MIGRACIJE V SLOVENIJI IN EU Milena BEVO /zi7/?i\7 ZNANSTVENI ČLANEK NOTRANJE IN ZUNANJE SELITVE V SLOVENIJI V DEVETDESETIH LETIH PO REGIJAH Povzetek: Članek, ki temelji na mziskavi 'Migracije v Sloveniji v luči rkljiičilre v EU", prikazuje analizo obsega, nekaterih značilnosti in dejatfnikov notranjih in dela zima-njih/meddržavnih selitev (selitve državljanov) za Slovenijo v 90. letih po statističnih regijah. Prikazu nekaterih glavnih metodoloških utemeljitev sledi analiza notranjih selitev s poudarkom naselitvah med regijami. Analiza zunanjih selitev zajema prikaz zaloge emigrantov v tujini in tujcev v Sloveniji, nato pa selitvenih tokov v 90. letih. Sledi podrobnejši prikaz obeh vrst seUtev za posamezne regije. Sklepne ugotovitve vključujejo oceno nekaterih ekonomskih dejatfnikov obsega sehtev po regijah. Ključni pojmi: notranje selitve, zunanje selitve, regije, Slovenija, devetdeseta leta Uvod Mobilnost in selitve prebivalcev so zelo pomemben in kompleksen pojav. Na ravni regije in na ravni države imajo lahko selitve (medregionalne, meddržavne) prek obsega in strukture pomemben vpliv na demografski, gospodarski in širši družbeni razvoj. V prispevku, ki temelji na razi-skavi "Migracije v Slo\'eniji v luči vključit\e v EU" (Bevc, Prevolnik-Rupel, Christensen, 2000), izvedeni v okviru projekta "Strategija gospodarskega razvoja Slovenije - Slovenija v Evrop.ski uniji", se osredotočamo na analizo obsega, nekaterih značilnosti in dejavnikov notranjih in dela zunanjih/meddržavnih selitev (.selitve državljanov) za Slovenijo v 90. letih po statističnih regijah kot so veljale do pomladi leta 2000. Najprej prikazujemo nekatere glavne metodološke utemeljitve, nato notranje selit\e, sledijo zunanje selitve, nato pa podrobnejši prikaz obeh \Tst sclite\' po posameznih regijah. Prispevek zaključujemo z glavnimi sklepnimi ugotovit\'ami. Metodološke utemeljitve V prispevku prikazujemo obseg posamezne vrste selite\' in tiste značilnosti, za katere so bili na raz|x>lago ustrezni podatki. Ob.seg pojava (posamezne vrste selitev ' Dr. Mileiui tieix. Iii.iltliil zti ekonomska mziikovanja. l.jiMjmm. - priselitve, odseliive, nclo selitveni prirast oziroma padec) smo merili s številom selivcev na 1000 prebivalcev, s čimer smo zagotovili časovno primerljivost za posamezen pojav, primerljivost med različninu vrstan» selitev in primerljivost med opazovanimi teritorialnimi območji znotraj Slovenije (statističnimi regijami). Glavni vir podatkov je bil Statistični urad Republike Slovenije - objavljeni in neobjavljeni podatki. V okviru notranjih selitev, ki zajemajo selitve med občinami in selitve med naselji znotraj občin, .se osredotočamo na prikaz medregijskih selitev; te predstavljajo del selitev med občinami. V okviru zunanjih .selitev prikazujemo najprej "zalogo" emigrantov v tujini in tujcev v Slowniji, nato pa selitvene tokove za državljane Republike Slovenije (v nadaljevanju "državljani"), ker podatkov o drugih legalnih selit\'ah (selitve tujcev), prisilnih selitvah (begunci, iskalci azila) in nezakonitem pri.seljevanju (ilegalne .selitve) po regijah ni. Selitve državljanov so na ravni Slovenije v drugi polovici 90. let predstavljale manjši del vseh legalnih zunanjih selitev (20% pri.selitev, 17% odseli-te\', 27% |>ozitivncga neto .selitvenega prirasta). Nekatere pomembne statistične definicije v zvezi s selitvami (|xwzetc po Statističnem letopisu Slovenije 1999:75-76), ki .so pomembne za razumevanje prispevka: - prebivalci Slovenije: nova cicfinicija, ki je v \eljavi od leta 1995, se od prejšnje razlikuje po dvojeiTi: 1. v številu prebivalstva niso več zajeti tisti drž;ivljani Repul^like Slovenije, ki imajo v njej stalno prebivali.šče, a začasno (več kot ?> mesece) prebivajo v tujini in 2. v število prebivalstva Slovenije so zdaj všteti tudi tujci s prijavljenim stalnim oziroma začasnim prebivališčem v Sloveniji ter begunci; - državljan R Slovenije, ki je začasno odšel v tujino - državljan RS s prijavljenim .stalnim prebiv-ali-ščem v Sloveniji, ki je odšel v tujino za več kot tri mesece in je svoj odhod prijavil v upravni enoti .svojega stalnega bivali.šča; - državljan R Slovenije, ki .se je vrnil iz tujine - državljan RS s prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki se je vrnil iz tujine po več kot treh mesecih in je pred odhodom v tujino .svoj odhod prijavil v upravni enoti svojega stalnega pre-bivali.šča; - odseljeni je prebivalec Slovenije, ki: 1. je v Sloveniji odjavil prebiv:ilišče z namenom, da .se bo odselil v tujino, 2. se je od.selil v drugo na.selje, občino v Sloveniji; - priseljeni je prebivalec, ki: 1. se je v Slovenijo priselil iz tujine in v Sloveniji prijavil prebivališče, 2. pri.selil v drugo na.selje, občino v Sloveniji in tam prijavil prebivališče; - .selitev je sprememba na-selja prebivališča osebe; - tujec je: - oseba z državljanst\om tuje države (tujih držav) in izdanim dovoljenjem za stalno oziroma začasno prebivanje v Sloveniji, ki je prij;ivila stalno oziroma začasno prebivali.šče, - oseba z državljanstvom tuje države (tujih držav) in veljavnim delovnim ali po slovnim vizumom, ki je v Sloveniji prijavila začasno prebivališče, - oseba brez ugotovljenega držav ljanstva oziroma brez državljanstva in s stal nim oziroma začasnim prebivališčem v .Sloveniji, ki je bila državljan nekdanjih držav: SFR Jugoslavije, Češkoslovaške, Sovjetske zveze oziroma drugih držav. Mcciregionalne selitve in selitve znotraj regij Obseg medregionahiih selitev. - Meciregionalne selitve so v 90. Iciih predstavljale v Sloveniji: - v povprečju približno tretjino vseh meclobčinskih selitev' (medobčinske selitve vključujejo selitve znotraj občin iste regije in med občinami različnih regij; na prve je v 90. letih odpadlo dve tretjini, pri čemer pa se je njihov delež po letu 1995 povečal na blizu 70%), - peiino notranjih .selitev (te sclit\e vključujejo selit\e med občinami ter selitve med naselji v i.sti občini) in - desetino vseh selitvenih dogodkov (ti zajemajo poleg medobčinskih selitev in selitev n>ed naselji iste občine tudi sprenienibe prebivališča v istem naselju). Predstavljajo najmanjSi del celotnih notranjih migracij.skih tokov (tabela 1). Letni obseg medregionalnih selitev se je v 90. letih v Sloveniji gibal med 5300 in 7.^00 oseb (leto 1992 - posledica urejanja evidenc legalizacije prebivanja na novem naslovil ob veliki akciji pridobivanja oziroma ix)trjevanja državljanstva R Slovenije), oziroma med 2,7 in 3,7 selivce\- na 1000 prebivalcev' (|x>vprcčje je znaSalo 2,9). Regionalna razpršenost medregionalnih selitev je večja pri odselitvah kot pri priselitvah. V obeh primerih je sicer najbolj zastopana Osrednjeslovenska regija (nanjo je odpadlo v 90. letih 31% vseh pri.selitev in 25% odselitev), sledijo pa Po-dravska. Savinjska in Gorenjska regija. Izraženo relativno - število selivcev na 1000 prebivalcev - je bil za večino regij za prvo polovico 90. let značilen večji obseg me-dregijskih selitev kot kasneje. Izraženo na enak način, je bil v opazov-anen» obdobju ob.seg medregijskih selitev (število odseljenih v druge regije in priseljenih iz drugih regij na 1000 prebivalcev) največji v Zasavski, S|xxlnjc|x>savski (zlasti zaradi njune relativne teritorialne majhnosti) in Notranjsko-kraški regiji, najnumjši pa v Podravski, Pomurski in Goriški regiji. Medregijske selitve v Sloveniji v SK). letih niso bistveno vplivale na prostorsko razporeditev prebivalstva in spremembo števila prebivalstva posamezne regije. Polovica regij je imela negativen saldo v medregionalnih selitvah - .selitveni padec, polovica pa pozitivnega (glej tabelo 2). Prek medregionalnih .selitev je v opazovanem obdobju relativno (na 1000 prebivalcev) največ prebivalcev izgubila Koro.ška regija, dobila pa Notranjsko-kraška regija. Osrednjeslovenska regija s sicer pozitivnim saldom je v obdobju 1995-1998 že postala odselitveno območje. Večina medregijskih selitev je omejena na kratke razdalje, predvsem teritorialno sosednje regije. Najbolj izraziti dvosmerni medregijski selitveni tokovi ,so za večino regij značilni z Osrednjeslovensko regijo; pri tem je bil v 90. letih številčno n;ij-močnejši tok med omenjeno regijo ter Gorenjsko regijo. V veČini primerov se ujemajo tako tokovi priselitev kot od.selitev. Poleg Osrednjeslovenske regije ima le še S;i-vinjska regija uravnoteženo tako priseljevanje iz drugih regij kot odseljevanje v druge regije, kar je povezano z lokacijo te regije (njena prometna prehodnost itd.). Podrobnejši prikaz medregionalnih selitev je prikazan v tabelah 3 in 4. ' Ta Mei jv lui ravni drtare razmeroma xlahlleii. mi'il iMiStimezniml regliaiiii /*/ se je /«»letu /99.5 zmanjSal lam. kjer Je luislalo veCje Slevilo novih obiiii. SKUn KNl IXXJODKI notranji; •Skupaj SprciiK-mba Scillw Sciitw nKtl oblinami SKI.ITVK (2t3>4) pa'bhiiliSC;! med na-sciji (med nisciji ni/JiCnlh obOin) v n:Lsclju v Uli uhCini Skupaj Scliiw med Seliiw (3*4) obOlnami nK'd /noiraj regije reRljaml 1 2 3 4 5 6 7 STKVII.O 1992 73959 31218 20972 21769 14426 7343 42741 1993 59385 24388 17627 17370 11490 5880 34997 1994 51554 20084 15625 15795 104.35 5360 31420 1995 45110 19374 9637 16099 10780 5319 25736 1996 50568 21913 10968 17687 12089 5598 28655 1997 52067 22754 11824 18029 12351 5678 2';853 199« 51397 21287 11383 18727 1.3020 5707 .«110 KOKHICIKNI "I • ilcvilo na lOOO palitakw 1992 37,1 15,6 10.5 10,9 7.2 3,7 21,4 1993 29,8 123 8.9 8,7 5.8 3,0 17,6 199-i 25,9 10.1 7,9 7,9 5,2 2,7 15,8 1995 22,7 9.7 4,8 8,1 5.4 2,7 12.9 1996 25,4 11,0 5,5 8,9 6.1 2,8 14,4 1997 26,2 11.5 6.0 9,1 6,2 2,9 15,0 199« 25,9 10.7 5.7 9.4 6.6 2.9 15.2 STRUKTUR.^ lSRUTVKNIH 1 IXX".01)K0V(%) 1992 100 42 JI 28.36 29.43 19.51 9.93 57.79 1993 100 41,07 29,68 29,25 19.35 9,90 58.93 1994 100 38.96 30,31 30.64 20.24 10,40 60.95 1995 100 42.95 21.36 35,69 23.90 11,79 57.05 1996 100 43,.33 21.69 34.98 23.91 11.07 56,67 1997 100 4.3,70 22,71 34,63 23.72 10,91 57,3-i 1998 100 41.42 22.15 36.44 25.33 11,10 58,58 struktuki« L notranjih iski.itkv(%j 1992 49,07 50,93 33,75 17,18 100 1993 5037 49.63 32,83 16,80 100 1994 49.73 50,27 33,21 17,06 100 1995 37,45 62.55 41,89 20,67 100 1996 38,28 61.72 42.19 19,54 100 1997 39,61 60,39 41.37 19,02 100 19VK 37,80 62.20 43.24 18,95 100 STRUKU'R/ k MK1X>IIČIN SKIH SKUTKV(%) 1992 100 66.27 .33,73 1993 100 66,15 33,85 1994 100 66.07 33,93 19<;5 100 66,96 .33,04 1996 100 68..35 31,65 1997 100 68,51 31,49 1998 lOO 69.53 30.47 # S I Tabela 2: Medregijske selitve in selitreni prirast v teh selitvah po statističnih regijah v obdobju 1991-1998 Kcsij;! IVici iiicda-Kijskili scliicv v nKxl(it)Cin.skih sdin-ah (1V!>2-!WM) (%) ObscR sdiicv • kiKrrtcicni Slcvila selitev na 1000 pa'btvakx-\-(199I199K) Selitveni prirail/paiiei- v nieUreg. ■selitvali • absolutno .čln). Najmanj selitev med občinami je značilno za Goriško in Dolenjsko regijo, največ selitev meil naselji v isti občini je bilo v 90. letih v Dolenjski in Koroški regiji, največ selitev znotraj naselij pa je Ijilo v Zasavski in Osrednjeslovenski regiji. Zunanje selitve državljanov po regijah "Zaloga" emigrantov v liijini in tujcev v Sloveniji Emigranti. - Ne glede na nietodološko-vsebinske spremembe v statistični opretleli-tvi kategorije "emigranti" (ob popisu 1991 - stalni prebivalci Slovenije, ki .so začasno v tujini, s spremembo definicije prebivalstva po letu 1994 - državljani R Slovenije, ki so začasno v tujini), imajo največjo "zalogo" le-teh Pomurska, Spodnjepo savska. Savinjska in Podravska regija. Ob koncu 90. let (tabela 6) so imele te regije v tujini "začasno" 2% ali več državljanov RS, v začetku 90. let (ob popisu -1991) pa so imele v tujini naj\'eč prebi\alcev (med 2,6% in 6,3%). Pri ostalih regijah je njihov \ rstni red glede obsega zaloge emigranto\- v letih 1991 in 1999 nekoliko drugačen; imajo pa vseeno regije z relativno majhnim obsegom te zaloge v začetku desetletja tudi majhno zalogo ob koncu desetletja. Leta 1999 sta imeli najmanjši delež državljanov R Slovenije, ki so začasno v tujini. Ciori."5ka, .Notranjsko-kruška in Koroška regija (vse manj kot 1%). Imigranti (tujci). - V strukturi prebivalcev imajo največji delež tujcev \ ključno z begunci Obalno-kraška regija, Osrednjeslovenska, Notranjsko-kraška regija, najmanjši delež pa Zasavska regija (tatx.'la 7). Primerjava ob.scga omenjene zaloge emigrantov in imigrantov, izraženega na omenjen način (emigranti kot delež držav ljanov, imigranti kot delež prebivalcev) ali jia kot število na 1000 prebivalcev, kaže na obratnosorazmerno povezanost leh dveh pojavov. Regije z nadpovprečno zalogo emigrantov imajo praviloma podpovprečno zalogo tujcev in obratno (kol povprečje je mišljena dosežena raven na ravni države). V primeru najmanj razvite regije (Pomurska) je za to mogoče najti logično ekonomsko razlago; manjša razvitost pogojuje večjo zalogo prebivalcev v tujini in manj.šo absorbcij.sko sposobnost za sprejem tujcev. Meddržavne selitve državljanov Proučili smo obseg in nekatere značilnosti meddržavnih selitev držav Ijanov Republike Slovenije. Glavni sintezni ptnlatki so prikazani v tabeli 8. Obseg • V vseh regijah je v 90. letih (1991-1998) letni obseg selitev državljanov Republike Slovenije z drugimi državami (vključno z območjem nekdanje SFRJ) padal; pri tem se je gibal v večini regij pod 2 osebi na 1000 prebivalcev. Tako izmerjen obseg selitev je bil, opazujoč celotno obdobje, v povprečju najmanjši v Pomurski in Goriški regiji (večinoma pod 1 selivec n:i 1000 prebivalcev). Z izjemo prvih dveh let (1991-92) je bil v vseh regijah, z izjemo Koroške, pretežni del obdobja letni obseg pri.seljevanja oziroma vračanja iz tujine, izražen na 1000 prebivalcev, večji RtKijj SKUPAl ■Medotonskc seliuv Sehnv Selmv v Sdinvni med na-.selji v tsii ohCini iniseljili .'iiildo (3-1) t>z.(5/i) Skii pai J. druf>inii reKijami Hri-k(:u<)k.-n(ska 25.9 25,3 6.2 5,6 3.8 3.2 9,4 10.3 0.6 O-^irctlnjcskireivska 30.5 30,5 13.4 13.4 3.1 3,5 13,6 0,0 GorcnpJta 25.7 25J 8,1 7.7 3.5 3.1 7,1 10,5 0.4 N()tr.misko-kra5k:i 25.3 23,9 6.9 5.5 4.9 3,5 7)i 10,6 1.4 GofiSkii 21,5 22,0 4.7 5.2 15 2,4 8J 8,5 4).6 OhilnokniSka 26^1 26.4 7.7 73 3.6 3.3 8.8 10.3 0.4 KOia-iaENTl - Jicvik) na 1000 prcbii^alcc v. indkks (.Sknvniiu - 100) si.ovi;ni.ia 100 100 100 100 100 100 100 100 nmitirska. H3 84 77 78 83 86 114 69 PiKlnn^ka 104 105 90 91 71 76 116 109 Kiiniiika 108 111 90 99 83 113 134 106 Savin^-ka 104 104 97 85 92 121 100 Za$a\>^ka 100 103 71 78 135 155 93 128 SpoUnlcposai-iika 86 86 77 74 145 139 129 67 Dokrnjska 94 92 69 62 131 110 134 89 Osrednjosknicrvska 111 111 149 149 107 107 50 117 Gorenpika 93 92 90 86 119 104 101 91 Nmranjskokra.^ka 92 87 77 61 165 119 111 91 Guriika 78 80 52 5« 64 83 119 73 Ot>alrkvkra.4:a 97 96 86 81 123 111 126 89 I sI •a I I 3 •u F3 i: S Tabela 6: Zaloga "emignnitot''ob koncu 90. let (3112.1999}po staiističnih regijah - del državljanov Republike Slovenije Piebiv-alsIM) Državljani Kvpublikc Sknrnijc Skiip:ij Or;.;ivl|ani Republike Slinvnije brez lislili, ki zatSisno prt+)H-ajo v tujini t)r2avlj;ini Republike .Sl(A■enl^•, ki zai^asno pa-biva)o v lii|ini mUKTURA - drtu lrani R,.iavsfca 100 97.6 2A Dolenjska 100.5 100 9«.7 1.3 Osrcdnjfsimvnska 101.7 100 9«.« 1.2 Goa-njska lOOit 100 9K.5 1.5 Nonanjsko-kriika 102.0 100 99.1 0.9 Goh.«ka 102.0 100 99.-j 0.6 OtKilnihkrajSka 102.5 100 9K.9 1.1 Vir: Izračun na podlagi podatkov Statističnega umda Republike Slovenije (Statistične informacije, St.107/2000). Tabela 7: Zaloga -imigrantov' v Sloveniji fio stalistiCnih ivgijati ob koncu 90. lel (31.12.1999) - delpivbivalcev Slovenije Prcbi*-aki [)rž.ivljani R Skrtvn. hrcx iMili. ki SI) Zitfasi«) v tujini Hijci in bv)>uiK'i Skiip:«) Tujci Ik-iiunii Skupaj Hijd .s Malnini pa-biv. v Slrnvniji TuKi s z:iCa5nim prcblv v Slinvniji STTttlKTI'KA-nrchivald- 100». SI.OVKNUA 100 97.9 2.1 1.9 OJ 1.6 0.2 Pomurska 100 99.-1 0,6 0.4 0.1 0.3 0.2 Podnn-skj 100 99.0 1.0 0.9 0,1 n.s 0.1 Konica 100 9K.9 1.1 1.1 0.4 0,7 0.0 Savinjska 100 9H.0 2.0 IJi 0.4 1.4 0.2 Zaw.'ika 100 97,1 2.9 2.6 0.9 1.7 0.3 SpiKlniep zadnjem popisu prebivalstva je imela ta regij;i meti vsemi slovenskimi regijami največjo zalogo .svojih prebivalcev v tujini. Tudi ob koncu 90. let je imela le Se Spodnjeposa\ska regija večjih delež državljanov RS začasno v tujini. Delež tujcev in beguncev v celotnem prebivalstvu pa je tu med v.semi regijami n;ijnižji (0,6%). Z;i tokove selitev' državljanov R Skv venije s tujino v 90. letih pa velja, da je i)il opazujoč celotno obdobje saklo pozitiven, po obdobjih pa je bil pozitiven do leta 1996, n;ito pa negativen. Izmerjeno na 1000 prebivalcev je bil v 90. letih obseg teh selitev majhen (odselitve 0,6, priselitve 0,9, s;iklo 0,3). Otiseljeni .so bili v povprečju za 1,5 leta mlajši od pri.seljenih (jkjv-prečna starost 31 let nasproti 33 let), med njimi pa je bilo v nasprotju s pri.scljeni-mi več žensk kot mo.Skih. Izobrazba je znana za 67% od.seljenih in 73% priseljenih; izobraženost obeh kategorij selivcev je bila podobna (odseljeni 10 let in priseljeni 10,1 let .šolanj;)); oboji so bili v povprečju manj izobniženi

lovici desetletja. Izmerjeno na 1000 prebivalcev je bil v celotnem obdobju obseg teh .selitev nuijhen (odselitve 1,1, pri.selitve 0,6, saldo -0,5). Od.seljeni so bili v povprečju za 2 leti mlajši od pri.seljenih (29 let nasproti 31 let), med obojimi je bilo več nioških kot žensk. .Med tistimi z znano izobrazbo (odseljeni - 55%, priseljeni - 67%) so bili odseljeni v povprečju precej manj izobraženi od pri.seljenih (9,2 let šolanja nasproti 10,7 let); glede na povprečno izobraženost op;i-zovanih selivcev v Sloveniji so bili odseljeni manj izobraženi, priseljeni pa bolj. Savinjska regija .Medregion;ilne selitve. - Otiseljevanje iz regije je bilo skoraj celotno opazovano obdobje nekoliko večje od pri.seljevanja, vendar pa razlika ni bihi velika. Letno število selivcev se je v obeh primerih gibalo v povprečju med 2 in 3 osebe na 1000 pre-biv;ilcev. Skupen saldo je bil negativen in majhen (-120 oseb oziroma -0,2 n;i 1000 prebivalcev). Pri.seljeni so izvirali v največji meri iz Podravske (27%) in Osretlnje-slovenske regije (23%), čeprav je bil na drugi strani regionalni izvor priseljenih geografsko bolj raznovrsten kot v primeni večine drugih regij. Od.seljeni iz regije so v opazovanem obdobju prav tako v največji meri .šli v omenjeni dve regiji (v vsako po blizu 30% v.seh od.selitev). .Meddržavne selitve (zaloga in tok selivcev). - Regija ima gletle na povprečje za Slovenijo večjo z;ilogo emigrantov (večjo imata le Spodnjeposavska in Pomurska regija), doma p;i nekoliko manjšo zalogo imigrantov (2% prebiv;ilstva predst;ivlja-jo tujci). Za tokove selitev državljanov R Slovenije s tujino v 90. letih pa je značilen, opazujoč celotno obdobje .skupaj, pozitiven .saldo (negativen je bil le v letih 19911992). Izmerjeno na 1000 prebivalcev in opazujoč celotno obdobje je bil obseg teh ■selitev nuijhen (odselitve 1,1, priselitve 1,3, saldo 0.2). Odseljeni so bili v povprečju za 2 leti mlajši od pri.seljenih (29 let nasproti 31 leta), med obojimi pa je bilo nekoliko več moških kot žensk. Izobraženost odseljenih je bila precej slabša od izobraženosti pri.seljenih (9 let šolanja nasproti 10,1; pri obojih se podatki nanašajo na tiste z znano izobrazbo, ki jih je bilo med odseljenimi 54% in med pri.seljenimi 78%); oboji so bili v povprečju m;mj izobniženi od obeh kategorij selivcev na ravni Slovenije. Zasavska regija Metlregion;ilne selitve. - Odseljevanje iz regije, ki je bilo do srede 90. let večje od pri.seljevanja, je imelo trend upadanja, priseljevanje pa trend r;isti. Ob koncu SK). let se jc letni obseg obojega približal na dobrih 200 oseb oziroma blizu 5 oseb na 1000 prebivalcev. Skii|)eii saldo jc bil negati\ en (-280 o.seb) in izražen na 1000 prebivalcev (zna.^al je -0,7) večji kot v vseh ostalih regijah z negativnim saldom v teh selitvah, z izjemo Koroške regije. Priseljeni so izvirali v največji meri iz Osrednje-slo\enske regije (prek 50%) in Savinjske regije (27%). Tudi pri odselitvah iz regije sta bili omenjeni dve regiji najbolj z:istopani. .\Ieddrž;ivne selitAe (zaloga in tok selivcev). - Regija ima glede na povprečje za Slo%enijo manjšo zalogo emigrantov in večjo zalogo imigrantov (\ečjo ima le še Obalno-kraška regija, enako pa imata Osrednjeslovenska in Notranjsko-kraška regija). Za tokove .selitev državljanov R Slovenije s tujino v 90. letih pa je značilen negativen saldo (na račun let 1991-1992). Izmerjeno na 1000 prebivalcev in opazujoč celotno obdobje je bil ob.seg teh sclitc\- majhen (oclselitve 1,1, priselitve 0,9, .saldo •0,2). Od.seljeni so bili v povprečju za 3,8 leta mlajši od jKi.seljenih (26 let nasproti 29,5 leta), med olx)jimi pa je bilo več moških kot žensk. Izobraženost od.se!jenih je bila precej slabša od izobraženosti pri.seljenih (8,8 let šolanja nasproti 10,4; izračun se nanaša na ti.ste z znano izobrazbo, ki jih je bilo med odseljenimi 7^% in med priseljenimi 72%); oboji so bili v povprečju manj izobraženi od obeh kategorij selivcev na ravni Slovenije. S/)o(liiJe/)osui'.ikci regija Medregionalne selitve. - Celotno opazovano obdobje je bil letni obseg priselitev in odselitev približno izenačen (v [KJvprečju se je z izjemo pr% ih let gibal med 250 in .500 o.seb oziroma med 3,5 do 4,5 oseb na 1000 jiiebivalcev, pri čemer je bil prisoten trend upadanja. Skupen saldo je bil |x>ziiivcii in majhen (35 oseb oziroma 0,1 na 1000 prebi\-alccv). Priseljeni so izvirali v največji meri iz treh regij - Osrednjeslo-\ enske (29%), Dolenjske (25) in Savinjske (25%). Odseljevanje iz regije je bilo geografsko nekoliko bolj razpršeno od priseljevanja, vendar so tudi tu bile omenjene tri regije najmočneje zastopaiie (seveda z nekoliko manjšimi deleži). Meddržavne selitve (zaloga in tok selivcev). - Regija ima glede na povprečje za Slovenijo največjo zalogo emigrantov v tujini in manjšo zalogo imigrantov. Za to-ko\c selitev državljanov R Slovenije s tujino v 90. letih pa je bil značilen pozitiven .saldo (negativen je bil le leta 1990, ki se je ob zmanjšanem obsegu odseljevanja in priseljevanja istočasno zmanjševal. Izmerjeno na 1000 prebivalcev in opazujoč celotno obdobje je bil ob.seg teh .selitev večji kot v povprečju v Sloveniji (otiselirve 1,4, pri.selitve 1,9, saldo 0,5). Odseljeni so bili v |>ovprečju z;i 8 let mlajši od povratnikov (29 let nasproti 37 let), med njimi je bil večji delež mo.ških kol žen.sk (med odseljenimi je bila zastopanost obeh spolov približno enaka), izobraženost pa je bila v po\ prečju slabša (11,5 let šolanja nasproti 10,7 let za priseljene; izračun .se nanaša na tiste z znano izobrazbo, ki jih je bilo med odseljenimi 58% in med pri.selje-nimi 62%). Glede na povprečno izobraženost opazo\';inih seli\cev v Sloveniji so bili odseljeni iz regije bolj izobraženi, priseljeni pa približno enako. Dolenjska regija Medregionalne selitve. - Celotno opazovano obtiobje je bil letni obseg priselje\'a-nja nekoliko večji od ob.sega odseljevanja (povprečno število selivcev na 1000 |Drc- bi\ alcev: 3,8 nasproti pri čemer je bilo oboje celotno obciolije raziiicronui .stabilno. .Skupen saklo je bil pozitiven; zna.^al je 150 o.seb oziroma 0,5 na 1000 prebivalcev. Pri.scijeni so izvirali v največji meri iz tiveh rcRij - Osrednje-slovenske (59%) in Spocinjepo.sav.ske (29%). Ocl,selje\anje iz regije je bilo geografsko nekoliko bolj razpršeno od prisclie\anja, vendar pa sta bili tudi v tem primeru omenjeni regiji najbolj zastopani (56% in 21%). .Meddržavne .selir\'e (zaloga in tok seli\'cev). - Regija ima glede na povprečje za Slovenijo manj.šo zalogo emigrantov kot tudi imigrantov. Za tokove selitev clržavlja-no\' R .Slovenije s tujino v 90. letih pa je bil značilen pozitiven saldo (negati\en je bil le leta 1991), ki .se je ob zmanj.^anem obsegu odselitev in pri.selitev i.stočasno zmanj.^e\'al. Izmerjeno na 1000 i>rebi\'alcev in opazujoč celotno obdobje je bil ol> seg teh selitev manj.ši kot v povprečju v .Sloveniji (od.selitve 0,9, priselitve 1,2, saldo O,.?). Spolna struktura od.seljenih in priseljenih je bila približno izenačena, .staro-stnLi in izobrazbena pa ne. Odseljeni so bili v po\ prečju za 6 let mlajSi od priseljenih (28 let nasproti let) ter v povprečju -slabSe izobraženi (10,1 let .šolanja na.v proti 10,4; izračun .se nana.^a na tiste z znano izobrazbo, ki jih je bilo med od.selje-nimi 77% in med pri.seljenimi 7.5%). Oboji .so bili v povprečju manj izobraženi od obeh kategorij selivcev n;i ravni Slo\enije. Osrednjcslovenska regija •Medregionalne selitve. - V začetku 90. let je bilo tako pri.seljev;inje kot od.selje\ anje v/\7. regije(o) večje kot ob koncu desetletja. Obenem je bilo prLseljeN anje regijo do srede 90. let večje od od.seljevanja, nato pa je priiSlo do preobrata (povprečno .^levilo priselitev in odselitev na 1000 prebivalcev v celotnem obdobju pa znaša 3,2 in 3,1); .skupen .saldo je bil pozitiven, vendar majhen (330 oseb oziroma 0,1 na 1000 piebivalcev). Priseljevanje v to regijo je geografsko dosti bolj raznovrstno/razpršeno kot odseljevanje, v obeh primerih pa je najmočneje zastopana Gorenjska regija (med vsemi priselit\ami iz drugih regij - 23%, n»ed \ semi i)dselit\'a-nii v druge regije - 30%). Njej sledita v obeh primerih Dolenjska in Savinjska regija, njima pa pri pri.selitvah I'odravska, pri {xlsclit\'ah pa Obalno-kra.ška regija. .Meddržavne selitve (zaloga in tok seli\cev). - Regija ima glede na povprečje za Slovenijo manj.šo zalogo emigrantov in precej večjo zalogo imigranto\'. Za tokove selitev državljanov R Slovenije s tujino v 90. letih pa je bil značilen negativen saldo (na račun let 1991-1992). Izmerjeno na 1000 prebivalcev in opazujoč celotno obdobje je bil obseg teh selitev na ravni povprečja za Slovenijo (odselitve 1,5, priselitA e 1,2, saldo -0,3). Odseljeni so bili v povprečju za 3,5 leta mlajši od priseljenih (29 let nasproti 32,5 let) ter slabše izobraženi, opazujoč tiste z znano izobrazbo (povprečni delež teh je znašal 62% za odseljene in 65% za priseljene); v povprečju so imeli 10 let šolanja nasproti 11 let pri priseljenih. Odseljeni so bili v povprečju manj izobraženi od v.seh odseljenih v Sloveniji, priseljeni pa bolj. Tako med odseljenimi kot pri.seljenimi je bil večji delež mo.ških (zna.šal je 53-54%). Gorenjska regija .Medregionalne .selitve. - Pretežni del opazovanega obdobja je bil letni obseg priselitev večji od ob.sega odselitev, pri čemer intenzivneje v drugi polovici 90. let. Opa- ziijoO ccloino obtlobjc je povpreCno Slevilo selivcev na 1000 jiiebivalcev znašalo 3,4 pri priselitvah in 3,1 pri oilselitvah. Skupen saklo je bil jKJZiiiven; znašal je 530 oseb ozirt^nia 0,3 na 1000 prebivalcev. Struktura pri.selitev in odselitev je regionalno dosti manj raznolika kot velja za tlruge regije. V obeh primerih je bila v opazovanem obdobju izrazito najmočneje zastopana Osrednjeslovenska regija (med priseljenimi jih je 72% iz\ iralo iz te regije, med odseljenimi pa jih je 63% šlo v to regijo). Meddržavne selitve (zaloga in tok selivce\'). - Regija ima glede na povprečje zai Slovenijo rahlo manjšo zalogo emigrantov in nekoliko večjo zalogo imigranto\'. Za tokove selitev državljanov R Slovenije s tujino v 90. letih pa je bil značilen negativen .skuiJcn saldo (za celo obdobje, pozitiven je bil le v letih 1995-1996). Izmerje-novečevala. Skupen saldo je bil pozitiven in izražen relativno (na 1000 prebivalcev ) največji meti v.semi regijami s pozitivnim .saldom v teh .selitvah; znašal je 470 oseb oziroma 1,2 osebi na 1000 prebi-v;ilcev-. Tako odseljevanje kot priseljevanje poteka najintenzivnejc z dvema regijama - Osrcdnjeslovensko (v olieh primerih 50% ali več vseh selitev) in Obalno-kraško regijo. Meddržavne selitve (zaloga in lok selivcev). - Regija ima glede na |X>vprečje za Slovenijo manjšo zalogo emigrantov in večjo zalogo imigrantov. Za tokove selitev državljanov R Slovenije s tujino v 90. letih pa je bil značilen negativen skupen saldo (na račun let 1991-1992). Izmerjeno na 1000 prebivalcev in opazujoč celotno obdobje je bil povprečni letni ob.seg teh selitev večji kot v povprečju v Sloveniji (ocLselitve 2,3, priselitve 1,8, saldo -0,5). V obeh skupinah .selivcev (odseljeni, priseljeni) je bilo več moških kot žensk, glede starostne in izobrazbene strukture pa .so se razlikovali med sabo. Odseljeni so bili v povprečju kar za 10 let mlajši od priseljenih (24 let nasproti 34 let), na drugi strani pa, upoštevaje tiste z znano izobrazbo (teh je bilo med odseljenimi 53% in nied priseljenimi 64%), bolj izobraženi od pri.seljenih (11,5 let .šolanja nasproti 10,7), kar je značilno le še za dve drugi regiji. Od.seljeni .so bili v povprečju bolj izobraženi od vseh odseljenih v Sloveniji, priseljeni pa enako. Coriška regija Medregionalne selitve. ■ Celotno obdobje, z izjemo leta 1997, je bil letni obseg odselitev večji od ob.sega priselitev (povprečno število selivcev na 1000 prebiv:ilcev je znašalo pri cxisclitv"ali 2,'i in pri prisclitvali 1,9), vendar pa se je razlika zmanjševala. Skupen .saldo je bil negaiiven (-530 oseb oziroma -0,6 na 1000 prebivalcev). Takoodselitve kot priselitve so vezane predvsem na tri regije: Osrednjeslo-\'ensko, Obalno-kraško in Gorenj.sko. Meddržavne selitve (zaloga in tok .selivcev). - Regija ima glede na povprečje za Slovenijo manj.šo zalogo emigrantov in večjo zalogo imigrantov. Za tokove selitev ciržavljanov R Slovenije s tujino v 90. letih pa je bil značilen negativen skupen saldo (na račun let 1991 in 1998). Izmerjeno na 1000 prebivalcev in opazujoč celotno obdobje je bil povprečni lettii ob.seg teh selites- manjši kot v povprečju v Sloveniji (odseiitve 0,8, priselir\'e 0,8, saldo -0,01). Od.seljeni so bili v povprečju kar za 12 let mlajši od pri.seljenih (26 let na.sproti .38 let), kar je med vsemi regijami največja razlika, hkrati pa so bili, upo.števaje tiste z znano izobrazbo (teh je bilo med odseljenimi 82% in med priseljenimi 85%), manj izobraženi od priseljenih (10,2 leti .šolanja nasproti 11,3). Tako odseljeni, zlasti pa pri.seljeni, .so bili v |x)vprečju bolj izobraženi od po\'prečja za Slovenijo. Med odseljenimi je bilo več moških (tlelež je znašal 5'i%), nied priseljenimi pa sta bila oba spola zastopana približno enako. Olmhiu-kraška regija Medregionalne .selitve. - V letih 1992-1993 je bilo od.seljevanje iz regije v druge regije \ečje od obratnega toka, v preostalih opazovanih letih pa so bili tokovi obratni. Opazujoč celotno obdobje je povprečno letno število .selivcev na 1000 prebivalcev znašalo pri pri.seliivah 3,7 in pri od.sclitvah 3,3. Skupen saldo je bil pozitiven (360 o.seb oziroma QA na 1000 prebivalcev). Tako med priselitvami kot od-■selitvami so najmočneje zastopane tri regije: Osrednjeslovenska, Notranjsko-kra.ška in Goriška. Meddržavne selitve (zaloga in tok selivcev). - Regija ima glede na povprečje za Slovenijo manjšo zalogo emigrantov, obenem pa bist\eno večjo zalogo imigrantov (največjo med vsemi regijami). Za tokove selitev državljanov R Slovenije s tujino v 90. letih pa je bil značilen pozitiven skupni .saldo (rahlo negaiiven jc bil le leta 1992). Izmerjeno na 1000 prebivalcev in opazujoč celotno obdobje je bil povprečni letni obseg teh selitev večji kot v povprečju v Sloveniji (od.selitve 1,2, priselitve 2,0, saldo 0,8). Tako med odseljenimi kot med priseljenimi je bilo več moških (delež je znašal 55%), glede starostne in izobrazbene strukture pa so bile med njimi razlike. Odseljeni so bili v povprečju za 1,5 leta mlajši od pri.seljenih (30,3 let nasproti 31,8) ter, upoštevaje tiste z znano izobrazbo (teh jc bilo med od-■seljenimi 64% in med pri.scljcnimi 72%), slab.še izobraženi od priseljenih (9,5 leta šolanja nasproti 10,7). Od.seljeni so bili manj, pri.seljeni pa bolj izobraženi od po\ prečja za Slovenijo. Sklepne ugotovitve Za Slovenijo smo proučili notranje in zunanje selit\e |XJ stati.siičnih regijah, kot so veljale do leta 2000. Notranja selitvena mobilnost je v Sloveniji precej nižja kot v državah Evropske unije. V ok\'iru teh tokov so relativno (na 1000 prebivalcev) po obsegu maj- Ime zlasti medregionalne selitve; v 90. letih je nanje odpadlo 20% notranjih .selitev. Ob-.seg potencialneg;! otlseljevanj;i iz Slovenije v drž;i\e F.vrop.ske linije po njeni priključitvi je gotovo povezan s siceršnjo notranjo selitwno mobilnostjo preljivalcev, pri tem zlasti v obmejnih regijah. V obmejnih regijah z Avstrijo in Italijo, ki imajo razen Obalno-kraške regije nižji BDP na prebivalca od jx)vprečja za državo, so bile v 90. letih v okviru notranjih selitev' mekraška regija. Analiza meddržavnih selitvenili tokov in "/.aloge" emigrantov in imigrantov je pokazala, da je imehi Slovenija ob koncu 90. let na |xxllagi razpoložljivih potlatkov v tujini "ziičasno" .3.3i50 (1,6%) svojih drž;)vIjanov. Na tlnigi strani pa predst;ivljajo tujci v Sloveniji, ki jih je vključno z Ixrgunci 42500 (konec leta 1999), 2% v.seh prebiviilcev; to je manj kot je značilno v |X>vprečju za države Evropske unije. Med regijami imajo naj-vvčjo z;ilogo emigrantov Pomurska, Spodnje|x>sav.ska. Savinjska in Podravvska regija, največjo zalogo imigrantov ozriom;i tujcev pa Obalno-kraška. (.^srednjesloven.ska in Noiranjsko-kra.ška regija. Obseg teh dveh kategorij prebiv-alcev oziixima drž:ivijanov je po regijah praviloma obratnosoraznieren. Analiz;i selitvenih tokov z.a 90. leta pa je |>o-kazala, da je ob.seg meddrž;ivnih .selitev državljanov RS padal, v povprečju pa se je v večini regij gibal |X>d 2 osebi na 1000 prebivalcev. Polovica regij je imela v teh selitvah pozitiven, polovica pa negativen .saldo. Prek teh selitev je v op;izovanem olxlobju n;ij-več prebivalcev "izgubila" Koro.ška, "pridobila" pa Obalnokraška regija. Dejavnikov ob.sega medregionalnih in metidržavnih selitev po regijah je gotovo precej, med njimi .so ekonomski in drugi. Kot je razvidno iz talx'le 9, .se kaže povezanost relativne ravni brezpo.selnosti, gospodarske razvitosti in r;ivni plač z ob.segom medregionalnili .selitev, ne pa tudi z ob.segom me<.ldr/.;ivnih .selitev dr/avlj;mov RS. Razlike v plačah .se kažejo za ob.seg medregionalnih .selitev pomembnejše kol razlike v gos|xxlarski razvitosti. V.se regije s |xxlpovprečno ravnijo plač in BDI' na prebiv;ilca so imele v opazovanem olxlobju negativen selitveni prirast v medregionalnih selitvah. Iz teh regij je bilo prisotno večje odseljevanje kot pri.seljevanje. Močna povezanost meti ravnijo (jlač in metiregionalnimi selitvami .se kaže zJasti pri Komški regiji z relativno najnižjo ravnijo pl;ič ob k<3ncu 90. let in največjim negativnim saklom v omenjenih ,selit\~ah v 90. letih. Povezanost pa se na primer ne kaže pri Gori.ški regiji. Vsekakor pa .so medregionalne razlike v plačah verjetno Ixilj |x>vez;ine z dne\ no deltA-no mobilnostjo (z;i katero Ixxlo novejši celoviti |xjdatki ob naslednjem |x>pisu prebivalstva)' kot z medregionalnimi .selitv-ami. • '/.a kmwc hm i'JW iibsuijri iicvim vnenn dela iliieriHli iMonilli .u-lltcr In sicer meihilKUiisklli ileliiriiili selllvf (Diilviic llTii, 2()fX0: /«' zaji-li' tMiiriii- u-liliv ziiolmj Mlii. I i M 11- i % i I 0 1 I ii >5 II ii It Hf 13 y 5 -s I!- r? SI ČS - ^ -S -si s J g ? s I pl t J 3 " Ml J« š i i = t % i t i =- t C. š i" i ■g Ji a i- Š > 2 s«. a. _ w 1 I« s s: S a. f «i 5 s ^ '"-si •Si, 55 5 ft: >> ti 5 5 ~ SSS I 5 ? Si v = ■•s I jI I.ITI-HATURA IJcvc, Milena. FranCiiJka l.ogar (1992): Ik-g možganov in gt).sp10-549. Dolenc, Danilo (2000): Melodok>.4kc in praktiCne iež;uv pri uresničevanju najnowj.^ih priporočil ZtIruZcnih narodov za statistiko nK-ddržiivnih selitev v Sloveniji. Referat na delavnici - UN/i:Ci:-i:urt>stat-lCSOK'A work se.ssion on migration statistics. Ženeva. Dolenc, Danilo, Dorotea VerSa (2000): Delovne migracije v .Sloveniji - 31.12.1999. Rezultati raziskovanj. I.jubljana: Stati.stiCni urad Republike SUnenije, ,št. 74K. .Meddriivne .selitve državlj;uiov Republike Slovenije v olxlobju 1991-1998 p« starosti, spolu in izobrazbi, ter občinah. Interna tk)kumeniacija. I.jubljana: .StatisiiCni urad Republike Slovenije, 2000. Notranje selitve v Sloveniji po statističnih regijah. Interna dokument:icij:i, I.jubljana: StatistiCni urad Republike Slownije, 2000. I'eCar, Janja (1999): Regionalni vidiki razu)ja Slovenije s [Xiudarkom na finančnih rezultatih poslovanja go.spodarskih družb v letu 1998. IX-lovni zwzek Ur;ida za makn)ekomske analize in razvoj, let. VIII. iSt.«. ■Statistični letopis Republike Slovenije za leta 1992 do 1999, I.jubljana; Statistični urad Republike Slovenije, 1993-2000. Statistične informacije, Ljubljana: .Statistični urad Republike Slovvnije, .^t.l07, 2000.