r
[Največji
v Zdnrftrih dritnk
ViliiumUo . . .	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
n
• I
J
GLAS NARODA
r
The largest Slovenian D the United States.
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Iitntid every day except Sundays |	and legal Holidays.
75,000 Readers.
TELXF0N CORTLANDT 2876
NO 53. — ŠTEV 53.
Lg Ssooad CIass Matt sr. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., end er the Act of Congrea of Kmh J, 187$.
TELEFON: CORTLANDT 287«.
NEW YORK. MONDAY, MARCH 5. 1923. — PONDELJEK, 5. MARCA, 1923.
VOLUME XXXI. — LETNIK XXXL
ALI JE SVOBODNI GOVOR DOVOLJEN?
Pravijo, da se ne bodo vmešavali premogarski delodajalci v Logan okraju v ''poskus" prostega govora. — Domačini pa so pripravljeni za vsak slučaj. — Sodnijsko poslopje ni bilo zborovalcem na razpolago. — Zborovali so na prostem.
PRIZORI IZ RUHRSKEGA OZEMLJA.
Charleston, \V. Ya.. umiva. — Okraji West Virpi-ni.j«\ v katerih proizvajajo premog, pričakujejo z velikim zniiiiiuinjem preiskiL^njo p lost e ga govora, katero bo vpri-zoi-ila jutri zverer v Logan okraju, glavni trdnjavi premogu rskih baronov. American Civil Liberties Union.
Vsa znamenja kažejo, tla bo potekhi tn 4*v»reiskušnja" povsem mimo, kajti malo vrjeUm je, da bi trpeli premogarski baroni, ki absolutno obvladajo Logan okraj, kaj drugega.	#
Kljub temu pa je mogoče, da se bodo zgodile povsem nepričakovane stvari. Prebivalci Logan okraja bodo naj-brž razoearani, ee se m* bo nič ijrij>etilo. Se vedno imajov sp4»minu veliko razburjenje, ki je prevladovalo, ko so namilili organizirani premogarji v I»gati okraj pred več kot enim letont,
davni sestanek '»c bo vršil v Lo-	: g.u», \V. V*.t v srcu ne-untjskega	— 2a<lnji «~as je, <ia tie- koni čno okraja. kj«-r bil	ujpofcovi, ee se tikajo ustavne pra-✓ mto IrT prepovedan	vice j*roste*»a jyovora in prostega prosti govor >rlrd«: vpralanj, tika-	iborovanja tudi okrajev \Wst jo^ih s* industrije.	Virginijc, katere kontrolirajo ne-T.4 znači pričetek pre-	linijske preinogarske kompanije. i skusil j«- glede prav k', ki ko zajam-	IVemogarski delodajalci v l^ogan, nil.- vsakemu po.ustavi Šesta-	Wyoming, Mercer in McDowell nek se bo rršil pod avspieijo za-	okrajih bo že več let javno trdili, * topni ka I>ržavljanske.ga komite-	da ne vršiti nobena javna ,ia. kateremu načeluje Norman	razprava gledepremogarskih vpra Happr**! i i j** j*pi>aJ v naiean li-	sanj v njihovih ozemljih in <la ne •itu priobčen Dnevnik promo^ar-	Mne priti noben zastopnik preja" t«r Amrrran Ciril Liberties	mogarske unije v imenovane o-Fnion.	kraje. Potoni kontroliranja šerifov Nagovore b«.do imeli številni	■ m drugih civilnih oblasti so izva-odlunjal*, in glavni predmet raz- Ja,i to	nasilje dolgo časa
prav .se bo plašil:
— Kaj je treba povedati pre-m<»-gurski k«*nisiji glede Logan ekraja?
Znani »prit* Don Chafin. kapita-
ter najemali celo privatne bandi-te. da izvedejo njin politiko z uporabo sile.
— Tekom preteklega tedna je šerif Chafin prepovedal redu
listični priganja č in rabe!j, je bU 'Kni*hts of P>'thiavi zborovanje v naproien, naj da na razpolago f Wan okraju, ker so je eden med sodmjsko poslopje za zborovanje, j; oznanjenimi govorniki. Samuel a on je to o<lkl<>n.il in	tega s,- ! Montgomery, prejšnji delavski
FRANCOZI ZASEDLI SE TROJE MEST
Glasi se, da hočejo Francozi izzvati Angleže glede Ruhr okraja. — Francoske čete so prekoračile Ren ter ss polastile križišča Darmstadt železnice. — Francozi izjavljajo, da je to gibanje odgovor na sabotažo.
Ker so nemški civilisti parkrai
napa<lli fraii*.ske častnike. j» francoska okupa-ijska oblast popolnoma oi!rrz;iI;i ra^sto 1V> ehum od i.->taruhrskega o zemlja. Noben NVmee -n»- situ notri in noben ven. (iornja ^lika nam kaže pribiti francoskih čet. Spodaj j" odde.lek n*inškt i 3>f>lieije. ki skrbi /.atino s francoskimi patruljami za red.
FRANCOSKO VOJAŠTVO NEPRESTANO PRODIRA
Poroča Ferdinand Touhy.
Francozi obvladujejo sedaj ---------
oba brega Rena. — Stra- yftnii iii 7inri/i	I
tegične pozicije jim daje- IVIUnlLnA LAUlV A
ga daleč v notranjost. FREDA SCHNEIDER!A
na privatnem j
l>o vrSiJ sestanek J)OS^>t v TI.
1 VejAnji podpr*vL>islnik Združenih vlriav, Th-jnias Marshall, ki jf član premogarske komisije /.»Iru/enih držav, koje naloga je raainotrivati o državljanskih pra-vieah v premogovnih (»oljili. je bil j>o7van. naj odpošlje svojega za-st'izmika, ki Im navzo«'* pri preizkušnji.
V nek'-jn ugotoviln. kater>i je izdala Anieriean Civil Liberties Union, se glwsi:
kosnlsar iz West Virginije. zavze-
j mal za stvar unijsliih premogar-
jev.
AMERIŠKA JUSTICA.
Wilmingiton, Del., 4. marca. — K«t je ukradel žakelj premoga iz skladišča Baltimore & Ohio železnice. je bil danes Burton Quales. ernee, grdo pretepeen ter obsojen na eno leto ječe.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
uit taks hnliMi
Mi Ka 9* >Ukft
u mam> pote la taplaCoJ« -Ir. potal Monl vnd ta "Jadrmnmka banka" t LJubljani. Zagreb«. Beograda. Kcanja. CMJ«. kU-flborn, Dabroralk«. BpUtn. Butjm all Aruaod. k)« J« pai m Utn
100 Din. 200 Din. 600 Din. 1000 Din. 2000 Din. 5000 Din.
$ 1.35 $ 2.50 $ 5.70 $11.30 $22.40 $65.50
K 400 K 800 K 2,000 K 4,000 K 8,000 K 20,000
Poroča Arno Dosch-Fleurot.
Berlin, Nemčija, '.i. marca. — Francozi so danes zasedli Mannheim in Darmstadt, iztočim <>d K.'-na. k«»t sem /a|x»ve».lal v prejšnjih svojih poročilih. Prevzeli ■><> tudi pristanišče Karlsruhe ier imajo sedaj oba brega Iieua p<«l direktno kontmlo.
Oe bodo za.sedli Francozi Frankfurt, kar je skrajno vrjetno. bo«lo kontrolirali celo za pad no
Kontraktor se je bil grdo skregal štiri in dvajset ur ; pred svojo smrtjo s svojo priležnico. — Prepirala sta se radi denarja.
New York, 4. marca. — Okrajni pravdnik Oilennon je dobil včeraj informacije, da se je vršil w-lik ]>rej)ir med Fred. Sehneider-jem ter Mrs. Alio Buzzi. ki je živela z njim kot priležnica, v ne-
Pariz, Francija. mami. — Tri velika nemška mesta, ki štejejo približno en milijon prebivalcev, namreč Karlsruhe, Mannheim in Darmstadt, so bila zasedena od francoskih ekspedicijskih čet. V zui:anjem uradu sem bil danes popoldne informiran. <kt pomenja ta korak francoske vlade odgovor na sabotažno gibanje Nemcev.
Železniško središče v Darmstadt u je bilo prevzeto danes. čeprav ni bilo mesto k«»t takb zasedeno.
Čete. katerim so načelovali oklopni avtomobili v spremstm kavalerije, s<> danes zjutraj v jutranji zori odšle preko "Rena, kjer so jih sprejeli na hladen način. Lo po tisoč vojakov je bilo zaposlenih pri zaseden ju vsake strategiene točke.
Zasedenje mest. zakar bi bilo treba najmanj dveh divizij, je le vprašanje časa. Da se izpolni vrzel, ki je nastala, na ta način, so pričele prihajati v zasedeno ozemlje nadaljne francoske čete, ki obstajajo v glavnem iz črncev.
V gotovih francoskih krogih se trdi, da nima novo francosko gibanje toliko opravka z nemškim odporom, pač pa s ponovno izjavo generala Godley-a, angleškega vrhovnega poveljnika v zasedenem ozemlju, da ne bo dovolil Francozom uporabe glavne železniške črte na levem bregu Rena, ki vodi preko angleškega okupaci jskega ozemlja.
Glasi se, da bo z nadaljnini gibanjem proti Marburgu Francozom omogočena direktna železniška zveza na desnem bregu Rena iz Essena do Strassburga, preko Frank-ftirta. Da se stori to. bo seveda treba zasesti Frankfurt.
Ti razvoji so se pojavili po izjalovijenju pogajanj, ki so so vršila celih štirinajst dni med generaloma Godlev in Pavot.
Francoski zunanji urad jo danes zvečer zanikal vest,, da jo kaj posebno značilnega na konferenci, katero j«' imel francoski ministrski predsednik Poincare z M. Dariae-om, avtorjem slavnega porenskega porodila. M. Dariac jo razpravljal z ministrskim predsednikom o ekonomskih izgledih v Rulini in Porenski. a njegovega obiska v tem času pri ministrskem predsedniku ni mogoče ločiti od poročil, da bo francoska vlada v kratkem proglasila pogoje, na temelju katerih jo pripravljena priznati ustvarjenje Poren-sko-Vestfalske obmejne države.
Opatiji ta	-J.—— MKI
60 lir	................$ 2.96
100 lir	................| 6.60
300 lir	................$16.80
600 lir	................$26.00
1000 lir	................$51.00
Za pošiljat te, Id pmerajo randt prt IM dinarjev ali pa dvatisoi lir dovtlJujcMo pa an»fn»rt k pMckoi popust.
Vrednost dinarjem In liram wriaj ni stalna, menja ne večkrat in nepri-^akurano: la tesa razloga nam ni magofe jtodati natančne cene vnaprej. Računamo po ceni oneca due. ko nam dos]<e poslani denar t roke.
w
«1
deljo jx»poldne. tnrej približno
Nemčijo v večji meri kot kaže ob-1 ......	.	. ..
J . j	. , . jNtiri in dvajset ur. predno bil
*>ear zasedenega ozendja. To je (, •.	->r__• •
w	h	. (Schneider umorjen. Mrs. Buzzj je
resnično tudi v slučaju, da bi ne 1 za,se<ili Frankfurt a. največjega železniškega središča v onem d<»-lu dežele.
Ker se eela trgovina in industrija v zapadni Nemčiji osredotoču-jeta krog Rena. ne more pomeniti nova okupacija ničesar drugega kot kontroliranje celega- ozemlja, segajočega globoko v notranj« *»t dežele.
Vse, kar zaplenijo Francozi. — uradne zapiske, atomobile, želcz-niško opremo, kolesa, konje in ! drugo, — odhaja po železnicah.
I ki vodijo nroti iztoku. Na banke r> •	.-i * u-i ^
I	J 1	Buzzi zapustila atomobil ter vsto-
Se vedno v okrajni ječi v Bronxu kot inaterijalna priča.
. Povest, ki je prišla na uho okr. pravdnika, pravi, da sta se na nedeljo popoldne, krog pete ure. Schneider in Mrs. Buzzi vozila v njegovem avtomobilu v bližini u-rada Schneider j a, na Westchester Avenue in Bronx River. Avtomobil je vozil neki človek, katerega je Schneider od časa do časa najel kot šoferja.
Pričela sta so pričkati rada denarja in to pričkanje je postalo še večje, ko sta Schneider in Mrs.
verniku. Miss Dorothy Hein, taj-niea Schneiderja. Rekla je, da jv prišel Schneider naslednjega jutra k njt-j z ineniorandno knjigo, i/, katere je biLi iztrganih par listov.
— Prosim vas, zlepite to skupaj. — ji je rekel. — Mrs. Buzzi mi je iztrgala včeraj knjigo ter jo hotela raztrgati na kosce.
Mivs Jlcin je nato zlepila knji-go. —
To je bila knjižica, katero so našli v žepu umorjenega in v ka- Washington, 1). C., 4. marca, ten je omenil neko žensko, ki mu Organizirana je biia družba sena-je baje hotela vreč: v obraz vre- torjev in k on grešnikov, ki bo ob-lo juho.
Nato sta se odpeljala nazaj v, ju kot gost ni.>ke sovjetske vlade stanovanje, kjer se je vršil pre-'Senator Ladd. republikanec i/, pir naprej. Schneider je nato od-|x0rth Dakote l*> načelo val neofi-šel iz stanovanja ter ukazal šo- j eijelni delegaciji. Trije kongres-
t /i l • -v rt 1 i IV	Al m«. I* ttwa *	•• • •	«	I	•	.
nik.i m pol ducata senatorjev bo
POTOVANJE KONRESNIKOV V RUSIJO.
SVETOVNO RAZSODIŠČE NE BO OBVELJALO
je bil vprizorjen velik naval, kaj-|ti ljudje hočej(» na vsak način rešiti svoje prihranke.
Vojaška kontrola Rena zahteva kontrolo vseh poti. ki vodijo proti gorovjem na iztoku in če nameravajo Francozi ustanoviti se-
pila v urad.
— Dan je tako lep. Nchajva se ] »repi rat i, — je baje rekel Schneider.
Po par minutah, tekom katerih sta se mudila oba v uradu, ^ta se vrnila v avtomobd.
Prve informacije glede tega prepira je dala John Kadel-u. od-
paratno porensko državo, bi bilo , treba zasesti oba bregova "Rena. Nemčija pa smatra nova na pre- , dovanja Francozx>V le za pritisk.' z industrijalnim jamstvom za re-s j>o«noi'jo katerega naj bi se iz- paraeije. recimo v zn» sku trideset sililo pogajanja.	j do štirideset ti>oč milijonov zla-
Nemeija se je skušala pogajati tih mark. Francozi - . zahtorsdi glede Ruhra in reparaij. prav kot ! trajno sovdeležbo ]»ri industrij di je storila to Francija, kljub vsem v Ruhr okraju. Ker so ni mogel oicijelnim zanikan j (»fn z obeli "stra- pogmliii z njimi. -><■ je «»l>rtiil Stin-nL Ti poskusi pa so bili več kot nes s tem večjo silo proti Fran-enkrat prekinjeni.	cozom.
Balončki, katere so pošiljali! Francozi pravijo, da so Nemci Francozi v Berlin, niso' imeli no- sedaj na vrsta, da prično s j>o«-a-) benega uspeha. Hugo ^tinnes si je janjl, a Nemci so odločno proti nat-o v interesu nemških industri-j temu. Duh nacijonalizma je po-jalčev prizadeval spraviti Fran-; stal tako močan, da je nemški vla-coze iz Ruhra. Glasi se, da je spo-jdi nemogoče staviti kako mirov-znal, da Francozi niso zadovoljni i no ponudbo, tudi če bi hotela.
ter j u, naj ga odpelje. Mrs. Buzzi pa je s-krčila za njim na stopnjice avtomobila in Schneider ji je odprl vrata, da je nn^la noter. Kmalu nato pa je ukazal Schneider šoferju, naj ustavi. Stopil je ven ter prepustil karo Mrs. Buzzi. sprejme povabilo aJi ne. Ona je nekaj časa zrla za njim. (
iskala Rusijo v prihodnjem po iet.: V preiskusnem glasovanju
je senat z 49 proti 24 glasovom porazal predlog predsednika Hardinga glede svetovnega razsodišča.
Washington, D. ('.. 3. marca. —
sprejelo povabilo.
Ruska sovjetska vlada bo pla- j Republikanska večina v senatu je čala vse stroške tega potovanja, t danes soglasno zavrnila predlog Senator Borah, republikanec izjpredsed. Iiardinga, naj se Ame-Idaha, se še ni odločil, če naj i rika udeleži trajnega mednan«!-
j nega razsodišča, katero je uveljavila Liga narodov.
Preiskusno glasovanje, kat©re-
ko je odhajal in na ta način je bil j SOVJETSKO ŽITO JE PRIČELO prepir končan.	PBIHAJATI V NEMČIJO.
—	Pred par dnevi, — je rekel;	. okrajni pravdnik, — mi je Mrs. I Hamburg, Nemčija, 4. marca. Buzzi povedala, da je prvič čula Ruski pamik Komunist je dopel o umoru, ko je po sedmi uri zve- včeraj semkaj iz Petrograda pre-čer onega usodepoinega dne pri-i ko Kiela, z dva tisoč in petsto to-šel neki policist v njeno stanova- j nami rži. To je prvi pamik iz sku-nje ter ji povedal, da se je Schnei- pine osmih, ki bodo privedli 20 derju pripetila nesreča. To je bil tisoč ton ruske rži skozi baltiško nekak uvod k pojasnjenju resnie-' morje v Nemčijo. Pošiljatev je nega načina njegove smrti. imela v rokah Nemško-ruska tran-
Par minut pred prihodom po- športna družba.	*
lie ista je telefoniral neki prijatelj \ Kot poročajo iz Carigrada, je Mrs. Buzzi ter jo vprašal, zakaj šel angleški parnik Vladimir sko-j nista prišla ona in Sehnieder na|zi Banpor. namenjen v tukašnje domačo zabavo, na katero sta bi- pristanišče. Na krovu ima na raz-la povabljena. Mrs. Buzzi je baje polago .10,000 nadaljnih ton v ; odgovorila :	1 O lesi in Novorusijsku ob Ornem j soval z demokrati
—	Fredu se je nekaj pripetilo, j morju in cela ta zaloga čaka na j Ne bova mogla priti.	odpošiljatev v Nemčijo.
i Kadel. ki je bil pravni zastop- javil, da bo zgradil največjo ni k Schneiderja. je rekel, da je de- apartment hišo na svetu. | lal kontraktor načrte za poveča-1 Kadel je tudi odločno zanikal nje svojega poslovanja. Mr. Ka poročilo, da je bil Schneider v in-del je sestavil vs»* načrte za orga- timnih od noša jih s številnimi t nizacijo Schneider Holding fV>m- ženskami, panv, ki naj bi prevzela delnice . — Le redkokedaj je hodil n^ j njegove tvrdke ter neke nadaljne zabave, — je rekel. — Večinoma j korporaeije, ki naj bi prevzela se je zgodilo to v sobrrto zvečer | zgraditev velike apartment hiše in Mrs. Buzzi je bila v vsakem na Mt>tt Ave. Schnider je baje iz-' slučaju navzoča.
ga se je vdeležilo tri in sedemdeset senatorjev, je bilo o/1 ločil no ter obenem tudi značilno. Šest in štirideset Tepuhlikaneev, v družbi tre.h demokratov je odklonilo predloge, katere, sta stavila predsednik HatfdLng in državni tajnik Hughes, v katerih se je glasilo, naj se vdeleže Združene države mednarodnega razsodišča.
Za predlog pa je glasovalo tri in dvajset demokratičnih senatorjev v družbi enega republikanca.
Senator Nor beck iz South Dakote. republikanec, ki je glasoval z demokrati za odobrenje predsednikovega predloga, je baje gla-jf unotoma". PreLskušnja je prišla vsled re-solucnje, katero je predložil senator King iz Ft aha. V njegovi resoluciji se je glasilo, naj prizna senat klavzulo dogovora, s ka'te-ro se je Jistanovilo mednarodno razsodišče, soglasno s priporočili predsednika Hardinga ter državnega tajnika Ilughesa.
ROJAKI, NAROČAJTE 8E NA 'GLAS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
/ •
GLiAS X AR ODA. 5. MARCA 1023
GLAS NARODA
CSLSVBNIAN DAILY!
k 3iov«Bije.
Owned and Pub 'ihw) by
Barok Publishing Coapuj
(A CWMTItWA)
PRANK MKIER. PmMnl	LOUI« BENCD1K. Tr
P!se« af Buiinm th® Corporation and AddrauM df AfedV« OfTICdfdl
at Cortlandt 8tr««t. Borough of Manhattan, Now York City. N. V.
"Q L A « NARODA" (V*4c* of tfM PoofM)
laaudd Every Day Except Swidaya and Holiday.
Ca coto loto volja llat aa Amarlho	Za Now York mm colo Mo
In Conado .........._.......M.00	I« pel lata
Xa pol lata M.............................HJO	Za Inocomotvo mm Mto M
za utn loto ...............................HJI	za pal laU n .
__Subscription Vearly ftJS__
Advortiaomont on Agroomont.	_
Napad s nožem.
Policija je aretirala .Janeza Bre-
celjnika v Spodnji SLški, ki je v prepiru z nožem pre rezal kito na roki kravjemu mojstni Ivanu Dovču. Dovč je moral v bolnico. Breceljnika v> izr«H-i 1 i »mmIIšču.
Vlom v vagon.
_ Na glavnem kolodvoru v Ljnb-
_ Ijani »»o neznani zlikovei vlomili v
želt-znisiki vagon ter odnesli s.vl1»*-
f n rr* no ženisko ponn-no uideko ter več
m>v.v mM
ženskega in p<»steljne:ga perila. <»-značenega s erkanii Al. š.
"ClM Naroda** Izhaja vsaki dan iivitmii nodoij In
loplat brM podptoo In oo»hnootl oo no priob£uj«jo. Denar l»i R lll]aU po Money Order. ITI spremembi kraja narotnlkor. proatmo. a« tUdI pr.janj« bivaJlM* nunanl, da bltrejo najdaato naalomlka.
"O L A • N A R O D A" ■ Certlafttft ttraet, Borough of Manhattan, Htm Yarfc. M.
Tolcpneno: Cortlandt 2878
Poroka v Ljubljani.
Poročila sla se l.e:»j»old Otllazt-k in Klica FortluVrka y. trl»i«v«4j-skf ugledne in nai<n.bi** hi-*-. Mlademu zakonskemu paru <oha sta eiana pevskemu diiLŠtva "Zvon"
Peter Zgaga

moljuba", ki vsaj včasih pove kako pametno; ko pa njegovi nauki niso padli na rodovitna tla. se jej Mlada bogata punca se je jhi razk^račil in pred zbrano družb" ; rocila.
zap k na glas krščansko-boljševi- p(J preteku enega leta so -ške litaaiije: Učiteljske pokveke!; vpriLŠali> kako St. - kaj n>
ilugns Intmnska
Ustanovljena 1. J 898
J«>
S« »Lska hali da žalostna! Barabe
Kabli. 3*imnta
Inkorporirana 1. 1901
GLAVNI URAD v ELY. MTNN.
— X»i.
...	gre. — rekla. —
jalove! jSokolske svinj*-! itd. Dm-i	. ^ „ i	,
_	kljub tt-ami, da k vm' narobe,
/-ha je hila silno presenečena. ven-; „ ,
.	-.i -	i • i1 redno sem s.' poročila, sem lin.*-
dar pa je počakala mimo, da je , ,	...
! - , , -ii - i . . . la denar. «»n pa izkušnje. Sedaj cmlni duhovnik končal svojo se .	1 .	.	J
U- .	. , ,— ima t»a on denar, jaz pa izkušnit*
čudno molitev. Se vec! I ci-	1	#	■
elja Št rublja so Beltrainove /. vi-	*
ioni prepo j«Mie litamje tako stani- V ljubljanskem "Slovenskem naU*. da si jib j»* zapisal in jih po-j Xarodu eitam naslednji oglas: slal končno v oceno tudi ljubljali-j iiospodična srednjih let. trgovskemu ji (llseu. Krrvoveree je bil sko na obrazen a. neomadeževane
g« >tovine.
Glavni odborniki. Prodoodnlk- RUDOLP PERDAN. MS E. It5th St.. OaralanS. O Podpredsednik. LOV IS BALA NT. Box 10« Pearl Ave. Lorolm. O. Tajnik: JOSEPH n SILLER. Ely. Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely. Mino.
blagajnik naispU£anth smrtma: JOHN MOVERS', UJ — lltS in. Dulutb. Mlnn.
po končanih obredih vržen na'preteklosti, s ."»O.UOO K
hladno, o litanijali pa je bil sestav-	surmlnt- duše.
ljt.-n protokol, ki jja i^dpLsidi Gospwlje, ki imajo plemenito
vsL ki slišali Beltrainove nove sreo prosim pomulbf na uprav-
... „ ..	. ,., nanke. l>ne, 2."». jan. jm' je vršila	-..^.i „ . , ..
le m<wkl zbor "Zvona	priredil' I ... , - I - •	Naroda !K.d
i ' , .	J , pred ljubljanskim okrajnim sodi-	. , ,	.
krasno podokn»eo.	, , , -	sltr" 1 v nedolžno oke,
F ^	, sceni razprava, kaka nagrada
i se pfideli Bel tramu za njegovo	'
Is Slovenske Bistrice.	, , i	- ' ,	* 4
-najnovejše delo. Toda p<»prej tako
Za pi isednLka v -erentskem so- ;pon(|ffli pr05>0vednik nove morale' <»oHpo«lieiia srednjih lef. ki so
. .... S	■ i • -1 MI , » ;i;«<*vetu (J<rajnepa /ast°l>a v Slov- je kratkornalo izjavil. «la ne po- j P« Javlja z nedolžnim očesom, ima j
li. Mi, mUmI/Im«. kntriv Jt' tlviiitlll Albert ±5ailni,| BssTi-iei sta poli g dosiMlanjih pri I tre}>uje	naRrml>, koi. j#.}najbrže Jekleno oko.
]o « .!-uji iishi/UeiM c Ruriisovc <li ti*Utivsk<' n^eiltim' 1 >i lllO-; sednikov imenovana še lx-anHajd- ^ f4a|a nrpnri^ fhx itlj
UNIČITE ZALEGO
i. 11«• »lati j m »vi m l kongresni preiskan*!.
Uunis pa iiiiči htjr uijmIu justiriie^
nik. pf»si»stnik v Le>kov«-u. 4»1»eina
a < 1( • j >art me i n a. j f	in MHhlor Z(,rko-
. .	i i iv i	*	___ i i.i;..i> . . , .1 t župnik v Spotlnji Poljskavi. Ker
*. »i« i in i>i i\dink l)inmhi'i-tv i:a je imenoval kljun jji-fd- . 1	1 '	. ,
'	, •	i '	. i i •	.	' Je pospoda rst v o tukajšnjega okr.
(../,111111 il<»ka/«>m. «|a je mu l nava<lo liksaii pomie.	iaawtopa popolnoma zavoženo, bi
Ka«litina ilila prvjsiijo predsednik in prejsni ^eu., moj?iit srmkovnia revizija usm-
,,r;i\dniiv min njii. da Hnrns in» umre upravljati javne^ajtoviti nere»ln<diti. ki so se dogaja-
111 *i i • 1 • i.	| le zadnja leta. — Gostilničar Iv<ui
Snl.ij }.:> je i/p<iv<*<lili Hailill ill je svojo izjavo pod-i Walland v Slovenski Bistrici je
i i i ...	i dobil kavarniško k<>nc»*ciio.
i i pil / ilokimiellt 1.	j
'I i diiktimeiiti tiiki. d;i se ne more,ozn;»r*iti delovanja	A , .
. . ...	...	. ...	1 Mariborska narodna kulturna
i, h detektiv^kni a^entur za nie ilrm-ei-a zloeur.	i	društva
Kailin j»- izjavil, da je ponaredfl dokument, katerega^ buela v Narodnem domu polno-jin^hi/ile zvezne ohlasli za dq»ortiieijo Maiiensa. j številno obiskan sestanek, na ka-| i< j^tiji-^a liaeellika sovjetskega linida v New Yorkn. ; tereni SO razpravljala o kupčiji Kailin sam je l»il aretir.-m v New Yorkn, in obdolžili I med radlkalci in Xemei glede gle-
.. da je l.il v zvezi Z eksplozijo na Wall Street ll. i daliiea. I>ija^kep doma Ln Mari-
v ii' • •• i i . i- i, :i. .	borske koče. Vsi bovoruiki so na-
Nikdar na m prijel pred poroto ali sodnika.	, _ .. ...
... • . »». i • , ii v- v i •	vehko nevarnost za jugo-
ISailm udi nadalje, da je odjeda! v New \ «.rku pi-	slovallsko mejo> ak(> bl ^ x,m
nt.i, v katerem je pretil /. raztivlit vi jo \N oolwortli Bmld-j Cemvmila Marilwrska koča. ki je
ii l.i. Nikdar ni bil proersiran ter tidii za zastrante^a
ne. ker je iiin l dokumente, iz kiiteriii je bilo razvidno, da
• nastopal p<» navodilih svojih delodajaleev.
i •• ooV4.ri Hailin resuii-o, so te detektivske ageuture
praveiiiii un«'/da zločina.
\* njegovih izji
dokazujejo.
1 priwM «<aiii (to prepričanja, oa j«1
ne zaviuži. Zanikal je tudi. da bl' Dokler ima človek smolo, ne-
j bil on dušeni i*« H-e te«ra dela. ki neprestano govori: - Norci imajo;
nič prida. Izkazalo pa se j«-, da jf". sjmm*«
dobil Bel ram že dvakrat od «*odi-1
šča honorar za razne svoie izbrane)
......	, , ' -uarsikibi se smaira za pošte
tke. zadnjic šele pr«*d dvema i	1
.>1U, i	4.11- ,, lijaka, kt-r ni imel nikdar prilik.
2lM» kron. Odlu-nemu.	!
krasi i.
Vrhovni sdravnlk. Dr. JOB. OBAHEK. Iti M Oblo etroot. M. a
rutatraroh. r«.
Nidzortil odbor: AKTOM EBaSnTK. Room ta« BakawaU Bid«., aor. DUjbo*4 Btreeta. Pliuburfb, Pa.
MOHOR MLADIČ'. 1134 W. IS Street. Chloo«o. 111.
FRANK 6KRABEC. «821 Waabloftoa B tree t Denver. Celo.
Porotni odbor. LBONARD BLABODNIK, Box MO. Kly, mu. QRECOR J. PORENTA. Black Diamond. Waah. FRANK ZOR1CH, «217 Bt. Clair Ave., Cievolaa«. O.
Združevalni odbor. VALENTIN FIHC. 7te London P.d.. K. K... CIovoIad«. O.
PAULINE ERMENC. 631 — 3rd Street. La Salle. I1L
JOSIP 6TERLE. 404 E. Mesa Avenue. Puablo. Colo.
ANTON CELAP.C. 528 Market Street. Wauke*an. I1L
ui Oraafl
Jednotlno are dno c^aailo: "Glas Narota*'.
Vao atvarl tikajoče e« ur&dnlb tadev kakor tudi denarne poilljatve na] ae poa.ljajo na (lovnega tajnika. Vao prltolbo no) ao ponuja u prod-aednlka. porotnega odbora. Prc,fir.je aa eprejem novih Članov ln bolnlika aplCevala ca] ae pofitlja na vrhovnega tdtavnlka.
Jugcilovanika Katoliška Jednota ae pri perona, vaom JuioaloTanon aa
obilen pristop. Kdor 'eli postati član te or^anizr.clje. naj ae scla?! tajnika
blllnjega druStva J. S. K. J. Za vrtajio^itev novlb Orufltev ao pa obrnit« na nI. tajnika. Novo drufltro e« ls-nko vetanoit a t Clanl ali članicami.
cvet K e. mesecema
''jrovoniiku"" s«* je zadnji honorar j
*
srna i ra
Novice iz Jugoslavije.
je Mirov»*ž. ki povt-lit-e na jnesranirif,
krasna izvidna točka. Protesstirali so tudi odločno proti temu. da bi se gledališče za predstave deloma prepustilo Nemcem, ker bi bil na ta način onemog'«n-en razvoj .inir »-
zdel gotovo pre malenkost en in je za*o pri sedanji (►bravnavi izjavil , Ojrledal soihilku. da resiprnira na vsako na- ! človeku gradn. Mož pa je imel smolo. Za- resnieo. stopnik t' žitelja učitelja .Joska j Št rublja, dr. Fettieli. se je postavil namreč na »tališče, da vsako delo zasluži svoje pošteno plačilo in da Beltramova skromnost v teiu slučaju nikakor ni umestna. Te-;	*
mu naziranju so se pridružili tudi j	liberalen Človek ne bo o
vsi člani družbe, ki so imeli n.-sre-	nestalnosti drugemu, ker je
Bclgarpki komitaši v južni Srbiji, j I'mlisu. izkopati in pokopati nato lleojrrajski "J'repor<*l" javlja, h francoskimi vojaki v skupn-
v
rtobiiifo v TuilLsu, nad katero francoska vlada potem
rasli«
;apeH<
/. Ull>'lii VSt
h za-
Beseila rabljena. Resnico, l)okaz in Prepričanje.
čo. paidon. sre«!-o. da so na Silw-strovo pri Koprivcu v tJroširpljeiii slišal i izbrane cvetke lie.ltramove
filozofije. Tudi soilnik sam je bil ■ jo vero napram prijateljem. istefra mnenja in je priznal lieit- j tonča tudi njegova pravica do
ramu 10(X) kron nairra»b». ki ]>a j i prijateljstva 1Iir,	J mora iz lastnejra žepa izplačati s »-
-i-.v-.li' i.- ,lov, i stvari ki to „.K. hi t no	l^,3, k,lll."n'e?a ž>vlj«.j».,	Kli „a.st..piti štiridnevno
jdiali j. <1«M. stvan. ki to nepoo.tno P,-, .lai^.w.at. j^ U.l „volJ(-„ P-1	totra ,1,	pla,,an
• jšoj -i'*	,':US4' jnžna Srbija !in-
' ravnost preplavljena /. bolgarski- i * t	j mi k< initaši, "Vreme'* pa prU»b- f k
; čuje pojasnilo «» tem. kako je mo-ziianje-;. pravilno upo-j g< - prehoj komitaškdi čet preko vključuje tri stvari: j meje Ta mcja „aimr;. čLst-> nič ni
•zastražena, vojaštvo s,e je tam na liajalo poleti. je pa prišel mraz. so ga morali vM.Ip »rviieati. ker se pod šotori ni moglo živeti, za pi -nieine ubikacije se pn nihče ni pobrigal. V Koč anali 11. pr. je občina j družbe, ki zgra.U že letošnjo po-ponudila, da da na razpolago ^^! ,aiad la-tno /..it-znieo. ki preva-vojašfcvo (potrebne stavbe in — v ' pesek od Save v mesto. V po-kolikor bi se te stavbe morale pre- j	a /Hgr^ko občino v* je
urediti — potreben materijal in ,|nižj,a :/IiVez;ila. da dobavi mestu
lzpreineiiil s,voje -mneiijt
Onega lnv, k<» zlomi človek sv<>-
< '«• 1 ;i ne L'Mvr.ri resni«*-, so te detektivske agent ure u< h-« ti jalke na j jKulb* j<ilt kreatur, kar si jm more eiovek
neben odlK>r. ki l»o tozadevno reso-
pokr
Beltram tudi vse stroške, ki no na-
liti.
\ vsakem ^lučaju so postavljene na sramotni oder.
faktorjem. Vrh tega se bo vršila
v Mariboru kulturna manifestaei-
. .	1 i • 1 -i I ja v obrambo kulturnih institucij
K"imr« -na preiskava o tem padlem m.slu hi bilo ci-| ju?((slovilIlsko|;tt Marihora.
o na mestu.
Nadnljiio »a/.širjenje te umazano zalege ne jKunenjal Svetosavska beseda v Mariboru. !• • -ar ilni^« Lia k«»t tiiiieenje zvezne postave.	j Srbsko-pravoslavna občina nia-
/ vezna postavil nima to zalego za t ret i.	riborska je priredila .s sodelova-
njem Glasbene .Matice in vojaške godbe v prostorih Xarodnega doma 27. jan. svetosavsko besedo v korist jugosl. mladine v Gradcu.
lueijo mariborskih kulturnih dru-l^ VfJftd bole£in% ki jib ^ pretr štev izron-il vsem kompetentnim p,.Ia druž!(;L v lLšes.h ru<l> nje^.vil
(Mienem }>a l»i 11101 al tudi Burns izsinifi z zvezne
].laeilue listine.
\ < ii 11ii < lilnn ii je rekel, da se hodo Xemei borili, et' I »o treba.
je." je izjavil, '"umreti v east i kot živeti v
sramoti.**
Lahko Ki bil tudi rekel: "Boljše je east 110 živeti kot pa sramotno umreti."
Pojmovanje časti je odvisno od stališa. s katerega jo M o vek proniatra.
Francozi jo proniatra jo s konie svojih bajoi>etov.
Dopis.
Iz Bele Krajine. ' nam jamčijo, da bo šlo delo glad-Ta i»rcd|iust je spra\"il z pet ne- ko od rok. Vino, ki ga človek ku-iaj parov v zakoit^io kletko. V pi ud zadmgc. bo imelo vi-dno l»»lenjrih pri Adlešičih s«* je po- svoj dober glas. ker l>o jkkI liad-1« .-d Štefan Ka]>ele p. d. Konjar izorstv« ni in s«' bo tudi lažje pro-/. Mar«» Hoi-\at«»vo p. d. .Jerneje- dalo, kakor pa kaka slaba reč. vi.'evo iz 1>.»leujtiev. Pribineih Za gradačke šume se ^-rši velik ■X' je oženil Mesarjev .Jure h Ku-j boj. Borita se dve judovski družb i.
t.Sinovo Kat.eo iz Hetlnja. Ana K<.š«'iek«A-a iz Adlešie pa je vzela nekega Hrvata.
V	S**lih je umrl stari Skrajni, je bil v mlajših lotili nemška r
11, j. nuiot-u je potoval in delal v Nemčiji).
Ponenre^il se je pred kratkim mlinar Tone Kuzma iz Pob rež ja. Sami so zadele ob kamen, in je padel na nos ter si razbil kost.
V	Metliki je bila dobro uspela vinarska razstava, čislani bralci "4ilasa Naroda" naj ne tleakajo preveč z jezikom, če čitajo o belokranjskem izvrstnem vinu. Raz-
• avl j enih je bilo skoraj 130 \"rst ra/nega vina iz metliške okolice. Kupcev je bilo nekaj, kupčija pa 1 *lj slaba, ker so cene vts'»k*».
V	Metliki imajo vinarsko in .-adjaiMko zadrufpn. ki lepo napreduj««. < 'ujenio. da bo v jeseni razstava sadja in grozdja. Možje: lVzdirc, Bajuk, Barle, TVaelia itd.
katera bo bolj močna, da si prilasti ta belokranjski zaklad in ga izkoristi do jedra. Žalostno pri tem je to, da v> se našli med tako-ttvanimi narodnimi boritelji ljudje. ki delajo na v»*o uide, da bi do-bJa v roke karlovačka judovska lirma. Ivi drži še na enem koncu Belokrajino v svojih krempljih. Tistemu *"4>orite.lju** je obljub-masten bakšiš. Najboljše bi bilo, da prevzame vse država in potem bi ck&talo to še nadalje narodna last.
Minister dr. Niko Županič je obiskal Črnomelj, 3Ietliko in svojo rojstno vas Griblje. Bel okra nje i so ga kot svojega čislanega rojaka lepo sprejel L
V Žunieih je ponesrečil Peter Žimi/- iz Žunič št. 9. Streljal je ribe z dmam.it om, ki se mu je razkrili v roki m nru jo strašno ra®-me<«rH. Tudi drugače ga je ranilo. Ne vemo, Ha ne4 izuči ljudi to
Gospodarski odbor Kostanjevice
je izvolil za načelnika Ivana Kun-tariča. posestnika in gostilničarja v Kostanjevici. Ob volit vi gospodarskega odl»ora je bila vložena samo napredna lista, ker klerikalci svoje niso zmogli.
"V elik mož je oni. ki ne izgubi svojega otroškega srea. * * *
Hvaležnemu človeku daj več
vozniških junakov, ki bodo pori-vaii v iuiciiovaui grobnici.
Izkcriščanje savskega peska.
V Zagrt bu se je ustanovila družba "l'vklop" za izkoriščnje pe-[ ščeiiUi otokov v Savi. Zagrebški •bč'Ln>ki svet j» -prejel ponudlKj
delavno moč. l'a birokracija s** >ej
i p -tn-bno množili" jK«ska za v/.dr-
r%t, kakor
Odmeri Silvestrovega večera v Grosupljem.
Na Silvestrovo se po starem običaju prijatelji in znanci v veseli družbi in med živahnim kramljanjem poslavljajo od starega leta. pričakujoč, polni dobrih nad, 110-f vega leta. Tako je bilo tudi v Ko-privvevi gostilni v Grosupljem. Tam je sedela manjša družba, v kateri sta bila tudi sedaj že pokojni nadučitelj Joško Bergant in .loško Strulielj. učitelj iz Orno 111- | Ija. ki s«» je za božične praznike l mudil v svojem rojstnem kraju. | K družbi je končno kot nepovab- i Ijen gost prlsedel tinli vpokojeni1 železnbčar in znani klerikalno-boljševiški evangelist Frani- Beltram. p -seKtnik iz -Terove vasi, znan dubro tudi v Ljubljani po svojih zmešanih teorijah. Možakar [ čuti v sebi tudi izr«xlen govorni- j »ki talent m zato je takoj pričel j pripravljati družbo na svoj silve- j strski govor. Za uvod je priporo- j čal vsem. naj se narrče na "Do-4
čudnili litanij. Beltram se je sod-J kot prosi.
niku, čeprav s kislim obrazom, j	* * *
zahvalil za nezahtevano in vsilje-j >Sro(-.rt pti-% katerega love vsi.
110 mu nagrado z besedami: t a ]o maIo jih pozn;J omistavni na.
*'Hvala! Zbogom!"	.čin, kako ujeti ga.
Žrtev mladostne neizkušenosti, j	* * *
Pred kratkim se je poročalo, tla Dosti bogatih in dosti krepost-
je Mil. Sirca poneveril večji zne-jnih mož je. a slava je delež le rna-
sek in ga zapravil skupno z Vido j loštevilnih.
Jarv na Bledu. Kakor se ])a sedaj '	* ^ *
pOroča. je ta vest zgrešena. Po do-1	- , . , - ,
, ... . .. . , 1 , - 1	-Motzak. ki kupi ;>taro karo. se
sedanjih p<xlatkih i/gletla. da ,ie	, ... . , ,
. .... . ^ , 1 .	S2n<-* čuditi, ce s,- bodo nj.-go-
bd Mi Sirca žrtev mladostne ne-	. . . . . ,
izkušenosti in lahkovernosti t^ vi nedolztii otroci zc prA'i dan na-ženskili spletk, katerim je nasedel j	prrfdinjati.
skupno z nekaterimi drugimi ose-	*
bami ter prišel pri tem sam ob več- j Nemčija iu Rusija Imata več jo svoto denarja, katero si j« iz-j«tvari skupnih. Med drugim tudi posodil 11a povsem pošten način, dejstvo, da druga drugi ne za-O zadevi se ne more podrobneje upata. I poročati, ker se. nahaja v sodni |	- ^ *
preiakavi, ui pa dvoma, da se jej "Kaše družinske razmere", imenovanemu s prvim poročilom}
drugo leto ukvarja s 1« zad« vo m '
je ne more rešiti.'Skozi nezastra-j tud; za ,.f.nu.ntlia jf.|;l pri jrradnji
>.t>no mejo prihajajo bolgarski k'1" ; projektiran«
mitaši nemoteno v deželo in raz-1
jajo svoj znani teror. Ljudstvo
trpi in umira, ne briga s«' pa 11 iii<'■«•'
za to. da bi se zavarovala meja
bi mogli 1 deiij- Izmet Karadžič iz sarajev
/.»•vanje in tlakovanji lel
nove klavnice.
Tragična svatba v Bosni.
Pr«*d kratkim se je kin.-t*.-- inhi-
tako. da komitaši 11 ovirano prestopati meje jug> slovanskih državljanov,
in ubiiuti •s-'ie "police poročil s hčerko neke-
! ga ngle<lnega nie.V-ana. Svatbena j
i veselje je trajalo do 11. ure zve-
• • .	1 • -L 1 • ' "'cr. nakar sta novoporočenea osta-
Ponareiem lOOdinarski bankovci. ,	. .
la sjima.. Kaj se je pozneje zgo-V Osijeku ^ je dognalo, da se|<ulo ^ nj-ma ni |nftplo ^
nahajajo v prometu ponarejeni.	.
. . . . . . .	I gnati. Ve se 1.» toliko, da le Izmet
stari srl»vkr bankovci HMJ di- 0
narjev. Falzitikate se lahko sj»o-zna po tem, ker v okroglem čistem polju ni vodenega od tisk H.
ok' li polnoči zapustil hišo in mlado ženo ter odšel neznano kam, j Ob dveh p >!u*či so prišli orožniki
I in povedali mladi ženi. da s»- je njen mož vrgel pod vlak. ki ga je j popolnoma razmesaril. Dan pred j pornko — je pripovedovala nila-j da žena — s<< bile pri njej št evil-
nisu v Afriki.
Francoski general Deleit je prosil jugoslovansko vlado za dovoljenje. da sme zeuy»ke ostanke *rh-
?kih vojakov, ki v svetovni vojni po albanski tragediji umrli v
ne njene tovarwiee. k: so mu oči« vidno Izmeta zagovorile.
zgodila krivica.
Himen.
Carinski uraibiik Ivan Pečar r Mariboru se je poročil z učiteljico gdč. Zinko Trebše v Podovi.
nečedno ubijanje rib z dbiamitom. ki je povzročilo že tu več nesreč in uniči na tisoče mladega rihje^ ga zaroda. Zato ni čudno, če so nekatere partije v Kolpi popolnoma brez rib.
Sedaj se začenja sezona pisanie v Beli Krajini. Enkrat bi vam jih poslali za spomin, če ne bi btlo prevelikih stroikov. I^ani so bile razstavljene v ftviei in na Angleškem.
VPRAŠAJTE SVOJEGA GROCERJA
ZA
M A Q.N0LI A STAR MLEKO
UPORABLJAJTE, KJERKOLI JE TREBA MLEKA IN SLADKORJA
LASEUa VAM BODO PRINESLI VREDNA DAIOLA ZA VAS DOM.
PIŠITE NA KATERIKOLI NASLOV NA DRUGI STRANI LABELNA ZA ILUSTRIRAN SEZNAM DARIL
Faterson, N. J.
Naznanjam vam. da scui bila tri leta poročena, pa ni Bog dal otroka. Moj mož je jako pobožen ; in je v*e večere v cerkvi premolil. -Jaz sem se seveda dolgočasila doma. Mož me je silil r cerkev in 1 k spovedi. Slednjič sem >.»• dala ! pregovoriti. Šla sem. pa gospoda ni bilo doma. Samo mežnar je bil. Toda vseeno je pomagalo. Otrok 1 je sledil otroku. Od tistega časa je že pet let in jaz imam že p« t f otrok. Prejšnji tedrn je m»-znat I zapustil našo faro. Mislim, da bo j sedaj tako kot ponavadi. Pozdrav!
Marija K.
iK^^^BRia
opozarjamo, da Je cena za "Slovensko-Ameri-kanski Koledar" i-afc* za Jugoslavijo kot za Ameriko — 40 centov.
PoSIfite nam svoto In naslov svojega
mu

Pošljite velikonočna darila sedaj - - da se izpolnijo na-de vaših v stari domovini.
VELIKA NOČ bo za Vaše v stari domovini mnogo lepša in prijetnejša, ako jim pošljete denarno darilo v pomoč in v znak spomina. Storite to nemudoma, da taisto v pravem času prejmejo.
Poslužite se pri tem našega posredovanja, ker so nase cene najnižje, postrežba točna, a sigurnost v vsakem oziru zajamčena.
Vaši prihranki se pomnože vsako leto po 4%, ako jih uložite pri nas na
"Special Interest Account"
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street New York, N. Y. -: GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE
GLAS N'AflODA. «3. MABCA 1928
K. H. »trobi;
POVELJNIK NAJVEČJE ZRAČNE LADJE
Hisa pogubljenih.
Zgodovinika povest. — Za "Glas Naroda" preval JL fcabtc.
(Nadaljevanje.)
Ob imenovanju tejja imena, je • ivijrnjl mojster I«ui<ri glavo ter j	la 1 llarb<m> s t aJv < > čudnim
[•ogieiluin. «ia s letin j a ni vedela, ali izraža ta pogini sovraštvo ali m žil'vt, ln obotavlja je s«* je pričela nadaljevati. ker ui vedeli. A. usir.ii misli je Luig-i.
N\». in s lo kraljico se godijo ud lie reč has: >em videla ta-rat x Aachnu ta utiraj te--ii » ]»rrd seb<».j ter v-m si tudi vt -Miila v spomin /a tu srni imel i dovolj povt-da sem sedaj vei -dar v dvomih, Mtn li prav videl i ali ur. Kraljiea. ka'ere tfostitel i Kino. se iir strinja popolnoma a in»M'* si.ko. t»na .ir kraljica, j ; »•pet n kraljica. Njene fKdey • sLi»"ijo onim. ki s<» ostale v mojem *jw<tn.nu, 1 e v nekaki sestrski p«> <p»hn*>st.i. uk'i da se mi konri>>. /di. kak^r da ta. ki naj bi bri^ kraljica, ni kraljiea.
fV.irltara je začel;« natihrm ..!> žalovati, da je pričela to wo , |i#»vr*f, Jcajti Lllljrijrrf pesti vj
li tako edini, tla so biia pozablje-1suknom jiregrnjeni miaoi. stopili ua v.sa osebna nasprotstva in du j je k Barbari ter ji s hripaviin glasu se pojedine udeležili polnoste- j fioan ukazal, naj bi sname krono viLno.	iz glave ter jo da kraljici. Ker se
Tako so torej sedeli za mizo. j je Barbara obotavljala, je pu&egel vsi resni, dostojanst veni in čsst it - \ rabelj z roko v njene lase. pri če-ijivi. dasi so jim srca prekipeva-1 mer je deklina aikala liki kača. la zadovoijnosti in veselja. Ko j- : Luigri je nato posadil krono na
bila prva jnl po» pravi jena. je dal najstarejši senator znamenje in mojster Luigi je odprl vrata sobe. v kateri so sede čakale ženske. 1'risle so piva si in posamezno; prva Barbara, s slanimi to kro-ii" na glavi. ker ona je bila kraljica javne hiše. nut«. Kosvita i:i zanjo druge.
I*r\ Ikra t jr m>«i!a Kosvita da-nes y.olto in zeleno oblačilo na-vadnih ]vrostvtutk. prvikrat se je danes kot taka predstavila zbrani gosj>»nii mestnih očetov in častitljivih senatorjev, m njen p.»-gb-d je bil tako ljubek in žabiKten da sr jr oh reli mizi zarili pritajen š«-prt. ^la jr /. globoko pobe-šrno glavo, kakor obsojrukK, k; grr na niorišče.
V svoji žalosti iri vklela kral.H-
amatm
ub vznožju stopnic, vodečih t i drugo nadstropje, ni videla Gode-
lr/ale težko ua mxy!. a njegove <	».: •	•• - i
j t-e. ki je stala s svoji ulj d
ko plamtelr v čmlneui, skrivnost-' Ur m žaru. Toda pri pretehta ti ju i
drjMva. da bi bilo Zanjo nevarne- j ^ ki ^ ^ meJ stražnild jr prenehati stslaj. ko so se i njrmi	znaki besnosti. je |
kklt-nihi n.*ulaljevati:
Morvla. da se varam. vt«id«J ne verujem, da bi uio molelo ro<e je Mjvraitvo tako varati. To je lito gladko obličje z lahno vzbo-
cenim čelom, isti ravni nos in o-krogla brada. is tu nežno grlo. kij jr v Aahnu slovelo, da je tal.»j prosojno, da se. kadar kraljlea pije, natančno razloči barva rde-' tega vina, kadar teče po grlu. — ln vendar: nekaj mi pravi, da to j ni kraljica. T*la — tu je Barha- | ra /nižala svoj k Las do šepetanja. — med kraljičinimi damami je, ena. ki ji je tako podobna, da jo lahko ž njo zamenja, in ta de-vi«*», ki se im»-ntije Kosvita. f>■»-polnoma sliči sliki moje kraljice j x/ uachrnške plesne dvorane. —— lzkratka: bij me. Loiigi, če hočeš, toda povedati ti moram, de snu dobil« danes, ko so šle dame iz ■»obe dozdevne kraljice, gotovost., da ni kraljica ona, ki biva v .sobi, pol eg mene, tmiveč da je Rosvita prava kraljica.
Tedaj je rabelj udaril s pesi jo trdo j*« mizu.	pr;jel kak*>r|
s klešr.tmi B.irbaro /a zapestje, i trr dejal — Zan»>.i se. trj stvari bom prišel do dna! Toda ti. ti se \irruj. /initi ziv: duši bes*»<lic»j tem! O ne molrii. te»laj, pri 1 v,en Mariji in vseh svetnikih' fsitolčem te kak<»r psa*
proti vhodu dvorane. Sledila je samo deklini, ki je stopala pr«-d njo. sedla je ra mizo. postavljeno nasproti mize seniiturjev. položila je roke v naročje, da so izgledale kot dva zaklana bela goloba, ter nemo obsedela.
Gostje javne hiae. katerim je'1 vino raz vezalo jezike, ao postali glasnejši, trkali šo s čaMami" ter pričeli vzklikati kraljici. To«Ia Kosvita je sedela ne]»ren>ieno; na obeh straneh prsi sta ji viseli dve debeli kiti bujnih plavih las. g»»sto prepleteni z zelenimi in žohimi trakovi.
Tedaj je vstal najstarejši senator. s»*demde>etletni Enrico To>-io ter je pričel govoriti. Dani je nemškega krjrija pruv tako smrtno bovraail kakt»r vsak crugl pre-IMvalec iriiisla BreSčije, je vendar izzval i»»>gleal na nesrečno kraljici« usmiljenje v nj**m : spomnil se : j.- ovojih dveh hčera, komaj poročenih. zato mu je sramota kia-Ijiee težko padla na dušo. Njegov |%bovAr je bil mno^fo milejši kakor ga je zasnoval, in malo je manjkalo. da ni tovarišem predlagal, na.i se zadovolje s tem ter naj ne j t i rajo st v a n d o skra jnos t i.
Toda tedaj je naglo povzel be-^ sedo Franee?n'0 de Barbiano: — , Gospoda, zares se lahko veselimo, moremo [>ojsdraviti tak'S visoke go*.te v nawi jsvni hiSi. fr! iur>-ji veri: katei-o mesto v Italiji
Borba zaltosul.
y auMulu v Rim.
Ko se je predlanskim Francija nepričakovano sporazumela z an-gorsko vlado, je nastalo nad tem veliko nezadovoljstvo odbito v
lKe Angležinji, neka plemltl-nja iu neka znamenita gledališka igralka, sta te lini jm ».Irzni avtomobilski vožnji dospeli ^ lilm in.
glavo kraljice. Prvikrat se je Lu-igi sedaj doteknil te device, in j kakor ogenj je za/arelo v njem.' palilo ga po t«em tele^o. dokler; ni zubelj pribpel do area, kjer je; plamtd kak«t i>okoneu stoječa s ulična Ofct.
V t«n trmolku j- nastal pri' ratiji truač: prierlu je prerivanje. suvanje, bitje s pestmi, kri-čanje. in kmalu gostje opazili ziv klopčuč ljudi, ki ne je prerival j od vznožju stopnic sent in tja.
Kaj je to? — je vpraaa! En-! slika nam predstavlja ameriškega mornariškega poročnika .lacoba
» Klrina. ki je bil imenovan poveljnikom ZR- 1. največjega
riefi Tojrio.
— Mislim da je to oni človek, spremljevalec kraljičin, katere-, ga Kino tudi ujeli. — ja odgovori! j Barbiano. nakar je ukazal, naj j Godešalka /vezejo ter ga spravijo na varno, da ua bo vae iM<ytil družbe.
Družba je postajala vaduq bolj vinjena in čuti je bil** Vedno več sirovih aal. — Živela slamnata1 krona! — so kričali pijani gostje. pohotno aijajoč v kraljico.
Francesco de &grhiano ja gledal a svojimi motnimi uemi okoli tebe ter aakal. da prid« ujs^va ura. Tsdaj pa i< vidsl aa vedno naraščajočem razposajsziam hrupu ter na pijabosti gostov, da je ta ura prida, zato j* Vstal raz s\*oj sedež. Nepravično bi; bilo. je dejal, se nadalje pustiti čakati toliko plemenitih gospodov mesta Brescije, zalo bi bil cas. da prične misliti kraljica na to, da si izbere tovariša za čez noč. Ker pa bi bila med tolikimi plemenitimi in hrabrimi «»ojtpodi izbira težka, pa da isbira i sam« kraljica, zato
Veliki Britaniji. Takrat se je od- bili sprejeti, pri papežu v avdijen-rekla Franeija severnemu obmrj- ei. Njuno vozilo je bil dvo«.edež-Demu pasu Sirije, natl katero ji; ni avto. ki ga je vodila pleinki-je ^veza narodov podelila man-! nja — inarkioiieza of l^ueensher-dat, v korist Angori. Kemalistič- ry. Lzhodna točka njnncLra perona Turčija je na podlagi tega spo- vanja je bila Boulogne sur M r. i razuma dobila Kilikijo in obmej-; Od tu je šla js»t preko Pariza. — ni predel med Sirijo in ^Ialo Azi- j kjer sta vozili sirrr na napačni | jo. in sicer tako. da je pripadla • strani, a jr policija zatisnila . jio i železnica, k vodi onstran Klikije oko. -Nedab^č od Xizze m;i ziru-' proti Mezopc-tamiji. Turčiji. Ta ( biLi signalno napravo trr -.ta -i i proga pa je kos znamenite bag-1 zaenkrat {K»maga!i na ta nač-u. 1 dadske železnice. Ni čuda teilaj.! da je igralka iiii-- Irena Kieh-da so s«« v Londonu jezili, češ. ^ , ards — vselej, kadar sta se \.ili 'i to francosko koncesijo Turčiji j*1 skozi kak kraj. tulila, kolikor >o ; slednji odprta pot proti Bagdadu ji dopuščale moči. Povozili nista To je pot. ki vodi ravno skozi —j nikogar, a ljudje s,, začudeni s:r-
" Mosul. Že takrat so sr oglašali I melt za malim vozilom in l»111 .»-
I
i napovedovalci, ki so obetali tur-! ci vidno prepričani, da m.i ;>. i o-| ško agresivnost v smeri na ok- • valki blazni.
j rožje ilosida.	\ Kočljivejši je im»Ta! položaj v
I To sr je res zgodilo. T'.irki •/ . Tortoni. kjer >ta povozili dehe-Kemalovega tabora so sieer že} lega možakarja. Sir»4r sr ni bog-prej naglašali «voje zahteve -1. 1 vekr-i p<»šk<»dovaI. a prebivalci br
ne bi
vodilnega zrakoplova na svetu. Zrakoplov grade v Lakchurst.. Jinsula. toda na realizacijo te te/.-!bUi potnici napadli, ako jo N. .).. ter 1 k. prihodnji me^i- dovršen.__nje	mis]jtj šele po diplo- s svojim vozilom naglo ••dkurili.
Zagonetno, toda resnično.
matičnem uspehu najn-am Fran-j Sploh sta bili avtomobili-t inji po-ciji. osobito pa po zmagi nad Gr-1 gosto v ki. —
V svojih zahtevah
nevarnost i ker sta vozili po mosul- j cestah. Na prelazu
prr« prei ^.iinnia
napad i. vedauili
]im;i
EJj, še je denarja v Ameriki!
Prej >o ljudje vedno govorili, da v Ameriki leži denar na cesti, im dosti jih ja bilo takih green-hornov. ki ao ga r«s iskali p» cestah.
V n<jvejs#m sasu pa so te krilate besede žs prsssj poaablji^ie.
Človeku, ki ima idejs tsr »možnost prilagoditi se razmeram, pa se ae vedno nudi prilika, zaslužiti v Attneribi precej denarja. Kot rečeno, človek ne sme imeti sJa-me v glavi ter las na zobeh.
Pred kratkim je prišel v New-York mlad človek ter naložil v veliki banki deset tis<*č dolarjev, j To je bil ves denar, ki ga je imel.
slan. katerega liočrm prodati za tisoč dolarjev, ker mi manjka denarja. Demant sem kupil v najboljši zlatamici ter je več vreden kut zahtevam zanj. a kot rečeno, jaa potrebujem denar.
Brivec, ki j« Hekaj vedel o de-mantih * j« takoj spoznal, da mo-
, at	<.uiiirv<iu po
•: bkem okrožju sr sklicujejo Turki je avto obtičal v blatu trr so na željo prebivalstva, trda jne- j izvlekli s potn< čjo parne I-.k..-kako na načelo narodne samood- j mobile. Končno sta po 23dnevni loebe, po katerem so tuinta.ni an-j vožnji dospeli v Kim. a petdeset tantne nile odločale pripadnosti spornih d«
nasproti temu se sklicujejo Angleži na narodnostne razmera o-krog Mosul a.
Mosul leži namreč v severnem delu Mezopotamije. in sicer ie
o politični korakov pred njunim hotelom se ležel. Toda | jima je pripetila zadnja nezgoda
pošel jima je bencin. Kimske dame nad smelima potnicama vihajo nosove. Angežitiji ■<»■ vrneta v domovino po isti poti.
naj žreb odloči, komu bodi aa . ,	,
m en j ena sreoa prve noči. Seveda. eleRan^m hotelu' ^ faU bo užitek tistega, ki hp izžreban, j	na;lbol,J
tako velik, da se ne da niti izda-leka primerjati uaitkom. ki jih človek doživi v javni hiši. Zato je samo po«tene in pravično, da bodi tudi žrteT srečnega izžrebanca večja. Ker je on. Francesco de Barbiano. kra'ljieo ujel. zato mu je dal mestni »vet pravico, da on določi vsoto, ki se mn zdi primerna. da se kupi ž njo ljubezen plemenite kraljice. In ta smesek ilo-
S svojo ženo se je nastanil v
S<J
i znanih in najfinejših prodajalen. in uprava hotelo je prišla do prepričanja. da ima opravka z bogatimi ljudmi.
Nekega dne pa je prišel ta človek. kateremu bomo rekli Mr. -bines. s čekom za \m' ti*«oč dolarjev ter prosil hotelirja, naj mu izmenja ta košček papirja za ameriške bankovce.
llotelir se je pomišljal. Mr. -Jo-
blizu njene meje. kjer se začne ra biti veliko več vreden kot za- i prostrano armensko gorovje, na ^^ ««Livke prihajajo poleti hteva zanj, seveila. če je pristen. | lajajoče se v turški oblasti. - P<* * mojemu oknu in odletajo. Vohid pa je nastavljeno past ter t Kakor zemljepisno .tako se naha-| ^	hstl Jesenski, k! mma-
se obotavljal.	j ja ta del tudi narodnostno v ob- P^smi. frfotajo m padajo vzdi-
Hr. Jones ga je brezbrižno po-! m^em ozemlju. Tu se stikajo! hujoč. o.jgjjj]	nič manj kot štirje narodni pre- j	* • *
ofitirali _ je{ deli; na jugu odtod bivajo Arab-' ° drobnih romarjev po .ve-
— Veliko boste pn
ei, na severovzhodu Turki. Vse te'tu- pustite svoje s"topm;e v mo-
štiri skupine pa so me<l seboj ze-
loča on na tiaoč d€»arjev. TegaJ11^ i* Pa rekel: — v bailki
šajte, če imam kredita za pet t i-
Zveter naslednjega dne sr je ^hko. pr.naša s tem. * remar se /brala v Mastni hi*i v^a Signorija	ponašati <ny* Glejte, v
mest* Bre»i> ter ae napotil*	kisi -e je do/daj zbiral i/.vr-
-l.smkom in go«lKo na črfu v s%	ženstva. odpadek ra«f, žea-
•'-snem izprev.vJu prot^ javni h šf. isko s	Mlečke dekle
Na tilled h je valovila še vW-ja (in komedijantke. Mi pa smo takn množica ljudi kot dan pop»''j. srpt'ni-	J*llliio dovolimo pn-
ko privedli ujetnike v mes'o. stna krsljioo v našo zabava. Zs-Mojster Ltugi je stal zoi>ei s 1to ^»odobi. menim. «la jo tudi kapo v r.>ki na hianon pra-u w i	pozdraWmo kjt tako, k<*t
delal pr si imenitnimi gosti glu- ^aljico. zato naj ona deklina ta-l»<^ke poklone	izro»*:i svojo krono, to zname-
Uvorana je bUa bogato okrase-1 "J* kraljevega d^ojanstva. wa ter z m no g« jšt evil ni m i svečami j kateri pripada, sijajno razsvetljena. Ko so g j Med smehom in krikom »»o osta-prslje }h e***Hi okrog d<4ge mize. H pritrjevali Francesoovim b.%e-b > stopili v dvoran■* ff.»«lben!ki. i dam. S.uno Enrieo Tosio je aina-ki - » takoj zaigrali prijeten val- J** svojo sivo glavo, in pri t«n ček. doeim » se gostje sj»ravili J*1 sr»sčal njegov pogled, po-je^li, katere so donašali na	najstarejšega, s plamtečTm
mizo mestni sluge. Drugi so zo- j pogledom najmlajšega «a mizo, s pet imeli v rokah velike vree is- pogledam Alesamlra Scale, ki se krečega vina, in skrb teh je ob- i je takisto vznevoljil radi te siro-stojala v tem. da so ve»tno skrbe- j neusmiljenosti, li /a gasite v ie.je Kjmšiovunih ' Tudi v duši Alesandra Scale se mestnih očetov. V Breščrji je via-1 je <JogajaP> nekaj sličnega kakor dal nan.reč ohičaj. da so se vsako i v iluši To*ia. Samo s to razliko, leto mkrat zbrali mestni oeetje | da on ni »odil in se zgražal z mt-ter priredili pojedino v javni hs j klimi utaroeti; pri njemu Je sodili. Od teg* običaja pa tedaj ni o-I la mladost, ki sr je upirala nad stalo niče»ar ver kot formalnost, tako sirovostjo. izvajano nad poda je prišrl vsako leto enkrat t • dobo najdovršenejše lepote. Jsca-ja\-no hišo mestrfi sve^nrralfe \ I la namreč ni bil nika#c pohotne!, dvema mestnima pisarjema, in ti kakor veftina njegovih mladih tono tajnkaj v nagliei pojedli maj- i variser. tonw resen človek, ki htn prigrizek. Ampak sedaj p« ni j« bolj užival v resnih pogovorih manjkalo niti enega od gospodovi kakor v popivanju. Srgnorije; vsi ho prišli, kajti smo- ! Med tem je vstal mojster Lui-ter te safeave je bil v ponižanju i gi s svojega aedeša. ki je bil sanj »ovraamka, in v tej volji so si bi-; pripravi jen pri mali, e rdečin
zneska pa nikakor na zahteva zs-n ne, še na miael mn ne pride to. ta znesek bodi v korist mesta Breščije, in ta denar naj pripomore motn v njegovem boju in obrambi prori cakletcssn aovrflž-nikn kralju Henriku.
P^^ teh be5eda>L je nastalo v dvorani spet nepopismo navduše-, nje. *<aj žo ni bilo samo veliko dejanje domovinske ljubezni, vse več, vae več: bilo je to tndi povečanje kraljičine sramote, kajti denar, ki ga bo zaslužila s svojim tsles'jrm. bo pripomogel k borbi proti njenemu soprogu. . . Višina določene cene je te dobre ljudi sicer za hip osupnila, toda meščani Breščije so bili dobri trgoT-ci, zato so skrbno pretehtali in primerjali medsebojno zabavo s kupno ceno terjzporevideli, da se 6trar izplača, zlssti ker a tem koristijo i domovini ter združijo tako prijetno s ^Koristnim.
Ko je prti čel torej Barbiano razdeljevati pear gam en t ne listke, na katere naj ba gost je aapisali svoja imena, ki bi se potem »mešala ▼ jeklenem šlemu. se je pričelo, vse riniti k njemu. Barbiano je preste I per ga mentne zvitke v svoji čeladi ter pnmael. da so vsi navzoči oddali listke ter da so vsi priprtvljcod tdkmoviti za ljubezen kraljice, vsi — razen treh: Enrico Tosio in Alesandro Seal a nista oddala svojih žrebm*, a tretji. ki je manjkal, je bil on sam, Frt&eqpeo de Barbiano.
dejal
v bank i. - Mr. Jo-prt 1 !->>,'•
rz-
— J*
(D^lVfatfdnjie.)
SOČ dolarjev.
Hotedir je telefoniral
Banka je odvrnila : -nes ima za ver kot za dolarjev kredita.
Hotelir je bil poteia>en ter menjal Jonesu eek.
Mr. Jone« »e je odpravil nato v elegantno prodajalno zlatnine, dal poklicati »efa ter mu rekel, da Hoče kupiti dragocen dem a urni prstan. Ker »e kaj takega ne pripeti vsak dan. mu je zlatar razkazal vse svoje zaklade, a z nobenim ni bil Mr. Jones zadovoljen
—	Ali nimate večjih demantov — je vprašal.
Končno je pokazal zlatar prstan. ki je bil vreden pet tisoč dolarjev. Jonesu je ugajal.
—- Prstan vzamem pod i>ogo-jem. da sprejmete osemsto dolarjev v gotovini, za ostalo avoto vam pa napravim ček — je rekel Jones mirno.
—	Dragi gospod. — je odvrnil zlatar, jaa sem čisto prepričan, da je vse v redu, vendar vas pa ne poznam.
—	To je res — je odvrnil Mr. Jones smeje. — Informirajte se. prosim v hotelu, kjer stanujem.
i Zlatar je vprAšal. in hotelir mu je rekel, da je Mr. Jones allright
Kupčija je bila vsledtega sklenjena v največje zadovoljstvo zla tarja, in Mr. Jon« je odšel z dragocenim prstanom.
Zatem je šel v elegantno ltriv-nico hotela. Dal se je obriti, zlika ti noltte in vse drugo, kar spada k tej obrti. Xato pa je poklical goapodarja brivrvice na stran . — Jaz imam tukaj dragoeen pr-
rekel. — Prodam le zato, ker rabim denar. Veste kaj: pojdite k
zlatarju vprašajte, koliko je vre-j*« pomešane, kakor je t ov Ori den ter se takoj vrnite. Jaz vas; Jentu običajno in taka narodna! bom tukaj počakal.	I P«nesanost jc značilna tudi za
To je bil povsem umesten pred- j mosul*ko okrožje. Po pičlih sta-1 log. Brivec je bj! zadovoljen in je! ttstičnih podatkih, ki so na raz- j bil prepričan, da bo napravil do- P^ago. pa nimajo niti Turki, ni-; bro kupčijo	ti Arabci absolutne večine, mar-1
Mr. Jones je sedel na udoben : se	kvečjemu o,
stol. pričel čitati list ter mirno ea- j relativni večini, ki bi jo pa imeli | kal nadaljnih razvojev.	J — Kurd i. divje, krvoločno ljud- j
Po preteku pol ure se je zgodilo' ^^ ki Je deloma mohamedan-naslednje :	» vere. a jim je po pokol en j n j
..	.... , . i tako tuje kakor Arabcem.
\ rnu >e ni le brivec, temveč!
tudi zlatar v spremstvu dveh možj Naposled pa gre pri vprašanju,
katerima je lahko vsakdo sjvj-znal tajna policista, ra
jih besedah.
: Mosula še za mnogo več nego so 1
1
pravde za naro<tn<.st prebivalst-j
.	.	. ... 1 va. Gre za petrolejske vrelce, ki
\ es razburjen je zlatar vzklrk-,	1
.j	t se nahajajo ravno in v velike-"
- Aretirajte teua čb.veka. Pred-
eno uro je kupil pri meni prstan za pet tisoč dolarjev, a plača! je le osemsto dolarjev, dočim je za ostalo svot o napravil ček. Sedaj hoče prodati brivcu prstan za tisoč dolarjev.
Mr. Jones jr atolu.	1
—	Vi ste aretirani. — je rekel detektiv ter ga prijel za roko. Medtem pa se je zbrala že velika ljudska množica, ki je ugdbala, kaj sr je zgodilo.
—	Protestiram proti aretaciji! — je vzkliknil Jones. — Demant je plačan.
—	Pred sodiščem bomo razpravljali o tem — je rekel detektiv] zaničljivo. in brez vseh nadaljnih -cerimonij so zaprli Mr. Jonesa.
Vsi so bili prepričani, da se je nerodno za po čet i trik sinja jno izjalovil.
Zlatar je poslal ček za $4200 banki, ki ga je izplačala brez pomisleka. Zlatar je bil silno presenečen.
Kmslo pa se je prepričal, kaj je.
Na Mr. Jonesu ni bilo madeža, in izpustiti so ga morali.
Tedaj pa se je obrnil Mr. Jones z isto neomajno hladnostjo k ala-tarju, ki je prepozno spoznal, v kako past se je bil upeL
Radi neupravičene aretacije in razžaljenja časti je tožil Mr. Jones zlatarja za $100,000 odškodnine.
Poravnala sta se za petindvajset tisoč dolarjev. Mr. Jones je tisočake spravil-in odpotoval.
skih množinah. Teh pa si Angle-j zi ne dajo izpuliti iz roke. kajti} drugače bi se za Mosul že davno) pobotali, tako kakor so <e Francozi pobotali za Kilikijo in drugo.
f Samo s svojimi solzami
mirilo sedel na _, » . -
j zemlja ameb. ki je v cvetju.
i
Ne boj se nikoli hipov. — tako poje glas večnosti.
Podpisani prosi, če bi bilo mogoče poiskati v Severni Ameriki nekega FRANCA BEVC ali njegovo ženo Karo lino, roj. Zorko. Kdaj in kje je Bevc rojen, ni znano, gospa Bevc je rojena v Mrzlem polju, občina Jurklo-šter. Štajersko. < 'e se najde. no. prosi sta naslov od njega. Z ro-jašlcim pozdravom Franz Flis, Post Konig Ludvrig. HeinrLch-straftse Xr. 95, West f al en, Germany.	(3-5—3)
Potovanje v Jugoslavijo.
Kdor namerava p« »t o vat i to ?I>omla«l v stari kraj na ol>i>k ali za stalim, pripon»t-aiuo. «ia se f«l-loei zii parnik "PARIS'", največji in najnovejši parnik trancoskc pa robrodne Uružl»e, ki odpluje iz New Yorba
16. maja 1923.
Ker je železniška zveza preko Franeije. Švice in Avstrije zelo izboljšana, je za Jugoslovane ih> tovanje najbolj pripravno i>o francoski progi, zlasti pa še s parui-kom "PARIS'" in sr pride v devetih dnrti v Ljubljano; oni pa. ki potujejo v zasedeno ozemlje, sr i»el je j o iz Pariza naravnost v Trst.
S tem pamikom potuje tedaj tudi naš uradnik, ki bo spremljal
potnike ilo Ljubljane, in bo pazil tudi na prtljaco. da bo šla naprej vedno z istim vlakom, kot potniki.
V*i potniki 1IT. razreda so nastanjeni na tem paruiku v knhi-nab pr. 2-4-Ci v rni kabini: ketlnr želi potovati t.ikmt na tem par-nikn. naj nam doposlje eim prej *in.0<"» are za I IT. razre<] in $.V> za drugi razred, da mu preskrbimo dobro kabino že sedaj. <la ne bo«b» bo}j5i prostori vsi oddani.
Frank Salcser State Bank
New York. X. Y.
DoctorMoy
auh^. kdlMtn« napade. padavic*, mm' atr iDljaftfs >krv1. vsled zaprtja, train« Jetrna, ledične in pljume Memli M. leant v teledcu. ala-vi ali bratu; bole-Cine v preiS. uMte oil. reka. nose ali
H^ft? ottkllfw* ftv*
matiaam: kožna bo*
lexni. srtoeClco. oar-cm. eslabeloot. molke all ienake bottsnl ali slabo kri; brca operacije v najkrajšem fesu po najnlijl ceni. Urade uro: ob dolavaUdb: od I. d poldne do L sveCor. Ob nedeljah l& praznikih: od t. do-poMne So 1. popoldne.
DOOTOE JIH HOT MOT
tod GRANT STREET PirriBUROH, PA.
Knjiga za dolge zimske večere.
Slovensko-Amenkanski
KOLEDAR
za leto 1923
192 strani povesti, poučnih člankov in razprav, pesmi, sBk,iaJein raznoterosti.
Cena samo 40 centov. Naročite ga še danes.
SLOV EN IC PUBLISHING CO. t* Cortlandt tU Now York
w Dobe ae tudi prt oaotopnlklh W Glas Naroda.
fcix<5 SIEdTOC. S.WaKCX TTO3
SKARAMUS
Spini Rafael Sabatini.
Za "OIm Naroda" poslovenil O. T.
39	(Nadaljevanj* i
Binet bi se ikoro zadavil na«l pijačo, katero je ravnokar požiral. trledišee Fevdau je bila nekaka provineijslna Comedie Frari-eaise . Veliki Fleurv je igral tam pred poslušalstvom. ki je bilo prav tako kritično kut katerokoli drugo v Franciji. Že sama misel na Red o n mu je povzročala kree v žalodeu. tako nevarno ambici-jozna se mu je zdela. Kedon pa je pomenjal le misterljozno gledi-iee v primeri z Nantesom. In ta mladič, katerega je pobral slučajno pred tremi tetini in ki se je v tem častr izpremenil iz provineijal-nega mlvetnika v avtorja in igralca, si je drznil govoriti o Nantes in gledišču Fey da u ne da bi izpremenil barvo svojega obraza.
—	Zakaj pa ne Pariz ter Comedie Francaisef — se je rogal Hinet. ko j«» zopet prišel k sapi.
To lahko pride fw>zneje. — se j«? glasil nesramni odgovor.
Meni se /<!i. <ia ste precej pili. prijatelj moj.
Andre'-Louis pa je n«*n(>teno obrazložil načrt, katerega je izdelal v svojem duhu. Fougerav naj bi bilo vežbališče za Retlon in Kedon za Nantes. (Klali naj bi v Red on iT toliko časa, dokler b ise ne izplačalo <*rta.ti taui in med teui časom naj bi skušali izpopolniti se. Družbo naj bi se ispopuinilo s tremi ali štirimi nadarjenimi igralci. On sam bo napisal par novih iger.
—	O Parizu bomo gtrvorili. ko bomo završili v Nantesu, -— je končal. — prav kot se b^rao odločili	Nantesa po našem uspehu v R<t.lonu.
Zgovornost, katero je pokazal, je popolnoma porazila Rineta. Izgledi, katere je razkril Skaramuš. so bili naravnost upijaneljivi in konečno je Hinet i/javi!, da bo razmišljal o eeli stvari.
—	Ketlon nam bo. pokatf-al pot, — je rekel Andre-Louis. — in jaz ne dvomim niti malo. kakšno pot nam bo pokazaL
Veliki doživljaj v Redonu je postal s teon brezpomemben. Mesto da bi predstavljal velikansko jxxljetje je postal le priprava za še večje. V svoji trenutni razigranosti je poklical Binet nadaljno steklenico YuJnay a. Skaramuš je čakal, dealer ni bil zamašek odstranjen.
—	Stvar je mogoča, — j* rekel ter držal svojo čašo proti luči, — dokler ostanem jaz pri vas.
—	Gotovo, moj dragi Skaramuš, gotovo. Najino slu<ktjna sre čanje je pomenjalo sreča za naju oba.
—	7m na.ru oba, — je povdaril Skaramuš. — Hotel sem. da se izrazite na tak način. To pa raditega. ker mislim, da me še ne boste, izročili policiji.
—	Kako bi mogel misliti jaz na tako »tvar! Moj dragi Skaramuš, vi me silite v smeh. Prosim vas, da nikdar več ne namignelt na mali dovtip, katerega sem si privoščil.
—	Vse je pozabljeno, — je rekel Andre-Louis. — Sedaj pa na preostali del mojega predloga. Če bom postal graditelj vase sreče, če jo boni zgradil tako kot nameravam, hočem v isti meri postat? graditelj svoje lastne.
—	V isti meri T — je rekel Binet ter namršil obrvi.
—	V meri. Od danes naprej bova vodila zadeve kompa«ijr na primeren na/-in in držala knjige, iz katerih bodo razvidni izdatki in d oh od k i.
—	Ja/ s»'in umetnik. -— je rekel Binet s ponosom. — Jaz nisem
trgovec.
—	Vendar pa obstaja trgovska plat vaše umetnosti in to jt treba voditi na trgovski način. O vsem tem sem razmišljal na ko rist va»> samega. Ne boni vas nadlegoval s podrobnostmi, ki bi lahko ovirale primemo izvrševanj« »ase umetnosti. Ni vam treba reč' drugega kot da ali ne k mojemu predlogu.
—	in kakšen je ta predlog?
■ Da me proglasite družabnikom, z enakim deležem pri do bičkih družbe.
Vebk<» lice Bineta je postalo naenkrat bledo in njegove majhne o."i s.i se razširile. Nato pa je eksplodiral.
- Vi ste seveda blazni, da mi stavi jate tak predlog.
-- lina svoje slabe strani, kar priznavam. Te pa bom hkuša' d«-l"ma »Nlstjraniti. Obvezujem s«\ da bom igral Skaramuša ter pi sal prizore brezplačno in brez vsake nagrade z izjemo polovičnega deleža, ki ga bom dobival kot družabnik.
Binet seveda ni mogel ničesar drugega k<rf odkloniti predlog
—	V takem slučaju, prijatelj moj, — je rekel Skaramuš. — bo\a tak >j pretrgala vse .stike. Jutri se bom poslovil od vas, čeprav nerad. * J
liinet je pričel divjati. Govoril je o nehvnležnost i ter tudi ne kaj naaugaval o policiji, čeprav je preje obljubil, da ne bo tega nikdar več storil.
—	Kar se tiče tega, lahko storite kot hočete. Igrajte ulogo in formanta, ovaduha. Pomislite pa, da boste s tem oropani moja jdu/hc in da niste brez mene nič, — prav kot niste bili nič predno sem se vam pridružil.	,
Binuet se ni brigal za posledice. Vrag naj vzame posledice. Pokazati bo«"e temu provinoijalnemu odvetniku, da ni Binet mož. katerim se je lahko šalili.
Skaramuš je vstal.
—	Dobro. — je rekel, napol brezbrižno in napol resignirano. — prav kot želite. Predno pa nastopite, prespite celo zadevo. V hladni luči jutra boste najbrž \*>deli oba predloga v praveci razmerju Moj predlog poraenja srečo za naju oba. Lahko noč, gospod Binet Bog daj, da se boste pametno ndlr>čili.
sklep Brnet a je bil seveda edini, ki je bil mogoč vspričo neizprosnega &t«li£e« Andre-Ixmisa. Seveda »o se vršila še nad lajna pogajanja, tekom katerih je pokazal Bin** prenesetljive kakovosti trgovca, katerih Ki človek ne pripisoval človeku, ki je trdil, da je izključno umetnik.	*
Koncem konca je bila stvar uravnana in uspeh je bil sporočen eel i drulbi.	;|Bg& § j	I
Kmalu je prišla cela drupžba jhxI upliv novega mojstra in gospodarja, v spričo katerega je postal Binet neznaten.
Bdino izjemo je predstavljala K lini ena. Nepreutano omalovaževanje, katero je kazal Andre-Louis napram njej, je vzbudilo v njej raaJieijoznoxit. ki je postajala vedno večja. Večkrat se je pre-fltrala fflede tejra s svojim oče<otn. odkar je b^o ustanovljeno novo družabniitvo. Ob neki priliki je izgubila vso zmernost ter ga imenovala bi*laka. nakar je izgubil njen oče vso zmernost ter jo oklo-futal. Razlitega je bila še bolj jezna na SkaramušaL Iskala je priliko, da se o* ve t i. a takih prilik jc bilo malo. Skaramuš je bil pre-
redkokodaj videli, razveu pri predstavah in ko so prišli v Kedou jc diplomatski krogi ne verjamejo, stekal kot veter med glediščem in gostilno.	da je izrečena zadnja beseda in
Poskus v Redonu se je obnesel od prvega pri čet ka. Ves navdu-; upajo, da se pogajanja v dogled-šen od tega uspeha je Andre-Lonir, podvojil svoje delo ter delal noč nem času zopet obnovijo. V Anin dan tekom meseea. ko so ostali v tem živahnem majhnem meste-: glrji sami ni razpoloženja za to. eu. čas je bil dobro izbran, kajti ravno takrat je bila na višku tr- {da bi se stvar rešila z orožjem, govina s kostanji, ko je središče je Red on. Vsako popoldne je bilo j tem manj. ker je Francija odkrito gledišče natlačeno polno. Slava gledališke družbe se je medtem že izjavila, da sklene, če potreba, s io. marca: razširila, kajti raznesli so jo prodajalci kostanja, ki so prihajali v Turčijo sepaTatno pogodbo.
gledišče tudi z bolj oddaljenih vasi. Vsaki teden je pripravil An-	--
dre-Louis nov scenarij, da bi ne opešal obisk gledališča. Napisal je v
celem tri scenarije in kupčija je bila izvanredno dobra. Brigal -se je Masaryk bo šel na otok Capri. tudi za obleke igralcev, ki so nujno potrebovale nadomestil in iz- v teku me^eoa marca odpotuje boij&anja. Sprejel je tudi v službo par novih igralcev in eela druž- predsednik češkoslovaške republi- Mounl claT H La je bila srečna, seveda z izjemo Klimene. Prenehala je sicer reža- ke Masaryk na otok Capri na od-' cherblTur* u^Hamb^c.^*'
Kretanje parnikov - Shipping News
7.	marca.	7. acrila-
Pre«. Polk. Cherbourc; Taormlna.| Olympic. Cherbourg. La Savaie. Havre; Geno; Paris, Havre: Antonia. Cberbour«.; Pres. Harding. Cherbourg in Bremen;
8.	marca:	J Flmiland. Cherbourg; Cont« Rosso, Chicago. Harr«; Baern, Hamburg.
Majestic. Cherbourg; George Washington. Cherbourg In Bremen; Tyrrhene J
i.-jj.
10. aprila:
Aquitiima. Cherbourg men.
I'.ttsbu-gh. Er«-
Chsrbourg m Hamburg. >4. marca:
11. aprila:
; J-.--- IVIk. Cherbourg.
Orbita. Cherbourg In Hamburg: France' '2- a->—la:
Havre: Pres. Garfield, Cherbourg. Torek. Bremen.
15. marca: Mount Clay.
Manchuria,
ti na Skaramuša. kajti prišla je do spoznanja, da s tem ničesar ne dih. Kakor znano, je bival pred- 17. marca: opravi, a jezna je bila nanj v vedno večji meri in na vsak način je tednik Masarvk tudi lani na Capri Pr**- WlI&on' Trat: morala najti sredstvo, da da duška svojim čustvom.
.»1 j-.r.i Clinton, Hajnburg. «cn:a:
fiumeric. Cherbourg; Georg« U'alh-ingi,.n. Cherbourg :t« Bremen; Oriluna, f.l.nU ut »n Hamburg; Voleriilam. Eoa-l.ierjr .n Rotterdam, Laray*-tte, Ha/re;
I/.:, Iji.U. Cherbourg.
----------Matiretania:
Bremen: Noordam. Bou-j Mauretanu, <."hrrbourg; Chlcag.i. H it-
(Dal> prihodnjič.)
Cherbourg In
ogne In Rotterdam: Finland. Cherbourg r*
ta aprila:
Janko J. Srimsek:
V 'trenem letu.
kot rekonvalesoent po težki bolezni. (Otok Capri se nahaja vna-1 n Antverp.
J> -ljskeru zali\-u.)	». marca:
■	Aqultanla. Cherbourg.
' 21. marca:
--America. Genoa; Canoptc, Cherbourg
in Antverp; Hannover. Bremen.	i1®- aprila:
Gk»a Naroda" t i marca:
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Frari*. Havre; Tork. Bremen; Pres. Garfield. - Cherbourg: Belg«-nL*nd. Cherbourg; Tyrrhenia. Cherb>>urg in 11am-I burg.
več zapoalen ravno tedaj. Tekom tedna priprav ▼ Fourge^y so ga no rekli —
4,XoT Franeeky daj, molila bova."
"Da-a. mama. če ne predolgo!"" **Ne, nič dolgo, skoro bova gotova. Daj roko, da se prekrižava. Samo očenaa in če«Senc>marvjo —" **An\palc mene zebe, mamica." **Le lepo k meni se stisni — tu pod ruto — tu je toplo — In odejo bova potegnila malo višje —"
'' Pa bo vas zeblo, mama. — Zakaj nbfte zakurili? — Tako kapljate — "
*' Nič ne bo mrzlo — £e boi priden in lepo molil. — V imenu Boga Očeta —" "V im«nu Boga Očeta —" "In Sina —" **— in Sina —" "In Svetega Duha —" 41—-in svetega Duha — Amen." "Vidiš, nožiee imaš vse trde. F'rancek, kta* me ne ubogaš. — V raztrganih eopatieah hodiš venkaj .sneg —"
4 4 Pa sva sankala s Pq>etoni, mama! Medeno v Pepe inia tako lepe sančdee —
"Oče nan. kateri si v nebesih —"
'4 Mama^ i>a mi bodo prinesli ata Hžemčke?"
"Ser\eda bodo! Nove. In hlačke 'n suknjico tudi. — No — kateri ■a v nebesih —" "— v nebesih —" "Posvečeno bodi Tvoje ime... nas hudega —*' "Bi pa kupili — "Nimamo demtrja — Poslušaj in pari. Kraueek — Angeljček varuh bo jokal--Odpusti nam
naše dolge —"
"— nase dolge! — Kaj pa »o 'o dolgovi, mama!"
"Nič, Franeek — Moli!" "Mama — ?"
"Ce je kdo kaj dolžan, Fran-cek, — če kupi. pa na plača —" "Kaj smo mi tudi dolžni?" "Tudi— Kakor tudi mi odpuščamo — "
kakor tudi mi odpuščamo... Mama, zakaj nti pa niste kupili oni dan klobuka pri Pogačniko-vih?"
"Zato. ker so rekli, da ne majo več na upanje! Da moramo prej plačati."
"Kaj je to: upanje?" "Tega ti ne razumeti! — Ata bodo prfiti, pa prineso vinarje in Tone tudi in I»jze!'' "Pa če veliko, kaj ne?* "Bodo, bodo —!" "Tako, da boste vse plačali. Potlej bodo .pa morali dati klobuk pri P<*gačmkovih!'? "Da, da!" "In nas ne vpelji v skušnjavo... Mama, kaj so pa hoteli oni dan stric Jože, ko so rekli, da pojdite z njimi spat?"
"Nič — pioaaii »r> bUi--"
"Aha, zato so pa potem bili hudi, ker niste hoteli."
"Moli— Temveč reai.. "In v eerkev pojdem z atom?*' '' Pojde«! — Posvečeno bodi Tvoje ime — "
"Kaj so ata sedaj daleč, ma* ma?"	r C'I
"Dal«č — daJee —" t4Aj, že veni — na Rusovskem.
Tjojze in Tone pa Taljane streljata —"
"Da, Franeek. da — Pridi k uam Tvoje kraljestvo —" "Tvoje kraljestvo —" "Zgodi se —"
"Zakaj 90 pa rekli otrie Jože, da vas bodo kz hi£e na cesto vrgli,
mama — "kam v sneg" — so kričali — "in na zimo" — Kaj veste, mama?"
. "Ne, ne vem, sinko — Tn nič ne bodo — le brez da-bi bodi —* - "Pa -so auae udarili in par krat
"Nič ne mara j, Franeek--
Tvoja volja kakor v nebesih —" "— kakor v nebesih —" "Tako na zemlji —" "— zemlji —" "Daj nam danes —" "— naš ^"sakdanji kndi — -Jay. sem tako lačen, inamiea —"
"Saj nisi, Franeek, .saj si jede] opoldne in večerjal si —"
"In vi ste tudi lačni, mama, do- | bro vem — Kaj mislite, da nisem .slišal, ko ste (popoldne rekli Tomaževi teti. da že od sinoči niste imeli ničesar v ustih — Mama?" i "Seveda sem rekla — "Pa so rekli Tomaževa teta, tla ne bo naših ateja in I»jza in Toneta nikoli več domov — so dejali, da so umrli na vojski — Kaj je res. mama —?"	|
"Oj, Franeek, Franeek moj!" ! "Zakaj jokate, mama?" "Nič — amo tako — Križ -narediva, Franeek —"
"češčeneniarije ne bova lila?"
"Ne, nocoj n**! Jutri! —'
"--svetega Duha —"
"Amen —"
1 Taormina. Oenoa: Manchuria. Ilam-liurg; Havern. Hamburg.
21. aprila:
Majestic. Cherbourg; Pre*. Ronwvdt [ 24. marca:	CherUmrg in Bremen. Ohln. Che:ln.urg
New Amsterdam. Boulogne In Rotter- in Hamburg Antonia. Cherbourg Mr. JOSEPH CE&NE,	tan: Albania. Cherbourg: I'res. Arthur. 23 aprila-
"herbourg In Bremen.	Hren.en.' nrernen.
7. marca:
Lapland. Cherbourg In Antverp.	B^rersriuia. Cherbourc; r-anr>pl<*. Pre-
Naročnikom
drŽavi Penniivlvania naznanjamo. ZeeUnd. Cherbourg In Antverp; Thur-da jih bo obiskal nas potovabr j zastopnik
24. aprila:
FW-rer.gLU ia. Cherbourg;
men.
kateri je pooblaščen nabirati naročnino za nas list, zatorej prosi- i
mo rojake, da mu bodo kolikor moiroče naklonieni	ParlB' Havre: Hannover. Bremen: Sam- 25. aprila:
lUUtfO«.*? uaiuonjeni.	an<L Hamburg: Prea. Monroe. Cherbourg. ruri*. Havre; Zdelan.!.
Upravništvo Glasa Naroda. - ------------rn,s Adam"- rh"b"lirt
Cherbourg-
ZASTAVE!
Najnovcjft« zastave, bander a. regalij«
prodaja, nad 15 let V a* rojak, plftlte mu po načrte na naslov: IVAN PAJK, 24 Main St., Conemaugh. Pa.
mo-
Harmonike
Ako icl It« Imeti res dobro |n trpeSno •loveieKo, ntmiks ali krom at no harmoniko. obrn^p ae na xnano tvrdko za pojaanilo aii pa pridite osebne.
LUBASOVE
'nrmon ke vwh %-rst imam tudi v zalogi in sem sedaj edini zastopnik te* Pilite po cenik.
Se vam uljudno priporoCam.
Anton Mervar
•>21 St. Clair Avenue
Cleveland. O.
9. marca:
Rouslllon. Havre; Mongolia, Cherbourg 26. aprila;
in Hamburg: Monut Curroll. Hamburg Mount CU». Hamburg; Fiiinlati.l. Cl.er-
bourg.
11. marca:
Majestic Cherbourg: Volendam. Bou-,28- aPri,a: ogne in Rotterdam; Ore*. Cherbourg In Olympic. Cherbourg: New Amsterdam, lamburg: Relinace. Cherbourg In Ham- Boulogne; Rochambeuu. Havre; President ! -org; Saxonla. Cherbourg In Hamburg: Arthur. Cherbourg: AlbanUi- Cherbouxg ^Tes. Fillmore, Cherbourg In Bremen.	Hamburg.
• I. aprila:	i "»sla:
| Saxonla. Cherbourg in H.amhurg: Pres. Aqultanla. Chrl»ourg: Von Buren. Cherburg; Seidlitz. Bremen. br.urg in Hamburg.
5 aprila: Mlnnekahda. Hamburg; Hansa,1 2. maja: Hamburg; Ausonla. Cherbourg.	l^ipland.
Reliance. Ctier-
Cherbourg: America. Oenos.
Po lozanski konferenci.
Angleški delegati so iz Lozane odpotovali. Tako zavezniki kakor: Turki so v zadnjem hipu vsak ne-/ kaj odnehal: in so se n. pr. pripadnosti Mositla zedlnili na to,! da naj se to vprašanje ur od i po-tpm posebne pog^Kl-be meti Turčijo in Anglijo tekom enega leta. Turki so priznali tudi svobodo morskih ožin. Velike diference pa obstajajo se glede raznih gospo-' darskih vprašanj. Tako n. pr. zavezniki zahtevajo, da naj se vsa podjetja, v katera je vložen poleg j turškega tudi inozemski kapital, priznajo kot inozemska in «la «e priznajo tudi vse tozadevne koncesije, kar Turki odklanjajo. Sicer so Angleži izjavili, da ničesar več ne popustijo, vendar pa
Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko.
VELIKE važnosti za potnika je, da Je natanko poučen o potnih
listih, prtljagi in drugih stvareh, ki »o v zveri s potovanjem. Vsled dolgoletne iskušnje nam. je mogoče
o vsem tem dati točna pojasnila.
Priporočamo vedno tudi samo najboljše parnikc, ki imajo kabine v III. razredu.
Ako ste se namenili potovati v stari kraj, nam piši*'.* ker bo tc v VaSo korist.
Tudi oni, ki U ni*o ameriški državljani, smejo potovati v stari kraj na obisk in Jim je dovoljeno vrniti se. Na želje dajemo vsakemu tozadevna pojasni«.
Kdor želi dobiti sorodnike ali znance iz starega kraja, naj nam pi
Se za navodila, kajti število priseljencev jc omejeno.
Za potne stroške izpl-ičiije po nit sem naročilu Jadranska hjnka tudi v dolarjib.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street	New York
Glavne zaetepatve Jadranske banke.
Bodite za VEUKONOC
v JUGOSLAVIJI
Krasna prilika za potovanje z enim najhitrejših in največjih parobrodov
AQUITANIA 'tr 20. marca
Odpluje iz New Yorka 45,647 ton
{Via CUERBOT'RGIIl Na domačem pragu ste v tirnih dneh. I dotuiost, hrana, postrežba nenadkriljiva. PresUrbite si if sedaj prestor.
Vsled posebne odredbe se boste vozili brez skrbi do vaše hiše. Za navodila. <-«-tio itd. vprašajte pri katerikoli agenturi.
CUNARD LINE
25 Broadway.
- "SZi
Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški državljan*
Slov.-Angleška Slovnica
Obsega sledeče:
Piri del: GLASOSLOVJE.	,
Drugi del: OBLIKOSLOVJE. Tretji del: VAJE.
Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA
ŽIVLJENJA. Peti del: SLOVEN.-AN<iLEŠKI BESEDNJAK. Sesti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI katere mora znati vsakdo pri nabavi državljanskega papirja.
* Vse angleške besede so navedene, kako se pišejo in kaka se pravilno angleško izgovore. Iz te knjige je mogoče vsakemu priučiti se angleščine brez učitelja. ,
Knjiga je trdo raana, vsebuje 250 strani X J 50 eena s poštnino	V 11
Publishing Company
82 Cortlandt Street	Hew Torte. V. T

VLAHOV
New York. Plymouth. Havre. Parte
Hitra služba v Jugoslavijo.
FRANCE _____
PARIS........
ROUSSI LLON LA SAVOIE .
14. marca
28.	marca
29.	marca
. 7. aprila
Izborne udobnosti — kabine za. 2, 4 in 6 oseb. umivalnica in tekoma voda v vsake-n prostoru — jedilnica, kadilnica.. Vino in pivo brezplačno.
Posebni vlak vzame potnike In prtljago do določenega kraja, preko Trsta ali Havre. Na vlaku Iz Havre je tolmač. Oglasite se pri lokalnem agentu ali pri
KO M PAN IJ SKI PISARNI 19 State %treet	New York City
Izletno potovanje v Jugoslavijo.
Kdor želi Veliko noc obhajati v svojem domačem kraju, naj se odloži za parnik
"PRESIDENT WILSON" 17. marca 1923. S tem parnikom bo naš uradnik Mr. Josip Rems spremljal potnike io Ljubljane.
Vožnja III. razreda do Trsta velja $102.50, II. razred $150.00 in $5.00 vojnega davka. Pišite po pojasnila!
.Frank Sakser State Bank,
82 Cortlandt St., New York City.
ŽELODČNA
GRENCIC A
•Dela Jo In spravlja v atekJenice ▼
ZADRU (Dalmacija*
od leta 18€1
ROMANO VLAHOV
Xa proda J po vseh
Lekarnah, delikateeah in grocerljah.
Edini agenti za Združene držav«.
V. LANGMANN, Inc.
97-99 Sixth Awe-,	New York. N. Y.
ROLE za PIANO
SLOV. IN HRVATSKE dobite ediM pri:
navinSek-potokar
331 Gneve St. Conemaugh. Pa.
PIŠITE PO CENIK.
NAZNANILO IN FEIPOftOČILO.
Cenjenim naročnikom "Glas* Naroda" ▼ dr žari Ohio naznanja mo, da jih bo obiskal nai patoral ai saetepnik
Mr. ANTON HMdld,
kateri je pooblašS«n nabirati n* nilnino sa nai liet, satoraj pred mo rojake, da um bodo kolikor mogofa naklonjeni.
Sitrtnic Pabliahing Co.
VELIKI
Kompletni svetovni
Atlas
Najnovejša izdaja, z vsemi zemljevidi celega sveta in kazalom«
Knjiga je fino v platno vezana, vsebuje 291 strani, velikost 14 palcev dolga in 11 palcev široka.
• Cena m poitnlno —
52
tP^Te
"GLAS NARODA"
82 Cortlamlt Street
NEW r ORK CITY
KAVN0KAE TL IZŠLA.
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
Najnovejša flnatrovana izdaja Vaebnje 808 itrarL Gena a poštnino f2.— BLOVKHIO PUBUBHINO OO 82 Cortlandt Street. New Tock ttttj, V. T.
n n n n r'