▼ gotovfn!. •9 *77 Cena 40 UREDNIŠTVO £N UPRAVA: LJUBLJANA, PUCCDOJKVA UUCA ». IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za ogla*« lz Kraljevine Italije tal Inozemstva tona UNIONE PUBBLICITA ITAUANA S. A-, MILANO dan opoldne. Mesečna naročnina G.— L, Za Inozemstvo: 15.20 L*. CONCESSIONARIA ESCLUSTVA per la pubblicita di provenienza it a liana ed B UNIONE PUBBLICITA IT ALI AN A S. A„ MILANO. Efffćcaci azioni dell'aviazione dell'Asse Nel Mediterraneo h sta to gravemente colpito ciatore — 14 veli voli abbaltuti — Bombe sa Mana Matrnk eGialo H Quartiere Generale delle Forze Arma-te c omun ca in da ta di 30 novembre 11 seguentc bollottino di gucrra n. 546: La battaglia di Marmarica ha »ognato leri, nel suo complesso, un tempo di sosta. Conibattimenti parziali hanno avuto luogo nel settore centrale e sni fronte di SolJum. Nnlla di note vole da segnalare a Tobruk e Bardia. Incursioni aerce nemiche sono avvennte sn Doma, Tripoli e Bengasi. Nel corso di es.se la difesa eontraerea italo-germanica ha abbatr.ito quattro apparecchi, uno a Dema uno a Tripoli con cattura degli uffl-ciali compononti rcqnipagg-io e dne a Bcn-t^i, carin t i in fiamme nel mare. In combattimenti aerei 1'aviazione tede-sca ha abbattnto sette apparecchL La no-stra aviazione ha bombardato 11 nodo fer-roviario di Marsa Matnih ed ha seguito ad agire eontro gli elementi meccanlzzati nemiri nelToasi di G'ata. Un nostro vellvolo da ricogniziane marittima attaccato da tre apparecchi nemici ne ha abbattnto uno. Nel Mediterraneo centrale una forma-zione navale nemica e stata attaccata nel pomeriggio di ieri da dne vellvoli silnrantl al comando del capltano pilota Marino Marini e del tenemte pilota Saverio Mayer. Un inerociatore e s ta to gravemente colpito c?a dne siluri. Uspsšno delovanje osnih letalskih sil Na Sredozemskem morju je bila neka križarka hudo poškodovana — 14 letal sestreljenih — Bombe na Marsa Matruh in Džalo Glavni stan Italijanskih Oboroženih SU Je objavil 30. novembra naslednje vojno poročilo št. 546: V bitki v M a rra ari ki je včeraj v splošnem nastopil odmor. Delne borbe so bile v osrednjem odseku In na fronti pri Solumu. Nič pomembnega ni poročati s fronte pri Tobruku in Bardiji. Sovraino letalstvo je napadlo Derno, Tri-poiis in Bengazl. V teku napadov je itall-jansko-nemska protiletalska obramba sestrelila štiri letala, enega nad Derno, enega nad Tripolisom z zajetjem oficirjev posadk, dve pa nad Bcngazijem in sta letali padli goreči v morje. V letalskih borbah je nemško letalstvo sestrelilo sedem letal. Naši letalci so bombardirali železniško središče Marsa Matruh in nadaljevali akcijo proti mehaniziranim oddelkom sovražnika na oporišču Džale. Naše pomorsko izvidniško letalo, ki so ga napadla tri sovražna letala, je zbilo enega izmed napadalcev. V osrednjem Sredozemlju sta dve torped-ni letali pod poveljstvom kapitana pilota Marina Marinija in poročnika pilota Severi ja Maverja napadli sovražno pomorsko skupino. Eno križarko sta dva torpeda rr»^č-no zadela. Uspel podvig torpednlh letal Z operacijskega področja, i. dec. s. Dve torpedni letali sta napadli, Kakor poroča včerajšnje vojno poročilo, skupino sovražnih vojnih ladij na srednjem Sredozemskem morju. Skupina, ki Je bila sestavljena iz dveh križark po 10.000 ton in dveh rušilcev, je bila opažena malo prej od iz-vidniških letal. Napad torpednih letal je bil izredno uspešen. Dve torpedi sta zadeli eno izmed križark. Iz zadere ladje se je dvignil ogromen steber vode in na ladji je pričelo goreti. Zasluge generala Nasija bern, 1. dec. s. Ko je vojvoda d'Aosla položil orožje dne 19. maja, piše lausann-ski list, je kazalo, da garnizije, ki so bile razpršene po obsežni Abesiniji, nimajo več nobene možnosti za odpor. Angleži so menili, da je treba samo še malo počakati. Niso pa računali z energijo generala Nasija, borca iz prejšnje vojne, ki je poveljeval v Gondarju ob jezeru Tana. General je sprožil vrsto napadov ter zasedel obsežno ozemlje, čeprav so italijanske sile štele samo kakih 20.000 mož, po večini domačinov. Ko je prenehala deževna doba, je sovražnik prisilil k predaji Uolke-fit in nato še Kulkvabert. S tem je bil Gondar odrezan od Tanskega jezera in je izgubil vse prehranjevalne možnosti. Obenem z libijsko ofenzivo se je angleški generalni štab odločil ukloniti tudi trdovratne braln'ce Gorrdarja. Po srditem odporu je general Nasi ustavil sovražnosti šele. ko so bila vsa sredstva izčrpana. Večkrat je sovražnik priznal junaštvo branilcev Gondarja, ki so odbijali nad 6 mesecev napade in pozive h kapitulaciji. Razumljivo je, da je italijanski narod ponosen na te vojake, čeprav se je zdela borba nekoristna, se je general Nasi s s\'oji- j mi vojaki držal preko človeških možnosti. Kccnu&jfna pravica Italije do Abesinije Budimpešta, 1. dec. s. Hrabrost branilcev Gondarja je vzbudilo .pozornost tukajšnjih listov, ki v svolih komentarjih in člankih pozdravljajo te borce, ki so se upirali mesece in mesece daleč od domovine in popolnoma obkoljeni od močnejših sil ter visoko držali čast italijanske zastave. >Pester Lloyd« naglasa, da so gondarski junaki napisali neizbrisne strani legendarnega junaštva, ki za3luži priznanje vsega sveta. Junaštvo italijanskih vojakov v dolgih najsrditejše borbe v vzhodni A+riki zagotavlja Italiji neomajno pravico do te zemlje, ki je bila posvečena s krvjo tolikih junakov. Nemško priznanje gonifarskim junakom BerUn. L dec. s. V komentarju o italijanskem vojnem poročilu pozdravlja »Deutsche AJlgemeine Zeittrog« z zanese- i nimi izrazi junaške branilce Gondarja, ki so morali po legendarnem odporu kloniti spričo sovražnikove premoči. Do zadnjega naboja in zadnje možnosti so ti odlični Italijani branili zastavo fašistične Italije. Gondar ni stran slave za Angleže, pač pa za italijanske zaveznike. Dokazali so, da so resnično nasledniki junaškega rimljanske-ga duha, ki ga je Duce zopet obudil v svojem narodu. Vojaki iz Gondarja so v duhu italijanskih vojaških tradicij zastavili v bitki brez odmora vso svojo voljo in se popolnoma žrtvovali, kar zbuja občudovanje vsega sveta. Nemčija se klanja s svojimi zastavami pred junaki Gondarja. „Druga fronta44 Berlin, 1. dec. s. Kakor je znano, prikazuje angleška propaganda kar naprej ofenzivo v Libiji za ofenzivo na »drugi fronti«, kar je smerna trditev. Nadomestek take frente nima nobene zveze z vojno v Rusiji in ne bo odtegnil niti enega vojaka izpred Moskve in mti najmanj razbremenil bo>IjševiL&ega zaveznika, ker ni smbronzi-ran z vojno na vzhodu, kakor je bi! stili janrko-nemški pohod na Balkanu v pretekli pomladi. Angleži fti prizadevajo ustvariti korelacijo, ki ni mvgcoz, pa ac pri tem zatekajo k najbo'j čudežnim argument'1 n. Pridobiti si ht-čejo zopet izgub jeni prest, ž, vzpo"tavi-i:i zvezo s francosko severu ■-•» Afriko ter si osvojiti popo'no kcnfcrcTo nad Sredozemljem in omajati vero v ner-.-ama-gljivcot Nemcev. Za zdaj se za«k*r£jaje-mo, poudarja »D~m Rclcht, s tem, da vi ti cilji te zdavnaj niso dosoaaai di Italija MpOTuttjL travne sile an^'c.^c^a :m~c-r:j«a. Sepsa* tega Ang'.eii maaegm ptamatk Nov tip letala Rim, 1. dec. s. V nedeljo popoldne ;e bilo preizkušeno letalo z motorjem pesebne vrste, ki je bilo zgrajeno po načrtih inž. Campinija v Caprorujevih tvornicah. Letalo je startalo z letališka v Linati ob 14.42 55"' in v premem poletu je cb 16.5S40" dospelo na lctaliSe^ v Guidoniji. Preletelo je razdaljo 474 km v 2 urah, 15 minutah in 5 sekundah ter ccse^lo brzino po 209.451 km na uro. Letalo sta vooda pilota polkovnik Mnrlo Debcmardi in kapetan inž. Fcdace. Preizkušnji, ki pomeni velik uspeh, so prisostvovali delegati Kr. nacionalne letalske zveze. Srdite borbe na vzhodu Ogromne sovjetske izgube pri Rostovu, Tagaurogu in Petregradu — Novi uspehi pred Moskvo — Bombardiranje Moskve, Petrograda in letališč ter železnic za fronto - 207 letal sestreljenih v enem tednu Bolgarska petletka Sofija, 1. dec. s. Vladna strokovna komisija za izdelavo petletnega načrta za razvoj bolgarskega poljedelstva je zaključila svoje delo in pripravila načrte, ki se bodo pričeli izvajati v januarju. Belgarska poljedelska petletka predvideva povečanja obdelane površine zemlje, razna melioracijska dela ter izboljšanje raznih pridelkov, zlasti žita in koruze, a tudi iz;^l'Sr.nje travnikov in vinogradov ter tobačnih nasadov. Uveden bo poseben sistem notranjega preseljevanja ter bodo izdani primerni ukrepi za razvoj živinoreje. Nrrodno ozemlje bo razdeljeno na posamezna področja, katerih vsako zase bo služilo najprimernejšim kulturam. RarJSirjena bo industrijska podjetnost v službi poljedelstva in na novo bodo zgrajene kmečke vasi. Urejene bodo cene poljedelskih proizvodov. Velike predele države bodo pogozdlll. StrcSki za petletko bodo kriti s krediti in izrednimi državnimi dajatvami. Posebni fondi bodo na razpolago tudi za razvoj kmetijskega šolstva, za izboljšanje stanovanjskih raz- Letalski promet v francoski Afriki Vichv, 1. dec. d. S pristojnega francoskega mesta je bilo snoči objavljeno, da bo Francija znatno razširila postni in potn ški letalski promet v svojih afriških kolonijah. Doslej sta se v francoski Afriki vzdrževali samo dve glavni prometni progi. Prva je vodila od Alžira preko Orana, Rabata, Casa-blance v Dakar, druga pa od Alžira preko Gao v Niamev. Sedaj bo pričela obratovati se tretja proga, ki bo vezala obe končni točki prvih dveh letalskih prog, namreč Da-karja z Niamevem. Na tej progi bodo vmesna prstajaliSča v Konakrvju v francoski Gvineji v Abedjeanu na Slonokoščeni obali ter v mestu Cottonnou v pokrajini Daho-ir.ey. Promet ns teh progah se bo razvijal ?nakc kake. _ vojno. Is Hitlerjevega glavnega stana, 1. dec Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo včeraj naslednje poročilo: Pri Rostovu in ob kolena Done* so prizadele nemške čete s sodelovanjem letalskega oroija sovražnika pri odbijanja njegovih tudi včeraj ponovljenih mnoiestvenih napadov ponovno najhujše Izgube. Bojna letala so zažgala v vzhodnem delu zaliva pri Taganrogu skladišče petroleja. Na področju pri Moskvi je pridobil napad pehotnih in oklopnih oddelkov nadaljnje ozemlje. Pred Petrogradom je bil odbit močnejši sovražnikov poskus izpada, podpiran od oklopnih vozil. Na visokem severu so oddelki bojnih letal nadaljevali uničevanje važnih naprav na mnrmansk! železnici. Nadaljnji učinkoviti letalski napadi so bili usmerjeni proti letališčem In železniškim napravam v južnem ln srednjem odseku fronte. Petrograd in Moskva sta bila podnevi bombardirana. Pred angleško obalo so napadli brzi čolni v noči na 29. novembra močno zavarovan sovražni konvoj ter so potopili petrolejsko ladjo s 7000 br. reg. tonami. Nadaljnji par-nlk je bil torpediran ln bržkone potopljen. V severni Afriki so nadaljevale nemško-italljanske čete svoje protinapade. Pri tem so bili uničeni nadaljnji sovražnikovi oklopni vozovi. Nemška strmoglavna bojna letala, kakor tudi oddelki lovskih in rušilnih letal, so razpršila angleške kolone ter zbirališča oklopnih vozil. Uspešno so bila bombardirana oskrbovalna pota sovražnika pri Marsa Matruhu. Nemški lovci so sestrelili v bojih v zraku brez lastnih izgub 5 angleških leta!. V časn od 22. do 28. novembra je Izgubilo sovjetsko letalstvo 207 letal, izmed katerih jih je bilo sestreljenih 79 v bojih v zraku, 53 jih js sestrelilo protiletalsko topništvo, ostanek pa je bil uničen na tleh. V Istem č-su smo izgubili na vzhodni fronti 24 lastnih letal. Padec V?l9fa»Iaew3ui Berlin, 39. rov. s. DNB doznava, di so nemške Č?te zasedle Volokclamsk, kraj, ki so ga rovjet^k?. porcčilf. v zndnjih tednih čcrtc'.:rat omenjala kot glr.vno odporna sreoišCe s?v;'ets:u'i sil. Vclckolamsk j3 važno želczniBkp sredince. Cerl'n, 30. nov. d. S2\oei je blo s pristojnega nemž^ega vejaflfcega mesta objavljeno, da so nemške črte m-seile mesto Balak^ava na poiotokn Krimu. Bu3ak3ava je va:"na :uka ter letcviš2-. S padcem BnlrucJave so se nem5M c/dclk; še nr.ća'je prrWIž»H >2va-stopoJsM trdnjavi; V zasedenem mestu je imela-sovjetska vnfsSca rpecialne naprave za poslugo svoje vrine mornarice in letalstva. Vtsđk ca vsej feti Berpn, 1. dec. s. Z uspešii-m napadom so Čete nekega nemškega armijskega zbora, ki operira v osrednjem odseku vzhodne fronte, prisilil'* sevje-te k urnika na vsej črt'. Sovražnik je utrpal hude izgube, Nemci so ujeli 2.600 ruskih vojakov in oficirjev. Ksi c-^vs-t^cijsisai odseka sknJfea« 1. dec. s. DNB deznava, da je v tck*i oferizlvnih operrcij proti Sevastopolu nelra ncrršlca pehotna divizija v zadnjih čneh ponovno prekoračila gorovje Ja lo. Kljub snežnm viliarjem je pehoti uspelo prodreti preko gora po strmih cestah, po kat s rili nI bilo mogoče poslati orožja in municije za njo. Razdeljena v štiri skupne je ci vizija neprestaeo zašle 1 oval a ostanke dveh sovjetska divizij, ki so se umikale proti morju. Sovražnik je utrpel najhujše izgube in je prepustil Nemcem nad 100 tepov, 300 motonrh vozil, 22 tankov in velik oklopni vlak. Nemške čete so zaplenile razen tega. mnogo možnarjev ln strojnic ter so se polastile velikih sklad šč streliva. Sovjetske le&tlike izgube Berlin, 1. dec. s. Dne 23. novembra so Sovjeti po dosedanjih poročilih izgubili SI le*al. Nemški lovci so v borbi sestrelili 22 letal. Protiletalske baterije so sestrelile 17 letal, ostala letal n pa so bila uničena na letcliščlh okrog Moskve. Roško priznaš?je nemških uspehov Rim, 1. dec. s. Moskovska »Pravda« piše, da Nemci polagoma prodirajo proti Moskvi in da je ob tej tako težki in usodni uri za mesto potrebno, da se poveča odločnost branilcev Moskve. Sovjeti priznavajo, da je kritična točka na odseku pri Klinu sevemozapadno od Moskve. Bitka bo imela čedalje več posledic na osrednjem odseku. Po zadnjih vesteh s fronte so se razvnele splošne borbe na vseh odsekih. Sedaj gre za končno uničenje nasprotnika. Kakor poročajo listi, so posegli v borbo na moskovskem odseku rudi angleški in ameriški lovci. Sovjetski listi objavljajo dalie poročila in slike, ki kažejo ta letala v akciji. 8 flasfcega kHBJSa Helsinki, 1. dec. s. Delovanje sovjetskega topništva je bilo precej živahno ▼ zadnjih 24 urah. Tudi finsko topništvo je bilo kakor običajno v akciji. Na Karelski ožini sta se dva sovjetska padalca spustila srn finskimi črtami, a sta bila takoj ujeta. Na fronti pri Svvaerviju je prišlo do nadleo;o-valnega ognja z obeh strani. Finsko topništvo je onemogočalo poljska utrjevala a dela. Neka vas Je bila zasedena. Na fronti v Vzhodni Kareliji so se nadaljevale hude borbe. Bolj proti severu je sovražnik ponovno napadel z vso silo, toda povsod so bili boljševiki gladko odbiti. Steckholm, 1. dec. s. Dopisnik >Dally Telegrapha« poroča iz Washingtona, da je računati te dni z možnostjo napovedi vojne Finski. Dopisnik dopoveduie. da so anglosaški krogi besni na Fin^ bolj zaradi sodelovanja Finske v protikomlntemskem paktu kakor zaradi zavrnitve poziva usta-I vitev sovražnosti z Rusijo. Nemški uspehi v preteklem tednu Berlin, 1. dec. s. V tukajšnjh vojaškh krogih poudarjajo, da so imeli Sovjeti pri zadnjih operacijah na področju okrog: Ro-stova in kolena Donca v času od 22. do 29. novembra nadaljnje hude izgube. Borbe, ki so se tu razvile, so bile izredno srdite in so pri njih solelovale znatne oklopne in J topniške sile. Samo na enem izmed odse-i kov so našteli nad 1000 padlih. Še več pad-! lih pa je bilo na odseku, kJ2r se je toril 1 neki bataljon nemške pehote. Nemški lovci so sestrelili samo v akcijskem območju en g edinice v enem dnevu kar 22 sovražn.h letal. Na osrednjem odseku je bile zavzeto novo ozemlje. Zavzet je bil Solnec Nogorsk;. ki je 50 km oddaljen severno vzhodno od Moskve. Nadaljnje obrambne postojank? boljševikv s bile zavzete z nr.jtežjlmi izgubami za sovražnika. Nemško letalstvo je krepko posegalo v borbe r.a kopnem. V omejenem tednu je uničilo 50 tankov, 1250 drugh motornih vozil, 173 vlakov z nad 10.000 vagoni. Glede akcij kopnih sil je omeniti še, da je bilo na odseku ene same divizije ujetih 3198 vojakov in zaplenjenih ali uničenih 24 tankov, 12 topov, 13 protitankovskih topov in 10 protiletalskih topov. Neki nemški zbor je zavzel v treh dneh kar 1089 utrdbic in močno utrjene strateške postojanke, ujel 1390 ljudi in odstranil 2921 min. V teh borbah je padlo 2260 sovražnikov. Kljub temu, da je toplomer kazal penekd 10 pod ničlo, so se nemške sile skrajno hrabro borile in dosegle Čudovite uspehe. Niti sneg in led jih nista zaustavila. Tudi na severnem olseku fronte je bil strt sleherni izpad sovražnika iz Petrograda. Moehe petrograjske in kronštatske utrdbe je topništvo učinkovito obstreljevalo in je zadelo tudi več ladji na področju med obema trdnjavama. Ukrepi fašistične vlade Pozdrav braifit^Ijesn G cesarja in borcem v Ciressaikl in Ukrajini — Ukrepi v korist DatocaciSe — Pospeševanje javnih del v premogovniških revirjih — Obvezno prijav ljanje imetja severnoameriških državljanov stra sk> bili sprejeti ukrepi glede olajšav pri gradnji in obnavljaiju lad-j, kakor tudi glede odškodnine za izgubljene ladje s tonažo nad 1000 ton. Na osnovi predlogov korpranacij^Jkega ministrstva so billi spreieti ukrepi za nadaljnje poupe?>c\"anje s^4!airstva, pa tudi glede kontrolo cen industrijskih prouzvcdcv. Na predlog ministra za ljudsko kulturo* je bil sprejet zakonski dekret o državnih nagradah in davčnih o'aj'šavsh na področju filmske industrije, ki bo tudi pcocbej nadzorevana. Sprejete so biile še posoBoe določbe glede cen v hotelih in prenočil oih. Končno jc b:l na prectfog ministra za devize in vr.f.ute sprejet načrt zakonskega dekreta, ki na novo ureja vpra'smje premoženja aanerc&ih državljanov v Italiji. Vse njihove nepremičnine se bodo morale posebej prijaviti. Miniotrriki svet je zajedal 3 ure. Prihodnje zasedanje bo konec decembra. Tedaj bo vlada razpravljala o novem proračunu. Rim, 1. dec. s. Včeraj ste je ffeotft! ministrski svet pod vcdfiivcm Duceja. Uvodno je bila »prejeta rcrolueija, v ka-teri v'ada p^fzdrav4ja junaške braatit-cijc Gondarja, kater h idejni pranor je dcimon-jnia predala m'adiirn, da ga bodo nekega dne za vsolej pr-nCD*i v dežc'e, po katerih 53 je preMvn'a kri treh vojnih generacij. Mn':t':r Jki svdt je na 12. dan bitke v M?.;rmi.r'ki pozdravil tudi tamkaj."nje borce. S$KXttoJI so je končno siaEjapskesa cfc?pto&3cijsfeega zbora v Rusiji, ki v p&p 'nem bratT-':vu v cirožju z nom.'*k?.mi tovarir.i ru?i r""i"i:ednio b-r'n:ke bolj.?-e%-izn->a kljub vsrm obupnVn orir'iJcva-njem ang'-c'ke^a :mpcr".ja. da bi jih ribdržal jp^fcopču. Min'iJtrrki svet je p^-irbcj pc-zdra-v*il tudi prebiva*! vtvo juJne ItnMjo in otc>-ki :c z^rezeno v nfe'ću in dr-te'nl'n' z :c?v. v-jaki vztraja.':«:.' pri svojem d-oln kljub v^cm nepniom fn'-.Tažni'ka in r> tc-m ^"mu r.vntu r^d^'o dcfšmz Q sveji neomajni vc/ji, da Italija doseže zriago. Pc'c'g rednh upravnih zadev je m:n"f:tr-rki svet roVI tudi celo- vttU* n-cj e!>n'h perečih \-p?ašan;. Na nred:^'? D^iccga koit na-čri'n'tka v!^"dc je b*1' pprcjel ar&cin^d načrt o davčnih caj'avah za 5dru5cnjc dru^jn v ■^"ojni pa«r?!h b^^eA", d-i'j-e načrt zakona o nrrvih priv'-lcfi iih nacir-nalne bojevrni-kc w4juat*n v okv:ru mc,:ri nc'ir'Vh dH na PcT»^"n:«kem po6*o. Priče's ^e ic že zaključna fera te^a A-^likcffa deVi in pcwsstvn na Pontin^kem p^iu prehatajo v la-tt dosedanjih k^1mov. Na ta način bo z dr/avno pomoč jc kmalu dovrlena d'jkcnćra g~-^y>dar» ska u^ed'tcv te<^a p^drn-čja. Z omenjenem B&Dvekam načrtom bodo na rr:mcrrn na-čr«n ra"č:iteni rud1* inteiv^j" vpr-tktVcanih nou-t:nrkih kmetov. Dalje jc bM 9ore*el zakrri-fiki načrt, k? p.rcp'jvedauje ^chsmo odtujevanje in d^oča obvezne prijave vo'nih potrebščin. Brez dovc'jeni.a cbla-sti ni mo*> če ods.v-"'"evati orrjž^a, £:trclivT in ek'TtVjnc«?a ministra je btiManchester Guardian« poroča o zelo značilnem »komunističnem procesu«, v katerem se je moral zagovarjati olvši predsednik tako zvane *Oxfcrd Union« v Madra-su, Kumara Margalam, ki je bil obtožen komunistične propagande ter prekrškov zoper varnost države. Po 10 mesečnem procesu je bil obtoženec obsojen na 12 let ječe ter 50 rupij globe. Zanimivo je, da je Kumara Margalam v teku razprave izjavil, da je socialist, ne pa komunist, toda sodišče je smatralo, da med tema dvema pojmoma nI razlike. Ameriško zavlačevanje Tokio, 1. dec. s. Listi soglasno poud:.i -jajo, da zavlačevalna taktika Zedinjenih držav nikakor ne more vplivati na Japonsko, ki se je že odločila za svojo pot. Jasno je, da skušajo Američani s tako taktiko še bolj utrditi obroč anglosaških sil okrog nje. toda potrpežljivost ima svoje meje in Zedinjene države prevzemajo spričo svoje politike vso odgovornost za nadaljnji razvoj. Neresnične acs?!e?fce trditve Berlin, 1. dec. s. Iz voiaškega vira poročajo: Angleška admirabteta trdi, da sta podmornici »Tigris« in »Trident« potopili v arktičnih vodah osem nemških transportnih ladij in hudo poškodovali dve na-dalinji ladii. Trditev ni resn'čna. Pred več tedni ie bila izgubljena v bližini norveške obale samo neka manjša transportna ladja. Potres v Indiji S»"5haj, 1. dec. s. V Pešavaru, Raval-pindiju in Strnagarju so zabeležili več sekund trajajoči notres. Sunek je bil posebno močan v Pešavarju, kjer so prebivalci panično zbežali v okolico mesta. Doslej še ni poročil o žrtvah. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«,ponedeljek, 1. decembra 1941-XX. Stev. 277 Redimo prašiče, pomagajmo si sami! Skupna reja prašičev posebne organizacije meščanov Ljubljana. 1. decembra 1941. Ko .smo letos« poleti začoli pripotrcčati, naj bi na-ši mcšć^ni začeli organizirano rediti pnTiče. odnc&no. naj bi to prehranjevalno akcijo vodila mce>tna občna — če bi bJlo mogoče — se mnogim ta predlog ni zdel dovolj resen, da bi ga upoštevali, čeprav so bili tedaj :zgicdi za ustanovitev takšne živinorejske r* »r>loh mogoče brez denarja nakupiti pra'-ičke. urediti zbiranje krmil in aploh za četi no^podariti? Organizacija pr. ni imela driffe^a denarja kakor pri&topnne članov, ki je zelo rkromna. Zanimanje za rejo prašičev je h:lo med mešiani zelo veliko. V Bekaj tlnrh se jih je prijavilo več kak^r so ;:m mogH ustreči. Mestna občina je aknša-l.i p-:-n.iji.ti rejcem in dovolTa j m je ure-'ja. T""."--: ;":vm-vrcjska postaja je bPa ustanovljena pred leti v predmestju tfošrffiiri syovt' Prage in v začetku je btta prav v^ko telo skromna. Sčasoma se je razvila tako lepo, da zdaj že rede okrog 3000 prašičev. Krmili so jih v veliki meri z ostanki aoclvja, zelenjave in hrane, k: so prej ostajafi neizrabljeni in zavrženi med smetmi m so jih odvažali na smetišča velikega mosta. 2al, v Ljubljani ada j še ni bilo mogoče organizirati zbiranja ostankov sočivja, zelenjave in hrane po mestu ▼ večjem obsegu. Če bi krmo zb:rala Mirna rejsika organizacija, bi motata imeti vsaj voz in konja. To bi pa bilo toapodattton »amo. če bi redili već »to praftčev. S p'oh je zdaj velika težava z dobavljanjem krme za živirH. Razumljivo je, da zdaj ni mogoče nakupovati kromnirja za pra'-iče, ko je treba skrbeti predvsem za prehrano prebivalstva ter rac;onirati tudi razdeljevan ie tega važhega živila. Pomioliti je t oba. da ljudje skrbno varčujejo s krompirjem in zato kuhajo po večini neoJup^je-negs, tako da za živali ne ostane tudi mnogo olupkov. S.imo po sebi se razume, da je živab-ka krma zdaj dražja. Z rejo fo veliki strelk; tudi zaradi dobave kuriva za kuhanje krme. Organizacija, ki je začela ustvarjat? iz nič. brez vs^keđa kar>:ta1a, ima že zaradi tega posebno težko dele. Na srečo so dob:li vsij začasno uporabljive prostore v potonju veterin anketa instituta v Trnovem. V začetku 9C je izkazalo, da so b:,i hlev-* prevlažni zaradi vrsr&e ta'.ie vode in so jih morali preurediti. Zaradi prev'ažnegi sviniaka »o živali v začetku zaceile obolevati. Zdaj. ko jc hlev zdrav, ko živali dobivajo redno hrtmo iti ko je urejeno tudi vprašanje nadzorstva ter strokovnega vods*tva reje, so se ir.\tu\i za-če'e zadovoljivo rediti. Za organizacijo so pokazali razumevanje na Prevodu n tudi mestna obč:na pomaga, ko':kor je moleče. Nekateri rejci rede živali v svojih »vinjakih. Skupno zdaj rede okrog 100 prašičev. Če bo mogoče, bodo nakupili še več živali, d-a bodo lahko ustregli ie članom, ki doklej niso mogli priti na vrsto. Če pa že ne bodo morali sprejeti vseh C-!^niku. V zsčetku Je bilo zaposlenih malo delavcev in gramoz za temelje so vozili s konji iz treh jam. Zdaj dela že več delavcev in gramoz ter drugi gradbeni ma- terial dovažajo s pomočjo dveh prevoznih strojev na jermena. — Domžale naselbina alamnikarjev. Pod tem naslovom priobčuje baron Michelangelo Zois v sobotnem »Karavanken Bote« informativni članek o Domžalah, kjer se je v 40 letih iz skromne vasi razvil važen induririjski kraj, ki šteje skoraj toliko prebivalcev kakor Kamnik, namreč 3000. V Domžalah so zače!e izdelovati slamnike iz Tirolske lzhajaioče rodbine Ober\valder, Steiberger. Ladstatter, Medit?:er in druge. Iz skromnih začetkov so zrastle velike tvornice. Kako ho mestna plinarna proslavila svo}o soletsuco Ta mesec praznuje mestna plinarna ljubljanska 80!etnico, odkar je ustanovljena, in tudi 801etnico nepretrganega obratovanja. Osemdeset let ni ugasnil ogenj v plinar-niških pečeh. Vseh teh osemdeset let so pridne delavske roke noč in dan stregle strojem. Iz male obrtniške delavnice je nastala močna kemična industrija, ki s svojimi izdelki zalaga skoraj vse obrti našega mesta in pokrajine. Težko bi se razvijalo gospodarstvo naše dc2e"e brez plina, koksa, katrana, b?ncola, karbolineja in drugih izdelkov plinarne. Zaslugo, da imamo to gospodarsko ustanovo, imajo slovenski župan dr. Ambrož in njegovi sodeiavci, ki so leta 1861. omogočili postavitev plinarne. Da pa je plinarna prišla v last mestne občine, si je pridobil neminljivih zaslug ljubljanski župan Ivan Hribar. S hva"iCžno?tjo pa . se moramo spominjati tudi vseh onih delavcev in uradnikov plinarne, ki so vso to dolgo vrsto let skrbeli za to, da je bilo obratovanje podjetja brez večjih nesreč v tovarni in njeni okolici. Malo je takih podjetij, ki se lahko ponašajo tudi s takim jubilejen. Današnje obsežnosti pa plinarna ne bi bila mot»la doseči, če ne bi bili Liublian-Čr.ni podpirali terra svojega podjetja s tem, da so v vedno večji meri rabili plin za najrazličnejše namene. Zato mestna plinarna ne bo praznovala svojega jubileja z banketi in slavnostnimi seinmi. pač pa bo to uspešno dobo proslavila na svojevrsten način, koristen samo meščanesn. Udobnost porabe plina imajo z veliko večino le oni stanovanjski naiemniki, ki stanujejo v novih hišah. V starih hišah so plinske napeljave za kuho in kopel bolj redke kljub temu, da si mnogo stanovanjskih najemn'kov želi plin v gospodinjstvu. Vsaj nekaterim teh prijateljev plinske kurjave hoče plinarna ob svoji osemdesetletnici ustreči s tem. da jim napravi plinske napeljave skoraj brezplačno. Plinarna že1i napeMnti plin v štiri stanovanjske hiše ob plinskem omrežju, ki ima vsaka po štiri stanovanja. To pa. če se obveže rv'šni lastni plačevati pet let po največ 15 lir mesečne najamnine za napeljavo plina v stanovanie. Po preteku teh pet;h let r>renehajo vse obveznosti hišnega gospodarja nasproti plinarni. Najmanj 16 stanovanjskim najemnikom bo na ta način omogočena poraba plina v hišnem gospodinjstvu, da si bodo s tem Drihranilj zalo*?o drugega kuriva za dnirte namene. Vsi drugi Ljubi lančani pa lahko kupijo do kraja leta 1041. v plinarni vse plinske aparate po tovarniških cenah. t. J-z izredn'm popustom na sedanle cene, dokler bo zadostovala sedanja zaloga. Vabimo vse one stanovanjske naiem-nike in hišne posestnike, ki se zanimalo za napeljavo plina po navedenem izjemno ugodnem načinu, naj se prijavijo ravnateljstvu mestne plinarne. KOLEDAR Danes: ponedeljek, 1. decembra: Ellgij, Natalija. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Decembrska neč Kino Tnion: Zapuščena hiša Kino Sloga: Kriv sem DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg- 5; mr. Ku-ralt, Gosposvetska c. 10; mr. Bohinee, CesTta 29. oktobra (Rimska c.) št. 31. Maše gledališ DRAMA. Torek 2. dec. »Nocoj bomo improvizirali.« Red Torek. Začetek ob 17.30. Sreda 3. dec. »O, ta mladina.« Red Sreda. Začetek ob 17.30. Ljudska predstava se bo vršila v petek ob 15. uri po zelo znižanih cenah od 10 lir navzdol, na kar posebej opozarjamo. Igrali bodo Gherijevo sodobno igro »Šesto nadstropje«. Izredno število repriz, ki jih je imela ta predstava v lanski in letošnji sezoni, priča, da je zelo ugajala. V njej združeni veseli in resni prizori, so strnjeni v sliko iz današnjega pariškega življenja v predmestnem penzionu. OPERA. Torek 2. dec. Zaprto. Sreda 3. dec: Madimc Buttorflv. Red A. Z-ačctck ob 7.30. Četrtek 4. doc.: RigoTottr>. dijaška predstava. Zelo znižane cona. Začetek ob 16. Radio Lfublfaaa Torek, 2. decembra 1941-XX. 7.30: Poročila v slovenščini. 7.43: Slovenska glasba, v odmoru ob 8. napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Koncert sopranistke Ane M. Longobardi. 12.45: Malgajev duet na harmoniko. 13: Napoved časa, poročila. 13.15: Poročilo glav. stana Oborož. Sil v slovenščini. 13.17: Orkestralna glasba, pod vodstvom M. Bar-zizze. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Lahka glasba. 17.40: Zbor Eiarja. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Soli Cetre, izvaja Marflan Hebajn. 20: Napoved časa, poročila. 20.20: Komentarji k dnevn'm dogodkom v slovenščini. 20.40: Koncert operetne glasbe, orkester ETARia pod vodstvom M. D. Sijanca. 21.20: Koncert vio-lončellsta Marta V'nzzol;a, pri klavirju Aleksander Costandinis. 21.50: Vesti v slovenščini. 22: Koncert pod vodstvom M. Mihaela Maciocea. 22.45: Poročila v Italijanščini dtev. 2/7 1*41- Stran 3 Položitev pribitkov v prodali na debelo in na drobno Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svojo naredbo z dne 9. julija 1941-XIX št. 63 o določitvi pribitkov v nadrobni prodaji, glede na uredbo o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije z dne 20. Fep!embra 1939. in uredbo o cenah z dne 12. marca 1941. M. s. št 358. obe izdani od bivše jugoslovanske vlade, na podstavi kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291 in smatrajoč za potrebno, urediti pribitke na cene v nadrobni prodaji in določiti pribitke v prodaji na debelo za blago najširše potrošnje, odreja: Cl. 1. V prodaji spodaj navedenega blaga na debelo in na drobno se dovoliuieio naslednji pribitki v odstotkih na nabavne cene po fakturi, zvišane za orevozne stroške in za znesek taks. davščin in pristojbin, k^r se mora dokazati z ustreznimi listinami: I. Ziv'la Deželni pr'delk! in industrijski ž. ,*fIsW izdelki: na debelo 8.5n o. na drobno 159/o. II. Manufaktura I. skupina: bele tkanine za telesno fSi pobeli no perilo, korenina, bela in mo-«?ra prevleka (gradi), sifon, belo metriko platno, modra tipkana bombaževina, dfcs-iord. ce^ir: na debelo 10°V na drobno 25°'o. II. skupina: flanela, rjuhe Iz flanele, naglavne rute iz bombaža, žepni robci iz bombaža. por>el:n, poiplatno iz bombaža, saten, bombažna saja, vmesna podloga za obTeke, surovo bombažno nlatno. bombažna rokavina. bombažna hlačevina, rebrasti bombažni žamet (cord), barhant, polvolneno blago za moške in ženske obleke, navadne odeje, brisače, navadne in bombažne brisalke. navadni bombažni prti na me+er in prtiči, tekači iz jute: na debelo 15*/«, na drobno 35°/«. ITI. skupina : volneno blago za moška in ženska obučila, svila, rayon: na debelo 20" o, na drobno 50*/«. III. Preja, pletenine, rokavice T. skupina: surova volna, surov "bombaž, bombažna preja za ročna dela. preje vsake vrste, surova juta: na debelo 8°/e, na drobno 20°/«. IT. s k u d i n a : svila za šivanje, volna za ročna dela, navadno moško in žensko telesno perilo, bombažne nogavice vsake vrste, navadne volnene ali bombažne ro-I kavice, čevljarske potrebščine, šolske po-\ trebščine in navadne pisarniške potrebščine, drobno blago, toaletno milo: na debelo 15°/o, na drobno 30*V IV. Steklovina I. skupina: steklo za okna do debeline 2 mm. navadne steklenice in kozarci brez okraskov, polbele posode za konser-ve, vrči in kozarci za pivo, valjci za svetilke št. 3. 5. 8, 11, 13. 15: na debelo 20° o, na drobno 3 O6/«. II. skupina: drugo posodje iz nebru-Šcnega stekla: na debelo 20"«, na drobno 40V0. V. Zefeznina T. skupina: raznovrstno železo v palicah, raznovrstno profilno železo, bela in poc'nkana pločevina, sekire, lopate, krampi, groblje. v"le. ko?e in srpi, vinjaki, ko-nače. črne in nocinkane cev", navadno ku-h'rnsko posod'e. ne emajlirano: na debelo 10° 'f>. na drobno 20°V TI. s k u n i n a : posodle In druee kuhinjske potrebIčfne, em*ilir?>ne. raznovrstni predmeti iz žice: na debelo 12p/o. na drobno 30fl/o. VI. Obutev V:.ikovrstna moška ženska in otroška obutev: na drobno 30°'o. Za eno*ne izdelke se ne priznavajo pribil na že določene cene. Cl. 2. Za nrodaine cene na debelo in na drobno pri blagu, ki ni ob?e*eno v prednjem členu, veljajo d^rčbe člena 8. uredbe o pobijanju drag:*-:e in brezvestne špekulacije z dne 20. sen'embra 1P39.. po katerih moraio ustrezati cene poštenemu in rp^nornu dob;čku. Cl. 3. Določbe člena 1. se ne unorabliaio za blago, našteto v maksimalnih cen'k'h in blago, za katero veljajo posebni prodajni nredpisi. Cl. 4. Krš'telii določb te naredbe se kaznu *ei o no uredb' o cenah z dne 12. marca 19*1.. M. s. št. 358. Cl. 5. Ta naredba razveljavlja naredao z dne 9. julija 1941-XTX št. 63 in sfopi v veliavo z dnem obiave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Visoki komisar Emilio Grazioli DMEVNE VESTI — LetpSnje knjige Vodnikove družbe ao izšle. Člani prejmejo knjige pri svojih poverjenikih, direktni člani pa v pisarni družbe odnosno po poŠti. Pri tej priliki prav vljudno prosimo vse one gg. poverjenike, ki de do danes niso poslali družbi svojih nabiralnih pol. da to blagovolijo storiti v teku prihodnjega tedna. Kdor se do danes še ni naročil na letošnje knjige, naj to stori čimprej. — Sprememba okoliša poŠte KrmelL Iz okoliša pošte Krmelj se izločijo kraji Brezje, Kamenica, Ramensko, Goveji dol, Cešnjevje, H in je, Hinjice, Ogorelke in bolnica v Krmelju, ker so zasedeni po nemški vojski. Okoliš pošte Krmelj tvorijo sedaj kraji: Krmelj Polje, Gabrijele, Brinje, Dunaj, Jesenice, Nova gora, Raj, Strašperk in Zabjak- — Smrt bivSega jugoslovanskega ministra. Na svojem domu v Beogradu je po dolgotrajnem bolehanju umrl bivši večkratni /ugoslovenski minister dr. Dragutin Kojle. Njegovega pogreba na novo beograjsko pokopališče se je udeležilo veliko Število njegovih prijateljev. - Pno hrvatsko notr:*nf,e državno posojilo. Poglavnik dr. Ante Pavolič je podpisal zakonsko uredbo, ki ustanavlja prvo notranje hrvatsko državno poso-'llo do zneska 3 milijarde kun. Obveznice, ki bodo glasile na ime .donositelja, ne smejo biti nižje kakor za 5.000 kun In ne višje kakor za 10 milijonov kun. Kako bo posojilo vraćano in koliko bodo obveznice notirale, bo hrvatsko državno zakladniStvo določilo Sel© naknadno. Celotni znesek, kri ga bo neodvisna hrvatska država pridobila s tem posojilom, bo uporabljen za obsežna Javna dela, — Zamenjava ljubljanskih hranilnih knjižic na Spodnjem Štajerskem. Na Spodnjem Štajerskem je mnogo hranilnih knjižic ljubljanskih bank, ki so bile po zlomu bivSe Jugoslavije odtegnjene gOfipc*larsty\i. Nemške okupacijske oblasti opozarjajo prebivalstvo, da je že zdaj dana možnost vnovčiti odnosno , zamenjati te hranilne knjižice. Pričela so se tozadevna pogajanja najprej s Kreditnim zavodom za trgo-vino in industrijo ter s podružnicami češke industrijalne banke ln bivSega Jugo-slovenskega* bančnega društva v Ljubljani. Pogajanja so bila uspešno zaključena. Ker je važno ugotoviti koliko denarja imajo ljudje na Spodnjem Štajerskem v ljubljanskih denarnih zavodih, priporočajo nemške oblasti vsem lastnikom hranilnih knjižic, naj se čimprej obrnejo na Kreditni zavod — Bančno društvo v Mariboru ali Celju — kateremu naj sporcče v poštev prir aja-'oči denarni zavod, Številko hranilne krri^ice ln znesek. — železniška rveza BjolOvara * Mosla-vino. Med lonisko železniko progo, ki vodi od Dogega sela mimo Kutine proti Novski — po tej progi so vozili nočni brzi vlaki med Ljubi'amo oziroma Zagreoom in Beo-gTarlom — in progo Križevci—Bjelovar je ogromen, gosto našel 1en prostor, Ki v glavnem gravitira na Bjelovar, Kjer je zdaj spet sedež velikega župana in drugih važnih oblaste v. Na tem prostoru sta največja kraja čazma in Dubrava, kt nimata nobene neposredne zveze z B>lovarom. Da bi ta plodna pokrajina doživela boijSo gospodarsko bodočnost želi, da bi bila zgrajena Železniška proga B elovar—čazma—lon*ska proga. Ali bo ta želja uresničena ali ne, hrvaški Fsti za sedaj še ne poročajo. — Tndi neSe filateliste bo zanimalo, da je bila v četrtek v Zagrebu o priliki otvoritve razstave >Borba združene Evrope na vzhodu t izd°na posebna spominska poštna znaka s*nie barve v vrednosti 4 + 2 kuni. 7»-»omka *e taS&i v ze^o omejeni nakladi ln bo čisto zanesljivo tudi nri nas dosegla pre-ce*»n^o vre/l~~«t. R*z*fav3 sama je prirejena v prostorih zagrebškega reles^ma tn na-mrno k"že. kako se združena Ev?opa bori r»Tt' mOflcoVE^emu zmaju. _ r»vt_ic pt^v***n*%fh soitofc'ift vn^ž^v^'- kov v 7a*rrebu. Kak«f rorečnio brva'skt V-sti, bodo v prvi polovici januarja oMafcarl Zagreb prvaki sodobne Italijanske književ- nosti Corrado Alvaro, Rlcardo Bache Hi, Eugenio Montale, Emilio Cecchi, Cesare Meano in Aldo Palazzeschi. V Zagrebu bodo italijanski književniki navezali prijateljske stike a svojimi hrvatskimi tovar 151 in tako doprinesli lep delež h kulturni povezanosti med Italijo in neodvisno hrvatsko državo. — NemSka gospodarska delegacija na poti v Ankaro. V četrtek Je prispela v Beograd na poti v Ankaro komisija zastopnikov vseh važnejših nemških industrij ln gospodarskih ustanov, pod vodstvom svetnika nemSke državne banke dr. Jak obija. Komisija ima nalogo določiti v okviru nedavno sklenjene nemško-turike trgovinske pogodbe praktične temelje za medsebojno izmenjavo blaga. — Na dvorišča zakopano veliko preme* žen je. Na podlagi odloka velikega župana velike hrvatske župe Lašva je neki uradnik davčne uprave v spremstvu orožnikov moral pregledati stanovanja ln trgovine vseh Židov v Zepću pri Zavidovičih. Ko je davčni uradnik temeljito pregledal stanovanje in tre-ovino tamošnjega trgovca Av- rama Kabllia, se Je podal na dvorišče, kjer mu je v nekem kotu postal sumljiv prostor, ki je bil pokrit z deskami. TJraJ- nik je deske dvignil in pod njimi na52l betonsko skrivališče. Ko ga je odprl, je na-Sel v njem skrinjo, ki je bilo v njej 100 tisoč kun v gotovini, poleg tega pa zla' a ura, briljantni uhani ter mnogo raznih drugih srebrnih in zlatih okrasnih predmetov. Zraven skrinje Je bila skrita tudi velika količina tekstilnega blaga, poleg tega pa mnogo živil in več sodov petroleja. Skupna vrednost najdenih predmetov zna-8a okoli pol milijona kun. Prikrito blago so organi oblastev zaplenili, premalo pretkanega žido\ £kega trgovca pa zaradi nadaljnjega postopanja izročili policiji. — Beograd v znamenju časa. Na*l li^tl so žo večkrat poročali, da v Beogradu zlasti priman jV;r« sveže svinjsko, telečje in goveje meso. Po vojni Je bilo zaradi* tega v Etepgradu odprtih Že ve* mesnic, ki ao se frčale te s prodajo konjskega mesa, te dni pa so Mle odprte spet tri nove konjske mesnice, ki v njih prodajajo po 1 kg konjskega mesa. Iz vs-\OOA TELEFON 2t-AV. Po krivdi dragib j« zalrl na pot krl-minalnin dejanj, a refl ga globoka ljubezen verna tene . .. Kriv sem Oeorge Raft, Clalre Trevcr vl.NO IIMON Napeta kriminalna rssucKtMt it •£» drama — razkrfn- kanje mtsterioznega morilca Zapuščena hiša - Kent Kenneth. Jndy Kellv. Walter Rllla Ct vije, 285 in 445 din za domske. 200 in 4S0 din za otroSke ter 175 do 255 din za majhne otroSke čevlje. Copate stanejo za meške 130, za ženske 110 do 170 din. Te cene veljajo za tovarniško blago. V čevljarskih delavnicah narejeni čevlji sme*3 biti 30 do 50 odst. dražil. Določena je bila tudi najvISja cena opank. Usnjene opanke za moške stanejo 245 do 265 din. za ženske 105 do 215, za otroke 125 do 140. opanke z eumiiastimi podplati pa 250. 200 odnos**o 125 din. — Samo arijska podjetja na Hrvatskem. Hrvatsko ministrstvo za promet tn Javna dela objavlja, da smejo prevzemati javna dela samo arijska podjetja, ki lahko pri licitaciji dokažejo svoj arijski Izvor. — Skruniloc ra«e obsojen na smrt. V Zagrebu je bilo v petek po mestu z lepaki objavljeno, da je bil obsojen na smit 53-letni Židovski trgrovec Jakob Weiss iz Dalja, ker je opetovano poskusil oskruniti neko okroe: 15 let staro deklico arijske krvi. Smrtna kazen je bila že izvrSena. — Teč«.JI nemščine v VaraZdlnn. Novi odbor hrvatsko-nerrškesra dri:štva v Varaždinu je sklenil ustreči splošni želji prebivalstva in prirediti tečaj nrmSČIne, ki se prično jutri ln bodo trajali do konca maja prihodnjega leta. — Dinarski bankovci na Hrvatskem niso vec veljavni. V soboto so izgubili dinarski bankovci na Hrvatskem veljavnost. V soboto je namreč potekel rok za zamenjavo 10 in 20dinarskih bankovcev. Od blvšv jra juposlovenskega denarja ostane za enkrat v veljavi samo 5e kovan drobil. — Nemško-hrvatsiu plačilni promet. Hrvatska narodna banka poroča, da vsebuj« nemško-hrvatska trpovinaka pojrodba z dno 5. novembra izprememb- in dopolnitve določb o nemako-hrvAtskem plačilnem prometu. AlzaSko-lotarlnika in Luksenburg sta vključeni v plačilni promet z Nemčijo. Spodnje Štajerska in Koroška sta bili z današnjim dnem tudi vključeni v plačilni promet z Nemčijo. S tem je odpadel tako zvani mali klirinški promet s Štajersko. — Številne nesreče. V zadnjih dveh dneh je bilo sprejetih v ljubljansko bolnico več ponesrečencev. — Janez K očev ar, 45letnl posestnik iz Hinj, je v gozdu podiral drevje. Zagrabila ga je padajoča bukev in je obležal z zlomljeno desnico. — Pr. Stražlšar, 361etni sin posestnika z Vrhnike, je padel pod voz in dobil je notranje poškodbe. — Dveletna hči posestnika s Slivnice Štefka Janezič si je pri padcu zlomila desno nogo. — P_ihard Eppich. 121etnl sin posestnika lz Kočevja, se je Igral z dinamitno patrono; bil je ranjen po rokah in treb;fVj. — Marija Vrečar, 42Ietna ženn krr -'aSkega mojstra iz D. M. v Polju, je padla s lest\*e ln se močno pobfls na glavi in Pokali. — Fr. Spetel, 321etni hlapec pri Crjdelliju, je padel s koleF"». !-> se pobil po obrazu. —- Jožefa ValentinČič 261etna žena sobosli-karja iz Most 1c na^te-la v D. M. v Polju na poparlljivee" SjSaj ki jo je močno ugiiz-nil v desno no*ro. Iz Lf£3fcS|s3ie Ovire pri razdeljevanja živilskih nakaznic Ovire prt razdeljevanju živilskih nakaznic so se takoj pokazale, ker mestni raz-naSalci niso dobili ljudi doma, čeprav je bila vsa naSa javnost na to posebej opozorjena. Vse ljubljansko prebivalstvo naj pa zato tudi ve, da zavlačevanja ni kriv mestni preskrbovalni urad, ki je k temu delu pritegnil toliko osebja, da menda Se pri nobenem drugem opravku ni sodelovalo toliko uslužbencev. Ce torej kdo §e ni dobil živilske nakaznice, naj se zahvali tistim nediscipliniranim ljudem, ki ne upoštevajo navodil, Izdanih v splošnem interesu. DrugI pa dostavljanje zavlačujejo tudi s tem, ker nimajo pripravljenih glav živilskih nakaznic sa november, tele tedaj, ko pride mestni uslužbenec, jih iščejo po vseh kotih z najrazličnejšimi izgovori in dolgoveznim pripovedovanjem, da bi med tem Časom uslužbenec lahko izročil karte veC drugim strankam. Naposled pa ni pripravljenega niti denarja, češ, da niso vedeli, da je treba za vsako živilsko nakaznico odšteti 30 stotlnk. Prosimo torej prebivalstvo, ki Čita ttste, naj opozarja na navodila tudi svoje sosede, da ne bo več zavlačevanj pri dostavljanju. Samo zato se je torej dostavljanje zavleklo ter samo zato bodo nekateri dobili Živilske nakaznice za december šele v nedeljo, ponedeljek ali torek, 30. novembra, 1 In 2. decembra 1.1. Kdor torej živilskih nakaznic še ni dobil, naj se ne razburja, ker jih bo dobil vsaj v torek. Ce se pa ljudje še vedno ne bodo ravnali po navodilih, se bo dostavljanje še zavlek'o po krivdi nediscipliniranih strank. Reklamacij frlede živilskih kart pa mestni preskrbovalni urad na noben način ne bo sprejemal pred sredo 3. decembra, na krr občinstvo Šs posebno opozarjamo. 1: Medic Josip, 26 let, dela-vse tob. tov.. Log, obe. Horjul; Rupnlk Frančiška, roj. Spacapan, 40 let, trgovka; Lotrič Jože, 65 let, vpokojense O.U.Z.D.; *Deriar faul, 67 let, vpokojenka tob. tcv.; Babnik Marija, 16 daii, hčerka pismonoše; Gorjanc Martin, 70 let, čevljarski mojster; VeiHovnik Helena, roj. tkofio, 60 lat, vdova Cel. delavca; Drozdova Agaplja 85 let, zasebnlca; Recelj Alojzij, 09 let, ueitel4 v posestnik ln meščan ljubljanski; VonOna Dragica, roj. Itokelj, W let, lena višjega pregleda, drt. tel. v p.; 6evaja Alojzij, 63 let, železniški sva nični k v p.; Schaubach Elizabeta, roj. LOcksr, 70 let, vdova poštn. poduradnlka. — V ljubljanski botnlej so umrli: Lebar Franja. roj. Debevc. 67 let. žena podobarja; Rus Franc, 76 let, pre-vžitkar. Dob, obč. št. Vid pri Stični; Jego-dič Marjanca, 4 leta, hči učitelja, Vrhove!. obč. Dobrova; Bresnltz Kenrik. 41 let. trg. zastopnik; Juvanc Henrika, 62 let, lena izvrš." geometra, Ooren'1 Logatec; Peternel Stanko, 8 mesecev, sin pekov, mojstra: Zaletel Ivan, 30 let, trg. pomočnik; Gerbac Ivana, 65 let, učiteljica ▼ p.; Zaje Karo!. 58 let. kapetan ▼ p.; Slabe Ana, 65 let. dninarica. Apnanik, obč. flt. Jernej; Mavr Peter, 55 let, posestnik. Kranj; Curl Mihael proslak, Mozelj pri Kočevju: Mlakar Viktor, 29 let, soda raki pomočnik; Kle-menčič Florijan, 55 let. delavec; Koc'an Marjan, 3 mesece, sin zid. delavca; Tratar Alojzi4. 30 let. St. Rupert pri Novem mestu; Markovi« Mihasl, 67 let. vžitkar, Vir. obč. Stična —lj Violinski koncert Karla Rnnfa, ki bo jutri zvečer ob pol 7. uri v veliki union-ski dvorani, bo zaključna Barzinljevn skladba, ki nosi naslov »Ples škratov*. Bazzini je italijanski virtuoz in skladatelj živeč v Milanu in spada kot vlrtuoz-vio-lfnist med svetovne velikane ns tem inštrumentu. Dolffo Časa se je posvečal Izključno le koncertnemu udeistvovaniu k-=» v — MED ARI«, Ljubljana, židovska ulloa 0. m *£utnaxe t Ma FUMATE nel modo migliore con Ne odpeverte se ugesEju Ampak KADITE bolje 1 FILT730 DENICOTI-NIZZA> POLI V ALEM TE Brevettatc in tutto il mondo (Brsvstto Itaiiano N. ^4952) Deiivato da staji ri;voai ieli*l-min-nte Cbimtcr c Blolos« Pr-./e*sore Do«t. CcmtB. LUIGI BERNASOINI. iipenote Generale Tfcnico ai Monopoli di StAto. Conaiaiiiere di Frcstdca-za ncil'Associazione Scien'-.fict latema-z;oaale del Taborco, con 9eae m Brema, Vfcmoro d'Oaore de! Cen tro Internaaionale de! Tabacco, ron Srde in Roma. Mcmbro del Consiglid Di- refti>o dell'fifit« Nisiosale p«r il Tabacco, ecc. ecc. Autor« deti« roce >I1 Tabaccoc suII'Enciclopedia Treccaai. ANICOTINA F. D. F. « ranico filtru eh* inaieme alla aicotina elimina anrhe ruttt le litra basi orcaniche e gli altri prodotti noclri, q«al{ 1'ossido di carbonio • 1'acido danidrico. Non alcerc il guato, Taroma e il profumo del farno dal tabacco. e ac constrva uHsidi i |m e i ttpori. Nclle miallori Rivendtt« di Geaeri di Monopoli« t nei piti imfortinti neaozi di Acticoli per Fumatori. Qaattro fra lc piik importanti I>irte ia Itslia. sp«cial)xta(t tn Artfcoli per Famatori, si prooureranno il piacere di favorirri al voatro domioilio. franco t ftceomandato: un elegante bocehino in aalalit« con 11 filtri, con tro rimesjm anticip*ti di L. 19. Anch« tre acatol« di filtri di rr-cambio. ogni semrol« 10 filtri, L. 19 Ciempre franco c raccomandato). Iodiriaatrt ricnieate c risaesae a: PKOTEMROTINSIUM POLI V ALEN TIS IM FILTROM patentiranim po vsem svetu (italijanski patent št. 384952) AN! KOT IN F. D P. je po rtro gera rr'-*J^^v:inJu falta«!! zn-meniti kemik in biolog profesor komendaror dr. LUIGI DERNARDIN1. nlavni tehnični nadzornik državnih monopolor, svetnik r predscdsh'u Mednsrcdne »r.Hnstverte rvrze 2% tobik t acdtžem v Brerncna, fastni član MrdnarodnepR »voda 22 tohak a sedežem v Rimu. itr.n yo»!i!nega "»▼eta drfavne ustanove M tnbsk itd. itd. Pisec ra?r*rave »Tobak« (II Tabac co) r Enciklopediji 'ireceani. AN1KOTIN F. D. P. f« edin. filter, ki ?. nikotinom vred itloča tudi vse oreanske lujte m droge škodljive proizvode, kot so ogljikov dvokis in cijanovodik. Ne kvtiri okusa, duha in vonja tobačnega dima in ohranjuje njegove r'ine in pare vUžne. Di brv« se v boljiih prodajalnah BKMlODolskirj irdelko-r in v valneilih tr^oi-iih s p^treMCin.tmi ta kadilce. Štiri najvažnejSe tvrdke v Italiji, snccialirirane v potrebščinah Sa kadilce. Vam bodo z velikim veseljem poslale na dom priporočeno in brez poJtnir.e eleganten nttnfle iz galaUta t ti filtri proti predhodnem« plači1 u 15 lir. T.fdi tri Ik-tle x nadomestnimi filtri, katetib rsaka v«'vtre 10 filtrov, stanejo 1? lir 1:rr - -C*,- :rt? in priporočeno) . Naročila in denar roJl;ite m: Dttsa CABMIONANI - 46, Via Colonna Antoni na - KOMA Dltta SAVTNELLI - 2, Via Oreflci - MILANO Dltta SAVINELLI - SI, Gallerta Mazzinl - GENOVA 153, PortJcl XX Settcmbre - GENOVA Dltta LNSEBRA - 206, Via Roma - NAPOLI N. S. — I signori grossisti e riven-ditori poatoao nvolgaaai direttaaente: N. B. — Gospodje razprodaja]ci na debelo in drobno se lahko obrnejo naravnost ca: -Aiticotfna F. D. P.(( - Via Po, 4 a o M A Stran 4 »SLOVENSKI NARODi,ponedeljek, 1. deeembra 1941-XX. Stev. 277 ¥a javna poslopja v Lii&fcliatil Kje bdio stala pofirtmezca javna poslopja? — Univ« Ljubljana. 1. decembra 19-tl. Povedali smo že, koliko skrbi je z določitvijo primernega pro3lora za novi magistrat. Tcda najti bo ireba prostor še za šievilna javna poslopja, kar ni lahka na-lega regulatorjev Ljubljane. V mestu je s.cer še mnogo nezazidan h zemljišč, toda vsako zemljibče ni primerno za javno poslopje, bodisi ker je pretesno ali ker kraj ni dovolj primeren iz drugih raziogcv. Pri izbiri prostora za javna poslopja se morajo namreč ozirati na sistem zazidave posameznih mestnih okoiišev, na regulacijo cest in trgov v prihodnosti, na prometne razmere, lego. arhitektonske zahteve itd. Brez pomena pa seveda ni. kje že stoje zdaj poslopja, ki služijo istemu namenu. Včasih se moramo vprašati, ali bi kazalo stara javna poslopja podredi ali razširiti ali pa tudi vključiti v okvir novih poslopij. Razumljivo je. da je treba posebej obravnavati vprašanje vsakega novega javnega pcolopja- Nova vseučiliška poslopja Izdelovalci osnutkov za regulacijski načrt Ljubljane so morali posvetiti posebno skrb tudi vprašanju prostorov za posamezna javna poslopja. Ni bilo lahko odgovoriti na vprašanje, kje naj bodo nova vseučiliška poslopja, odnosno, ali naj vseučilišče sploh še ostane, kjer je. ali pa bi naj zanj izbrali kje drugje primernejši pro-tor. Zamisli, kakšno naj bo naše vseučilišče na zunaj, po svojih poslopjih in po razdelitvi na posamezne vseučiliške zavode, je bilo že prejšnje čase več. Pri tem je pa treba ločiti prizadevanja za izpopolnitev naše univerze v dve smeri: posamezni predstojniki vseučiliških zavodov so si prizadevali, da bi dobili njihovi zavodi primerne prostore, nova poslopja, ne glede na celotno izpopolnitev vseučilišča; javni delavci in arhitekti so pa tudi reševali vprašanje, kakšna naj bodo vsa vse-učiliška poslopja ter kje naj bo vseučilišče, odnosno »vseučiliško mesto*. Zdi se, da bi ze1o težko zdrtižili vsa vseučiliška poslopja in da bi za tako velika stavbna de!a najbrž ne bilo nikdar dovolj denarja. Tako ne moremo računati s tem, da bi bila vsa vseučiliška po-lopja kdaj razvrščena ob sedanjem glavnem poslopju. Okolica je vsa zazidana. Pač pa je mogoče izpopolniti vseučilišče z nekaterimi novimi poslopji ob Vegovi ulici, če podro blok starih hiš vzdolž Gosposke in Vegove ulice, med Petemelovo in Turjaško ulico. Seveda pa na tako tesnem prostoru ni mogoče spraviti pod streho vseh vseučiliških oddelkov. Da razkropljenost ne bo še večja Da vsa vseučiliška poslopja ne bodo še bolj razkropljena — zdaj leže narazen po pol kilometra in v posameznih primerih še več. n. pr. prostori medicinske fakultete cb splošni bolnici — predlagata projektanta osnutka za regulacijski načrt pod geslom »Emona 2000« (ing. H. Pajer in ing. S. Murko) vsaj njih združitev med sedanjim glavnim poslopjem in Cojzovo cesto in za univerzo naj bi rezervirali še zemljišča na severni strani Aškerčeve ulice med Emonsko cesto in Gorupovo ulico. Tako bi bila dosežena vsaj rahla zveza s poslopji tehmške fakultete. V ta namen bi bilo treba predvsem podreti blok starih hiš med osrednjim vseučiliškim poslopjem 5n vseučiliško knjižnico. Razumljivo je pa, da bi že to delo zahtevalo velike stroške, kajti če že sama poslopja, ki stoje tu, niso mnogo vredna, so drage vsaj parcele. Ob Go?po?ki ulici stoje h;še izven stavbne črte. tako da bi morali ulico razširiti in bi bila seveda zmanjšana zazidana ploskev. Na tem prostoru je tudi glasbeni konzervatorij in zanj bi morali najti nekje drugje prostor; to se pravi, da bi bilo treba sezidati še eno javno poslopje. Vseučilišče do Krakovega Za vseučilišče bi naj rezervirali tudi križevniški vrt in blok med Cojzovo cesto, ljudsko šolo na Grabnu in novo ulico čez Krakovo. Kakor rečeno, bi naj bilo namenjeno za vseučiliška poslopja tudi zemljišče ob Aškerčevi ulici, med Gorupovo ulico in Emonsko cesto. Tako bi univerza segala od središča mesta skoraj do Trnovega. Na tem precej velikem prostoru bi se lahko zvrstila najbrž vsa nova vseučiliška poslopja, kolikor jih je pač potrebnih. Težko bi našli kakšno drugo rešitev, ki bi ustrezala bolj, če hočemo, da univerza ostane kjer je, odnosno, kjer se je začela razvijati. Nedvomno ne bodo iskali več drugega kraja za poslopja tehnične fakultete, ko je sezidanih že toliko novih poslopij ob Aškerčevi ulici. Prav tako ne kaže. da bi se izselili iz osrednjega vse- redi mesta? £• precej dobro služi svojemu namenu in novo tako veliko poslopje bi bilo zelo drago. Vseučilišče v Tivoliju Nekateri so predlagali že nekajkrat, naj bi bilo vseučilišče v Tivoliju, bodisi vsi njegovi oddelki ali vsaj nekateri (n. pr. botanični institut). Vseučiliška poslopja bi se zvrstila ob Cekinovem gradu, kjer bi bilo menda res dovolj prostora za ta namen. Ta kraj bi imel še nekatere posebne prednosti, ker je v območju gozda in parkov, oddaljen od mestnega hrupa, a vendar blizu središča mesta. Ce bi zidali v Tivoliju, bi sicer kršili načelo, da mora ostati Tivoli rszazidan. Pomisleki bi pa bili predvsem z~radi tega. ker bi bila preselitev vseuč'1;5£ri v Tivoli najbrž najdražja, rls-ti še. če b: naj univerza dobila vsa po-rVn;3 rov. "'olikor ima poslopij že zdaj bi j:h na:brž ne mogli nreou-titi proti primerni odškodnini v kakšne druge namene. Vprašanje stroškov je pa pri takšnih odločitvah navadno glavno. Novo poslopje konservatorija Sedanje poslopje konservatorija nedvomno ni idealno, vendar služi zadovoljivo svojemu namenu. Prej ali slej bodo pa kljub temu morali misliti na zidanje novega poslopja, dovolj prostornega, z vsemi potrebnimi dvoranami in učilnicami ter zlasti s primerno koncertno dvorano. Projektanta, ki predlagata, naj bi porabili zemljišče med osrednjim vseučiliškim poslopjem in poslopjem knjižnice za univerzo, pravita, da bi bilo umestno poslopje konservatorija sezidati na nasprotni strani Vegove ulice, kjer so zemljišča slabo izrabljena. Poslooje bi stalo nekoliko umaknjeno, da bi bil pred nj:m park, podobno kakor zdaj pred hišo Glasbene matice. V ta park bi prestavili spomenike skladateljev. Prihodnjič se bomo pogovorili še o drugih javnih poslopjih v Ljubljani, kje bi naj stala in kamera še potrebujemo orosfcep za tekoči teden od t. do 7- decembra 1941 — Tranziti planetov s Soncem ob rojstva Ljubljana, 1 .decembra. Rojeni med 22. januarjem ln 19. februarjem v Vodnarju: Vsi, ki so rojeni pred 14. februarjem, lahko računajo na znatno zboljšanje zaradi ugodnih aspektov, kar petih planetov. Obetajo se jim nepričakovane dobrote in trdno zdravje. Vsi ostali pa bodo še pod pritiskom neugodnega Urana in Saturna. Rojeni med 20. februarjem in 20. marcem v Ribah: Sreča se izmika in manj je izgledov za uspehe. Mešanica raznih aspektov obeta pasivno bilanco. Potrebna je predvsem vera in trezen preudarek. Rojeni med 21. marcem In 20. aprilom v Ovnu: Znatno zboljšanje za vse, kakor v napovedi za rojene v Vodnarju, kritični Mars pa nagiba k nezgodam in prepirom. Rojeni med 21. aprilom in 21. majem v Biku: Ta teden ste med tistimi, ki »e razburjajo in jeze brez haska, ter odidejo praznih rok. Rojeni med 22. majem in 21. junijem v Dvojčkih: Mnogo razburjanja brez izgledov na uspeh. Precej ogroženo je tudi zdravje. Mars pa vam nudi pomoč v pravdah. Rojeni med 22. junijem In 21. julijem t Raku: Kaže nekoliko bolje kot prejšnji teden, vendar bi imela sleherna brezbrižnost hude posledice. Rojeni med 22. julijem in 23. avgustom v Levu: Slabe posledice neugodnih vplivov iz prejšnjih mesecev polagoma Izginjajo. Smete upati na uspehe v vs^danjih zadevah. V družabnem življenju še vedno nagaja Venera. Po 7. decembru bo kritičen vpliv Venere še bolj občuten, kar bodo čutili posebno rojeni v prvih in zadnjih dneh znamenja. Rojeni med 24. avgustom In 23. septembrom v Devici: Ostanite budno na straži, sreča se je odtujila, jasnost spoznanj? popušča, kajti vsi planeti so v neugodnam položaju. Vztrajajte kljub temu in delajte, mnogi bodo vendarle v svojih prizadevanjih uspeli. Rojeni med 24. septembrom in 23. oktobrom v Tehtnici: Venera, ki vam je v preteklem mesecu postavila toliko ugank, vam je spet naklonjena in vas vodi v primerno družbo, r.azen Marsa, ki ogroža zdravje in mirno sožitje z drugimi, so vam drugi planeti večinoma dobri. Rojeni med 24. oktobrom ln 23. novembrom v škorpijonu: Rojeni v sredini znamenja hodijo po varni, ograjeni poti, rojeni v oktobru in po 13. novembru pa morajo premagati razne težave. * Rojeni med 24. novembrom in 22. decembrom v Kozorogu: Držite se poštenih in sposobnih vodnikov v varnih čolnih, kajti morate preko divje reke. B. K. Predpisi za proizvedejo lesa in izvoz drv Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja glede na svoje naredbe z dne 7. junija 1941-XIX št. 39 o predpisih za proizvodnjo in prodajo rastlinskega kuriva v Ljubljanski pokrajini, z dne 28. junija 1941-XIX št. 53 o predpisih za proizvodnjo in prodajo celuloznega lesa in z dne 17. septembra 1941-XIX št 103 o predpisih za izvoz lesa, na podstavi kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291 in smatrajoč za potrebno, izdati nove predpise ter preurediti in poenotiti že izdane predpise glede ureditve lesne proizvodnje in izvoza drv in lesnega oglja: Splošne določbe za proizvodnjo lesa CL 1. Vsak lastnik gozda v Ljubljanski pokrajini je dolžan proizvajati kar največ lesa. Cl. 2. Gozdovi, ki so po veljajočih gozdnih predpisih zreli za sečnjo, se morajo izkoristiti po lastnikih samih ali po podjetnikih v času in ob pogojih, ki jih določi Visoki komisariat po poveljništvu ljubljanske kohorte državne gozdne milice. - Cl. 3. Določbe prednjega člena se uporabljajo tudi na posamič rastoča drevesa in na drevesne skupine zunaj gozda, izvzemši drevesa vzdolž javnih cest. CL 4. Lastniki gozdov smejo te izkoriščati intenzivno po vseh pravilih gozdarstva, z izseko že dozorele glavnine, pri čemer morajo upoštevati v gozdu že vzniki o podrast. Ne glede na obseg gozda je odpravljena obveznost predhodne dovolitve za sečnjo. Cl. 5. Za gozdne enote, za katere obstoji gospodarski načrt sečnje, ki je bil redno odobren, se mora opraviti v gozdarskem učiliškega poslopja ter ga prepustili kak- | letu 1. novembra 1941-XX do 31. oktobra šnemu drugemu namenu, ker vendar 1942-XXI izkoriščanje v podvojenem ob-kljub vsem svojim pomanjkljivostim zdaj * segu, tako da se izrabi sečnja tudi v od- sekih, ki so določeni za izkoriščanje v gozdarskem letu 1942-XXI do 1943-XXII. CL 6. Vsak gozdni lastnik mora hkratu s sečnjo opraviti tudi čiščenje, redčenje in kleščenje gozda. CL 7. Ce bi se izkoriščanje v določenih rokih ne izvedlo ali bi se izvedlo drugače nego je določeno, odvzame po opozo-ritvi lastnika po državni gozdni milici ravnateljstvo državnih gozdov Visokega komisariata gozdno ploščino in si pridrži, izkoristiti jo neposredno ali pa po podjetju, ki ga določi samo. Odvzemna cena se določi brez pritožbene pravice na podstavi tržne cene dobljenih proizvodov z odbitkom vseh stroškov izkoriščeni a in prevoza. Zoper proizvajalce, ki ne izpolnijo dolžnosti izkoriščanja, se izreče kazen od 10°/o do 60Vt odvzemne cene. Cl. 8. Da se zagotovi redna oskrba z lesom in lesnim ogljem glede na potrebe pokrajine in potrebe izvoza, morajo lastniki posekanega lesa (v kar se šteje tudi izdelano oglje) in lastniki pomožnih sredstev, ki so potrebna za predelavo, prevoz in oddajo lesa, ta izkoristiti ob pogojih, ki jih določi Visoki komisariat po poveljništvu ljubljanske kohorte državne gozdne milice. Ce se lastnik ne ravna po teh predpisih ali če se pokaže potreba, lahko odvzame po opozaritvi prizadetih po državni gozdni milici gozdno ravnateljstvo že posekani les (v kar se šteje tudi izdelano oglje) ter proizvajalna in prevozna sredstva potrebna za čim boljše izkoriščanje lesa. Odvzemna cena se določi brez pritožbene pravice na podstavi tržne cene ali cene, določene v uradnih cenikih, z odbitkom vseh nastalih stroškov. Zoper zamudnike se izreče kazen od 10% do 60°/o odvzemne cene. CL 9. Gozdni lastniki morajo ob začet- | žavna gozdna milica in ravnateljstvo dr-ku gozdarskega leta, vendar ne kasneje ' žavnih gozdov. od 15. novembra vsakega leta, prijaviti svoji občini vse množine lesa, ki jih imajo na dan 1. novembra vsakega leta m količine lesa. ki jih morajo po določbah člena 1. proizvesti v novem gozdarskem letu. Količine lesa se morajo ločiti v drva in celulozni les, les za oglje in les za obdelavo. Občine morajo poslati Visokemu komisariatu. poveljništvu državne gozdne milice, najkasneje do vštetega 30. novembra povzetek vseh prijav. Za tekoče gozdarsko leto se merajo vložiti prijave pri občinah do vštetega 15. deeembra 1941-XX, ki jih morajo odpos!~ti do všiciega 31. decembra 1941-XX. Posebne določbe za rastlinsko kurivo CL 10. Po pokritju potreb Ljubljanske pokrajine uravnava trgovino z rastlinskim kurivom (drvmi. celuToznim lesom in ogljem) v celoti Visoki komisariat, ki opravlja te posle po podrejenem ravnateljstvu državnih gozdov ob sodelovanju in pa navodilih, ki jih izda poveljništvo kohorte državne gozdne milice v Ljubljani. Zaradi Cl. 12. O svojem poslovanju pri izvajanju teh odredb mora ravnateljstvo državnih gozdov voditi posebno upravno računovodstvo. Cl. 13. Da bi se č'm bolj pospešila proizvodnja lesr.cga erbija in drv, bo dovoljevalo ravnateljstvo državn h gozdov pn^ izvajalcem, ki so se pravilno zavezali rti so dejansko dosegli določene količine, nagrado, ki se degoveri s pogodbo Cl. 14. Proizvajalci drv in lesne?-1 oglja morajo na 1. in 15. dan vsakega meseca pismeno sporeč'li Visokemu konv-r.ria.tu (poveljr>'šivu 1-rhcr'e gozdne milice) količino cg] 'a r i: drv. Id ?o jo pro;zvedl;. ko-lično. k! so jo ocHali v potrošnjo v tem polme~ečju in k^lč^o. ki jo še imajo. Cl. 15. Celotna ure1ifev. omenjena v členu 10.. ki je že uveljavljena za lesno oglie, velja za drva od 24. oktobra t. 1. dalje. Ka^cnr* e določbe ■ Cl. 16. Kršitelji doiečb te naredbe se krznu jej o v denarju od L. 1000 do 10.000. v hujŠfh primer:h pa z zaporom do šestih tega sta proizvajalcem in trgovcem prepo- | mesecev. Polc« tega *e sme odrediti tudi vedana izvoz in izvozna prodaja rastlinskega kuriva. Na zahtevo državne gozdne milice morajo odstopiti ravnateljstvu državnih gozdov presežke svoje proizvodnje nad potrebo pokrajine po ceni in ob pogojih, ki jih določi Visoki komisariat. Cl. 11. 2elezniŠka uprava in prevozna zaplemba blaga in odvzeti obrtna ali trgovska pravica. Cl. 17. Z dnem uveljavitve te naredbe so razveljavljene naredbe z dne 7. junija 1941-X1X št. 39. 28. iunMa 1941-XTX št 53 Jn 17. seotembra 1941-XTX št. 103. Cl. 18. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljub- podjetja ne smejo prevzeti rastlinskega kuriva za odpravo iz Ljubljanske pokra- J ijansko pokra i ino. jine, če nima interesent potrdila o izvoru, j Ljubljar-v 26. oovembro ki ga izda carinarnica in ga vidirata dr- I 1P4!-XX. Visoki komisar Emilio Grazioli Vso N€me* 1< Mnogo dobrega lahko stori en sam človek, ce iznajdljiv in po&jetcn Pred 25 leti, sredi prve svetovne vojne, | stot:soče parov čevljev, za katere so se je ena sama nemška žena tako rekoč obula vso Nemčijo. Ta dobrotnica se je pisala Piautz in živela je v mestu Karlsruhe, kjer je ustanovila organizacijo samopomoči za preskrbo obutve. Iz malih začetkov se je ta organizacija kmalu razširila na vso Nemčijo. Podjetna žena je začela svoje važno delo s skromno Čevljarsko delavnico za popravilo čevljev. V nji je bilo zaposlenih nekaj vojakov oblačilnega urada in nekaj vojnih ujetnikov. Potem je podjetna žena organizirala široko zasnovano zbiralnico razne stare šare in izdala je celo letak ter priredila naposled več potujočih tečajev, na katerih je razlagala prebivalstvu na podlagi svojih izkušenj pomen zbiranja raznih odpadkov. V mnogih velikih mestih je priredila razstave in tečaje, na katerih je opozarjala prebivalstvo, da si mora v prvi vrsti samo pomagati, da ne bo preveč čutilo pomanjkanja obutve. Za njeno delo se je začela zanimati tudi badenska nadvojvodinja in nemška ženska zveza. V obeh je našla iznajdljiva žena izdatno oporo. Kmalu je imela Nemčija na morali ljudje zahvaliti tej ženi in njenim učenkam. Nepregledna je bila vrsta siro-mašnejšili ljudi, katerim je pomagala prebroditi najhujše Čase. Kaj pomeni to, spoznamo šele, če vemo, kako hudo je bilo takrat v Nemčji pomanjkanje prav v obutvi. Usnja so dobivali ljudje zelo malo. V juliju 1917 je 'mela Nemčija 1600 čevljarskih delavnic in že v avgustu istega leta je moralo 1440 teh delavnic ustaviti delo. Ljudje so si morali pomagati z lesenmi podplati in raznimi drugimi nadomestki. Mnogi so pa nosili sandale ali pa so morali hoditi kar bosi. Po velikih nemških mestih bosi ljudje n so bili nobena izjema. Zato ni čuda, da je našla praktična in podjetna žena povsod toliko razumevanja in navdušenja za svojo akcijo. Sadovi njenega prizadevanja so se poznali še po vojni, saj so mogli šele 15. septembra 1920 ukiniti državni urad za preskrbo z obutvijo. Mnogi ljudje se še zdaj s hvaležnostjo spominjajo žene, ki so J ji morali biti hvaležni, da so bili med prvo j svetovno vojno vsaj za silo preskrbljeni z obutvijo. in nikotin Profesor Wintz iz Erlangena je proučeval učinek kaje na ženski organizem. Nikotin škoduje organizmu zelo različno in v mnogih pogledih. Njegov učinek je odvisen od telesne konstitucije in seveda tudi od količine. Najhujša so kronična za-strupljenja, ki se v svojih učinkih stopnjujejo zelo počasi, ženski škoduje kaja najbolj med puberteto, nosečnostjo in klimakterijem. Značilni znaki strastnih kadilk so nagubana mahedrava koža. pcpclncsto bleda barva in zgodnja ostarelost. Nešteti primeri pričajo, da je naraščajoča sterilnost mladih žen deloma posledica kaje. Pri ženskah škoduje nikotin zlasti ledvicam. Kadilke imajo težji klimakterij kakor ženske, ki r.e kade. Razne motnje med klimakterijem se pri kadilkah večinoma zavlečejo in so tudi težje. Napačno je v takih primerih govoriti o navadni nervoznosti. Posebno ] tovarno je govoriti o neškodljivosti zmerne kaje. Na drugi strani se pa ženska težje odvadi kaditi kakor moški in pri njej je združeno to tudi z večjimi motnjami v organizmu. Antotrenno del Fezzan Tako se imenuje potujoča italijanska bolnica v severni Afriki, ena najzanimivejših socialno-higiensldh ustanov. Njen namen je deloma nuditi pomoč bolnim in siromašnim ljudem v puščavi — na ogromnem ozemlju Fezzan a je samo 5 zdravnikov — poleg tega pa ugotavljati tudi v najbolj oddaljenih krajih puščave zdrav- stveno stanje redko naseljenih prebivalcev ter širiti med njimi smisel za zdravje. Autotreno sanitario obstoja iz ""štirih belih avtomobilov. S seboj vozi zalogo bencina in olja, kirurgične instrumente, steri-lizator in velike količine gaze ter vate za prevezovanje. Lekarna je dobro preskrbljena z najpotrebnejšimi in najboljšimi zdravili. Na razpolago je laboratorij, ambula-torij, stanovanja, štirih zdravnikov in strežnic ter veliko skladišče pomožnih sredstev. Od daleč prihajajo domačini na policijske ali vojaške stanice, ker so vedno že v naprej opozorjeni na prihod zdravnikov bodisi po policiji ali vojakih na motociklih. Specialist za očesne bolezni ima največ dela, kajti nad polovica domačinov prihaja z očesnimi boleznimi. Trahom je med Arabci še bolj razširjen kakor med zamorci. Zelo redka je pa v Fczzanu tuberkuloza. Precej so razširjene bolezni srca in ledvic, pa tudi malarija, po kateri napade večino bolnikov kronični črevesni katar. Hsša is £teik!erc opzlze Steklo spada med najmodernejši gradbeni material. Ni pa še bilo primera, da bi izgradili hišo iz steklene opeke, kakor se je to zgodilo v Toledu v Združenih državah. Steklena opeko so pobarvali, da bi ne bila prozorna, obenem so pa dosegli s tem, učinkovite efekte v strukturi. Steklenih opek niso spojili z malto, temveč so jih na poseben načfn zvarili. Steklo je znano kot slab prevodnik toplote in zato bo steklena hiša posebno dobrodošla po zimi ker ne bo težko segreti sob v nji. Inseržraj v „Slov. PJnradu" 89 DEMANT« Roman. — Da, prav pravite. Ali pa vama ni bilo težko zapustiti Anglije? — Seveda je nama bilo. Toda čez nekaj let se vrneva. — Ali sta zdaj namenjena v Indijo? — Ne, na Madagaskar. — Kako sta pa mogla priti na to misel ? — Vidiš, — je dejala Pickmannova in se očitajoče ozrla na svojega moža. — Colombo se strinja z menoj. Tudi njemu se zdi čudno, da se seliva na Madagaskar, v deželo divjakov. — Imam svoje razloge, da se selim na Madagaskar, — je ugovarjal Pickmann suho. — To je krasen otok, podnebje na njem je zelo zdravo. — Hm, — sem z^mrmral. — Ali poznate Madagaskar? — Oh, zelo dobro, — sem se zlagal. — Ah, zares, — je vzkliknila Pickmannova. — Povejte nam kaj o njem, dragi Colombček. — Rade volje, toda bojim se, da vama pokvarim Iluzije. — To nič ne de. Kar pripovedujte. — No, torej. Madagaskar po mojem mnenja nikakor ni obljubljena dežela za bogataše, kakršna sta vidva, za ljudi, ki hočejo uživati življenje. Podnebje je tam zelo ostro, ozračje je polno moskitov, ki njihov pik povzroča tropično mrzlico, pa tudi prebivalci otoka niso gostoljubni To so nezaupljivi ljudje, tujce sovražijo in za nje si izmišljujejo najrazličnejše muke. Da omenim samo en primer. Pred petimi leti sem bil v Majungi ... — Kako čudno! — je vzkliknila Pickmannova. — Tudi midva sva namenjena v Majungo. Otožno sem povesil glavo in nadaljeval: — Da, bil sem v Majungi. Ladja, s katero sem se peljal, se je morala ustaviti v tem pristanišču, ker se ji je bil pokvaril stroj. Ker bi morala trajati popravila najmanj štirinajst dni, sem dobil z drugimi člani posadke dovoljenje izkrcati se sa stanovati v hotelu. Ah, hoteli v Majungi! Toda to še ni nič. Pomislite, komaj sem se izkrcal, sem opazil, da mi sledita dva detektiva, ki sta me pozneje aretirala in zahtevala, naj se legitimiram. Pokazal sem svoje dokumente, misleč, da so s tem formalnosti opravljene. Toda ne, to je bil šele začetek. Odvedla sta me na policijo in tam so me preiskali. Zaman sem ugovarjal in trdil, da sem član posadke >Quickly«. Na policiji niso hoteli o tem ničesar slišati. Trdili so, da sem sumljiv potepuh, ki je prišel v Majungo, da bi se umaknil roki pravice v svoji domovini. Zaprt sem bil dva dni in če bi ne bil posredoval angleški konzul, bi še zdaj plesnil v madagaskarskih ječah. Sicer pa nisem sam, ki se mi je pripetila taka neprijetnost Neki drugi član naše posadke, tudi Anglež, je bil prav tako aretiran in zaprt teden dni. Ah, nikar mi ne govorite o Madagaskarju! Tam so ljudje nezaupljivi Zadostuje, da je človek Anglež, pa postane takoj sumljiv. Vzrok je v tem, da se na Madagaskarju križajo verski interesi. Katoličani in protestanti so si neprestano v laseh. Ce pride na potniški parnik. O tem se bosta prepričala, ko se izkrcamo. Pickmanna so te besede zbegale in videl sem, da je njegova žena prebledela. Moj sum se je vedno Madagaskar Anglež, ima takoj proti sebi vse on- ( bolj utrjeval. To sta bila zločinca, ki t dotne katoliške duhovnike, ki hočejo s tem delati ovire prot es tan t ovskim pastorjem. Ta čas, ko sem pravil te izmišljotine, sem dobro opazoval zakonca Pickmann in videl sem, kako se speljati policijo na napačno sled. Pri tem sta bila dokaj nerodna. — Res ni bilo treba plačati toliko denarja za to prokleto jadrnico! — je vzkliknila Pickmannova, ki njuna obraza izpremmjata. Zabrenkal sem bil na loh ^ znala jezika za zobmi pravo struno. Jasno je bilo da jimanič tajne diši, _ m Di smel vprašati, za koliko sta najela to seznamti se s pravico. Najbrž sta bila zločinca m | ]adl07_ sem vnra^al nista slutila, da je prijatelj Colombo, ki je vedel toliko povedati o Madagaskarju, čeprav nikoli ni bil tam, v resnici njun tovariš. ■— No, katero deželo bi mi pa priporočili? — je vprašal Pickmann. — Bogme, tega pa res ne vem, — sem odgovoril. — To je odvisno od vas. Iz tega, da ste najeli jadrnico, sklepam, da bi radi potovali po tujih krajih. — Da, — je pritrdila Pickmannova jezno. — Govorimo o jadrnici O, kako dolgočasno je to! — Zakaj sta pa najela to ladjo, če sta bila sama? Saj bi se bila lahko odpeljala s potniškim pamikom. kjer bi imela krasne kabine in izborno hrano. Videl sem, da te besede zakoncema Pickmann niso bile prijetne. J — Hotela sva biti sama, — je odgovoril mož. — Hotela sva izogniti se formalnostim. — Za nezaslišano ceno, gospod. Gotovo mi ne boste verjeli. — Pet tisoč funtov? — Kaj pet tisoč! Petnajst tisoč, gospod! — Da, petnajst tisoč ... za dva meseca. — To je res malo predrago. — Da, moj mož se je dal pošteno opehariti Če bi bila za ta denar vsaj rešena vseh carinskih in policijskih formalnosti___ — S tem nikar nc računajta. — Kaj pa, če bi se izkrcala v majhnem pristanišču ? — Tam bi vaju še bolj nadlegovali. Nastala je tišina. Cez nekaj časa je dejal Pickmann: — Cujte, Colombo... Zdi se mi, da ste dober človek. Lahko bi se bili prepričali, da sva vaša pri- — V tem primeru sta slabo računala, kajti jadr- jatelja, saj sva vedno prijateljsko ravnala z vami. niča je podrvžena Številnejšim formalnostim, kakor 1 — Hvaležen sem vama za to, — sem odgovoril. Urejuje: Josip SupaaOe — Sa Narodno Fran Jeran — Sa lnseratm del usta: Oton Curistot — Vsi v Ljubljani