1 Leto XIV. I štev. 7 t E L e r 0 N UReDUlSTVA: O P R « V P < JS—65 Ib re—67 POSI OVALNICA C Pl IF PreSernovs 3. tel. 2SC POSTNI CPKOVNI I) « C II N 11.4IX) Maribor, sreda 10. januarja 1940 NAKOCNiNA NA MliSEC Prejeman v upravi ali po poiti 14 din, dostavljen na dom 16 din. tujina 30 din Cena din 1*— j POŠTNINA Pl ACANA V GOTOVINI Zvezaltalijc, Madžarske, Romunije in Jugoslavije Dne 2. februarja se sestanejo zunarvi ministri Balkanske zveze k važnemu posvetovanju o organizaciji evropskega jugovzhoda na podlagi italijansko- madžarskih razgovorov v Benetkah Intervencija za pridobitev Bolgarije PARIZ, 10. januarja. Havas. V tukajšnjih diplomatskih krogih se zatrjuje, da se bo pričela konferenca zunanjih ministrov Balkanske zveze dne 2. februarja. Na tej konferenci se bo razpravljalo največ o Italijanskem načrtu za upostavo ravnotežja na evropskem jugovzhodu, in sicer na podlagi, ki je slu. žila tudi italijansko-madžarsklm razgovorom v Benetkah. Kakor se dalje zatrjuje, sta Jugoslavija in Romunija pripravljeni pristopiti h kombinaciji, ki je b!ia zasnovana v Benetkah. Na ta način bi bil ustvarjen blok štirih držav: Italije, Madžarske, Romunije in Jugoslavije, in to poleg Balkanske zveze, ki obsega še Grčijo in Turčijo. Vendar ni izključeno, da se bosta tej akciji pridružili tudi še ti dve državi. SOFIJA, 10. januarja. Exchange Tele-graph. Turški zunanji državni podtajnik Menemedžogiu prlsps na vrnitvi Iz Londona in Pariza v Sofijo, kjer bo ostal naj-brže dva do tri dni. Menemedžoglu bo predložil bolgarski vladi posebne predloge za ureditev vseh spornih vprašanj Sovjetske žele opuste napade do pomladi Odvoz dola čet s finskih front zaradi onemogočene redne oskrbe — Proga Murmansk-Leningrad zopet razdrta — Nemški častniki za reorganizacijo sovjetske vojske HELSINKI, 10. jan. Havas. V bitki pri Raate so Finci zajeli 40 sovjetskih častnikov, med temi tudi polkovnika In načelnika divizijskega štaba. General, ki )e poveljeval uničeni sovjetski diviziji, je bil ubit blizu Kllojela. MOSKVA, 10. januarja. Havas. Sovjetski generalni štab v Leningradu priznava zdaj, da so se rdeče čete umaknile nekoliko kilometrov vzhodno od Sucmu-salmlja. LONDON, 10. jaauarja. Reuter. Finsko letalsko poveljništvo sporoča, da se je finskim patruljam posrečilo razdreti železniško progo med Murmanskom in Leningradom na več krajih. HELSINKI, 10. januarja. Exchange Te-Vgraph. Sijajna finska zmaga pri Raati e izzvala po vsej Finski nepopisno navdušenje in veselje. Povsod so se Hndje ' bjemall od veselja. Po poročilih iz Ka- relije, se zdi, da so pričeli sovjet) odvažati svoje čete s fronte, ker doslej preveliko množico vojakov daleč od vseh pravih komunikacij ni bilo mogoče pravočasno in zadostno oskrbovati z živežem. Zaradi slabe organizacije in silnega mraza je nastal na železniških progah velik nered, ki se je spremenil v skoraj popolno prometno anarhijo. — Dovoz hrane Je zastal in bile so nujno rekvirl-rane vse zaloge v Leningradu In drugih bližnjih sovjetskih mestih. Sedaj se pa občuti zaradi tega veliko pomanjkanje hrane za civilno prebivalstvo. Zpto odvažajo sedaj vse čete, ki na fronti niso nujno potrebne, na Jug od Leningrada, kjer je oskrbovanje s hrano lažje in kjer 'e še nekaj zalog. Preostale čete grade na Kare^sM ožini z vso naglico utrdbe, v katerih nameravajo preprečili eventu-*I;:1 Finski napad in prezimiti. Splošno se aričakuje. da se bo sedaj sovjetsko vr- hovno poveljstvo omejilo le na manjše izvidniške, pomorske in letalske akcije. BERN, 10. januarja. »Corriere della Sera« poroča iz Rima, da je po tamkajšnjih informacijah odšlo 20 višjih nemških častnikov v Sovjetsko zvezo z namenom, da reorganizirajo sovjstsko vojsko. STOCKHOLM, 10. jan. Stefani. Prijavilo se je novih 1000 prostovoljcev za Finsko. NEW YORK, 10. jan. Reuter. Predsednik podpornega fonda za Rinsko, Hoover je sporočil, da je bilo te dni poslanih na Fiesko novih 100.000 dolarjev. Doslej so prejeli Finci iz Amerike že pol milijona dolarjev. AMSTERDAM, 10. januarja. Havas. Italijanska vlada je intervenirala v Berlinu proti zadržavanju italijanskih, Finski namenjenih letal v Nemčiji. Prvi nasledki odstop Hora-Belishe LONDON, 10. januarja. Exchange Te-legraph. Po mfc-marijan »Daily Maila« je angleško vrhovno poveljstvo v razpravi z letalskim ministrstvom uveljavilo svoje stališče In bo izvrševalo v bodoče tudi vrhovno poveljstvo nad eskadriljami angleškega bojnega letalstva, ki se bojujejo v Franciji. Po tej informaciji bo kmalu imenovan poveljnik letalskih sil v Franciji, ki bo neposredno odgovoren vrhovnemu poveljniku angleške ekspedicijske vojske lordu Gortu. Dejstvo, da Je ge-neralisim Gamelin štiri dni po odstopu ansrleškejra vojnega ministra Hore-Beiishe podelil obema anglešk. generaloma, lordu Gortu in (ronsldeu, veliki križ častne legPe, smatrajo v Londonu kot dokaz, da stoji francosko vrhovno voino vodstvo popolnoma na strani lord*) Gorta in nje- gove okolice v sporu s Horo-Belishem. LONDON, 10. jan. Reuter. Imenovanje novega poveljnika je že izvršeno. Imenovan je maršal Barat. Novi poveljnik angleškega letalstva v Franciji je bil minilo leto poveljnik angleških letalskih sil v Indiji. Zdaj je postal glavni častnik v posredovanju med francoskimi in angleškimi zračnimi silami. PARIZ, 10. jan. Havas. Prvi lord admi-ralitete Churchill je pred odhodom iz Francije dolgo časa konferiral z Gortom, poveljnikom angleških čet. Churchill je imel tudi važne razgovore s člani francoske vlade, generalom Gamelinom in še nekaterimi višjimi častniki. Njegov prihod v Francijo je imel nalogo stooltl v stike s francoskimi vojaškimi in civilnimi osebnostmi. Angleži bodo razbremenili Francoze LONDON, 10. jan. Exchange Telegraph »Daily Erpress« trdi, da bodo angleška čete v Franciji v kratkem še znatno povečane. Obstaja namera, da se francosk? vojska razbremeni tako, da bodo franco skl nad 30 tet stari vojaki lahko poslani s fronte v tovarne in delavnice. Francosk** industrija je nameravala sprva pritegnit okoli 200.000 angleških brezposelnih delavcev, da krije pomanjkanje delovnit moči, toda ta načrt se je izkazal kot ne--iraktičen, zato bodo sedaj rajše pritegnjeni k delu starejši vojaki s fronte, ka ere bodo zameniali angleški. Rok za izselitev Nemcev iz Litve in končno oni iz Kaunasa in VUnisa. Govori se, da hodo naseljeni na področju suvalkov na Poljskem. Nemška narodna nanjšina v Litvi šteje okoli 31 OflO du{ Litvanski Nemci so večinoma mali kmetje, ki žive zelo revno. CURlH. 10. januarja. »Neue Ziircher ■^eitung« poroča iz litvanskega vira d*» “>e bo izseljevanje Nemcev iz Litve pričelo meseca marca In bo trajalo dva meseca. Na*prej bedo nressHeni v \’emči'f kmetje, nato prebivalci pokrajinskih mest Prihod angleških kolonialnih čet v Francijo LONDON, 10. jan. Reuter. V Francijo so dospele prve kolonialne čete angleškega imperija. Francoski narod je to sprejei z zadovoljstvom kot znak imperialne so- 1 damosti obeh zaveznikov. Mauborska napoved. Pretežno oblačno. Sneg bo ponehal. Nastopilo bo milejše vreme. Včeraj je bila najnžja tein peratura —3.6, danes zjutraj —9.4, opol dne —9.6. Višina snega je 22 cm, novegu snega je zapadlo 9 cm. s sodobnim! balkanskimi državami. To pred!oge so, kakor se zatriuje, odobrili tudi v Londonu in Parizu. Ti predlogi se dostavijo tudi vladam vseh ostalih balkanskih držav. Z ozirom na ItaHjansko-madžarske razgovore v Benetkah, dobi ta obisk poseben pomen. LetoSnfe leto bo odločilno za vojno srečo EDINBURG, 10. jan. Reuter. Delavni minister Braun Je v svojem govoru pri* kazal štirimesečno bilanco vojne In po* žival ljudstvo, da prispeva k obrambi domovine največje napore. Zaključil le z mnenjem, da se bodo letos zvrstni dogodki, ki bodo odločili o vojni sreči. — Morda ti dogodki še ne bodo pomenili dokončne zmage, vendar bodo dati optimistično osnovo zanjo. PATRULJSKE PRASKE NA ZAHODU PARIZ, 10. jan. Stefani. Francosko uradno poročilo pravi, da so bile včeraj na fronti praske patrulj. NOVI POTRESNI SUNKI V TURČIJI ANKARA, 10. jan. Havas. Včeraj so razgibali vso Anatolijo novi potresni sunki. Skoda ni velka, prav tako tudi ni človeških žrtev. ODHOD TURSKE DELEGACIJE PARIZ, 10. jan. Havas. Turška delegacija z generalnim tajnikom Menemendzo-glom je zapustila Pariz. NEMŠKI GLAS OB 20.LETNICI VER-SAIL" .ESA BERLIN, 10. jan. DNB. »VOlkischer Be obachter« prinaša članek povodom dvaj-s?tletnice versajske mirovne pogodbe, op:suje dosedanji boj Nemčije proti tej pogodbi in poudarja, da more samo tak mir b ti trajen, ki upošteva Interes* vseh narodov. Stališče zahodnjih demokracij je izzva'0 dvajsetletne stalne borbe, ki so privedel do sedanjega spopada. ANGLEŠKI PARNIK ZADEL NA MINO LONDON, 10. jan. Reuter. Angleški narnik »Dumber Castle« (10.000 ton) je /čeraj popoldne bl’zu jugovzhodne angleške obale zadel na mino. Potniki in po sadka so rešeni. Parnik je prihajal iz 'užno Afrike z 48 potniki. Cas za mirovne ideje še ni napočil WASHINUTON, 10. jan. DNB. Imenovanje Taylorja za osebnega zastopnika prezldenta Roosevelta pri Vatikanu in pi sma, ki jih je Roosevelt poslal poglavarjem židovske in evangelske cerkve v Ameriki, so predmet živahnih komentarjev opozicijskega tiska. Ameriškim časnikarjem je izjavil Roosevelt, da se stališče opozicije opira na neka nesporazumiie-njn. ki jih je od že popravil. Naglasil je. da je izrekel samo gotove poglede o mi- ru, da pa je zaprosil evangelske skupine, iaj jih nikar ne iznašajo v ^vnost, ker ne pomenijo nobenega trdnega in definitivnega programa in se ne morajo spore-;ati na primer z VVilsonovlml 14 'fcftfkami Roosevelt je pristavil, da po njegovih mi-;Hh še ni napočil trenutek, da se Izoblikujejo konkretni cilji miru. Njegova žeja je samo, naj bi vse cerkve po vsem svetu delovale za mir. Španifa ustanavlja letalsko industrijo MADRID, 10. jan. DNB. španski muli ster za letalstvo Jague je ob priliki sprejema letalskih častnikov izjavil, da je po Jrebno ustanoviti v Španiji letalsko ndu srijo. Posebno je poudaril svojo namero da se že v tem letu zgradi državna tovarna za letala, ki naj bo privatni mdu striji za zgled. Razen tega bo vlada še v tem letu dala izvežbati dva tisoč pilotov, do konca prihodnjega leta pa še dva tsoč. Ustvaritev močnih zračnih sil pomeni prvi korak k obnovitvi prestiža Španije med državami. Maribor, 10. januarja. Eden izmed najpomembnejših dogod-iov pred zatonom starega leta je bilo veliko preseljevanje Nemcev iz baltskih držav. Tri tedne po zgodovinskem govoru fcancelarja Hitlerja dne 6. oktobra 1939 io zapustile prve skupine Nemcev Estonsko. Takoj za tem je bila na vrsti Leton-ika, pomladi bodo odšli Nemci iz Litve. Dan za dnem so odhajali transporti iz Libave, Rige ali Tallina v Nemčijo. Pristaniške obale v Gdansku in Gdynji so bile prenapolnjene živine in pohištva izseljencev, ki so jih dolgi vlaki odpravljali na aove domačije v zasedeni Poljski. Na pragu novega leta je bil izveden nleblscit za preselitev južnotirolskih Nemcev. Velika večina, 75% nemške narodne manjšine, se je odzvala klicu Hitlerja in se odločila za povratek v Nemčijo. Pred ■Inevi pa je po radiu prišla vest, da je Nemčija odobrila kredit za preselitev prvih Nemcev iz balkanskih držav, ki naj 9»i se izvedla že letos. Moderno preseljevanje Evrope prehaja s tem v novo fazo. Dočim je preselitev 60 tisoč Nemcev iz ruske Volinije in 40 tisoč duš iz vzhodne Galicije še v teku, se je na Madžarskem že sprožila živahna akcija za selitev v Nemčijo. Pri tem so, kakor poročajo iz Budimpešte, posebno vneti agitatorji mlajši Nemci, ki vidijo v rajhu cilj svojih idealov. Velika večina madžarskih Nemcev je pa preplašena ob misli, da bi morali zapustiti državo, v kateri zavzemajo tako v nepremičninah kakor po svojem službenem položaju zelo povoljno materialno stanje. Nemci, bogati veleposestniki, se obračajo do oblastev s prošnjo za madžarizacijo svojih imen in pošiljajo vladi deputacije z izrazi vdanosti in lojalnosti. Madžari stvarno ne prikrivajo zadoščenja, če bi se nemški element, ki uživa moč no zaščito rajha, dejansko izselil. Država, ki ima nekaj nad 10 milijonov ljudi, šteje blizu 600.000 Nemcev, prav toliko Slovakov, 500.000 Ukrajincev, 500.000 Zidov, 165 tisoč Jugoslovanov in drugih zastopnikov narodnih manjšin, skupaj nad 2,372.000 tujega elementa, bi tako postala homogenejša. Preseljevanje nemške narodne manjšine z Balkana bi nikakor ne bil nov pojav na tem področju Evrope. Znano je, da so bile na Balkanu že v prejšnjih stoletjih, pred in po svetovni vojni pa še neprimerno večje imigracije, kakor so sedanje. Tako se je po umiku turške vojske pred balkanskimi zavezniki odselilo 10.000 muslimanov iz grške Makedonije v Turčijo, po umiku bolgarske vojske leta 1913. pa 15 tisoč Bolgarov v Bolgarijo. Grški uspehi n>a Balkanu so privabili 5000 kavkaških Grkov v Makedonijo, tem je sledilo iz zahodne Tracije še 40.000 Grkov. Po spenjenem miru med Turčijo in Orčijo je odšlo iz grške Makedonije 115.000 muslimanov v Turčijo, iz slednje ia pa prišlo v Makedonijo 80.000 Grkov. Med svetovno vojno so preselili Bolgari Iz grške Makedonije 36.000 Grkov v Bolgarijo, Grki so Spa po premirju 1918 repatriirali v zahodno Traciio in Smirno iz Makedonije 140 tieoč rojakov. Med državljansko vojno v Rusiji je grška vlada sprejela s Kavkaza 55.000 Grkov in jih naselila okrog Soluna. Grška katastrofa v Mali Aziji je povzročila velika preseljevanja: 200.000 maloazi!skih van;e vo ne enako usodo, kakor Je zadela njene prej. šnje žrtve. Anglija nima nasproti Nemčiji takih maščevalnih načrtov, kajti njen namen ni uničenje nemškega naroda. Toda nemški narod, ki ni bil odgovoren za začetek vojne, postaja vsak dan bolj za nadaljevanje vojne. Zavezniki ne bodo klonili in gledajo v novo leto 1940. z nezlomljivim zaupanjem v moč svojega orožja in pravilnost svoje poti. ANGLEŠKI KOMENTAR LONDON, 10. jan. Reuter. Londonski listi so z včerajšnjim Chamberlainovim govorom zelo zadovoljni. »Daily Express« pravi, da je bil ta govor zelo odločen in navdahnjen z močnim duhom realizma. Chamberlain je poslal angleškemu narodu odličen poziv na požrtvova’nost. »News Chronicle« poudarja, da je Chamberlain započel sijajno kamoanio v svrho okrepitve moralnih sil v Angliji. »Dai1y Herald« pa piše: Chamberlain je prav rekel, ko je naglasil potrebo zrtev.^ ki jih morajo enako doprinašati vsi sloji. LONDON, 10. januarja. Reuter. Na zbo rovanju v Mansion Hauseu, na katerem je govoril ministrski predsednik Chamberlain, je uvodoma dejal, da vodi angleško in francosko vlado od začetka vojne le ena misel, storiti vse za popolno zmago. V tej misli je združen tudi ves narod, kakor pred 25 leti. Namen vojne ]e napraviti enkrat za vselej konec politiki napadov. Leto 1940. se je pričelo mirno, bo pa najbrže usodno v zgodovini sveta. Sedanji mir je mir pred viharjem. Ne ve še, koiiko časa bo trajalo zatišje na fronti, vendar so vse sedanje praske, spopadi na morju In v zraku komaj priprave za končni veliki spopad. Sicer je pa na morju vojna vendarle že v polnem teku, in to zadovoljivo za zaveznike. Svetovni oceani so očiščeni nemških ladij Nemška trgovinska mornarica, ki je štirikrat manjša od angleške, je izgubila doslej 228.000 ton ladij, ostale ladje so pa zaprte v pristaniščih. Nemški napadi na angleške ladje niti s podmornicami niti z nrnami niti z napadalnim: ladjami niso rodili posebnih rezultatov. Anglija je izgubila doslej dejansko le 122.000 ton ladij, kajti druge izgube Je krila z zaplenitvami. To znaša manj ko 1 odstotek celokupne tonaže. Nemčija zelo čuti blokado in izrablja pred vsem premoženje nesrečnih Čehov in Poljakov za kritje svojega pomanjkanja. Nato je govoril Champerlain o Finski, ki je bila surovo napadena in se bojuje za iste ideale, svobodo in pravičnost, kakor zavezniki. Anglija in Francija bosta ta boj podpirali z vsemi svo‘iml silami. Dalje je izrazil simpatije Turčiji in ji obljubil pomoč, da zaceli rane, ki sta ji jih zadala potres in povodenj. Zveza s Francijo se je močno poglobila in bo še poglobljena. To sodelovanje se bo po vsej priliki ohranilo tudi še po vojni in se bo raztegnilo ra ostale narode Evrope, da bi se ustavila tako evropska skupnost Anglija je enota s Francijo tudi v vojaškem oziru in jemlje nase enake žrtve. Sedan-a angleška vojska šteje že 2 milijona in 750 tisoč mož. Za vzdrževanje naporov vojne so pa vendarle potrebne tudi nove ome.Mtve, ker so nujne za končno zmago. Dalje se je dotaknil nemških prerokovanj o propasti velikobritanskega imperija in dejal, Cn bi N^čH* že!e'a An^Iji AMERIŠKI KOMENTAR WASHINGTON, 10. jan. Havas. Chamberlainov govor, ki so ga prenašale ameriške radijske postaje, je sprožil v Ameriki zadovoljstvo po^bno v onem delu, kier omenja, da se Finska bori z? 'ste idPale, kakor za^od^a dp™o1rrari?r in da bo pc»noč zaveznikov Finski postala konkretna. NEMŠKI KOMENTAR BERLIN, 10. jan. DNB. V nemški politični javnosti nag^šajo, da kakor ostal: govori angleških državmkov tudi zadn;: Chamberlainov ni vzbudil posebne po zornosti. Chamberlain ni niti z besedico omenil odstopa Hore Belishe, v njegovih besedah je izražena nemoč, posebno tam kjer se trudi orikazati izgube zaveznikov in Nemčije. S prenašanjem odgovornost za vojno na nemški narod ie hotel udu-šiti lastno vest. Chamberlainove iziave o finsko-rnskem sporu n!so našle odme va ne na Finskem ne v Rusiji, opomin so skan^!navsk!m državam, naj se vaju-jejo Velike Britanija. Govor je slika člo veka. ki je vrgel Anglijo v vo:no, ne sluteč, kakšne posledice lahko ima to za •Iržavo. Poziv na angleški narod, naj se odreče vsemu, je znak k^čHive^a polo-v 'e T*ritanija. Govor velikega admirala Raedera BERLIN, 10. jan. DNB. Veliki admiral Raeder je pregledal ladjedelnice v Kielu :n Wilhelmshavenu. Delavcem je dejal, da je Hitlerjeva zasluga, da je bil nemški meč pravočasno okovan in je zdaj smrtonosno orožje za sovražnike, čim večja in popolnejša bo nemška poizvod-nja, tem ostrejši bo nje meč. Nemška voj- ska je moČnsjša od sovražne, zmaga ji je zagotovljena. Sovražnik nastopa dejansko bolj proti nemškemu narodu kakor državi. Zagotoviti je treba nemški deri bodočnost, ko bo vsak narod lahko živel po svojih sposobnostih. Boreč se za svoje pravice, bo nemški narod v tej vojni tud! zmagal. Sklicanje angleškega parlamenta LONDON, 10. januarja. Havas. Potrjuje se, da se nasprotno od raznih zadevnih govoric, angleški parlament vendarle sestane zanesljivo 16. t. m. Na tej seji bo podal izjavo tudi odstopivši vojni minister Hore-Bellsha. Za njegovo Izjavo vlada veliko zanimanje. GRŠKO-MAD2ARSKI TRGOVINSKI SPO RAZUM BUDIMPEŠTA, 10. jan. Havas. Včeraj je bil tu podpisan dopolnilni sporazum med Grčijo in Madžarsko o plačevanje trgovskega b’aga. S tem sporazumom je hkratu podaljšana trgovinska pogodba med tema državama. MINISTER STANLEY OBOLEL LONDON, 10. jan. Novo imenovani vojni minister Oliver Stan!ey, ki je obolel, bo najbrž šele v prihodnjih dneh prevzel svoj resor. DANSKA OCENITEV ŠKODE KODANJ, 10. jan. DNB. Danski strokovnjaki so zbrali bilanco škode, ki so jo povzročili angleški bombn;ki ob poletu čez dansko ozemlje. Skoda je označena v višini 160.000 danskih kron. NA LETONSKEM 40 STOPINJ POD NIČLO RIGA 10. jan. Tu je pritisnil še hujši mraz. Toplomer je padel na 40 st. pod ničlo. Vse šole na Letonskem so zaprte. Velike imigracije na obalah Marmor-skega in Egejskega morja so tedaj zajele v letih 1912. do 1924. nad 1,800.000 duš štirih narodnosti. Grška Makedonija z vzhodno Tracijo je postala homogena pokrajina, v zahodni Traciji so absolutno prevladali Grki. Slovanski živelj, ki je nekdaj dominiral tod, se je moral pod silo razmer umakniti od morja. Velika preseljevanja, izvedena ali sporazrmno ali po nujnosti dogodkom so pa pokazala, da tudi preselitev nemških manjšinskih celic iz Podonavja in Balkana v staro domovino nikakor ni dejanje, ki bi imelo kakršne koli zadržke tehnične narave. Pomir-jenje, ki je po rešitvi manjšinskega problema nastalo med prej sprtima sosedoma ob Egejskem morju, pa priča, da bo tudi repatriacija Nemcev ugodno vplivala na bodoče odnošaje rajha na jugovzhodu Evrope. —ine. Cvetxovič pri Aci Stano‘ev*ču Predsednik vlade Cvetkovič je včeraj obiskal šefa Radikalne stranke, obolelega Aco Stanojeviča v sanatoriju. Čestital je staremu politiku Božič in se zanimal za potek zdravljenja. Po daljšem razgovoru s Stanojevičem se je Cvetkovič vrnil iz Niša v Beograd. Slovenc', H/vat', Srbi in Bolgar V beograjski »Pravdi« je napisal Adam Pribičevič članek, v katerem se zavzema za zmago jugoslovanske misli v tem pogledu, da bi bili v njej Srbi, Hrvati, Slovenci in Bolgari. Pri tem naglaša, da bi moralo biti takšno jugoslovanstvo iskreno, ne kamuflirana srbska hegemonija. Srbi bi morali biti nosilci jugoslovanske misli tudi tedaj, če bi se je Hr-? vati odrekli. »taliiani o našem trgov’nskem dogovoru s Franc jo Tržaški »Piccolo« komentira podpis jugoslovansko-francoske trgovinske po« godbe in pravi, da je jugoslovanska vlada stavila s tem sebe v položaj, da iz pogodbe izvleče čim več koristi, da si pa istočasno zavaruje popolno svobodo pro- drugemu interesentu. Bili so trenutki, Ico so gotovi gospodarski krogi hoteli izkoristiti položaj, da bi jugoslovanskemu zvozu dali drugo smer. Francosko-an-jleška prizadevanja, da bi za sebe zagotovili agrarne in druge proizvode Jugoslavije ter tako spravili Nemce v te-2ak položaj, so bila videti sprva nevar-ia. Odločnost beograjske vlade je pa od-3tran:la vse te nevarnosti. Najnovejše 'zjave predsednika vlade Cvetkoviča in zunanjega ministra dr. Markoviča so po-rdile odločen namen Jugoslavije, da tu- li nadalje ohrani trgovinske vezi z vsemi svojimi klienti kakor pred vojno, čeprav donaša to državi gotove težkoče. (do bo prestal svetovno krizo Moje iskreno prepričanje je, da bodo vse svetovne spore, ki nas še čakajo, ireživeli samo kmetski narodi in to taki, 'ci še niso izgubili svoje primerne gibljive sposobnosti. Ako bo našlo tudi srbstvo v svojem kmetstvu enako gibanje ':akor ga ima Hrvatska, tedaj bo ta hr-/atsko-srbski sporazum primer za reša-/anje vseh sporov med narodi na svetu! e napisal Rudolf Heroog v beograjski »Pravdi«. Hrvati in mednarodna favnest j Svet se danes lomi, Evropa je razdvojena, kaj vidimo v njej? Vidimo, da se križajo razni politični in socialni sistemi, ki so po uporabljanju ekstremnih metod bližji drug drugemu, da se danes pobijajo, jutri med seboj složno in bratski sodelujejo. Pri nas so se našli ljudje, ki so rekli, da bi se mi lahko pridružili enemu ali drugemu carstvu teh idej. Življenjske izkušnje sedanjega človeštva so pa pokazale, da ne dajo prav tem ljudem! je naglasil v svojem govoru v Splitu minilo nedeljo tajnik HSS dr. Kmjevid. „Na okup" poz*va škof [skl list Sarajevski »Katolički tjednik« piše pod gornjim naslovom med drugim: Da- !nes mnogi mislijo, da jim je banovina Hrvatska odrešila roke. Mi smo svoji, zdaj lahko obračunamo. Zdi se nam, da imajo tu prste vmes tuji elementi, nasprotniki naše svobode, plačanci komunistične pro pagande. Zločin je zdaj zažigati krov nad glavo. Brez nacionalne discipline ni svobode. Geslo za nas vse je še vedno: Na okup! Forsirajmo slogo in mir. Naša dolžnost je, da smo v tem pogledu dale-kovidni, da sebi svestno in požrtvovalno vladamo! izjava Janeza Titana Dolgoletni emigrant Janez Titan iz Kroga prinaša v »Novinah« daljšo izjavo katoliški javnosti, kjer zanika, da bi kdaj agitiral proti katoliški cerkvi, čeprav je bil kakor pravi, aktivpn komunistični pristaš. Zdaj je svoje mnenje popravil in je za mimo reševanje socialnih in gospoda-skih vprašanj s pomočjo zadružništva. Delal bo poslej na odločno katoliški pod^i, zahvaljuje se dr. Korošcu, banu, župniku Kleklu in drugim, da so mu omogočili nemoten povratek. — Titana so svoj čas nabadale tudi »Novine«, njegova eseba je bila povod za rame proti n?.prcdni .'.cknrurjki mladini v>'’če Wm Ob meji mera biti kmet gospodarska neodvisen Težak socialni prob!em „hub" ob naši severni meji Maši listi vedno mnogo pišejo o raz-. ni h problemih naše severne meje in razglabljajo o različnih perečih vprašanjih, ki se tičejo te najbolj občutljive točke našega narodnega življenja. Če hočemo vse te različne narodnostne in narodno obrambne probleme rešiti, moramo na vsak način začeti reševati pri temelju, to je tam, kjer se prav za prav vsi ti različni problemi začenjajo in kjer imajo korenine. To je gospodarski problem naše severne meje, iz katerega izhaja vse, kar smatramo danes za nerešeno. Geslo: »Trdna meja, varna domovina!« naj nam bo ona vodilna misel, oni evangelij, po katerem naj bi se ravnal vsak zaveden Slovenec in Jugoslovan. Pri tem delu, za reševanje naših obmejnih problemov, ne smemo cepiti svojih sil morda radi ■političnih in osebnih prepričanj, amoak je treba delati roko v roki in mobilizirati vse razpoložljive narodne in gospodarske sile. Le na ta način bomo lahko našim bodočim rodovom izročili .našo severno mejo močno. Naj se omejim le na event. važen gospodarski problem, ki ie na Kozjaku, kakor tudi na Pohorju silno važen in aktualen. To je problem naših tako zvanih »hub«, to so posestva, ki. imajo svoje lastnike v dolini, ali celo drugod. Ta problem nam je prinese! čas, pojavil se je preko noči. A ta problem je terjal in še terja svoje žrtve in to med našimi gospodarsko šibko stoječimi sloji, posebno med manjšimi posestniki na Kozjaku-in na Pohorju. Gospodarska kriza v začetku minulega desetletja je silno občutno' prizadela našega kmeta na Kozjaku, Pohorju in Dravski dolini. Cena živini in poljskim pridelkom je silno padla. Les, ki je bila še edina rešilna bilka našega kmeta in s katerim je še nekaj časa kljuboval silnemu valu gospodarske depresije, je tudi izgubil ceno. V dobi sankcij proti Italiji so bili celo zaprti vsi kontingenti za izvoz našega lesa. Tako je bil naš kmet, ki je pod silnim pritiskom gospodarske krize komaj dihal, preko noči pred novim problemom, kje dobiti sredstva za svoj gospodarski obrat. In tako je segel po skrajnem sredstvu, po posojilih in njegov dom je postal žrtev hipotek. Te so potem začele ugonabbati naša posestva, ki ležijo na pobočjih Kozjaka in Pohorja. Ko je kmet komaj toliko pridelal, da je zmogel visoke obresti, so se pojavljali dolinski gospodarsko močni upniki, ki so vprizorili pravcato kupčijo s temi prezadolženimi posestvi. Boben je pel svojo žalostno pesem in nekoč lepa posestva so se preko noči spremenila v »hube*,-to so izumrla posestva, na katerih je prejšnji gospodar postal ofer, ali pa je moral zemljo sploh zapustiti. Zemlja je postala last bogatih dolinčanov, ki so zagospodovali po pobočjih Kozjaka povanje posestev na naši meji in baš ta uredba je velik trn v peti nekaterim ljudem, ko jim je prekrižala račune. Naš kmet je še vedno gospodarsko šibak. Kot primer naj navedem, da je v malem kraju ha Kozjaku intabuliranega dolga preko 800.000 din. Tu se sedaj začne problem utrjevanja naše meje. Tem ljudem tam gori, ki so prav za prav naši živi mejniki, je treba nujno pomagati in jih gospodarsko dvigniti. Z gospodarskim dvigom naših obmejnih kmetij, katerim je treba dati do’goročna brezobrestna posojila, bi bilo rešenih štiri petine vseh obmejnih problemov, s katerimi se danes toliko bavi.mo in ki nam delajo toliko preglavic. Ko bosta naš kmet in delavec ob meji dobro situirana, bosta tudi ne civisna in narodno ter gospodarsko samostojna in trdna. Var — Prekomerno uživanje žganja Ker nas je priroda letos bogato obdarovala s sadjem, se je tudi prekomerno pijančevanje zelo razpaslo. Posestniki opravljajo ob adventnih dnevih in dolgih nočeh žganjekuho. Pri tem se zbirajo vaščani, kajpak tudi z otroci, in popivajo po cele noči. Pred dnevi se je pri tem pripetilo nekaj žalostnih primerov, pri katerih je tekla nedolžna kri. Vse to nazorno kaže na zle posledice preobilnega uživanja alkohola. Na žalost moramo omeniti, da se ljudje spozabljajo celo tako daleč, da popi- vajo že iz nevolje nad slabimi razmerami. Se huje pa je, da pozabljajo na otroke, ki jih napajajo s strupeno tekočino. Niso redki primeri, ko dobi otrok pred odhodom v šolo namesto tople hrane kozarec žganja in kos kruha. Vzrok za prekomerno pijančevanje je treba vsekakor iskati tudi v nizkih cenah vina in žganja. Raje ga kmet sp'je, kakor pa da bi ga prodal po tako sramotno nizkih cenah. V tem je treba nujno najti pra- vi izhod iz počasnega propadanja zaradi alkohola. Povišanje minimalnih mezd Minister za socialno politiko in narodno zdravje je sklical za 23. januar anketo o povišanju minimalnih mezd. 2e delavska zbornica v Ljubljani in kasneje konferenca Delavskih zbornic v Beogradu sta sprejeli predlog, da naj se z ozirom na spremenjene gospodarske razmere zviša osnovna mezda za vso državo od 2 na 3 din. Določijo naj se minimalne mez de tudi za zasebne nameščence in trgovske sotrudnike. Odločujoči činitelji delajo na tem, da bi se ta predlog spremenil v ministrsko naredbo. Kako bo to vprašanje rešeno, bo pokazala bližnja anketa v Beogradu. o Sv. Primož na Pohorju. Mali planinski kraj pod Kopo je imel na Štefanovo šolsko božičnico. Ta, v vsem letu edina socialna prireditev je tem pomembnejša, ker je ljudstvo tod siromašno kakor ma-lokje. Šolarji so mnogim navzočim staršem z igrico izkazali svojo ljubezen in voljo do napredka. Vseh 98 učencev je bilo obdarovanih s praktičnimi darili. o Požar zaradi furoža. V hiši tovarnarja Viktorja Golla na Ojstrici je imel najemnik koline. Ker so zaradi tega preveč kurili, se je vžgal dimnik, kar je povzročilo požar. Ogenj je uničil vse razen živine, ki so jo pravočasno rešili. Skoda znaša okoli 40.000 din. o Srne rešile malega dečka. Nad Radečami se je sin posestnika Alberta Toplaka sankal. Petletni deček je zašel in se v, gozdu izgubil. Zajela ga je mrzla noč in otrok bi bil gotovo zmrznil, če bi ga ne rešile srne, ki so okoli dečka nanosile vejevja in polegle okoli njega ter ga grele. Šele domači pes je drugo jutro našel izgubljenega fantka, ki se je na tako nenavaden način rešil smrti. Cefle TEŽKA NESREČA. V vili Kordan na Hribu sv. Jožefa 23, se je zgodila težka nesreča. V kuhinji gospe Tatjane Medveškove, soproge pisarniškega ravnatelja, sta gospa in služkinja pripravljali parketno loščilo. Nesreča je hotela, da je ta mešanica voska in bencina prišla preblizu štedilnika in se opekline po obrazu, gornjem delu života, rokah in nogah. Moraii so jo takoj prepe-lati v bolnišnico. Na klice na pomoč, je pritekel steklar Golež, ki je iz goreče kuhinje rešil sinčka ponesrečene gospe in pomagal pogasiti ogenj. Pri nesreči je zgorel' tudi pes, ki se je takrat nahajal v kuhinji. c Nagrade, k! slikarji gg. Sirk, Ščuk Pristovškova, so dobili: prvo gdč. Slava Jenkova, uradnica v Celju; tretjo četrti razred I. dekliške mestne osnovne šole v Celju, četrto pa g. prof. Peter Kovačič. Druge nagrade, ki ima kupon št 180, dobitnik ni dvignil. Zaradi tega je nagrada zapadla zopet v last g. ščuki. so jih razpisali celjski Ščuka, Modic in ga. Vera Takse za najemninske pogodbe povišane za 100 odstotkov Novi taksni predpisi vsebujejo tudi povišanje takse na pogodbe o najemu zgradb, stanovanj in lokalov za 100%. Stare najemninske pogodbe do 23. decembra se smatrajo za pravilne, ostale pa se morajo taksirati po novem predpisu. Ker še ni novih obrazcev za najemninske pogodbe, se mora razlika v taksi nalepiti v kolkih. c Izpred sodišča. Pred okrožnim sodiščem v Celju sc je včeraj zagovarjal 48 letni posestnik Jurij Drozg iz Krastanvrha pri Sv. Petru na Medvedovem selu. 28. no. vctnbra 1939 je v domačem hlevu v prepiru z Železno grcblico udaril 73 letnega Petra Tramšaka po glavi in mu preklal desno lemenično kost Tramšak je v celjski bolnišnici poškodbi podlegel. Jurij Diozg je bil zaradi uboja obsojen na d leta robije in 3 leta izgube časlnih pravic. Plačali mora tudi pogrebne stroške za Tramšakom v znesku 2343'50 din. — Radi težke telesne poškodbe se je zagovarjal 24 letni zidar Friderik Gamper od Sv. Miklavža pri Šmarju. 28, novembra J. 1. je v Korpolah pri Šmarju v prepiru vrgel kamen v .glavo Francu Jeclu in mu preklal levo temenično kost Jecl je zaradi dobljene poškodlie izgubil govor. Gamper je bil obsojen na 1 Teto strogega zapora in 2 leti izgube častnih pravic. c Novi grobovi., V javni bolnišnici sta umrla 67 letni rudar v pole. Franc Strniša iz Dola prt Hrastniku in hči delavke Veronika Zupanc iz Levca pri Celju. — V Razlagovi ulici je umrla 87 letna vdova po sodnem nadolicialu Antonija Skubitz, na Cesti na Dobravo pa sinček ključavničarja Marjan Gorenjak. c Kronika nesreč. 30 letni hlapec Karol Dornikar iz Oplotnice je pri smučanju padel in dobil nude poškodbe. Ko so ga peljali v bolnišnico v Celje, so se splaš li konji in doletela ga je druga nesreča. Padel’ je pod voz in je dobil težke poškodbe po spodnjem delu telesa. — 13 letnega sina slikarja Ivana Čudna iz Tičnice pri Šoštanju je ugriznil pes v levo stegno. — 55 letni dninar Jakob Fajgelj iz Kasaz pri Petrovčah je padci in si zlomil desno nogo v členku. —• 7 letni sin posestnika Anton Grobelnik od Sv. Kunigunde, občina Vel. Pirešica, si je pri smučanju zlomil levo nogo nad kolenom. — 13 letni sin posestnika Franc Razdevšek iz Zg. Ponikve pri Žalcu je pri smučanju padci in si zlomil levo roko v ramenu. — 46 letni delavec Ivan Brecelj iz Šmartnega v Rožni dolini je pri delu padci in si zlomil levo roko v komolcu. — 10 letni sin upok. mornariškega podporočnika Dušan Pož iz Šmartnega ob Paki si je pri sankanju zlomil levo roko v rami. — Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici. c Pogreb ge. Joslpine Jirakove je bil včeraj popoldne ob lepi udeležbi občinstva na okoliško pokopališče. Pevci CPD so pred hišo žalosti zapeli žalostinko, v sprevodu pa je svirala žalostinke godba ta Pečovnika. Socialno delo na Kozjaku . _ , ~ , .vnela. Nastala je silna eksplozija, da so m Pohorja. Dandanes ima vsak večji po- popokale šipe na kuhinjskih oknih. Iz seštnik v Dravski dolini svoie hube na kuhinje, v kateri so začela goreti tla, Kozjaku ali na Po-horju in se njihovo premoženje ceni danes po hubah. Bistvo problema teh hub obstaja v tem. da so baš na Kozjak izvedli svojo •ekspanzijo Nemci iz Dravske doline in .so na ta način odtujili našo posest. Pri tem' delu jih je prej ovirala uredba o odtujevanju obmejne posesti še iz leta 1915. ki pa je bila s finančnim zakonom leta 1932 ukinjena. Tako je padla edina ovira upnikov in s tem je bila povzročena ogromna narodna in gospodarska škoda našemu obmejnemu ozemlju. Na ta način je takrat dnevna politika sama napravila zelo veliko napako in pomagala odtujevati našo obmejno posest, za katero smo se toliko borili, da bi jo obdržali v naših rokah. V sorazmerno kratkem obmejnem sektorju šmo izgubili 22 posestev. Ko so Vše narodne in narodnoobrambne organizacije d vi er.’'1 e svoj svarilen glas o Škodi. ki se de’a našemu obmejnemu ozent-w. je prišla tako zvara kmetska zaščita ‘n finančni zakon 1. 19.36-37 je prinese! novo uredbo o odtujevanju obmejne no-sesti po tako z var Ti '■njskoprometnih komisijah. Šele takrat je bilo zajezeno ku- vrata in neki drugi predmeti, se je pričel valiti gost dim. Ogenj ie zajel tudi gospo Medveškovo, ki je bila hipoma v plamenu. Posrečilo se je na gosnej pogasili gorečo obleko, vendar je dobila težke Na Štefanovo je bila na obmejni šoli v Gradišču na Kozjaku božična obdaritev otrok, že deset dni pred božičnimi prazniki je poslala mariborska klasična gimnazija na šolo Cirll-Metodove družbe v Gradišču tri zaboje daril. Z veseljem so pozdravili »Gradiškega božička«, direktorja marib. klasične gimnazije g. Mastnaka, zastopnika profesorskega zbora in 16 dijakov, ki so prišli tako daleč razveselit za božič. Po pozdravu šol. upravitelja so otroci deklamirali par domoljubnih pesmi, učenci Šmid Ivan. Gril Pepca, Krajnc Terezija in Viitužnik Katra pa so se za božična darila lepo zahvalili v obliki govorov, ki so jih sestavili sami. Nato so zapeli par pe^ml in dramatizirali pesem »Ljudstvo in dom«. V Imenu kraj. šol. odbora se je zahvalil vsem, posebno pa g. direktorju Mastnaku kovač g. Krajnc Ivan. Nato so bili otroci obdarovan5: 82 otrok je dobilo blago za obleko in perilo, 10 pa nove čevlje. Obdarovani so bili vsi. Po obdarovanju je vsem govoril gospod direktor Mastnak, ki je v lepih besedah spodbuja! otroke k pridnosti in zavednosti posebno v teh težkih časih. Po petju državne himne so jo otroci veseli In polnih rok ucvrli domov. Blagi in zavedni dobrotniki, ki so omogočili to veselje ohmein-i gradiški mla dini, so: g. direktor Mastnak In n’egov ugledni zavod, tovarnarja Marko Rosner in Hutter, CMD v Llublianl, banovina In občina Selnica ob Dravi. Ohranite važno slovensko postojanko ! Nad prijazno vasico Sv. Martin se dviga veličasten Vurberg. Obdan je s temnimi gozdovi, pod katerimi se razprostira prostrano Dravsko polje. Tam, kjer so nekoč gospodovali vurberški gospodje, se sedaj zdravijo jetični. Zgodovina se je ironično poigrala s tem slovenskim gradom, ki je nekoč bil vse prej, kakor pa pribežališče bolnih in siromašnih. Sedaj pa deluje za temi sivimi zidovi Ruski Rdeči križ. V vurberškem gradu so bili pred dolgimi leti Ramutovi za grajske upravitelje. Rod Ramutovih poteka prav i2 tega gradu in je še sedaj spoštovan in upoštevan pri Sv. Martinu pri Vurbergu. če hočeš izvedeti zanimivosti vurberškega gradu, moraš obiskati priljubljenega veleposestnika in vzornega slovenskega sadjarja gospoda Dominika Ramuto, ki je živ arhiv vurberške zgodovine. V njegovem lepem in udobnem domu najdeš vse polno spominov na vurberške graščake: dragoceno starinsko pohištvo, ure, Jedilni pribor, palice, slike in mnogo drugega. Vse to, kar ima gosp. Ramuta, je velika in neprecenljiva zgodovinska vrednost. Ramutova domačija je ena naiiepših pri Sv. Martinu pri Vurbergu. Veliko posestvo ima lego, kakršnih je malo na štajerskem. Seveda ni to prav nič čudnega saj je bila ta zemlja nekoč grajska in jo ie njegov praded kupil od vurberških gospodov, pri katerih je bil za upravitelja. Posestvo je lepo zaokroženo. Vzorni sadovnjaki, lepe gorice, prostrana polja In gozdovi obkrožajo veliko hišo in lepa gospodarska poslopja. Vse opravlia- strokovnjaško in uspešno 601etni, a še vedno mladeniško čili gospodar gosp. Dominik Ramuta, kt je znan sadjar s številnimi diplomami. Tudi njegov oče in ded sta bila odlična slovenska sadjarja, ki sta si pridobila mnogo odlikovanj. Ramutovi sadovnjaki so daleč naokoli najlepši. Ker je prijazni in gostoljubni gospodar tega velikega posestva pri Sv. Martinu ostal na jesen svojega življenja sam — njegovi otroci ro namreč zelo dobro preskrbljeni — namerava svojo domač jo prodati. V interesu razvoja slovenskega kmetijstva pa je, da se to rtajlepše posestvo ne razkosa. Ostalo naj bi v en'h rokah, saj bi bila za ves kraj škoda, da bi tako vzorno oskrbovano posestvo preš*o pod več gospodarjev. Gospodar gosp. Dominik pa naj bi užival sadove svojega dolgoletnega umnega gospodarstva kot upravitelj posestva. Mar*h&r simfonični koncert Slaskese Matice Dne 17. t. ra. priredi orkester naše Glas-l>ene Matice svoj prvi koncert v letošnji sezoni, na katerega se že dolgo temeljito pripravlja pod vodstvom kapelnika gosp. Josipa J i r a n k a. Izvajal bo celotno simfonično pesnitev »Ma vlast« (Moja domovina) slavnega češkega’ skladatelja Redricha Smetane, rojenega leta 1824., umrlega leta 1884. in znanega pri nas ter ostalem kulturnem svetu zlasti po njegovi nesmrtni »Prodani nevesti«. Dasi je češka glasba že stara in so ime- li bratje Čehi tudi pred' Smetano znamenite skladatelje, je pomenil njegov nastop vendarle pričetek nove dobe, v kateri je češka glasbena umetnost nastopila zmagoslavni pohod čez ožje meje v tuji svet. že omenjena Smetanova komična opera »Prodana nevesta« si je osvojila operne odre vsega sveta in bo ostala tudi v bodočnosti eden izmed temeljev celokup ne operne umetnosti. Pa tudi ostala Smetanova operna dela ne zaostajajo za »Prodano nevesto«, samo da so tesno naslonjena na češko zgodovino in zato tujini manj dojemljiva. Kakor v operah, je pokazal Bedrich Smetana vso svojo genialno ujTMrfniško silo tudi v simfoničnih sklad- bah, predvsem v klasični »Moji domovini«, katero bomo slišali na omenjenem koncertu naše Glasbene Matice. . »Ma vlast« je velika simfonična pesnitev; spada med največja dela te vrste in je pisana z nenavadno globokim čustvom, tako rekoč z lastno srčno krvjo. V njej je razodeta vsa ljubezen velikega genija do domOvine. Pesnitev je razdeljena na šest delov z naslovi: »Vltava«, s>Više-grad«, »Sarka«, »Iz čeških logov in poljan«, »Tabor« in »Blan-ik«. To je češki muzikalični epos, epopeja češke zgodovine, njenih junakov, prirodnih lepot, rasti in celokupnega izživljanja. Njeni akordi nem pripovedujejo v čudovitem zanosu najčarobnejše bajke, opajajo nas in segajo globoko dO dna srca. Dejstvo, da si je naša Glasbena Matica izbrala za svoj letošnji veliki simfonični koncert, prav ,to nesmrtno Smetanovo delo, moramo najiskreneje pozdraviti, prvič zato, ker nam bo s tem nudila resničen glasbeni užitek, drugič pa, ker bo manifestirala našo slovensko kulturno povezanost z brati ČehU Zato smo prepričani,, da bo Maribor pravilno razumel to gesto in obiskal koncert 17. t. m. v veliki dvorani Sokolskega doma (Union) v res častnem števila. Sicer .pa nam daje zanimanje, ki ga že sedaj čutimo za to veliko glasbeno prireditev, popolno zagotovilo, da'bo tudi v tem pogledu popolnoma uspela. —r. De!ovan|e Jadranske Straže v Mariboru Smoter Jadranske straže kot narodne in nepolitične organizacije je bil že večkrat poudarjen, da zasleduje smiselno gojitev naše jadranske zavesti in oneldeo logije, ki so jo ustvarili naši prednamci. Najširši sloji našega naroda se dobro zavedajo važnosti jadranske pomorske politike, kakor tudi stoletne tradicije, ki je ustvarila iz naših pomorskih postojank in obale najtrdnejšo podlago naše svobode, narodne časti in onega vzpona v bodočnost, ki ga imajo narodi, katerim so vrata v svet odprta za njihov gospodarski, kulturni in 'politični razmah. Posebno v današnjem času vidimo velik pomen pomorsike vzgoje pri onih narodih, ki se borijo za nadoblast nad morji. Naša sveta dolžnost je, da obdržimo, kar so nam po stoletnih borbah ohranile generacije in nam izročile v pesmrtno varstvo. Naša dolžnost je, fla se kot Jadranski stražarji 5n kot zavedni tvorci jugoslovanske narodne in državne skupnosti posvetimo našemu pomorskemu napredku, podvigu in pomorski svobodi. Z veseljem moramo ugotoviti, da se tudi v Mariboru člani Jadranske straže množijo m da se tudi med mladino širi misel in zavest naših organizatomih teženj. Naši vrli Podmladki od osnovnih do srednjih šol tako rekoč tekmujejo med seboj, bodisi pri prireditvah, kakor tudi pri skupnih nastopih in akademijah, da bi s tem dali javnosti vidnega izraza za napredek in razmah svoje organizacije. Ob letošnji 151etnici so sc nanizali uspehi in vse ono delo, ki ga je naša organizacija izvršila v tej dobi v Mariboru in bivši mariborski oblasti. Mnogo novih krajevnih odborov se je ustanovilo, naše ideje smo ponesli tudi tja, kjer še ni bilo poprej naših poverjenikov. Iz teh razlogov in iz razlogov naše nujne pomorske vzgoje je potrebno, da se ob sleherni prireditvi in skupni manifestaciji posvečajo misli vsem slojem in organizacijam brez razlike. Obračamo se do občinstva, članov in prijateljev Jadranske straže, da nas tudi za nadalje v naših težnjah podpirate in nam nudite pomoč. Storili bomo vse, ker se zavedamo, da s tem služimo idealom našega naroda, naši veliki jugoslovanski družini in nesmrtnim junakom, ki so nam ohranili to posest in nam jo izročili v budno varstvo. Krajevni odbor JS v Mariboru MARIBOR DOBI SADNO SUŠILNICO Te dni je bil na tukajšnji Vinarski in sadjarski Soli, občni zbor podružnice Sadjarskega in vinarskega društva v Mariboru. Dobro obiskano zborovanje je vodil predsednik ravnatelj g. Priol. Izčrpna poročila so. strokovnjaško orisala vsa dosežene uspehe in potrebe slovenskega sadjarstva. Sadjarji so sklenili, da bodo letos zgradili skupno sadno sušilnico, ki je za uspešnejši razvoj sadjarstva nujno potrebna. Sušilnico bo gradilo Sadjarsko m vinarsko društvo, ki bo tudi poskrbelo, da se bodo uredili vsi sadovnjaki v mariborskem okrožju. POKOPALIŠKE HIJENE NA MAGDA-LENSKEM POKOPALIŠČU Na magdalenskem pokopališču kradejo neki brezvestni zločinci že dalje časa z grobov vaze, luči itd. Te dni pa je neka hijena v človeški podobi ukradla z groba, v katerem 'je pokopan upokojeni nadučitelj Kranjčič, mramornat križ. — Pošteno javnost se svari pred nakupom. Potrebno bi bilo, da bi se take brezvestne zločince, ki niti mrtvih ne morejo pustiti na miru, občutno kaznovalo. Z NJEGOVIM NOŽEM GA JE HOTEL ZAKLATI Pred mariborskim okrožnim sodiščem se je moral zagovarjati zaradi roparskega napada v • Zamošanskem gozdu ->ri Sv. Marjeti niže Ptuja 321etni zidar Fr. Stepišnik. Stepišnik, ki je bil že večkrat kaznovan. ;e napadel ponoč: 31. avgusta lr.ni v Zamožatfskem gozdu posestnika Jakoba Vesenjaka, ga vrgel na tla, nra potegnil' iz 'žepa njegov nož, nož odprl in zakričal: '»Kar tiho, če ne te zakoljem moli kesanje!« Na+o mu je vzel iz žepa denarnico s 1.200 din gotovine. Razprava še traja... V SNEGU OBLEŽAL IN ZMRZNIL V naselju Hujbar v Svetinjah so našli zmrznjenega Friderika Lačna iz Desi-njaka. Lačen se je skozi dan malo opil, legel zvečer ob poti v sneg ter zmrznil. m Ljudska univerza v Studencih pr! Mariboru. 11. januarja ob 19. predava g. Sumeniak Karel o temi „Hipnoza in sugestija . Predavanje je samo za odrasle in bo prinašalo tudi zanimive eksperimente. Tedenske slike! * Jadran-Nar.es. VI. Primorski ples bo v Narodnem domu 3 .februarja 1940. m Po 7< litra petroleja prodaja neki trgovec v Slovenski Bistrici strankam, ki od njih zahteva, da morajo poleg tega kupiti, v njegovi trgovini še kaj drugega. Zadevo ,go prijavili oblastem. * Ne (ožite o slabih časih, temveč preizkusite svojo srečo in nabavite Se danes srečko državne razredne loterije pri „Put-nik-n“. Trg svobode-grad. Žrebanje IV. razreda že v soboto, dne 13. januarja t. I. Za din 2,680.300'— dobitkov! m Koledarček s 100 din je našla neka dijakinja na glavni pošti. Lastnik dobi izgubljeno pri policiji. m žrtve belega športa in poledice. Včeraj so prišli v tukajšnjo bolnišnico štirje, ki so se poškodovali na poledici, ena punčka, ki si je zlomila nogo pri sankanju in en fant, ki si je zlomil roko pri smučanju. * Znižane članske vstopnice za IV. Sokolski ples dobijo člani edino v predprodaji pri „Putnik-u“. m Za simfonični koncert Glasbene Matice, dne 17. t m. so vstopnice pri „Put-niku“ in v papirnici ,,Koren" (Gosposka ul.) v predprodaji ha razpolago. m Zgodovinsko društvo v Mariboru bo imelo redni letni občni zbor to nedeljo ob 10. uri v čitalnici Studijske knjižnice. Dnevni red obsega poleg poročil odbora in preglednikov računov, izpremembo pravil in volitve odbora. * Novi angleški tečaji. V kratkem se odpre nov angleški tečaj za začetnike, ki bo vsak ponedeljek od 21. do 22. ure in vsako sredo od 20 .do 21. ure. Prispevek znaša 50 din na mesec za osebo. Nadalje se odpre specialni tečaj za natakarje, ki bo vsak petek od 15. db 16. ure proti mesečnemu honorarju 20 din za osebo. Prijave za oba tečaja sprejema Angleški klub, Krekova ni. 14, pritličje. [ m Proii škodljivcu sadnega drevja. Kr. | banska uprava je odredila posebne za-! liralne ukrepe, da se zatre San-Josejev ka.~ ; par, ki je naj večji škodljivec sadnega ; drevja in ki se je pojavil tudi v območju mesta Maribora. V smislu predmetne odredbe mora mestna občina sestaviti seznam vseh sadjarjev v njenem območju z navedbo njih rodbinskih, premoženjskih in pridobitnih razmer. Mestno poglavarstvo vabi vse sadjarje, da gredo oblastvenim organom, ki bodo vršili zadevne poizvedbe v izvajanju odredbe banske uprave, na roko. Besedilo odredbe je razvidno iz razglasa na uradni deski mestnega poglavarstva. m Ljudska univerza v Mariboru.. V petek bo predaval dr. Luio Thallar o razvoju medicine od prazgodovinske dobe do danes. Predavatelj je znan tudi izven naše države kot odličen poznavalec zgodovine medicine. m „Jadranska uoCH bo 20. januarja v Sokolskem domu . z revijo narodnih noš. Vabimo oenj. dame; da pridejo v narodnih nošah. ■ Nočna lekarniška služba. Od 6. do vključno 12. t. m.: Lekarna pri Sv. Antonu, trankopanova 18, tel. 27-01; Lekarna pri Mariji pomagaj, Aleksandrova c. 1, tel. 21-79. * Naročniki Vodnikove družbe, dvignite knjige za leto 1010 v knjigarni Tiskovne zadruge, Maribor, Aleksandrova c. 13. m Motorna vozila odjavljajo. Ko sla izšli usodni uredbi o omejitvi motornega prometa, so tudi v Mariboru začeli odjavljati motorna vozila. Tako je bilo pri mariborski policiji do konca leta odjavljenih skupno 133 motornih vozil, in sicer 82 osebnih avtomobilov, 9 tovornih avtomobilov in 42 motornih koles.. * Pekovski pomočniki priredijo 20. januarja zvečer v Narodnem domu veselico s sodelovanjem pekovskega pevskega zbora. Vabljenil Kino * Grajski kino.: Do vključno četrtka „Dr. Robert Koch“. Najlepši film Ute. Veleza-nimiv, za vsakega nepozaben. Emil Ja-nings. Pride: »Jeklena armada". * Kino Union. Do vključno petka „2i-dr go san a" film velikega dramatičnega obsega. V glavni vlogi znameniti franc, igralec Victor Franken. * Esplanade-kiho. »Kadar gosli jočejo", izborni češki film prekrasne vsebine po romanu K. Capek-a m sijajne glasbe Dvoraka in Smetane- Mariborsko qlmdallšfm Sreda, 10.: Zaprto. Četrtek, 11. ob 20,: „Zaroka na Jadranu". Red C. Petob, 12.: Zaprto. (Gostovanje v Celju), Shabespearcjev „OtheIlo“ v-mariborskem gedališču. Shakespearejeva petdejanska ža-igra „OtheIIo“ je ena najveličastnejših umetnin vse svetovne dramske literature. Je to tragedija zakonske ljubosumnosti, enotna in uajdovršenejša žaloigra, ki se v slopnjevalnO napetem dejanju razvija iz treh z načajev: ljubosumnega zamorca Olhella, njegove ljubeče žene Desdemone. in zahrbtnega intriganta Jaga. Smučarska poročila („Putnikt:, Maribor, 10. jan.) Sv. Trije kralji: —3, zelo oblačno, mirno, sneži, 5 cm pršiča na podlagi 10 cm, sankališče ugodno, snežne razmere na cesti ugodne. Logarska dolina (Sestre Logar): —10, zelo oblačno, mirno, sneži, 13. cm pršiča na podlagi 25 cm, snežne razmere na cesti ugodne. Sv. Lovrenc na Pohorju: —13, zelo oblač-no, mirno, sneži; 20 cm pršiča na podlagi 12 cm. Ribnica na Pohorju: —12, zelo oblačno, mirno, sneži, 26 cm pršiča na podlagi 12 cm. Kotlje—Rimski vrelec: —7, zelo oblačno, mirno, sneži, 7 cm pršiča na podlagi 10 cm- Zgodba o neprijavljenem kaljenju nočnega miru Vrl dežela«, Id'je obiskal Maribor, ni odnesel nič kaj dobrih vtisov, kakor nam je to odkrito povedal v včerajšnjem »Ve-černiku«. Saj mož ima prav, je res marsikaj tu v Mariboru, kar mora neprijetno zadeti slovenskega človeka, ki pride z dežele in takih reči ni vajen. Mi Mariborčani seveda smo se vsega tega že tako navadili, da smo proti temu žal že otopeli. In otopelost rodi malomarnost in brezbrižnost. Sploh pa je širom sveta znana slovenska širokogrudnost do vsega, kar je tuje (zato tudi tako sili k nam vse, kar je tuje), a toliko večja ozkosrčnost v vsem, kar je našega domačega. Vsekakor smo zanimiv narod, čisto drugačen kot drugi, in to je tudi nekaj. Je zabolelo našega deželana v ušesa, ko je slišal tisto, kakor piše, »v pristni materinščini, ki ni podobna ne slovenščini in ne nemščini, ampak je menda jezik, kakršnega ne govore nikjer na svetu.« Tu mu moram- samo v toliko popraviti, da to ni ne pristna ne materin- ščina. Da pa tako nikjer drugje ne govo- Jgim občutkom. Slovenski patriot, vedno rijo, to pa je točno. In sam vrag vedi, kakšen jezik je to! Grem na primer zadnjič po Koroški cesti in slišim dekle, ki vleče že dokaj Okajenega fanta iz krčme na levi strani v krčmo na desni strani: »Tok zo kuni do ajne, prekleti off!« — Kakšen jezik je to? Jezikoslovci na plan! In lansko poletje sem kot galanten tujski vodnik neki dami iz Berlina razkazoval naše mesto. Ko je nekajkrat prisluhnila tisti govorici, me je začudeno vprašala: »Kakšen jezik pa govorijo ljudje tukaj? Zdi se kakor nemško, ampak jaz ne razumem nobene besede!« Da, da. sem si mislil,' v Mariboru se marsikaj zdi, kar ni! In je tudi to ena zanimivosti našega lepega Mariboru. Ali pa na primer tale: Pred nekaj časa je bila izdana prepoved navijanja radio-aparatov pri odprtih oknih. Zato. cla se ne bi kaj prizadejalo enim ali dru- pohleven in pokoren, se te prepovedi verno drži. Ampak se sprehajam ondan ondan v lepi mesečini tam okoli parka in čuj: iz neke vile radio. Gospodje notri je menda od samega navdušenja postalo prevroče, pa so na stežaj imeli odprta vrata na balkQn, da se je glasno razlegala v mrzlo zimsko noč kolosalno strum na koračnica, s petjem in trombami. O ne kem marširanju proti angelski deželi, da, angelski, dobro se je slišalo »engel-land«, toliko že razmriem francoski. Hudo ml je bilo to všeč, saj Iz tega vražjega sveta bi tudi jaz rad poletel v angelski raj... No, tedaj pa st? slučajno prišla mimo dva moja znanca. Pa smo tudi mi trije krepko udarili svojo: od Urala do Triglava... dokler se ni od nekod pojavila postava iti smo se brž izgubili v temo parka. Kaf ni bilo korajžno, priznam. Morda bi pa bila postava z nami prepevala? Sajns-rt je itak manjkal en glas za četvero lastil zbor. filot, Avstralci hočejo na francosko fronto... Na’man*ša celina je prava aprovizacljska zadruga za angleiki Imperij fi »Če. bi bilo več Avstralcev na Galipoli-jtf, dvomim, da bi se mi lahko obdržal: tam!« je dejal MUstafa Kemal paša. V strašnih bojih na Galipoli ju. sp nemreč ju-•• Baški Avstralci izgubili 50 tisoč mož. . , Avstralska celina je dala v svetovni voj- • Jji. 'Angležem blizu pol milijona vojakov .Borili' so se na francoski fronti, v Palestini, Dardanelah, v Egiptu. Tudi zdaj zbijajo Avstralci svoje divizije, V taborišču le zbranih že 40.000 vojakov, cenijo, da Bodo do pomladi oborožili in izvežbali •200,000 mož. ■ Avstralija je imela v angleškem imperiju, ved,no vlogo pionirja v letalstvu. Takoj, ko še je 'začela Vojna, je avstralska ■vlada-ponudila Angliji .več prvovrstnih pilotov. Njene tovarne letal delaio s polno paro, v načrtu imajo izdelavo 800 letal na .•letov Avstralski piloti prihajajo v množicah na Angleško.. Tudi Vojna mornarica Avstralije je zelo aktivna. Ima 15 večjih in večje število •manjših, ladij. V načrtu ie izgradnja treh f^ušjlcev, več naglihi.torpednih; čolnov, mi-itdtioseev in čistilcev min.' Za to ladjevje -bodo- potrebovali še 10 tisoč, mornarjev. ' Hitler je dejal v Berchtesgadenu: »V bo "doči vojn; ne bo zmagalo poljedelstvo, temveč ljudje!« Avstralci so prepričani o tem. Samo en primer: neki farmer je potoval pet dni, ,da je prišel do železniške posta je. Seboj je vzel-puško 'm pitno vodo Senarju ni imel, da bi .^e z železnico odpeljal' do kraja, kjer,,sp,, rekrutovall; vojake.i:5kril se je pod vagon in tako neopažen o. prišel v mesto, kjer je bil sprejet' v vojsko... Neki avstralski general, ki Ima že 83 let, je stopil pred komisijo in vztrajal na lem, da je še soosoben za vojno, nal ga aktiviraio. V Avstraliji 'asfe nov rod, k: ima veliko zaupanie v.tse. Edina želia vseh rekrutov je, da jih čimnrei pošljejo pa francosko. »Kaj smo zato priš’i oes 500 kilometrov, da botro zdaj sedeli v teh- b a ra k a h?« se pri to žuiejo. _____ Kakšni ne smejo ,v biti otroc’ Najtežje je življenje na avstralskih pašnikih. Tu vidiš po cele dneve velikanske črede, ki drve pred teboj, kakor da bi jih podil vrag. Gorje pastirju, če bi padel, drobnica bi ga pomandrala pod seboj. Pa-s-tirji, ki zaslužijo po en šiling na grlo na vsakih 150 kilometrov pašnikov, so gospodarji na planotah, večjih od celih pokrajin Evrope. Tudi 'ti pastirji hrepene po francoski fronti... : Avstralija ima še sto milijonov akrov 'zemlje, kjer lahko proizvede mesa, ki bi ga vsi ljudje angleškega imperija ne mogli pojesti. Ta najmanjša celina sveta je velika zaloga, ki zalaga angleško vojsko z vsem potrebnim. Angleška vlada je pokupila vso volno merino ovc, ki jo bodo predelali za obleko zavezniških vojsk. Milijone bušlov žita, mesa, masla in sira, stotine milijonov jajc, nad pol milijona ton sladkorja, sadja in ostalega bo poslala Avstralija v Evropo. Avstralci lahko rečejo: »Imamo morje, pa hrane in tudi — ljudi, ki vedo, kaj hočejo ...« Kariera srbskega »kralja kuharjev H Nedavno so v Somboru pokopali uglednega meščana Aleksandra Hrvato-viča, ki mu je življenjska pot odmerila zanimivo kariero. Kot sin bogatega hotelirja se je v srednji-šoli skregal z latinščino in grščino in ker se je najraje zadrževal v kuhinji, je postal vnet prijatelj kuhalnice in spreten kuhar. Poklicali so ga na carski dvor v Petrograd, kjer je ostal do svetovne vojne. Nato se je vrnil v domovino, bil je prvi kuhar nekega dunajskega in solnograškega hotela. Tu je njegova spretnost tako za-mamila Rooseveltovega sina, da ga je vabil v Washington, v Belo hišo. Hrva- tovič mu ni mogel slediti, ker je postal direktor restavracije hotela Winston v Londonu. Tu je tudi pripravil jedilni list za pojedino ob kronanju 12. maja 1937 v Buckinghamski palači. Med svečanostmi je vodil dvorno kuhinjo, za kar je dobil naslov »kralja vseh kuharjev«. Lani se je vrnil Hrvato.vič v Budimpešto, kjer je bila njegova restavracija pravi paradiž za sladokusce. Posebno cenjena, je. bila njeova kuhinja srbskih spe-c;a!itet. Zdaj ga je ugrabila smrt komaj 47 let starega, pustiti je moral veliko pre moženje,- ki si ga je nabral. — Hm, glej ga, našega čarovnika, zmerom nastopa v najnovejši modi! Najstarejši tržaški novinar je umrl. Je to 811etni Augusto Rocco, ki je bil v zvezi z Oberdankovo afero zaprt, češ da je pomagal prenesti bombe iz Italije v Trst. Ko so ga Avstrijci izpustili, je dolga leta sodeloval pri »Piccolu«. O groznem prizoru s finskega bojišča poroča neki londonski dopisnik. V vaški šoli na obali jezera Kianta so našli po umiku sovjetskih čet vse ranjence zmrznjene, na operacijski mizi je ležal zmrznjen neki sovjetski vojak. V okolici šole so bili prejšnji dah v hudem mraza strašni boji. Gorski potok na Madeiri se je pri mestu Santa- Madelena de Mar razlil po obali. Pri tem se je odtrgal del gore in odnesel s seboj v razdejanje 30 hiš. k naslednjemu doživljaju? Prišel je majhen deček v prodajalno barv in zahteval poln lonček laka. Na pult je postavil - posodo, ki je . držala en liter. Trgovec je posodo napolnil ter jo -vrnil • dečku z besedami: 'jf— fh slane 16 frankov 1/ —§ Nimam denarja pri sebi. Oče bo plačal jutri) . 'Brez besede je vzel trgovec posodo m zlil .lak spet v sod. Vrnil ie dečku lonec, kt je z zanimanjem gledal v posodo in zamrmral': .• — Oče je imel prav! Posode se drž Se .prav toliko laka, da ga. bo dovolj za poličenje stola... Marij skalan Ameriika senzacija: upogljivo stek o Iz Pittsburga v Ameriki javljajo, da so iznašli novo industrijsko čudo. Je to varnostno steklo, ki ga lahko zviješ skupaj v povezek kakor navadno preprogo. To steklo, ki so ga namestili že v 80% novo zgrajenih avtomobilov je rezultat desetletnih raziskavanj in poizkusov, ki so stali 6 milijonov dolarjev. Če udarijo v to steklo, se ne ubije, temveč zapogne. Obstaja iz dveh tankih steklenih plasti, v katerih sredini je plastična brezbarvna snov, nr.zvana »vinal«. Novi produkt je oetkrat močnejši, od navadnega varnostnega stekla in v mrazu, mnogo odpornejši, zelo porabno bb tedaj za avtomobile., vagone, letala, za plinske maske n podobno. Danke, pridne gospodinje bogate dr-'ave. imajo senzacijo. Uspelo jim je vzgojiti svinje,, ki ima;o namest po 16 18 parov reber. Za deželo., ki izvaža ogromne količine mesa, je to velike važ, nosti,.. Pol tone zlata je dobila Italija lani iz -vojih kolonij v Eritreji in Abesiniji. Nove svinčene rudnike so odkrili na -o d roč ju Habarcvska in Jakutska v Sibiriji. Ne pozabi naročnine! Anatolifa je ie staro potresno ozemlje Skoro točno ob 211etnici strahovitega potresa v Messini na Siciliji je močno vzvalovanje zemlje razdejalo anatolsko zemljo v Turčiji. Messina je tedaj izgubila 86.000 ljudi, polovico toliko žrtev je terjal maloazijski potres. Središče potresa je bila maloazijska visoka planota s povprečno višino 1000 m. Severni rob potresnega ozemlja ob Črnem morju tvori središče Pontskega gorovja. Na tem področju so že stara potresna ognjišča v Amasiji, Tokatu, Enderesu in Erzerumu. Mesto Erzindžan je v tektt let od 1045 do 1784 opustošilo že 17 katastrofalnih potresov. Dunajski strokovni list o proučavanju potresov meni, da bi v prihodnjih tednih ali mesecih potres lahko zajel še druga področja vzhod nega dela Sredozemskega morja, ker se zemlfa še vedno trese. Mal' poloii dar domu na oltar Velka angleška bolna oklopnlca <• vbV.vt • > -,v C, : „Queen ELsabeih1 RAMAS IN JORA ROMAN ZADNJIH i.sDa, treba bo vsaj še enkrat poizkusiti!« je sklenil nazadnje. »Kaj. ko bi mu obljubil svobodo in Joro? Verjel bi mi. Ko b' dosegel, kar želim- bi ga itak lahko -odstrani)!.,.« .. .= - - c.Ja..načrt:se-mu je zazdel celo nenavadno posrečen, in sklenil je,, da ga takoj tavrši. Ppdal se je nazaj v.delavnice vse-ni.rskega letala in našel Ranma pri-klenienega na posteljo, kakor ga je pustil, ko je odšel. Stopil je predenj in de-ial:..; v »Prišel sem. da vas Še enkrat vprašam. če ste si morda le premislili, preden se lotim nasilnega-iskanja vrat?« . »Premislil? Ako ste si premislil: vi. s-8m se tudi jaz.« je odgovoril Ramas popolnoma mirno. »Jaz? -Kaj naj bi si jaz premislil?« • »Da me nehate preganjati in mi daste ■toro za ženo.« »Nisem še premislil, a mord bi si, ako.-...« »Ako?« »Ako mi poveste, kar od vas terjam.« »Torej ste prišli na pogajanja.« LJUDI NA ZEMLJI 54 Yagiri Seoni je zatrl izbruh jeze, ki mu je že silil na jezik in dejal kolikor mogoče mirno in prijazno: »Čemu bi nadaljevali to neumno igro. ki ni nikomur v prid, najmanj pa vam? Po tej poti, ki ste si jo izbrali, ne boste nikoli prišli do cilja. Odnehajte potem bova kedaj morda res še govorila o tem. kako bi pozabila medsebojna nasprotja, in...« »In postala zet in tast?« »Morda tudi« »Morda, to ni nobena cena za pogajanja o pošteni kupčiji,« je dejal inženir. »Treba je povedati naravnost: pomiriva se in dam vam Joro!« »Ali mi izročite Mababalija, ako vam to obljubim?« »Na samo obljubo še ne.« »Kaj pa naj še storim?« je že jezno in nestrpno vzkliknil Yagirl. »Odvežite me. peljite me k-Jori in ob-iavite najino zaroko!« »Vse to naj bi storil preden rešite Ma-babsUja?« »Da.« »Nikoli!« se je razburil Yaglri. »Kdo je poglavar Rayanipura. vi ali jaz? Kdo je Jorin oče, vi ali jaz? Prepovedujem vam, da bi me poniževali!« »Hvala vam! je odgovoril Ramas še prav tako mirno, kakor prej. »S tem ste samo potrdili, kar sem že ves čas slutil: da bi me radi zopet prevarali. Yagiri Seoni, videl sem vam v dušo, prav na samo njeno dno, in tam je stalo zapisano, da niste niti en sam trenutek mislili na to. da bi kdaj izpolnili, kar ste mi pravkar še svečano obljubljali. Pričakovali ste, da se bom obesil na vaše besede, kakor potapljajoči se na rešilno vrv. storil vse, kar boste želeli, vi pa me boste potem vseeno spravili s pota, kakor ste se že davno namenili. Toda rajši poginem tu, priklenjen na posteljo, kakor da bi vam pripravil tako veselje.« »Potem sva dokončno opravila!« je krikni! Yagiri Seoni in nameril na inženirja orožje z morilnimi žarki. »Pozivam vas še poslednjič: hočete povedati, kje je Mahabali. ali ne?« »Blizu tam, kjer sem zdaj jaz!« je odgovoril Ramas. »Torej je le nekje tu?« »Nisem menil tako.« se je nasmehnil inženir. »Hotel sem le reči, da je blizu smrti. Ako me umorite, bo pogini! tudi on preden ga boste mogli najti in rešiti« »Potem se vsaj iznebim obeh kratu,« je zarjul Yagiri in premaknil prst, da bi sprožil na Ramasa namerjeno orožje, toda še preden je mogel to storiti, je nenadoma začutil,- kako-mu leze odrevenelost po vseh udih in kako postaja ves trd in negiben. Hotel je krikniti od gro* ze, a glas mu je obtičal v onemelem grlu. Hotel se je ozreti okoli sebe, a glava mit je obstala negibno na otrplem vratu. Samo vid in sluh sta še rahlo delovala, zato je dovolj razločno slišal besede, ki jih jo izgovoril nekdo za njegovim hrbtom: . »Pozdravljen, Yagiri Seoni!« Trenutek nato je stopil predenj človek, na 1as podoben Onemu, ki je ležal pred njim priklenjen k postelji in katerega je hotel pravkar umoriti. Yagirija Seonija je obšla kljub odrevenelosti groza. Njegovi napol omoteni možgani niso mogli doumeti te nenavadne igre. Zdelo se mu je, da doživlja najneverjetnejšo čarovnijo. Toda tudi Ramas ni bil nič manj začuden in prestrašen, saj je nenadoma zagledal pred seboj sebe samega. Nepričakovani Ramasov dvojnik je pa segel najprej po Yagirijevem morilnem orožju, mu ga potegnil iz odrevenelih rok, stopil tik predenj in dejal: »Ali me ne poznaš? Ne poznaš svo>e-ga starega prijatelja TaJmria Indorja?« (Dalje prihodnjič.) Važno opozorilo! Vsakega 14. v mesecu začasno ugasne pravica do nezgodnega zavarovanja za 10.000 din tistim starim naročnikom, ki še niso poravnali naročnine do konca tekočega meseca. Cim prejme uprava »Veternika« od njih zaostalo naročnino, stopi njihovo zavarovanje zopet v veljavo. Poravnajte zato naročnino takoj! V Vašem interesu ne odlašajte niti dneva več! UPRAVA »VEČERNIKA«. JMira k. Gozdarski vestnik. Tik pred koncem leta 1939. je izšla 10. številka v Mariboru izhajajočega strokovnga mesečnika »Gozdarski vestnik«, ki je zaključila drugi letnik. Kakor prvega, je uredi! tudi tega drugega ing. Stanko S o t o š e k, ki se je izkazal, kot izvrsten organizator strokovnega gozdarskega slovstva in utiralec novih, modernih smeri v gozdarskem znanstvu. Znal sl je tudi pridobiti vrsto odličnih sodelavcev, katerih prispevki vzbujajo zanimanje med vsemi interesenti. V zaključni številki II. letnika je objavljena na uvodnem mestu zanimiva razprava Lojzeta Mušiča iz Slovenjgradca o obsenčevanju posevkov v gozdnih dreves nicah in o najnovejših obsenčevalnih lesah. Prispevek izpopolnjuje več ilustracij. Ing. Milan Hmelj iz Radeč je prispeva! sestavek »Lahke gradbene plošče«, ing. Viktor Novak piše o dečjih dnevih spomladi leta 1939., ing. Mirko Šušteršič iz Ljubljane o določanju lesne mase v gozdnem gospodarstvu, slede pa dopisna gozdarska posvetovalnica, predpisi in okrožnice, dopisi, književnost, gradivo za slovenski gozdarski slovar itd. Revijo irska Mariborska tipkama. k. Jugoslovanski biseri. Kljub vsem tež- kočam, ki se postavljajo na pot revijam za tujski promet v naših tesnih razmerah, so si »Jugoslovanski biseri«, izhajajoči v Mariboru v uredništvu prof. dr. Frana Mišiča, vendarle zagotovili obstanek in zaključili te dni s skupno 11/12. številko lanski letnik. Za to zaključno številko je prispeval Ludvik Zurzut prikupno pesem »Ej, zima«, slede pa nato prispevki »Ob koncu leta na mariborski stolnici«; Fr. Novak: »Severna Slovenija zimsko-sportski raj« (v cirilici), isti »Zima u Sloveniju zove« (v latinici); Fr. Borko: »Proti Sv. Miklavžu v Jeruzalemskih goricah«; »Slovenija je za prijem i zimskih gostiju gostoljubivo spremna«; dr. F. Kol-terer: »Kaj nudi Rogaška Slatina bolnemu gostu v zimski sezoni«; J. Kveder: »Le ven na planine, na visoke gorel«; »Doberna pozimi«; »Vogel«, »Ljubljanski grad v zimskem čaru«, »Slika iz solčavske zime«, »Smučarji, Velika Kopa vas vabi!« Fr. Podgorjan: »Narodno gledališče v Mariboru — obmejna kulturna trdnjava«, »Trbovlje — Mrzlica«, L. Zorzut: »V snegu in soncu« Itd. 2e iz tega pre gleda sledi, da je zvezek bogat na vsebini, izpopolnjujejo ga pa še mnogoštevilne lepe ilustracije. ŠE EN VLOMILSKI PAJDAŠ Lani je bil obsojen pred mariborskim okrožnim sodiščem na 5 let težke ječe in na izgubo častnih državlianskih pravic Franc Stanek. ker je vlomil februarja 1937 v draguljarno Marije Bezjakove v Gosposki uRci in kasneje m..rcr 1938 v trgovino Roze Žnidaričeve. — Bezjakovi je bilo takrat odnešeno več mošW žensk;h ur ter zlatnine v vreč nosti d:n. Zdaj pa je državno toži!-:.vo na podlagi novega dokaznega nr-teriala izdala obtožnico še proti 361etne-mu mesarcVpmu pomočniku Avgustu Kolarju, ki je doma iz Serdice, drugače pa brez pravem ter ga obtožilo, da je pomagal Staneku pri vlomu. Kolar je bil obsojen zradi tega, ker je pomagal Staneku na 8 mesecev strogega zapora ter na 600 din denarne kazni. — Močno ga je razbremenil pri razpravi njegov pajdaš Stanek. GOSPODARSKA KONFERENCA V LJUBLJANI 17. januarja bo v Ljubljani konferenca predstavnikov vseh gospodarskih panog iz naše države. Na konferenci se bodo obravnavala vprašanja, ki so v zvezi z novim davčnim zakonom, posebno pa se bo na konferenci razpravljalo o vprašanju nove davčne obtežitve našega gospodarstva v odnosu do gospodarske proizvodnje. TOVORNI AVTO ZGOREL SREDI CESTE Na banovinski cesti v Hermancih pri Ormožu je zaradi defekta sesalnega ventila v motorju začel znenada goreti tovorni avto znamke »Fiat«, last posestnika in šoferja Matija Čurina iz Sv. Bol- renka na Kogu. Ogenj se je na avtomo-bilo s tako gaglico razširil, da je bilo vsako gašenje nemogoče. (z Slovenskih goric Prelsčiie postne ra<.iui-a'. u^.j časa je slišati po raznih krajih Slovenskih goric neprestane pritožbe radi nepovo.j.uU poštnih razmer na pogodbenih poštah. L lega razloga se obračamo s prošnjo na poštno direkcijo v Ljubljani, da pošlje osebo na slovenjegoriške pošte, ki bo te razmere preiskala, da se obstoječi nedo-stalki popravijo. Uredite neznosne socialne razmere. Kmetski viničar polaga v sedanjem času svoje letne obračune s svojim gospodarjem, ki mu po svoji volji zaračunava letne prejemke in stanovanje. To se opravi na ta način, da usluženi viničar predloži gospodarju za delo prejete „špane“ ali „ple-he“, na podlagi katerih se uravnava račun. Nesocialno je pri tem zlasti to, da gospodar viničarju zaračunava pridelke do višine, da poslane viničar obremenjen z dolgom ali pa se račun prilično uravna. To brezobzirno izkoriščanje ubogih družin izvajajo tudi nekateri dvolastniki — tuji vinogradniki, ki v tem pogledu ne poznajo mere. Skrajno potrebno je, da se točno preiščejo socialne razmere viničarskih družin, na podlagi česar bi sc naj izvedla obširna socialna reforma, ki bi dala neštetim trpečim družinam boljše živlienirice no^ojc- o Turistom s Pece. Zadnji čas krožijo govorice, da Peca turistom in smučarjem ni dostopna zaradi meje. Sporočamo, da je planincem članom SPD in zveznim dru-štvam z veljavno legitimacijo dostop do Uletove koče nemoteno dovoljen kot doslej. Na Peci je 75 cm snega in so prilike za izvežbane smučarje kar najbolj ugodne. Koča je stalno oskrbovana in ima toplo zakurjene sobe. Pridite brez skrbi v Matjaževo kraljestvo. — Kaj se ji je pa primerilo? vpraša nekdo iz družbe. — Trudila se je z raznimi kurami, da bi postala vitkejša in mlajša, pri tem je pa toliko trpela, da se je za deset let postarala... MALI OGLASI foorf Gorerrski gostje pri otvoritvi skakalnice V nedeljo bo v Ribnici na Pohorja slovesno otvorjena nova skakalnica, za katero je izdela! načrte zgradltelj skakalnice v Planici inž. Bloudek, izpremenil pa jih je pozneje gradbeni tehnik Franc šemerl, ki Je tudi vodil gradbena dela. Da se zanimanje za prireditev čimbolj dvigne, je Mariborska zimsko-sportna podzveza kot prireditelj zagotovila nastop priznanih gorenjskih skakalcev Novšaka, Pri boška m Palmeta. Prvo tekmovanje za prvenstvo MZSP v klasični kombinaciji, ki bo zvezano z otvoritvijo, bo postalo z nastopom imenovanih gostov izven konkurence Se privlačnejše. Da se omogoči čim udobnejše potovanje v Ribnico na Pohorje, bo organiziral mariborski „Putnik“ avtobusno zvezo, za katero sprejema prijave v svoji poslovalnici na Trgu svobode. Smuške prireditve konec tedna Preteklo nedeljo so n&ii smuški klubi izvedli zadnjo revijo svojih tekmovalcev pred vstopom v novo smuško prvenstveno sezono v okviru klubskih prvenstev. Konec tedna pa pomeni pričetek najbolj razgibanega dela letošnje smuške zime, saj je tekmovanj povsod na izbiro; med njimi je v naši bližini najzanimivejša otvoritev nove skakalnice na Pohorju, zvezana s podzvezinim prvenstvom v klasični kombinaciji. Spored tekmovanj v nedeljo je sledeč: Podzvezino prvenstvo MZSP v klasični kombinaciji v Ribnici na Pohorju, prireditelj MZSP. ...... Mladinski dan pri Celjski koči, prireditelj SPD, Celje. Medklubske tekme v teku in skokih v Ljubljani v izvedbi LZSP. _________ Medklubska tekma v klasični kombinaciji na Jesenicah v prireditvi SK Bratstva. Medklubske skakalne tekme v Kranju v prireditvi SK Poljane. Medklubski tek na 18 km v Kranju, prireditelj SK Poljana. Smuška tekma SK Tržiča na Zelenici. Podzvezino prvenstvo v klasični kombinaciji na Sljemenu, priredi ZZSP. Razen omenjenih oficielnih prireditev so na več krajih naše ožje in širše domovine smuški tečaji. Tudi snežne in vremenske prilike so jako ugodne, tako da gremo brez dvoma naproti jako uspešni smuški sezoni, katere sadove bomo najlaže ocenili na podlagi mdtl-narodnih prireditev, ki bodo sezono zaključile, v kolikor jih svetovni dogodki ne bodo sploh onemogočili. MEDNARODNA HOKEJSKA TEKMA V LJUBLJANI V petek ob 20. bo v Ljubljani mednarodna hokejska tekma med ljubljansko Ilirijo in bu-dimpeštanskira klubom BKE, ki je trenutno v Itaffli. Ilirija je z Imenovanim madžarskim moštvom odigrala za pravoslavni božič v \ eogradu dve tekmi. Prvo je izgubila z l : 8, drugo z 1 : 3. Pričakuje se, da bo ljubljanski rezultat še ugodnejši za našega idinega zastopnika v tej športni panogi. ROKOBORSKA BALKANIADA V ČARI-ORADU Prve dni v marcu bo v CarigTadu balka-niada v rokoborbah, za katero so se doslej prijavile Turčija, Grčija in Jugoslavija. UMETNOST IN OLIMPIJSKE IGRE Pod gornjim naslovom je JOO izdal brošuro s ciljem, da v umetniških krogih propagira sodelovanje umetnikov na olimpiadah V knjižici so navedene nekatere misli o tem vprašanju ter pravilnik za sodelovanje. Bio-šura se dobi brezplačno pri Jugoslovanskem olimpijskem odboru (Zagreb, Gunduliccva 22 a), kamor naj interesenti sporoče svoj točen naslov. CENE MA! IM OGLASOM: V m«Irti oglatih vanc vtaaa beseda 5C na’ najmanjia onsiolbin« ta te oglate le din S DraiOe orekllcl dooitovanla m tenltovaniskl oglati din I— oo betedi Malmanlii anetek ta te oglate le din IU.— Debelo tltkane betede te -a^unalo dvolno Oglatni lavek ga enkratno oblavo tnala din 2— Znetek ta male oglate te ola?ole tako! ort narodno otlr-ima ga le VDofati v oitmn tkona* t naročilom ali Da oo ooltnl ooložnic' na čekovni -ačun it 11.406 Za vae oitmeoe odgovore glede malih oelatov te mora nrllollil mamka »a n din Razno GOSTILNA TRIGLAV Prvovrstna, samo sortirana vina iz Slovenskih in Ljutomerskih goric, izvrs na meščanska kuhinja. Se priporo-ča A. E. Lisjak, gostilna »Triglav«. Glavni tre 3. 13350-1 Zlato in srebro, briljante, zastavljene listke iš£e nu.no za nakup M. flgerjev sin, Maribor, tioapeska ulica 15 MODRČKI stezniki, rokavice, nogavice, damsko perilo najceneje pri Š. Ketiš-u, Stolna 1. 11406-1 OVC.IO VOLNO in angora-volno predeni na roko. Joža Onič, Razvanje 79 13433-1 Stike za delavske in poslovne knjižice izdeluje? . e ». Gosposke m. 18/1. TOZG Stanovanje STANOVANJE sobo. kabinet in kuhinjo, dvo riščno poslopje, I. nadstropje, oddam samo stalnonameščen cu do štiričlanske družine. Mesečno 330 din Taborska ul. 7. 13425-5 Sobo odda OPREMLJENO SOBO z 1 ali 2 posteljama in kopal nico oddam. Dalmatinska 24. s. Znani branilec zagrebškega Gradjanske ga Hfigl zapušča nogomet Njegov klub bo mu priredil 2. febr. v Zagrebu nogometno tekmo, katere čisti dobiček je namenjen njemu. a. Ceh J. Sobotka, ki je doslej igral za praško »Slavijo«, bo v novi sezoni ojačil ligaško enajstorico splitskega Hajduka. s. Zagrebški kegljači so izgubili medmestno tekmo z Budimpešto z eno točko razlike. Razmerje točk 1572:1571. s. četrta pokalna nogometna tekma Gra-djanskl—BSK, ki bi se morala odigrati v nedeljo v Zagrebu, bo radi neugodnega vremena bržkone ponovno preložena. s. V mednarodni skakalni konkurenci v Sc-striere v Italiji je pri sodelovanju najboljših italijanskih skakalcev, 4 Nemcev in 3 Švicarjev zmagal Nemec Gregor H811 s 151 točkami. Dosegel je najdaljši skok dneva 64 m. — No, ali ste odstranili kurja očesa tako, kot sem vam svetovala? Je vprašala gospa Spela svojega podnajemnika, ko mu je prinesla kavo. — Kaj takšnega, gospa! Kurjega očesa sploh ni bilo. Osem dni sem imel v nogavicah gumb od ovratnika.., ZADRUGA »DELO« prevzema razna dela (rigolanje vinogradov, kopanie temeljev napravljanie gradbenega materiala, žaganje in cepanje drv; pranje perila, prepisovanje na stroj pod naj ugodnejšimi pogoii. Ponudbe pod »Delo« na ogl. odd. »Ve-černika«. 13427-1 POHIŠTVO posamezni kosi naprodaj. Ga rantirano čisto. Naslov v ogl. odd. »Večerrika«. 13422-4 ŠTEDILNIK in drugo pohištvo niorodai. Aleksandrova c. 31. Pobrežje. 13437-4 K u pint BERDO, za tamburaški orkester, dobro ohran’eno, kupim. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 13432-3 SOBO lepo opremljeno, sončno, z uporabo kopalnice, oddam. Naslov v ogl. odd. »Veternika«. 13429-7 Sluipo dooi PERFEKTNO KUHARICO ki opravlja tudi druga hišna dela, iščem. Strossma:erjeva ul. 28-11. 9. 13434-9 OKASA tablete Pri spo‘ni slabosti lahko ooskusite OKASA tabete za moške 100 komadov din 220"— proti povzetja Zastopnik : Lekarno Mr. Rožman Miroslav Beograd — leraziie - Ojj!, rej- S. 5846 2fc Posteljno perje kem čiščeno že po kg 8'- din naprej tudi do brezkonkurenčni ceni pri ,,Cuna** Maribor samo BlavnI trg 24 Lokal LOKAL v centru mesta oddam. Infor macije iz prijaznosti Cankarjeva 26. 13435-14 '•OipZ. optik E.PETELN MARIBOR • GRAJSKI TRG 7 Kam, kiet VINA najboljša in najcenejša za dom dobite Dri Senici. nVca kneza Koclja. 13438-17 bd tu tu urejnfe ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku - Rokopisi se oe rročajo. — Hnriniittrn in uprava t Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništvu štev. 25-67. in uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račun štev 11 409.