade še ni. d K rešitvi vladne krize. Knez-namestnik Pavle se je posvetoval z raznimi voditelji političnih strank. Med drugimi je sprejel tudi dr. Antona Korošca. Finančni minister vlada g. Jeftiča dr. Stojadinovič je dobil nato nalogo, da sestavi novo vlado. d Za našega poslanika v ruski Moskvi j« imenovan načelnik upravnega oddelka v zunanjem ministrstvu dr. Aleksander Bodi, ki je brat bivšega zagrebškega armijskega komandanta. Za avtomobilsko cesto Ljubljana-Sašak . d »Kmtatt tat. • S>ovem$. Zadnji »Kmetski list. piše tudi sledeče: Naia drugače lepa dežela zgleda že nekaj tednov sem kot kaka indijska klavnica. Dan za dnem beremo T časopisih o samih ropih, še več pa krvavih zločinih in umorih. Orožniki policija in detektivi komaj končajo en slačaj. pa se pojavi že drugi tretji itd. Samo v mesecu maja beleži kronika nad dvajset takih strašnih primerov, ki so bili po večini vsi krvavi, o katerih smo vsaj v obrisih tudi že poročali. Če bi pa hoteli vse podrobnosti opisati bi »Kmetski list« ne zadostoval za opis samih krvavih zločinov, tega madeža se moramo otresti. Ka-. ženski zakon je premalo strog — kazni so vse premile. Po našem mnenja ne bo kazalo drugega, da ustavimo to strašno početje zločincev, kakor to, da obvelja tista stara, ki pravi ■ob za zob, glavo za glavo, pa se bo pokazal v par letih v tem pogledu gotovo nepričakovan uspeh. — Pripomnimo, da samo načelo -Zob za zob« ne prinese izboljšanja. Treba bo nekoliko bolj upoštevati božje in cerkvene za-. povedi, in. nravnati življenje po njih. Manj plesa, pijančevanja in razuzdanega življenja in -več prave krščanske izobrazbe! d Kaj pravi dr. Maček? Dr. Vladko Maček, ki je prišel v Beigrad. je dal beleraj-skeinu dopisniku Ha vaša naslednjo izjavo: »Pozvan od kneza namestnika sem prišel v BeJgTad ter tu naletel na prisrčen sprejem tako od strani prebivalstva kakor od ostalih • prijateljev in sodelavcev, 3 katerim sem zelo zadovoljen. V svojih razgovorih s knezom namestnikom in generalom Živkovičem sem odkrito in iskreno razložil svoje mišljenje glede tega. kako da se stvori novo politično ozračje ter preko njega uov položaj, v katerem bi se mogla reševati ter končao rešiti naša notranjepolitična vprašanja, v prvi vrsti hrvaUfco vprašanje. Razgovori 1 mojimi srbskimi prijatelji kažejo, da je naše veliko delo xa medsebojno zbližanje in ožje sodelovanje na najboljši poli.t • d Preti raivrljavljenja dr. Mačk«vih mandatov se je izjavil bivši minister Andjeli-novif, ki je bil v Splitu izvoljen na kandidatni listi g. Jeftiča. d Električna žarnic i »Tesla« je zares dobra. Opozarjamo na današnji oglas. d 50 letnico obstoja praznuje v Kranju staroznana tvrdka Fr. C h r o b a t. NESREČE d Gospodarsko poslopje je zgorelo da tal posestniku Matevžu Mohorku v Stogojncih na Dravskem polju. d Štirim posestnikom so pogorela gospodarska poslopja. Prizadeti so Stelan Bauman, Matevž Puirik, Mihael Pesek in Stembergar, vsi posestniki v Prepolah pri Račah. d Gorelo je pri posestniku Francu Mešku v Muretincih na Dravskem poljo. Ogenj je uničil itaovanjsko in gospodarsko poslopje. d Ko je jedel močnato jed, je zletel v sapnik košček potvice 23 letnemu Francu Schnep-fu v Djakovački Satniči. Fant je v težkih bo-tečinah umrl. d Ko je vocil « kolesom se je na cesti iz Sevnice v Radno smrtno ponesrečil 30 letni Ivan Felicijan, posestnikov sin iz Gabrja pri Tržišču pri Mokronogu. d Z sateraia ksfesoa aa 1M6 m visoko garo. Na binkoitno nedeljo sta dosegla gg. avtopodjetnik Schneider in ing. Schmautz lep uspeh, ko sta z *notor*M eesije. vmes karala i spevi 21 Pre-nos slovesne polnočniee s Slasl-ona — Nedelja. ». tnnlja: 9 Prenos poo-t i 11 k a I n e službe božje s Stadiona II Reportaža z razstave ter-k ve ne umetnosti 10-30 Koncert religiozne glasbe iS Reportaža procesij' ž Najsvetejšim 17 Prenos s St»-d i • n a : Zaključek kongresa: Pele 111 a u i j e r. ljudskim petjem, kri-tek govor, posvetitev Kristan" Kraljn. slovesni Tebe Roga limo in blagoslov z N a j s v e t e ji * 1930 Nacionalna ura 30 Prenos iz Vfstfaltf 201 čas, vreme, poročila, obvestila 22 \W narodnih pe-ini — Ponedeljek. I. iu,|Ja.:0 . Domače melodije 18.50 Zdraviliška ura S-™ Čas. vreme, jmročila. sjiored. obvestila 19-f Nacionalna ura 20 Iz tihih snniontanskin 2L30 Čas. poročila, vreme 22 Tauihuranki or I kester — Torek. 2. julija: 18 Otrobi koti<*» 18.25 Radijski orkester 19 10 Čas. vreme. P"1^ ! čila, spored, obvestila 19.-10 Nacionalna I 20 Iz neobjavljenih del dr. G. Kreka 20.4» U« i eksotične glasbe 21 JO Čas, vreme. P"rot;,'*1r Radijski jazz. 22.30 Angleške plošč.' - ^.7,5 3. julija: 18 Plo*če 18.10 Vokalni t-oneert 1W» \ Pogovor s poslušalci 19.10 Čas. vreme. P"^ čila. spored, obvestila 19J0 Nacionalna oni ) lolina in klavir 21 Slovenske narodu* Čas. poročila, vreme, spored 22 Radii«« w I kester. P O D O MOV IN I Novo vlado smo dobiti Dne 24. junija je prevzela poele sledeča rlada: Predsednik vlade in zunanji minister: dr. Milan Stojadinovič Notranji minister: dr. Anton Korošec Finančni minister: dr. Dušan Le ti ca Vojni minister: • general Peter Ž i t k o v i t Prometni minister: dr. M e h m e d S p a h o Trgovinski minister: dr. Milan Vrtani** Kmetijski minister: Notiff (Buširrja- vas-— St»h«r) V Iiftlcljo-emu imeli v naši župniji kar tri uredite šlavnosti. Zjutraj je'9t> otrok prvič pristopilo k mizi Gospodovi. — V Bušinji vam pri J. Zlogar so krttih 9 sina. kateremu je- botroval kralj Peter II. Zastopal ga' je g.'polkovnik Tmnaševič iz Karlorca, kateri je prinesel lepili durov j.a mater iu otroka. Skorp vsa župnij* jc iiričakovaia v isokega gosta pri farni cerkvi. — 1'«) krstnem obredu mi se visoki gošfje pripe-ljali v otrokovo rojftno hi*o. — V RaVhaCth pri Murko Petričii so imeli lep dan. Sin 'Janez Petri«' je bil k«>t mldenič v vojski. Ko je vojska mimilu je Iiil ponovno potrjen k vojakom, nato- i mi j«- oilšel t Ameriko, star 22- let. V Jolietu v Ameriki je dobil delo v jeklarnah, toda milost liožja ga je vlekla drugam. Vstopil je k frančiškanom. v Lcttriontu. Začel se je šolali in po 12 letih je liii posvečen v mašnikn. Silno je-želel da lii doma prvič daroval nekrvavo da-1 Svetozar Stankoviž Prosvetni minister: Dobrivoje S te še v i č Minister za javna dela: ing. Miloš Bobi« Socialni minister: Ni kola Preka Minister za gozdove in rndnike: Ignjat fl teta no v ič Minister n telesno vzgojo: Mirko Komljenovič -Pravosodni minister dr. L j u d e v i t A a e r Ministra breg portfelja: Gjare Jankovih dr. fi efki ja »«h ni en. iritev, a denu»an sredstva- mu niso dopnštaža. Novo mašo.-je. imel-v Jolietu, kjer je nmrao •»»šili rojakov, častittirao starcem. BovomaMifu :pa> želimo-mnogo božjega blagoslova. — V uilf i h j h i imamo prav hudo sušo. ži letos bi bilo dovolj deija. vodnjaki-so-skoro le vsi praz-li'. K tir m uničila slana, bo končala suša, nito +ie bo v kratkem dežja. Blagoslov praporov (Šmartno pri Litiji) Trajen spomin m- 800 letnico naše župnije nuni bosta prapore, ki sta bila posvečena za Marijino družbo-id Marijin vrtec, ter na nedeljo sv. Trojice blagoslovljena; Lepa sta prapora, lepa pa je /bila tudi slovesnost na dan blagoslovitve: Prapora sta moj*ter«ko delo ge; Vuroikove. Zušnovaua sta tako, d« tvori, vsak prapor dve banilerci. Prapor /ena predstavlja žalostno* Mii ter božjo in Sv. Ano s Hčerko Marijo. Prapor otrok pa ima na enem bai/rfercu dečka in deklico, ki v krogu rož vsak z en« roko objemata lilije, na drugem pa je Marijin monogram v krogu dekoracij. Da je bilo možno nabaviti kar dva praporu, gre v veliki meri zasluga in zalivala kumicam: Mahkovec Mariji, Lcskovic Ani. Ilostnik Jožefi, Simončič Alojziji, Zaman Mariji, Kovačič Ivanki, ki so z darovi po 1000 Din pripomogle k kritju stroškov. Na lep način smo proslavili dan blagoslovitve. Prapora ie blagoslovil g. arhidiakon dr. Tomaž Klinar. Dan blagoslovitve jc bil dan, kakršnega naša fara ne pomni. 300 žena in 400 otrok združenih v Mariji in Jezusu je imelo svoj dan. Matercin otroci so slovesno v procesiji šli v cerkev. Matere so pripeljale svoie otroke ne samo v cerkev, ampak k Mariji, da jih zopet sprejme v svoje varstvo, 84: izmed tek je bilo novo sprejetih, pripeljale so jih tudi k Jezusu, katerega so skupno z otroci prejele med sveto mašo. Marsikomu je prišla ob tej priliki na misel želja: da ne bi to bilo samo danes, ampak, da bi vedno vse matere svoje otroke vodile k Jezusu in Mariji, potem bo to roifilo trajne sadove. Smrtma ko« (fcmarje pri Ljubljani) Danes (ID: junija) «mo pokopali 57 letno Ivano Lampič s Tlat (> Lenartoro mater«), ma- me frrestano- trpi jen jel ■ ' Savi ■ (Mafcinf*.) Na J*raoov«m- j« 17; t. m. imrtattž letna #o«p« Ana KoneA|a,- etadca Mariji«« dratf* i« ž«u». Bih« jc 4?'lat .posojena z miaatitkim mojutrotn in tfledao vatfojita VI ota*,--od-katerih jtti 10 i« itvi; ena Mi- — urihiiiaka m. hnetda — j« prod ' Istruapl*, m p* j« še unktfeeJea-v McMnjak, ia «m »in j« pri jezuitih; štirje sinovi pa to so H oie-tom oprijeli ntimku obrti. Naj v mini počiva vzorna 2esa in mattl li na«*aa umetaiiliHi sveta (Zagreb) Kakor je deloma znano, imnmo polejg Društva umetnikov dravske banovine tudi dru- tiuslov Strniša: VINSKE GORICE (Dalje.) Kova/ je rezko povzet: ■Zakaj ni He/ika živa, skupaj br lahko-svu-tovnli!« jo/« ga je ]Mitr«|>ljaI po rami: • Nikar se ne vdajaj žalosti' Ali vidiš naše gorice? Povsod v dolini je mrak. vse-pod nnma »«" vtaplja v temo. Midva pa seilive tukaj oliiarjena od zlato-nleve zarje, ki tiajn ogrinja v svoj rubinski pl«M. kAknr dva vladarja sva v teli pravljičnih gorica It, ki so najine in najine ostanejo!« iTakn sem sam. tako strašno sam'« je za-molklo udarilo iz Martina. »Ni ti irelia biti! Manjka se deklet! Oženi il, saj ve?, kaj je pijanček«, ga je tolažil Jože, preden ata se ra/JSIa. Tisto let« je -zadruga tako-napredovala, da je sklenila zidati v vasi- nbtižnieo za onemogle siromašne vaščane. Ko je-bilo pesbipje dozklano, je bU prvi prebivalec Sno)i. kateremu je župan pošteno navil uro. .ga »prejel in mu zapretil, da ga bo takoj, ko lin kaj zagrenil, postavil pod kap. Ker Snop ni imel več denarja, ni mogel zapravljati; zato so z njim prav lalrko shajali. Sicer je'pa postal iz pijanca nekak gospodar in če te je kak revež kaj upiral, ga je Snop takoj nalirulil: »Prvi sem jaz, kajti prvi sem prišel in prva je moja betedal če kdo ne verjame, naj vpraša župnika ali Petrača, župana ali Bočkaja!« Hrano je starec dobival pri Jeranovih,' a plačeval jo je Martin in sicer skrivaj, ker ni maral, da bi mu Snop pel slavospeve. Da je pristopil k zadrugi tudi Jože, ki je tudi gmotno pomagal pri zidanju ubožnice, tega ni skoraj nihče vedel. In prav Jože je vided Martinovega posredovanja pomagal, da je bil prvi sprejet stari Snop. Bočkajev je spočetka nameraval liišo popraviti in prezidati, pa se je kmalu premislil, saj je spoirnal, da stori najbolje, če s poroko ne «>dlašn, kajti ko je prišel k Jeranovim, sta ga oče in liči prisrčno sprejela in vedel je, da je vse dobro. In tako je kmalu vse uredil za svetovanje. Tistih nekaj tisočakov, ki jih je stari Jcran še dolgoval Petraču, je plačal kar Jože, da je Milkiu oče predlagal, naj se posestvo prepiše na mladega Bočkaja. Kovač se ni mogel pomiriti, če bi bila Re-zika živela in bi si bil z njo ustanovil domače ognjiSfe, bi vedno veseleje delal in ie tiudil. Zdaj, ko je ostal sam, je sicer delal, a vendar ga je večkrat sredi največjega dtfla obšla taka otolhost, da je vse skupaj pustil in šel. Bežal je po polju, gozdu in vinogradih ter se šele po«"'asi spat pomiril. Največkrat ga je zaneslo na pokopališče, kjer je postavil svoji ljubljenki skromen spomenik. In-ko je stal pred gomilo, mu je bilo, da se ranjka z njim šepetaje pogovarja in ga miri. Jože je bil vedno njegov prijatelj. Hudo mu je bilo, ko je spoznal, da se bo mladenič naposled' res kar zgubil, če ne dobi primerne življenjske družice. Pa se je Bočkajev enkrat v pogovoru s starim Petračem kar na lepem spomnil In g« povprašal: »Petračev oče! Kaj pa, če bi se navadila vaša Angela in Martin drug drugega? Dober in priden človek je, pa fant, da malo takih!« Pelrač ga je začudeno pogledal, nekaj za-mrmral a potem odvrnil; »Viš ga, na kaj me spomniš! To bi morda res ne bilo napačno! Sicer Martin ni gruntar, čeprav sem vedno sanjal o zemljaku, ki pride k nam za zeta, toda res je tak fant, da mu ni slabega reči! Ta bi čuval naš grunt, kakor velikan v pravljici zakleto kraljičino! Ampak, njo je treba vprašati, saj veš, če ona neče, je vse zaman, silil je pa nikoli ne bom!« — — — — Pri Jeranovlh so svatovali. Ježe je povabil minogo svatov, »aj ni bila samo navadna svatba, temveč tudi hišni praznik, praznik, ki je pomenil, da je Jeranov dom rešen, praznik zmage domačega človeka nad tujcem, ki mu je hotel samogolto vzeti njegovo najdražje, njegovo domačijo, praznik zmage nad nesrečo, ki se je nagrmadila nad Jeranovo hišo, a so jo premagali in te je otresli. »DOMOLJUB«, dne 25. junija 19& SUt. Jt Itvo •Slovenski !ik«. To društvo prirej« od 7. do SO. junija v Zagreba umetnostno razstavo i-i • i_:----:_ u>a T> —9* -n štvo naee: ga domačegra izraza. iskanja svojstvene »iO-vea-ke rie.raln.Mti in načelnega osro:s)a-nia izpod tujih, zlasti r.emš£ih in psriskth šol. Hrvat-ki listi poudarjaj-« to plat priznavajo umetniško višino ter slovensko sv\--stvenost umetninam naših v:J.:;n:h umetnikov. Razstavljenih imajo 172 de', v vs*h tehnikah oljnatih *!ik. kipov. srra':s :n rtsb. m »lasti France Krs'.; ima -a raistavt_ znatno Število religioznih umetnin, k: vzbcjajo »p.osno '.»okornost. Raza s. fRaka pri Krškem' Kotnai ;e aiintib rr-esec isu- očkar »o odiK fact*e k vojakom. pa ie prvak; obrestno :z »tipa. da ;« tam -mri Joie Mi? iz Celic. Pokopi »t bd član naše fantovske Mar%me kangregaci e. Saj počiva v miru v daiinem kraja.1 Prav u te »»* t4 pred par let; pri to-akii dohitela smrt Keraotega Franceta ia Žibertovega Lojzeta. — Mai-i nedeljo ie bila pri » slovesnost prvega sv obhajila. Dnevi evharističaega kongTesa s? ta Od trdega dela utnreni. in pomanjkanje gotovine rito čutimo pa se kongresa kitni vsemu jdevzar? Razno. (Stara Oseiica I Dne 15 »anra tta> pokopali Jakoba Bogala-a. Dsifc časa b>! naroča:* aaiega !:.'.». 3:! •« A-č-nsk- odbornik a predsedn:^ jois^esa oib>ra na Tretr.ii Bog na- ms bo za tja dobra dela plačnik 2alu>očnn naie soia. e' — T-jdi pn -as ie zanima-«e za kongres veiiko Poslat.i: smo imi sisd Trebil ki Podgoro. pa tudi v Lfubhaao nas po?de precej, čeprav smo zelo oddaii«: od železnice. Ajdovec. V naši župaia seno postavili dva evharisHčaa iria. Prvega vo postavil, na griču nad Gor. m Doi. Aidovcem. drugega na križpotiu pn VeL Lipovcu. Blagoslov je ob veliki udeležbi vernikov izvrš-1 naš g:mi, slovenske liesede, ki jih je obhajala naša mladina v Ljubljani, velikopotezne pirpiave za evharističai koo-greš v Ljubljani in sto drugih pojavov nam pravi da smo; toda sto drugih pojavov rntd nami nam pravi, da .še nismo, da smo bolj podobni otroku, ki se coien, kadar ga zadeti« kaj hudega, ia »e brezskrbno tn siaKje pa i maš nevesto zanj'« je nekdo vprašal. >Ali aaj jo gre po svetu iskat? .Saj vendar poieg njesa s«*li. zala je in mlada pa denarja bo imela nič koliko.'« Angela je zardela ia se ozrla v kovača. Nje-pogled pa je bil plašen in otožen. Naenkrat se je med svati pojavil stari vaški pismonoia Janez Zajec, ki že nad po! stoletja prenaša pisma po Dolenjskem. >Pridi Janez in zvrni ga kozarec'« ga je povabil Petrač Jože je odprl pismo in se zagledal v pisavo. Komaj je pi«mo razfrkoval. saj mu je pisala Msri«a. ki je le slabo obvladala slovenščino. Sporočila mu je. da je umrla star« grofica Se-čenijeva in ji na smrtni postelji izročila zanj deset tisočakov, ker se ga je vedno spominjala, »aj je bil tako pogumen in pošten fant Dalje mn je pisala, da je sama nevesta in se bo kmalu poročila. In Jože je trenutno zagledal pred svojimi duševnimi očmi obraz stare čudaške grofice, ki »n je bila re« naklonjena, felel ji j« io pokoj. 5» »Kjer vrag počepa, rase debela repa'« ca je podražil Petrač. ko je videl, da ima Jože spet bankovce v r->k:. ?enin je vstal, da bi govoril, »ksmeio peljejo!« je nekdo zakričal, ledaj so se odprla vrata in vstopila je »kamela«. >kame!a< sta dva moža. eden k oraka spredaj, a drugi gre v pasu -klonjen /a njim iu ga drži za boke. sprednji ima na palici velik lonec. \se je pokrito z debel i ponjavo Pisker je še posebej pove/an. da bolj sliči kamelini glavi. »kamelo« je posanjal stari snop. Moško je korakal poler nje in se veselil, 'aj je z ia j malo kdaj prišel do pijate. aredi sobe se je »kam-dac ustavila »Meni kožo. tebi figo « se je zadri stareši ia. ki je takoj vstal in šel k-ip.,vat kameli'. . k •• ■,. kajti le /a kožo barantajo na siatbah »Koliko pa da'« ga je vprašal Miop vel ponosen, da je lahko enkrat o;i prodajal bogatemu Petrafu >Naj bo deset litrov!« odvrne starec. Mladeniča, ki sta bila pod ponjavo. Ma bila koj zadovoljna, saj sta od same žeje kar zijala Sprednji se je od veselja zazibal in pomajal »kamelino« glavo, da je louec kar zalkrul ' »Kamela je lačna'« se je nekdo oglasil »Naj bo lačna ali ne. najmanj 15 litrov ra Snop '>a ^ kl,Pf'ia ikleaJen4' o?'asl trgf,PreTef ie' ne daui toliko'« ugovarja Pe- »Preveč za take svate? Pa če bi zahteval še enkrat toliko bi bilo premalo. Toda žival *■ mi smili, kamela je trudna in počitka potrebna zato sem vam kožo tako poceni ponudil., i; ugovarjal Snop. Pa se je pošalil ženin »Stare-in«, le kar kupile jo kau .li kui! j<» res nekaj vredna! D,il si b ,m i/ n;e u-ir^jitl čevlje, ki jih vse življenje ue b"U, -'al'« »če ženin deje, je pa druga re, t odvrof Petrač in udari s plo>ku roko i p inudeno Sno-povo desnico. "•tari Jeran. ki sedi v bližini, pa lopne i p»-lii"" [>o piskru in zavpije: »Na, »kamela«, kar pogini Nam kožo, na pa figo « l onec se razbije in .k.imela «se zvrne »• tla. l'»da živ al ima patj<' sneti kožft prično vleči /j vrv fantje, ki - > zu!.aj, in ki In* čejo biti tudi deležni rujnega \inca. Nekaj čj>a se napenjajo in vlečejo yaak m jo »tran. naposled fantje pu-te. da jih čejo z vrvjo »red v hišo, «aj se na mizi »mejej0 ;tefa:ii in povsod \ hiši je veselje ia :ad<^anj(' kamela je prodana, fanta zlezeta izp"d P* njave, p-:družijo se ostali in vsi se zasujejo" zapojo. ^ ečeri se. ~-tari Petrač je siopil na prag kakor no žareče morje se lije z neba slepeče rulasU slapovje. obliva gorice in jih obžarja. i« uj1"' stveno plamte. ■■•'tarec se ves zamakne vanje, obraz u"1 H' Sije v bleščavi, ko uho sklene roke in Jih ne kakor k molitvi Dodatek Sam sedim v svoji sobi in pregleduj'™ svojo povest. Tedaj uekdo močna poz™11 vstopi pismonoša in mi izroči i okorno " pisano pismo. °dorem ga in Jit»mi U—siti: Ob dvajsetletnici svetovne morije (Nadaljevanje) Pri nemških kmetih v Pšeničnojein je bilo jela dovolj, pa tudi dela ni manjkalo. Nekateri posestniki pa so ujetnike glede dela precej izrabljali. Moj gospodar mi je dal kaj malo počitka. Tudi lenkotu pri Nemcu Niklnu niso cvetele rožice, saj inu skopuh ni pre&krbel niti predpisane delavne obleke. Ko je Jenko to dejstvo gospodarju očital, je bil ogenj v strehi. Jenko se je pritožil pri vaškem načelniku, ki je sklical gospodarje na posvet. Sklenili so, da dobi vsak ujetnik od 12. maja 1916 dalje liraiio in po deset rubljev na me&ec, torej še vedno le 33 kopejk na dan, dočim je imel ruski hlapec, ki ni nič bolj uaporno delal kot mi, rubelj in še več dnevne plače. I'ar drobtin! Koncem maja 1916 so izvršili Rusi na gališki fronti proti Avstrijcem velik nastop. V prvih desetih dneh ofenzive so Rusi vzeli Avstrijcem: 1 generala, 3 poveljnike polkov, 2467 častnikov, 5 zdravnikov, 150.000 nižjih činov in 103 topov. — V maju je umrl predsednik kitajske republike juanšigaj. — Tiste dni je na bojni ladji Ilampchire« potoval v Rusijo angleški vojni minister lord Kičener. Germanska podmornica je angleško ladjo uspešno napadla in »Ilampchire« se je pojjreznila v morje in z njo lord Kičener z vsem štabom in vsem moštvom. — Nemci so v bojih |>red Verdunom izgubili doslej 450.000 mož. — Koncem junija 1916 sem zvedel, da je odredila Romunija splošno mobilizacijo. — V četrtek 22. junija 1916 je bil praznik presv. Rešnjega Telesa. Vrezec, Blagojne in moja malenkost smo šli v 12 km oddaljeno Cernigojko k Jenkotu. Vrezec, Jenko in jaz smo se ob tej priliki fotografirali pri ženi bivšega učitelja. Dali smo 6 rubljev za 12 slik. Nazaj grede srečamo nekega Nemca ki nas ni hotel sprejeti na voz. Za njim vozeči Rus pa nas je še sam jiovabil na svoje olojtrnee«, čeprav je imel zelo slabega konja. — Med drugimi, ki so se naveličali črezmernega poljskega dela, čeprav so nam Nemci v Pšenično-jem zaslužek nekoliko zvišali, sem bil tudi jaz. Potožil sem gospodarju Petersu, da že težko opravljani posle, za katere sem k njemu prišel. Delavno obleko mi je sicer Peters dal, ne pa dobrih čevljev. Ko smo prvi dan s strojem želi pšenico, sem Drngi prijatelj! Nu/llulljum Vum, du bomo prihodnji torek ptu/.novuli poroko. Oženil se bom s Petrnčcvo Angelo. Nevesta me iinu rada in aui, du bom srečen, saj mi je dokaj všeč in pu svojo obljubo bom spolnil, ki sem jo dni dragi rnnjki Reziki mi smrtni postelji. Pridite prav gotovo! Vsi vhs povabimo! Iskreno \us po/drnvijarn Vaš kovač Martin. Pisano v Ostrožniku, dne 5. aprila 1935. Sonce sije skozi okno in žarki plešejo ]>o črnili okorelih črkah. Zaprem oči. Pred menoj se v duhu pojavi drobno in ne/no obličje ranjke Rezike, u poleg nje zusije prijazni, zdravi obraz Petračeve Angele. In zdaj ju ne vidim, slutim v obeh obrazili nekaj sorodnega, stičnega, du se kar spojita pred me-""i v eno ljubko dekliško obličje, ki tnkoj zdrkne iz spomina. lam /.unaj pa poje sinica in o/nanju pomlad. Konec. SLOVENEC« je edini slovenski katoliški dnevnik. Piše v duhu Katoliške akcije. — Stane na mesec 25 Din. — Pišite, da ga Vam pošljejo sekaj številk brezplačno na ogled. — Naslov: »Slovenec«, Ljubljana, Jugoslov. tiskarna. bil določen za to, da 9nope. ki iih je stroj sam zvezal in na stran metal, pobiram in nosim na kup. Ker nisem imel primernega obuvala, sem si pri tem dehi po ostrem Strnišu močno ranil obe nogi prav tja do kolen. Tedaj sem izjavil gospodarju, da pod takimi okolnoslmi ne bom več delal. Gospodarjev sin je bil poklican v Berdjansk na nabor. To priliko je uporabil za zglasitev pri okrajni upravi, ki je razpolagala z ujetniki. Tam je gospodom povedal, da nisem za težko poljsko delo. Okrajna uprava ie dovolila, da se vrnem v Berdjansk, česar sem bil zelo vesel. Zakaj v tem mestu je bila tudi katoliška hiša božja. Dne 14. julija 1916 sva z gospodarjevim starejšim sinom zapustila menonitsko Pšeničnoje in okrog jx>lnoči sva bila z vlakom v Berdjansku. Iskala sva prenočišča in ga končno našla v nekem nemškem hotelu. Postelje ni bilo več na razpolago, pač pa sva stegnila svojega rojstva težk; kosti po starem biljardu in noč, kolikor jo je še bilo, prav dobro prespala. Dopoldne sva pri okrajni upravi hitro opravila. Nato me je Peters povabil na obed, ki sem ga pa plačal — sam. Peters se je vrnil v Pšeničnoje, jaz pa sem ostal na »pitatelnem punktu«, nekakem zavetišču kamor so prihajali ujetniki na začasno bivanje in dobili poleg prenočišča precej dobro hrano. V zavetišču je bil sicer tudi ruski stražnik, vendar smo se nekoliko svobodneje gibali, tako, da bi bil kar rad ostal dalje časa na iem mestu. Ni mi bilo dano. Že 15. julija 1916 pride v zavetišče pisar z okrajne uprave in pove, da pojdem z drugimi »feldvebli« za »Aufsichtsšarža« na kmete, kjer dela pri enem gospodarju več kot 10 ujetnikov. Torej mi delali ne bo treba, samo nadzoroval bom. Dne 17. julija 1916 na vse zgodaj je prišel pred »pilatelni punkt« (zavetišče) v Berdjansku policaj. Kmalu je pridrdrai tudi voz in odpeljali smo se trije »seldvebli«, policaj, voznik seveda tudi iti končno moja malenkost, ki mi je okrajna uprava v ruskem Berdjansku črno na belem dala to, česar v Avstriji nisem dosegel, namreč »feldvebelsko« čast. Iz berdjanska nam je bila pot proti vzhodni strani. Napisal sem si sledeče kraje: Dmitrijev-ko, Novo Aleksejevko, Lozanovko (več kot 5 km dolga vas), nato trg Nagajsk, kjer sem okrog 2 po-jx)ldne obedoval. Sledil je savkaj, veleposestvo Nemca Sudermana, kjer so nam dali večerjo in kjer so 3 pravi feldvebli končali svojo vožnjo. Midva s policajem pa sva peljala še več kot 15 km dalje. V Astrahanko, ki je bila naju cilj, sva privozila šele ob 1 ponoči. Iz Berdjanska do Astrahanke smo naredili 120 vrst. (Vrsta je nekaj več od km). V tem času smo petkrat premenili konje. V Aslrahanki me je policaj izročil velikemu posestniku Andreju Bolotinu, ki me je prijazno sprejel in mi odkazal prvo noč prenočišče v mali verandi. Predno je šel spat, mi je razodel, da so mu avstrijski ujetniki ki jih ima deset, napravili že precej škandalov, zato pričakuje od mene, da jih bom kot feldvebel uspešno krotil. Jedel bom skupaj z družino in 12 rubljev bom dobil na mesec v denarju. Moje delo bo samo to, da nadzorujem ujetnike pri delu na polju in doma. Sijajno, kakor nalašč zame! sem si dejal v tisti pozni nočni uri. Drugi dan, dne 20. julija 1916 me je moj novi gospodar Andrej Nikiforovič Boiotin predstavil de-selim avstrijskim ujetnikom romunske narodnosti. Rekkel je, naj jim zabičim to in to, ker njega, ki zna samo ruski jezik, nič ne razumejo. Napravil sem jim precej dolgo »pridigo« v nemškem jeziku. Romuni so poslušali z odprtimi ustmi in z vojaško resnobo. saj so zrli v meni pravega avstrijskega »feklvebla«. Debelo me je gledal tudi gospodar Andrej Nikiforovič in kar dobro se mu je zdek), da sem nastopil s tako odločnostjo. »Horošo, horošo«. (Dobro, dobro), je vzklikal in odšel zadovoljen v hišo, jaz pa sem se z ujetniki začel jx> domače razgovarjati. Vprašam, kdo zna nemško? Nobeden. Kdo pojmuje rusko? Nobeden. Vseh deset mož je razumelo samo romunski jezik, ki se ga nikdar nisem učil, še manj pa govoril. Ob gospodarjevi navzočnosti sem torej »pridigal« sam sebi. Tega Andreju Nikiforoviču seveda nisem povedal. Bo že kako šlo, sem se tolažil. K mojemu gospodarju je hodila pomagat tudi Ana Bjelova. Dekle 30 let je imelo lep j«iiinek, njena duša pa ni bila jjreveč bela. Zanimalo jo je, kakšno šaržo imam. Pa sem se ji res nalagal, da sem bil doma oficir, zdaj sem pa »feldvebel«. Re-vica je imela bujno domišljijo in je bila tudi nekoliko pesniško navdahnjena. Tožila je: Jaz ljubim vse, a mene nikdo. Prosim sem jo, naj mi pove nekaj ruskih narodih pesmi, da si jih najjišem v spomin. Pa mi jih je naštela, seveda same ljubavne. (D»4]e priho-taJH). Pomembna odredba prosvetnega ministra Prosvetni minister Cirič je podpisal pravilnik o izvrševanju verskih dolžnosti učencev narodnih šol. Po tem pravilniku so učenci ljudskih šol dolžni izvrševati predpisane verske dolžnosti. Zanemarjanje teh dolžnosti se bo kaznovalo po predpisih § 61 zakona o narodnih šolali. Pri tem se bodo upoštevale individualne, krajevne in socialne razmere posameznih učencev. Ob začetku prve ure bo vsak dan eden od učencev glasno odmolil sledečo molitev: >Prosimo Te, vsemogočni Bog, da naše delo napojiš s svojo milostjo in da ga spremljaš s svojo pomočjo, da vsaka naša molitev in vsako naše delo s Teboj prične in s Teboj pričeto konča Stvarniku v slavo, staršem v radost, domovini v korist.«' Po končanem pouku bo istotako eden odmolil: »Hvala Ti za vse dobrote Tvoje, vsemogočni Bog, ki živiš in kraljuješ na vekov veke. Amen.< Na vseli narodnih šolah Jugoslavije se bosta praznovala po tem pravilniku praznika: 1. december (dan Zedinjenja) in 6. september (rojstni dan kralja Petra II.). Splošni šolski prazniki so vse nedelje, praznik svetega Save, praznovanje Strossmayerja 4. februarja, praznik sv. Cirila in Metoda 24. maja ter Vidovdan kot splošna kulturna in lia-uarodna šolska proslava. Razen teh se bo praznoval 30. april v spomin Zrinjskega in Frankopana in se bo prva ura pouka uporabila na vseh narodnih šolah za priložnostno predavanje. Ce bo pa v teh dneh v cerkvi kaka spominska služba božja, se morajo te udeležiti tudi vsi učcnci narodnih šol. Proslava sv. Save obstoja iz dveh delov: iz verskega in posvetnega. Verskemu delu morajo obvezno prisostvovati vsi pravoslavni učenci, ostali ]>a se k temu ne smejo siliti. Svetnemu delu te proslave pa morajo prisostvovati vsi učenci brez izjeme. Učenci narodnih šol so dolžni sodelovati ob priliki posebnih verskih slavnosli, kakor pri sprejemu verskega poglavarja, blagoslovitvi cerkva ter drugih verskih slovesnostih. Odlok o sodelovanju bodo izdajale banske uprave. Učenci rimsko-katoliške veroizpoved di bodo nadalje praznovali sledeče praznike: Mali Šmaren — 8. septembra. Vse svete — 1. novembra, Brezmadežno spočetje — 8. decembra, dan pred božičem, božič in Štefanovo, Novo leto, sv. Tri kralje, Svečnico, Jo-žefovo, Marijino Oznanjenje, veliko noč (šest dni od velikega četrtka do fretjega dne po veliki noči zaključeno), Markov dan — 25. aprila (učenci morajo tega dne biti pri sveti maši ter se udeležili procesije), prošnje dneve, ponedeljek, torek, sreda pred Vneboho-dom (učenci morajo biti pri sv. maši in procesiji), Kristusov vneboliod, Binkošti, bin-koštni ]>onedeljek, sv. Rešnje Telo (učenci se morajo udeležiti procesije) in sv. Alojzija — 21. junija. Učenci narodnih šol morajo trikrat na leto prejeti sv. zakramente, in sicer o božiču, veliki noči in ob zaključku šolskega leta, to pa v sporazumu i veroučitelji na šoli. Pravilnik o izvrševanju verskih dolžnosti učencev na narodnih šolah tudi predpisuje, da je nedelja dan počitka za vse učence ter se jih radi tega ne sme zaposlovati brez velike potrebe za Solo (priprava za koncerte Is drugi sestanki). V krajih. kjer »o cerkve oddaljene od Sol »eč kakor 4 km. učencem ne bo treba hoditi korporativno k st. maši. Pogrebov se bo šol-aka mladina udeleževala samo v slučaju, če ■mre kak Šolski tovariš ali kaka oseba, ki si ie pridobila zasluge za šolo in domovino. O le m odloči starešina na šoli. ^ Ljudskošolska mladina mora hoditi ob •edeljah in praznikih k sv. maši. V smislu g§ 78. točki 5. in 145. točka 1 in 3 zakona o aarodnih šolah bo učiteljski svet skupno z reroučiteljem dotične šole v začetku leta določil način vzdrževanja reda v cerkvi. Ob takih prilikah bodo učitelji vodili šolarje •erkev. Xa šolah, ki jih obiskuje vsaj 60% ali več »čencev kake veroizpovedi, veljajo njihovi prazniki kot splošni prazniki za celo šolo. Veroizpovedim, katerih učencev je manj kot 00%, se priznajo samo njihovi prazniki. V dneh. ko pride v šolo manj kot petina učencev, se ostalim učencem ne sme dajati šolskih Balog. Sme se samo ponavljati in izpraševati predelano gradiva Učencem, ki izostanejo od Šolskega pouka radi priznanih praznikov, se le zamude ne smejo beležiti Ta pravilnik »topi v veljavo t dnem objave v »Službenih Kovinah <. Gostilna Briški, Ljubljana bo iaela za fin evbar. kongresa traven Stadiona »elik prostor : ribliino 100 *ed-»ier. katera bo nn-dila obiskovalcem najbo jšo pijafo ter topla in mrda Jedila po laernin cenah. Se priporoča Br«ki f f Hflf trboveljski in spi tski, Daial e prvo-vrstio banatsko pšenieoo moko. debele io drobne otrobe, razna krmila, krmilni ove* in nmetna gnojila ima po najnižjih cenah vedno v Skrivnost i ogi: EkMM,ljM|aia,: Pomudimo se za hip pri besedi skriva««*. fceseda skrivnost ima več pomenov. Ce mi kdo nekaj zaupa, zaupno pove in m« prosi, naj ostane vse to med nami, naj zaupane stv ari nikomur ne povem, potem je to naivna skrivnost. Mogoče je kdo po svoji službi dolžin molčati o raznih stvareh in opravilih, ki mu jih nalaga služba. V tem pomenu so I skrivnost vsi grehi, ki se jih obtožujemo pri spovedi. Kolikokrat slišimo govoriti in dopovedovati o uradni tajnosti, kar ni nič drugega kakor skrivnosti, ki so nam navadnim Zemljanom prikrite. Skrivnost je spet vsako dejanje, vsaka resnica, vsak nauk. ki ga s svojim umom. s svojimi zmožnostmi ne morem prav razumeti, mu ne morem priti do dna. Svet se zgraža nad skrivnostmi naše vere, nad skrivnostjo sv. Rešnjega Telesa. Ne pomisli pa, da inamo na svetu vse polno skrivnosti. ne samo na polju verskih resnic, tudi drugod. Narava je delo božje. In ker je delo božje, zato se moramo tudi v življenju in delovanju narave sprijazniti s skrivnostmi. Kdo izmed vas mi more zadovoljivo pojasniti delovanje elektrike: sveti, greje, kuha, ubija, zažiga. goni tovarne... Morebiti bo začel s stavkom: Elektrika je sila, ki ... 2e dosti Sila? Kaj pa je to, sila? Zakaj pa tako različno učinkuje? Pa mi pojasni skrivnost tičje selitve v spomladi in v jeseni! Vem, da boš začel govoriti o nagonu, pa te bom precej poprašal: Odkod pa je ta nagon? Zakaj po cele mesece spi. potem se pa spet vzbudi? Zakaj ga žival začuti včasih preje, včasih pozneje? Svet govori o dolgih in kratkih radiovalovih. Dobro. Pa mi jih pokaži, kje so, kako se gibljejo in še to in ono. Skrivnost, kaj ne? Pojasni mi. če moreš, kako m more zrakoplov dvkmai vso svojo teio t trak? AH ni nastajanje voj in razpadanje življenja tudi skrivn^M^ mi moreč pojasniti skrivnost mišljenja Ji nja? Kako to, da mojih misli m zelja ne * diš? Ali m koklja na vašem dvorišču gb nost? Povabi svojo družinico z glasom, kj " mlade živalice prvič slišijo v svojem življ«^ Povabi jih ki piške razumejo njen glas ia?1 dejo k njej. In spet da od sebe drugačen /k ki opozarja na nevarnost. Drobne živalic*!, prvič slišijo, ga poznajo in se skrijejo. Zakaj? Pojasni mi, če mi znaš! ' Da, prijatelj! Marsikaj v .življenju je „ nas knjiga, ki je, po svetopisemsko povedam zapečatena s sedmerimi pečati. Vidimo, gfo, damo, kako 56 godi to in ono. pa u^ vem pravega vzroka, zakaj se mora tako goditi. Brinje v is živi jen te Gospodarstvo je zato osrednja točka, v katero se steka'jo rsa prizadevanja marksističnega komunizma in ono je končno menio za presojo javnega in zasebnega življenja kovanja Komunistično gospodarstvo je za mark^i-•to tisto čarobno sredstvo, ki bo rešilo vsa človeška vpra-fcnja m ustvarilo raj že na tem svetu, zato se mu mora podredih ter mu služiti prav vse drugo. Velika večina STIi.r,Ob7T1Uymi0 d*na3nj° »'jetsko Rosi,o. govori tud' ^ predvsem o uspelosti in neuspelo*« ogromnih potzkusov. ki jih dela SSSli pri ustvarjanju komunističnega gospodarskega reda in tudi presoja £ ^ komunizem navadno le s tega vidika. Pristaš kapi-tal is ti finega dniraboega red« 1» odklanjal in tajil kratko |nn*te vse. Ur *> ustvarili boljševiki morda tudi k^ »ocijalističnenia gospodarstvu naklonjen člo-Tek bo M molče mimo vseh boljieviških barbarstev in bo poveličeval te njih gospodarske uredbe, čeprav ,i(w odklanja njih prastaški materijalizem. Oboje ie Mpa&»,kmjh gospodarstvo je sicer zelo važen, vendarle m sam del t resnici take mnogiostranskega življenja po- sameznika in družbe. Gospodarstvo Se ni življenje samo, temveč le sredstvo za življenje. Glede na to smo skušali tudi mi očitati marksistični komunizem, kakor se uveljavlja v sovjetski Rusiji, na vseh poljih njegovega udej-stvovanja, kajti le tako bomo dobili o njem res vsestransko sliko, a prav posebco pozornost moramo pa vaekakor posvetiti tudi sovjetskemu gospodarstvu. Politična oblast v obliki diktature proletarijata je bila ruskim boljševikom sredstvo, komunistični gospodarski m družabni red sploh pa cilj vseh njih prizadevanj m stremljenj. Kakor se je marksistični komunizem ie od nekdaj jako malo ukvarjal s podrobnimi načrti o izvedbi tega cilja, ker j* vedno trdil da mu že razvoj kapitalističnega gospodarstva sam pripravlja pot, tako «o bdi itudi ruski boljševiki trdno prepričani, da bodo brez Vf^VeiSV. V m***ih Priredili dotedanji za- sebno kapitalistični gospodarski red v Rusijj v komu_ mstičnega. isploh je za vse komunistične smeri po vsem nlfnJT' naiVna Vera- da imai° ^ino one v rokah ^ U,,^in0 dobn> ln konfno rešitev tako zapletenih gospodarsk.b vprašanj, ki so odvisna od sto in - bili izprva tudi trdno prepričani. da „h bodo rešili kar čez noč že s samo *ociia £nk t ^za se zorstvo delavcev" UitT! '10 * ^^ ^ prepričani d, ^ L®™1' Mlvnosti » WH izprva državnika^' t^TL ^ kuharifa P-vzeti £sle izvajalnih sredstev i ^ ^ te pri °«^rstvu pro? li^irim I,Si emvse Jlh'Udi podmiabiti (socija- I»četka inSzirani °b ^ ^^ ^ takoj £ rallI,rano d™>vno vodstvo gospodarstva, ki RAZNO Zakon o asodi priprti' tta kitajska vlada. Z.k« bo imel dva delt in N bo prvi nanaial oa i«' »ko. drugi oa oa sot^a modo. Zakon bo vseboril t odi predrLte za kadil« in flede obleke tuicei a da« njihovega bivanii M Kitajskem 7 ranjence, oa kS črnskega sveta. — V ob-činskem avetu induatrfl-ikeža mesu Lodz oa Polr skem imaio večino !tr»«; I ke. ki so v opoziciji pi I reiimu Razmere so pete: na zadnji seii » » tako sooDriieli. da ie bi!« ranjenih 7 občinskih i"*' mikov, med njimi 2 telw-— V istem mestu j« puščen delavec ust"" direktorja velike tekli* ne tovarne Žalitev rvfz»f(t« k"*" letja Hitlerja odsln » prei v Nemčiji smair« » razlog ločitve "k®?1-/; hovno sodif« v je ugodik) torbi ««? zakom-a. k. je zahtev«! 1»; čitev zakoni od svoj £ ne zato kerse|e!i* izražala o H.llerjuJfri" no sodišče je .prog ločitev zakona m užaljenemu roJoljobu,^ no pa poslalo v »P«*" oadalnje postopan)' r>« s^ * fit raste ni nekem ku Nizu Alaik«. «JflRfl» čevlji odprodajamo Čevlje po 10—30 % znižanih cenah. JARA čevlji PRODAJALNA ČEVLJEV JARA vse dni EVHARISTIČNEGA KONGRESA so trpežni, okusni, pa vendar najcenejši. LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 20 idrclifc in shranile Vsem, ki pridejo na evharistični kongres, nudim ugodno priliko. da se zelo poceni oblečejo. Radi po o'ne izpraznitve zaloge nudim dannke obleke Se od 45 Din naprej. Mota ko jesenske in itnisUe piašče skoraj za po oviSno ceno. Moške srajce kravate ter vse ostalo blago dobite po najnižjih dnevu h cenah. Prepričali se bodeie o nizkih cenah. I. TomSlt, Sf. Petra cesta 30 0 delo. V nemških mestih \Vismarjii in [•jnbeku j)a kažejo kot hudičevo delo nekaj, kar ni zlo in je povrn Se v cerkvi postavljeno. V Wismarju """jo namreč okoli krstnega kamna na po-•"<'»110 čudne načine ^prepleteno in izdeln-!'" železno ograjo Kje imajo prečudni zavoji začetek in konec, tega tv danes ne morejo do-K«iiti. Tudi se ne ve, «« bi kdaj kak umetni *ovač to delo napravil. Parkrat v zgodovini t" skušali, posneti to £'<""<> »grajo, pa ni •'o. Zato Je splošno zavladalo mnenje, da je ,0 železno mrežo skopal sam hudič, da bi za-oranil pristop h krst-»emu kamnu. i se je potem v poznejših letih le izpopolnjevalo. Nekako vrhovno vodstvo tega podružabljenega gospodarstva naj bi imel ^Najvišji gospodarski svet«, ki so ga organizirali že dne 13. decembra 1. 1917. Poskušali so uvesti komunizem v vsem obsegu, to je s podružablje-njem vseh proizvajalnih sredstev, ustvariti enotno državno vodstvo vse smotreno zgrajene proizvodnje, odpraviti denarno gospodarstvo sploh, uvesti družabno preskrbo-vanje prebivalstva z vsemi potrebščinami naravnost v blagu in družabno ureditev dela. Glede na to so pridržali v ustavi tudi reševanje vseh gospodarskih vprašanj skupni zvezi (SSSR), samo kmetijstvo so prepustili izprva do neke mero posameznim zveznim republikam. Kakšne uspehe je ta »vojni komunizem« (od 1. 1017. do 1921.) doživel, smo že slišali. V par letih je kratko in malo uničil vse rusko gospodarstvo in pahnil prebivalstvo v nepopisno bedo. Prepovedali so zasebno trgovino skoro z vsemi vrstami blaga, socijalizirali vsa industrijska podjetja razen najmanjših in uvedli prisilno oddajo kmetiških pridelkov. Toda s tem sta nastopila namesto obljubljenega raja lakota in pomanjkanje, kakršnih ruska zgodovina ni pomnila. Strašne posledice tega čistega komunizma, ki so ga začeli uvajati že v novembru 1. 1917., so končno prisilile boljševike k popuščanju. Spoznali so, da so privedli družbo v gospodarsko brezdno. Toda pri tem nikakor niso obupali nad izvedljivostjo svojih komunističnih nazorov, temveč so začeli iskati le novih oblik. Da preprečijo najhujše in gospodarstvo zopet nekoliko vzpostavijo, so izddli spomladi 1. 1921. znani dekret, s katerim so uvedli »Novo ekonomsko politiko« (Nep) in ki jo je potrdil na Leninov predlog X. komunistični kongres na svojem zborovanju od 8,—16. marca I. 1921. Ta nikakor ne znači, da so se morda odredili komunizmu, temvetS so dovolili gospodarstvu le kratek oddih, obenem so pa 2e tudi začeli iskati novih oblik, s katerimi bi ga izvedli. Lenin je tedaj izjavil: »Naš prejšnji program je bir teoretično pravilen, praktično pa neiz-ved*-Ijiv.« Zrahljali so začasno dotedanje strogo delavsko nadzorstvo nad gospodarstvom, ki se je izkazalo za nesposobno in dovolili so mali trgovini, obrti in mali industriji ter kmetijstvu vnovič svobodno gospodarjenje, ohranili so pa v svojih rokah še vedno veliko industrijo; veliko in zunanjo trgovino, promet ter bankarstvo. Tako ie nastala nekaka mešanica svobodnega (zasebno-kapitalističnega) in komunističnega gospodarstva. Toda tudi one panoge, ki so jih obdržali v svojih rokah, so od leta do leta bolj izgubljale značaj pravega komunističnega, družabnega gospodarstva. Ker se je izkazalo^ ds družba, zastopana po delavskih obratnih svetih, nikakor ni sposobna vodili niti najmanjšega podjetja, so morali vedno bolj poostrevati državno nadzorstvo, obenem pa prevzemati v svoje roke tudi vrhovno vodstvo vsega gospodarstva sploh. Ker se je ob revoluciji ustanovljeni >Najvišji gospodarski svet« razvil medtem zgolj v nekakega voditelja industrije, so osnovali spomladi 1. 1921. novo ustanovo, to je »Gosp lan« (Državna načrtna komisija), ki naj bi stala ob strani vrhovnim sovjetskim oblastem pri urejevanju in vodstvu vsega gospodarstva. Potreba po takem strokovnem svetu se je pokazala že 1. 1920., ko so začeli ustvarjati svoj prvi veliki gospodarski načrt, to je načrt za elektrifikacijo vse SSSR. V naslednjih letih se je potem še bolj pokazalo, da sam Nep še ne zadostuje za ozdravitev zavoženega gospodarstva, zato so vedno bolj omejevali prvotno oblast »Delavskih obratnih svetov« ter uvajali strogo centralizirano državno vodstvo vsega tistega gospodarstva, ki so ga ohranili v svojih rokah. Naročajte »Domoljuba!" ž Za evharistižni kongres Gosposvetska 16 — Senčnat Trt se bodete najbolje počutili na vrtu Restavracije pri ..LEVU" z Novo angleško vlado je sestavil konservativec Baldwin. V tej vladi sta kot Člana MacDonald in njegov sin. Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali o|e prostor vetja za enkrat Dlo 5. Naročuiki »Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske po trebščfne ali prodajajo svoie pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov alt vajencev In narobe. Kovali iihnitoiBlic! Vsakovrstno železo in jeklo, Sine za kolesa, osi in vzmeti, vijake, kovaško orodje in vso železnino nudi po nizkih cenah Fr. Stup*ca, trgovina z železnino. zaloga poljedelskih strojev razstreliv in čebelarskih potrebščin — Nakup starega železa in diugib kovlD. Ljubljana, Gosposvetska c. 1. Izredno dobra innecnea oblačila moško perilo itd kupite najbolje pri Preskerju. Sv. Petra cesta 14. Rro]aikigB«aitnca takoj sprejmem. Pe-ternet Franc, kroj&žtvo, Trebelno pri Mokronogu. 1m ba hm ms krasno iz- za lOBjres dt]1,niba. ronu tri zastonj Kažejo vreme zanesljivo za 24 ur v naprej. Le za strošek Din 5.—vznam-kab na naslov „Baro-meter" Liubljana I. poštni predal 18. Slnilllala pošteno. aiaiHIB)Bpri,ino 20 do 25 letno za hišna in poljska dela sprejmem. Štrukelj, Drivlje 84. Rupfm posestvo v ljubljanski okolici. -Ponudbe z navedbo cene na Likar Ignac, Zg. Šiška 5 Opozorila nega kongresa. Priložnost imate <>b tem času za smešno nizko ceno kupiti že malo rabljena kolesa šivalne stroje, otroške vozičke, glaz-bila in še različne druge predmete ki odgovarjajo novim a so zato še več kot polovico cenejši edino v Liubljani pri »Promet« (nasproti Križanske cerkve). — Ako imate kaj za prodati, ponudite istotam. Rahla krepko, pošte-UIRII nib staršev sprejmem takoj v pomoč gospodinji. Ponudbe na upr. „Dom." pod Spretna v ročnem delu šev. 7321._ Hnuiho dekle ali fant star od 17 let dalje se sprejme Mihael Kočar, Slape25 p. D. M, v Polju. n.ii sobne in krušne, r»U, najcenejše naj-trpežnejše in že nad 40 let preizkušene, ima stalno na zalogi Anton Gregorc, pečarija, Mali Mengeš 25. Delajmo na to, da so otroci prešinjeni s strahom pred grehom in z ljubeznijo do čednosti; potrudimo se zato po svoji možnosti, da vlada brez prenehanja Bog v njihovih srcih. — De la Salle. Vse posetnihe Evha-rlstltnega Kongresa vljudno vabimo, da si ob tej priliki ogledajo nato veliko izbiro manulakturnega blaga, damske in otroške kontekcije, krasno izbiro moških srajc, svilenih in bombažastih maje, dežnikov, kakor vse vrste raznih malih stvari primerne za spomin, vse po za ta čas izredno znižanih cenah. Se priporoča r. I. Goitcar LJubljana, Sv. Petra ceeta 29 Trgovina je odprta na av. Petra dan dopoldne od 8—10 ln popoldne od 2—6 ure. 100 tiso« vojakov je baje postavila Anglija v Sudanu na mejo Abesinije.__ Obrtniška razstava D. J. O. za <■•■ •vharlstUnaga kongresa v Liubljani Domači marmor in grauit Kamnoseška tvrdka Fran jo Kunovar, pokopališče Sv. Križ-Ljubljana, javnosti dobro znaAa po svojih solidnih in originalnih delih, nas namerava presenetiti in seznaniti z lepi- mi domačimi marmorji in graniti, katerih dosedaj javnosti še ui pokazalo nobeno d tovrstno podjetje. Na Obrtniški razstavi v Ljubljani na Liceju, katera traja od 29. junija do 14. julija 1935, Vam je dana možnost, da si ogledate vzorce domačih marmorjev in granitov, osobito opozarjamo na to izvanred-nost stavbne strokovnjake, učiteljstvo, strokovna društva, kakor tudi one, kateri bi imeli namen dolati grobnice ali nagrobne spomenike, katerim je dana možnost, da si z malim denarjem postavijo lep spomin. »Svoji k svojimi je geslo zgoraj imenovane tvrdke, katera priporoča domač r.enadkriljiv naravni materija!. Javnost se pridružuje njenemu mnenju, da odvrača uporabo inozemskega mate-rijala. Tvrdka se je zavzela z vso vnemo za povzdigo krasnih domačih marmorjev, zato ji v tem pogledu izrekamo zahvalo; na javnost pa apeliramo, da jo podpira z naročili. Vstop na razstavo je vsakomur mogoč, ker je vstopnina samo Din 3 za osebo. Ker se razstava vrši ob času evharističnega kongresa, je mogoče vBakemu obiskovalcu z dežele poseliti razstavo ter mu je dana možnost, da bo potom numerirane vstopnice ob zaključku razstave izžrebana njegova vstopnica ter dobi na podlagi iste darilo tvrdke Kunovar, vredno več tisoč dinarjev, v obliki velike dekorativne vaze iz podjieškega črno-belo l:sa-stega poliranega marmorja. S tem darilom si olepšate svoje stanovanje ali vrt Vazo si lahko ogledate na razstavnem prostoru. Žrebanje nuineriranih vstopnic se vrši ob zaključku razstave na vrtu Liceja v nedeljo, dne 14. julija ob 7 popoldne. V primeru, da lastnika izžrebane vstopnice ne bo na licu mesta, se ista objavi v časopisih. Če rabite prvovrstno ZMake, Strešnike IM., M obrnite na opekarno Opeka družba io.il Ullfcl|aill (Miklošičev« cesta št. 6) Opeka se na zahtevo po ceni dostavi na dom, tudi na deielo, z lastnim avtom. Zastopniki se sprejmejo. Naroči in plača se lahko tudi v Ljudski posojilnici v Ljubljani. OBJAVA. Podpisani Bogataj Franc, posestnik v Kaivdršah št. 23 — Pilpah — opozarjam vsakogar, da nisem nikdar nikogar pooblastil, da M smel iz mojega posestva: zemljišč in gospodarstva karkoli prodajati, odvzemati, »eikati v mojem gozdu ali karkoli odnašati, si prilaščati aH si moja stvari in imetje na posodo jemati. S tem vse to izrecno vsakomur prepovedujem. Izjavljam, da nihče ni upravičen za moj račun Ji ■na moj račun uprave mojega posestva delati kakršnekoli kupčije, zlasti nisem odgovoren za dolgove, če bi jih kdorkoli napravil na moj račun. Nobene tako napravljene obveznosti v bodoče ne bom več plačeval in poravnaval. Nihče ni pooblaščen zame najemati poslov ali kakršnihkoli delovnih moči, Nihče ni upravičen oddajati mojih prostorov v najem ali koga »prejemati v hišo. Vso upravo mojega posestva sem si osebno zase pridržal. — Ljubljana, Kandrie, dne 23. junija 1935. — Bogataj Franc. Vzemi solncu žarke in ne bo svetilo več; loči potok od izvira, in ne bo več tekel; loči vejo od drevesa, in se bo posušila; odstrani ud od telesa, in bo zamrl; odvzemi otroku spoštovanje do staršev — pa ni več otrok, ni sin, ni hči več. — Sv. Peter Krizolug. lOOO Din plačam ako Vam „Badlo Balsam" na odstrani kurjih očes, bradavic, trde kole, bul 1, C d. ,.Prosim 1 lonSek .Radio Balzama., ker ml salo dobro sluti", piše K Jakob Kreni, Ln-(en 4, p. Slovenj gradeo. Zahtevajte novsod samo priznano najboljše ln zato najcenejše sredstvo proti gorenjlm nadlogam ,,Radio Balsam". Se ae suši, ne hlapi; traja tuilt leto dni. Vsakemu Je na razpolago nad ;60 zahvalnih pisem. — Dobi se tudi. ali po pošti pošlje: lonček za 10 Din (predplačilo) na povzetje 18 Din. Dva 28, tri 38 Din Studolf Cotlč, Ljubljana VH' Kamniška lOa (Janševa 27.) V šoli. Pri krščanskem nauku vpraša nadzornik Rudolfa:- Povej mi kakšen izrek Jezusov, ki si ga ohranil v spominu iz zgodb svetega pisma. — Rudi nič kaj ne pomisli, marveč se kar brž odreže. »Poberi se satan!< — Nadzornik: »Oho, pa ja ne misliš name?« KRASNE ZAVESE v zalogi tvrdke A. & E. Skaberne Ljubljana, Mestni trg 10 \ Izdaja talil Dr. Gregor!) Pečjak V Uredniki Jota KošlčeJ- Za Jugoslovansko tlikarnoi Karal C«6