Sfev. 239.	T LJubljani, v sredo, 18. oktobra 1911.	LetO XXXIX.
== Velja po pošti:
Za oelo leto naprej . K 28*—
za Nemčijo celoletno „ 29'—
» • n za en meseo „ . „ 2'—
V opravi prejeman meseSno K 1*90
MB m	^H^B Ef j/1 BB 1EJL V ol^n ^tt^B l^stolpn.petltTr«ta(72mm):
s B b« B B f Al ^^ B^ s«.-
SLOVENEC
Inseratl:
u trikrat ..... 10
za ostalo inozemstvo ^^^	^B	B	M	^B ^B	■BH^Hfl	■■HA	^B	" nikrat primaren pcpoat.
V Ljubljani na	B	* B	■	BB	B I	^^^^	H	PoslanolnrekLnotice:
V	B	m B	■	BB	BB	BB ^H	H	H	aaoatolpna peUtrort« (72 mm)
^ B	■	1 ■	B	Wm	B . H B	B	B	30 Tlnarl8T-
za četrt leta „ . „ 8-—
■ Izhaja: sasas
nit dan, Imnil aedelje U praznike, ob S. vi popoldne.
e~r Urednifitvo ]e v Kopitarjevi nliol Stav. 6/DL Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma sa na — sprejemajo. — Uredniškega telefona itev. 74. =		P	olitičen list za slovenski narod	a	Opremiš tro |e v Kopitarjevi nliol Stav. 8. -za Avstr. poštne hran. račnn it 24.797. Ograke poštne hran. račnn St 26.511. — Upravnlškega telefona št 188.
Današnja številka obsega 8 strani.
Državni zbor.
Dunaj, 17. oktobra.
Draginjska razprava.
Dne 5. oktobra so pričeli in danes šele končali prvo branje raznih predlogov proti draginji. To jasno dokazuje, da ravno tisti izrabljajo sedanjo draginjo v svoje strankarske namene, ki najbolj kriče o draginji. Za te demagoge je draginja le voda na njihove mline. Čim več vode, tem hitreje me-Ijejo njihova kolesa. Višek hinavščine pa je dejstvo, da ti »prijatelji ljudstva« dosledno glasujejo proti proračunu in vsakemu predlogu, ki zahteva potrebno pokritje za nove izdatke. To stališče je seveda najugodnejše nasproti javnosti in volilcem. Na eni strani se dobri-kajo državnim uslužbencem, katerim milostno zagotavljajo višje plače, na drugi strani pa si zavarujejo hrbte nasproti davkoplačevalcem, češ, saj smo glasovali proti novim in višjim davkom. Ako to ni največji politični »švindelj«, potem je tudi Nikola Nje-guš vse časti in odlikovanja vreden mož. V tacih razmerah mora človek imeti res veliko poguma, ako hoče govoriti resnico in zastopati pravico...
Govorila sta danes glavna govornika, nemški agrarec S e i d 1 in socialni demokrat R e s e 1. Povedala nista prav nič novega. Po običajnih stvarnih popravkih je predsednik dr. Sylvester od-kazal predloge draginjskemu odseku, ki ima nalog, da v štirinajstih dneh predloži zbornici svoje nasvete proti draginji. Radovedni smo, kaj bodo skuhali in zvarili draginjski čarovniki. Skoraj gotovo bodo na j prvo izvolili pododsek. Kako bedasti so šc razni ljudje, tudi inteligentje, dokazuje tale, slučaj. Te dni mi je inače izobražen človek v vlaku dokazoval, kako lahko je mogoče pregnati vso draginjo. Država naj napravi za milijardo papirnatega denarja, kar bi ne provzročilo mnogo stroškov za papir in tisek, in naj ga razmerno razdeli med stradajoče prebivalstvo, državne uslužbence itd. S tem bi bila draginja, premagana! Ker skoraj gotovo ta moderni Kolumb ne bode čital teh vrstic, zato mu ne morem svetovati, naj dobi patent za svojo — neumnost. Sodim pa, da ta čudak ni osamljen med proroki. Oxenstierna, še vedno so resnične tvoje besede . . .
Dr. šusteršič in uradniške plače.
^ Vlada je pretekli teden predložila načrt zakona, s katerim naj bi se državnim uslužbencem vsled draginje plače zvišale za okroglo 33 milijonov. Obenem pa zahteva vlada, da se za enako svoto zvišajo železniški tarifi, osebna dohodarina itd. In hitro so prišli tekmeci za »ljudsko hvalo in popularnost« ter zahtevali, naj se vse te vladne predloge brez prvega branja od-kažejo odseku. Načeloma bi tej zahtevi ne mogli in ne hoteli ugovarjati. Ako !pa se je doslej skoraj o vsaki najmanjši vladni predlogi vršila razprava v prvem branju, ne moremo razumeti, zakaj bi sc o teh velevažnih vladnih načrtih v parlamentu ne izrekla resna beseda. In s tega načelnega stališča je minoli teden dr. Korošec v imenu slo-vensko-hrvatskega kluba zahteval v zboru načelnikov, da se vrši prvo branje teh vladnih predlog.
Danes je dr. šusteršič. obširneje utemeljil to stališče ter med živahnim pritrjevanjem izvajal:
Ako sc skoraj o vsaki tudi malenkostni vladni predlogi vrši razprava tudi v prvem branju, je pač naravno, da tudi o tako važnih načrtih zakonov označimo svoje stališče jasno in odkrito, kakor je dolžnost resnih ljudskih zastopnikov. S tem sc stvar ne bode prav nič zavlekla; ako kratko povemo svoje mnenje, morejo se vse predloge šc danes odkazaii od sekti.
^Avstrijski parlament je zadnja leta že večprat uravnaval uradn. plače,
uravnal pa jih še vedno ni. Vse uravnave so bile le krpanje — circulus vi-tiosus. In uspehi? Vedno večja nezadovoljnost državnih uslužbencev in že strahovito rastoči letni izdatki. Leta 1894 so znašale plače državnih uslužbencev 222,923.000 K, deset let pozneje že 392,726.000; lani 562,328.000 in tekoče leto 586,611.000 K. Tem izdatkom pa moramo še prišteti 120 milijonov za uradniške pokojnine. In prepričani smo, če dovolimo za uradnike še več, nego predlaga vlada, da s tem ne bode odpravljena draginja. Z vsako regulacijo uradniških plač so so podražila stanovanja, živila in sploh vse potrebščine.
Velika hiba vladnega načrta pa je, da izključuje razne vrste v državnih podjetjih zaposlenih delavcev in uslužbencev najnižje kategorije, ki res stradajo in so v prvi vrsti opravičeni, da se jim zvišajo plače. (Burno pritrjevanje.) Vladna predloga ne pozna prožnih delavcev pri državnih železnicah; izključeni so gozdni, rudniški, salin-ski, tobačni in cestni delavci, pozabljeni so pomožni sluge. Na drugi strani pa se vlada ozira celo na uradnike šestega plačilnega razreda. (Živahno pritrjevanje.)
Na ta način se ne sme reševati to vprašanje, ako hočemo res istim pomagati, ki najhuje čutijo draginjo. Mi bi sploh ne ugovarjali potrebnemu zvišanju uradniških plač, ko bi državna uprava od tega imela, količkaj koristi. Državna uprava pa je še slabša, nego je bila. Nekateri uradi, osobito pri osrednji vladi, so prenapolnjeni. (Živahno pritrjevanje.) Od leta 1894, torej v šestnajstih letih, se je število državnih uradnikov pomnožilo kar za 50 odstotkov. (Klici: Čujte! Čujte!) Imamo mnogo vestnih in marljivih uradnikov, so pa tudi taki, ki tratijo čas in ne vi še svojih dolžnosti. Ali ni smešno, da se je n. pr. petnajst uradnikov bavilo z vprašanjem, ali naj žena vratarjeva snaži v nekem uradu ali naj se nastavi posebna ženska. (Splošen smeh.) Izvoljena je pač že komisija, ki naj se peča z reformo državne uprave; tudi stroški za to komisijo so že v državnem proračunu, toda na reformo državne uprave bodemo še dolgo čakali. (Živahno pritrjevanje.) Ta komisija je sploh odveč. Vsak načelnik svojega urada mora dobro vedeti, kako naj se boljše izrabi čas. V prvi vrsti je potrebna decentralizacija državne uprave in pa število državnih uslužbencev se mora sčasom znižati. Manj uradnikov, pa boljše plače! (Burno pritrjevanje.) Dajmo uradnikom, kar je najpotrebnejše, to je službena pragmatika in časovni avanzma. Potem bodo uradniki zado-voljnejši in njihovo delo bode uspešnejše. Zato moramo obsojati način, kako dandanes nekateri državni uradniki kršijo disciplino. To jc že prava anarhija v državni upravi, ki državo tira do poloma. Ako bi zasebni podjetniki tako gospodarili, pridejo vsi na kant. (Burno pritrjevanje.) Ko je državni zbor dovolil 6 milijonov za povzdigo živinoreje, in sicer le do leta 1917, kričali so mnogi vsevprek: »Glejte, koliko požro naši agrarci! In vendar je in ostane naš kmet največji revež, ki najbolj čuti draginjo. (Živahno pritrjevanje.) Ko pa gre za stalno zvišanje uradniških plač najmanj za 50 milijonov, pa naj bi molčali!
V pokritje teli stroškov pa vlada uporabi najpopularnejše davke. Za zvišanje osebne doliodarine bodo skoraj gotovo glasovale vse stranke. S čim pa bode vlada pokrila stroške socialnega zavarovanja in druge nujne izdatke? Kako hoče vlada deželam odkazati večje dohodke, ako že sedaj izrabi vse popularne davke? Ti davki naj bi bili priprega za tovore nepopularnih davkov, kakor je n. pr. žganjarina, proti kateri socialni demokratje prete z ob-strukcijo. Vlada bi morala izdelati in predložiti celoten finančni program, s katerim bi mogli po potrebi nižjim uradnikom zvišati plače, zvišati -pa
tudi državne podpore deželam in zagotoviti pokritje za razne nujne državne in ljudske potrebščine.
Mi torej zahtevamo celoten finančni program. Plače naj se zvišajo uradnikom nižjih razredov, pomožnim slugam in vsem delavcetm v državnih podjetjih. Vladi pa se naroča, naj hitro izvrši reformo državne uprave in s to reformo tudi predloži definitivno regulacijo uradniških plač. (Burno pritrjevanje. Govorniku čestitajo.)
Ker drugi govorniki niso bili ogla-šeni, je predsednik vse vladne predloge odkazal odseku.
Italijanska pravna fakulteta.
Italijanski poslanci mislijo samo na svojo pravno fakulteto. Postali so že naravnost nadležni. Vsak čas vstane dr. Conci in predlaga, naj vladna predloga glede italijanske pravne fakultete pride na dnevni red. Danes je zopet vstal dr. Conci in predlagal, naj predsednik postavi na dnevni red italijansko vseučiliško vprašanje takoj za prvo razpravo o poslovniku in še pred državnim proračunom, torej kot drugo točko. Nemški radikalec dr. Pollauf pa odločno ugovarja, da to vprašanje sploh pride kedaj v razpravo. Posl. vitez Bilinski predlaga v imenu poljskega kluba, naj pride italijanska pravna fakulteta na vrsto takoj za proračunom.
Za vlado in nemškonarodno zvezo je to vprašanje jako trd in grenak oreh. V nemškonarodni zvezi od zadnjih volitev prevladuje radikalna stru-ja, ki sploh vsem nenemškim narodom odreka srednje in višje narodne šole. Posamezni člani te zveze, n. pr. dr. Er-ler. prete javno, da izstopijo iz zveze, ako glasuje za italijansko pravno fakulteto. Ob tem vprašanju bi se utegnila razbiti nemškonarodna zveza, ki naj bi tvorila jedro bodoče vladne večine. To je tudi razlog, da vlada ne drega. v sršenovo gnezdo. Pa tudi krščanski socialci, ki so se še lani jako ogrevali za italijanske zaveznike in njih razne želje, so sedaj kot polži skrili svoje rožičke.
Naloga slovanskih poslancev, najmanj pa jugoslovanskih ni, da bi za vlado in nemško-narodno zvezo kostanj pobirali iz ognja.. Zato so večinoma glasovali za Concijev predlog, ki je tudi obveljal s 144 glasovi proti 109. To je bila huda klofuta za nemški tabor, posebno pa za one nemške priganjače, ki za, vsako ceno kupujejo italijanske glasove in pošiljajo pozdrave rimskemu županu Natanu. Ivot politi cucki so se stiskali v kote, da skrijejo svojo »sramežljivost« in poparjenosl. Biii so le posamezni »junaki«, ki so ostali v zbornici in glasovali proti Italijanom. Za predlog so glasovali češki, rusinski in jugoslovanski poslanci ter socialni demokratje. Za. naš klub je pri tem formalnem glasovanju važen tudi razlog, cla pride obenem tudi slovensko vseučiliško vprašanje zopet v ospredje.
Dalmatinska železnica.
Danes je v razpravi o nujnem predlogu posl. D u 1 i b i č a in J a r c a glede dalmatinske železnice govoril poslanec dr. B e n k o v i č.
Označil je izjavo železniškega ministra kot zadovoljivo, kolikor se tiče belokranjske železnice in v kolikor je po tej izjavi ogrska vlada opustila načrt, železnice v unski dolini via. Novi. Nato se je obširno bavil z omahljivim stališčem avstrijskih vlad Beck, Bienerth in Gautsch III. glede liške železnice, označil današnjo izjavo železniškega ministra kot nezadostno in skeptično sodil o splošnem zagotovilu, da bode vlada varovala vitalne avstrijske interese; protokolarna, pogodba z dne 8. oktobra 1907 tvori dejansko sestavni del nagodbe; bila je. predložena nagod-benemu odseku. Govornik prijavi sledečo resolucijo:
Zbornica naj sklene, da smatra protokolarno pogodbo z dne 8. oktobra 1907 kot sestavni del nagodbe in poziv-lia vlado, da se tega neomajno drži.
Dalje povdarja vitalni interes štajerske dežele na tej železnici, ki naj bo podaljšanje štajerske vzhodne železnice in razpravlja o stališču merodajnih faktorjev v deželi, posebno graške trgovske in obrtne zbornice ter deželnega zbora (glej sejo z dne 28. decembra 1909); jugovzhodni del Štajerske ima eminenten interes na tej železnici, kar govornik dokaže z raznimi vzgledi. —1 Sklicuje se na deželnega poslanca. Or-niga, ki je v deželnem zboru izjavil, da po zapostavljanju Spodnjega Štajerja sodeč dežela sega samo do Mure in da se radi tega ni čuditi klicu: Proč od Gradca!
Dalje Štajerska potrebuje vzhodne longitudinalne železnice (katere predpogoj je liška železnica) kot riba vode, da se reši monopola južne železnice. Štajerska je tako rekoč dojilka južne železnice, ki v zvezi z ogrsko železnico upravo zavira vsako izpopolnjenje našega. železniškega omrežja, (podaljšanje rogaške železnice do Krapine, zboljšanje prometnih razmer na progi Zagreb-Zidani most, uvedbo brzovlakov in novih osebnih vlakov).
Govornik prijavi resolucijo glede rogaško-krapinske železnice in proge Zidani most-Zagreb. Govornik biča ši-kane ogrske železniške uprave v prometu na navedenih progah. Zbornica naj predloge soglasno sprejme in za-kliče. vladi: Landgraf, bleibe hart!
O dr. Benkovičeveni govoru spričo vitalne važnosit tega vprašanja za celo Avstrijo vsi listi obširno poročajo.
Jp-Merair" pred sodiščem.
Nadaljevanje zaslišavanja knjigovod-kinje.
Na vprašanje, kako se bo ta znesek obrestoval, sc je priči reklo, da dobi kasneje pojasnilo, kar se pa ni zgodilo.
Priči tudi ni nič znano, da bi se o prenosu omenjenih 100.000 K kaj siklepalo pri »Agro-Merkurju« ali pri »Zvezi slovenskih zadrug«. O zadevi 25 menic je priči znano le sledeče: Dobila je od »Zveze« pismeno obvestilo, ki je vsebovalo celi račun gicde teh menic. Za do-tične zneske (120.000 K) je v »Agro-Mer-kurjevih« knjigah obremenila »Zvezo slovenskih zadrug«. Nekega dne oktobra 1910 je prišel predsednik g. Lenarčič k priči ter jo vprašal, če so menice, ki so že v plačilo zapadle, v »Agro-Mer-kurjevih« knjigah izpeljane, kar pa je priča zanikala, češ, da ni dobila od nikogar kakega obvestila. Lenarčič je rekel, da je »Zveza« menice ob njihovi zapadlosti plačala ter je priči naročil, naj v »Agro - Merkurjevih« knjigah« ravno tako izpelje kot je v »Zvezinih«. Na podlagi prvotnega »Zvezinega« dopisa je ta vpis izvršila, da je obremenila »Zvezo slov. zadrug« za. 120.000 kron. Kako sc je vse to izvršilo v »Zvezinih« knjigah, ne ve. Da jc dal dr. Žerjav pri »Zvezi« odpreti nov račun pod imenom »Agro-Merkur«—Moravče, priči ni znano. V »Agro - Merkurjevih« knjigah se posojilnica v Moravčah za znesek 120.000 Z ni obremenila. Malo pred otvoritvijo konkurza prinesel jc Rožman priči nek dopis s knjižico mo-I ravške posojilnice, v katerem ta posojilnica naznanja, da je sprejela v seji »Agro-Merkurja« za svojega člana. Oboje pa je priča izročila predsedniku Lenarčiču. O likvidacijski pogodbi med »Agro - Merkurjem« in t.vrdko Puc & Comp. priča ne ve. Dobivala je kot knji-govodkinja »Agro-Merkurja« pismena obvestila od »Zveze« in kar je »Zveza« na ta konto izplačala, je vpisovala »Zvezi« v dobro, a kar je dobila, pa »Zvezi« v breme. Direktno iz »Zvezinih« knjig ni nikdar prepisavala v »Agro-Merkurjeve«. Zasledila je, da so se pri mnogih izvlečkih napačno zaračunavale obresti.
Priča J a, n k o T o m a n je že 17 let podnačelnik moravške posojilnice in do pred 4 ali 5 leti tudi njen poslovodja. 22. maja 1910 je dobil od sr. Rož-mana privatno pismo, v katerem prosi.
naj dovoli moravška posojilnica Agro-Merkurja kredita do 120.000 K, kot smo že včeraj omenili. To prošnjo je Agro-Merkur ponovil z dopisom na morav-ško posojilnico z clne 29. maja 1910, a za 200.000 K. Na dopis je odgovorila posojilnica ugodno. Nato je posojilnica dobila od Agro-Merkurja 4. junija 1910 pismo, v katerem se naroča, naj obveste o dovoljenem kreditu Zvezo slov. zadrug, kar so tudi storili. Dobili so tudi od Agro-Merkurja podpisano člansko pristopnico k moravški posojilnici. Od Zveze ni bilo nobenega odgovora. Okoli 29. julija 1910 je šele dobil priča pismo od dr. Žerjava, s priloženim načrtom izjave, v katerem ga prosi, naj to izjavo podpiše in pošlje Zvezi slov. zadrug. Potem so dobili 15. septembra 1910 od Zveze dopis, v katerem zahteva Zveza jamstveno pismo, da prevzame posojilnica garancijo za Agro-Merkurja. Posojilnica pa na ta dopis ni odgovorila. Dne 22. septembra 1910 pa je dobil priča od dr. Žerjava pismo, v katerem naznanja, da namerava Agro-Merkur iz-borno kupčijo z Elizabetnim paromli-nom v Budimpešti, a da se Lenarčič, predsednik Agro-Merkurja brani, skleniti to kupčijo, ker se boji izgub. »Dobiček« pa je popolnoma zagotovljen; zato naj moravška posojilnica pošlje Lenarčiču izjavo, da jamči za vsako izgubo pri kupčiji z Elizabetnim ^aro-mlinom. Posojilnica je izjavo po dr. Zerjavovem načrtu veljavno podpisala in isto poslala Lenarčiču. Ko je potem priča prišel nekoč v Ljubljano, je govoril z gosp. Lenarčičem, ki je rekel, da je posojilnično izjavo odstranil iz aktov in »da so spet eno neumnost naredili«.
Priča dr. A l o j z i j L a v š , proku-rist Ljubljanske kreditne banke, je bil ravnatelj Zveze slov. zadrug od 2. septembra 1910 do 1. avgusta 1911. Zveza je prejemala od svojih članic vloge, ki .so znašale okroglo 3,800.000 K, in to septembra 1910. Iz tega denarja je dajala Zveza posojila ali plačevala njihove račune ali dolgove, tako tudi za svojega člana Agro-Merkurja. Na podlagi prilog blagajniške knjige je konstatiral, da so se pred njegovim vstopom plačevali za Agro-Merkurja različni računi, potem pa ne več, ker se je reklo, da je kredit že previsok. V Zvezinih knjigah je pri pregledovanju našel prenos 100.000 K na Kočevje in pripoznanje Agro-Merkurja za to vsoto. Ker med spisi ni našel nikake podlage za ta vpis, je vprašal knjigovodjo Pečarja za pojasnilo. Ta mu je rekel, da mu je dr. Žerjav ali Rožman ukazal, naj vpiše Agro-Merkurju v d o b r o 100.000 Kin kočevski posojilnici v breme 100.000 K. 16'. sept. 1910 je vprašal kočevsko posojilnico, če je sploh dovolila Agro-Merkurju kak kredit, nakar je dobil odgovor, da ne. Pregledal je tudi vse sejne zapisnike pri Zvezi ter vprašal tudi vse člane načelstva, a so mu rekli, da niso nikdar kredita dovolili. Ko je prišel k Zvezi, je hotel sestaviti najprej surovo bilanco. V to svrho je pregledal Zverine knjige, ki so se mu dale na razpolago. Po teh se ni v je mala surova bilanca za 400.000 K. Ker se mu je to zdelo nemogoče, je zasledoval in povpraševal še po nadalj-n i h k n j#i g a h. Bil je pri dr. Žerjavu ln ga vprašal, če ni kakih drugih knjig oziroma če ve, odkod izvira ta diferenca. On pa mu je odgovoril, da ne ve. Tudi Rožmana je enako vprašal, a tudi brez uspeha. Rožman mu je odgovoril, naj le išče, je že kje zapisano. Istotako je spraševal knjigovodjo Pečarja. Nato je šel vprašat k Agro-Merkurju, koliko dolguje on po svojih knjigah Zvezi. Rekla mu je gdčna Bohinčeva: »Okoli 500.000 K.« Potem je šel zopet nad knjigovodjo Pečarja, in ko ga je resno in odločno prijel, m u je priznal, da Ima še eno knjigo zaklenjeno. Pokazal mu je to knjigo in v tej so se nahajali trije iz drage knjige iztrgani listi. Rekel mu je Pečar, d a m u j e cl r. Ž e r -j a v ukazal s v o j č a s vsa izplačila za Agro - Merkurja vpisati v to tajno knjigo in da je ne sme nikomur pokazati, ker nikogar nič ne briga. V tej knjigi je bilo Izkazano, da dolguje Agro-Merkur Zvezi slov. zadrug nad 400.000 K, medtem ko je bilo izkazano v knjigah Zveze slov. zadrug 1 p par tisoč kron. Priznal je tudi, da je to k n j i g o tudi revizorjem, dr. Majaronu, načelniku revizijskega odbora, prikril. Dalje jc priznal Pečar, da je šel takrat, ko je priča prišel k Zvezi, k dr. Žerjavu in ga vprašal, če sme to knjigo njemu (dr. Lavšu) pokazati. Dr. Ž e r j a v p a mu je odgo-v o r i 1, daje tozadevno že vse potrebno Rožmanu naročil. Nato je prišel Rožman k Pečarju in mu naročil, naj Iz knjige Moravče — Agro-Merkur iztrga dva lista. Odkod je tretji zRoraj omenjeni
list, ne ve. Na omenjenih dve h listih so vpisana izplačila za Agro-Merkurja, kar se lahko dožene po dotičnih fakturah. V sejnih zapisnikih Zveze ni nikdar našel, da bi bila kočevska posojilnica pri Zvezi prosila za Agro-Merkurja kredita in da bi Zveza tak kredit kočevski dovolila. Vprašal je nadalje člane načelstva, in ti si mu odgovorili, da jim nič ni znano o kakem kreditu, in Rožman sam je v seji načelstva Zveze na vprašanje predsednika Kneza, koliko je Agro-Merkur Zvezi dolžan, odgovoril: N i č v e č kot 70.000 K. Kot že gori omenjeno, je dobil na vprašanje 15. sept. 1910 od kočevske posojilnice negativen odgovor, dne 19. sept. pa mu je postrešček pi-inesel neko pismo kočevske posojilnice, ki ga je po njegovem mnenju pisal dr. Žerjav. To je bilo tisto pismo, ki so ga v Kočevju podpisali posojilnični odborniki, ne da bi vedeli, za kaj se gre. Priča je šel v Kočevje 1. novembra 1910; prosil je gospod Kajfež iz Kočevja, naj pride nekdo doli, da bo poučil ljudi, ki so vsi razburjeni, ker so dr. Žerjavu pismo podpisali, in ker se je baje v tem pismu zavezala kočevska posojilnica, da kreditira za Agro-Merkurja 400.000 K. V Kočevju je priča našel pri Kajfežu odbornike Bachmeierja, Knavsa in Krašovca ter posojilničnega tajnika Rajherja. Vsi so mu pravili, da se je 19. septembra 1910 pripeljal okoli poldne dr. Žerjav v Kočevje in tam narekoval tajniku Raj-herju v naglici gori omenjeno pismo ter se potem takoj zopet odpeljal. Tajnik Rajher je sam rekel, da mu je dr. Žerjav tako hitro narekoval, da sam ni nič razumel. Prvi trije na so rekli, da so podpisali, ne da bi vedeli kaj. Pismo od 19. sept. je priča pokazal potem v seji Zvezinega načelništva, ki pa je sklenilo, da se na to pismo ne more ozirati.
Glede 25 menic pa ve sledeče: Prebral je zapisnik seje načelstva Zveze z 12. julija 1910, v kateri se je sklenilo, da se prenese račun Agro-Merkurja na nov račun M o -ravče — Agro-Merkur. Moravška posojilnica se je zavezala, da pristopi poleg Agre-Merkurja kot porok ln plačnik in se je obenem zavezala plačevati dolg Agro-Merkurja v obrokih po 10.000 kron. Vsa plačila, ki so prihajala za Agro-Merkurja, so se vpisavala od 1. julija 1910 v konto Moravče-—Agro-Merkur v dobro. Agro-Merkur je imel namreč pri Zvezi 120.000 K meničnega dolga, ki se ga je obvezala plačevati v obrokih moravška posojilnica. — Priča nadalje izpove, da je našel v sejnih zapisnikih, da je Zveza slov. zadrug dovolila Agro - Merkurju kredita le do 50.000 K in poleg tega še do višine računov prodanega blaga. Ker pa je bil ta kredit že davno prekoračen, sta seveda Rožman in dr. Žerjav skušala to prikriti z raznimi prenosi in drugimi manipulacijami.
Razprava se je nato preložila, da sodni izvedenci med tem časom predložene knjige pregledajo.
Razmerje mecl Agro-Merkur jem in Zvezo slov. zadrug se še ni popolnoma pojasnilo. Govori se pa precej splošno, da bi bilo to razmerje prav lahko pojasniti iz dopisov, ki jih je svoječasno ob ustanovitvi Agro-Merkurja razpošiljala Zveza slov. zadrug, v katerih je le ta navadno nazivala Agro - Merkur svoj »blagovni oddele k«.
Halijaosko-furSka vojska.
Laški porazi v Tripolisu.
Iz Carigrada poroča korespondenč-ni urad: »Sabah« poroča, da dohajajo v Bengazi tisti oddelki, ki jih je oborožil mohamedanski red Senusijev. Pri Derni so streljali Turki na neko šalu-po, ki je plula s 60 laškimi vojaki proti obrežju, da rekognoscirajo. Ubiti so bili vsi Lahi, šalupa se je pa razbila. Nato so streljale laške ladje na Derno, ne da bi bile napravile kako škodo. — Turški vojaki so napadli Lahe pri Assi-sieju. Italijani so imeli izdatne izgube. »Sabah« tudi poroča, da je prodiralo več tisoč laških vojakov iz mesta Tripolis v notranjo deželo. Pri Elkarbu, tri četrt ure od Tripolisa, so pa napadli Lahe turški vojaki. Turke so podpirali tudi domačini. Lahi so izgubili nad 100 mož in so v neredu bežali. Turški ministrski svet je imenoval za začasnega valija Tripolitanije polkovnika Recheta. »Sabah« tudi poroča, da se je turški ataše dr. Fethi z nekaterimi to-varši pridružil turškim vojakom, ki jim poveljuje polkovnik Rechet. V Carigradu smatrajo župana Tripolisa, Ha-san pašo, za izdajalca, ker je izkušal podkupovati Arabce za Lahe, ki so ga zato imenovali za podguvernerja. Iz Berolina se poroča: V dosedanjih bojih z Lahi je bilo ubitih le malo Turkov, Lahi so imeli nekaj ranjencev. V pristanišču Tripolis se jc razbila v četrtek ena torpedovka. Zelo vznemirjajo po-
ročila — o koleri. Policija se reorganizira. 1200 turških uradnikov se hoče vrniti v Stambul in se prepeljejo naj-brže z neko nemško ladjo.
Lahi nameravajo novo akcijo.
Admiral Aubry, vrhovni poveljnik laškega brodovja, je čisto natihoma dospel v Rim. Sodi se, da se bo posvetoval z vlado glede na eventualno demonstracijo laškega brodovja v tistih turških pristaniščih, koder bi znali izbruhniti protilaški izgredi.
Lahi zopet vznemirjajo ep Irsko obal.
»Mattinu« poročajo iz Aten: Dne .16. t, m. ob 11. uri dopoldne se je slišalo živahno streljanje v smeri proti Gumenici na epirski obali. Zapazili so nato laško bojno ladjo, ki je z veliko hitrostjo odplula od obrežja, kjer se je zapazil gost dim. Sodi se, da je ladja bombardirala kak kraj na obali.
»Lokalanzeigerju« poročajo iz Carigrada, da je turško vojno ministrstvo bilo obveščeno, da laške torpedovke vznemirjujejo ves Arhipelagus. Iz Preveze in Valone pa poročajo, da tam sicer zadnjih pet dni niso videli nobene laške bojne ladje, pač pa se ve, da se laška eskadra nahaja nedaleč od obrežja.
Italijani 2e pričeli s svojo novo akcijo v južni Albaniji in Epiru!
»Times« poročajo iz Carigrada, da se uradno potrjuje, da so 3 laški torpe-dolovci se pojavili pred Mytilene. En torpedolovec se je podal v pristanišče.
S Krfa se poroča: Ena laška bojna ladja je bombardirala pristanišče Re-šadije na epirski obali.
Lahi nameravajo bombardirati Solun ali Smirno.
Po oficielnih vesteh se je zapazila 16. t. m. laška eskadra, ki je plula v smeri proti gori Attos. Iz tega se sklepa, da namerava laška eskadra sovražno akcijo proti Solunu ali Smirni.
Tuiško brodovje odplulo.
Iz Carigrada se poroča, da je odplulo turško brodovje iz Bospora z ukazom, da ščiti turška pristanišča v Epiru proti napadom Italijanov in naj eventualno napade laško brodovje. »Daily Mail« poroča, da je v ponedeljek ponoči zapustila ena divizija turškega brodovja Gallipoli in odplula neznano kam.
Zastopniki naše armade v Tripolitaniji.
Na vabilo laške vlade se s cesarjevim dovoljenjem udeleže sledeči avstrijski častniki italijanske ekspedi-cije: Vojaški ataše v Rimu podpolkovnik generalnega 'Štaba Avguštin Mietzl, mornariški ataše v Rimu korvetni kapitan pl. Remy in podpolkovnik generalnega štefba Julij Vidalč.
Počasna laška mobilizacija.
Vojaški krogi se čudijo, ker je Italija tako počasi mobilizirala. Prvotno so nameravali poslati v Tripolis zgolj vojake iz južne Italije, a pod orožje pozvani rezervisti se niso odzvali pozivu. Hitro so morali zato mobilizirati zbore v severni Italiji. Tako sta pretekla dva tedna, predno so Lahi zbrali ekspedi-cijo. V Tripolis so pa poslali le del mobiliziranih vojakov, zato so danes severni armadni zbori močnejši, kakor so bili pred mobilizacijo. Pomnožili so za vsak slučaj tudi posadke po trdnjavah in po utrdbah v gorah poslali več streliva. Brez vsake strategične potrebe straži Italija južno Adrijo zgolj zato, da izve, katere avstro-ogrske ladje za-puste Jadransko morje. Vse to znači, da Lahi ne zaupajo Avstrijcem.
Rusija mobilizira.
»Lokalanzeiger« poroča, da Rusija mobilizira na Ruskem Poljskem in sicer 6. varšavski armadni zbor. Časopisje se je moralo obvezati, da o mobilizaciji ničesar ne poroča. Baje ima ruska mobilizacija zgolj defenziven značaj.
Tudi Bolgarija mobilizira.
Rezervistom so v Bulgariji javno proglasili, da naj bodo pripravljeni na povelje odriniti k armadi. Ministrstvo smatra položaj za kritičen. Sodijo, da je položaj zelo kritičen in da izvede Bulgarija popolno mobilizacijo.
Kaj bo z mirom.
V Rimu zadnje dni poslaniki velevlasti pogosto konferirajo z ministrom zunanjih zadev in s podtajnikom. Z vso gotovostjo se sodi, da gre za mirovne preliminarije, kajti pravi mir se bo sklenil šele po dejanski okupaciji vsega Tripolisa. O pogojih miru se trdi sledeče: Turčija ne izgubi samo dejanske marveč tudi nominelno suvere-niteto. Glede odškodnine, ki jo ima Turčija od Italije, se bo našla primerna oblika, da ne razburi laške javnosti, ki bi se sicer s to mislijo ne mogla sprijazniti. Kar se tiče verske sultanove su-verenitete, ni Italiji ta. stvar nič mar, ker zanjo velja načelo ločitve cerkve od države.
Notranje političen položaj v Carigradu.
Diplomaški krogi sodijo, da se bo mir kmalu sklenil. Vojno razpoloženje, ki je vladalo v turški zbornici, je samo znak zadnjih sil mladoturškega režima. Mladoturki so izgubili ves ugled in si ga skušajo pridobiti zdaj s tem, da nahujskajo množico. Vlada hoče počakati, da se ta notranja kriza reši, da potem sklene mir z Italijo in vlado. Hoče se namreč znebiti najradikalnej-ših turških voditeljev. Zato se sodi, da se bo v Carigradu izvršil majhen notranji preobrat, predno se sklene mir.
Monafflisii no Portugalskem.
»Vaterland« poroča, da je popolnoma izmišljeno poročilo, da bi bila sklenila Don Miguel in Don Manuel kako pogodbo. Pogodbo je sklenil zgolj Con-cciro z Don Miguelom in z Don Manu-elom, po kateri se obe stranki zavežeta za skupno postopanje, da se napravi na Portugalskem red. Iz Chavesa poroča »Berliner Zeitung am Mittag«: V nedeljo opolnoči je odkorakal oddelek strojnih pušk, pehote in konjenice v Monta-leyre. Zdi se, da namerava Conceiro z nasilnimi marši priti v provinco Min-ho. Operiral je tako, da je obšel republikanske čete. Monarhisti so prehodili v gorah vsak dan 25 kilometrov. O republikanskih četah se poroča, da žele boj a, da bi se potem zopet lahko vrnile v svoje garnizije, ker jim vojna služba ne dopada. V Londonu se po inseratih iščejo portugalski prostovoljci. Baje s® je že prijavilo več brezposelnih.
Novejša poročila s Portugalskega! naglašajo, da se monarhisti pridno kre-tajo in da ogrožujejo osobito pokrajino Montaleyre, kamor je poslala republik kanska vlada vojake.
Iz Badajoza poroča »A. B. C.«: Rom jalisti so gospodarji severne Portugalk ske in počasi prodirajo proti Oportu, kjer nameravajo s pomočjo prebivalstva zopet oklicati monarhijo.
Španska vlada je sklenila, da izže* ne iz province Galicija politične portu* galske begunce in da ne bo več dovolila! monarhistom, da se zbirajo na Španskem. Poslali so na mejo štiri švadro-ne. V Verniu so španske oblasti zahtev vale, naj zapuste braganski princi Verni. Princi so v odgovor pokazali avstrij-. ske potne liste.
Portugalski senat bo sklepal d vladni predlogi, ki zahteva odpravo garancij osebne svobode, da se okrajša sodno postopanje proti političnim jetnikom.
V Goi so pa pričeli republikanci kulturni boj. Ustavili so uraden list nadškofa v Goi. Katoličani v Goi protestirajo na shodih proti ločitvi cerkve od države.
Monarhisti poraženi.
Iz Pariza prihaja poročilo: Monarhisti so navalili na mesto Vinhaes, a so bili potolčeni. Nato so se umaknili v gorovje Serra. da Corra, kjer so prenočili. Serra da Corra se nahaja na špansko - portugalski meji.
NAPAD NA PREDSEDNIKA TAFTA.
Iz New Torka se poroča: Neki železniški čuvaj je opazil, da je deset našemljenih oseb nastavilo na železniški tir velike množine dinamita nekoliko prej, ko naj bi se bil pripeljal predsednik Taft. Ko je pričel čuvaj klicati ljudi na pomoč, so napadalci streljali nanj in ga ranili. Predno so prihiteli ljudje, so napadalci že zbežali. Iz Sant Barbare, Kalifornija, se poroča: Pod železnim mostom Southern Pacific železnice med postajama E1 Kapiton in Gra-viht so našli 36 dinamitnih patron nekoliko prej, ko se je pripeljal vlak, v katerem se je vozil predsednik Taft.
GENERAL ORDONNEZ USTRELJEN.
Madrid, 17. oktobra. Včeraj je bil na Melili ustreljen pri naskoku na Izhofen španski general O r d o n n e z. Zadet je bil od dveh krogelj v bližino srca. General je kmalo nato umri. Poveljstvo čez divizijo je prevzel general Arizon.
PROTI KATOLIČANOM V RUSIJI.
Ruski notranji minister je izdal stroge odredbe, s katerimi se zdatno omejujejo zbirke za verske namene katoličanov.
LIBERALNO SOCIALNO DEMOKRA-ŠKA ZVEZA V BELGIJI.
Dne 15. t. m. so bile v Belgiji občinske volitve za polovico mandatov. Liberalci in socialni demokrati so skupno nastopili proti katoličanom. Kartel-na svobodomiselna lista je prodrla v Antvverpnu, Liittichu, Gentu, Namurju, Verviersu, Charleroiu, Monsu, Lovvenu in v Bruggeju, na deželi je pa blok propadel. Blok je zelo zadovoljen z izidom v mestih, a liberalni list »Lige« poroča, da so katoličani povsod napredovali glede na število volilccv.
1	2	3
4	Kitajska revolucija.
!. Junanšikaj, ki ima nalog zadušiti vstajo. — 2. Tovarna za jeklo Hanjanu, ki je v rokah vstašev. — 3. Šunjatsen, voditelj vstaje, — 4. Uporno mesto Jučan na
reki Jancekian.
Revolucijo do Kitajskem.
Panika v Pekinu.
V Pekinu je nastala panika. Kdor le more, pošlje svojo rodbino iz mesta. Kitajski posli zapuščajo Ma.ndžu-gospodo. Cene živil se strahovito dvigajo. Kitajskih bankovcev nihiče noče. Ker so ustavili brez potrebe promet na se-[verno-kitajski železnici Pekin — Muk-den, je panika še večja in je otežkočeno 'dovažanje živil. Tudi centralne vlade ee je polastila panika.
Revolucija se širi.
Revoluciji se je nridružila tudi prosinca Kvansi. Iz Tjenzina se poroča, da se je na posebnih transportnih ladjah pripeljal del posadke v Mukdenu in da se vozijo tudi ostale čete v Jan Ce. |V Tjenzinu so nezadovoljni z Mandžu-Irlinastijo. Iz Hankava se poroča, da pričakujejo bo i a med pristaši rodbine iMandžu in vstaši.
Volitve v Mošnjah.
Iz Dvorske vasi: Skoro smo ponos-' 9ii, da smo se zadnjih občinskih volitev kar polnoštevilno udeležili. Sicer je res, Ida so nas dvignili gostilničarji in možakarji, ki veliko piva in žganja rabijo. Pa pri tistih izmed nas, ki smo trezni, miso mogli z govoričenjem o nakladi kaj prida opraviti; saj so morali pri-Knati, da treznim je naklada velik dobiček, saj bi bilo samo mošenjski pod-bbčini, kateri tudi mi pripadamo, vsled naklade kar 2000 kron davka na leto odpisanega. To se že nekaj pozna. Povedali smo tudi pijanim agitatorjem, da je prav, da zdaj vi občino podpirate s svojimi vinarji, saj bo ona celo morala vas čisto vzdržati, ko ji padete na ramena po porabi vseh svojih beličev. Pa so koj drugo struno ubrali: »No, pa kaj še naklada na žganje; klerikalci hočejo tudi naklado na meso; kdor bo doma prešička zaklal, bo plačal 70 kraj-cerjev. Pa naklada sc bo pri davkih malo poznala, ker gre toliko za da-carje.« Če pri možeh niso opravili z naklado na prešiče, so jeli obdelovati žene ter jim zatrjati, da jim bo snedla naklada, kar jim je pustila suša. Pa kako neodjenljivi so bili ti mešetarji. Če si se ga pri enih vratih odkrižal, ti je pri drugih zopet prišel pravit, da je še veliko pozabil. Najbolj so nas zmešali z zlobno lažjo, da je sedanji župan Ivan Resman najel posojila 60.000 K, da tako v občini ni nič več našega, da bomo prišli že mi ali vsaj naši otroci na boben. To pa seve ni majhna reč. Začudeni smo vprašali: »Kam pa je šel ta denar?« »Nekaj je že šlo za planine, precej za vodovod, največ pa vzame mošenjski župnik, kateremu župan Resman ne upa ničesar odreči. Prekril mu je z občinskim denarjem cerkev, prekriva mu stolp; kako mu je pod spremenil v pravo knežjo dvorano, bosto videli, ko boste na. tem podu volili! Pogledali boste gosposke ograje okrog farovških poslopij in sami precenili, cla. g. Trpin iz svojega ni mogel kaj takega, izvršiti. Šlo jc to tudi iz vašega denarja, čeprav ste iz begunjske ln ne iz mošenjske župnije. To ni bilo prav. Zupan mora biti z župnikom samo toliko, kolikor pravica dopušča. Takole se igrati z našim denarjem, to ne gre. Bolje je za nas, da jc župan z župnikom v nasprotju, kakor preveč prijazen. Vsaj ta je veliko premehak nasproti trdemu in nenasitnemu gosp. Trpinu.«
V gostilni se je nadaljevalo. Ko je bilo ljubenskim, posavškim in otoškim agitatorjem treba suha grla zamakati.
Pred odločilnim bojem pri Hankavu.
Vladne čete so se pripeljale z vlakom pred Hankav in se vtaborile severno mesta. Četa, močna 1000 do 2000 vstašev v Vučanu, je z artiljerijo prekoračila .langtse in prodira ob reki Han.
Nemci se borili s sodrgo v Hankavu.
Iz Hankava se je poročalo v Cintau: Nemci so izkrcali mornarje ladij »Leipzig«, »Tiger« in Vaterland« in se borili skupno z nemškimi prostovoljci proti sodrgi. V Berolinu še ni znano, če so se borili z Nemci tudi mornarji drugih držav, a sodijo, da se je to zgodilo, ker so tudi iz drugih bojnih ladij izkrcali mornarje. »Leipzig« ima 286, »Tiger« 125, »Vaterland« pa 45 mornarjev. Zadnje poročilo nemškega poveljnika slove: V Hankavu je mirno. V bližini nemške naselbine pričakujejo v najkrajšem času boj.
Japonska mobilizira.
»Sim« poroča, da mobilizirajo Japonci svoje vojno brodovje v obrambo svojih koristi na Kitajskem.
je naš gostilničar Francek patetično bral iz »Slovenskega Doma«, kako naj lx> kmet samostojen, ne pa odvisen od drugih stanov in mi smo to kaj navdušeno sprejeli.
Ko sem šel drugi dan od volitve ter menil, kako prav sem volil, me je srečal mož, ki je volil še starega župana. Jaz sem mu prevzetno rekel: »Kmet naj kmeta voli.« Oni pa me je pomilovalno zavrnil: »Zakaj si torej volil skoro same gostilničarje? Pojasnil mi je nato zgoraj popisane agitatorske laži, ki so nas Dvorjane navdušile, da smo se vzdignili zoper dosedanjega velebla-gohotnega župana-kmeta v četrt ure oddaljeni vasi ter šli pomagat na županski stolec liberalnemu gostilničarju iz dve uri oddaljenega Ljubnega. Zaslužimo, da bi nam kdo s krampom prišel puščat!
Občinske volitve v Zgornji Šiški
so razpisane na nedeljo 29. t. m. Priprava na volitev je zelo živahna. Slovenska Ljudska Stranka bo topot pri volitvah nastopila, samostojno, združeni pod en klobuk pa bodo volili liberalci in socialni demokratje. Prcd-sinočnjem je bil pri Zajcu v Šiški zelo dobro obiskan shod somišljenikov S. L. S., na katerem se je zbralo do 100 mož, da postavijo kandidate za občinski odbor. Najprvo sc jc na shodu obširno poročalo o dosedanjem volilnem delu zaupnikov S. L. S., nato se je vršilo posvetovanje o kandidatih. Sklenilo se je voliti sledeče može: Za podobčino Zgornja Šiška: Odbornik Matevž Klemene, posestnik v Zg. šiški št. 12; namestnik Mihael Štrukelj, posestnik v Kosezah št. 12. Za podobčino Dravi je: Odbornik Jakob Arhar, posestnik v Zapužah št. 11; namestnik Mihael Kogovšek, posestnik in kovaški mojster v Dravljali štev. 7.
Za I. razred: Odborniki: Anton Šu-šteršič, posestnik v Zg. Šiški št. 23; Jakob Koman, posestnik in mizarski mojster v Zg. Šiški št. 72; Janko Babnik, tovarniški uradnik v Zg. šiški št. 32; Franc Tome, posestnik in načelnik strojne zadrujffc v Dravljah št. 15.; Jož. Jerinc, posestnik v Dravljah št. 17; Franc Brenk, posestnik in mizarski mojster v Dravljah št. 10. Namestniki: Ivan Sitar, posestnik v Zg. Šiški št. 8; Franc Burgar, posestnik v Zg. Šiški št. 10; Ivan Peterca, posestnik v Dravljah št. 27.
Za II. razred: Odborniki: Ivan Ju-van, posestnik v Kosezah št. 1; Franc Zajoc, posestnik in gostilničar v Zu. Ši-
ški št. 105; Jožef Acceto, posestnik na Brdu št. 20; Franc Čarman, posestnik v Dravljah št. 68; Franc Koman, posestnik v Dravljah .št. 22; Jernej Sitar, posestnik na Pržanu št. 4. Namestniki: Anton Pogača r, posestnik v Zg. Šiški št. 84; Jožef Cergolj, posestnik v Dravljali št. 24; Josip Žagar, posestnik in mizarski mojster v Dravljah št. 73.
Za III. razred: Odborniki: Matevž Burgar, posestnik v Zg. Šiški št. 87; Ivan Piš, posestnik in čevljarski mojster v Zg. šiški št. 106; Miha Habjan, posestnik v Zg. Šiški št. 37; Ivan Ber-gant, posestnik in mizarski mojster v Dravljah št. 55; Jakob Černivec, posestnik v Dravljah št. 41; Valentin Sirnik, posestnik v Dravljali št. 11. Namestniki: Valentin Knez, cestar v Kosezah št. 22; Matevž Jekovec, železniški delavec v Zg. šiški št. 3; Jožef Pirnat, posestnika sin v Dravljah št. 4.
Žene volilke in možje volilci! Kot disciplinirana stranka, nastopimo pri volitvah, volimo samo te može, nihče naj ne krši discipline! Pazite na glasovnice!
Dnevne novice.
~f Dr. Šusteršičev govor je tiste stranke, ki uganjajo glede uradništva najostudnejšo demagogijo, hudo spe-kel, zato sc zdaj vanj zaganjajo, začenši od najbolj meščanskih strank doli do prekucuško soc. demokracije. Pošteni ljudje in poštene stranke pa. ga le odo-brujejo, ker je dr. šusteršič povedal samo golo resnico, ki seveda prizadete hudo v oči kolje. Avstrija, ima skorej polovico preveč uradništva, to je ne-utaljivo dejstvo, kajti prekašata jo v tem oziru le Rusija in Kitajska. S Francozi pa smo skoro na isti stopinji, le da v Franciji upravni aparat liitrejše funkcionira in toliko ne požre kakor pri nas, koder skorej vse, kar ima država v rokah, z izgubo dela, za plače in penzijone uradništvu pa izdamo na leto nad pol milijarde! »Zarja« zdaj hinavsko oči zavija, češ, glejte Šuster-šiča, zmerjal je uradnike, da nič ne delajo! Ali so sodrugi hinavski! Na svojih shodih pa, kadar imajo »nižje« ljudstvo pred seboj, zabavljajo čez »hofra-te« in »lenuhe z zlatim ovratnikom« ter »predstojnike« tako, da se kadi. Seveda le v slučaju, če dotičniki niso s sociji v prijateljskih odnošajili. Resnica je ta, da veliko delajo nižji uradniki in uslužbenci, od gotove stopnje naprej se pa lenoba pase in navadno visokih gospodov razun dveh ur sploh ni v uradih dobiti. Gotove panoge so pa z urad-ništvom prenapolnjene, saj imamo hi-pcrprodukc.ijo inteligence, ki jo, če lc mogoče, v kakšen urad zbašejo. V uradih pa so si v izvestnih oddelkih uradniki drug drugemu na poti, kar uradniki sami priznavajo. Zraven pa imamo skrajno neracionelne predpise, ki delo še l>olj počasno in drago napravijo. Tiste stranke seveda, ki sc hočejo uradnikom laskati, ker nc marajo izgubiti večine svojih volilcev, te stvari za-molčujejo, S. L. S. pa tega ni treba, ker ji je merilo le blaginja ljudstva in bo zato vedno bi-ezobzirno bičala vse ne-dostatke v naši počasni, dragi in ljudstvu neprijazni upravi! Liberalci in sociji pa naj sc dere jo naprej kolikor hočejo.
O dalmatinski železnici je v včerajšnji seji avstrijske zbornice izvajal voditelj železniškega ministrstva dr. Roll: Vlada je glede na veliko važnost tako v gospodarskem kakor skupno-državnem interesu kranjsko - lirvaško-dalmatinske železniške zveze vse storila, kar spada v njeno področje, da. se končno uresniči ta nujna zadeva. Glede na progo Novo Mesto—Metlika je vlada potrebno ukrenila, da se zgradba izvede ne glede na to, če se pravočasno zgradi ogrska zvezna železnica. Tekom meseca novembra se dela razpišejo (Odobravanje.) Železnica se prične graditi bodočo spomlad in se bo hitro gra.-dila. Že dolgo časa so tudi zaključene tehnične priprave za zgradbo proge od Knina do hrvaške moje pri Pribudiču. Graditi sc prične ta proga, ko se prične graditi proga na Hrvaškem. Ogrska vlada je opustila svoj načrt o Unski železnici in se zdaj zopet, zavzema za železnico s"kozi Liko. Izjavila je opetova-no prejšnji vladi, da bo izvedla obveznosti glede na zvezo Novo Mesto—Karlo-vec in Ogulili —Knin. Sedanji vladi nasproti je izjavil ogrski ministrski predsednik, da je dovolila ogrska, legislati-va v proračunu za. leto 1911 za zgradbo proge Ogulin—deželna meja 10,000.000 K in da se prične proga graditi že letos, najkasneje pa bodoče leto. Glede na severno delno progo Karlovec—deželna meja pri Metliki je pa ogrski ministrski predsednik izjavil, da .ie prva. juž-no-zahodna akcijska, obmejna družba, lokalnih železnic, ki je prevzela dolžnost, zgraditi to progo, že položila kavcijo, ua sc pa prične proga gladiti i ozi-
rom na parlamentaren položaj na Ogrskem, ker mora dovoliti koncesijo državni zbor. Vlada se pa peča tudi z načrtom železniške zveze med Istro in Dalmacijo.
+ Pri občinskih volitvah na Mulja« vi je zmagala v vseh treh razredih S. L. S. Čudno se nam zdi, da je dal stiški samostan v nasprotju z drugimi duhovniki pooblastilo liberalcem.
j- Liberalci pomagajo Mažarom proti belokranjski železnici! »Slovenski Narod«, ki bi najraje videl, da belokranjska železnica ne bi nikoli tekla, da bi mogel tega dolžiti potem S. L. S., piše, da v pogodbi z Ogrsko ni nobene garancije za zgradbo belokranjske železnice. To se pravi naravnost Mažarom pomagati, ki bi radi garancijo utajili. Ko se bo gradila belokranjska železnica, bi bilo pač najboljše, če bi se vsi liberalni lažnivci izključili od vsakega zaslužka kot kazen za sedanje laži.
+ Skomine »filozofa« Rostoharja.
»Sl. Narod« je prinesel zopet strašno hud članek, ker nimamo smisla za filozofijo dr. Rostoharja. Seveda, napada tudi deželni odbor, ki istotako nima srca za tako filozofijo, da bi jo še z denarjem podpiral. V svoji onemogli jezi grize dr. Lampeta in dr. Lenarda, ki sc hoče habilitirati v Krakovu kot privatni docent. Ni lepa taka filozofija, gosp. dr. Rostohar! Pri tej priliki moramo ustaviti razširjanje neke neresnice. Liberalci so s prozornim namenom, da bi med češko in slovansko delegacijo na Dunaju vrgli raizdor, po raznih tujih listih raztrosili vest, da je kranjski deželni odbor sklenil, da ne podpira slovenskih dijakov v Pragi, ampak samo v Krakovu. Deželni odbor pa nikdar ni storil takega sklepa, ampak pri vseuči-liških podporah za vsak slučaj posebej preudarja, ali je dovoliti podpora ali ne. Taki članki, kakor jih prinaša »Narod«, pa le opozarjajo deželni odbor k skrajni previdnosti pri dijaških podporah. Tako je, filozof Rostohar!
+ Jugoslovanska Strokovna Zve« za. Nova skupina Jugoslovanske Strokovne Zveze se je ustanovila 15. t. m. v Kamni Gorici. Kdor ji hoče pristopiti, naj to nemudoma javi predsedniku M. Mikelj.
-f Liberalen terorizem. Kamnik? stoji pred občinskimi volitvami in obe politični stranki sta v hudem volilnem boju. Da bo svet. in pa državna oblast zvedela, kakšna nasilstva liberalci uganjajo, nam služi sledeči slučaj. Načelnik kamniške korporacije Ivoschier je prišel v Stranje k uslužbencu te korporacije, Alojziju Gradišku, da, bi dobil od njega legitimacijo in volilni listek za občinske volitve. Ker je pa iste njegova žena že preje stranj. župniku oddala, mu Ivoschier na mestu odpove službo. Nato sc je podal Ivoschier v gostilno, ukazal tja Gradiška poklicati in mu dejal: Ako potrebne tiskovine meni izročiš, ostaneš še v službi, če ne, pa si poišči službe drugod. Poživljamo drž. pravdništvo, da stvar v roke vzame in Koschierja primerno kaznuje!
-f- Odlikovanje. Cesar je imenovat knezonadškofa dr. F r an c K s. N a g -I a za prelata Leopoldovega reda in mu podelil pristojbine prost veliki križ istega red a.
+ Iz politične službe. Minister za notranje stvari je poveril namestniške-mn svetniku in sedanjemu voditelju okr. glavarstva v Sežani, A n t o n u R e b e k u vodstvo okr. glavarstva v Gorici in zastopstvo vlade v goriškem deželnem zboru. — Okrajni glavar pri namestništvu v Trstu Filip bar. R e i n-lein pl. Marienburg jc imenovan ad personam namestniškim svetnikom; vodja okr. glavarstva v Pazinu, na-rnestniški svetnik Ivan Šorli je dobil red železne krone tretjega reda in okr. glavar pri namestništvu v Trstu Hugo pl. H e n r i q u e z je dobil naslov in značaj namestniškega svetnika.
-f Živinorejska zveza za politični kamniški okraj je dne li. oktobra t. 1. priredila razstavo in premovanje goveje živine v Kamniku. Razstava, je pokazala, da, se je živina v zadnjih letih v kamniškem okraju zelo zboljšala. Sploh se v zadnjih par letih v tem okraju zelo veliko dela za zboljšanje živine. Prignalo se je na razsta.vo do 220 glav živine, in sicer 19 i bikov in krav ter do 30 telet. Premij se je razdelilo 80.
—	Prestolonaslednik na Hrvaškem. Danes je v Vinici po zagrebškem nadškofu koadjutorju dr. Bauru prejel zakramente svete birme sin grofa Marka Bomcllesa. Boter je bil avstrijski prestolonaslednik Fran Ferdinand.
—	Konferenca Sodalitatis ss. Cor« dis za ribniško dekanijo se bo vršila v sredo dne 25. oktobra ob deseti uri v Ribnici.
—	K polomu »Glavne posojilnice«.
Piše se nam: Opozarjamo vse, ki se za,-liimajo za lepa posestva, hiše, trgovino, i gozde, da se vrši 27. oktobra 1.1. v Škof-
ji Loki dražba jako ueodno ležečih Ži-gonovih hiš v Škof ji Loki, gozdnih parcel, travnikov in vrtov. Ena hiša leži na glavnem trgu z izvrstno lego za trgovino, ki se je v njej že nahajala do zadnjega časa, druga leži v predmestju tudi jako ugodno. Prodajalo se bo tudi po posameznih parcelah. Nudi se jako lepa prilika za nakup.
—	Stavka na kastavskem učiteljišču. Iz kastavskega učiteljišča je izstopilo 44 dijakov. Vzrok razpora je določitev kraja kje naj bi bilo učiteljišče.
—	Čudno tele je storila krava Franceta Tomšiča v Šmarci. Tele ima eno glavo, pa štiri oči in dva gobčka, ušesi sta le dve. Hrbtenici sta dve, pa ste skupaj zraščeni, a noge ima štiri. Rep je eden, pa na koncu se precepi v dva
—	Pogreb č. g. Janeza Globelnika.
O pogrebu č. g. Janeza Globelnika se nam poroča: Že zgodaj zjutraj v torek dne 10. oktobra so prihiteli farani k prvi sv. maši zadušnici. Pozneje so se zbirali ljudje iz sosednih župnij iz cele vipavske doline, da spremijo pokojnika k počitku. Točno ob 10. uri se je začelo pogrebno opravilo. Duhovnikov je bilo 25, v sprevodu je korakala Marijina družba, Orli, požarna bramba, šolska mladina. Pred župniščem so zapeli ža-lostinko »Človek glej dognanje svoje« šentviški pevci in nekaj pevcev glasbenega duštva »Ljubljana«. V cerkvi pred duhovnimi opravili je pel kvartet glasbenega društva »Ljubljane« »Beati mortui« po govoru pokojniku v slovo, in po maši je zapel kvartet »Ljubljane« »Pokojniku v slovo«, potem se je pa sprevod pomikal proti pokopališču. Pri odprtem grobu je zadnji pozdrav govorila članica Marijine družbe, pevci pa so zapeli »Nad zvezdami«. Ljudstva jc bilo toliko, da se je govorilo med prisotnimi, da se ne spominjajo, da bi v bilo kedaj toliko ljudi zbranih tudi pri drugih slovesnostih kakor pri pogrebu tega plemenitega moža. Njegovo delo za ljudstvo bo ostalo trajno! Liberalno social
—	Gorelo je 16. t. m. opoldne v Podgorici ob Savi. Pogorela je Šinkovčeva šupa z mrvo in orodjem, druga poslopja se je posrečilo rešiti. Posestnica Helena Pečnik je bila zavarovana.
—	Umrl je v Št. Petru pri Celovcu posestnik Gašper Dobernig, star 77 let. — V Neoburgu v Ameriki je umrla Slovenka Helena Vidmar, stara 42 let, doma iz Sela pri Hinjah na Dolenjskem. — V La Salle, 111., v Ameriki je umrl Slovenec Anton Klemenčič.
—	Zaradi zajca ustrelil človeka. 8. t. m. je nekaj mladih fantov iz Ivan-kova šlo na lov za zajci. Čisto blizo vasi jih opazijo lovski čuvaji, ki iz zasede ustrele nanje ter se je eden fantov takoj smrtno zadet zgrudil. Dotični lov ima v najemu nuštanska graščinska uprava, t. j. grof Khuen. To je v zadnjih par letih že četrti slučaj, da so ustrelili človeka zaradi — zajca.
—	Poročil se je v Trstu g. Anton fiekar, posestnik in gostilničar v Sežani, z gdč. Marijo Milostnik.
—	Umrl je v Gorici industrijalec Jos. D. Conforto.
PERZIJSKI EKSŠAH POBEGNIL.
Iz Teherana se poroča: Eksšah je pobegnil v Askabad na Ruskem in je pustil svojo prtljago v rokah vladnih vojakov.
Ljubljanske novice.
lj Javno predavanje. Sinoči je v S. K. S. Z. predaval g. Ante Gaber. Razpravljal je v z dobrimi dovtipi osolje-nem govoru o umetnosti v navadnem življenju ter uvedel občinstvo v to, kaka bi morala biti domača hiša in kak dom, da bi odgovarjala pravemu umet-nišk. okusu. Hvaležno občinstvo je g. Gabra odlikovalo z glasno pohvalo, mi pa izražamo željo, da bi se taka predavanja v »Ljudskem domu« še večkrat priredila in občinstvu tako pokazalo marsikaj, kar mu jc bilo doslej tuje in nerazumljivo. Vzgledu g. Ante Gabra naj bi sledili naši umetniški krogi in z umetnostjo prišli k ljudstvu. O predavanju bomo ob priliki kaj več govorili v podlistku, ker zasluži, da sc obširneje bavimo ž njim. Gosp. Ante Gabru pa iskrena zahvala za res zanimivo in poučno predavanje.
lj »Ljudski oder« priredi v nedeljo, 22. t. m. ob pol 8. uri zvečer Fr. Detelo-vo izvirno slovensko veseloigro »Učenjak«. Delo ima klasično vrednost in je tehnično najbolj dovršeno slovensko delo sploh. Brczdvomno bo odnesel od igre vsak najboljši utis. Ta fina igra ne budi nikjer bučnega smeha, le tisto tiho zadovoljstvo in notranje veselje, ki ga vzbuja v nas nristni esprit. Inseena-cija II. dejanja, ki se vrši v blaznici, je iza Ljubljano tehnična novost in se »Lj. oder« ni strašil stroškov, da opremi delo kar najlepše. Cene sraleriiskih se-
dežev so skoro za polovico znižane. Predprodaja vstopnic se vrši v Katoliški bukvami od pol 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer.	, f
lj Zaročil se je g. Alfonz S c h 1 e -s i n g e r, lastnik gradu Langentl^al pri Slivnici, z gdč. Eno T r e o , hfcei\jo arhitekta in stavbenika g. Viljema Tre-ota v Ljubljani.
ij Profesor Jug zopet suspendiran. Merodajna oblast je Juga, profesorja na mestnem liceju suspendirala, ker je proti njemu disciplinarna preiskava upeljana. Profesor Jug je v šoli verski čut svojih učenk tako žalil, da so se učenke same temu uprle in upravičeno proti takemu žaljenju protestirale.
lj Ribnikar in špeh. Mladini se kregajo po »Jutru« nad draginjo špeha. Ne vemo, ali je to zbadanje starinov ali kaj, to pa vemo, da smo v »Slovencu« že opetovano opozarjali na potrebo regulirati cene na trgu, da pa naše mestno tržno nadzorništvo nima za to prav nič smisla. Velika nesramnost je, za to napadati viteza Laschana, ko je Ribnikar za tržno nadzorstvo bogato plačan ,pa prebivalstvo nima od takega tržnega nadzornika prav nič in mora čitati celo popolnoma napačne tržne cone v uradnem listu. Tako »delo« tržnega nadzorstva bi res zaslužilo temeljitega »preganjanja« in če je vitez Laschan na magistratu kaj zakrivil, je zakrivil to, da ni pazil na »vzorno« Rib-nikarjevo »delo«. Sedaj žanje hvaležnost. Če vprašuje »Jutro«, v katerega redakciji smo nedavno dobili široko sedečega Adolfa Ribnikarja: »Kedaj bo vladni komisar reguliral tržne cene na ljubljanskem trgu«, bi bila krajša pot prijeti za ušesa Adolfa Ribnikarja ali pa vprašati vladnega komisarja, kedaj bo reguliral Ribnikarjevo delo in kedaj bo vender kaj napravil, da bo tržno nadzorništvo na magistratu res to, kar bi moralo biti, ne pa sprejemnicaTlib-nikarjevih agitatorjev. Skrajni čas je že, da pade tudi cena Ribnikarjevega špeha.
lj Kako odgovarjajo ptičarji in ci-parji v Trnovem in Krakovem na Ribnikar jeve farbarije, ki jih je klatil na shodu pri Steinerju: Vprašamo samo Ribnikarja, kdo pa je bil tisti, ki je dognal stvar tako daleč, da se ne smejo loviti cipe. Edinole liberalci v Trnovem in to tudi lahko dokažemo. Kako so iz-vestni ljudje lani hodili zalezovat pti-čarje in kako so jih napadali. Vedeli ste pa že poprej,, predno je prišla zadeva pred deželni odbor, da ne bodo Tjfš-novčani več lovili cip, seveda ker ste vi posredovali. Čudno se nam zdi, zakaj da so liberalni možje ustavljali ci-parje na ulicah, se jim smejali in jim v obraz metali, da ne bodo več lovili cip. Ciparji pa tudi niso tako neumni, da bi po takih prizorih ne vedeli, odkod je to prišlo. Seveda sedaj se delate nedolžne in zvračate krivdo na »klerikalce«, kakor je vaša navada. Neresnica je, da nas je kdo pozval, da naj gre de-putacija k dr. šusteršiču, temveč smo šli samovoljno. In kar je dr. Šusteršič obljubil, to bo tudi izvršil, kakor je vedno. Odgovorijo naj nam liberalci, kdo pa sedaj hujska čuvaja v Mestnem logu Gorenca proti ptičarjom, dasirav-no ni postavljen za to, temveč da pazi v Mestnem logu, da kdo ne krade drv. Tmovčani ga za to plačujejo, ako pa hočejo liberalci čuvaja za ptičarje, naj si ga najamejo.
lj Novi poveljnik Belgijcev. Poveljstvo 27. pešpolka je poverjeno podpolkovniku Karlu Weber, ki je že došel v Ljubljano. Sodi se, da postane Weber ob novemberskem avancementu polkovnik.
lj Za 427 K 50 v las je izvabil nek brivec iz Inomostu nekemu tukajšnjemu brivskemu mojstru s pretvezo, da kadar dobi blago, mu denar pošlje potom menice. Le-ta mu je lase res poslal, denarja pa sedaj nikakor ne more dobiti.
lj Nogo si je zlomil župan v Komendi g. Andrej M e j a č. Prepeljali so ga v tukajšnje Leonišče.
lj 251etnica trnovine. Ljubljanski trgovec g. Andrej Š a r a b o n je obhajal 15. t. m. 251etnico kar jo samostojen trgovec.
lj Kolo ukradeno. Včeraj je bilo pred justično palačo čevljarju Avgustu Škofu ukradeno kolo »Kinta« s tor-pednim prostim tekom in navzgor zakrivljeno balanco; kolesi sti temno-rde-čc lakirani. Kolo ima na drožici pod sedežem vtisnjeno številko 3. Policijska številka 31 je črna na belem polju, tovarniška pa 116.936 in jo vtisnjena na lovi strani okvirja. Kolo je cenjeno 120 Iv. Pozor pred nakupom.
lj Zanemarjeni mesarski most. Mod vsemi ljubljanskimi mostovi je gotovo edini šentpeterski most, ki je vedno zanemarjen. Zlasti je v slabem stanju ograja. Ker hodi po tem mostu vsak dan mnogo otrok v šolo, zato prosijo prizadeti starini, naj «e vsaj pri ograjah zasujejo tiste luknje in pribije
par desk, ker sicer je nevarnost, da ta ali oni otrok pade v vodo.
lj Prva slovenska tovarna igralnih
kart. Iz uradnih vesti »Laibacher Zei-tung« posnemamo, da se je povečala tukajšnja tvrdka »Prva slovanska tovarna igralnih kart Fr. Čebokli & dr.«. s tem, da sta stopila vanjo tudi g. Urb. Zupanec in Ljubljanska kreditna banka, preustrojivši tvrdko v družbo z omejeno zavezo. Da se je v tako kratki dobi obstanka to podjetje tako razvilo, je znamenje, da ima lepe uspehe in lepo bodočnost pred seboj.
Razne stvari.
Tatvina na pošti v Toulosu. Na
glavni pošti v Toulose ste bili ukradeni dve denarni vreči, v katerih je bilo 160 tisoč frankov.
Mati zastrupila sebe in pet otrok.
381etna Marija Prisot v Oberleuthens-dorfu je zastrupila sebe in pet otrok. Vzrok: beda.
Kolera na Ogrskem. Na Ogrskom je obolelo na koleri zopet devet oseb.
Telefonsko in brzojavna poročna.
POSLANSKA ZBORNICA
Dunaj, 18. oktobra. Danes se je začelo prvo branje predloge za definitiv-no reformo poslovnika. V imenu vlade je govoril minister za notranje zadeve baron Wickenburg.
Dunaj, 18. oktobra. V današnji seji je poslanec Pogačnik nujno predlagal pomoč po uimah oškodovanemu pi'ebi-valstvu v Kranjski gori. Nato se je pričela razprava o izpremembi poslovnika. Notranji minister Wickenburg je izjavil, da vlada želi spremembo, da se omogoči delo zbornice, da pa rada sprejme tudi izpremembe v predlogi.
Dunaj, 18. oktobra. Danes popoldne so prišli Čehi h Gautschu, ki bo še danes ž njimi pričel pogajanja za vstop v večino.
ZA POMORSKO RIBIŠTVO.
Dunaj, 18. oktobra. Danes se je konstituiral odsek za pomorsko plovbo in ribištvo. Za predsednika je izvoljen Dulibič, za namestnike Bugatto, Forst-ner, Fon in Ulrich. Sprejel se je predlog, da odsek vladi priporoča, naj že izdelano postavo, ki ureja pomorsko ribištvo, čimpreje predloži zbornici.
ANGLIJA ANEKTIRA EGIPT I
Dunaj, 18. oktobra. »Neue Freie Presse« je dobila iz finančnih k: ogov v Londonu zanesljivo vest, da bo Anglija prihodnji ponedeljek proglasila aneksi j o Egipta. S tem se začne nova faza v sedanjem mednarodnem položaju.
London, 18. oktobra. Vesti, da bo Angleška anektirala Egipt tu razglašajo za borzni manever.
VOJSKA SE NADALJUJE!
Carigrad, 18. oktobra. Ministrski svet je sklenil, da se vojska nadaljuje. Turčija je pripravljena se pogajati le na podlagi, da se prizna noinine^na su-vereniteta sultana v Tripolisu.
SPOR MED ANGLIJO IN NEMČIJO GLEDE HANKAVA?
London, 18. oktobra. Vest, da so se nemški pomorščaki v Hankavu udeležili boja zoper vstaše, je tukaj vzbudila veliko senzacijo in nejevoljo, ker utegne nemški korak imeti za posledico, da se bodo kitajski vstaši obrnili proti tujcem.
PODGUVERNER ZA CIRENAJIKO.
Rim, 18. oktobra. Vrhovni poveljnik general Caneva jc imenoval generala Briccola za podguvernerja v Cire-najiki.
TUNIŠKI RODOVI ZOPER LAHE?
Carigrad, 18. oktobra. Tu se zagotavlja, da je Nemet-bej, sorodnik znanega Abd-el-Kaderja s 30.000 tuniški-mi prostovoljci prekoračil tripoliško mejo, da se bojuje zoper Lahe.
SENUSSI ZAČNO SVETO VOJSKO?
Pariz, 18. oktobra. Glavar senuške-ga reda se je po vesteh iz Carigrada odločil, da mobilizira 150.000 svojih ljudi proti Italijanom. Baje ima na razpolago 1 milijon šterlingov v ta namen. Lahi so se začeli z nekaterimi senuški-mi rodovi pogajati.
LAŠKI DEMENTI GLEDE OPERACIJ V JONSKEM VORJU.
Rim, 18. oktobra. »Agenzia Štefani« izjavlja, da so vesti atenskih in krfskih listov o operacijah laškega brodovja ob jonskem obrežju popolnoma brez podlage.
TURKI SE BOJE ZA SOLUN.
Solun, 18. oktobra. Vojaški poveljnik utrjuje z vso naglico fort Karabur-nu. Iz Čarigrada dohajajo velike poši-liatve razstreliva.
LAHI NE MOREJO ZASESTI DERNE.
Carigrad, 18. oktobra. Boji med Lahi in Turki v Bengaziju in Derni so nadaljujejo. Lahi Derne ne morejo zavzeti. Turki so laške napade dozdaj vedno odbili.
LAŠKI SOC. DEMOKRAŠKI VODITELJI ZA VOJSKO IN BOJNE LADJE!
Modena, 18. oktobra. V seji laškega soc. demokraškega kongresa je prišlo do silno burnih prizorov. Šodruga voditelja Bissolati in Cabrini sta zagovarjala laško vlado in izjavila, da ne bosta delala vladi opozicije. Cabrini je dejal: »Naj bo vojska še tako krvava, Italija mora zmagati!« Dejal je nadalje, da »želi, da ima država močne boj-ne ladje«! Na to so revolucionarni socialisti zagnali velik krik, a so ostali V manjšini!
GIBANJE ZOPER MLADOTURKE.
Carigrad, 18. oktobra. Parlamentarno življenje stoji v znamenju vedno večjega odpora zoper mlado turško stranko. Takozvana ljudska stranka zahteva, da se imenuje vlada popolno^ ma neodvisna od katerekoli stranke.
CARINSKI BOJ.
Carigrad, 18. okt,. Uradni list pu-« blicira naredbo, glasom katere se laško blago obdavči za 100 odstotkov.
PRITISK NA TURČIJO.
Dunaj, 18. oktobra. »Neues VViene* Tagblatt« poroča, da hoče Italija zasesti otok Mitilene in če treba, šc dva druga otoka, da prisili Turčijo, da se Tripolisu odpove. Upati je, da turška vlada uvidi brezuspešnost nadaljnjega odpora v interesu splošnega miru, ki bi vslecl razširjenja laških operacij utegnil priti v nevarnost, sklene z Ita-lijo mir, kakor ga slednja želi.
VSTAJA NA KITAJSKEM KONČANA.
Hankau, 18. oktobra. Nemiri v Mam džuriji so končani. Vodje vstašev so izdali proklamacijo, da naj se pomilostijd listi, ki se vdajo novi vladi.
Štajerske novice.
š Štajersko okrožje Jugoslovanska Strokovne Zveze se je ustanovilo minulo nedeljo v Celju. Za predsednika okrožnega predstojništva je bil izvoljen gospod opatijski vikar Gorišek, Upamo, da bo J. S. Z. tudi na Štaje^-j skem krepko napredovala. Kdor se na Štajerskem želi poučiti o Jugoslovanski Strokovni Zvezi, naj se obrne na gosp. opatijskega vikarja Goriška v Celju.
š Celjska okolica. Vse z napetostjo pričakuje izida volitev v občinski odbor celjske okoliške občine. Kakor je soditi po sestankih celjske posilinem-ške klike, se Ambrožičeva klika pri-pravi j a z vso resnostjo na volilno borbo. Nemci se bodo to pot tudi volitve v tretjem razredu udeležili. Slovenske stranke, na krov!
š Mladeniški shod v Makolah se je izborno obnesel. Mladeničev je prišlo iz vseh župnij bistriško-rogaško-šmar-ske dekanije veliko število. Groženj Štajerčijancev sc ni nikdo zbal. Štajer-čijanci svojega namena niso dosegli, Živila mladeniška zavest!
š Kompromisni kandidat v Gradcu. Kakor se iz Gradca poroča, so so somišljeniki dr. Weidenhofferja in dr. Gar< gitterja zedinili za skupnega državno-zborskega kandidata prof. Franca II e 1 d a.
š Zopet ena ponemčevalnica več.
V Peklu pri Poljčanah se otvori v ne^ deljo, dne 22. oktobra prva Rosegger-jeva šola. na Spodnjem Štajerskem; Kako idealno je pridigoval in pisal Rosegger, da bo služila njegova dva-milijonska zbirka Schulvereinu za »ohranitev« nemških jezikovnih otokov — prva šola iz tega sklada pa se je se-
fHobene sile nasproti otrokom
ako se ne gre za svojeg-iavnost, ampak za resnično nevoljo. Na to, so večinoma, zadene, ako se daje na-Pristna «mo s vadno ribje olje, katero postane zu-rihičem"—°kot l'ern0 otrokom in odraslim že p" garancijskim enkratnem zav/.itju. Kdor pa mesto
znakom Scott-	J	l
ovepa ravnanja	tpga poseže po
SCOTT-™1 emulziji
mu^ne bode treba rabiti nikake sile. Scott-ova emul/ija napravljena že po 35 letnem preizkušenem Scott-oveni naiinu, je prijetnega okusa in tako labko prebavna, tla jo lahko prav dobro prenese celo vsak slab želodec. Preceniti so ne sme tek pospešujoči učinek Scott-ove emulzije, ki so kmalu opazi po pridobitvi na teži in zboljšanju splošnega občutka.	26H3
Pri nakupu na) no zahteva izrecno Scott-ovo einuUilo. Znamka .,Scott". ki Jc lc nad M lot. vpoljaua. JamCi /a il"-lirot« in učinek. - Cena izvirni steklenici K ?-50. — Hom sc v vseli lekarnah.
»	9
zidala in tttvorila v trdo slovenskem kraju.
š Nova protestantska cerkev. V
Upnici je v ned., 15. okt., »blagoslovil« znani protestuntovski pastor dr. Albani novo cerkev za. protestante, ki se nahajajo raztrošeni v Lipnici, lir-nožu, Širasu, št. Ilju, Cmureku in drugih nemških gnezdih. Slavnost se je slabo obnesla, ker so Malikovi častilci opozicijo delali. Sudmarka je prispevala k zidavi (e molilnice 15.000 kron od loterijskega fonda.
š Šmarje pri Jelšah. Naše novo občinsko starešinstvo za okolico Šmarje se je sledeče sestavilo: Za župana je bil soglasno izvoljen izmed 24 odbornikov naš vrli pristaš g. Matija Jecl, za svetovalce pa Martin Hrovat, Jakob Jecl, M. Novak in Josip Stoklas, sami naši možje. Znani predstavitelj šmarskega liberalizma tajnik Granner bo težko prebolel ta udarec, saj je vedno upal, da bodo kmetje plesali tako, kot bo on godel. A njegovi komandi je že davno odklen-kalo. Upamo, da bodo naši pristaši tudi v drugih občinah lepega šmarskega okraja pomedli z liberalci in Štajerči-janci. Na slovenski zemlji naj bo katoliško slovensko ljuds-tvo samo svoj gospodar. Mi ne rabimo jerobstva liberalnih škricev, učiteljev in take baže ljudi.
š Radi prestopka zoper varnostne znamke sta bila 14. oktobra pred mariborskim porotnim sodiščem obsojena dr. Ludvik Pranz in Jos. Franz, vsak na 400 K kazni in 900 K odškodnine ter povrnitev sodnih stroškov, ker sta se pri svojih mlinskih izdelkih posluževala varnostne znamke nekega Emil Seefeldnerja iz Solnograda.
š Tatvina v delavnicah južne železnice v Mariboru. Dne 14. oktobra je bilo pred mariborskim okrožnim sodiščem obsojenih 6 delavcev južnoželezniške delavnice radi tatvine 153 kg bakra v vrednosti 238 K 68 v.: Jakob Veronig na 8, Poleischer in Neznah na 6, POltl na 5, Rigl na 4 in Rakuscha na 3 mesce težke ječe. Južna železnica ni zahtevala nobene povrnitve škode.
š Izivanje c. kr. železniških uradnikov, V Ormožu je nastavljen neki urad-dik, ime zamolčimo, ki se ob vsaki priliki rad obregne ob Slovence. Pred par dnevi je nahrulil nekoga gospoda, ki je holel dati kolo na vlak kot ročno prtljago in je to zahteval v slovenskem jeziku rekoč: „Das ist doch ein Blčdsin' da8 sie ihr Verlangen in slowenischer Sprache ausdrtlcken, denn sie wissen dafi ich nicht s!owenisch verstehe". (To je vendar neumnost, da vi svojo zahtevo izražate v slovenskem jeziku, ker veste, da jaz slovenski ne razumem.) Ta bi bila pa lepa, da bi nas v popolnoma slovenskem ormoškem okraju izivali uradniki južne železnice. Svetujemo upravi južne žcleznice, da te nemško-nacionalne naduteže malo prime za ušesa, kajti izključeno je popolnoma, da bi se mi slovenski Ormožani pustili izzivati od nemško-nacijonalnih petelinov.
š Malik in Wastian. Silne preglavice dela spodnještajerskim nemšku-tarjem vsenemški poslanec Malik. Spravili bi ga na vsak način radi spota. Pri zadnjih državnozborskih volitvah so mu postavili protikandidata v osebi geometra Rauterja. Pocl vodstvom peka Orniga v Ptuju se je Nemcem res posrečilo, spraviti Rauterja z Malikom v ožjo volitev, pri kateri pa. je Rauter pogorel. Zmagal je Malik z večino tisoč glasov. Pristaši Wastia.na, Markhla in Orniga so doživeli občutno blamažo. V sobotni seji poslanske zbornice se je oglasil k besedi poslanec Malik in bičal postopanje spodnještajerskih nemških sodnikov. To je Wastiana in Markhla tako i*aizjezilo, da sta skušala Malika med govorom motiti. Malik ju je čisto navadno zavrnil z »blode Kerle«. Konec te komedije ho dvoboj med Wastianom in Malikom.
š Povozil je gostilničar Franc Če-bular, ki je peljal 8. t. m. iz Podplata v Rogaško Slatino, prevžitkarja Martina Anderlič. Konj se je strašil prihajajočega vlaka in je podrl Anderliča na tla. Čebular je pustil siromaka ležati pobitega in se je peljal dalje. Drugi ljudje so ga našli in spravili domov, kjer je 10. t. -m. umrl. Proti Čebular ju se je prijavila ovadba.
š Nesreča pri streljanju. Dne 13.oktobra je hotel 17 letni kmečki sin Anton Plazi v Ravnah pri Šoštanju na dan očetovega godovanja temu na čast streljati. Ker je bil en možna r delj časa nabasan, se ni hotel sprožiti. Z železno igrlo je, izvrtaval smodnik, kateri se je vnel. Projektil je odtrgal fantu dva prsta leve roke; težko poškodovan je tudi na desni roki in ima obraz poln smodnika.
š Drobne novice. Poročila sta se gosp. Franc Novak, trgovski sotrud-«ik z gdč. Fani Končan. Bilo srečno!
Ob priliki raznašanja letošnjih mohorskih knjig se je v Celju nabralo okrog 40 kron za »Slovensko Stražo«. Bog povrni darovalcem.
* Josip Hartinger: Hrvatsko-sloven-ska seljačka buna godine 1573. U Osi-jeku 1911. Cena ?. Razprava se tiče zelo važnega in zanimivega zgodovinskega. predmeta, kmečkega upora iz leta 1573. Med Slovenci in Hrvati j<' bilo sicer že o njeni objavljenih več razprav, vendar je tu še vedno ugodno polje za zgodovinske študije in raziska-vanja, kakor priča spis prof. lvaspreta: »Tiranstvo graščaka Fr. Tahija in njegovega sina Gabrijela«. (Časopis za zgodovino in nai*odopisje. 6. letnik.) — Hartingerjeva razprava je menda doktorska disertacija, ker nosi beležko, da je »odobrena od modroslovnoga fakulteta kr. sveučilišta Franje Josipa I. u Zagrebu«. V uvodu omenja avtor starejše kmečke upore na Ogrskem, Nemškem in po slovenskih deželah, potem precej na široko pojasnjuje kmečke socialne razmere v 16. stoletju (davke in bremena) na Hrvaškem, natančno opisuje zgodovino Susedgrada in Dolnje Stubice, kjer je bilo leta 1573 ognjišče kmečkega upora, in slednjič kmečke boje do njihovega nesrečnega zaključka. Spis se opira večinoma na hrvaške in ogrske zgodovinske vire in s te strani zanimive dogodke na hrva-ško-slovenski meji dobro osvetljuje. Od slovenskih virov sta pa le dva izrabljena (Kaspret: Tiranstvo graščaka Tahija — in Radicz: Herbart VIII.). Tu bi se dalo zlasti o sličnih starejših uporih in o socialnih razmerah kmetov po Slo-evnskem še mnogo več povedati, da bi bila razprava popolna. Začetek, razvoj in konec upora leta 1573 pa je po •tiskanih virih dokaj natančno posnet in bode zgodovinarju dobro služil.
G.
Ravnokar je izšla druga zbirka: H. Dentl: Esempelbnch iur Predigt, Schnle und Haus. Že prvi del je bil v preteklem letu povsodi navdušeno sprejet, kar daje najboljše znamenje, da si bo nova zbirka pridobila lepo število starih in novih odjemalcev. Knjiga obsega, izbrane primere v pretežni večini iz novega časa o vseh naukih katoliškega katekizma. Vsak imejitelj prve zbirke bo posegel z veseljem po novem delu, ki še daleko presega prejšnje. Knjiga stane 4 K 80 v, vezana 6 K ter se dobiva v »Katoliški Bukvarni« v Ljubljani._
Mnenje gospoda dr. A. K n i z c k a, primarija za notranje bolezni v Štefanovi bolnišnici
R e i c h e n b e r g.
Gospod J. Serravallo
Trst.
Z veseljem Vam poročam o poizkusih, narejenih z Vašim Serravallovim Kina-vinom z železom. Rabim ta po-rrioček z dobrim uspehom, odkar so ga iznašli, v mnogih slučajih malokrvnosti, šibkosti prebavljanja, težki konva-lescenci po prestani bolezni, kakor tudi v mnogih živčnih nerednostih organizma, ki se pokažejo posebno pri ma-lokrvnih osebah in dosežem skoro brez-izjemno zaželjene uspehe. Pripomoček jemljejo vsi radi; vsr ga lahko prenašajo; more se ga tudi podati več tednov zaporedoma, ne da bi povzročil ni-kakih nadleg, ne subjektivnih, ne objektivnih in uporablja se ga lahko toliko pri dečkih, kakor pri ženskah in moških. Smem ga smatrati na podlagi svojih raziskovanj kot eno izmed najboljših železnatih krepil, brez katerega ne morem biti.
R e i c h e n b e r g , 23. sept. 1906.
Dr. A. Kn i z e k.
Poslano.
Brzojavka.
Btel -Tramelaa (Švica).
Pri nakupu več tisoč najfinejših švicarskih ur pozdravljam vse svoje znance in odjemalce.
3i4t;	Franc Čuden.
leteorolegično poročilo.
Višina n. morjem 306*2m, sred. zračni tlak 736-0 rnm
: Naročajte »Slovenca".:
18
C»s opazovanja	stanje barometra v mm	Temperatura ,.po Celziju	Vetrovi	Nebo
9. zveč	747 5	82	sr. vzh.	oblačno
7. zjutr.	47 3	50	sl. vzh.	del. jasno
2. pop.	45 7	11-9	sr. jvzh.	jasno
I"
.5 2 ■ > = i
jz
00
Srednja včerajšnja tetnp ■ 8 4' norm. 102'.
Kam pa prijatelj?
V Vižmarje št. 61. Tam prodaja O. PODREKAR prav prijazno 2701
hišo z vrtom
3147
Zahvala.
Ob priliki smrti in pogreba nepozabnega gospoda, brata, oziroma strica vč. g.
Franca Jarc
župnika v pokoju
nam je došlo toliko dokazov srčnega sočutja in spoštovanja do pokojnika, da nam je nemogoče vsakemu posebej se zahvaliti. Zlasti nas je ganila ogromna vde-ležba na potu k zadnjemu počitku. Naj bode tem potom vsem izrečena naša najiskreneja zahvala.
V Ljubljani, 18. okt. 1911.
Žalujoči ostali.
TBZIE OJElVEi.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 18. oktobra.
Pšenica za oktober 1911 . . . .	119/
Pšenica za april 1912.....12'U
Rž za oktober 1911......10 39
Rž za april 1912 . . • . . .	10 53
Oves za oktober 1911 ... .	945
Oves za april 1912......8 67
Koruza za maj 1912 .....8 62
Efektiv trdno.
Christofov učni zavod
priredi od 1. novembra t. I. naprej
poučne večerne tečaje
za gdč, prodajalke, blagajničarke, vajenko itd., v računstvu, dopisovanju, strojepisju itd. — Šolnina neznatna. — Oglasi se sprejemajo vsak dan od 12. do 3. ure pop. v Sodni ulici 2. — Na zavodu se bodo vršila tudi razna poučna in strokovna predavanja.
SinilllllHISiSHIlHSSIHUHH
V najem se da
iroii
v
morska trava, peresa za pohištvo kakor tndi vsi tozadevni predmeti se dobe pri Štefanu Nagy, trgovina z železnino, Ljubljana Vodnikov trg, štev. S.	2821
Prosilci morajo imeti spričevalo trgovske sposobnosti in se oglasiti ustmeno ali pismeno pri »Hranilnici in posojilnici v Velikovcu" do 15. novembra t. 1.	3143 3
St. 7736/V. u.
Mestni magistrat ljubljanski glede rednega nabora leta 1912 nastopno razglaša:
1.	Vsem v Ljubljani, stanujočim, leta 1889, 1890 in 1891 rojenim mladeničem. ne glede na rojstni in pristojni kraj se je
tekom meseca novembra 1911
zglasiti k zabeležbi pri vojaškem uradu v „Mestnem domu" 1. nadstropje.
2.	Mladeničem, ki nimajo domovinstva v Ljubljani, je prinesti s seboj, dokazila o starosti in pristojnosti (rojstni in domovinski list).
3.	Začasno odsotne ali bolne mladeniče smejo zglasiti starši, varuhi ali pooblaščenci.
4.	Onim nabornikom, ki hočejo uveljaviti eno ali drugo v §§ 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona navedenih ugodnostij, je po predpisu opremljene prošnje vložiti meseca januarja ali februarja 1912 pri omenjenemu vojaškem uradu, najkasneje p* na dan glavnega nabora pri pristojni naborni komisiji.
5.	Onim nabornikom, ki žele, da se jim dovoli nabor izven pristojnega nabornega kraja, je o priliki zglasitve vložiti opremljene prošnje; obenem pa lahko oglase in izkažejo pravico do kake v 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona omenjene ugodnosti. Sinovom vojaških oseb, služečih v dejanski službi in onim mladeničem, ki so nameščeni pri vojni upravi (vojni mornarici) in so v nabornih letih, se je ravno tako zglasiti. Kdor zanemari dolžnost zglasitve, in sploh iz vojnega zakona izvirajoče dolžnosti, se ne more opravičevati z izgovorom, da ni vedel za ta poziv ali pa za dolžnosti, katere mu nalaga vojni zakon.
Naborniki, ki opuste zglasitev, ne da bi jih pri tem ovirala kaka nepremagljiva ovira, so krivi prestopka, ki se kaznuje z globo 10 dO 200 kron ali pa s primernim zaporom.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 9. oktobra 1911. Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik:
Laschan i. r.
6.
7.
r i
3122 5
KaKo so Lohi jeir Slovence.
Goric a , 17. oktobra 1911.
Revizija, ljudskega štetja v Gorici se je začela v ponedeljek. Na glavarstvu je pripravljenih okrog 3000 poziv-nie, ki se razpošljejo družinam, o katerih se dvomi, če odgovarjajo podatki v števnih polah dejanskim razmeram. Doslej se je razposlalo nekaj nad 1000 pozivnic, na katere sc ljudje v velikem številu zglašajo. V teku ponedeljka in torka se je v okroglo 300 slučajih dokazalo, da so bile prave napovedbe strank, ki so se izjavile za Slovence, p o p r a. v -1 j e n e , ali pa prejšnje pole sploh uničene ter napravljene nove, na katerih so iz Slovencev postali Lahi ter podpisi Slovencev ponarejeni. Slovenci, posebno pa služkinje, se na glavarstvu na, vprašanja izjavljajo odločno za Slovence oziroma Slovenke. Čast jim! Doslej nas je torej že več kot 7000. Samo v dveh dneh se jc naše število pomnožilo za kakih 300. To sc bo vršilo še celi teden. Drugi teden pa pride na vrsto vsakdo, ki si hoče ogledati, če je v števnih polah pravilno vpisan. Kdor torej ta teden ne dobi poziv-nice, naj mirno čaka do drugega tedna. Tedaj naj se zglasi na glavarstvu, kjer mu na zahtevo pokažejo njegovo polo. Slovenci, le pogumno se javljajte, govorite na glavarstvu le slovensko! Kako nesramno so Lahi falzificirali števne pole, naj služijo v dokaz ti-le zgledi:
Načelnik goriškega Orla Jožef Medvešček je dobil pozivnico, naj se zglasi na glavarstvu. Tu je »signor Giuseppe Medvesceg« izjavil, da se je on s celo družino vpisal za. Slovenca ter se podpisal za Jožefa Medveščoka. Ko mu komisar pokaže polo, vidi, da na poli ni njegove pisave, da je podpis ponarejen ter pola sploh čisto druga. Seveda so ga zapisali zopet za Slovenca, kar je in ostane!
V ulici sv. Antona stanuje številna slovenska družina Pečenko, ki se je vsa izjavila za Slovence, a so jo falzificirali za Lahe.
Tajnik slovenskega odbora za ljudsko štetje, ki je vršil v Gorici zasebno štetje Slovencev, gosp. Kenda, je bil s celo družino vpisan za. Laha. Ironija usode, ki bo seveda sedaj zadela laški magistrat!
O drugem članu slovenskega odbora za ljudsko štetje, gosp. Svitožarju Dugarju, sc tudi govori, da so ga na stara leta napravili za Laha.. Seveda se 1k> popravilo to, toda nesramnost magi-stratovcev je iasno osvetljena!
Dalje je bila popolnoma falzifici-rana pola sloven. fotografa W e i s s a. Ko je gosp. Weiss kot. navdušen Slona glavarstvu podatke, je s celo mnogoštevilno dru-za Laha, a njegov podpis n.
Lahi upali failzificirati
venec, videl videl, da je žino vpisan p o n a r e j e
so se
Če
uradne podatke celo pri tako notoričnih Slovencih, kaj so počeli šele drugod!
Govori sc — in menda so te govorice zelo istinite —, da je v ulici sv. Antona, ulici Formica, na Kornju ter tam v obližju. kjer so Slovenci skoro v večini, družina za družino za laško izkazana, čeprav so se vsi izdali za Slovence. Govori se tudi, kar je težko verjetno, da so za Laha potvarili g. Jerneja Kopača, ki je bil pri predzadnjih državnozborskih volitvah slovenski kandidat v Gorici. Če je to res, presega ta sleparska nesramnost že vse meje!
Pri teh razmerah je še pravi čudež, da so nas našteli 6600!
Tz tega sledi, da je vsakega Slovenca, ki ni dobil pozivnice, sveta dolžnost, da. drupi teden gre pogledat na glavarstvo, kako je vpisan! Nihče naj se ne zanaša! Bati se ni treba nič! Kar kdo izpove na glavarstvu, ostane tajno! Pojasnjujte, ki ste bolj zavedni, manj zavednim važnost, te revizije, število Slovencev v Gorici se mora podvojiti!
Gospodinja in mati ima najvažnejšo nalogo ne samo v domačem družinskem življenju, temveč v celem narodnem gospodarstvu sploh. Blagor narodu, ki ima dobre, skrbne in varčne gospodinje! Zato je sveta dolžnost, vsakega naroda, da skrbi za vzgojo veščih in spretnih gospodinj. V zadnjem času sc skrbi sicer za prospeh umnega gospodinjstva po različnih šolah, toda naše kmečke, meščanske in delavske matere in žene rabijo strokovno knjigo, katera naj bo zvest in zanesljiv svetovalec tudi tistim, ki šole nc morejo pohajati. Zato je vsaka slovenska gospodinja lahko vesela, da je izšla knjiga:
GOSPODINJSTVO. Navodilo za vsa v domačem gospodinjstvu važna opravila.. Sestavila. S. M. L i d v i n a P u r g a j, prednica šolskih sester in voditeljica gospodinjske šole v Liubliani.
Za to knjigo je deželni odbor
v o j v o d i n e K r a n j s k e , svest si, da je blagostanje cele dežele odvisno od naših gospodinj, dovolil i z -d a t n o podporo, tako da je cena zelo nizka, namreč za broširainf izvod 2 K 20 vin., za trpežno vezan izvod pa 2 K 80 vin., po pošti 30 vinarjev več. — Knjiga obravnava vse panoge gospodinjstva za vse sloje našega prebivalstva, tako za preprosto, kakor za gospodinjstvo v večjem obsegu. Ob koncu obravnava knjiga tudi zdravilstvo in postrežbo bolnikov, kar je dodal praktični zdravnik dr. Dolšak. Pisateljica je sama dolgoletna praktična gospodinja, kateri pa nc manjka kot voditeljici gospodinjske šole tudi potrebne, teoretične naobrazbe. Knjiga jc opremljena z mnogimi slikami, založila jo jc »Katoliška Bukvam a« v Ljubljani.
OJ
BI
e
ca
N
>N
ca >
UIlfSKE SODE
več sto komadov, prav močne in zdrave, iz hrastovega lesa, od 400 do 800 litrov, se dobijo po prav nizkih cenah pri 2257	tvrdki
Ho« f Go. Ljubljana.
o>
iS!« E*
IM SU
VI
5C ce
ies
o <
n
«3
Sprejme se dobro vpeljan
Ponudbe pod šifro „P. P. 89" na
upravništvo „Slovenca".
3116
Dama
ki hoče pospeševati kožno nego, ki lioCe izgubiti pege, ter doseCi nežno mehko kožo in belo polt, se utniva le z
Steckenpferd lilijno rnlefino milo
(znamka Steckenpferd) tvrdke Bergmann & Co., I e-šn ob Labi. Komad po 80 v se dobi v vsi h lekarnah, drogerijah in trgov.nuh s parfumom 1.1 d. 60S
pokrivala za komate in odeje, platno za jadra na meter najceneje pri Štefanu Nagy, trgovina z že-leznino, Ljubljana, Vodnikov trg štev. 5. 2822
za eno ali dve stranki z dvoriščem in lepim sadnim i5083
vrtom se ceno proda
Potrebnega kapitala 2600 K. Natančneje sc izve B02na flOliM, liltlilli CESld 1). Št. 154.
K^jnaidoB
dobro izučena v ktiliatiju, gospodinjstvu, likanju, šivanju, pranju in v vseh ročnih delih želi vstopiti kot kuharica v kako župnišče na Kranjsko, Štajersko ali Koroško. — Naslov: Poste restante „X. štev. 2224" glavna pošta, Ljubljana.	3126
Jožef Smrdeli, kovaški mojster v Knežaku sprejme	3139
v	e	v s
&
<y
u
M
XA
tv*
s
u
cd >
O +*
o a
a
o.
>w
ca OJ
a
.fH
veležganjarna sadja, Ljubljana
priporoča v svoji lastui žganjarni 2258	kuhano
Sliuouho Tropinouec Brinjeuec Hriišeuec Vinsko žpnje
V zanesljivih kakovostih oddaja v množinah od 25 litrov naprej.
•n
s (0 CQ
UH
■o **
M«
P
■a o
o <
03 ►t 13
«
Vi'
K
M«
o
(0 »
Proda sc. takoj pod ugodnim pogojem
ZALOGA AMERIK. PISARN. OPRAV „JERRY"
Registraturne omare od 50 K :: naprej. ::
Cenik zastonj
THE REK CO, Ljubljana,
Hotel pri Maliču. Telefon št. 38.
■ ^SIBS'
'*4«*I«b tiMgaiMt ase
Kupcem daje pojasnila Franc Pust, tesarski mojster v Ljubljani, Streliška nlica.
311; 3
Dobre
\i tatovega lesa, prav močne !n nekatere skoraj nove
od 56—100 litrov „ 200—500 „ „ 600-1000
proda po asšiM cesii
2784 1
oitiskS črgoeec
Lingerjeva ulica 1. za Škofijo
Priporoča se tudi na|llne|šl vermoulh po zelo ugodni ceni.
zrezana na 60 cui dolga polena in zložena v seženjske skladnice , dalje drobno razcepljena jelova in bukova drva 20 cm dolžine in zvezana v okrogle butarice 50 cm v premera dobavi najceneje v poljubni količini prosto postavljena do hiše v Ljubljani: Leva grofa Auersperga gozdarski in upravni urad v Namršlju, p. Studenec-Ig pri Ljubljani, Blago se lahko naroči po pošti ali pri hišniku v Gosposki ul. 15,
Ff. P.
Glavna zaloga plošč
slovenskih, kakor tudi vseli drugih vrst. Cena od K 2 5o 1138 naprej.
Gramofone
od K 25-— naprej. Avtomatične gramofone, najboljše in najzanesljivejše vrste za gostilničarje dajem na mesečne obroke.
Igle za gramofon tisoč od K 1-80 naprej. — Zahtevajte cenike, pošiljam brezplačno.
Plača do dogovoru.
zemlj. knjige štev. 338, kat. občina Štefanjavas, obstoječega iz novozidane enonadstropne hiše s prodajalno, skladiščem, kletjo, dalje stransko poslopje in druge
pritikline, se vrši
sine 27* ©ktefera 1981 efe 10« uri d!op»
pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani, soba št. 16.
Podrobna pojasnila daje pisarna gospoda dr. Jos. Furlana, Ljubljana, Miklošičeva cesta.
3142
Ugodne prilika!
Ker imam veliko zalogo opeke, ki je izdelana še iz cenenega cementa, oddajam
cementne strešnike
brez zareze) po znižani ceni.
po svoli irpMi drugovrstne opaheler daiem za nio vsaHo poliuDna garancijo.
Jelacin, Ljubljana.
Darovi.
I. IZKAZ DAROV POGORELCEM V MOKRONOGU.
Darovali so: Županstvo v Sevnici 160 K; Zorman Iv., trgovec, Sp. Šiška, 20 K; Povše Fran, vodja salez. zav. na Radni 10 K; Ranthova obitelj v Škof ji Loki 4 K 50 h; Župni urad Žabnica pri Škofji Loki (dar župljanov) 12 K, Župni urad trnovski v Ljubljani (dar župljanov) 33 K; Podvasnik Barbi, Unter-ach am Attersee, Z g. Avstrijsko, 40 K; Neimenovana Netti iz Ljubljane 17 K; dr. Furlan J., odvetnik, Ljubljana, kot poravnavo med A. D. in J. P. 100 K; Bo-štele Ivan, vrtnar, Volčji potok —Radomlje: sveženj obleke in 1 K 20 h; Knaflič Radoslav, nadučitelj, Gorica pri Mozirju, 2 K; Kratner Fran, Kamnik, dar kamniških fantov 16 K; dr. Gregorič Viktor, zdravnik, Ilirska Bistrica, dar omizja Bistričanov in reških Slovencev pri »Žefi« v II. Bistrici, 30 K; Podboj A., Ribnica, dar ribniških rodoljubov, 14 K; Samsa Fran, zastopnik firme K. Rosenbauer, Zagreb, dar članov slov. društva »Lipa« v Zagrebu, 10 K; dr. Papež Fr., odvetnik, Ljubljana, 12 K; Hutter Ivan, c. kr. sodnik, Mokronog, 50 K; 'Ličar Ferdo, c. kr. davčni oficijal Šoštanj, 31 K 50 vin. (darovali: Tičar F., Repotschnig H., Kocbek I., Lukman I., Tajnik M., Topolnik Fr., Škoberne J., Goriak Al., Meixner Leop., Galof A., Rajster Tona, Cerovšelc Marija, Kumer M., Topolnik A., Schram-bek Ado, Kocjanc, Kumer M., Florjane Ivan, Novak J., Prekošek Iv., Berločnik J., Šoln Iv., Končan I., Selitsch Fr., Stor Fr., Kotnik Filip, Videmšek Fr., Stropnik Marija, Topolnik Ana, Kos Jos. in Jaki Ig.); podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Št. Rupertu kot dohodek veselice z dne 3. sept. t. 1. 230 K 54 vin.; Ropotec Fr., c. kr. poštar, Kozina, 7 K 10 vin (darovali Fr. Ropotec, Dolezila Fr., Pavletič Ana, Dekleva Fr., Cebu-lum A., Dovgan Iv., Sturm Fr., TauCar P. in Bevčič Fr.); Urbane Feliks, trgovec, Ljubljana, 30 K; L. pl. Fodran-sperg, Žužemberk, dar gospe Ane Ka-brhel, zdravnikove vdove, Leitamischl, 3 K; Urbanič Jos., Ljubljana, zavoj obleke; Požar Justina, ravnat, soproga, Bled, zavoj obleke; Venca jz Edvard, c. kr. davčni upravitelj, Trebnje, 43 K (darovali: dr. Kuhar, J. Verbič, lek. Ru-preht in Volk Fr.); Božič Alojzij, trgovec, Zabukovje pri Sevnici (Štaj.), zavoj blaga; Petrič Frančiška, Trst, zavoj obleke; obitelj Dovžan, Stara cerkev pri Kočevju, zavoj obleke; I. C. Mayer, Ljubljana, veliko posteljne oprave in raznega blaga; Zajec Avg., hotelir, Sp. Šiška, doh. veselice 200 K; dr. Schegula J., odvetnik, Rudolfovo, 50 K; dr. Fr. Hauptman, Gradec, 5 K; Tomic Viljem, Trebnje, 20 K; Škerjanc Ivan, župnik, Vreme, 5 K; Zevnik Miha, kaplan, Kamnik, 5 K; Plantan Ivan, c. kr. notar v Ljubljani, 100 K; dr. Poznik Albin, c. kr. notar, Rudolfovo, 10 K; Gostinčar I., učitelj, Sv. Peter pod Sv. Gorami (Štaj.) nabral v gostilni Kranar 8 K 10 vin.; Kranjc Al., Laški trg, 10 K; Demšar Ivan, c. kr. okr. živinozdravnik, Litija, 25 K; Kegljaški klub »Spinčič«, Ljubljana, 25 K; Jagodic Iv., Kranj, 10 K; Ježek M., kaplan, Bloke, 20 K; Žargi I., trgovec, Ljubljana, 2 K; Gričar & Mejač, Ljubljana, zavoj raznih novih oblek; Ljubljana, 100 riža in 200 kg krompir-kron, Kešovkub Anton Karlan, Prihova niško osobje in delavci 65 K, Klobovs 20 K; V. Malerič, zdravnik, Črnomelj, Vrbič Miha,' nadučitelj, Sodražica, zavoj obleke; Meršolj Jan., Reseče pri Škofji Loki, zavoj obleke; Muller Ivan, trgovec, Bevško—Trbovlje, 2 K; Kran-car Josip, župnik, Rihenberg pri Gorici, 10 K; Lenger F., trgovec, Žiri, 20 K; Koklič I., Gor. Logatec, 2 K; Rakošo Iv., pos. I. dol. žganjarne, Straža—Toplice, 20 K; dr. Malerič, zdravnik, Črnomelj, 20 K; Mozetič Anton, Ljubljana, 10 K; Benčina I., Stari trg, nabral v veseli družbi 5 K 40 v; Žagar Josip, pek, Ljubljana, 5 K; P. Juvan, 5 K; Kos Miha, učitelj v pokoju, skupiček kiflca na veselici pimiškega gasilnega društva, 10 kron 20 v; Čermelj Leo, Radeče pri Zidanem mostu, 95 K, (darovali: tovarnar rad. papirnice g. Pratnik, 30 K, tovarniško osobje in delavci 65 K; Klobovs Dora, c. kr. poštarica, Gorenja vas, 10 kron, Kešovkub Anton, kaplan, Prihova —Konjice. 5 K; Rivec Marija, Klanec. (Istra), 10 K; J. I. Naglas, Ljubljana, 30 K; Doberlet Fr., cesarski svetnik, Ljubljana, 20 K; šašelj Milko, župnik, Klanec (Istra), 50 K; Kreditna banka v Ljubljani, 100 K; dr. Mathias Frid., c. kr. okrajni glavar, Krško, 20 K; Puppo Josipina, Kranj, 100 K; Griinfelcl Leopold, Ljubljana, 10 K; Kline Anton, Goronjepoljo, 20 K; dr. Rudolf grof Cho-i'insky, c. kr. dvorni svetnik, Ljubljana, 100 K; dr. Švigelj Anton, odvetnik, Ljubljana, 10 K; Tomnžic Ivan, trgovec, Ljubljana, 100 kg riža, 200 kg krompirju; Mestni mlin v Celju, 150 žakljcv
Od gospodinje je odvisno blagostanje in sreča družine; gospodinje in matere imajo pa tudi v celem narodnem gospodarstvu eno najvažnejših vlog.
Blagor narodu, ki ima dobre, skrbne in varčne gospodinje! Dolžnost vsakega naroda, ki hoče prospevati, je, da skrbi za vzgojo veščih in spretnih gospodinj.
V zadnjem času se sicer po raznih gospodinjskih šolah skrbi za prospeh in povzdigo umnega gospodinjstva, toda našim meščanskim, delavskim in kmečkim materam ter ženam, ki takih šol ne morejo obiskovati, je manjkala dosedaj strokovna knjiga, ki bi jim bila zvest in zanesljiv svetovalec.
Vsaka slovenska gospodinja mora biti tedaj vesela nove knjige:
Navodila za vsa v domačem gospodinjstvu važna opravila. .*. Šolam in gospodinjam
sestavila
S. M. Lidvina Purgaj
voditeljica „Gospodinjske šole" v Ljubljani.
Knjiga je pregledana od najboljših strokovnjakov; deželni odbor in c. kr. kmetijska družba sta se zanjo zelo zavzela, ker se bo rabila tudi na gospodinjskih šolah. Knjiga ima izredno nizko ceno, namreč samo K 2*20 za broširan in K 2• 80 za trpežno vezan izvod, po pošti 30 vinarjev več.
Pisateljica sama je dolgoletna, praktična gospodinja, kateri pa ne manjka kot voditeljici „Gospodinjske šole" tudi temeljite teoretične Uaobrazbe.
Knjiga obravnava vse panoge gospodinjstva za vse sloje našega ljudstva, tako za preprosto, kakor tudi obširnejše gospodinjstvo.
H koncu knjige je dodal praktični zdravnik dr. Dolšak še pouk o zdravilstvu in postrežbi bolnikov.
Knjiga je opremljena z mnogimi, lepo uspelimi slikami, izmed katerih so nekatere večbarvne.
To dragoceno knjigo naj si nabavijo za mal denar vse naše gospodinje, matere, žene in dekleta.
moke po 15 kg; Rabic Ivanka, zavoj obleke in 2 K, (nabrala pri blagih da
mah v Kranju); Neimenovan iz Gradca, zavoj obleke; Jezeršek Jakob, trgovec, Gorenjavas, zavoj obleke; Josip Žagar, pek, Ljubljana, velik žakelj kruha; Adolf Hauptmana naslednik. Ljubljana, 20 K; dr. Gregorec, zdravnik v Ptuju, 2 K; Vukšinič Davorin, oskrbnik nemškega viteškega reda v Metliki, 5 K 6 v; Brata Moskovič, veletržec, Ljubljana, 10 K; Krapeš Milko, urar, Ljubljana, 10 K; dr. Matija Hočevar, zdravnik, Kostanjevica, 1 svinjak, 1 peč in 50 K; I. Samec, trg., Ljubljana, 50 K; Dobrave Marija, Radeče, zavoj obleke; Beniger Fr., posestnik. Trnovo, zavoj obleke; Paleček V. A„ trgovec, Gorenja vas, zavoj obleke; Trat ar Rezi, Mojstrana, zavoj obleko; dr. Triller Karol, dež. poslanec Ljubljana, 30 K: Možina Franjo, Rudolfovo 10 kron; superior misijonarjev pri svetom Jožefu v Celju, 20 kron; Majzelj Franc, posestnik, Belacerkov,. 50 K; neimenovani iz Vipave, 5 K: Knaflič Fran, Šmartno pri Litiji, 20 K; Šetinc Josipina, Ljubljana, zavoj obleke; Prunk Marija, Trst, zavoj obleke; Majr Terezija, Ljubljana, zavoj obleke; Cvenkel Anton, trgovec, št. Peter v Savinjski dolini, 50 K; Čuden Fr., urar. Ljubljana, 20 K; Božič Fr., Rudolfovo, L'0 K; Ska.licky Bohuslav, Rudolfovo. 5 K6 v; Vršič Vjekoslav, kanonik, Sonj, 20 K; Tekavčič Ivan, vladni svetnik. Ljubljana, 50 K; Prijatelj Fran, Tržišče, 100 K; d)-. Češarek L. zdravnik, Mokronog, 10 K; Lajovic Albin, magistralni uradnik, Ljubljana, zavoj obleke; županstvo Lancovo 100 K; Škof Ath ton, Ljubljana, zavoj obleke; Sirnik F., sodni nadoficijal, Ljubljana, zavoj obleke; upravništvo »Slovon. Naroda«, 31 K 50 v; Vukič Leopold, trgovec, Postojna, zavoj obleko: dr. Borce Otokar, odvetnik, Gradec, 100 K; Strancer K., Rifenberk, 5 K.
ki govori slovensko in nemško išče službe v
kakšnem hotelu. Naslov pove uprava lista. 3124
trgovsko naobražena, pridna, zmožna pisarniškega dela v slovenskem in nemškem jeziku se sprejme v trajno službo.	3137
Ponudbe pod »Voditeljica filijal-ke« na upravništvo »Slovenca«,
Proda se ali pa da v najem
81 V
v Ljubljani
I
z vsemi pritiklinami. — Odda se tudi velika zračna klet blizu Ljubljane. — Naslov pove upravništvo „Slovenca".
30(i2
kupi v vsaki množini izvozna tvrdka S. Lederer, Neumark bei Taus.	3130
Ponudbo z vzorci in navedbo množine.
h
H
iirlovo
suha, trda in mehka, odpadki od stavbenega lesa se dobe v tovarni V. Scag-nettija, Cesta na Rudolfovo žrleznico št. 16 za državnim kolodvorom. ,-!i:w
Modna in konfekcijska trgovina
M. Krištofič-Bučar
se je preselila v lastno hišo na Stari trg št. 9.
Priporoča zelo pomnoženo damsko in otročjo zimsko konfekcijo, po znano najnižji ceni, tudi po meri
Posebno krasne: kostume, plašče, pelerine, razne jo-pice, krila, domače halje in
bluze In otročje oblekice.
Velika izbera perila in higijeničnih potrebščin za novorojenčke.
Pošilja na lzbero tudi po pošti.	2993
ANTON SARC, Ljubljana.
Izdelovanje perila, pralnica in svetlolikalnica na električen obrat, priporoča zelo dobro in solidno izdelano perilo po nizkih cenah.
Opreme za neveste!
Perilo za deklice in dečke, za otroke, platno šifon, švicarske vezenine, se kupi zelo ugodno, rjuhe, brisalke, prte, prtiče, nogovice, maje.
TF®- peril c®
za gospode in gospe. Kdor trpi na prehladu reumatizmu, trganju in ishiji, naj le to perilo nosi, ta poskušnja bode vsacega zadovoljila.
Vzorci so vsakemu na razpolago. "UK!
1787 (1)
Slavnemu občinstvu in preeastitt duhovščini usojam si kar najtopljeje priporočati svojo bogato zalogo
nagrobnih spomenikoo
iz najraznovrstnejšegn kamna. Zaloga se nahaja v moji delavnici in na dvorišču pokopališkega oskrbništva. Istotam so na razpolago tudi cementni in kamniti nagrobni okvirji lastnega izdelka. Izvršitev naročnin bodisi iz granita, sijenita, labradorja kraškega in beljaškega marmorja itd., jako točno in z nizkimi cenami. Preskrbujem tudi slike po najnižjih cenali.	2750
Z odličnim spoštovanjem
Fr. Kunovar '"i? Ljubljana
2 dami iščeta v nakup starejšo prostorno
hišo (gradič)
t. nekaj sadnega vrta in travnikov, ako le možno blizu župne cerkve aH kakega samostana. Želi se v bližini žel. postaje. Cena zmerna. Ponudbe se prosijo pod B. v. M. Turjaški trg 5 II. n., Ljubljana.
Ivan Kacin, Novi Vodmat 151, Ljubljana.
Izdelujem vsake vrste
3043 1
harmonije ^m
po najnovejšem ameriškem sistemu. — V zalogi imam vedno izdelane harmonije, katere si vsakdo lahko ogleda, brez da si kaj naroči. Priznalna pisma na razpolago. Cenik franko in gratis.
Ingenieur H. UHLIR
Ljubljana, Resi jeva c. 26.
Strokovna izvršitev vseh vrst načrtov in proračunov, znanstvena mnenja, prevzetja zgradb
J
3562
Izdelki solidni.
Zmerne cene.
♦ Zaloga poMStua in tapetniškega Vim
Fr. Kapiis, Lliibliana
Marije Terezije cesta št. 11.
Kolizej.
Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne in gosposke sobe. Dlvane, otomane, žimnice, modroce iz morske trave, zmednice na peresih, podobe, zrcala, otročje vozičke itd.
2924
Sprejemajo se tudi opreme hotelov.

cTfrrasni parišRi modeli so v polnem številu došli.
cffiernafovič
dlncjlešfio skladišča oBleR JžjuBljana, cfliestni trg 5.
NIZOZEMSKA življenska zavarovalnica
na dunaju i., aspernplatz
(v lastni palači) z zavarovanim kapitalom 380 milijonov, rezervami 113 milijonov in najcenejimi tarifi sprejema trgovske izobražence kot vnanje uradnike in krajevne zastopnike pod izvrstnimi pogoji. ElaVRO zastopstvo ZS StajersKO in
IM: Gradec I., SMasse 40. Slami zaslopnilf za KranjsHo: Ciril Giobočnik, Ljubljana, Melna cesta 4. m
Feliks Toni
Ljubljana, Beslleva cesia 30
nasproti skladišč južne železnice.
Največja zaloga vsakovrstnih
iz črnega švedskega granita, labradorja, belega in sivega marmorja i. t. d.	2937
Nizke konkurenčne cene, solidni proizvodi. Načrti in proračuni brezplačno.
Dinamo stroji, elektr. motorji. Naprave za elektr. razsoet-Ijjaoo in preoajanfe elektr. sile. Električni obrat vseh vrst. Ventilatorji. Tnrbo-generaiorji, elektr. železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. ObloCnice in žarnice vseh vrst. 1927
IZPELJAVA
vseli poslovnih transakcij. - Izdajanje čekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM
za vsa rlavna in stranska mesta tn- in inozemstva.
Vodne turbine vseh sestav, (Francis, Pelton). Točna, cena in hitra popravila vseli elektr. strojev od drugih tvrdk. Vse potrebe za inStallranie. Odlitki iz Siemens-Martinove-ga jekla, ameriška kujna litina iz lastnih velikih livaren in jeklaren. Za vele- in malo obrt.
C. KR. PRIVIL. BANČNA IN MENJALNIČNA DELNIŠKA DRUŽBA
Akc. kapital: <0,000.000 kron.	Rezervni zakladi: 17,000.000 kron.
•mea «71 /S'1 ra T Egjfl 19	Osrednja menjalnica:
eelfl	t M DUNAJ I., WOLLZEILE 1.
pnrlpn7nir>o• Badcn, Češka Kamilica, CeJki Itoa, Brno, Duohcov, Gablonza, N. Brajlllz, Krakov. Lllomerlcc, lUUI UllULc. Moravski Zumbern, MMIInn, Meran, Novi Jlfiin. Plzen. Praga, Liberoa, Dunajsko Novomesto, Cvltava.
NAKUP IN PRODAJH
vseh vrst rent, obligacij, državnih papir)ev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk i. t. d., L t d.
s Zavarovanj proti m pri Ma© sreči in vraliL papirjav
" Prospekte in cenike premij zastonj in traofco-
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Miha Moškerc.