Gospodarski Glasnik
za Štajersko.
List gospodarstvo ln umno kimetijstvo.
Izdaja 068. kr. kmetijska družba na Štajerskem.
Ust velja na let« 4 krone.	U<tje družbo prispevajo na leto S kroni.	Udje dobd list aastonj.
Vsebina: Nova vinska postava. — Nova družbina pravila. — Zvršitveni predpis k limeljevi provenijenčni postavi. — Kako se napravi kolje trpežno. — Iz razprav osrednjega odbora c. kr. kmetijske družbe za Štajersko. — Zborovanja podružnic in krajnih društev. — Iz podružnic in krajnih društev. — Uradno. — Zadruga: Porodila zvezo gospodarskih zadrug na Štajerskem. — Tržna porodila. — Oznanila.
Nova vinska postava.
8 prvim decembrom 1907 je stopila nova vinska postava z dne 12. aprila 1907 v veljavo. Da se omogoči enotna raba postave, je poljedelsko ministrstvo sporazumno z ministrstvom za notranje stvari z dnč 22. novembra 1907, štv. 45.031 izdalo celo vrsto določb, ki bodo od sedaj naprej uradom in oblastem podlaga pri uradnem poslovanju v tej stvari. Na-mestnija nam je z dne 13. decembra 1907 poslala ta odlok z naročilom, da naj poskrbimo za razširjenje. Prepričani smo, da to najboljše izpolnimo, če na tem mestu na kratko opišemo novo vinsko postavo in njene izvrševalne naredbe. Tako bodo naši vinogradniki zvedeli, kaj je od sedaj naprej dovoljeno in ne dovoljeno, ne da bi mi vso stvar preveč na široko in na drobno razlagali. Upamo, da bo vse to, kar bomo povedali, zanimalo tudi one kmete, ki nimajo vinogradov in tudi krčmarje in ljubitelje pristne kapljice.
Po novi vinski postavi jevino ona pijača, ki nastane s tem, da alkoholično zavre mošt, ki je narejen iz svežih trsnih grozdov ali iz grozdne drozge, t. j. zmečkanega grozdja.
Postava torej ne smatra meda, jabolčnika ali jagodovca za vina; tudi ne veljajo njene določbe za takoimenovana zdravilna (medicinalna) vina.
Nova postava razločuje strogo med vinom in vinu podobnimi pijačami; ona prepoveduje, imena „naravno vino", „pristno, originalno, naturno vino", „pristen mošt", „naraven mošt", ali kaj enakega za vina, b katerim se je prid-jalo nekaj sladkorja (§ 7).
Izdelovanje vinu podobnih ali vino vsebujočih pijač (umetnih in polvin) kakor tudi vsako ponarejanje vina je strogo prepovedano in se strogo kaznuje (§ 6. in § 8)..
K vino vsebujočim pijačam prišteva postava:
1.	Vino iz tropin ali pikolo, to je pijačo, ki se naredi iz vinskih tropin in vode z ali brez drugih dodatkov.
2.	razredčeno (podaljšano) vino, ki se naredi iz mošta ali vina s tem, da se mu doda voda; lahko se doda tudi kaj drugega ali pa tudi ne.
3.	Droženo vino, ki se naredi iz drož in vode brez drugih dodatkov ali tudi z drugimi pridatki.
4.	Mešanice iz vina in vinu podobnih ali vino vsebujočih pijač, kakor jabolčnikom, jagodovcem, sladovcem, medom.
Izjema obstaja glede pikole v toliko, da se sme izdelovati za domačo potrebo (družino, posle, delavce), toda mora se takoj naznaniti p ri obč inskem uradu, koliko se je je naredilo in za koliko oseb je namenjena. Tudi se mora posoda, v kateri se prideluje ali brani pikola, zaznamovati z ležečim križem (X) in imenom te pijače, kakor jej, dotičnem kraju navadno, da se takoj vč, kaj je v posodi.
Ni pa ponarejanje vina ali vinskega mošta:
d) Pravilno kletarsko ravnanje z vinom, da postane vino trpežno in da dozori ali da se bolna vina pojfravijo, n. pr.: žveplanje, čiščenje z mehaničnimi sredstvi, pretakanje, prelivanje, precejanje, zračenje, pasteurisiranje, solnčenje, premražanje, prevretje, osveže-vanje z ogljenčevo kislino, beljenje z očiščenim živalskim in rastlinskim ogljem, poraba pri tem navadnih sredstev, najsi tudi pride pri tem v vino nekaj zdravju škodljive snovi (žveplaste kisline, ki nastane pri gorenju žvepla) ali malo alkohola. Glede vporabe alkohola moramo opozarjati, da ga je dovoljeno dodajati le v toliko, v kolikor je potreben za Čiščenje sodov in steklenic, pripravo nekaterih čistilnih sredstev, leČenje birsastega vina i. t. d. V nobenem slučaju pa ne sme priti v vino več alkohola ko l°/0;
V) m ešanj e vina z vinom ali moštom (vinskim);
c)	razkisanje vina s Čistim oglji-kovokislim apnom;
d)	barvanje vina z dodajanjem svežih vinskih tropin ali z dodajanjem karamela;
e)	dodajanje vinske kisline, največ 1 g na liter in natrijevega bisul-fita, največ 5 g na hi.
Tehnično čist trstov ali pesin sla d kov se sme dodajati k vinu ali moštu lo z dovoljenjem politične oblasti, za kar je potrebna posebna prošnja (§ 5) ki je prosta koleka.
To dovoljenje se daje od slučaja do slučaja posameznim osebam ali Če je pridelek slab, tudi celim občinam. Prošnje se naj naslovijo na politično oblast prve inštauce in naj se primerno podprejo. Dovoljenje za slajenje velja od začetka trgatve do konca novembra istega leta. Množina z uradnim dovoljenjem posla-jenega mošta ali drozge in kakovost pri tem rabljenega sladkorja se mora najpozneje do 15. decembra istega leta naznaniti pristojni politični oblasti. Če se hoče sladiti vino, se mora v prošnji, ki mora biti seveda dovoljno podprta z razlogi, navesti, koliko vina se bo posladilo, kak sladkor se bo rabil in kedaj se bo sladilo.
Pri pridelovanju sladkih (desertnih) in šumečih vin, dalje dišečih in začinjenih vin se sme brez dovoljenja rabiti tehnično Čisti sladkor iz trsta ali pese (§ 4); tudi rozine in klinčki in toliko alkohola, da mešanica na zadnje nima nad 22'5 volumskih odstotkov alkohola. Tudi je dovoljena poraba nekaterih drugih sredstev, ki, jih postava sicer prepoveduje, ki pa se pri izdelovanju šumečih vin rabijo za to, da dobi vino primerno kislino in duh (cvet).
Med sladka (desertna) vina pa se štejejo samo taka, ki imajo mnogo alkohola ali sladkorja ali tudi obojega, in ki imajo duh ali okus, ki je posebno lasten tem vinom. Odredba k novi vinski postavi določa, da morajo imeti taka vina, kadar so gotova, najmanj 12 vsebinskih odstotkov alkohola in razen tega še neprevretega sladkorja in da morata alkohol in sladkor znašati najmanj 260 g sladkorja v litru. Torej ni pravilno, če bi kedo imenoval svoje vino „sladko" ali „desertno", ker mu je dodal nekaj alkohola ali sladko r j a.
Postava določa, da se nedovoljeno slajenje navadnega vina ali vinskega mošta, ki je namenjen za promet, prodajanje in prodaja takih vin, če niso izrecna sladka, šumeča, dišeča ali začinjena vina, kaznuje z globo do 1.000 K in zaporom do enega meseca (§ 5).	*
Ponarejenje je v tem, če se dodajajo suhi sadeži (rozine, klinčki — kar je pri sladkih in desertnih vinih dovo-
ljeno), fige, rožiči in druge rastline, ali rastlinski deli, ki imajo v sebi sladkor, njih izvlečki ali izkulie, dodajanje umetnih sladil, saharina, dulcina i. t. d., glicerina , škrobovega sladkorja, nečistega sprita, tamarind in njihovih preparatov, sadnega mošta in njih preparatov, gumija, cvetnih tvarin, esenc, umetnih moštnih tvarin, ostankov pri izdelovanju konjaka, barvil, kislin (razen vinske kisline v slučaju, ki ga določa § 3) in kislinastih tvarin, razkrojljivih aluminijevih soli (galuna i. t. d.), kuhinjske soli, barijevih, stroncijevih in magnezijevih spojin, gipsa, borove kisline, boraksa, salicilove kisline, formaldehida, raztopljivih fluorjevih spojin, mešanic, ki imajo več ali manj jedne ali druge zgore navedene snovi. Vsi ti slučaji se kaznujejo po določbah postave o živilih (§ 6).
Sploh se naslanja ta postava na postavo o živilih z dne 16. januarja 1896, drž. zak. Štv. 89 ex 1897, ki določa v §§ 11—12 za ponarejanje, prodajanje in prodajo takih živil zapor od enega tedna do 3 mesecev in denarno globo do 1.000 K ali denarno globo od 10—1.000 K.
Da se izvedejo in nadzorujejo v postavi določeni predpisi, se bodo nastavile posebne uradne osebe, takoimenovani kletarski nadzorniki, ki bodo prostore, kjer se vino prideljuje ali hrani za prodajo, od slučaja do slučaja uradno in-špicirali.
Ti kletarski nadzorniki bodo podrejeni političnim deželnim oblastim in kot najvišji inštanci c. kr. poljedelskemu ministrstvu.
Končno določa postava, da mora imeti vsak lastnik lcletij in drugih prostorov, v katerih se vino za prodajo izdeljuje ali hrani, v teh prostorih na posebno vidnem mestu točke 2 —14 nove vinske poBtave čitljivo in tako visoko napisane, da jih lahko vsakdo bere (§ 10).
Ne bomo ocenjevali natančneje te nove postave, ampak omenjamo samo, da je vkljub vsem hibam in pomanjkljivostim boljša od stare. Daši so nekatere določbe, n. pr. izdelovanje pikole, pijače za domačo potrebo in točka deset za naše male posestnike zelo trde, vendar jih moramo pozdravljati, ker bo odslej kontrola mnogo lažja. S tem, da se je prodaja pikole popolnoma prepovedala, se ni dosegel nameravani uspeh, ampak zadelo se je s tem občutno naše vinogradnike, ker ne morejo popolnoma izrabiti odpadkov pri prešanju. Zato bodo v letih, ko je malo sadja, pili ljudje več žganja in piva, česar pa postavodajavci gotovo niso hoteli doseči.
Dovolj bi bilo, če bi se prepovedalo prodajati pikolo krčmarjem in mešetarjem.
Tudi določbe, da se mora slajenje naznaniti, niso dovolj točne in se zato lahko zlorabljajo. Tudi mestoma dovoljena poraba alkohola v kletarstvu se bo zlorabljala.
Sicer pa je glavna stvar pri tej celi postavi, kako se bo vršilo nadzorovanje kletij. A zdi se, da ravno v tej točkiv ne misli še c. kr. vlada resno začeti. Za Štajersko, Koroško in Kranjsko sta razpisani 2 (reci in piši dve) mesti kletarskih nadzornikov. Ne razumemo, kako naj dve osebi vršita vzorno nadzorstvo v tako velikanskem okolišu. Upamo pa, da ostane
ta odredba samo začasno in da se bo kmalu tako zboljšala, kakor bi bilo želeti.
Ker je stopila postava v veljavo z dne 1. decembra 1907 in torej velja, velja seveda tudi za vse vinske zalogo; opozarjamo vse prizadeto na določbe, ki veljajo glede naznanil političnim oblastim, ker bi jih sicer zadele občutne kazni. Slajenje vina se je moralo naznaniti že do 15. decembra, izdelovanje pikole pa se mora naznaniti najpozneje do konca januarja 1908. Razen tega se morajo, kakor smo že zgore omenili, v prostorih, kjer se vino prodaja, takoj nabiti določbe nove vinske postave.
Kot dopolnilo še naj omenimo, da morajo biti vsi dodatki k vinu, ki so dovoljeni, vedno najboljše kakovosti in ne mogoče prestani in plesnjivi.
a)	Za slajenje moštov in vin, ki se pa mora od politične oblasti dovoliti, se mora vedno rabiti le tehnično čisti sladkor iz trsta ali pese, takoimenovani nkonsumzuckeru, sladkor v trdi obliki z najmanj 99’3 polarizacijskimi odstotki. Poraba kakega drugega sladkorja je nedovoljena ;
b)	alkohol, ki se rabi v kletarstvu, mora biti čist, rafiniran, najmanj 95% alkohol, ali vinski destilat, ne pa droženka;
c)	za izdelovanje karamela za barvanje rdečega vina se smo rabiti seveda samo čisti sladkor iz trsta ali pese; raba škrobovega sladkorja bi bila kaznjiva;
d)	ravnotako mora te biti vinska kislina in natrijeVbisulfit, ki se rabita za zdravljenje bolnih vin, kemično čista. Ce pride z drugim preveč žveplaste kisline v vino, tako da bi bilo zdravju škodljivo, se mora po določbah postave o živilih s pretakanjem odpraviti kolikor je mogoče žveplaste kisline. Isto velja o vinih, pri katerih smo rabili žveplo v palicah.
Glavni tajnik Juvan.
Nova družbina pravila.
84. občni zbor družbe je potrdil spremembo družbinih pravil, ki jo je predložil osrednji odbor. Med tem časom je tudi oblast dovolila spremembo pravil. Ker vsled velikanskih stroškov ni mogoče, da bi vsak član kmetijske družbe dobil svoja pravila, nam bodi dovoljeno, da na tem mestu opišemo najvažnejše spremembe. Spremenile so se točke 1, 3, 9, 10, 11, 12, 14, 17, 19, 21, 25, 27, 29, 31, 32, 33, 34, 35, 36—40, 42, 43, 46—47. Že iz dejstva, da se je v družbinih pravilih, ki majo skupno 48 točk, spremenilo toliko točk, lahko posnamemo, da B6 je zgodila korenita sprememba v pravilih. Ta pa je utemeljena v dejstvu, da so te razmere tekom časa tudi kore-
v
nito spremenile. Ce pregledamo to spremembo v celoti, opazimo teženje, da se družba prilagodi okvirju modernih gospodarskih zahtev in da se ustvari trdna agrarna organizacija, h kateri lahko pristopajo gospodarji ne gledč na narodnost ali vero. Torej se gleda na to, da postane kmetijska družba vzorna stanovska organizacija vseh štajerskih kmeto-vavcev. Predaleč bi prišli, alko bi hoteli na tem mestu opisovati vsako podrobnost
posebe. Kdor se za to zanima, ta si naj pregleda pravila, ki ležijo v vsaki podružnici v vpogled. Mi hočemo omeniti samo one spremembe, ki zavzemajo v nasprotju s starimi določbami popolnoma novo stališče in ki so s tem vstvarile novo situacijo. Naš namen je, pokazati v sledečih vrsticah nekak pregled čez to.
Pred vsem se je v novih pravilih vendar enkrat določilo, d a i m a j o družba in njene podružnice po pravilih pravico v interesu svoj ih članov oskrbovati nakup gospodarskih potrebščin in prodajo gospodarskih pridelkov. Daši imajo naše podružnice to pravico že vsled tega, ker je naša družba pri zvezi gospodarskih zadrug, so se vendar pogosto godile ovadbe od strani trgovinskih zadrug in je bilo večkrat potrebno posredovanje družbe pri političnih oblastih. To je narodilo vodilnim osebam mnogo sitnosti in oviralo cel ta promet, ker gotovo ni prijetno, če pomislimo, koliko Časa in denarja se mora žrtvovati za tako posredovanje. Vsled novih pravil pa ne bodo imele razne trgovinske zadruge nobene podlage več za pritožbe, ker je v pravilih določeno, da ima družba in njene podružnice pravico posredovati pri nakupu in prodaji gospodarskih potrebščin in pridelkov. Ta pravica je zajamčena in bo vedno ostala. S tem se je ugodilo tudi določbi, ki je v skupni postavi za strokovne zadruge; na ta način vrši družba tudi ono nalogo, ki jo počasi in birokratično vršijo enake zadruge.
Opozarjati moramo tudi nato, daje sedaj mnogo lažje postati član družbe. Po dosedanjih določbah je načelstvo podružnic sprejemalo člane in podružničin občni zbor je dajal za to dovoljenje. Po novejših določbah sprejema člane podružničin odbor; osebo pa, ki bi rade pristopile k družbi in nočejo biti člani pri kaki podružnici, kar jim tudi ni treba, lahko prosijo za vzprejem naravnost pri osrednjem odboru in se zapisujejo posebej. Seveda taki Člani ne morejo niti voliti, niti voljeni biti in morajo razen doneska 2 K še plačevati 1 K upravnega doneska v družbino blagajno, torej ravno toliko, kakor večina Članov pri raznih podružnicah. Ker pa gre takim članom samo za to, da so deležni raznih ugodnosti, ki jih daje družba svojim članom, je ta mali donesek skoro brez pomena. Zid, ki je prej od vseh stranij obdajal družbo, je podrt in vsakdo se sedaj sprejme v gostoljubni hiši nase domače kmetijske družbe. Sedaj ni nobene ovire, da se na ta način ustvari zveza vseh štajerskih kmetov, a ceneje, kakor bi se to zgodilo po določbah splošne postave o poklicnih zadrugah.
Tudi določbe glede števila odposlancev, ki jih mora vsaka podružnica izvoliti za občni zbor družbe, so spremenjene na ta način, da se ravna njih število po številu Članov, ki jih ima podružnica. Doslej so lahko vse podružnice, ki so imele do 50 članov, poslale dva zastopnika; odslej bodo pošiljale samo enega. Za vsakih nadalnjih 50 pa se dovoli še po eden zastopnik; to tudi v slučaju, če za drugega zastopnika ni pod 25 članov v podružnici. Tako se bodo morale male
podružnice truditi, da zvišajo število svojih Članov in da se skušajo na ta način bolje uveljaviti.
V organizaciji ali razdelbi družbe se je pustila določba starih pravil iz leta 1900., s katero so se opustila krajevna društva kot organi družbo. V kolikor se do sedaj to še ni zgodilo, bo naloga vseh krajevnih društev, da se ali priklopijo kateri bližnji ppdružnici, ali da naznanijo osrednjemu odboru, da so se konstituirala kot samostojne podružnice, ali pa da obstajajo naproj kot samostalna gospodarska društva, za kar imajo pravico, ker so od društvene oblasti potrjena društva. Mi pa menimo, da se naj krajevna društva ne ozirajo toliko na donesek, ki ga morajo vplačati v osrednjo blagajuo, ampak bolj na večjo korist, ki jo dobijo, če so zvezana z močno gospodarsko organizacijo. Naj sledijo klicu časa, ki zahteva v vseh socijalnih slojih ozko zvez, ozko organizacijo.
Posamezne nove določbe o osrednjem odboru, ki se pečajo najbolj s poslovanjem osrednjega odbora, lahko tukaj preidemo; omenimo samo novost, da se posvetuje in sklepa osrednji odbor o ustanovitvi novih podružnic in da o tem poroča družbinemu občnemu zboru. Ravno tako moramo podčrtati določbo novih pravil, ki daje osrednjemu odboru pravico, da pritegne k svojim sejam iz vedence in da se je sekcijam naložilo, da morajo stroko, ki jo zastopajo, študirati, dočim so jo doslej le preiskovale. S tem je dana možnost, da se bodo vsa stavljena vprašanja in sporne zadeve temeljito rešile. Ravnotako nova je določba, da se lahko društva, kise pečajo s kako posebno gospodarsko stroko (sadjerejnka, čebelarska, ribarska) s sklepom družbinega občnega zbora lahko pri deli j o do-tični sekciji kmetijske družbe in da se mora pri sestavljanju dotičnih sekcij posebno ozirati na člane iz načelstev takih društev. Razen tega ima vsako društvo, ki je prideljeno kakemu odseku (sekciji) kmetijske družbe, pravico, da pošlje na družbin občni zbor dva odposlanca. Važna je tudi določba glede poslovne dobe posameznih odsekov. Ta se ravna po dobi osrednjega odbora in tako je dana možnost, da se v vsakem odseku ohrani živahno delovanje.
Posebno važne so določbe točke 45, drugi odstavek, novih pravil, ki določajo sledeče: Ce se zdi osrednjemu odboru, da mora staviti predlog, da se družba razpusti, ki se mora postaviti na dnevni red družbinega občnega zbora, potem se sme na družbinem občnem zboru ta predlog obravnavati le tedaj, Če se je naznanil najmanj tri mesece prej posameznim podružnicam, da so se lahko o njem posvetovale. Isto velja o predlogih, ki se morajo staviti na družbinem občnem zboru. Nova je ta določba v toliko, ker po njej lahko dd osrednji odbor inicijativo, da se družba razpusti. (Je pa se ta predlog stavi na občnem zboru, se ne more4obravnavati na istem občnem zboru, ampak se mora oddati osrednjemu odboru, ki o njem poroča na prihodnjem občnem zboru in stavi po potrebi primerne predloge.
Osrednji odbor sestoji po novih pravilih iz predsednika, obeh podpredsednikov in 24 članov, ki se izvolijo izmed družbi-nih članov. Volitev se vrši na ta način, da so voli predsednik in oba podpredsednika posebe, na to v treh volitvah po trije zastopniki za Gornje, Srednje in Spodnje Štajersko iz zastopnikov dotičnih pokrajin. Na to se izvoli v osrednji še 15 članov iz sredine, ne gleda na pokrajino, ki jo zastopajo. Izvolitev velja za tri leta; virilni glasovi so ostali isti. S tem, da se je število mandatov iz sredine pomnožilo za šest, se odslej lahko ozira na vse dele dežele, tako, da ne ostane noben okraj brez zastopnika, kar se je doslej godilo.
Iz vsega tega je pač lahko posneti, da so nove določbe ustvarjene tako, da se vsem štajerskim kmetom odprejo vrata v kmetijsko družbo. Naša želja je samo, da se te priložnosti kolikor mogoče poslužijo.	Glavni tajnik Juvan.
Zvršitveni predpis k hmeljevi provenijenčni postavi.
Nobene dolžnosti ni, da bi se moral označiti kraj, odkoder je, pri tuzemskem hmelju. Ce pa se to navede, potem mora odgovarjati resnici in navesti se mora na vrečah, zavojih, zabojih, v kterih je hmelj, kakor tudi na vseh spisih, n. pr. cenikih, trgovskih pismih, voznih listih, certifikatih
i.	t. d.
Pri mešanem hmelju brez ali z navedbo razmerja posameznih mešanih vrst se lahko navedejo vse občine, odkoder je, ali samb okoliš, ali tudi dežela. Mešan hmelj iz raznih dežel lahko ima imenovane posamezne dežele, kterim se mora pripisati še tudi država, ali pa se lahko kratkomalo imenuje „avstrijski hmelj".
Kraj se mora označiti s črnimi neizbrisljivimi, na zunanji strani ambalaže dobro vidnimi, najmanj 10 cm visokimi črkami.
Če je na fakturi i. t. d. označen kraj, odkoder je hmelj, potem se mora tudi na ambalaži označiti.
Bivališče pridelovavca ne sme biti na-vedno na tak način, da bi se lahko dvomilo ali da bi bila mogoča kaka zmota glede, kraja od koder je njegov hmelj.
Ce naroči n. pr. kdo hmeljeve sadike iz Žatca za Štajersko, potem ne sme svojega hmelja označiti za „Zatečkega". Tuzemski hmelj, ki je določen za izvoz v carinsko tujezemstvo, se lahko še pet let potem, ko postane ta postava pravo-moČna, označuje z „bohemien hops" (češki hmelj), najsi bo že iz tega ali onega kraja. Isto velja za dobo dveh let potem ko postane ta postava pravomočna, glede označbe „češki hmelj" (bohmischer Hopfen) in houblon de Bohčme.
Inozemski hmelj, ki se v tuzemstvu prodaja ali je tukaj v prometu, mora imeti označeno državo, v kteri je bil pridelan.
Goričan.
Kako se napravi kolje trpežno.
Po zimi ima kmet največ prilike, da svoje kolje impregnira. Najceneje in najbolje priprosto je, če namočimo kolje v raztopljeni bakreni galici. Železna galica ni tako dobra za to. Tudi ne zadostuje, če kolje samo namažemo, ampak
moramo ga namakati, da potegne raztop-ljino v sebe.
Zato vzamemo star sod, ga postavimo po konci, odvzamemo gornje dno in ga nalijemo 40— 50 cm visoko z vodo. Potem dodamo toliko bakrene galice, da je pride na 100 l vode 3 kg. V to raztopljino postavimo kolje in ga pustimo tako dolgo stati, da se je pošteno navleče. Stati mora v njej 14 dni do 3 tednov, kak je pač les in kako je debelo. Smolasto kolje mora stati dalje ko navadno. Globlje, kakor stoji kolje v zemlji, ga ni treba namakati. To namakanje gre sicer zelo počasi, ali kolje se lahko potem takoj rabi in je zelo trpežno.
Glede trpežnosti so se naredili razni poskusi, pri katerih se je pokazalo sledeče: Od osmojenih ali s terom namazih kolov jih je čez 10 let stalo 20—30% še na istem konci; od onih, ki so bili napojeni s sublimatovo raztopino ali karbolinejem, pa 35%. Pri onih pa, ki se bili napojeni z bakreno galico, jih je po 10 letih stalo 60—70 in še več odstotkov na istem koncu. To je pač dokaz, da je najboljše, če impregniramo kolje z bakreno galico. Kolje, ki smo ga namazali s karbolinejem, mora biti, predno se rabi, popolnoma suho, ker sicer škodi karbolinej rastlinskim koreninam.
Ivan Herzog, Grottenhof.
Iz razprav osrednjega odbora c. kr. kmetijske družbe na Štajerskem.
Seja dne 12. novembra 1907. Začetek ob 10. uri predpoldne.
(Nadaljevanje in konec.)
Splošna zveza gospodarskih zadrug v Avstriji, na Dunaju, pošilja pravila gospodarskega zavoda za vnovčenj e živine na Dunaju.
O tem poroča član osrednjega odbora gospod Czeicke, ki razjasni, kako je sestavljen kuratorij, v katerem so zastopane gospodarske zadruge po svojih odposlancih in kako se je do slej vršilo poslovanje pri tem zavodu. Poročilo se vzame na znanje.
Poročila in predlogi posebnega odseka za družbine zadeve.
o) Posvetovanje o izvršitvi sklepa 84. družbinega občnega zbora glede izdajanja tednika. Poroča glavni tajnik.
Računi so pokazali, da bi bilo za to potreba 48.000 J(; ker pa znaša pokritje le 27.200 K, bi na tak način znašal vsakoletni primankljaj 20.800. Iz prostega družbinega premoženja se tako velika vsota vsako leto ne sme vzeti, ker bi se družba na ta način umorila.
Zelja 84. družbinega občnega zbora bi se lahko izpolnila le na ta način, če bi se prosili država in dežela za izdatne prispevke. Razen tega bi morala zveza gospodarskih zadrug, ki je dobila od družbe za tisek svojega glasila „Zadruga" od leta 1901. sem podpore 17.624 K, od 1. januarja 1908 nase prevzeti svoj del tiskarskih stroškov, ki so za „Zadrugo" znašali leta 1907. okoli 2 100 K. Ker stoji stvar tako, meni odsek, da lahko priporoča osrednjemu odboru, da sprejme sledeče predloge.
a
1.	Osrednji odbor sklene, da se s 1. januarjem 1908. ne bo izdajal tednik.
2.	Naj se razloži korist in primernost družbinega tednika in naj se s posebnim ozirom na to, da mora štajerska kmetijska družba izdajati svoje glasilo v obeh deželnih jezikih, naj se naprosita država in dežela, da sprejmeta na svoj račun del primankljaja.
3.	Zveza gospodarskih zadrug naj se s posebnim ozirom na to, da je sedaj v ugodnih denarnih razmerah, h čemur so največ pripomogli člani s kupovanjem blaga, naprosi, naj od 1. januarja 1908. naprej prevzame na svoj račun stroške za tiskanje „Zadruge" v obeh izdajah, ki znašajo leta 1907 okroglo 2.100 K. Potem bi se ji v listu tudi lahko prepustilo več prostora.
4.	Ko se točki 2 in 3 uredita, naj se ponovno misli na izdajanje tednika.
5.	Okrajni odbor sklene, da bo v zmislu teh predlogov poročal 85. občnemu sboru.
Člana osrednjega odbora Neuper in Januschke priporočata predloge odseka in gospod Neuper omeni, naj zastavi osrednji odbor ves svoj vpliv in vso svojo moč v to, da se omogoči tednik. Gospod Januschke govori o primernosti in koristi tednika in izraža zaupanje, da bo vlada podjetje, ki si je stavilo nalogo, da podpira kmetijstvo na tako široki podlagi, gotovo podpirala.
Nato se sprejmejo predlogi odseka.
b) Posvetovanje o sklepu 84. družbinega občnega zbora, ki priporoča nastavljanje posebne osebe, ki bi pridobivala družbi novih udov. Poroča gospod glavni tajnik Juvan.
Poseben odsek ni mogel priporočati in se ogreti za ta sklep, ker nasprotuje tradicijam družbe in ker ni v nobenem pravem skladju z družbinimi pravili. V smislu svoječasnega ustanovitelja nadvojvode Ivana se je družba vedno držala načela, da je vstop prostovoljen in se je vestno ogibala vsakega siljenja v družbo. Odsek zastopa stališče, da lahko samo oni člani družbi in kmetijstvu trajno koristijo, ki so spoznali vrednost in korist pristopa. Po pravilih spada sprejemanje novih članov najprvo v področje podružni-činib odborov. Na to delajo tudi vsi potovalni učitelji z besedo in pismom, za kar jim je osrednji odbor dolžan vso hvalo in priznanje. Kjer odbor podružnice ne izvršuje svoje naloge, tam bi tudi taka nabira ne pomagala nič, ker bi potem člani kmalu izstopili.
Iz teh, tukaj navedenih vzrokov meni komitč, da mora priporočati osrednjemu odboru, naj ne nastavi take osebe za nabiranje novih članov in naj v tem smislu poroča 84. občnemu zboru družbe.
Poročilo in predlog odseka sedmerih članov k sklepu 84. družbinega občnega zbora vsled predlogov 72, 73, 74, 75 podružnic Mautern, Voitsberg, Kumberg in Knittelfeld in dostavka gospoda Regule glede vprašanja kmetijskih delavcev. Poroča glavni tajnik Juvan.
Ker se strinja resolucija, ki jo je sprejel kmečki zbor v Gradcu, dne 15. septembra 1907, glede vsebine z vsemi zgo-
rajšnjimi predlogi, priporoča komitč, naj se ta rezolucija predloži c. kr. vladi in naj se jo nujno naprosi, da izvede takoj potrebne vladine predloge in reforme. Agrarni poslanci, oziroma njihove zveze v državnem zboru pa se naj naprosijo, da zastavijo vse svoje sile, da se te reforme res izvedejo. Član osrednjega odbora, dr. Leuschner opozarja na to, koliko trpe občine vsled sirotinskih plačil za izseljenci in prosi, naj se temu odpomore. Clan osrednjega odbora opozarja na nedostatek pri stavbi železnie, kjer odženejo podjetniki delavce večkrat kar iz kmetij in prosi, naj se v tej stvari posreduje pri c. kr. železniškem ministrstvu.
Predlogi se sprejmejo z dodatnim predlogom Dehneja.
Potem poroča glavni tajnik o seji velikega odseka za razstavo pitane živine na Dunaju, ki se je vršila 23. oktobra 1907 in opozarja na Članek, ki ga je prineslo o tej stvari in ob tej priliki družbino glasilo. Zdi se mu potrebno, da se naprosi država in dežela za podpore, ki se naj podelijo manjšim posestnikom, da se lahko udeležijo razstave. Ko še podpira član osrednjega odbora Dehne ta predlog, se vzame poročilo na znanje in sklene, da se bo v smislu predloga prosila država in dežela za podporo.
Sklep o izjavi c. kr. namestnije glede preprečitvi nezgod v gospodarskih obratih s stroji.
O tem poroča član osrednjega odbora dr. Erik Klusemaun in predlaga pri točkah 2, 3, 5 celo vrsto spreminje-vavnih določb, ki se sprejmejo z dodatnimi predlogi gospodov članov osrednjega odbora Czeicke in baron Ecker, da se ročni rezni stoli ne pritegnejo v zavarovanje.
Sklepanje o izjavi mestnemu svetu graškem u o stvari podelitve koncesije gospodu Arturju vitezu pl. Eisensteinu za ustanovitev po-sredovavnice za privatne posle.
O tem poroča član osrednjega odbora gospod dr. Erik Klusemann. Ta stavi in utemeljuje predlog, da ne more osrednji odbor priporočati te koncesije. Predlog se sprejme.
Član osrednjega odbora gospod baron Rokitansky utemeljuje potem v daljšem govoru nujen predlog glede stališča, ki ga naj za-l vzame osrednji odbor k avstro-ogrski nagodbi.
Predlaga, naj se osrednji odbor priklopi resoluciji dunajsko centrale z dne 24. oktobra 1907, ki smatra avstro-ogrsko na godbo z agrarnega stališča za nesprejemljivo in naj se izreče centrali in njenemu glavnemu poročevavcu vitezu pl. H oh en bi umu zahvala in priznanje.
Resolucija, ki jo predlaga gospod govornik, se sprejme z vsemi zoper glas gospoda deželnega veterinarnega poro-čevavca Januschke; sklene se tudi, da se jo predloži agrarnim zvezam v državni zbornici.
Potem prečita zapisnikar Bledeče dopise: Z dopisom z dne 11. novembra 1907. 1. javlja gospod Albert Zech svoj izstop iz osrednjega odbora.
Izstop se vzame na znanje in predsednik izrazi svoje najodkritosrčnejše obžalovanje, da izgubi osrednji odbor v gospodu Zechu člana, ki se je z vnemo celo desetletje udeleževal dela v družbi in v osrednjem odboru in pri tem dokazal veliko izurjenost, strokovno izobrazbo in požrtvovavnost.
C. kr. poljedelsko ministrstvo želi za gospodarski svet natančne opis različnih gospodarskih delovnih in posel j s kih pogodb.
Da se mu lahko vpošljejo potrebne poizvedbe, se sklene poizvedovati v različnih delih Štajerske. Delo si razdelijo člani osrednjega odbora na ta način, da prevzame Neuper Gornje, dr. Erik Klusemann Srednje in dr. Karl Leuschner Spodnje Štajersko.
Predsednik podružnice v Gleis-dorfu, Grogger, prosi, da se odpravi pomanjkanje soli v Ausseeju. Sklene se prositi za posredovanje c. kr. finančno ministrstvo.
Glede predloga na kmečkem zborovanju v Gradcu, 15. septembra 1907, naj se vrši tako zborovanje tudi na Spodnjem Štajerskem, se sklene po nasvetu gospoda dr. Klusemann a, da se bo vršil spomladi 1908. v Mariboru. Priprave in izvršitev se poveri mariborski podružnici kmetijske družbe.
Zapisnik o seji 22. oktobra 1907 se odobri in nato zaključi gospod predsednik zborovanje.
Gospodarske drobtine.
(Notranjec.)
Zamakanje sadik v gnojaku.
Zamakaj vsak dan sadike z vodo, ki je na solncu prestala. Ne zamakaj če pripeka solnce, a tudi ne prezgodaj zjutraj ali prepozno zvečer.
Če bi se gnojak pričel ohlajati,
jo treba obnoviti gnoj, s kterim smo zapa-žili gnojakov obod.
Zborovanja podružnic in krajnih društev.
Videm. Letošnji občni zbor tukajšnje kmetisjke podružnice se vrši v nedeljo, dne 2. februarja t. 1. ob treh popoldne v šoli na Vidmu. Dnevni red: 1. Otvoritev občnega zbora. 2. Tajnikovo poročilo o podružničnem delovanju lanskega leta. 3. Poročilo blagajnika o denarnič-nem stanju podružnice in volitev dveh pregledovavcev računa. 4. Proračun za leto 1908. Volitev treh odposlancev za letošnji občni zbor glavne družbe. 6. Razni nasveti in predlogi. 7. Vplačevanje udnine in sprejemanje novih udov. K temu zborovanju so vabijo tem potom vsi po-
družničini udje.
Predsednik:	Tajnik:
Dr. M. Schmirmaul 1. r. J. Knapič 1. r.
Iz podružnic in krajnih društev.
Sv. Jurij Ob juž. Žel. Dne 8. decembra 1907 je priredila kmetijska podružnica Sv. Jurij ob juž. žel. svoj II. redni občni zbor pri dokaj dobrem obisku kmetovalcev, udov in neudov. Predsednik podružnice, gospod cesarski svbtnik dr. Gustav Ipavic je otvoril zborovanje in v živih besedah orisal napredek štajer-
ekega, osobito ožjedomačega kmetijstva in omenil, da se je on že pred več ko 40. leti bavil s tem vprašanjem in ne brez uspeha. Po njegovem nagibu se je dvignila pri nas nekdaj zanemarjena govedoreja, kakor svinjereja in konjereja, kar vse se je od začetka njegovega gospodarskega delovanja pri nas več nego za polovico zboljšalo in kar donaša našemu kmetijstvu lep dobiček. Napredek v sadjarstvu je tudi zasluga našega dr. Ipavica. Ob sklepu svojega govora je omenil, da bode povzročil, da se tudi v okvirju kmetijske organizacije postavi neminljivi spomenik k 60 letnemu vladanju našega presvitlega vladarja in se bo v to svrho razdelilo na šestih naj-bljižjih okoliških šolah na vsaki po 60 drevesec, ki naj v trajen spomin rodijo obilo sadu. Na to je poročal k točki II. in III. tajnik podružnice gospod Drofenik o letnem delovanju in blagajniškem stanju. Iz poročila je razvidno, da je podružnica imela v letu 1907. 17 večjih zborovanj in sicer v Sv Jurju, Dramljah, Ponikvi, Sv Jakobu in na Kalobjah in 7 odborovih sej, v katerih se je o mnogih važnih kmetijskih in sploh obče gospodarskih vprašanjih razpravljalo in sklepalo. Razven tega je priredila tudi praktične kurze in sicer v zgodnji pomladi podučevanje (exkurzijo) o rezitvi v vinogradih v Dramljah, drenažni tečaj meseca junija v Vrbuem s 25 štipendijami, v zvezi s podučnim predavanjem o drenažiranju, pohod omlakuženih travnikov v Novi-vasi (gospod nadinženir Sinnreich), kapunarski tečaj, sajenje drevesec na vrtu gospoda dr. Ipavica (gospod Goričan) i. t. d. Podružnica je imela v pretečenem letu 132 rednih Članov. Iz računskega poročila je razvidno, da je vodstvo podružnice posredovalo pri nakupu skupnih gospodarskih potrebščin; naročil se je poslužilo okoli 200 naročnikov. Podružnica je razdelila za popolnoma lastno ceno 700 q Tomaževe žlindre in 200 q kalijeve soli, potem 260 kg rdeče detelje, 150 kg raznega travnega semena i. t. d. Denarnega prometa je bilo blizu 20.000 TIT. Podružnica poseduje danes 16 goltnih cevij, katere so se večinoma že vse z dobrim uspehom rabile, potem 5 trsnih in 3 drevesne škropilnice, 2 travniški brani, katere predmete je visoki osrednji odbor deloma za polovično ceno, deloma brezplačno prepustil, za kar mu zborovalci izrekajo svojo zahvalo. Podružnica je skrbela tudi za povzdigo perotninstva in je v to svrho dosegla brezplačno od osrednjega odbora večje število staroštajerskih petelinov kakor tudi rod, obstoječ iz 1 petelina in 6 kur, kar vse se je deloma že razdelilo in se še bode razdelilo zanesljivim kmeticam v razširjanje tega že davno priznanega plemena. K točki III. je razpravljal gospod Drofenik o nameravanih obmejnih klavnicah (Grenzschlachthauser) in so sc sklenile protestne resolucije za predsedništvo ministrskega sveta, ministrstvo za vnanje zadeve, trgovinsko in poljedelsko ministrstvo in na društvo za varstvo avstr. kmet. koristij (vitez pl. Hohenblum) ter pozivna resolucija pristojnemu dež poslancu gospod Fr. Robleku, da naj nemudoma potrebno
ukrene, da se ta naši živinoreji pogin obetajoča nakana prepreči. K točki IV. je gospod potovalni učitelj Goričan govoril jako poljudno o potrebi stanovskih organizacij in o važnosti kmet. podružnic. Navajal je vzroke propada kmetijstva, po katerem smo prišli do sklepa, da je večinoma krivo pomanjkanje stro kovne izobrazbe in žalostno dejstvo, da še kmet ni organiziran (združen). Omenil je vprašanje o draginji, iz katerega se je razvidelo, da je v krajih, kjer so živila najbolj po ceni, n. pr. v Italiji, največ revščine, ker je temu primerno tudi zaslužek pičel, nasproti v krajih, kjer so živila drage, kakor v Švici, Franciji in Nemčiji, vlada veliko večje blagostanje, ker ljudje tudi več zaslužijo. Omenil je tudi potrebno uravnavo hlevov in gnojilnih jam, pri katerih pomanjkanju se izgubi kmetijstvu na Spod. Štajerskem več nego 100.000 kron. Brezbrižnost je jedna največjih kvar kmetijstva. K točki V. so obnovili navzoči udnino za leto 1908., na to poroča gosp. Drofenik o razdelitvi nakazanih petelinov. K točki VI. predlogi za glavno skupščino: a) gospod Drofenik predlaga v oČigled neven-ljivih zaslug, ki se jih je pridobil za povzdigo kmetijstva, osobito sadjarstva, za ustanovitev kmetijske šole v St. Jurju, in za ustanovitev kmetijske podružnice nje predsednik cesarski svetnik gospod dr. Gustav Ipavic za odlikovanje po cesarski kr. kmet. družbi. Je bilo z navdušenjem sprejeto. Gospod dr. Ipavic se v pretresljivih besedah zahvali za mu izkazano hvaležnost, kar je našlo pri vseh navzočih glasen odmev; b) cesarski svfet-nik dr. Ipavic predlaga staviti predlog, da se le sme preskušeno deteljno seme prodajati, prodajanje semenja z predencem se naj postavnim potom zabrani; c) gospod Drofenik predlaga staviti predlog, naj se v družbenem glasilu („Mitteilungen" in „Glasnik") uvede stalna rubrika za brezplačna vprašanja z odgovori ter mala oznanila, kateri predlog se označi kot vsestranska potreba in se soglasno sprejme. K točki VII. razpravlja gospod Drofenig o skupni pošiljatvi živine na dunajski sejm St. Marx, kar bi bilo velikega po-pomena za naše živinorejce. Izvolil se je zaupnikom gospod živinozdravnik Uršič, kateri bo vse potrebno ukrenil, da se ta želja čim preje uresniči. Po daljšem razgovoru se je sklenilo, koj po novem letu poslati za poskušnjo jeden vagon (4 pare) volov dobro pitanih na mestni zavod za vnovčevanie živine (Viehvorwertungsstelle St. Marx, Wien). Gospod Uršič, se naprosi, da pozve o sejmih in zadnjih cenah. Na to se je velezanimivo zborovanje ob
6.	uri zvečer z zahvalo gospodu potovalnemu učitelju za trud in obilno številnim zborovalcem za udeležbo zaključi.
Šmihel nad Mozirjem. (Poročilo o delovanju podružnice v letu 1907.) S posredovanjem podružničinega načelstva se je naročilo sledeče: 100 kg lanenega semena, 180 kg deteljnega, 6 kg lucerne, 10 tcg travinega, 5 kg Mammuth, 3 kg Eckendorfskega, 100 kg ovsa, 1.250 kg ajde, 2 500 kg kalijeve soli, 10.000 kg superfosfata, 20 000 kg Tomaževe žlindre, 288 komadov sadnih drevesec. V Mozirju se je ustanovila zaloga za umetno gnojilo. Osrednji odbor je dovolil podružnici
3 drevesne škropilnice; 3 marijadvorske subvencijske bike, 2 merjasca, 1 ovna (Seelanderja), 1 travniško brano pa smo dobili za polovično ceno. Gospodarska poizvedovalnica kalijevega sindikata je poslala na prošnjo načelstva podružnice 18im članom 1.160 kg umetnih gnojil za razne poskuse. V začetku leta 1907. je imela podružnica 62, na koncu leta 1907. pa 91 članov. Doslej še ni nobeden Član izstopil. Ker pa še doslej niso vsi člani obnovili svoje članarine, ne moremo sedaj še za trdno povedati, koliko članov bo imela podružnica v začetku leta 1908. Na zborovanju 7. aprila, 9. maja in 3. novembra je govoril gospod potovalni učitelj Franc Goričan, 4. avgusta gospod potovalni učitelj Martin Jelo v še k in 29. decembra gospoda potovalni učitelj Franc Goričan in nadučitelj Franc Praprotnik iz Mozirja.
Šmihel nad Mozirjem, 30. decembra 1907.
J. Pušenjak,
načelnik podružnice.
Šmihel nad Mozirjem. Udje podružnice se opozarjajo, da naznanijo kar naipred vsak odborniku dotičnega kraja koliko deteljnega, lanenega, pesinega in travniškega semena si mislijo naročiti, da se potem naročitev skupno izvrši Odborniki se prosijo, da poberejo udnino od udov za leta 1908. Ker ni nobeden ud 3 mesece pred končanim poslovnem letom naznanil svojega izstopa, je vsak ud po § 17. pravil c. kr. kmetijske družbe primoran plačati udnino še za leta 1908.
Načelštvo.
Št. lij V SlOV. gor. 5. januarja 1908. P. n. člani kmetijske podružnice so na-prošeni, naj kakor hitro je mogoče, vplačajo Članarino 3 K za tekoče leto. Pošljejo jo lahko po pošti naravnost podružniči-nemu blagajniku Janezu Baumannu v Št. liju, ali pa jo tudi lahko vplačajo pri enem zaupnih mož, ki so nastavljeni po posameznih farah in občinah. Ti so: za St. Jakob gospod Matija Peki ar, za Jarenino gospod Jožef Slekovec, za Št. lij, gospod J. Baumann, za Svičino gospod Alojz Men h ar d t, za Št. Jurij na Pesnici gospod Alojz D ob oj, za Gornjo Št. Kungoto gospod Jožef Mayer, za Spodnjo Št. Kungoto gospod Aleksander Hojnik.
Baumann 1. r. Repnik 1. r.
blagajnik,	načelnik.
| O O O O O		O O O O O I
Bi	* Uradno. • l=J	Li	$
e)
Razglas.
Na deželni vino- in sadjerejski šoli v Mariboru se vrši od 3.—8. februarja tečaj za kletarstvo, kije namenjen v prvi vrsti posestnikom vinogradov in drugim interesentom in pri katerem se bodo vsa vprašanja, ki spadajo v to stroko, obravnavala teoretično in praktično.
Število udeležencev je za sedaj določeno na 20. Priglasiti se morajo udeleženci najpozneje do 30. januarja. Pri vstopu mora vsak za pokritje stroškov plačati 10 K v zavodovo blagajno.
Ravnateljstvo deželne sadje- in vinorejske šole v Mariboru.
ZADRUGA.
V
Poročila zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem, r. z. z o. p.
Gradec, Franzensplatz št. 9,
I.
Osebni vesti.
Zvezin odbor je imenoval v svoji seji dne 19. decembra 1907. zvezinega revizorja gospoda Albina Ahčina za zvezinega revizijskega nadzornika in gospoda zvezinega uradnika Andreja Žmavc za zvezinega zadružnega komisarja.
n.
Odprava zaračunanja poštnohranilničnih stroškov.
Vsem našim članicam!
Zvezin odbor je v svoji seji dne 19. decembra 1907 vsled ugodnejšega gmotnega položaja zveze sklenil, da ne zaračuna več stroškov pri svojem prometu s članicami potom poštne hranilnice, in da prevzame stroške, ki nastanejo vated tega prometa pri c. kr. poštni hranilnici, na svoj račun.
Vsled tega sklepa ne bo treba več zvezinim članicam, posebno posojilnicam, plačevati stroškov, ki narastejo pri poštno-hranilničnem prometu. Tako bo postal denarni promet med zvezo in posameznimi Članicami cenejši in preprostejši, s tem pa se tudi poveča blagodejno delovanje zveze pri denarnem prometu.
Naznanjamo to našim članicam in upamo, da bodo, ker postane sedaj to ceneje, še v večji meri rabile pri denarnem prometu posredovanje c. kr poštne hranilnice, to tem bolj, ker je ta način denarnega prometa za naše članice sedaj najpriročnejši, najvarnejši in najcenejši.
III.
Letni zaključek pri rajfajzenovkah.
Dosedanje izkušnje pri revizijah so dokazale, da se mora knjigovodstvo pri rajfajznovskah narediti bolj enostavno, da se stem delo gospodom knjigovodjam in blagajnikom olajša.
Zvezino vodstvo je sklenilo najprej narediti letni zaključek bolj priprost in priobčuje v naslednjem tozadevne predpise.
I. Sklep dnevne blagajniške knjige.
Ta se naj začasno, dokler no pride od zveze izvleček njenega računa, opravi samo provizorično.
Knjigovodja in blagajnik mora prod vsem določiti po knjigah stanje blagajne; v ta namen sešteje kolone prejemkov in izdatkov in postavi vsoto vsake kolone po zadnjem uradnem dnevu v letu, s svinčnikom in kolikor mogoče drobno zapisano pod zadnjo vrsto vsake strani. Da smo pravilno seštevali, se prepričamo s tem, da seštejemo vsote v kolonah a, 6, c, d, e in vsota, ki jo dobimo tako, mora biti enaka vsoti v glavni koloni. Če je, potem smo pravilno sešteli. Isto se napravi pri izdatkih.
Če se odštejejo izdatki od prejemkov, dobimo ostanek v blagajni. Ta se primerja z denarjem, ki je v blagajni in ki ga izkaže predsednik v svoji knjižici. Če sta obe vsoti enaki, potem se prešteje denar v blagajni; znesek mora seveda biti isti. Če pa se to ne zgodi ali če je razlika med sklepom dnevnega računa in predsednikovo beležnico, potem se mora na vsak način poiskati pogrešek.
Resnično stanje blagajne je potem prva postojanka prejemkov v novem letu. Prvega januarja 1908 se torej med prejemki ne zabeležijo več zaloge in med izdatki ne več posojila, ampak na strani, ki je določena za prejemke, se kot prva postojanka v kolono (vstopnine in drugi dohodki) in istočasno v glavno vsotino kolono vpiše znesek, ki ga je izkazala dnevna blagajna knjiga 31. decembra 1907. Nato se vpisujejo vsi prejemki kakor doslej; med izdatki sploh ni nobenega prenosa več, ampak kot prva postojanka se napiše prvi resničen izdatek leta 1908.
Ker lahko vsled tega blagajnik in knjigovodja dnevno blagajno knjigo ne glede na zmote v prejšnem letu, od I. januarja 1908 vsak čas sešteje, je njegova dolžnost, da opravlja to delo redno.
Končni sklep dnevne blagajne knjige se naj opravi še le tedaj, ko pride od zveze izvleček njenega računa.
Dotlej se naj opravi
II.	Sklep glavne knjige vlog.
Knjigovodja in blagajnik se naj najprej prepriča, ali so vse hranilne vloge iz dnevne blagajne knjige pravilno prenesene v glavno knjigo za vloge. V ta namen se naj rabi samo navaden svinčnik; barvani svinčniki se ne smejo rabiti, ker bi to otežkočilo našim uradnikom revizijo.
Če je knjigovodja in blagajnik dognal, da se je izvršil prenos pravilno, potem se 31. decembra 1907 pri vseh hranilnih vlogah brez izjeme pripišejo narastle obresti h glavnici; pri tem se mora izkazilo za bilanco za hranilne vloge izpolniti po z vorcu 14 b. To se zgodi na sledeči način.
Knjigovodja in blagajnik vpiše število prvega konta hranilnih vlog v izkazilo pod kolono „Število računa — Konto št.“; prihodnjo kolono „Ime vložnika" pusti prazno, ker se rabi pri reviziji; v sledečo kolono se napiše stanje glavnice vložnika dne 31. decembra 1907 in v sledečo kolono stanje obrestij vložnika 31. decembra 1907. V zadnjo kolono „Opazka" napiše knjigovodja in blagajnik vložnikov imetek s pripisanimi obrestimi; ta mora biti seveda tako visoko, kakor znesek, ki se pokaže v glavni knjigi, kjer se obresti, kakor doslej, pripisujejo istočasno. (Glej navodilo stran 149 in 150.)
(Je je knjigovodja in blagajnik na ta način pri računu vlog pripisal obresti in posamezne zneske pravilno prepisal v izkazilo, potem se izkazilo sešteje in sicer vsaka stran posebe.
O pravilnosti seštevanja se prepričamo na ta način, da seštejemo vsoto glavnice in vsoto obrestij; nova vsota mora biti enaka vsoti v tretji koloni.
če so* posamezno strani pravilno seštete, potem seštejemo k sklepu še vsote vseh stranij skupaj.
One blagajne, ki še imajo kako posojilo od štajerskega deželnega odbora, prišb-jejo ostanek tega posojila (z obrestmi in brez obresti) konečno k obema zneskoma glavnice v prvi in tretji koloni.
Sedaj se mora preiskati, ali se strinja izkaz hranilnih vlog z dnevno blagajno knjigo; v ta namen se iz te izpiše vsota prejemkov v koloni b (Hranilne vloge in izposojila) in od teh se odštejejo izdatki v isti koloni. Rezultat mora biti enak končni vsoti stanja hranilnih vlog dne 31. ^decembra 1907 v izkazilu; če je enak, potem so vsi vpiski v glavni knjigi za hranilne vloge pravilni in se lahko preide na kapitalizacijo obrestij v dnevni blagajni knjigi.
V	izkazilu za hranilne vloge se je zračunal skupni znesek imetka vložnikov dne 31. decembra 1907; ko seje ta pripisal pri posameznih hranilnih vlogah k glavnici, se je ta seveda zvišala za ta znesek. Ta kapital se zaračuni v dnevni blagajni knjigi dne 31. decembra 1907, da so izračunana vsota obresti vpiše kot izplačane obresti hranilnih vlog v dnevni blagajni knjigi (kolona e); istočasno pa se vpiše kot vložen kapital (koloni b) med prejemki.
Če žahteva v januarju kaka stranka izplačilo narastlih obresti hranilnih vlog, se ji lahko izplača primeren znesek; ta pa se v izdatkih ne vpiše več kot obresti, ampak kot izplačana glavnica.
III.	Izkaz o stanju posojil, vplačanih obresti in delnih obresti.
S pomočjo lanskega izkaza (obrazec 14 a) se v kolono „Izplačana posojila" vpiše lanski znesek posojil z dnem 31. decembre 1906 in sicer za vsako posojilo posebe. Pod to se pri vsakem posameznem kontu vpišejo nova posojila v letu 1907. V drugi koloni se vpišejo odplačila od kapitala v letu 1907 in v tretjo kolono se vpiše stanje posojila 31. decembra 1907.
V	kolono „Znesek vplačanih obresti" se vpišejo vsa vplačila na obresti, ki jih je stranka vplačala leta 1907. in sicer za vsako posojilo posebe.
Torej se mora za vsako posojilo izračunati dolg na obrestih, oziroma odplačilo stranke od obrestij v primerno kolono.
Pri tem se dela tako-le: K dolgu na obrestih z dnem 31. decembra 1907 se
za vsako posojilo posebe pripišejo obresti za leto 1907., pri čemer pa se moramo ozirati na odplačila od kapitala. Od te svote se odštejejo v letu 1907 vplačane obresti in tako dobimo dolg stranke na obrestih 31. decembra 1907.
Oe je izkazano 31. decembra 1906 odplačilo na obresti, potem se obresti, vplačane leta 1907 prištejejo k temu znesku. Oe je dolg na obrestih za leto 1907 manjši kakor ta svota, potem daje razloček predplačilo na obresti, v nasprotnem slučaju pa dolg stranke na obrestih dne 31. decembra 1907. Ce smo vse postojanke posojil obravnali na ta način in vpisali svote v izkaz, potem se najprej seštejejo posamezne kolone na posameznih straneh in k sklepu vse.
Sklepna vsota prve kolono „Izplačana posojila" mora biti enaka vsoti izdatkov kolone	v dnevni blagajni knjigi,
vsota druge kolone „Nato se je vrnilo za leto 1907.“ pa enaka vsoti prejemkov v koloni „du dnevne blagajne knjige. Ce je to res, potem je izkaz pravilno sestavljen in tudi vsota tretje kolone „Stanje posojil 31. decembra 1907“ bo enaka vsoti večjih prejemkov, ki se v dnevni blagajni knjigi mora še le določiti.
IV.
Poročila blagovnega prometa zveze.
l.
Posredovanje zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem pri travinem in deteljčnem semenu.
Med posredovanji zveze v korist štajerskega kmetijstva zavzema oskrbovanje deteljiČinega ali travinega semena oziroma njunih mešanic za kmetovavce, ki ga oskrbuje zveza po naročilu štajerskega deželnega odbora, posebno važno mesto.
Zveza lahko deteljičino seme, ki ga vpoŠljejo njeni člani, na posebnem (Ro-berjevem) stroju za čiščenje deteljiČinega semena popolnoma očisti; potem ga preišče gospodarskokemična deželna preiskuševalnica in kontrolna postaja v Gradcu, ali nima predenice. Oe je nima, se plombira (zapečati) in potem ga zveza prodaja.
Zveza kupi vsa semena zajamčeno in jih da pred prodajo še enkrat preiskati od c. kr. kontrolne postaje za semena na Dunaju, tako, da se kmetom ni treba prav nič bati, da bi dobili manj vredno seme.
Ker je kultura travnikov, oziroma detelje zelo važna in ker je v veliko korist našim kmetom, če se pospešuje, je potrebno, da porabijo kmetje to ugodno priliko pri zvezi in so obrnejo nanjo, če rabijo deteljičino ali travino seme.
Predno si napravimo kak travnik, moramo vedeti, ali naj bo trajen ali začasen, ker se po tem ravna izbera semena. Pri deteljisčih moramo gledati na to, ali jih hočemo kositi 2, 4 ali 6 let.
Množina semena se ravna po vrsti travnika ali deteljišča in po danih krajevnih in zemeljskih razmerah. V dobrih gnojenih tleh bomo rabili manj semena ko v slabih, slabo gnojenih.
Splošno veljajo sledeče številke:
Za 1 oral trajnega travnika se rabi 27—32 kg semena,
za 1 ha trajnega travnika se rabi 48 — 56 kg semena,
za 1 oral začasnega travnika se rabi 23 — 26 kg semena,
za 1 ha začasnega travnika se rabi 43 — 46 kg semena,
za 1 oral deteljišča se rabi 17 — 19% semena,
za 1 ha deteljišča se rabi 30 — 32 kg semena,
za 1 oral čisto detelje se rabi 12% semena,
za 1 ha čiste detelje se rabi 20 kg semena.
Pri naročilih naj se navede, ali se želi mešanica travinega semena in ali za trajne ali začasne travnike, ali pa mešanica z deteljo in pri tej, ali za 2, 4, 6 letno košnjo;, po tem se namreč ravna izbera posameznih travinih in deteljinih semen in način mešanja.
Pri travinem semenu je le 20°/0 de-teljinega, pri deteljičini mešanici pa 80%
Pri sestavljanju posameznih mešanic ravnamo zelo vestno in strokovnjaško ter je oziramo na različne načine travnikov in detelj išč in na zemljo. Ker so pri naših mešanicah najdražja deteljna semena, so naše mešanice seveda dražje ko druge.
Naročila prosimo najpozneje do 31. januarja 1908, pri poznejših naročilih ne prevzemamo nobene odgovornosti glede spremenjene cene ali roka.
Pri naročilih naj vsakdo napiše ime, bivališče, pošto, železniško postajo jasno in razločno.
2.
Nakup semena rdeče detelje.
Ker pri nas že meseca decembra povprašujejo zunanje zveze, podružnice in društva, kakor tudi trgovci s semenjem, glede oddaje semena štajerske rdeče detelje, opozarjamo naše korporacije, da naznanijo svojim udom, da pričnemo z nakupom semena rdeče detelje že sedaj.
Da dobimo nekak pregled, koliko dado lahko naši udje semena, prosimo vse pridelovavce, da takoj seme za po-skušnjo omlatijo, da se tako lahko določi priliČna množina, ki bi jo mogli oddati.
Koliko so lahko proda, se nam potem naj kmalu naznani in vpošlje vzorec.
Naši udje grešijo vsako leto v tem, da nam naznanijo zmiraj prepozno, koliko imajo takega semena na prodaj; to nam naznanijo navadno še le meseca februarja ali marca, tako, da zvezi ni mogoče, pogajati se z zunajnimi kupci, ter tako razširiti prodaje semenja rdeče detelje.
Poživljamo toraj posebno posojilnice, da ustanovijo posebne nakupovavnice za semenje rdeče detelje in da se nam v tem oziru pridružijo.
Zvezino vodstvo bo se trudilo, da plača boljše kakor navadni kupci ter upa, da se bodo pečala načelstva naših zadrug s tem vprašanjem.
Blago za preskušnjo se mora vzeti ločeno iz vsakega železniškega voza, če se niso za to sklenili posebni dogovori.
Le taki ogledi za preskušnjo se priznajo kot merodajni, ki so narejeni po zgorajšnih določbah. Dokaz, da se je vse po teh določbah izvršilo, so pravilno izpolnjena spričevala o ogledovanju blaga.
Jedna izmed zgore navedenih steklenic, v katerih se nahaja poslano blago, se mora takoj poslati poštnine prosto z zgore navedenimi podatki in jednim, pravilno izpolnjenim spričevalom o ogledovanju blaga na jed no izmed naših preizkuševališč.
Drugi in tretji vzorec ostane začasno v rokah prejemnika. Ce pa zahteva zveza, razsodno analizo, mora takoj poslati obe na naslov, ki mu ga določi zveza.
Prejemnik mora rezervne poskušnje na vsak način tako dolgo hraniti, dokler ni odračunjena manjša vsebina ali dokler se ne stavi predlog za razsodno analizo.
Primanjkljaj reklamira zveza pri tovarni, ki plača razliko prejemniku, ne da bi kaj od nje odtegnila.
3.
Stroj za luščenje deteljinega semena.
Večina kmetovavcev lušči deteljino seme na ta način, da ga ali zmlati ali pa zmelje med peščenastimi kamni in le redkokedaj se rabijo za to stroji. Prvi način pa je zelo težaven, to ve pač vsak, ker se mora z mlatitvijo počakati na zelo vroč ali zelo mrzel čas, če se hoče seme Čisto izmlatiti. Večkrat se seme za to prej v veliki vročini posuši, ker pa je zelo nevarno, ker lahko pri tem izgubi deloma ali celo popolnoma svojo kaljivost. Tvrdka Karl Drossier, c kr. priv. tvor-nica in livarna za kmetijske stroje v Novem Jičinu na Moravskem pa je po dolgih izkušnjah in poskusih konstruirala stroj, ki opravi zelo lepo mla-čenje detelje pri vsakem vremenu. Posebna prednost tega stroja je, da se z malimi stroški lahko rabi pri mlatilnih strojih katere koli vrste.
Tvrdka pošlje rada obširen cenik o tem stroju brezplačno.
4.
Cena umetnih gnojil,
ki smo jo priobčili v svojem listu 1. 1907., štv. 3., ne velja več. Nove cene bomo kmalu naznanili svojim Članom s posebno okrožnico.
5.
Oddaja reznic.
Vinorejsko in sadjerejslco društvo im 56.000 reznic od „Riparia Portalis" in jih oddaja po 10 K za 1000 komadov od kolodvora v Ernovžu. Naročila se naj pošiljajo naravnost zgore omenjenemu društvu.
Vabimo p. n. okrajne zastope In občine, kakor tudi cenjene družbine ude, da Inse-rirajo v „Gospodarskem Glasniku^. Cena je nizka. Ako se večkrat inserira in večji iuse-ratl, damo primeren popust. Naročila se nc^j blagovolijo vposlati naravnost družbini pisarni.
Tržna poročila
d] e
Cena deželnih pridelkov iz Štajerskega, Avstrije in Ogrske.
Mesto	S	Pšenica		)	S	Ječmen		Oves		t	a H o 4	Proso	
													
		K	V	K	1 V	K	1 V	K	1 V	K	v	K	V
Celje ...	50	12			10	50	8	— •>	8		8	20	8	50
Ormož .	50	12	50	10	50	10	—	9	50	7	80	7	—
Gradec .	50	—	—	—		—	—	—		—						
Ijubno .	50	14	—1	13	25	9	—	9	—	8	70	—	—
Maribor	50	12	50	11	75	9	25	9	—	8	50	8	50
Ptuj....	50	- -	—J	—	w_	—	«...	—								
Inomost	50	—	—	—	—		—	—		—			—		
Celovec	50												
Ljubljana Pešt .. Solnograd	50	—	—									—	—
	50	12	15	11	40	9	20	9	—	9	20				
Dunaj Line ...	50 50	12	50	11	61	9	80	8	67	8	27	—	—
													
Mesto	a	Ajda		Bob		Seno sladko		Seno	kislo	Ržena slama		Ježna slama	
													
		K\	v\\K		V	K	V	K	V	K	V	K	V
Celje ...	50	10	_	9				8	-	2	50	2	80	2	50
Ormož .	50	10	—	11	—	5	—	4	80	4	—	3	50
Gradec	50	—	_	—			—		—	—	—		—
Ljubno .	50	—	—	—	—	3	80	3	45	3	90	3	2o
Maribor.	50	9	—	9	50	3	75	—	—	3	—	2	90
Ptuj ...	50												
													
Graško tržno poročilo.
Sejm s krmo in slamo od 27. dec. do 2. januarja 1908. Pripeljalo se je 48 vozov z 440 meterskimi stoti sena in 28 vozov z 219 meterskimi stoti slame; sejm jo bil bolje obiskan kakor pretečeni teden. Cene so bile naslednje Seno, kislo od K 7.20 do K 8.—, sladko od;
K 7.40 do K 8.20; ržena slama od K 7.40 do K 8.—; pšenična slama od K 7.40 do K 7.80, ječmena slama od K —.— do K —; ovsena slama od K -.— do K —; ježna slama od K do K .
Sejm z rogato živino dne 9. jan. 1907, Prignalo se je 383 volov, 147 bikov, 530 krav, 80 živih telet, pripeljalo se je — mrtvih telet,
—	svinj, — drobnice in — konjev.
Izvoz na Nižje Avstrijsko: — volov 23 bikov, 12 krav, - telet; na Gornje Štajersko 101 volov, 24 bikov, 70 krav, - telet; Vor-arlberško: 35 volov, 15 bikov, 22 krav, - telet; v Nemčijo: 9 volov, — bikov, —krav, — telet; v Švico: - volov, - bikov, — krav, — telet; Solnograd: - volov, - bikov, - krav, - telet; na Ogrsko: — volov, — bikov, — krav, — telet; v Trst: 1 vol, — bikov, 165 krav, — telet; na Češko: 2 volov, 6 bikov, 50 krav, 13 telet; v Moravsko: — volov, -- bikov, - krav, — telet.
Cena je bila za 100 kilogramov žive teže: klavni voli, tolsti od K 74*— do K 82.— (izjemoma K 88.—), poltolsti od K 60.— do K 72.—, suhi od K 56.— do K 64. — ; voli za pitanje od K 56.— do K 64.—; klavne krave, tolste od K 52.— do K 62.—, poltolste od K 44.— do K 50. — , suhe od K 30.— do K 42.— ; biki od K 48.— do K 68.—; dojne krave do 4. teleta od K 54— do K 60.—, čez 4. tele od K 44.— do K 52.—, breje od K 44.— do K 52.—; mlada živina od K 54.— do K 70.—. Za 1 kilogram mrtve teže: telet od K —.— do —.— ; svinje od K —.— do K —.—; pitanske svinje od K —. — do K —.—
Sejm klavne živine dne 10. jan. 1908, Zaklane živine:	822 telet, 2303 svinj,
—	komadov drobnice.
Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od K -.90	do	K 1.- - ;	teleta la (izjemna cena)	od
K 1.02	do	K 1.10;	nemške mesne svinje	od
K 1.02	do	K 1.06;	nemške pitanske svinje	od
-K 1.14	do	AT 1.18;	ogrske pitanske svinje la	od
K 1.30	do K 1.36;	ogrske pitanske svinje Ha	od
K 1.10	do	K 1.20;	mesne svinje od K 1.12	od
K 1.20; bošnjaške pitanske svinje debele, od K 1.14 do K 1.16; bošnjaške pitanske svinje, suhe od K 1.10 do K 1.12; ovce od K —.70 do K —.80; kozlički in jagnjeta od K — do K -.—.
Letni in živinski sejmi na Štajerskem.
Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letni in živinski sejmi.
Dne 23. januarja na Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu*.
Dne 25. januarja v Studenicah**, okr. Slov. Bistrica; v Feldbachu**; v Koprivnici**, okr. Kozje; v Brežicah (svinjski sejem); v Slov. Gradcu**; v Gleinstšlttnu**, okr. Arvež; v Lipnici**.
Dne 28. januarja v Vojniku**, okr. Celje; v Artičah**, okr. Brežice.
Dne 29. januarja pri Sv. Jurju**, okr. Vransko; na Ptuju (sejem s ščetinarji); v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje; v Rajhenburgu*, okr. Sevnica.
Dne 30. januarja v Judenburgu*; v Ormožu (svinjski sejem); na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu*.
Dne 31.januarja v Dobovi**, okr. Brežice.
Dne 1. februarja v Jurkloštru**, okr. Laško; v Brežicah (svinjski sejem).
Dne 3. februarja pri Sv. Jurju na Ščavnici**, okr. Gornja Radgona; v Jarenini*, okr. Maribor; na Spodnji Poljskavi*, okr. Slov. Bistrica; v Schoderu**, okr. Murau; v Ormožu*; v Windisch-Hartmannsdorfu**, okr. Gleisdorf; v Celju*; v Lipnici; v Dobovi**, okr. Celje; pri Sv. Jakobu (Kalobje), okr. Celje; v Trbovljah**, okr. Laško;'v Zelenem Travniku**, okr. Ivnica; v Stainzu*; v Unzmarktu**, okr. Judenburg; v Vidmu*, okr. Brežice; v Admontu, okr. Liezen; v Weisskirchnu*, okr. Judenburg.
Dne 4. februarja v Ormožu (svinjski sejem); v Rogatcu (sejem z veliko živino); v Radgoni*.
Dne 5. februarja na Ptuju (sejem s konji, govedom in ščetinarji); pri Sv. Petru**, okr. Kozje; v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje; v Winklernu*, okr. Obenvolz; v Lučanah (sejem z drobnico), okr. Arvež.
Dne 6. februarja v Gornjem Gradu**; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu (sejem z rogato živino in konji).
Dne 7. februarja na Spodnji Poljskavi (svinjski sejem), okr. Slov. Bistrica.
Dne 8. februarja v Brežicah (svinjski sejem).
Razglas.
V občini Ponikva na južni železnici se bodo razen dosedanjih živinskih sejmov,
t j. 14. februarja, 4. pondeljek po Veliki noči, in v soboto pred Martinovim vršili še vsako leto sledeči trije živinski sejmi in sicer: 27. junija, I. avgusta in prvo sredo
po roženvenški nedelji.
Občinski urad Ponikva na južni žel. dne 2. decembra 1907.
Župan:
10A~2	Jožef Allakcr.
Gozdne rastline
jako lepe, veliko milijonov raznih vrst, ponuja c. kr. logarski mojster Rud. Hacker v Kraljevem gradcu (Koniggratz) iz lastnih gozdnih drevesnic in sicer: smreke, bore, mecesne, akacije, hraste, navadne in rdeče amerikanske, črne bore, Weymoutlis-bore, japonske mecesne, tuje, virginsko borovico, jesene, javorje, jelše, breze, breste i. t. d. Zavoj in mah zastonj, jerbase za lastno ceno. Zahtevajte cenik, ki obsega jasna navodila za nestrokovnjake. Gozdne rastline se sedaj lahko pošiljajo kot brzo blago po tovornem tarifu. oa—5
Gospodje
naročeoaoci
se uljudno naprosijo, da se pri naro-čevanju blaga sklicujejo na naš list.
EcfeerfoDa » »
« « Gdelrnufe
najpriporočljivejše domače sredstvo.
Dietetičen naraven liker, destiliran iz planinskih zelišč, dober za okus in želodec. Na lovu in potovanjih primešan k vodi zelo okrepčujoč. D o b i s e v vseh boljših delikatesnih in špecerijskih trgovinah. Sadni šoki, pristno čisti. Doppel-(Kremserska) in Styria- (franc.) gorčica. Jesih iz pristnih vin, zanesljiva kakovost. 376a-5
Najfinejši likerji
čisti destilati.
Slivovka, brinjevec, droženka in štajerski konjak iz lastne žgan-jarije.
Jamaika-rum,naravnostimportiran^ izbran. Domači Demerara, bra-ziljski in Kuba-rum izvrstne kakovosti. Naravnost uvažan kitajski in indijski čaj v veliki izberi.
C. in kr. dvorni dobavnlk
iUberf Cdttrf, Gradec
Zaloga : Mu rp lat z št. 6. -
Trtni cepiči 20.000 laškega rizlinga in 7.000 silvanca, natančno sortirani, s popolnoma zdravimi, nepodkovanimi očesi, se dobijo po primerni ceni pri podpisanemu.	30a—1 Mart. Cerjak, Ekonom, ltajlienburK na Štaj.	
	Od zdravnikov priporočena „Franck“.ova žitna kava
its. J1!	tft	
Oznanila v „Gospodarskem Glasniku,, dosežejo pri veliki izdaji največjo razširjatev.	garantirano prosta strupa kofeina 348a_r OtS" se dobi povsod!
	
Urejuje glavni tajnik Franc Juvan. — Prevaja na slovensko J. Glonar. — Zalaga c. kr. kmetijska družba štajerska. — Tiska „Leykam“ v Gradcu.