JUG OS L O VENSKI
—priloga „sokolskega glasnika••
1925.	IX.
L. Stanek:	Tek
(Fiziološka študija.)
Ne tekamo z nogami, ampak s srcem in pljuči.
Dr. A. Schmidt.
Naša telovadba je strogo gimnastična in vzgojna. Važen del telovadbe tvorijo naravne vežbe, enostavne naravne panoge telesne vadbe, ki jih imenujemo s skupnim imenom lahko atletiko, t- j- tek, skoki, meti z različnim orodjem, plavanje itd. Druga poleg druge nam služijo te vaje v vsestransko vadbo telesa, seveda morajo kiii tudi temu primerno izbrane (menda edino plavanje tvori tu izjemo). V nasprotnem slučaju, če posvečamo pažnjo le tej ali oni panogi, gojimo le gotove organe' in nikakor ni izključen prenapor dotičnih organov, kar zndči škodo za celotni organizem. Isto velja tudi o vajah ha orodju. Zlasti pri mladini moramo paziti na to, da jo vzgojimo Po načelih vsestranske vadbe, kar zahteva itak naš sokolski sestav, Posvečali pa še posebno skrb morebitnim zaostalim organom, kar Je za poznejši telesni razvoj izredne važnosti. Toda tudi odraslemu človeku ne prinaša enostranska vadba popolnega zadovoljstva, dasi "Ui tupalam nakloni uspehov. S higijenskega stališča pa ni samo dvomljive vrednosti, marveč telesu škodljiva.
Po fiziološkem značaju lahko delimo telesne vaje v sledeče vrste:
a) sestavljene težke vaje;
b) navadne vaje za telesno jake vežbače;
c) spretnostne vaje;
d) hitrostne vaje;
e) vztrajnostne vaje in končno
f) vaje, ki zahtevajo od vežbača prisotnosti duha iu odločnosti. Omenjene vaje se med seboj bistveno razlikujejo in vendar so vse
Potrebne, da utrde značaj in telo vežbača. Omenil sem jih zato, ker sem hotel s tem pokazati, da nekatere teh vaj izvestno zanemarjamo, K-as!i hi tre etn ih in vztrajnostnih vaj. Medtem ko si pri ostalih pa-hogah postavljamo cilj, vežbati, utrditi mišice in gibalne organe vobče kvečjemu še živčevje, torej kvalitativno delo, smatramo slednje zato važnim, ker delujejo kvantitativno in imajo zlasti vpliv na delovanje Notranjih organov, dihal, krvotoka in telesnega presnavljanja sploh. Med te vežbe štejemo vztrajno hojo, turistiko in zimske športe vobče, veslanje in kolesarjenje, zlasti pa tek.
Če moramo gotovo progo preteči v kolikor mogoče krajšem času, Nnamo pred seboj hitrostno zahtevo, torej vajo, ki zahteva od našega
1 Organi so skupine različnih tkanin, ki služijo eni in isti funkciji.
telesa največjo brzino, ki jo zmore naš organizem. Pri izvrševanju te vaje pa opazimo, da se stopnjuje delovanje pljuč in srca izredno naglo do največje mere, ko odpove. Mišice bi bile pač še zmožne preteči najmanj dvajsetkrat progo, a prenagli krvni' obtok, zlasti pa pomanjkanje sape vsled hitrega in izdatnejšega delovanja dihal, nam onemogoča njih nadaljevanja. To stopnjevanje srčnega in pljučnega delovanja pa ni trajno, ampak se po končani vaji zniža v izredno kratkpni času (pri 100 m v 3 do 5 minutah) na normalko, kar nam omogoča po par minutah odmora zopet enako vajo z nezmanjšano hitrostjo.
Pri vztrajnem, počasnem teku je potrebna gotova mera, s katero vzdržimo delovanje srca in pljuč v nekakem ravnotežju z dosegljivo zmožnostjo teh organov. Tu se delovanje imenovanih velevažnih organov ne dviga več postopoma, marveč ostane vedno na gotovi .višini. Na ta način je omogočeno onemu, ki se je v to vajo uvežbal, udejstvovati se v tej delj časa, lahko po več ur, kar nam že dokazujejo poročila o tekačih v starem veku in tudi zadnje preiskave na tem polju. Konec takemu vztrajnemu teku ne napravi utrujeno srce, ne izmučena pljuča, marveč splošna utrujenost, utrujenost celega organizma, ki nato rabi večurni, če ne celodnevni odmor, da dobi prejšnjo čilost in svežost. Ravno dejstvo, da posegajo te in slične vaje tako globoko do korenin človeškega organizma in so torej neprecenljive higijenske važnosti, že to jim daje prednost pred drugimi) sestavljenimi, ki pa v takem obsegu ne koristijo našemu telesu.
Med tipične hitrostne vaje spada zlasti tek. Fiziološka znanost nam podaja neovržen dokaz, iz katerega izlahka spoznamo do najmanjših detajlov delovanje omenjenih organov. Pred tekom beležimo na minuto do 60 vtripov in 12 vdihov. Po pretečeni progi 200 m, ki jo je dobei tekač pretekel v 24 sekundah, se je število vtripov zvišalo na 180. Vtripi so neenakomerni, tu pa tam celo izostane kak vtrip. Tekač je bled — znak slabotnega srčnega delovanja — in hlastno sope v kratkih presledkih. Med tekom je namreč narastel obseg dihanja deset do petnajstkrat, nekateri fiziologi trde celo, da se je pomnoži dvajsetkrat napram normalnemu dihanju pri počitku. Na ta način, t. j. pri tem globokem dihanju, se prezračijo pljuča do skrajnih konic pod ključnico (kost, ki ,veže podolgovati meč prsnega koša s hrbtno lopatico). Bledost in hlastno sopenje opazimo pri vseh tekačih, zlas i še pri onih, ki niso izvežbani (trenirani).
Po kratkem odmoru, ki se razlikuje po fiziološki jakosti organov in ki naj traja pet do deset minut, postane delovanje srca in pljuc zopet normalno. Obraz zadobi svojo prejšnjo barvo. Tekač je fizično usposobljen preteči isto progo z neizpremenjeno hitrostjo, seveda le toliko časa, dokler ne nastopi splošna utrujenost, ki napravi, kakor sem že zgoraj omenil, tudi temu konec. Zlasti v začetku ne bi svetova nikomur pretiravati, ker bi imelo za telo škodljive posledice. Vadi se postopoma od dne do dne s podaljšanjem proge, oziroma s povečanjem brzine, in tudi to le kratek cas. Previdnost je vedno n mestu, posebno še pri .vežbanju tako važnih organov, kakor so src
in pljuča.	m
Čudno se bo dozdevalo lajiku, kako je mogoče, da nastane v te kratkem času 24 sekund v delovanju srca in pljuč pravcata revolucija-
Odgovor na to je kratek in jasen: to zato, ker predstavlja brzi tek največjo trenutno izraženo silo človeškega telesa. Mi se čudimo atletu, ki dvigne 100 kg težko ročko poldrug meter visoko, ne vidimo pa sile, ki jo zmore tekač, ko preteče s svojim 70 do 80 kg težkim telesom progo 200 m in ld postavi s tem atleta s svojim činom v senco. Res je, da je v prvem primeru poverjeno ogromno delo le gotovim mišicam roke in je zmogel to delo edino človek z izredno razvito muskulaturo na roki. Pri teku pa je razdeljeno delo sorazmerno na številne mišice okoli stegna in bokov, kar nam predstavlja dobro polovico celokupnega človeškega mišičevja. Ravno zbog te razdelitve ne nastane pri teku lokalno utrujenje.
Ogromna množina dela pa je zahtevala v mišicah tudi primernega presnavljanja. V hipu se je nagromadilo toliko ogljikove kisline v krvi, da jo je bilo mogoče odstraniti le s skrajnim delovanjem pljuč — zato sopenje. Roko v roki z delovanjem pljuč pa so zahtevali ogromni gorilni procesi v mišicah izredno velikega dovajanja kisika potom krvnega obtoka — zato tudi povečana zahteva na to kr,vno brizgalnico, na srce.
Oglejmo si na kratko koristi, ki jih proži tek našemu telesu. Delovanje pljuč se vrši samolastno. Večja zahteva na te organe proizvaja avtomatično tudi večje delo,vanje. To pa koristi v tem, da zadobe pljuča večji obseg in večjo odpornost, enako kakor pri mišicah, ki rasto in postanejo obsežnejše po intenzivnem, toda sistematičnem delu. Tudi srce se s hitrostnimi vežbami jači, toda ozirati se nam je tu na starost in zdravstveno stanje posameznih tekačev. Tudi znanost nam dokazuje, da jačijo te organe zlasti lahkoatletske vaje. V mladosti je obseg srca še razmeroma majhen, zato pa ožilje široko; kri se tu laže pritiska v ožilje. Pri starejših ljudeh pa je ožilje razmeroma ozko in manj elastično. S starostjo postaja negibnejše in tu pa tam se nahajajo v njem že vsedline apnenih soli, kar pomenja pri tej panogi nevarnost prenapenjanja in patološkega razširjenja srca. Toda tudi mlajšim, ki bolujejo na srcu ali čigar srce ni dovolj odporno, bi vežbanje v brzem teku le odsvetoval.
Mnogo manj nevarno je vežbanje v vztrajnem teku, razen če se ga ne pretirava do izbruha močne utrujenosti ali celo do onemoglosti. Tudi tu je delo razdeljeno na večje mišične delokroge; delo samo se vrši avtomatično in ne otežuje živčnega sistema v nobenem oziru. Pri vztrajnem, umerjenem teku, pri katerem je delovanje srca in pljuč konstantno in ne preveliko, lahko vežbamo delj časa (dve uri in več). Pravila postavljati pa bi bilo tu nezmiselno. Vsak nosi svoje merilo s seboj v telesu in ko čuti, da ga utruja, tedaj opusti.
Mišice zadobe pri hitrostnih in vztrajnih vajah ne le na obsegu, marveč tudi na delazmožnosti. Postajajo vedno bolj trde, vsebujejo malo vode, se manj utrudijo in delujejo z mnogo manjšim presnavljanjem. Izvežbanemu tekaču ne bo zmanjkalo tako hitro sape kakor neizvežbanemu. Tudi srce mu je odpornejše. Čuvati se mora pa pre-tiranja, kjer se napolni krvni obtok z utrujevalnimi snovmi, ki jih moderna fiziološka veda imenuje kenotoksine. Posledica teh keno-toksinov je lahko resno z mrzlico združeno stanje onemoglosti, ki povzroča v posledici tudi patološko razširjeno srce. V začetku takih
\aj se pojavljajo pri vseli tekačih bolečine v mišicah. Celo telo preveva neko mrzlično stanje (mišična mrzlica), ki jo je skoro brez izjeme vsak občutil po prvih urah telovadbe. To pa naj ne jemlje nikomur poguma, kajti ta pojav je navadna fiziološka reakcija, ki se pojavlja po vsaki nenavadni telesni vežbi. Tudi utrujenje samo ob sebi je normalen pojav in najbrž obranjevalno sredstvo telesa, da prepreči ,vsak prenapor. To utrujenje, bodisi lokalno ali celotno, p« povzročajo one snovi, ki jih je univ. docent dr. Weichhardt imenoval kenotoksine. Te snovi, ki nastajajo po gorilnih procesih v mišicah, so v velikih množinah strupene. Izločajo se pa le polagoma potom krvi, kože (pot), ledvic (seč) in končno potoni črevesa. Dasi je tvarina izredno zanimiva, bi nas dovedla predaleč od naše naloge, zato si jo prihranim za drugič.
Videli smo po teh kratkih vrsticah, da je tek — bodisi brzi ali vztrajni — panoga, ki je našemu telesu nadvse koristna in tudi zelo potrebna. Naši najvažnejši organi, naš živi stroj, ki ga nosimo v sebi, se jači, s tem tudi celokupno presnavljanje v telesu. Večina fiziologov je uvidela, da nam orodna telovadba sama nikakor ne zadostuje, ker nam ne nudi dovolj izdatnega, zlasti hitrega gibanja, ki je za pravilni vsestranski razvoj telesa potrebno. Gibanje v naravi, v svežem čistem zraku, to je ono, kar se naj zlasti pri naši mladini, ki nam mora biti v prvi vrsti pri srcu, vpošteva.
S. Vrdoljak:	Q veŽbanju
Sve telesne i duševne pojave i sposobnosti mogu se razviti i 'z' vežbati. U prvi mah izgleda, da ima isti smisao reč razviti i izvežbati, ali ih psihologija tačno razlikuje. Razvijanje jedne psiliičke pojave znači njezino kvalitativno menjanje usled neprekidnog i redovnog ponavljanja, to jest, ona se u s,vojoj biti kvalitativno profinjuje, pro-dubljuje. Vežbanje znači njezino kvantitativno menjanje, to jest njezino delovanje vrši se brže, sigurnije. Ono je pod uplivom vanjskih okolnosti, da se postigne jedan vanjski uspeh. Na primer pamćenje se kod malenog deteta razvija, a u poznijim godinama u školi '2' vadaju se vežbe u pamćenju raznim metodama, da se u tome postigne bolji rezultat.
Prema tome kod telesnog odgoja, kojega mi provadamo, dolazi u obzir vežbanje.
I ako opstoje dve .vrsti vežbanja, fizičko i psihičko, fizički odpoj, kako ga provada sokolski sustav, ima osebinu jednog i drugog, da-pače, što se tiče dece, obadva iinaju jednako važnu ulogu. Naše vežbanje moženio nazvati psihofizičnim, jer ako se sastoji u jačanju i umnožavanju mase, imai i zadaču, da izvežba brojne psiliičke pojave i sposobnosti.
Promotrit nam je glavne fiziološke i psihičke pojave i sposobnosti i njihovo usavršavanje putem vežbanja.
U pogledu fiziološkom:
1.) Vežba daje mišici izrazit oblik, već prema tome kakova je vrst mišičjeg rada. Tako če joj vežba snage dati više masivan oblik, a vežba trajanja košćat i elastičan.
2.) Izvežbana mišica kod istog rada manje je podvržena umoru, nego li neizvežbana, jer proizvodi manje ugljične kiseline i umara-jučih snovi. Ona radi s .većom ekonomijom.
3.) Vežbom se jačaju i postaju otporniji svi organi.
Kako vidimo sve pozitivni rezultati, u koliko ne dolaze u protimbu sa fiziološko-higijenskim zakonima.
U pogledu psihičkom:
1.) Vežbom se znatno skraeuje reakciono vreme.
Ovo je pozitivan dobitak, koji sem kod telesnog vežbanja ima i svoj u praktičnu svrhu u životu.
2.) Usavršuje se koordinacija kretnjam Ako i jedan sustav, a ono naš ima u tam široko i bogato polje. Silno mnoštvo elemenata i vežbi, koje usavršavaju koordinaciji! kretnji, pružaju sposobnost vežbaču, da se lako snade u nenadnom koordiniranju. Ovo usavršuje okretnost, brzo snalazenje i odluku, prisutnost duha i t. d. Sve pozitivni
rezultati.
3.) Fizičko vežbanje je prava gimnastika za jačanje volje. U prvom redu dolaze igre borbenog karaktera i sve nove teže vežbe. čim je ivežba poznatija i1 lakša potreban je manji podražaj volje. Prema tome upliv vežbe nat razvoj volje može biti pozitivan, a može biti i skoro indiferentan.
Higijena telovežbe vodice o ovome računa, navlastito kod školske dece, gde će jedamput prema okolnostima i dispoziciji .vežbača izabrati vežbe sa jačim impulsom na volju, a drugiput će se rade ograničiti nai obratno.
4.) Pogledom na pažnju dogada se slično kao kod volje.
Pažnja sama po sebi je olakšica vežbi. Kod no.vih i težih vežbi Potrebna je jača pažnja, kod lakših i poznatijih manja. U ovom zadnjem slučaju ona se može ograničiti na minimalan stepen. Hodanje i vožnja na kolu ispočetka su iziskavali jaku pažnju, na koncu sje sveli u gotov automatizam.
Automatizam kod telesne vežbe može imati svoju pozitivnu i negativni! stranu: pozitivnu, ide li za što izdašnijim fiziološkim učinkom, jer se ekonomija rada i uporaba psihofizičke energije svela na najnižu meru, čime i pojavi umornosti docnije nastupaju; negativnu, u koliko preči usavršavanje psihičkih osebina, koje sobom nosi telesna vežba.
I ovde ima higijena telovežbe, školske posebice, da izabire prema okolnostima i potrebama, pa 6e jedamput izabrati jednu vrst vežbi, a drugiput drugu i neće se ograničiti samo na jednu.
5.) Vežbom umaranje mnogo kasnije nastaje. Poznat je odnošaj fizičkog umaranja prama psihičkom, to jest ne opstoji i ne nastaje sva ko za se, nego se oba slivaju u jedno. Vežbanjem ograničuje se potrošak psihofizičke energije na sve manju meru, jer se koordinacija kretnja svela na najpotrebniji udeo, eliminirajući sve nepotrebne kretnje.
Glavni uvet, da vežbanje postigne željeni rezultat, je dovoljno p°' navijanje. Kako je poznato, takovim ponavljanjem dolazimo do krajne posledice vežbanja, a to je navika.
Dobre i-slabe strane na vik e nije potrebno razlagati.
Iz svega ovog je razvidno kakove uspehe možemo postići ,vežba-njem, ako je ono smotreno i u valjanim rukama.
Dr. A. Košir:	(Nadaljevanje.)
Anatomija in fiziologija človeka
s posebnim ozirom na telovadbo.
Dolga palčeva upogibnica (musc. flexor hallucis longus).
Izh.: Mečnica in medkostnica.
Nas.: Nohtni členek palca.
Opr.: Upogiba palec.
Palčeva odteznica.
Slika 66. Stopalu lastne mišice in preprega.
Slika kaže pred vsem krepko preprogo na podplatu.
Stopalu lastne mišice:
Tudi na podplatu imamo oni na dlani podobno preprego, mišic0 pa se združijo ,v tri skupine.
1.) Palčeva odteznica (musc. abductor hallucis)-Kratka palčeva upogibnica (musc. Иехог hal-
lucisbrevis).
Palčeva priteznica (m us c. aidductor hallucis)-
Palčeva odtezulca.
Kita dolge palčeve upogibalke.
Kita kratk? upoglbnice.
Slika 67. Mišice podplata.
2.) Mezinčeva odteznica (m us c. abductor digiti
q u i n t i).
Kratka mezinčeva u p o g i b n i c a (m us c. flexor digiti quinti brevis).
Mezinčeva proti ,v n i c a (m us c. opponens digiti q u i n t i).
3.) Kratka upogibnica prstov (m us c. flexor d i g i-
tor.um brevis).
Četvero kotna mišica podplata (m us c. q u a -d ra tu s plantae).
Štiri črvaste mišice (m u s c. 1 u m b r i c a 1 e s), sedem med kostnih (m u s c. i n t e r o s s e i).
Na hrbtu stopala se nahajata še dve mišici:
Kratka palčeva nateznica (m u s c. e x t e n s o r h a 1 -lucis brevis).
Izh.: Petnica.
Nas.: Prehaja v dorzalno preprego palca.
Kratka nateznica prstov (m us c. extensor d i g i -t o r u m brevis).
Izh.: Kakor prejšnja.
Nas.: Prehaja v do r žalne preprege 2.—4. prsta.
Opr.: Vse te mišice natezajo prste.
Mezinčeva odteznica.
Kratka upogibnica prstov.
Kita dolgo upogibalke prstov Lepo vidiš razcepe v kitali kratke upogibalke prstov, katero ргориббајо kite dolge upogibnice.
Prečna vez.
Križasta vez.
Kitina ovojnica mečnih mišic. •
Kitina ovojnica dolge natezalke prstov.
Kratka nateznlca prstov.
Kratka palčeva natezalka.
Kitica skratke mečne m. do mezinčeve kite.
Slika 68. Mišico na hrbtu stopala
Omenil sem že prej, da obdaja mišice stegna čvrsta ovojnica. Na onem kraju, kjer jo prodira debela kožna vena, to je par centimetrov pod dimeljsko vezjo, je ta ovojnica stanjšana, vezivne vitre v okrožju tega mesta so zdebeljene (vnanji stegenski obroček). Skozi ta obroček pride prst v smeri proti trebušni duplini v kanal, stegenski kanal, ki ima v trebušni fasciji svoj notranji aili trebušni obroček. Kakor pri dimeljskem kanalu, izstopi tudi lahko pri stegenskem o priliki, kadar se poveča tlak v trebušni duplini, vsebina trebušne dupline v obliki kile. (Stegenska kila).
■C. Fiziologija mišičja.
Če primerjamo mišice z drugimi telesi, upoštevaje pri tem elastičnost teh raznih teles, pridemo do zaključka, da je mišica telo sicer majhne, a zato tem popolnejše elastičnosti. Mišica je obenem precej raztezna, kar je velikega pomena za mišico samo in za> dele telesa-spojene po mišicah, kajti ravno mišica, delujoča kot nekak vzmet, bo mogla primerno oslabiti učinek hipne obremenitve kakega dela telesa.
Najbolj očividna izprememba delujoče mišice je izprememba njene oblike. Pri tej izpremembi se vitre skrajšajo hi zdebelijo. Zgodi se
to vsled raznih vplivov, ki jih zovemo dražljaje. Dražljaji prihajajo mišici po njenih živcih, to so naravni dražljaji, možno pa je dražiti mišico tudi s pomočjo drugih dražljajev, n. pr. s toploto, električnim tokom itd. Kadar se mišica skrči, se njen volumen komaj izpremeni, skrčenju sledi ohlapenje, oboje, krč in ohlapitev, zovemo zgib.
S posebnimi aparati so ugotovili pri zgibu:
1.) da poteče nekoliko časa od trenutka, ko zdražim mišico do onega, ko zapazim krč, to je laitenčna doba;
‘2.) da se mišice neenako hitro skrčijo, te bolj urno, one leno, poslednje so bolj rdeče, prve bledejše barve. Imamo pa v eni in isti mišici često rdeče in blede ,vitre.
Dobiva mišica zaporedoma dražljaje, kojih presledki so krajši od dobe posanmega zgiba, tedaj mišica sploh ne ohlapi, temveč ostane trajno skrčena, trajni krč (tetanus). Navadni hotni krči pa so časovno bolj razsežni kakor enkratni zgibi, n. pr. pri kakšni tezni vaji se mi skrčijo mišice počasi, kar je ravno značajno za, tezne vaje, v tem primeru prejemajo mišice zaporedno po več dražljajev.
Skrčeča se mišica povzroča zvok ali bolje rečeno šum, ki ga čujem n. pr. če si zamašim ušesa in skrčim s,voje žvekalke. Morda čujem šum, preden skrčim žvekalko, tedaj prihaja šum od skrčenih mišic lehti, če si, recimo, zamašim ušesi z dlanjo.
Absolutno moč mišice mi daje ona teža, ki ravno še ovira skrčenje dotične mišice. V splošnem je ta moč proporcionalna fiziološkemu prerezu mišice, to je vsoti prerezov vseh mišičnih viter. Kadar sestoji mišica iz enako dolgih vzporedno urejenih viter, odgovarja fiziološki prerez tudi pravemu prerezu mišice. Za dvoglavo mečno mišico so n. pr. določili absolutno moč na 10 kg za 1 qcm.
Pri skrčenju (kontrakciji) izvrši mišica gotovo delo. Če dvignem gotovo utež od tal, sem izvršil primemo delo, vzemimo, da dvignem 10 kg lm visoko, potem znaša to delo lOkgm (ali kilogramskih metrov), a to ni vse, ker sem pri tem tudi dvignil lastno leht, eventualno celo del trupa itd.
Mirujoča, tem bolj pa delujoča mišica, proizvaja toploto. Če kakorkoli povečam napetost mišice, proizvajam na novo toploto. Čudno pa je, da se javi toplota v dobi ohlapenja mišice, ne pri skrčenju, kakor bi to pričakovali. Utrujena mišica proizvaja manj toplote.
Presnavljanje mišičja.
Kemijska sestava mišice: beljakovine, ogljikovodiki, gotove organske snovi brez dušikai, nima pa mišica prostega kisika, ima trajno ogljikov dvokis in dušik, do 75 % vode, od anorganskih snovi kalij, natrij, železo, kalcij, magnezij, fosfor, klor in žveplo. Rdeča barva Prihaja od krvnega barvila (hemoglobin).
Mirujoča mišica porablja trajno kisik in proizvaja trajno ogljikov dvokis, oboje in v večjem obsegu pri krčenju. To je njeno plinsko Presnavljal nje, ker gre tu za pline. Svojo energijo črpa mišica iz dveh virov:
1.) iz hranil mišice, ki jih zgori s pomočjo prisotnega kisika, in
2.) če ni prostega kisika, tedaj se razkrajajo ogljikovodiki, tvoreči ogljikov dvokis. Pri tem nastane mlečna kislina; o njenem pomenu bomo še čuli. Energijo laliko črpa mišica iz vseh treh sestavin hrane, iz beljakovin, ogljikovodikov in maščob, od količine teh posameznih snovi za visi, katere se mišica ravno posluži. Človek črpa svojo mišično energijo bistveno iz ogljikovodikov.
Delj časa delujoča mišica utrudi. Pri trajnem delu potrebujemo odmora med posanmimi mišičjimi akcijami in raivno od teh odmorov, od pravilnega u,vrščenja odmora med vajami odvisi vztrajnost pri mišičnem delu.
Utrujena mišica se mora spočiti, če jo hočem zopet zaposliti. Utrudi se pa tem prej, čim večji je odpor, ki ga mora premagati, ali praktično povedano: čim težja je dotična tezna vaja. Kajti pri neteznih vajah se ne utrudimo tako hitro. Iz tega sledi nadalje, da mora biti odmor tena daljši, čim težja je obremenitev mišice. Za trajno delujoče mišice, kakor za srce in prepono, je že narava uredila delovanje teh mišic brez utrujenja.
Naravnost škodljivo je izčrpanje mišice, če torej zaposlujem mišico tako dolgo, da mi končno odpove. To vpliva namreč kvarno tudi ua druge mišice telesa, da, tudi živčni organi, ki vzburjajo mišice k delovanju, trpijo pod tem. Nima prav nobenega zmisla, če vadim kako novo vajo s svojimi itak že utrujenimi mišicami, ker tako vadenje zmanjša že pridobljene sposobnosti.
Zaradi tega si zapomnimo: S motren o vadenje z zadostnim odmorom med posameznimi .vajami in zadostna hrana sta dva glavna pogoja, če hočem nekaj pridobiti na mišični teži.
Utrujen j e. Zakaj se sploh utrudi mišica? Vzroka je iskati v kemijskih procesih. Prvič ohromi mišica zaradi pomanjkanja kisika, potem zaradi nakopičenja ogljikovega dvokisa (C02) v njej, končno pa nastane v mišici pri razkrajanju hranil mlečna kislina, ki je strup za mišico in jo zastrupi, na zunaj se pač pokaže to otrovanje ko® ohromenje. Poleg tega so še ugotovili pri poskusih na živalih, da se pojavijo pri mišičnem delu otrovne razkrojine beljakovin (keno' toksin), ki imajo nekatere skupne lastnosti z bakterijskimi strupi-
Če hočem ohraniti krepke mišice ali če jih hočem še bolj okrepiti* jih moram vaditi. Vsakdo izmed nas ve, da oslabi bolnik, ki je delj časa vezan na posteljo, katerega mišice torej sploh ne ali malenkostno delujejo. Možno pa je tako oslabljeno mišico zopet ojačiti-Kakor ostali organi, rabijo tudi mišice trajno dovajanje arterijelne, hranil polne kr.vi, pri delovanju porabijo več krvi, kar je že razvidno iz opazovanja, da se krvne žile delujoče mišice razširijo.
Nauk o ožilju.
Ožilje delimo v krvno in mezgovno. Krvno ožilje sestoji iz srca in krvnih žil, te so: odvodnice (arterije), lasnice (kapilare) in dovod-nice (vene). Mezgovno ožilje ima kot elemente: mezgovne žile, ki s° mezgovne lasnice in mezgovnice, ter bezgavke. Vsebina krvnih žil Še kri, v mezgovnicah se pretaka mezga.
Slika 90. Srce gledamo od spredaj, ima približno Isto lego kakor v telesu.
Povedano, ,v levo in desno srce; vsako srce zase sestoji iz pridvora (preddvora) in prekata. Pridvoroma dovajajo kri žile dovodnice ali privodnice, iz prekatoiv odvajata kri žili odvodnici. Kri v obeh srcih se razlikuje že po barvi; v ledeni srcu kroži svetlordeča ali arterijelna, v desnem pa temnejša ali venozna kri.
Pravilno kroženje krvi v srcu regulirajo razne zaklopnice (zaklopke). Ob ustju med pridvorom in prekatom se nahaja poseben zaklopniški aparat, ki ima v leivem srcu 2, v desnem 3 škrice; ob ustju med prekatom in pripadajočo veliko arterijo pa sestoji tat aparat ia 3 žepičev.
Srčno steno tvori (prečnoprogasto) srčno mišičje, stena levega prekata je bolj debela od desnega, kar se nam bo zdelo povsem naravno, 6e bomo slišali o delovanju srca. Končno je srce obdano od vrečice' ki je priraščena na prepono, zovemo jo o s r č n i k.
Krvotok (krvni obtok). Kri. se pretaka v ožilju v sledečem zmislu: Iz levega prekata se porazdeli kri po raznih žilah odvodnicah
Krvno ožilje.
Srce. Srce je približno za pest velik organ stožčaste oblike, Id deluje kot nekak motor, ki preskrbuje celo telo s svežo krvjo. Pre-graja ali pretin razdeli srce v levo in desno polovico, ali na kratko
Levi prekat.
Desni prekat.
Zgornja velika telesna dovodnica.
Velika telesna odvodnica (aorta)
•esni pridvor s atojim uhljem.
Desna srčna (ve»Cna) arterija.
Vez med aorto in pljučno arterijo.
Pljučna odvodnica.
Levi uhelj, pripadajoč lev- mu [ pridvoru.
Veja leve venčne (srčne) arterije.
žepiči pljučne odvodnice.
Slika 70. Srce. Pogled na вгсе je od zgoraj, oba pridvora sta skoraj docela odrezana. Primerjaj zaklopnice ob žilah z onimi med pridvoroma in prekatoma.
Žepiči velike telesne odvodnice (aorte).
Zaklopnlški aparat dveh Skricev ob ustju med levim prldvorom in prekatom.
Leva venčna odvodnica (za srce).
Ravnotak aparat ob istem ustju desnega srca.
končno po vsem telesu, najmanjše arterije preidejo v lasnice in iz te i zbirajo kri žile dovodnice, ki jo oddajajo desnemu pridvoru. Ta de krvotoka imenujemo veliki ali telesni k rvot o k. Iz desnega pridvora pride kri v desni prekat, iz njega po pljučni arteriji v plju in odtod nazaj k srcu, in sicer v levi pridvor. Ta del krvotoka je mali ali pljučni kr ,v otok. Prav za prav ima telo še l1 krvni obtok med gotovimi trebušnimi organi preko jeter do veli e telesne odvodnice, jetrni kr v o tok. Namen krvotoka je ta, ustvarja čim tesnejši stile med tkaninami organov in krožečo krvjo-Kri sestoji iz plazme, to je rumenkasta, jasna tekočina, |J1 krvnih telesc. Telesca so: barvane (rdeče) krvne stanice, brezbarvne (bele) krvne stanice, razna zrnca in krvne ploščice. Barvane krvne stanice so obojestransko vdrte okrogle plošče povprečnega premernika 7'o «, v kubičnem milimetru jih je približno 5 milijonov (pri ženski nekoliko manj), v vsej krvi, to je v 5 litrih odraslega človeka torej, kakih 25 bilijonov. Te barvane krvne stanice niso rde e. aunpak rumenkastozelene, v debelejši plasti pa šele rdeče. Njih baj vilo je krvno barvilo ali h e m o g 1 o b i n. Brezbarvnih stanu je približno 6 do 10 tisoč v kubičnem milimetru; te stanice, ki so raz lično velike, vsebujejo posebna zrnca. Krvne ploščice so še manj e tvorbe nepravilne oblike, najmanjše pa, so zrnca raznega izvora.
Kr,vne žile. Najmanjše krvne žile, lasnice, imajo v svoji steni eno plast tenkih stanic, dovodnice in odvodnice pa poleg teh še glad e mišične vitre in elastične elemente (vlakna in kožice). Vrhu tega se nahajajo v privodnicah posebne naprave, ki regulirajo pretakanj« krvi, srčnim žepičem slične zaklopke. Krvni tlak je namreč v d°-vodnicah često tako nizek, da se v njih kri ustavi. Če postane c® 0 negativen, ovirajo zaklopnice kroženje krvi v nasprotni smeri običaj nega krvotoka. Elastični elementi v steni žil napravijo te prožne, s pomočjo mišičnih stanic se žile lahko zožijo.
Slika 71. Slika nam kaže vzdolž prerezano stegensko privodnlco (veno) In tri njenih vej z zaklopkami.
Sistematika krvnih žil.
1.) Odvodnice. Vse odvodnice so veje največje telesne odvodnice ali aorte. Najprej oddaja dve veji za srce, se zvije v loku na levo stran prsne vretenice in odcepi iz loka, na desni strani telesa brezimeno odvodnico, ki se po kratkem poteku razdeli v dve veji, v vratno in podključno odvodnico. Na levi strani odhajata te dve veji samostojno iz aorte. Podključna je namenjena v prvi vrsti leliti, v pazduhi jo zovemo pazdušno odvodnico, v nadlehti n a d 1 e h t n o, v komolcu komolčno. Tu se razdeli v več vej, v ni e j k o s t n o, v p o d 1 e h t n i č n o in koželjnično odvodnico. Tam, kjer leži poslednja tik ob kosti, otipamo ponavadi bilo. Končno se razdelita le dve večji veji v roki. Vratna odvodnica se razdeli v vnanjo in notranjo vratno odvodnico, prva preskrbuje organe na vratu in glavi, druga vsebino lobanjske dupline.
(Se nadaljuje.)
PREGLED
VIII. sresokolski sl«t u Pragu god. 1926.
Priprave za svesokolski slet žurno napreduju. Svečanosni odbor marljivo radi, da sve pripravi na dobu. Sva se društva velikim zanimanjem priprav-ljaju za tu veliku sokolsku svečanost i potpomažu svoju centralnu organi-zaciju u njenu ogromnom radu. Kako zna češko Sokolstvo suradivati sa svojom centralnom organizacijom dokazuje nam ova činjenica: u odredenom terminu uplatila su gotovo sva društva prepisani sletni porez a 10 Kč po
osobi 1 tokom jednoga jedinoga meseca bilo je rasprodano preko 1,000.000 1 j*eSa za pisma. To je bogme velik dokaz požrtvovnosti českoslovačkoga OMlstva, koji zna ceniti veliku važnost svoje centralne organizacije. Sletni odbor uzeo je u najam prostor, gde če biti priređeno sletište. Prostor je rzavni posed, pa mora ČOS. da plača ministarstvu zdravlja godišnju naj-movinu od 550.000 Kč. Tesarse radnje za sletište, što je priredeno za 14.500 vezbača, bile su odane četirma tvrtkama u ukupnom iznosu za 4,078.195 K& Sletni znak izradit če državna tvornica u Kremnici, koja je najmanje zahtevala za to.
Službene sletne svečanosti počele su več u nedelju, 6. t. m., svečanim koncertom kao uvodom u VIII. svesokolski slet u Pragu. Na programu bejahu skladbe najboljih čeških skladatelja. Sletne priredbe su time več počele i vršit če se do zaključita sleta. Dne 17. i 18. aprila vršit če se škola sudaca za utakmice u igrama naraštaja.
Val slovanske sokolske tvorne snage zaljuljao se več slovanskim zlatnini Pragom. Sav slovanski svet sprema se na put k zipci Sokolstva. I naša se domovina probuduje i diže veselom voljom, da odašalje svoje kčeri i sinove na sudelovanje onamo, otklen nam žari zvezda Danica sokolskoga bratstva I
*
«Le Gymnasto>>, organ francuskog gimnastičkog saveza, donio je iz pera C. Wachmara opširan izveštaj o otvaranju Tyrševog doma u Pragu. «Bulletin ofliciel» belgijslcog gimn. saveza donosi o tom krači članak, koji se medutim odlikuje stvarnim podacima i donosi pregled sveg uređenja Tyrševog doma. Nadalje izveštava «Bulletin» svoje čitaoce, da je u Tyrševom domu otvorena stalna prednjačita škola i da su započeti radovi za obnovu bivšeg Slavenskog sokolskog saveza.
Za 47. slet francuskih gimnasta bio je odreden naročiti odbor, koji je imao za zadaču, da opaža sve pripreme sleta i slet sam te da nakon toga poda svoje mišljenje, što je bilo dobro, a što bi trebalo ubuduče popraviti-U jednom od poslednjih brojeva «Le Gymnaste-a» objavljeno je ovo mišljenje) k°je ima podnaslove: propaganda — plakati — programi, odgovor dru-štava na upitne arlte, prevoz društava, informacijski ured, stan i prehrana i t. d. i koji ocenjuje svaki detalj, ne propuštajuči ništa. Ovakovi temeljiti izveštaji naročitog odbora ne bi ni nama posle sletova škodili.
Za 48. slet francuskih gimnasta, spojen sa medunarodnim gimnastičkim utakmicama, vlada več sada veliko zanimanje. «Le Gymnaste» donosi u svakom svom broju slike gi'ada Lyona. Objavljuju se društva, koja su vec prijavila svoje učestvovanje. Za VIII. medunarodno natecanje bili su prJ' javljeni do novembra Holandska, Italija, Danska, Rumunjska i Francija.
Dne 7. i 8. nov. ove godine vršila su se u Parizu velika natecanja za šampijonat Francije. Prvi je Solbach Amand, drugi Gounot, treči D’Herville> ova dvojica več poznati iz medunarodnih natjecanja.
Belgijski gimnastički savez proslavio je ove godine, 26. jula, 60godiŠnjicU svog opstanka. Na proslavi bio je i belgijski kralj, koji je držao kratak, a oduševljen govor. Rekao je medu ostalim belgijskim gimiiastima: «Ne mogu dovoljno pohvaliti duh, koji živi u vama, i predanost, kojom se posvečujete svom radu, koji je ujedno i socijalan i nacijonalan i koji baš time postaje uzvišen nad ličnim i partijskim pitanjima. Vlasti i dobri građani dužni su potpomagati gimnastička društva. Metodično vežbanje tela, kojem gimna-stička društva podvrgavaju omladinu, dobrovoljna disciplina, kojoj je upu-čuju, osečaj solidarnosti i plamen patriotizma, koji upaljuju u mladim srcima, pomagaju pri učvrščenju i ujedinjenju otadžbine.» Iznenađuje nas sličnost ovih ideja s onima, za koje radimo mi Sokoli. O VIII. svesokolskom sletu u Pragu piše poznati belgijski gimnastički radnik A. Gaillez u zvanic'
nom glasilu organizacije: «U jednom od narednih brojeva objavit ćemo zanimljive informacije, primljene od g. dr. Scheinera, predsednika Čeho-slovačke Obee Sokolske. Za sada napominjem, da će sletske priredbe trajati mesec dana, a glavni dani će biti 6., 7. i 8. julij 1926; slet če u opsegu i lepoti natkriliti sve predašnje. Usled članaka, koje smo o sokolskim sletovima objavili Gui Kaiser i ja, odlučio se znatan broj belgijskih gimnasta da pode u Prag. Ima ih, koji u tu svrhu štede već nekoliko meseei.» — Zvanični organ belgijskog gimnastičkog saveza «Bulletin officiel» štampa se na francuskom i nizozemskem jeziku i dostavlja se društvima i pretplatnicima prema njihovoj želji u jednom ili drugom od oba jezika. — Iduče godine 15.—17. avgusta vršit če se slet belgijskih gimnasta u Liege. Gradsko zastupstvo grada Liege je več votiralo u tu svrhu subvenciju u iznosu od 40.000 franaka.
Bibliografija: Knjiga Dr. Roblot-a «Principes d’anatomie et de physiologie appliques a la gymnastique et aux sports» (Anatomija i fiziologija primenjena na gimnastiku i šport) izašla je u 7. izdanju.
Medunarodna natccanja u Lyonu 1926. Do sada su prijavile učestvovanje ove zemlje: Francija, Holandija, Italija, Danska, Rumunjska, Luxemburg, Švajcarslca i Engleska.
Natccanja za prvenstvo Francije (Championnats de France) održala su se u Parizu 7. i 8. novembra o. g. i to podeljeno u tri kategorije: mladiči, odrasli i veterani. Natecanje odraslih bilo je ujedno prvo izborno natecanje za medu-narodna natecanja, i tu se pokazalo, da raspolažu Francuzi s veoma dobrim materijalom. Starost učesnika ove kategorije morala je biti izmedu 20 i 40 godina. 11 od 23 natecatelja postiglo je 75 % od svih tačaka, a 5, medu ovima trojica najmladih, 85 %. Napominjemo, da za medunarodna natecanja ne dolazi u obzir samo ovili 23 natecatelja, več još i koji iz kategorije mladiča, jer je za medunarodna natecanja propisana dovršena 18. godina. Trčanje na 100 m i skok u visinu dali su dosta lose rezultate (12", odnosno l-60 m), a to zbog toga, jer teren za ove vežbe nije bio najbolji. S vežbama na spravama Francuzi su posve zadovoljni, izuzev karike, gde bi moglo biti bolje. Šampijon je Amand Solbach iz Suresnes kod Pariza, star 21 godinu. Svoju pobedu zahvaljuje u prvom redu lakoj atletici, jer skače lalco 1-50 m u visinu, baca kuglu obim i'ukama 18 m i pretrči 100 m u 12".
Savezni slet francuskih ženskih gimnastičkih društava vršit če se 1926. godine, 24. i 25. jula u Reimsu.
Italijanski gimnastički savez je takoder ove godine održao svoja natecanja za prvenstvo. Natecalo se u sledečim vežbama: po jedna propisana i jedna dobrovoljna vežba na sve četiri običajne sprave, skok preko konja u dužinu i penjanje na užetu. Prvi je bio Vittorio Lucchetti iz Genove, sa 77 tačaka od 80 mogučih.
Svajcarska. Več smo pisali o ovogodišnjem saveznom sletu švajcarskih gimnasta. Sada dodajemo lcao čudo organizacije još i to, da su Švajcari posle jedva tri meseca nakon sleta izdali krasnu sletslcu spomenicu, okrašenu sa 325 lepih ilustracija.
KNJIŽEVNOST
Strokovna.
Spomenica o I. jugoslovenskem vsesokolskem zletu v Ljubljani 1922.
Broj IV. i V. — Urednik br. Engelbert Gangl, starosta JSS., je tudi tem številkam spomenice dal po besedilu in slikah primerno vsebino. V začetku se nadaljuje iz prejšnjih številk Ambrožičev članek o tehničnih pripravah, nato pa sledi novo poglavje s člankom br. I. Bajžlja: Prvi predzletni dan, ki
opisuje nastope naraščaja in ki mu sledi poimenski izid tekem naraščaja. Članek br. I. Vesela začenja na koncu zvezka in se bo nadaljeval v prihodnji izdaji. Spomenica ima bogato zbirko slik in tri lepe priloge s podobami.
Jugoslovenski sokolski koledar. VII. letnik. 1926. Uredil Miroslav Ambrožič. Vsebina: Koledarski del, strokovni del s članki: Adam Zamojski, Kad umire stari Soko... (E. Gangl), Čemu in kako naj telovadimo, Godina 1925. (Miroslav Ambrožič) in statistika.
Sokolič. Št. 8.—9. — Vsebina: Tomo Jedrlinič: Tisuča godišnjica hrvat-skoga kraljestva. — Dr. K. R.: Vladika Petar 11. Petrovič Njegoš kot vladar
Črne gore. č.: Petar II. Petrovič Njegoš kao pesnik. — Isaija Mitrovič:
Duša. — S. Vrdoljak: Sokolstvo u zarobljenim krajevima. — Jos. A. Kraljič: Sokolićima u slobodi. — I. Bajželj: Sokolska prosvetna šola. — Prednjak naraščaja: Zakaj kadiš? — Hana Burgerova-Dubovk: Proste vaje za žensko deco za VIII. vsesokolsld zlet v Pragi. — Dopisi. — Glasnik.
Sokolski vestnik župc Ljubljana. Št. 8. in 9. — Vsebina: Igor Vidic: Gospa Sveta. — P. K.: S prosveto na plan. — Ujedinjenje. — Proste vaje moškega naraščaja za VIII. vsesokolsld zlet. — B. Holečkova-K. Matejovec: Proste vaje ženskega naraščaja za VIII. vsesokolski zlet. — Savez. — Župne vesti.
— Društveni dopisi.
Sokolski Vjesnik župe zagrcbačke. Br. 10. — Vsebina: R. Katalinič-Jeretov: Sjeni Kralja Tomislava. — U Prag! — Dr. Laza Popovič: Naša politika. Ante Brozovič: Sokolski dani u Zagrebu. — D. M. Bogunovič: Sistematika tehničkog i prosvetnog rada u društvu 1925. — 26. god. — Župslci glasnik. — Vijesti Sokolskog društva I. u Zagrebu. — Jugoslovensko Sokolstvo. Slavensko Sokolstvo. — Razno. — Sokolska kronika. — Sokolska štampa.
Sokolski vcsnik Banatske župc. Broj 9. — Vsebina: Osečaj dužnosti i osečaj patriotizma. — Sokolska administracija. — Disciplina i red sokolskih dru-štava. — Šport u Sokolstvu. — Toma G. Masarylc. — Peti slet banatske sokolske župe. — Sokolima. — Sokolska akcija. — Potreba prednjaka. Beleške. — Broj 10. Naši ideali. — Narodna organizacija. — Sokolstvo u službi higijene. — Soko i vojska. — Stoj, — Sokoli u zraku i na zemlji. ■ Sokolska akcija. — Beleške. — Broj 11. je slavnostna številka, ki prinaša tudi slike piscev posameznih člankov, na čelu pa ima pozdrav naši kraljevski rodbini. Vsebina: Engelbert Gangl: Sokolska pot. — Dimitrije Matejič. — Aloj/. Pogačnik: Zdravlje, snaga, razum. — Dorde Pavlovič: Uloga roditelja, sveštenika, učitelja i profesora pri obrezovanju duše, uma i tela vojnikova
— Dr. Miša Matič: Sokoli kao pioniri narodnog zdravlja. — Tima Rajič: Jedi-nica i zajednica. — Emil Nikolič. — Miroslav Ambrožič: Naloga prednjaka glede moralnega vzgajanja članstva. — Dr. Miroslav Tyrš. — J. Fiigner. — Dr. Laza Popovič: Sokolski rad. — D. M. Bogunovič: Verujte. — Ante Tadič: Predlog za načrt prednjačkih tečajeva na selima. Stojan Jakšič: Sokolstvo u životu. — Dragica Matejičeva: Mati prema Sokolstvu. — Nikola Bešlič: Najviši zada tak Sokolstva. — Aleksandar Jovanovič: Sokolska tačnost. Dragutin Inkiostri: Naš Soko u umetnosti. — Bogdan Popovič. — Bogdan Sperljak: Sokolstvo u osnovnim školama. — M. Stanojevič: Budučnost je naša.
— Broj 12. Posle sleta. — Savez Slovensko Sokolstvo. — Sokolstvo i nogomet. — V. slet Banatske sokolske župe. — Književnost i zabava: Duvan j piče. — Savestan rad. — Jadrane! — Psalmi sokolski: Misao. — Primeri sokolske svesti. — Beleške.
Vesnik Sokolske župe Petar Veliki Oslobodilae Tuzla. Broj 3. i 4. Vsebina: Manifest povodom osnivanja Slovenskog sokolskog saveza. — Eng. Gangl: Naše bratstvo. — Stevan Žakula: Iz uspomena. — Vojislav Bogičevič: Histo-rijat Sok. društva u Tuzli. — Historijat društava. — Rad društava. — Шја Popovič: Letovanje Sokola iz Lukavca na Hvaru. — Letovanje Sokola iz Tuzle u Kladnju. — Župske i društvene vesti. — Razno. — Odgovori uredništva.