Savinjske novice št. 2, 13. januar 2017 1
Savinjske novice št. 2, 13. januar 2017
2
Oglasi
  
Tretja stran
Iz vsebine:
Tema tedna:    
Konoplja v medicinske namene 
kmalu dostopnejša ............................................... 4
Trnovec: 
Dogovor vendarle prinesel boljšo 
rešitev prometne ureditve  ................................... 6
Klub Zgornjesavinjskih študentov: 
Matic Retko prevzel predsedovanje klubu  .... 8
Občina Nazarje: 
Popolna zapora prometa 
na delu ceste v Potoku  ........................................ 8
Mozirje:
Na čelu novega zeliščarskega 
društva Terezija Plaznik  .................................... 10
Mozirski gaj: 
Obisk Božične bajke Slovenije 
presegel vsa pričakovanja ................................ 12
Priče in pričevanja 2:
Dodatni dokumenti in pričevanja botrovali 
nadaljevanju zbornika  ....................................... 14
Varpolje:
Prvi skok v Savinjo v letu 2017 
v Zgornji Savinjski dolini  .................................... 20
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, 
Mojca Kumprej, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi 
Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. 
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Za-
kona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po 
stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lek-
toriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
ISSN 0351-8140, leto XLIX, št. 2, 13. januar 2017. Izhaja vsak 
petek. Ustanovitelj:  Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske 
novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in 
odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. 
Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Na-
zarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-
šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.
com. Cena za izvod: 1.70 EUR, za naročnike: 1.53 EUR. Tisk: Gra-
fika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 2, 13. januar 2017 3
Glavni in odgovorni urednik
mag. Franci Kotnik
Legalizacije konoplje najbolj veseli bolniki 
z rakom
Konopljo, botanično imenovano cannabis, člo-
veštvo pozna že več tisoč let. O njeni uporabi, ta-
ko medicinski kot rekreativni, pričajo zgodovinski 
zapisi. Na Kitajskem so jo že v starodavnih ča-
sih uporabljali kot sredstvo za blaženje simpto-
mov revmatizma, malarije, zaprtja in »odsotnosti 
misli«. V rimskih časih je bila omenjana v zdravni-
ških zapisih kot »napitek iz semen«, ki je lajšal bo-
lečine, zmanjševal spolno slo in vetrove. 
Najstarejši fizični dokazi o uporabi konoplje v 
medicinske namene izvirajo iz Egipta, kjer so v 
neki grobnici našli ostanke mladega dekleta, ki 
je umrlo ob porodu. Ob ostankih so našli sledo-
ve hašiša, ki so ga uporabljali za zmanjševanje 
porodnih težav. 
V Evropi se je v medicinskem smislu konoplja 
začela uveljavljati v prvi polovici 19. stoletja, zlasti 
za zdravljenje revmatizma, stekline, kolere, tetanu-
sa in krčev. V viktorijanskih časih je bila uporablja-
na predvsem za lajšanje bolečin pri boleči men-
struaciji in porodih, astmi, migrenah, živčnih bole-
činah in starostni nespečnosti. Njena uporaba se 
je močno zmanjšala ob koncu 19. stoletja, ko so 
na trg prišla močnejša konvencionalna zdravila. 
Po redukciji uporabe v prvi polovici 20. stoletja, 
predvsem zaradi prohibicije, se je v šestdesetih 
letih izrazito povečalo rekreativno uživanje kono-
plje. V sedemdesetih so klinične študije potrdile 
lastnosti konoplje kot blažila za težave pri bljuva-
nju, kroničnih bolečinah in mišičnih krčih. V ZDA 
so prebivalci dveh zveznih držav, Arizone in Kali-
fornije, na referendumu leta 1996 izglasovali, da 
se konoplja lahko uporablja v medicinske name-
ne, če konvencionalna zdravila ne delujejo. 
Po večletnih pozivih javnosti o uporabi kono-
plje v medicinske namene je takšnim spremem-
bam sedaj naklonjena tudi slovenska stroka. Lani 
jeseni so spremembe podprli na Zdravniški zbor-
nici Slovenije, nakar je parlamentarni odbor za 
zdravstvo soglasno sprejel predlog Združene le-
vice za legalizacijo uporabe konoplje v medicin-
ske namene. Ministrstvo za zdravje bo pripravilo 
podzakonske akte, ki bodo tudi v Sloveniji omo-
gočili gojenje konoplje, seveda zgolj v medicin-
ske namene. S tem bo omogočena samooskrba 
in neodvisnost od multinacionalk.
Legalizacija konoplje bo številnim bolnikom 
zagotovila optimalno zdravljenje pri najrazličnej-
ših boleznih. Po nekaterih raziskavah se s kono-
pljo v Sloveniji zdravi več kot polovica obolelih z 
rakom. Legalizacija bo doprinesla k regulaciji in 
bolj varni uporabi, saj bo konoplja dostopna prek 
zdravniškega recepta, bolniki pa bodo poleg tega 
dobili dostop do točnih informacij o načinu upo-
rabe, potrebnih odmerkih in možnih stranskih 
učinkih, nadzorovano pa bo tudi gojenje.
(ŠS)
(ML)
Savinjske novice št. 2, 13. januar 2017 4
Tema tedna
Naša anketa
KONOPLJA V MEDICINSKE NAMENE KMALU DOSTOPNEJŠA
S spremembo uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog 
bolniki lažje do medicinske konoplje
Bo medicinska konoplja dostopnejša?
Uporabniki in podporniki konoplje v medicinske namene govori-
jo o njenih dobrih učinkih pri preprečevanju slabosti po obsevanju 
pri rakavih bolnikih, zdravljenju bolečine in zmanjšanega apetita pri 
rakavih bolnikih, mišičnih spazmih, za lajšanje pri multipli sklero-
zi. V Ameriki zdravniki medicinsko konopljo največkrat predpisujejo 
kot protibolečinsko zdravilo. Poznavalci menijo, da bi bila konoplja 
v medicinske namene, pridelana v Sloveniji, lahko cenejša kot uvo-
žena, tudi zato, ker so v Sloveniji pogoji za pridelavo konoplje zelo 
ugodni. Podpirate zdravljenje s konopljo?
Peter Sedovšek, Radegunda
Konoplja je droga, a nič bolj nevarna kot ostale 
opojne substance, ki jih ljudje uživajo prekomer-
no. V medicinske namene bi morala biti dostop-
na vsem bolnikom, ki se želijo z njo zdraviti. Žal 
premalo poznam učinkovine konopljinih ekstrak-
tov, da bi lahko razmišljal o tem, pri katerih bole-
znih bi pomagale. Sam upam, da bom vedno toli-
ko zdrav, da mi ne bo treba razmišljati o zdravljenju s tovrstnimi priprav-
ki. Sicer pa se mi ne zdi sporno gojenje, le da bi to moralo biti pod stro-
gim nadzorom, da do konoplje ne bi mogli priti tisti, ki se z njo želijo za-
devati ali jo celo preprodajati. 
Drago Poličnik, Spodnja Rečica
Res je, da droga z nepravilno rabo naredi veli-
ko škode. A če se uporablja v zdravilne namene, 
to podpiram. Ne vem, zakaj bi jo morali uvažati in 
drago plačevati, če se lahko pridela doma, a ne 
brez strogega nadzora. Tudi na zeleni recept bi 
morala biti dostopna, saj bi tako bolnikom zniža-
la stroške zdravljenja. 
Jožica Jeraj, Zgornje Pobrežje
Konoplja res sodi med najnevarnejše droge, 
a, če pomaga pri zdravljenju, bi morala biti bolni-
kom dostopnejša. V tem trenutku jo namreč lahko 
dobijo le ilegalno. Podpiram izdajo konoplje v le-
karnah na zeleni recept, saj poznam primere ra-
kavih bolnikov, ki jim je le omenjena droga poma-
gala. Tudi gojenje pri nas bi bilo zelo dobrodošlo, 
saj se je do sedaj uvažala. 
Blaž Podrižnik, Kokarje
Konoplja bi morala biti dostopna v lekar-
nah na zeleni recept, zavarovalnice pa bi mora-
le pokrivati stroške tovrstnega zdravljenja. Na-
ši snovalci predpisa o legalizaciji konoplje bi se 
morali zavedati, da so lahko tudi oni tisti, ki bi 
nekoč rabili prav konopljo za lajšanje bolezni. 
S konopljinimi ekstrakti se lajšajo simptomi pri 
raku, delujejo na živčne celice, protivnetno, laj-
šajo alzheimerjevo bolezen, multiplosklerozo. Podpiram gojenje kono-
plje v zdravstvene namene, saj bi se tako razbil črni trg, ki služi na ra-
čun bolnikov. Bolniki, ki se jim življenje izteka, so za zdravilo, ki bi jim 
rešilo življenje, pripravljeni dati vse. 
Ivica Orešnik, Primož pri Ljubnem
Kljub temu, da je konoplja droga, podpiram dej-
stvo, da bi ta bila dosegljiva v lekarnah na brezpla-
čen recept. Konopljine ekstrakte malo poznam, 
vem, da zdravijo raka, pomagajo pri želodčnih te-
žavah. Če pa bi se konoplja gojila pri nas, seveda 
nadzirano, bi prinesla kakšno novo delovno mes-
to, saj se sedaj konoplja uvaža.
Pripravila in fotografirala Marija Šukalo
V Sloveniji naj bi se kmalu spremenila zakonska podlaga za 
dostopnost do konoplje. V pripravi je nova uredba glede upora-
be konoplje v medicinske namene. S predlogom ministrstvo za 
zdravje načrtuje, da bi lahko na zdravniški recept dobili različ-
ne oblike konoplje, tako sintezne kot naravne ekstrakte, po no-
vem tudi standardizirane cvetne ali plodne vršičke. Kljub novi 
uredbi bi konoplja še vedno ostala v skupini najnevarnejših ma-
mil, v drugo skupino naj bi uvrstili le standardizirani cvet. Nevla-
dne organizacije, ki se že leta trudijo za vključitev zdravil iz ko-
noplje v medicino, opozarjajo, da so spremembe nedomišljene 
in ne rešujejo niti problemov bolnikov niti črnega trga.
KONOPLJA SE (ZELO POČASI) 
VRAČA V MEDICINSKO UPORABO
Spremembe zakonodaje po 
80-letni prepovedi v medicinsko 
uporabo ponovno vračajo konop-
ljo in kanabinoide. Od marca lan-
skega leta je v Sloveniji dovoljeno 
predpisovanje izvlečka iz medicin-
ske konoplje (fitokanabinoid), ki 
je registrirano kot zdravilo. Vendar 
medicinska konoplja do nadaljnje-
ga ostaja razporejena v prvo skupi-
no prepovedanih drog, zato predpi-
sovanje medicinske konoplje ni do-
voljeno. Nelegalna in kazniva osta-
jajo tudi njena pridelava, posedo-
vanje in prodaja.
V lanskem letu je izvršni od-
bor Zdravniške zbornice Slovenije 
sprejel priporočila o uporabi medi-
cinske konoplje za zdravstvene na-
mene in jih poslal državnemu zbo-
ru ter ministrstvu za zdravje. Držav-
ni zbor je v začetku oktobra sprejel 
sklep o podpori uporabe konoplje 
v medicinske namene in naložil mi-
nistrstvu, da v 60 dneh s prerazvr-
stitvijo konoplje na seznamu sku-
pin prepovedanih drog omogoči 
njeno uporabo v medicini in pripra-
vi akte, ki bodo omogočili gojenje 
medicinske konoplje tudi pri nas.
ZDRAVLJENJE S KONOPLJO 
MINISTRSTVO PODPRLO, 
PRIDELAVO ŠE NE
Na ministrstvu so uredbo sicer 
pripravili, z njenim sprejetjem bi tu-
di omogočili zdravljenje s konopljo, 
vendar vseh njenih derivatov niso 
premaknili iz skupine najbolj ško-
dljivih prepovedanih drog, pred-
log uredbe niti ne omogoča njene 
pridelave. Uredba sicer omogoča 
predpisovanje cvetov konoplje na 
recept, a še to v začetku le na be-
lega, torej plačljivega, saj je po po-
jasnilu ministrstva treba urediti še 
Savinjske novice št. 2, 13. januar 2017 5
Tema tedan, Aktualno
zadeve na zavarovalniški ravni. 
Kasneje bo mogoče predpisovanje 
na zeleni recept, torej bo stroške 
krila zdravstvena zavarovalnica.
V Mednarodnem inštitutu za ka-
nabinoide (ICANNA), ki združuje 
strokovnjake, raziskovalce in znan-
stvenike iz različnih držav, s takšno 
ureditvijo niso zadovoljni, saj mi-
nistrstvo s predlogom uredbe ne 
upošteva vseh sklepov parlamen-
tarnega odbora za zdravstvo iz 
oktobra letos. v ICANNA poudar-
jajo tudi pomen uporabe rastline 
konoplje. Njene naravne učinkovi-
ne imajo za razliko od njenih sin-
tetičnih preparatov veliko večji tera-
pevtski potencial, manj nezažele-
nih stranskih učinkov in večjo var-
nost. Na ministrstvu so na predlog 
do konca leta dobili 56 pripomb, 
na podlagi katerih je v pripravi nov 
osnutek uredbe. Popravljen pred-
log naj bi šel v vladno obravnavo 
še ta mesec.
V VSAKODNEVNI PRAKSI 
ZDRAVNIKA PREDPISOVANJA 
KONOPLJE ŠE DOLGO NE BO
Danes lahko zdravnik v Sloveni-
ji predpiše zgolj recept za sintetič-
ne pripravke s THC in CBD, kar se je 
letos zgodilo v 160 primerih. A, kot 
poudarjajo v zdravniški stroki, smo 
v Sloveniji šele na začetku dolgega 
procesa uvajanja kanabinoidov in 
V Lekarni Mozirje do sedaj niso zaznali povečanega zanimanja 
oziroma iskanja informacij za zdravila iz konoplje. Sam obseg iz-
delave magistralnih pripravkov s kanabinoidi v lekarnah bo odvi-
sen od tega, kakšna bo dostopnost industrijsko in galensko izde-
lanih zdravil. Zdravila s kanabinoidi se trenutno v Sloveniji upora-
bljajo predvsem na terciarnem nivoju, torej na Onkološkem inštitu-
tu v Ljubljani, Nevrološki in Pediatrični kliniki UKC Ljubljana. Zara-
di velikega tveganja za zlorabo je potrebno vse spremembe uvaja-
ti previdno in premišljeno. 
Andreja Podbregar Marš, 
zdravnica v Zdravstveni postaji 
Nazarje: 
»V novembru je na zdravniški 
zbornici že potekalo izobraževanje 
o uporabi preparatov iz konoplje 
v medicine namene. Za sedaj dr-
ži, da preparate iz konoplje predpi-
sujejo samo na onkološkem inšti-
tutu, pediatrični kliniki in na nevro-
loški kliniki. Ostali zdravniki na na-
tančna navodila v zvezi s predpi-
sovanjem omenjenih zdravil še ča-
kamo.« 
V mozirski lekarni niso zaznali povečanega zanimanja za zdravila iz 
konoplje. 
medicinske konoplje v vsakodnev-
no prakso zdravnika. Ker uradnih 
strokovnih smernic za uporabo far-
macevtskih pripravkov in medicin-
ske konoplje še ni, je zdravniška 
zbornica zaprosila razširjene stro-
kovne kolegije in strokovne sek-
cije pri Slovenskem zdravniškem 
društvu, da pripravijo indikacije in 
kontraindikacije za predpisovanje 
medicinske konoplje in kanabino-
idov za svoje strokovno področje. 
Na zdravniški zbornici tudi menijo, 
da bi bilo smiselno predpisovanje 
teh zdravil prepustiti zdravnikom, 
ki imajo dodatna ustrezna znanja 
s tega področja, saj se lahko le ta-
ko zagotovi strokovno in varno de-
lo z bolniki.
Tekst in foto: Tatiana Golob
LAS ZGORNJE SAVINJSKE IN ŠALEŠKE DOLINE (ZSŠD)
Povabilo za predložitev 
projektnih predlogov
LAS Zgornje Savinjske in Ša-
leške doline je na svoji spletni stra-
ni in na spletnih straneh občin ob-
javila poziv k predložitvi projektnih 
predlogov. Naziv naslavlja zainte-
resirane, ki imajo zamisel ali pred-
log za projekte, ki bi jih bilo mogo-
če združiti v skupne, večje projek-
te za celotno LAS ZSŠD in bi se iz-
vajali s sofinanciranjem z evropski-
mi sredstvi.
Predloge bodo zbirali na Zavo-
du Savinja, ki je vodilni partner LAS 
ZSŠD, kjer je mogoče dobiti tudi vse 
potrebne informacije. Predloge zbira-
jo do 20. januarja 2017, na elektron-
ski naslov savinja.cvetka@siol.net.
Marija Lebar
UPRAVIČENCI ZA PAVŠAL PRI DDV
Poročilo je treba oddati do konca januarja
Po Zakonu o DDV morajo vsi la-
stniki gozda ali kmetijske zemlje, ki 
so v letu 2016 imeli dovoljenje za 
pavšal in na tak način prodajajo 
les ali druge kmetijske pridelke, od-
dati poročilo o prometu. Rok za od-
dajo poročila za lansko leto je ko-
nec januarja. 
V skladu s posebno ureditvijo 
v kmetijski dejavnosti lahko kme-
tje pod določenimi pogoji prodajo 
svoje pridelke zavezancem za DDV 
z dodatnim 8-odstotnim pavša-
lom, ki si ga zavezanci lahko upo-
števajo pri obračunu DDV. Upravi-
čenci za pavšal si na finančni upra-
vi za to dobijo posebno dovoljenje, 
po koncu leta pa morajo predložiti 
obračun prometa.
POROČANJE LE V ELEKTRONSKI 
OBLIKI
Že od leta 2012 dalje je mogo-
če obračun predložiti davčnemu 
organu izključno v elektronski ob-
liki prek sistema eDavki na obraz-
cu DDV-OPN. Obračun je treba od-
dati do konca januarja ne glede na 
to, ali je bila na podlagi dovoljenja 
za pavšal v preteklem letu opravlje-
na kakšna prodaja ali ne. To pome-
ni, da, če ni bilo prodaje, je potreb-
no v ustrezne rubrike vpisati ničle. 
Zavezanci lahko poročilo odda-
jo sami, če imajo kvalificirano digi-
talno potrdilo. Za oddajo obrazca 
lahko pooblastijo tudi drugo osebo 
oziroma institucijo. Za večino upra-
vičencev, na našem območju je ta-
kih okoli 600, to uslugo vrši kmetij-
ska svetovalna služba. Upravičen-
cem do pavšalnega nadomesti-
la, ki obračuna ne oddajo, finanč-
ni urad ne podaljša dovoljenja. V 
prejšnjem obdobju so bili tisti, ki 
poročila niso oddali, finančno kaz-
novani.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 2, 13. januar 2017 6
Iz občin
NA TRNOVCU GRADIJO NOVO PROTIHRUPNO OGRAJO
Dogovor vendarle prinesel boljšo rešitev prometne ureditve
Ko je Občina Rečica ob Savi-
nji zgradila nov betonski most čez 
Savinjo na relaciji trg Rečica-Pob-
režje, je gradnja priključne ces-
te v Trnovcu povzročila nemalo te-
žav tako investitorju kot prebival-
cem na omenjenem predelu, kjer 
se je cesta priključila na povezoval-
no vaško cesto vrh klanca. Tam je 
nastal betonski koridor med že ob-
stoječo zidano ter novozgrajeno 
betonsko škarpo, ožji od ostalega 
cestišča. Glede tega so se zgraža-
li tako sokrajani kot drugi uporab-
niki ceste. 
POGOVORI IN GRADBENO 
DOVOLJENJE
Od strokovne službe občine 
smo pridobili uradno poročilo 
glede postopkov za odpravo opi-
sanega stanja. Po pridobitvi vse 
potrebne dokumentacije je obči-
na pristopila k investiciji in izva-
janju gradbenih del, ki so v teku 
in bodo zaključena predvidoma 
ta mesec. Prejšnja betonska og-
raja na Trnovcu je bila odstranje-
na v oktobra lani na osnovi od-
ločbe Inšpektorata RS za okolje 
in prostor. 
OGRAJA ODSTRANJENA 
KOT NEZAKONITA GRADNJA
S strani inšpekcijskega organa 
je bilo ugotovljeno, da je bila ograja 
zgrajena brez ustreznih dovoljenj. 
Njeno odstranitev je izvedla občina 
kot lastnik zemljišča, na katerem je 
bila postavljena. Rušitvena dela je 
izvedlo podjetje GP Brlec. Ker je Ele-
ktro Celje lani prav na tem predelu 
postavilo novo trafo postajo, je bilo 
možno izvesti razširitev javne ceste 
na do tedaj zoženem predelu, kar 
je bila bistvena pridobitev za var-
nejši promet. 
ZAHTEVA PO VZPOSTAVITVI 
PREJŠNJEGA STANJA
V dogovoru s krajani naselja je 
OBČINSKI SVET LUČE
Svetniki menijo, da v Lučah potrebujejo več defibrilatorjev
Na območju občine Luče je edini defibrilator nameščen na gasilskem domu. 
(Foto: Marija Lebar)
Na decembrski seji so člani 
občinskega sveta Luče podali 
več predlogov oziroma pobud 
za boljšo informiranost obča-
nov. Predlagali so tudi, da bi bi-
lo potrebno nabaviti še več de-
fibrilatorjev za oživljanje in or -
ganizirati usposabljanje za ro-
kovanje s temi vitalnimi napra-
vami.
ZA ŠE KAKŠEN DEFIBRILATOR IN 
TEČAJ
Svetnik Peter Podkrižnik je menil, 
da je en sam defibrilator, ki je na-
meščen na gasilskem domu v Lu-
čah, za tako veliko območje pre-
malo. Pri srčnem zastoju so po-
membne minute, je dejal, zato bi 
bilo dobrodošlo, da bi se omenje-
ne naprave namestilo še v katerem 
drugem naselju. Prav tako je pot-
rebno občane podrobno seznani-
ti z delovanjem defibrilatorja in je 
zato predlagal izvedbo ustreznih 
tečajev.
MESEČNA SPOROČILA 
OBČANOM
Jernej Ribič je menil, da ob-
veščanje oziroma komunikaci-
ja med občino in občani ni do-
volj intenzivna. Nekajkrat je ob-
čina sicer pripravila kratko spo-
ročilo o aktivnostih, ki jih izvaja, 
potem pa je to izostalo. Predlagal 
občina lani novembra pridobila 
gradbeno dovoljenje za izgradnjo 
novega zidu na zahodni strani ces-
te, in to na zahtevo lastnika bližnje 
stanovanjske hiše po vzpostavitvi 
prejšnjega stanja. Na razpisu za 
gradnjo razširjene ceste ter ome-
njene protihrupne škarpe je bila 
vnovič uspešna družba GP Brlec, ki 
je pristopila k izvedbi še tega dela.
PREGLEDNEJŠE IN VARNO 
KRIŽIŠČE
Nova ograja z nadgradnjo s pro-
tizvočnimi paneli bo visoka tri in dolga 
33 metrov. Najožja širina med obe-
ma zidovoma bo 6,50 m na ravnem 
odseku, v krivini med zidovoma pa 
še večja, kar bo omogočalo norma-
len dvosmerni promet tudi za daljše 
kamione priklopnike. Na tem predelu 
bo hitrost vozil omejena na 30 km/h, 
predvsem zaradi tristranskega križi-
šča in klanca. Vrednost investicije, ki 
je v bistvu logično dokončanje grad-
nje tega prometnega vozlišča, je ne-
kaj več 17 tisoč evrov, vključno z dav -
čnimi dajatvami. 
Jože Miklavc
Cestišče na Trnovcu bo širše, nova protihrupna zaščita pa s pravnomočno 
dokumentacijo (Foto: Jože Miklavc)
je, da bi postala omenjena spo-
ročila redna praksa za vsak me-
sec. Župan Ciril Rosc je dejal, da 
so občani o vseh pomembnih 
dogodkih sproti obveščeni bodisi 
na spletni strani bodisi z obvesti-
li, ki jih občina razpošilja po go-
spodinjstvih. Bodo pa v prihodnje 
redno pripravili tudi predlagana 
sporočila.
PREVERBE REALIZACIJ SKLEPOV 
OBČINSKEGA SVETA
Podžupan in svetnik Tomaž 
Robnik je dejal, da bi bilo potrebno 
sproti preverjati realizacijo sklepov 
prejšnjih sej občinskega sveta. V ta 
namen naj se na dnevni red sej v 
bodoče uvrsti tudi točko o tem, ka-
ko se uresničujejo sklepi oziroma v 
kateri fazi realizacije so. S predlo-
gom so se strinjali vsi prisotni sku-
paj z županom. 
Marija Lebar
Savinjske novice št. 2, 13. januar 2017 7
Gospodarstvo, Iz občin
SKUPNOST OBČIN SLOVENIJE 
Koliko denarja bodo dobile občine na račun dviga plač v javnem 
sektorju?
Predstavniki občin so se prejšnji 
teden sestali s finančno ministrico 
Matejo Vraničar Erman v zvezi s fi-
nanciranjem občin. Finančni učinki 
dogovora vlade s sindikati javnega 
sektorja glede plač bodo namreč 
vplivali tudi na občinske proračune.
MINISTRICA PREDSTAVILA SVOJE 
IZRAČUNE
Kot je predstavila ministrica, 
naj bi omenjeno povišanje za ob-
čine v letu 2017 pomenilo doda-
tnih 4,8 milijonov evrov ter še do-
datnih 10,6 milijonov evrov v letu 
2018, pri čemer je upoštevano re-
dno napredovanje. Iz tega razloga 
ministrstvo predlaga dvig povpreč-
nine, določene za leto 2017 za do-
datna 2,4 evra oziroma 7,7 evrov 
za leto 2018.
OBČINE BODO IMELE VIŠJE 
STROŠKE 
Predsednik Združenja občin Slo-
venije Robert Smrdelj je ponovil 
zahtevo združenja, da naj se pov-
prečnina za letos poviša za 5,6 
evra na 535,6 evra na prebivalca 
in za leto 2018 za 9,1 evra, torej 
na 545,1 evra. Ministrico je opozo-
ril, da so njihovi izračuni minimali-
stični in nepopolni ter pozval, da se 
oceni tudi strošek, ki se bo odrazil 
v povečanih oskrbovalninah v do-
movih za starejše. 
ŽOGICA NA MINISTRSTVU
Ministrstvo bo pripravilo na-
tančnejše in dopolnjene izraču-
ne. Na podlagi teh se bodo oce-
nili dodatni odhodki občin zara-
di dogovora s sindikati. Potem se 
bodo v drugi polovici januarja po-
novno sestali. Predstavniki občin 
so ministrico ponovno opozori-
li, da sredstva, ki jih dobijo občine 
iz državnega proračuna za izvaja-
nje zakonsko določenih nalog, že 
do sedaj niso dosegala dejanskih 
stroškov. 
Marija Lebar
DRUŽBA A. M. MIKLAVC TEHNIČNI PREGLEDI
Uspešni v lanskem poslovnem letu, novi načrti 
za prihodnost
Tehnični pregledi za vsa vozila in delovne stroje ter vozila nad 3,5 t in 
avtobuse potekajo od lanskega leta v Nizki. (Foto: Jože Miklavc)
Med manjša, a uspešna podje-
tja sodi družba A. M. Miklavc teh-
nični pregledi d. o. o. iz Nizke z 
enotama Nizka in Črnova (Vele-
nje), ki skupaj zaposlujeta sedem-
najst strokovno usposobljenih so-
delavcev. Direktor Toni Miklavc in 
tehnični vodja enote Črnova, nje-
gov sin Aleš, obvladujeta vodstve-
no in razvojno funkcijo podjetja ter 
sta tako skupaj s tehničnimi pre-
gledniki in referenti odličen razvoj-
ni tim. 
KO DAJE ZGLEDE VODJA, MU 
SLEDI VES KOLEKTIV
Če ugibamo, kje in kdaj se To-
ni prikaže kot menedžer, direktor 
in šef, tako zaposleni kot znanci 
in poslovni sodelavci vedo pove-
dati, da je predvsem član delovne 
ekipe, dnevno zaposlen 12 ur ali 
več, ki uživa v delu, akciji ter stre-
mljenju za novostmi in razvoju te-
ga specifičnega podjetja s poseb-
nimi državnimi pooblastili in akre-
ditacijo. Avtopralnica v Mozirju je 
ves čas obratovanja še dodaten 
manjši vir dohodka in možnost 
zaposlitve.
NOVOSTI KAR NI KONEC
V lanskem letu so v PE Niz-
ka pričeli z izvajanjem tehnič-
nih pregledov tovornih motornih 
in priklopnih vozil nad 3,5 t nosil-
nosti ter avtobusov, v PE Velenje 
pa že od leta 2009 opravljajo ho-
mologacije uvoženih in predela-
nih vozil ter registracijo in zavaro-
vanje le-teh. Od lani dalje v Nizki 
opravljajo še kontrolo analognih 
in digitalnih tahografov, kar po-
meni v celotnem segmentu široko 
kompletiranje storitev s področja 
tehničnih pregledov vseh vrst vo-
zil. V Črnovi pri Velenju so uspeš-
no nadgradili zgradbo za izvaja-
nje tehničnih pregledov z novimi 
poslovnimi prostori in s tem na-
redili pomemben razvojni korak k 
načrtovani postopni širitvi poslov-
ne dejavnosti. 
V ČRNOVI TEHNIČNO-POSLOVNI 
SALON KOMPATIBILNIH 
DEJAVNOSTI
Zgradba in linija tehničnih 
pregledov v Črnovi dajejo poleg no-
vih možnosti za širjenje dejavno-
sti izjemen videz urejenega, ekolo-
ško naprednega poslovno-tehnič-
nega središča. Prav v tem času so 
pričeli s tehničnimi pregledi koles z 
motorji in registracijami teh mope-
dov tudi, če lastnik nima dokazila 
o lastništvu, kar je omogočila spre-
memba zakona o motornih vozilih, 
ki sedaj to omogoča na obeh loka-
cijah, v Črnovi in Nizki.
Jože Miklavc
Nadgrajena baza tehničnih pregledov Črnova je pripravljena na dodatne 
poslovne izzive. (Foto: Jože Miklavc)
Savinjske novice št. 2, 13. januar 2017 8
Organizacije, Iz občin
KLUB ZGORNJESAVINJSKIH ŠTUDENTOV
Matic Retko prevzel predsedovanje klubu
OBČINSKI SVET LJUBNO 
Prispevek za 
stavbna zemljišča 
zvišan za stopnjo 
inflacije
Občine morajo pred koncem leta določiti toč-
ko za izračun nadomestila za uporabo stavbnih 
zemljišč za naslednje leto. Omenjeno točko so 
imeli na dnevnem redu decembrske seje tudi lju-
benski občinski svetniki. 
Vrednost točke je za leto 2016 znašala 
0,001557 evra. Župan Franjo Naraločnik je po-
jasnil, da je bila do vključno novembra 2016 
na letni ravni zabeležena 0,6-odstotna inflacija. 
»Zato predlagamo, da se vrednost točke za leto 
2017 spremeni,« je dejal. Predlagana povišana 
točka bi tako znašala 0,001566 evra. Svetniki 
so predlagano vrednost točke soglasno potrdili.
Občina je v proračunu za leto 2017 iz naslova 
nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč pred-
videla prihodek v višini 43 tisoč evrov od pravnih 
oseb in 38 tisoč evrov od fizičnih oseb.
Marija Lebar
Katja Stradovnik je Maticu Retku zaželela 
uspešno vodenje kluba. (Foto: ŠS)
Prvo soboto v januarju so zgornjesavinjski 
študentje v veliko manjšem številu kot pred dve-
ma mesecema volili novega predsednika. Ker je 
bil tokrat kandidat le eden, in sicer Matic Retko, 
so volitve potekale hitro. Poleg predsednika so 
v njihovem klubu volili tudi preostale člane vod-
stva.
Podpredsednik kluba je Miha Krumpačnik, 
tajnica Mojca Stradovnik, blagajnik Matic Molič-
nik, član upravnega odbora je Tomaž Kosmač. 
Članice novega nadzornega odbora so Maru-
ša Melavc, Staša Remic in Petra Lamprečnik, 
predsednik dijaške sekcije je Lan Remic. Kle-
men Petek je bil izvoljen za svetnika sveta zve-
ze študentskih klubov Slovenije (ŠKIS) in svetni-
ka sveta študentskih organizacij lokalnih skup-
nosti (ŠOLS).
Matic Retko je bil že sedaj zelo aktiven v klubu, 
tako rekoč desna roka Katje Stradovnik. V bodo-
če bo nadaljeval podoben sistem dela, je pove-
dal. Še vedno bodo v klubu skrbeli za socialo, 
dobrodelnost, izobraževanje in zabavo, tako da 
bo lahko vsak član našel dejavnosti, ki ga zani-
majo in se jim priključil.
Štefka Sem
OBČINA NAZARJE 
Popolna zapora prometa na delu ceste 
v Potoku 
Priključek na regionalno cesto v Pustem 
Polju, kjer bi občina rada uredila bolj 
varno vključevanje v promet. (Foto: ML)
Na odseku med hišnima številkama Potok 7 
in Potok 9 je zaradi ozke ceste z nezaščiteno str-
mo brežino med cesto in Mostnim grabnom pot-
rebno zapreti cesto za promet v dolžini okoli 80 
metrov. Nazarska občinska uprava je zato pred 
kratkim naložila Komunali Mozirje, ki kot konce-
sionar upravlja s cestami v občini, da v Potoku 
postavi ustrezno prometno signalizacijo. Posta-
vitev prometne signalizacije oziroma prepoved 
prometa bo stalna. 
NEVAREN ODSEK CESTE BO ZA 
PROMET ZAPRT
Direktor nazarske občinske uprave Samo Be-
gič je ob tem pojasnil: »Namestitev prometne si-
gnalizacije je potrebna zaradi težav, ki se po-
javljajo v zadnjem času, ko na ozki cesti z ze-
lo strmo brežino proti Mostnemu grabnu pred-
vsem vozniki s kombiniranimi vozili obtičijo na 
preozki cesti in so v nevarnosti, da se zgodi ško-
dni dogodek. Vozilo lahko zdrsne proti grabnu, 
kar lahko potencialno povzroči večje poškodbe 
tako na premoženju kot tudi na ljudeh, udeležen-
cih v prometu. Nevarnost še narašča v primeru 
slabih vremenskih razmer, nepazljivosti ali pri 
srečevanju vozil. Ker imajo vsi krajani – lastniki 
hiš in drugi uporabniki te ceste možnost dosto-
pa do posamezne hiše kljub zapori nevarnega 
odseka, je iz varnostnega razloga smotrno zap-
reti cesto za ves promet.« 
BOLJŠA PROMETNA UREDITEV POTREBNA V 
PUSTEM POLJU 
V krajevni skupnosti Kokarje se s težavami v 
prometu srečujejo tudi na uvozni cesti v Pusto 
Polje. »Na tem mestu bi se morala omejiti maksi-
malna možna teža vozil na 7,5 tone, ker kamio-
ni »nasedejo« na ovinku na JP Črpališče. Prav ta-
ko bi na tem mestu v sodelovanju z Direkcijo RS 
za infrastrukturo občina rada uredila izvoz na 
državno cesto pod kotom 90 stopinj, kar bi bi-
lo bolj varno. Ta projekt bi radi pridobili letos, iz-
vedba pa bi bila v sodelovanju z direkcijo, ko bo 
ta imela na razpolago ustrezna sredstva,« je še 
pojasnil Begič. 
Marija Lebar
Savinjske novice št. 2, 13. januar 2017 9
Organizacije, Iz občin, Uprava za varno hrano
DEOS CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD 
Obletnico praznovali z novim vodstvom
OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI
Zagotovljena sredstva za letna programa športa in kulture
Člani ansambla Lojtrca so si z zabavnim nastopom prislužili vabilo 
stanovalcev, naj še pridejo kaj naokrog.
V Centru starejših Gornji Grad so 
na praznik svetih treh kraljev pra-
znovali 14 let, odkar so se v cen-
ter naselili prvi stanovalci. Prvič jih 
je kot nova direktorica pozdravi-
la Barbara Virant, ki je z novim le-
tom prevzela vodenje centra. Do-
sedanja direktorica Francka Vo-
ler se je namreč upokojila, a se je 
kljub temu druženja ob obletnici z 
velikim veseljem udeležila. Pristne 
vezi, ki jih je spletla s sodelavci in 
stanovalci, so še vedno močne in, 
kot je dejala, se bo z veseljem od-
zvala vsakemu vabilu. Praznično 
druženje so stanovalcem popestri-
li člani ansambla Lojtrca, ki so med 
prisotne vnesli veliko dobre volje in 
veselja. 
VEČ KADROVSKIH SPREMEMB
Pravnica Barbara Virant je do-
mačinka, ki je v gornjegrajskem 
centru starejših zaposlena že dlje 
časa. Delala je na različnih delov-
Barbara Virant je po upokojitvi 
dosedanje direktorice 
gornjegrajskega centra starejših 
Francke Voler prevzela njeno delo.
Prejšnji mesec so rečiški občinski 
svetniki na seji med drugim obrav-
navali dva letna programa, in sicer 
za šport in kulturo. Oba predloga so 
sprejemali po skrajšanem postop-
ku in ju soglasno potrdili. 
Predlagano gradivo je predsta-
vil župan Vinko Jeraj. Povedal je, da 
sredstva na obeh postavkah ostaja-
jo enaka kot v predhodnem letu. Za 
izvajanje športnih programov je ta-
ko v proračunu za leto 2017 name-
njenih nekaj več kot 1 1.500 evrov.
Za kulturno dejavnost se v letnem 
programu predvideva 12.620 evrov, 
ki ne bodo v celoti namenjeni razpi-
su za ljubiteljsko kulturo. Občina v 
tem okviru namreč zagotavlja tu-
di sredstva za mozirsko izpostavo 
Javnega sklada RS za kulturne de-
javnosti v višini 1.442 evrov.
SPREMEMBA PRAVILNIKA ZA 
PRAVIČNEJŠE TOČKOVANJE 
V naslednji točki dnevnega re-
da so na predlog javnosti svetni-
ki obravnavali pobudo za spre-
membo pravilnika o merilih za 
sofinanciranje izvajanja letne-
ga programa ljubiteljske kultur-
ne dejavnosti v občini – po skraj-
šanem postopku. V merilih za so-
financiranje izobraževanj je na-
mreč dikcija, da izobraževanja ne 
točkujejo, če so izvedena znotraj 
občine, torej se točkujejo le, če se 
jih udeleženec udeleži kje drug-
je. To postavlja izobraževanja iz-
vedena znotraj občine v podrejen 
položaj s tistimi zunaj občine, za 
katera prijavitelj sedaj lahko dobi 
sredstva. 
Župan je pojasnil, da sta spre-
membo podprli obe pristojni de-
lovni telesi občinskega sveta. S 
spremembo so se strinjali tudi 
svetniki in zavzeli sklep, da se pra-
vilnik spremeni tako, da se točku-
je oziroma plača tudi udeležba na 
izobraževanju izvedenem znotraj 
občine.
Marija Lebar
nih mestih, a, kot je povedala, se 
na novo vlogo še privaja, saj je de-
lo zelo pestro in raznoliko. Pozna-
vanje posameznih področij dela, 
sodelavcev in stanovalcev ji zelo 
pomaga. V novem letu je prišlo še 
do drugih kadrovskih sprememb. 
Mesto delovne terapevtke je prev-
zela Špela Podvratnik, doseda-
nja terapevtka Petra Kovačič pa je 
prevzela mesto glavne sestre.
Tekst in foto: Štefka Sem
UPRAVA ZA VARNO HRANO UKREPA PREVENTIVNO
Prepoved hranjenja divjih ptic in zavarovanje domače perutnine
S pojavom ptičje gripe v Sloveniji je prepove-
dano hranjenje divjih ptic, zato Uprava RS za 
varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin tu-
di prebivalce Saša regije poziva, da naj ptic ob 
rekah, potokih in jezerih ne hranijo, ptice v ujet-
ništvu in perutnino pa naj zavarujejo proti pros-
temu gibanju v naravi.
S tem ukrepom se zmanjšuje nepotrebno 
koncentriranje ptic in virusov na posameznih 
mestih ter možnost prenosa virusa na perut-
nino in ptice v ujetništvu s prostoživečih vod-
nih ptic. Ponekod je že z obstoječimi občinski-
mi odloki prepovedano odlagati hrano ali hra-
niti potepuške pse, mačke, ptice, urbane golo-
be in druge prostoživeče živali na javnih povr-
šinah oziroma v naravnem okolju brez soglas-
ja lastnika ali upravljavca zemljišč, lastnikov 
gozdov ... 
Z odločbo ministrstva za kmetijstvo 6. januar-
ja pa je določeno povsem konkretno ravnanje. 
Imetniki perutnine in ptice v ujetništvu morajo le-
-te rediti v zaprtih prostorih ali na način, da se 
prepreči stik s prostoživečimi pticami. Prav tako 
je določeno, da morajo živalim nuditi hrano in 
vodo v zaprtih oziroma pokritih prostorih, krmlje-
nje prosto živečih ptic ni dovoljeno. 
Jože Miklavc
Savinjske novice št. 2, 13. januar 2017 10
Organizacije, Kultura
MOZIRJE
Na čelu novega zeliščarskega društva Terezija Plaznik
Ustanovne članice Društva zeliščarjev Šipek, Terezija Plaznik sedi v sredini. (Foto: Marija Lebar)
Sredi decembra so se zbrale članice dose-
danje sekcije zeliščaric pri Društvu upokojen-
cev Mozirje z namenom, da ustanovijo samos-
tojno društvo. Na ustanovnem zboru so izvedle 
vse formalne postopke, imenovale organe nove-
ga društva, sprejele statut in naziv, to je Društvo 
zeliščarjev Šipek.
ODLOČITVI ZA DRUŠTVO BOTROVALO VEČ 
RAZLOGOV 
Po imenovanju delovnega predsedstva je 
vodja dosedanje zeliščarske sekcije Terezija 
Plaznik predstavila poročilo odbora za usta-
novitev društva. Za obsežno delovanje so 
postali formalni okviri sekcije in prostori, ki 
so jih imele na voljo, pretesni. Kot je poveda-
la Plaznikova, ki je vodila formalne priprave 
za novo društvo, je Občina Mozirje prisluhnila 
njihovim potrebam in jim odstopila primerne 
prostore v mozirskem kulturnem domu. »Tu-
kaj bomo imeli dovolj velik in zračen prostor 
za ustrezno skladiščenje naših pripravkov,« je 
pojasnila. Tam se bodo odvijala njihova vsa-
kotedenska srečanja, tako imenovane zeli-
ščarske srede.
NOVI ORGANI IN OBSEŽEN NAČRT DELA ZA 
2017
Članice so se dosedanji vodji Plaznikovi zahva-
lile za njeno neutrudno delovanje. Marija Venek ji 
je v imenu vseh predala darilo. Sledil je sprejem 
statuta, v katerem so opredeljene vsebine delova-
nja društva. Med drugim je vpisana pridobitna de-
javnost oziroma možnost prodaje lastnih proizvo-
dov, vendar se izkupiček lahko porablja izključno 
za osnovno delovanje društva.
Sledile so javne volitve vodstva novousta-
novljenega društva. Prisotne so za predsedni-
co izvolile Terezijo Plaznik, za podpredsednico 
pa Vido Čretnik. Imenovale so še druge članice 
upravnega odbora, nadzornega odbora in disci-
plinske komisije. Plaznikova se je v imenu izvo-
ljenih zahvalila za zaupanje in že takoj predsta-
vila obsežen delovni načrt za leto 2017, ki je bil 
prav tako potrjen.
Marija Lebar
TRADICIONALNI KONCERT ZGORNJESAVINJSKE GODBE PRED VRATI
Letos v znamenju skladb 
znanih glasbenih skupin
Prihodnjo soboto, 21. januar-
ja, bo ob 19. uri v mozirski špor-
tni dvorani tradicionalni letni kon-
cert Godbe Zgornje savinjske doli-
ne pod taktirko prof. Tomaža Pod-
lesnika. Godbeniki tudi tokrat prip-
ravljajo in obljubljajo nepozabno 
glasbeno poslastico, v katero bo-
do vložili vse svoje znanje in trud.
Poudarek tokratnega koncer-
ta bo na izvajanju skladb znanih 
glasbenih skupin. Z odra bo slišati 
melodije Big foot mame, Hazarda, 
Avsenika, Šank rocka, Toto-jev, Ab-
be, Beatlov in mnogih drugih. Za pi-
ko na i bo poskrbel nenadomestlji-
vi voditelj prireditve Franci Podbre-
žnik – Solčavski. Mešanica glas-
be in njegovih besednih vložkov 
bo gotovo dobitna kombinacija te-
ga večera.
Benjamin Kanjir
DRUŠTVO UPOKOJENCEV MOZIRJE
Sožitje mladih in starejših skozi pogovor za okroglo mizo
Anka Osterman (levo) je prisotne pozvala k razmišljanju o problematiki 
odnosov med generacijami. (Foto: Slavica Tesovnik)
Društvo upokojencev Mozirje je 
z Osrednjo knjižnico Mozirje orga-
niziralo teden društva. Pod sloga-
nom »Mladi in starejši skupaj smo 
srečnejši« so pripravili tudi preda-
vanje in pogovor ob okrogli mi-
zi z Anko Osterman, vodjo projek-
ta Starejši za starejše, ki ga izva-
ja Zveza društev upokojencev Slo-
venije. 
Tema Mladi in starejši skupaj je 
ponudila v razmišljanje komple-
ksnost odnosov. Sledila je debata z 
nekaterimi prisotnimi, ki se ob obi-
skih ali pomoči na domu starejših 
srečujejo tudi s težkimi situacijami.
Ostermanova je spregovorila o 
nesoglasjih med generacijami in 
poudarila, da imajo tudi starejši 
potrebo po pozornosti, kar pomeni 
da potrebujejo nekoga, sicer pos-
tanejo žalostni in vase zaprti, ker 
se ne počutijo dobro. 
Direktorica Centra za socialno 
delo Mozirje Marjana Veršnik Fa-
le je povedala, kako težko je vča-
sih poiskati rešitev sprejemljivo za 
vse udeležene, kadar ne uspe, iz-
padejo kot posredniki neučinkovi-
ti. Starejšim je priporočila razširitev 
medsebojnih vezi izven družinskih. 
V naši dolini izvirajo stiske starej-
ših mnogokrat tudi iz finančnih pri-
manjkljajev, saj sodijo pokojnine v 
najnižje povprečje v državi. 
Predsednica Društva upokojen-
cev Mozirje Marija Franko je kot po-
vezovalka pogovora pogrešala ne-
kaj več članov ob okrogli mizi.
Slavica Tesovnik
Savinjske novice št. 2, 13. januar 2017
Oglasi
11
GOZDARSKI VITLI podjetja UNIFOREST
Podjetje UNIFOREST iz Latkove vasi pri Prebol-
du je eno vodilnih evropskih proizvajalcev goz-
darske mehanizacije. Glavni cilji njihovega delo-
vanja so tehnološka izpopolnjenost, prijaznost 
do okolja, varna in enostavna uporaba ter edin-
stven design.
Njihovi prvi stroji so bili gozdarski vitli od 3 do 
6 ton. Z rastjo podjetja se je proizvodnja vitlov za 
občasno uporabo razširila še na gozdarske vi-
tle za profesionalno uporabo. Danes gozdarske 
vitle za občasno uporabo sestavljajo vitli z me-
hanskim in elektrohidravličnim upravljanjem. Tri-
točkovni vitli za profesionalno uporabo, ki ima-
jo elektrohidravlično upravljanje, so eno- ali dvo-
bobenski. Na slovenskem trgu so najpogostej-
ši profesionalni dvobobenski vgradni vitli, ki jih 
je možno na traktorju namestiti spredaj ali za-
daj. Novost pa so profesionalni vitli s konstantno 
vlečno silo. V podjetju UNIFOREST so razvili tudi 
sistem mini žičnice za spravilo lesa iz strmejših 
nedostopnih pobočij, pri čemer sta za delo pot-
rebna samo dva upravljavca.
Vsi vitli se ponašajo z dovršenim in edin-
stvenim izgledom ter kompaktno konstrukci-
jo, sestavljeno iz najkakovostnejših certificira-
nih materialov, ki so protikorozijsko zaščiteni ter 
pobarvani z obstojno barvo. Napredne tehnolo-
ške rešitve omogočajo varno in enostavno de-
lo za uporabnika in nizko porabo energije. Pred-
nosti vitlov so še odlagalna mesta na sprednji 
strani stroja, zložljiva zaščitna mreža, nizki stro-
ški vzdrževanja ter dolga življenjska doba. Do-
datno nudijo hidravlično pregibno desko, napra-
vo za odvijanje žične vrvi, nosilec motorne žage 
in cepina ter daljinske upravljavce.
V podjetju UNIFOREST poleg gozdarskih vi-
tlov izdelujejo še cepilnike drv, krožne žage, re-
zalno-cepilni stroj, ovijalce drv, traktorske pla-
toje, klešče in prijemala za hlodovino ter rezal-
ne klešče. Stroje podjetja UNIFOREST ponujajo 
kmetijsko-gozdarske zadruge in prodajalne s 
tehnično opremo. 
www.uniforest.si
Savinjske novice št. 2, 13. januar 2017
12
Kultura, Organizacije
PLANINSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD
Kraške jame na Menini planini
Ena najlepših jam z okoli 150 metri rovov (Foto: Bernard Štiglic)
Gornjegrajski planinsko društvo 
bo danes, 13. januarja, pripravilo pre-
davanje Kraške jame na Menini pla-
nini. Predaval bo Bernard Štiglic. Be-
seda bo tekla o podzemnih lepoti-
cah, varovanju in odnosu do jam. 
Predvsem pa bodo obiskovalci lahko 
videli predavateljev bogat fotografski 
arhiv notranjosti meninskih jam.
Štefka Sem
KULTURNO DRUŠTVO SLAP
Večer posvetili spominu na Toneta Mlačnika 
Anica Podlesnik je predstavila delo pokojnega člana Slap Toneta Mlačnika. 
(Foto: Marija Lebar) 
V Juvanovi hiši v Lučah so se ko-
nec decembra zbrali člani Kultur-
nega društva Slap in njihovi gostje. 
Srečanje je bilo namenjeno izidu 
17. letnika Slap, to je zbirke literar-
nih del letošnjega snovanja. Spom-
nili so se tudi svojega zvestega in 
nedavno preminulega člana Tone-
ta Mlačnika, pesnika, glasbenika, 
citrarja in pevca iz Luč.
Dogajanje je vodila Anica Pod-
lesnik, članica iz Luč, prisostvovala 
pa mu je tudi Tonetova sestra Pa-
vla Robnik, ki se je prisotnim zah-
valila, ker so Toneta vozili na sreča-
nja Slapa in z veseljem preživljali te 
urice z njim.
Zbrani so si nato na video po-
snetku ogledali del citrarskega 
nastopa pokojnega Toneta, ob tem 
se je v spominu na njihovega prija-
telja in blagega človeka, kakršen je 
bil, orosilo marsikatero oko. Tone je 
s pesmijo in milimi zvoki citer pope-
stril številne prireditve, ki jih je v pre-
teklosti pripravilo društvo.
Kot je povedala Podlesnikova, ki 
je ob tej priložnosti pripravila manj-
šo razstavo, vsebinsko povezano s 
Tonetom, je ta v sodeloval v skoraj 
vseh številkah Slapa, tudi v zadnji 
je objavljena njegova pesem. Obja-
vil je okoli 30 pesmi, a doma so za 
njim ostali še številni rokopisi, za 
katere bodo v Lučah prav gotovo 
ustrezno poskrbeli.
Anica je prebrala nekaj Mlač-
nikovih pesmi. Večina njegovega 
ustvarjanja je vsebinsko vezana na 
planine in naravo, na dom in ma-
ter, nekaj je tudi ljubezenskih in pri-
povednih. Zanimivo je to, da je znal 
svoje pesmi vedno povedati na pa-
met. Nekatere je tudi uglasbil in jih 
sedaj prepevajo znani glasbeni se-
stavi, kot sta oktet Žetev in ansam-
bel Golte.
Marija Lebar
ZAKLJUČENA PRVA BOŽIČNA BAJKA SLOVENIJE
Obisk presegel vsa pričakovanja
S velikim številom obiskovalcev so organizatorji pridobili sredstva za nakup 
dodatnih lučk. Tako bo Mozirski gaj v naslednjem adventu in drugi Božični 
bajki Slovenije osvetljen z milijonom lučk. (Foto: Benjamin Kanjir)
Ta vikend je Mozirski gaj zaprl 
svoja vrata in pogasnil pol milijo-
na drobnih lučk, ki so v adventnem 
času, do prihoda treh kraljev, v par-
ku osvetlile prvo Božično bajko Slo-
venije. Organizatorji na čelu z Dar-
kom Beletom so prijetno presene-
čeni nad številom obiskovalcev in 
obljubljajo, da bo bajka v prihod-
njem letu zaživela na celotni povr-
šini parka.
Drugo leto bo Gaj praznoval šti-
ri desetletja obstoja. Upravljavci, 
člani društva EHD Mozirski gaj, ki 
ga vodi Darko Bele, so ta biser ob 
Savinji obiskovalcem približali tu-
di v zimskem času. Kupili so luč-
ke, društvo je dalo na razpolago 
park in ljudi, ki so pomagali, druž-
ba Božična bajka d. o. o., ki to prip-
ravlja v hrvaški Čazmi, pa je dala 
strokovnega vodja postavitve. Pet 
ljudi je nato v mesecu dni pripravi-
lo Božično bajko Slovenije. Dogo-
vorili so se, da bodo skupaj dela-
li deset let. Za prihodnje leto je na-
črtovana razširitev, večje število 
lučk, ki bodo razporejene po ce-
lem parku. Dodane bodo tudi no-
ve vsebine in spremljajoče prire-
ditve. 
»Ker smo to prireditev organizi-
rali prvič, smo bili v precejšnji ne-
gotovosti, kaj se bo zgodilo. Stro-
ški postavitve so bili okoli 40.000 
evrov. Odziv obiskovalcev mora bi-
ti za pokritje tega stroška zelo do-
ber. Predvsem smo nagovarjali 
mlade družine z otroki, za reklamo 
pa smo uporabljali predvsem druž-
bena omrežja. In izkazalo se je, da 
je bila ta poteza zelo dobra. Orga-
nizatorji smo zelo zadovoljni z obi-
skom. Pričakovali smo povrnitev 
stroškov, to bi pomenilo med pet in 
šest tisoč obiskovalci. Slednjih pa 
je bilo domala dvakrat toliko,« pravi 
Bele. Pozitivni so bili tudi odzivi obi-
skovalcev. 
Benjamin Kanjir
Savinjske novice št. 2, 13. januar 2017 13
Zgodovina in narodopisje
Piše: Aleksander Videčnik
Rože in čarovnije (12)
Preventivna sredstva 
(nadaljevanje)
Posebna zanimivost je bila pre-
saditev bolezni na nek predmet ali 
rastlino, največkrat vejo ali drevo. 
Pogosto so govorili, da bodo »bu-
lo prepeljali na drevo«. V Solčavi so 
otroka, ki je imel visoko vročino, po-
tegni skozi topel konjski komat, da 
bi nanj prenesli »mrzlico«. Tudi na 
živino so prenašali bolezni člove-
ka. Denimo, če je hlapec zbolel za 
angino, je drgnil vrat ob goveje ko-
rito in tako je bolezen prešla na ži-
val, ki je jedla iz tega korita. Velikok-
rat so v te namene uporabljali dre-
vesa. Tako so proti mrzlici bolniku 
porezali nohte na nogah in rokah, 
nato so naredili v deblo jelše 20 za-
rez, v nje pa so na petek skrili po-
rezane nohte. Mrzlica bi naj v krat-
kem minila.
Ko je šlo za presaditev neke bo-
lezni na drevo, denimo, ko so »bu-
lo prepeljali«, so izbrali vrsto dreve-
sa, kot vse kaže, odvisno od bolez-
ni. Največkrat jim je ugajala jelka, 
toda opazni so primeri, ko so poi-
skali hruško, hrast ali brezo. V ča-
su, ko je jetika predstavljala pravo 
epidemijo, so pogosti primeri, ko 
so »jet'ko prepeljali na šibo«, ki so 
jo nato zažgali. S tem je po prepri-
čanju ljudi zgorela tudi bolezen. 
Kot primer izbire dreves lahko 
služi izkušnja iz okolice Solčave 
in višjih predelov Luč, ko so ki-
lo pri otrocih zdravili tako, da so 
črnega gozdnega polža razse-
kali – del so položili na »škodo« 
(bolno mesto), drugi del pa na 
drevo. Če je šlo za fantka, na bre-
zo, če je bila bolna deklica, pa na 
bor. Ko se je polž na drevesu po-
sušil, je bolezen minila.
»Pretikanje« je bil poseben po-
stopek, ki mu narodopisec in zgo-
dovinar dr. Fran Kotnik pripisuje 
»moč čarobnega kroga«. Bolečine 
v hrbtu je izgubil tisti, ki so ga pote-
gnili skozi odprtino okna. Posebno 
iskane so bile luknje v skalah. Ka-
mnu so na sploh pripisovali poseb-
no moč. Določene bolezni so odp-
ravljali tako, da so bolnika potegni-
li skozi preklan hrast. Če se je hrast 
spet zarasel, je bolnik prav goto-
vo popolnoma ozdravel. Za uro-
čene otroke so posebno radi upo-
rabljali opisan postopek, toda tu so 
spet ločili drevo glede na spol otro-
ka. Za fantka je veljal hrast, za de-
klico pa češnja. Prav pretikanje je 
po mnenju strokovnjakov najsta-
rejši postopek v domačem zdravil-
stvu, saj je tesno povezan z verova-
njem, da so bolezni hudobno delo 
zlih duhov. 
Zelo redko najdemo primere, ko 
je nekdo »ukazal« bolezni, da izgi-
ne. Ljudje so temu rekli, da je »bo-
lezen panal«. V naših krajih ni nik-
jer zaslediti »merjenje« človeka, ki 
je težko bolan. S posebno vrvico 
so namreč zdravilci premerili bolni-
ka po dolgem in počez ter po tem 
razmerju povedali, kdaj bo človek 
umrl.
Besedila zagovorov
V ruševinah neke kašče pod 
Travnikom nad Ljubnim so našli le-
po vezano beležnico neznanega 
pisca. Med raznimi zapisi je najden 
datum 6. junij 1868. Domnevamo 
lahko, da je takrat bila napisana 
omenjena beležnica, v kateri so za-
pisani tudi številni zdravilski zago-
vori. Zaradi vlage je žal marsikateri 
del neberljiv. Iz te beležnice navaja-
mo tele zagovore:
Za protin (pisec je uporabil be-
sedo protil). Bog je dal vodo na ta 
svet – je oprala vse kladovje – op-
rala vse pečovje –oprala je vse pro-
tile – oprala je vse bolečine – opra-
la je vse hude duhove. Bog je šel po 
njivski stezi, srečale so ga matere 
z otroci. Vprašal jih je, kam gredo. 
Mi gremo k bolnikom protin iz kosti 
metati. (Žal je nadaljevanje popol-
noma nečitljivo zaradi poškodova-
nega papirja.) 
Ta bolnik je zadobil v duši moč, 
da ne premaguje le protin, tudi vse 
bolečine. V imenu Boga Očeta, Si-
na in svetega Duha, amen. (nato 
so molili pet očenašev, pet češče-
nih Marij v čast svete Trojice).
Za šen. Jaz NN te zarotim in 
zagovorim ti šen, da moraš od-
nehati (jenjati) od kosti, od mesa, 
od kože, od krvi in od kože. (Sle-
dilo je kajenje bolnih mest telesa 
z zmesjo kumine, zelenega brinja 
in smole).
Za opekline. Prekrižali so se in 
rekli: »Danes spečenina (opekli-
na), jutri bolečina, pojutrišnjem 
zdravje.« (Ta stavek so ponovili trik-
rat. Med govorom so pihali v bole-
če mesto, opečeni del so trikrat ra-
hlo namočili z vodo, nato zmolili tri 
očenaše, tri češčene Marije v čast 
svetemu Lovrencu).
Za urk. Najprej mora zagovarja-
lec prijeti bolnika za desno uho in 
od tam vleči z roko po celem tele-
su v diagonalni smeri, torej od leve-
ga ušesa na desno nogo in potem 
od desnega pa do palca leve noge. 
Med temi gibi zagovarjalec govori: 
»Drugi ljudje pravijo, da je urkov de-
vet, jaz pa pravim, da jih je osem.« 
Sledi gib roke prek telesa. Nato 
spet govorni del: »Drugi ljudje pra-
vijo, da je urkov osem, jaz pa pra-
vim, da jih je sedem.« Spet sledi-
jo gibi roke in nato govor. Sledi be-
sedilo vse do »enega urka«: »Drugi 
ljudje pravijo, da je urk eden, jaz pa 
pravim, da ga sploh ni.« Potem za-
govarjalec ovlaži z blagoslovljeno 
vodo trikrat zadnji del vratu, oči, če-
lo in ob tem moli pet očenašev, pet 
češčenih Marij na čast sv. Jurija in 
sv. Martina.
Za prisad. Tudi ta zagovor ima 
govorni kot tudi obredni del: »Pri-
sad, jaz NN te zagovorim in zaro-
tim v imenu Boga Očeta.« (Med 
tem piha na bolno mesto in na-
redi nad njim znamenje križa.) 
»Prisad, jaz te zarotim in zagovo-
rim v imenu Boga Sina.« (Spet pi-
ha na bolno mesto in naredi nad 
njim znamenje križa.) »Prisad, jaz 
te zarotim in zagovorim v imenu 
Boga Sina.« (Spet piha.) »Prisad, 
jaz te zagovorim in zarotim v ime-
nu Boga, svetega Duha.« (Naredi 
križ in piha.) Zagovarjalec ves čas 
obreda drži bolnika za palca nog 
in nato le z dvema prstoma. Za-
ključi: »Prisad, jaz te zagovorim v 
imenu Boga Očeta, Sina in svete-
ga Duha.« Navzoči molijo tri oče-
naše, tri češčene Marije in vero v 
čast svete Trojice.
Nadaljevanje prihodnjič.
Zelo star zdravilski zapis, ki ga hrani Zvone Čebul v Šoštanju. 
Savinjske novice št. 2, 13. januar 2017 14
Organizacije, Ljudje in dogodki
PREDSTAVITEV ZBORNIKA PRIČE IN PRIČEVANJA 2 
Dodatni dokumenti in pričevanja botrovali nadaljevanju 
zbornika
Zbornik sta predstavila urednik Franci Kotnik in osrednji avtor Niko Purnat.
Območno združenje veteranov vojne za Slo-
venijo Zgornjesavinjsko-Zadrečke doline in Osre-
dnja knjižnica Mozirje sta pripravila predstavitev 
zbornika Priče in pričevanja 2 – kako smo gra-
dili in obranili samostojnost v Zgornji Savinjski 
dolini. Združenje je že leta 2004 izdalo zbornik 
Priče in pričevanja, v katerem so opisali osamo-
svojitvena dogajanja na območju naše doline. V 
dobrem desetletju jim je uspelo zbrati nekaj do-
datnih dokumentov in pričevanj, zato so se v or-
ganizaciji odločili, da jih strnejo v drugi zbornik. 
FORMIRANJE IN RAZVOJ TERITORIALNE 
OBRAMBE
Prvi zbornik se osredotoča na dogodke v le-
tih 1990-1991, kjer so kronološko opisani ključ-
ni dogodki v tem obdobju in osebni pogled na-
nje skozi doživetja pričevalcev. Druga knjiga opi-
suje formiranje in razvoj Teritorialne obrambe 
(TO) na območju Zgornje Savinjske doline od le-
ta 1969 dalje. S tem je osvetljena pot do ustre-
zno usposobljenih in opremljenih enot TO, ki so 
v osamosvojitveni vojni nudile učinkovit odpor 
proti agresiji Jugoslovanske ljudske armade. 
V tem procesu je bil vzpostavljen razvejan sis-
tem družbene samozaščite in dobro organizira-
ne zaledne podpore v segmentu gospodarstva 
in prebivalstva, ki je odigral pomembno vlogo v 
obdobju osamosvajanja.
IZPOSTAVLJEN POMEN SODELOVANJA 
CIVILISTOV
Zbornik sta predstavila urednik Franci Kotnik 
in osrednji avtor Niko Purnat, častni predsednik 
zgornjesavinskega združenja in zadnji koman-
dant občinskega štaba TO nekdanje Občine Mo-
zirje. Osrednji avtor je pripravil številčni in gra-
fični pregled enot TO, ki so med vojno delovale 
na območju doline, katerega slikovito dopolnju-
jejo pričevanja udeležencev posameznih ključ-
nih dogodkov. Sogovornika sta izpostavila ključ-
ne dogodke iz osamosvojitvene vojne v dolini in 
pomen sodelovanja civilistov. O tem pričata za-
pisa o vlogi Angelce Brunet iz Logarske Doline 
pri proslavljanju samostojnosti in predaji tam-
kajšnje karavle. 
POMEMBEN DOKUMENT ČASA
Svečano noto dogodka je poudaril harmoni-
kar Matija Veninšek, ki je poskrbel za glasbeno 
kuliso. Navzoče sta nagovorila direktorica Osre-
dnje knjižnice Mozirje Petra Širko Poljanšek ter 
župan občine Mozirje Ivo Suhoveršnik. Slednji je 
prejel zahvalno listino od predsednika združenja 
Maksa Slatinška v zahvalo za dobro sodelova-
nje občine z organizacijo. Slatinšek je ob koncu 
druženja navzočim predstavil delovanje zdru-
ženja in poudaril pomen predstavljenega zbor-
nika.
Z njegovo predstavitvijo je bil v javnost spla-
vljen pomemben dokument časa. Povezovalka 
večera Tatiana Golob je poudarila, da z njim oh-
ranjamo verodostojen spomin na prelomne tre-
nutke v slovenski zgodovini. 
Roman Mežnar
PRIČEVANJE ANGELE BRUNET IZ LOGARSKE DOLINE
Občudovanja vredno domoljubje Žoharjevih 
V zborniku Priče in pričevanja 2, ki ga je ko-
nec lanskega leta izdalo Območno združenje 
veteranov vojne za Slovenijo Zgornjesavinjsko-
-Zadrečke doline, je mogoče prebrati več oseb-
nih pričevanj o dogodkih v času osamosvajanja 
naše države. Med njimi izstopa zgodba Angele 
Brunet, ki priča o izjemni domoljubnosti Žoharje-
vih iz Logarske Doline. Zapisal jo je Niko Purnat.
NOVA SLOVENSKA ZASTAVA ISTOČASNO V 
LJUBLJANI IN LOGARSKI DOLINI
Slovensko državno zastavo je 24. junija 1991 
določila takratna slovenska skupščina, predho-
dnica današnjega državnega zbora, in z njo tik 
pred osamosvojitvijo nadomestila dotedanjo re-
publiško zastavo. Prvič so jo izobesili 26. junija 
1991 na Trgu republike na proslavi ob razglasi-
tvi samostojne Slovenije. 
Suzani Časl, hčerki Zdravka in Angele Brunet, 
se je dan pred razglasitvijo samostojnosti na 
osnovi videne risbe nove slovenske zastave po-
rodila zamisel, da bi jo s svakinjo Gabrijelo Tra-
tnik naredili sami. Ker je bilo časa zelo malo, sa-
mi pa nista bili vešči šivanja, sta iskali čim hitrej-
šo pot do cilja. Suzana je odšla v papirnico v Mo-
zirje in kupila staro republiško zastavo, nato pa v 
trgovini Polžek še nekaj potrebnega blaga za iz-
delavo novega grba.
Zvečer, ko so otroci zaspali, sta se lotili nalo-
ge. Suzana je najprej na papir izrisala dele gr-
ba, na podlagi katerih sta izrezali blago. Gabrije-
la je nato kot udeleženka začetnega šiviljskega 
tečaja našila grb na trobojnico. Do slednje sta 
prišli tako, da sta predhodno stari zastavi izre-
zali srednji del, kjer je bila rdeča zvezda, in nato 
blago ponovno sešili. Ura se je prevesila krepko 
čez polnoč, ko sta prišili še dva enaka grba na 
obeh straneh nove zastave.
Ko je dopoldan Zdravko Brunet prišel po vnu-
ka Blaža, da bi ga s sabo odpeljal na počitnice, 
sta mu ponosni pokazali svoj »nočni« izdelek. 
Zdravko je bil nad njim tako navdušen, da je zas-
tavo želel vzeti s sabo. Ker sta Suzana in Gabrije-
la želeli imeti svojo zastavo ob razglasitvi obeše-
no na domači hiši, so šli takoj v akcijo in poklica-
li šiviljo Veroniko Knez, po domače Lašekarjevo, 
ki je obljubila, da bo sešila zastavo. 
Tako je Zdravko odhitel v papirnico kupit sta-
Savinjske novice št. 2, 13. januar 2017 15
Ljudje in dogodki, Organizacije
ro zastavo, hčerka Suzana pa mu 
je izrezala blago za grb. Vse sku-
paj je Zdravko potem odpeljal k ši-
vilji v Solčavo, ki mu je kasneje sku-
paj z možem prinesla končni izde-
lek domov. Ta zastava je po uradni 
razglasitvi samostojnosti Sloveni-
je vsako leto, tako na dan držav-
nosti kot tudi na dan samostojno-
sti, krasila Žoharjevo hišo vseh 25 
let do lanskega srebrnega jubileja, 
ko jo je Angela Brunet, soproga žal 
že pokojnega Zdravka, poklonila 
muzejski zbirki v Velenju. V zame-
no so ji veterani vojne za Slovenijo 
poklonili originalno slovensko zas-
tavo, izdelano v merah, ki so pred-
pisane v zakonu. Zastavo, ki je bi-
la prva sešita, Suzana Časl še ved-
no skrbno hrani na svojem domu.
POGUMNA POSREDNICA V 
POGAJANJIH
Angela Brunet je bila neposred-
no vpletena tudi v proces predaje 
karavle JLA 28. junija 1991 v Lo-
garski Dolini: »Že zelo zgodaj zjut-
raj so teritorialci zasedli položa-
je v gozdu med našo domačijo in 
karavlo ter okoli 9. ure pričeli priti-
skati na komandirja karavle, višje-
ga vodnika Veliborja Lukovića, naj 
se preda enotam TO in nekaj milič-
nikom. Kljub glasnemu pozivanju 
pogajalcev Teritorialne obrambe in 
miličnikov ni prišlo do predaje. 
Preteklo je kar nekaj ur čakanja 
na razplet situacije, ki je bila zelo 
napeta. Le malo bi bilo potrebno, 
pa bi lahko prišlo do najhujšega - 
streljanja in s tem tudi do žrtev na 
obeh straneh. Očitno komandir ka-
ravle Velibor Luković ni zaupal teri-
torialcem, saj ni upal priti nasproti, 
da bi se z njimi pogovoril o razpletu 
napete situacije. 
Med prisotnimi miličniki, takra-
tnim komandirjem Postaje milice 
Mozirje Karlom Turkom, milični-
kom oddelka na Ljubnem ob Savi-
nji Maksom Rajglom in obmejnim 
miličnikom Antonom Bastlom se je 
slednjemu porodila ideja, da bi gle-
de na to, da smo bili vedno v dobrih 
odnosih z vojsko na karavli, zapro-
sili za pomoč. Tako so prišli do me-
ne in me prosili, če sem pripravlje-
na iti do karavle in poklicati koman-
dirja Lukovića, da pride z mano k 
nam, da se pogovorijo glede pre-
daje. 
Ta prošnja me je močno prestra-
šila, mi dvignila pritisk, misli so mi 
begale … Samo en strel, pa me ni 
več … Sicer sva bila z možem pred 
temi dogodki dobra prijatelja z Ve-
liborjem in v dobrih odnosih z voja-
ki. Moža ni bilo doma, ker je že zjut-
raj odšel po opravkih v Mozirje. Pri 
sebi sem imela na počitnicah štiri-
letnega vnuka. Vedela sem, da lah-
ko le sama sprejmem to težko in 
nevarno nalogo. 
Po tehtnem premisleku sem 
najprej pospremila vnuka na var-
no k mojim na domačijo Podbre-
žnik. Vrnila sem se nazaj v hišo, 
zaprla oči, globoko zajela sapo ter 
za tem stopila pred hišo, se pokri-
žala in počasi hodila po cesti pro-
ti karavli, medtem ko so bili teritori-
alci z napetimi puškami skriti v živi 
meji ob njej.
Ko se mi je odprl pogled na stra-
žarnico, sem opazila, da je bila 
prazna. Obstala sem, se ozrla na-
okoli in zagledala dva oborožena 
vojaka JLA, ki sta dvigovala glavi 
iz okopov in se spet skrila. Stopila 
sem še korak naprej, takrat sta se 
odzvala in mi ukazala, naj obsta-
nem, da ne smem naprej. Takrat 
sem s tresočim glasom poklicala: 
»Velibor! Velibor, jaz sem, Gelca. 
Prosim te, da prideš do naše dr-
varnice, kjer te čaka miličnik Bastl 
skupaj s komandirjem Turkom in 
Rajglom, da se pogovorite o mirni 
predaji. Obljubljajo ti popolno var-
nost.« 
Nekaj časa je bilo vse tiho, za 
mene kar predolgo, a se je končno 
le odzval, se oglasil, prišel do mene 
in skupaj sva odšla do drvarnice, ki 
je bila malo pred našo hišo. Tam so 
ga že čakali miličniki. Sama sem 
počasi odšla naprej proti domu, še 
vedno z velikim strahom, vendar z 
nekim olajšanjem, da mi je uspelo 
prepričati Veliborja, da pride na po-
gajanja. Skušali so ga pregovoriti, 
naj se predajo, in mu zagotovili, da 
bo tako zanj kakor tudi za vse voja-
ke lepo poskrbljeno. Da si naj vza-
me nekaj ur in o vsem skupaj raz-
misli, kaj je najbolje za vse. Za tem 
je Velibor odšel nazaj na karavlo.
Končno olajšanje sem začutila, 
ko so mi prišli povedat, da je prišlo 
do trdnega dogovora, da komandir 
Velibor mirno preda vseh 19 voja-
kov od dvajsetih (slovenskega vo-
jaka je izpustil domov že en teden 
pred tem dogodkom) v roke poli-
ciji in teritorialcem, sam pa da bo 
prestopil v TO, kar je naslednje jutro 
tudi storil s podpisom izjave. 
Preden so vojaki sedli na avto-
bus, ki jih je odpeljal v Mozirje, so 
se prišli od naju z možem poslovit. 
Srbski vojaki so se poslovili s pog-
ledom v tla, vojaki iz Kosova z dvig-
njenima prstoma »viktorija«, ostali 
pa srečni, da gredo domov živi in 
zdravi. 
S tem dejanjem je bila olajšana 
moja duša, Velibor pa je ostal še 
naprej dober prijatelj naše domači-
je in domačinov Solčave in širše. To 
dejanje si štejem v čast in prispe-
vek kot »kamenček« v mozaiku voj-
ne za osamosvojitev Slovenije.«
Treba je priznati, da je bilo de-
janje Angele Brunet občudova-
nja vredno, zato so ji veterani na 
proslavi ob 25-letnici samostojno-
sti Slovenije podelili zahvalno listi-
no, ki jo je s hvaležnostjo tudi spre-
jela. 
Franci Kotnik
Angela Brunet pri ročno izdelani slovenski zastavi
TOPLICA, DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA LJUBNO
Kdor deli, bogato živi
Dela članic Toplice – društva podeželskih žena Ljubno na razstavi
Decembra so članice Toplice – 
društva podeželskih žena Ljubno 
pripravile razstavo ročnih del, s ka-
terimi so prvič, a uspešno sodelo-
vale na Festivalu vezenin v Velenju. 
Tirske pevke iz Kulturnega društva 
Radmirje so pripravile čudovit otvo-
ritveni program. Skupaj so poskrbe-
le za pijačo in jedačo ter izkupiček 
namenile radmirskim gasilcem.
V Celju so pekle palačinke veli-
kanke za 109 otrok, ki jih je obiskal 
dedek Mraz in jih bogato obdaril z 
darili donatorjev, ki so jih iskali sko-
zi celo leto. Veseli so spremljali igri-
co in se sladkali ter za trenutek po-
zabili na skrbi svojih brezposelnih 
staršev.
Na povabilo sekcije pletilj in ve-
zilj Društva upokojencev Mozirje 
so v tamkajšnjem kulturnem domu 
postavile na ogled svoja dela iz gli-
ne in vezenine ter v njihovi družbi in 
družbi številnih obiskovalcev preži-
vele prijeten večer.
Rozalija Tkavc
Savinjske novice št. 2, 13. januar 2017 16
Organizacije, Ljudje in dogodki
BOHAČEV TOPLAR NAZARJE
Zadišalo po klinčkih in cimetu
Člani Turističnega društva Nazarje, obiskovalci 
in ponudniki tržnice so prisluhnili petjem deklet 
zasedbe Sončnice. (Foto: Primož Vajdl)
Na dan pred božičem so člani Turističnega 
društva Nazarje na tržnici pod Bohačevim to-
plarjem postavili stojnico. Na njej so obisko-
valcem ponudili različne stvari za okrepčat in 
pogret. Za najmlajše so bile pripravljene tudi 
sladkarije in sadje. Dogodek so s petjem božič-
nih pesmi popestrile članice pevske zasedbe 
Sončnice. 
Mlado skupino sestavljajo dekleta iz okoli-
ce Nazarij, ki pod vodstvom Katje Gruber poje-
jo več zvrsti glasbe, od ljudskih pesmi do zabav-
nih. Pred kratkim so sodelovale na tekmovanju v 
Mežici, kjer so osvojile dve nagradi.
Primož Vajdl
KLUB ZGORNJESAVINJSKIH ŠTUDENTOV
Z obeski okrasili božično drevo na trgu
Otroci so izdelali obeske in z njimi okrasili božično 
drevo sredi trga. (Foto: Štefka Sem)
Med božičem in novim letom so šolarje v svo-
jo družbo povabili člani Kluba zgornjesavinjskih 
študentov. Na dvodnevnih delavnicah je ustvar-
jalo skoraj trideset otrok, ki so poskrbeli, da je 
božično drevo sredi trga na Ljubnem ob Savi-
nji dobilo unikatne okraske. Zabavali so se tudi 
z družabnimi igrami, plesom in izdelavo različ-
nih izdelkov. Študentje in dijaki so tudi letos iz-
delovali adventne venčke. Prav tako so poskr-
beli za pakiranje daril, ki jih je Rdeči križ razde-
lil starejšim. 
Štefka Sem
USTVARJALNE DELAVNICE V NAZARJAH
Nastali izdelki za okrasitev doma
V prednovoletnem času so otroci ob Vanji 
Hofbauer izdelali različne okraske. 
(Foto: Marija Šukalo)
Turistično društvo Nazarje je v prednovole-
tnem počitniškem tednu pripravilo ustvarjalne 
delavnice. V domu kulture so osnovnošolci izde-
lovali božično-novoletne okraske. Pod budnim 
očesom animatork in vodje delavnice Vanje Hof-
bauer so iz različnih materialov nastali izdelki, ki 
so jih ustvarjalci namenili za okrasitev doma ali 
darilo domačim. Stroške materiala že vrsto let 
pokriva domača občina in omogoča tako orga-
nizatorjem kot udeležencem kvalitetno druženje 
v prednovoletnem času.
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 2, 13. januar 2017
Organizacije, Ljudje in dogodki
17
ŽUPNIJI LJUBNO OB SAVINJI IN LUČE
Ljubenski koledniki obiskali Pahorja, Cerarja in Zoreta 
Mladi Lučki koledniki v zaselku Struge (Foto: Franjo Atelšek)
Tudi predsednik republike Borut Pahor je sprejel skupino kolednikov z Ljubnega ob Savinji. 
(Foto: Daniel Novakovič)
V župnijah Ljubno ob Savinji in Luče so v okvi-
ru trikraljevske akcije domove obiskovali mladi 
koledniki. Na Ljubnem so se zbrali na štefanovo 
in razdeljeni po skupinah skupaj z animatorji in 
starši, ki so s svojimi avtomobili služili kot kame-
le, kot se je slikovito izrazil eden od kolednikov, 
obiskovali domove po ljubenski župniji. Od sa-
mega trga do najbolj oddaljenih kmetij so prosi-
li za darove. Lučki koledniki so ob pomoči članic 
župnijskega pastoralnega sveta in tamkajšnje 
Karitas kar z enajstimi skupinami otrok obiskali 
domove, od najbližjih do najbolj oddaljenih. 
Prav posebno pot pa je letos opravila ena od 
skupin ljubenskih kolednikov, ki so na pobudo 
misijonskega središča Slovenije obiskali sam 
slovenski državni in cerkveni vrh, saj so bili pri 
predsedniku države Borutu Pahorju, predsedni-
ku vlade Miru Cerarju, nadškofu Stanislavu Zore-
tu in apostolskem nunciju Svetega sedeža v Slo-
veniji Juliuszu Januszu.
Koledniki so v ljubenske in lučke domove ter 
v vladno palačo ter rezidence najvišjih državnih 
in cerkvenih dostojanstvenikov prinašali veselo 
božično sporočilo, da je z dobroto in ljubeznijo 
vendarle mogoče svet spremeniti na bolje in z 
majhnim darom uresničiti upanje otrok in mla-
dih v deželah, kjer delujejo slovenski misijonarji.
Nagovarjali so z geslom »Česar se mi veselimo, 
radi z drugimi delimo« in nabrali kar nekaj denar -
ja, ki bo dobrodošla pomoč pri uresničitvi projektov 
naših misijonarjev v revnih deželah, kjer se trudijo 
za dobrobit ubogih, saj »smo vsi državljani sveta, 
zato si moramo pomagati«, kot se je ob srečanju 
z ljubenskimi koledniki izrazil premier Miro Cerar.
Franjo Atelšek
KULTURNO DRUŠTVO JURIJ MOZIRJE
Kot koledniki med Mozirjani že skoraj dvajset let
Koledniki KD Jurij Mozirje so v treh dneh obiskali okoli 200 gospodinjstev. (Foto: Benjamin Kanjir)
Koledniki Kulturnega društva Jurij Mozirje, ki 
ga vodi Jure Repenšek, so v dneh pred prazni-
kom svetih treh kraljev obiskali okoli 200 gospo-
dinjstev. S pesmijo in kadilom so prinašali vese-
lo oznanilo, hkrati so zbirali dobrodelne prispev-
ke za potrebe misijonarjev, župnije in župnijske 
karitas, družin z več otroki in sester klaris v Na-
zarjah, kar počnejo že skoraj dvajset let. 
Običaj je bil razširjen in prisoten po vsej Slove-
niji vse do druge svetovne vojne. Z leti so nekdaj 
številni koledniki po vaseh in mestih postali red-
kost. Bogastvo koledniških pesmi in običajev pa 
še vedno priča o živosti koledovanja na Sloven-
skem. V zadnjih desetletjih je zopet postalo del 
običajev v času božičnih praznikov. Pod svoje 
okrilje ga je vzelo Misijonsko središče Slovenije, 
zato koledniki zbirajo darove tudi za uresničitev 
projektov misijonarjev. 
Benjamin Kanjir
Savinjske novice št. 2, 13. januar 2017
18
Šport, Čestitke, Oglasi
LUČANKIN DOBER REZULTAT V SENCI SLOVESA TINE MAZE
Tina Robnik do točk na Zlati 
lisici
Na veleslalomu za Zlato lisico 
na mariborskem Pohorju je dru-
gič v tej sezoni do točk prišla Lu-
čanka Tina Robnik. Po uvrstitvi na 
19. mesto je povedala: »Po prvem 
teku nisem bila ravno zadovoljna z 
vožnjo, saj v nekaterih delih nisem 
našla pravih občutkov in mi niso 
uspeli takšni zavoji, kot jih znam. 
Sem pa bila vesela, da sem se uvr-
stila v drugi tek, dobila možnost 
popraviti napake in odpeljati bolj-
še. Na koncu sem bila vesela, da 
so mi v drugem teku uspeli boljši 
zavoji in tako sem bila tudi s konč-
nim rezultatom zadovoljna. Se pa 
ob tem zavedam, da sem sposob-
na priti višje in vem, kje imam re-
zerve.«
ČAS ZA TEKME EVROPSKEGA 
POKALA
»V nadaljevanju sezone bom de-
lala na tem, da še izboljšam tehni-
ko. O rezultatih ne razmišljam pre-
več, ampak se fokusiram le na iz-
boljševanje tehnike smučanja in 
iskanje pomanjkljivosti v psihični 
pripravi na tekmo, kajti to dvoje mi 
bo prineslo tudi boljše rezultate,« je 
povedala Robnikova.
Sedaj sledi malo večji premor 
do naslednje veleslalomske tekme 
svetovnega pokala, tako da bo čas 
za kakšen dan počitka in tudi tre-
ninga. Bo pa Robnikova izkoristila 
ta čas in se udeležila tekem evrop-
skega pokala.
ZLATA LISICA V SENCI SLOVESA 
MAZEJEVE
Sicer je tekma potekala v senci 
slovesa Tine Maze. Robnikova je 
bila vesela, da se je imela Mazeje-
va možnost posloviti v takem prijet-
nem vzdušju na domači tekmi in je 
ob tem uživala. S svojimi rezultati si 
je zagotovo zaslužila takšno slovo. 
Poslovilne vožnje Mazejeve pa žal 
ni videla, saj se je na startu priprav-
ljala na svoj nastop.
Štefka Sem
Tina Robnik je imela v Mariboru tudi 
nekaj navijačev iz domačih krajev. 
(Fotodokumentacija TR)
URE PRAVLJIC V OSREDNJI KNJIŽNICI MOZIRJE
Pravljična srečanja s 
terapevtskima psičkama
Otroci so se z veseljem spoznali s psičko Senno, nato pa skupaj z njo 
prisluhnili pravljici. (Foto: Tatiana Golob)
Lani je Osrednja knjižnica Mo-
zirje pričela sodelovati z Zavodom 
PET, ki deluje z namenom dvigo-
vanja kakovosti življenja posame-
znika s posredovanjem s pomoč-
jo psa. V novembru in decembru 
so se ure pravljic v družbi s tera-
pevtskim parom, psičko Senno in 
njeno vodnico Heleno Kotnik, že 
udeležili pravljičarji v knjižnicah v 
Solčavi in Nazarjah, januarja pa bo 
ura pravljic, poimenovana Poslu-
šam za PET, v družbi psičke Aurike 
potekala v ljubenski knjižnici. 
Srečanje pravljičarjev s terapev-
tskim parom Zavoda PET je name-
njeno spoznavanju kužkov. Vodni-
ca Helena, ki ima licenco za izva-
janje dejavnosti zavoda, je otro-
kom v obeh knjižnicah predstavi-
la Senno in jih poučila, kako s psi 
ravnati, da bosta s skupnim živ-
ljenjem zadovoljna oba, lastnik in 
njegov kosmati ljubljenček. Otroci 
so Senno z veseljem spoznali, na-
to pa skupaj z njo prisluhnili pra-
vljici, o kom drugem, kot o malem 
kosmatincu. Sledilo je druženje s 
terapevtsko psičko in ustvarjalna 
delavnica, na kateri so otroci z bar-
vicami, lepilom in kolaž papirjem 
poustvarjali svoje srečanje s prija-
zno Senno.
Namen prostovoljcev Zavoda 
PET, ki svojo dejavnost izvajajo v 
socialno-varstvenih ter vzgojno-iz-
obraževalnih ustanovah, je spod-
bujanje otrok k sočutnemu in od-
govornemu odnosu do živali ter 
pomoči drug drugemu. V Osrednji 
knjižnici Mozirje želijo z izvajanjem 
programa Poslušam za PET otroke 
dodatno motivirati za obisk ur pra-
vljic in jim svet knjig ter branja prib-
ližati na način, ki je v številnih usta-
novah po Sloveniji že dobro sprejet 
in uveljavljen. 
Tatiana Golob
STAND UP V NOVI ŠTIFTI
Večer komedije napolnil dvorano
Komika Gašper Bergant (desno) in Žan Papič sta poskrbela za delo 
smejalnih mišic obiskovalcev stand up večera. (Foto: Štefka Sem)
Kulturno društvo Lojze Savinšek 
iz Nove Štifte je v goste povabilo štiri 
stand up komike, ki so napolnili dvo-
rano tamkajšnjega kulturnega do-
ma. Uroš Kuzman, Aleš Novak, Žan 
Papič in Lučan Gašper Bergant, ki je 
dogodek vešče povezoval, so pripra-
vili smeha polno predstavo.
Komiki so pripovedovali zgodbe 
iz svojega življenja, ki so bile polne 
nerodnih situacij in zabavnih pre-
obratov. Predvsem pa so povedali 
vse tisto, kar povprečni smrtniki ra-
di zamolčimo. Iz vsega so se zna-
li dobro ponorčevati, kar je sestav-
ni del stand up komedije.
Velenjčan Uroš Kuzma, drugače 
resen matematik, je že dobro uve-
ljavljen na odrih stand up komedi-
je. Prav tako je Aleš Novak del ti-
ma skečoholikov, v katerem je tu-
di Gašper Bergant. Poleg zabav-
nih skečev, ki si jih lahko ogleda-
te na televiziji, je njuna specialnost 
snemanje še bolj zabavnih reklam. 
Kraševec Žan Papič je bivši nogo-
metaš in filozof med komiki.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 2, 13. januar 2017 19
Ljudje in dogodki, Organizacije
PRAZNIČNA REČICA
Pravljice, ustvarjalne delavnice 
in glasba
Otroci so si ob pomoči Adrijane Ermenc s pirografom izdelali napise na 
lesene tablice. (Foto: Marija Šukalo)
Sklop prireditev v Medgen bor-
zi so lani zaokrožili v prazničnem 
počitniškem času, ko so pripravi-
li različne aktivnosti pod skupnim 
imenom Praznična Rečica. Bo-
gato dogajanje je privabilo pre-
cej otrok, ki so poslušali pravljice, 
ustvarjali na delavnicah, spozna-
vali instrumente in se prepustili ra-
doživemu igranju. 
Med pravljičarji so bili poleg Ur-
še Selišnik in Majde Časl še člani 
rečiškega kulturnega društva. Pra-
vljičarka Jožica Jeraj je s pomočjo 
krašenja medenjakov najmlajšim 
prikazala nekatere kuharske skriv-
nosti, s pomočjo Mete Rojšek Bre-
znik so izdelali voščilnice in jih od-
poslali na domače naslove, Adri-
jana Ermenc je pokazala nekatere 
osnove pirografije, s Katarino Tir-
šek pa so si mladi ustvarjalci izde-
lali škratova pokrivala, ki so v pet-
kovem popoldnevu krasila otroške 
glavice na priložnostnem zaključ-
ku pravljičnega dogajanja na Reči-
ci ob Savinji. 
Svet glasbe so otrokom pribli-
žali violinistka Anja Glušič, flav-
tistki Zala Žlebnik in Mateja Orel, 
harmonikarka Špela Bider, pia-
nistka Mojca Krančič in flavtistka 
Laura Krančič. 
Marija Šukalo
KULTURNA DVORANA LUČE
Ustvarjalno druženje in 
novoletni izdelki
Kulturna dvorana v Lučah je zaživela zahvaljujoč novoletnim delavnicam. 
(Foto: Slavica Tesovnik)
Kulturna dvorana v Lučah je ob 
koncu lanskega leta gostila mlade 
in starejše, ki so s pomočjo mento-
ric izdelali novoletno okrasje, kos 
oblačila, ki mu pravimo šal, ter ne-
kaj nakita za okras čez celo leto, 
vse s podporo Občine Luče. Orga-
nizatorica Aneta Šiljar je tudi letos 
zadovoljna z obiskom.
Na delavnici za otroke Adriane 
Supin so naredili novoletne smre-
čice, jelenčke in smrečice. Mlajši 
in starejši so z Niko Petek izdelo-
vali nakit in iz žičke ter pardo ma-
se zapestnice, uhane in ogrlice. 
Pod mentorstvom Faletovih, Marje-
te, Mance in Zale so nastali polste-
ni šali iz merino volne.
Na delavnici novoletnih aran-
žmajev Mire Kalčič je deseterica 
udeleženih izdelala šopek iz suhe-
ga cvetja ter namizni in viseči aran-
žma. Lan, borovnice, statice, šlajer, 
impregnirani hrastovi listi v družbi 
eksotične rože proteje so bili vsebi-
na šopkov v objemu posebej obli-
kovanega krep papirja. 
Namizni aranžmaji so zrasli iz 
gostih smrekovih vejic z dodatkom 
storžev, vejic, porisanih medenja-
kov, cimeta in svečke. Naravno in 
domače, če pomislimo, da bodo 
lastnice šopkov na pomlad lahko 
posejale lanena semena, ki so se-
daj del okrasja.
Slavica Tesovnik
SPEVOIGRA PEPELKA NA REČIŠKEM ODRU
Zgodba postala gledališko delo, ki navduši 
Pravljica o deklici, ki jo sestri in 
mačeha zaničujejo, je bila kot nalašč, 
da so na odru zablesteli pevci, igralci 
in plesalci. (Foto: Marija Šukalo)
Rečiški osnovnošolci so na odru 
domačega kulturnega doma odi-
grali spevoigro Pepelka. Po bese-
dah Zvonke Kladnik je gledališko 
delo plod projekta Popestrimo šo-
lo – igrajmo se gledališče. Igralske 
in pevske sposobnosti so predsta-
vili otroci iz skoraj vseh razredov re-
čiške osnovne šole.
Kladnikovi sta bili pri realizaciji v 
pomoč sodelavki Mateja Seitel pri 
glasbi in Mihela Lekše pri scenog-
rafiji, glasbeno podlago je pripra-
vil Jani Šuligoj. Za luč in projekcijo 
so poskrbeli otroci sami. Igrico so 
pripravili za božične praznike kot 
darilo staršem.
»Največje darilo staršem je za 
otroka, da se nekaj nauči in to po-
kaže. Prav tako stremimo k temu, 
da otroci delajo kar se da ustvar-
jalno. In igra je del tega,« je pove-
dala Kladnikova, ki je odrsko delo 
režirala, izdelala kostume in bdela 
nad vajami osnovnošolskih gleda-
liščnikov. 
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 2, 13. januar 2017 20
Šport, Ljudje in dogodki
SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO BTC
Na domači lepotici zmagala Mogel in Zajc
Zmagovalcu Timiju Zajcu sta se pod stopničkami pridružila Medard Brezovnik na petem in Lovro 
Vodušek na šestem mestu. (Foto: Irena Mogel)
Žak Mogel in Jernej Presečnik sta osvojila prvo 
in tretje mesto. (Foto: Irena Mogel)
Na ljubenski skakalnici so se v pokalu Coc-
kta pomerili skakalci v kategorijah mladinci do 
16, 18 in 20 let ter člani in članice. Tekmo so lju-
benski organizatorji izpeljali kot generalko pred 
tekmami najvišjega ranga.
Kar dva mladeniča iz domačega kluba sta 
stala na najvišji stopnički, in sicer je v kategori-
ji mladincev do 16 let zmagal Žak Mogel, v ka-
tegoriji do 18 let pa Timi Zajc. Tudi preostali tek-
movalci so se pred domačimi gledalci dobro od-
rezali. V najmlajši kategoriji je na tretjem mes-
tu tekmovanje zaključil Jernej Presečnik, četrti je 
bil Filip Vranc, na deseto in 15. mesto pa sta se 
uvrstila Karlo Vodušek in Luka Robnik.
Med mladinci do 18 let sta se poleg Zajca 
dobro uvrstila Medard Brezovnik in Lovro Vodu-
šek na peto in šesto mesto. Obema je po prvi 
seriji kazalo na še boljšo uvrstitev. V kategori-
ji do 20 let si je Matevž Samec delil dvanajsto 
mesto. V preostalih kategorijah ljubenski klub 
ni imel predstavnikov, zmagovalca pa sta bila 
med članicami Jerneja Brecl in Anže Lanišek 
med člani.
Štefka Sem
PRVI SKOK V SAVINJO V LETU 2017 V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI
Hlajenje za okrepitev telesa in dvig imunosti
Medtem ko so eni zmrzovali za zapečkom, 
je šel Marko Petrin Moličnik po poti večne 
zgornjesavinjske slave.
Vabeča Savinja je imela 0,6 stopinje Celzija, 
prave toplice glede na -15 °C, kolikor je bil 
hladen zrak to sredo zjutraj.
Prvi dan novega leta so po naših krajih skupi-
ne in posamezniki različno obeležili. Marko Pe-
trin Moličnik se bo vpisal med tiste, ki so preiz-
kušali, kako topla je Savinja. V hladno Savinjo je 
zaplaval v Varpoljah, v bližini svojega doma.
»Vrsto let sem si ogledoval posnetke ljudi, ki 
svojo vzdržljivost preizkušajo na tovrsten na-
čin. Sprva sem želel oditi v Portorož in se vreči 
v morje, a tri dni pred dogodkom sem si premis-
lil in se odločil za Savinjo,« se smeji Petrin Mo-
ličnik in zatrjuje, da si je tako okrepil telo in dvig-
nil imunost. 
»Vse je v glavi. Ti si tisti, ki si postavljaš ome-
jitve in prepreke. Ko pa se prepričaš, ni nič pre-
težko,« meni novoletni kopalec. »Na skok sem 
se pripravljal postopoma. Najprej sem si počasi 
slekel oblačila, kos za kosom, in ko sem se ma-
lo navadil na mraz, sem se podal v Savinjo. Ta je 
bila pri 0,6 stopinje sicer mrzla, a jaz sem čutil 
le nekaj trenutkov neke vrste pekoč občutek. Ko 
sem zaplaval, je bilo vse v najlepšem redu. Tudi 
potem, ko sem prišel ven, se nisem takoj oble-
kel, a me ni zeblo.«
Prvi letošnji zgornjesavinjski plavalec v reki 
Savinji v naši dolini je na kopanje povabil svo-
je prijatelje, a so ti ostali v varni razdalji, opre-
mljeni s toplimi napitki in oblačili. Da je deja-
nje zanimivo, priča tudi več kot 1 1 tisoč ogle-
dov na https://www.facebook.com/hersiher/
posts/1366173743434393, zato Petrin Molič-
nik upa, da se mu ob letu osorej še kdo pridruži. 
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 2, 13. januar 2017 21
Šport
SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH ZA DEKLETA
Ema Klinec je pristala na drugi stopnički
Ema Klinec se bo z mladinskega svetovnega prvenstva vrnila na tekmi na 
Ljubnem ob Savinji, ki bosta drugi vikend v februarju.
PODROČNO PRVENSTVO V KOŠARKI ZA STAREJŠE DEKLICE V VELENJU
Lučke košarkarice že peto leto nepremagljive
Stojijo z leve: Rajko Rudnik, Zala Zamernik, Taja Špeh, Nina Dogaris, Tamara Plesnik, Deja Čerček, Tjaša 
Dešman in Ana Strmčnik, sedijo z leve: Alma Funtek, Daša Zamernik, Ema Metulj in Manja Šumah
Starejše deklice iz Luč nadaljujejo z odlični-
mi predstavami na košarkarskih tekmovanjih. 
V Nazarjah so zanesljivo osvojile naslov me-
dobčinskih prvakinj Zgornje Savinjske doline, 
na področnem tekmovanju na OŠ Livada v Ve-
lenju pa so brez večjih težav ugnale nasprotni-
ce in se še peto leto zapored uvrstile na držav-
no tekmovanje.
V SAMEM VRHU ŽENSKE DRŽAVNE ŠOLSKE 
KOŠARKE
Že na prvem srečanju proti OŠ Livadi so poka-
zale, da so tudi letos odlično pripravljene, saj so 
slavile z rezultatom 35:4. Takoj v prvi tretjini so 
Lučanke visoko povedle in do konca srečanja le 
še povečevale razliko v zadetkih. 
V zadnjem, odločilnem srečanju za naslov 
področnih prvakinj so jim nasproti stale medob-
činske prvakinje Šaleške doline, košarkarice OŠ 
Karla Destovnika Kajuha iz Šoštanja. V tej igri so 
Lučanke na začetku srečanja nekoliko »zaspa-
le« in rezultat ob koncu prve tretjine je bil le 4:2 v 
njihovo korist. Toda v drugi in tretji tretjini so va-
rovanke Rajka Rudnika strnile svoje vrste in z za-
nesljivo zmago z rezultatom 29:8 dokazale, da 
zadnjih nekaj let niso naključno v samem vrhu 
ženske državne šolske košarke.
PRED ČETRTFINALOM
Naslednji teden jih čaka četrtfinale državne-
ga prvenstva. Takrat bodo njihove nasprotnice 
zmagovalke mariborskega območja, OŠ Kamni-
ca in lanskoletne državne prvakinje, OŠ Ob Dra-
vinji iz Slovenskih Konjic.
Kljub temu, da mlade košarkarice iz Luč ne 
sodijo med favorite na tem četrtfinalnem turnir-
ju, lahko njihove dosedanje rezultate v zadnjih 
nekaj letih po mnenju trenerja Rudnika štejemo 
za zelo uspešne. »To je izvrstna generacija mla-
dih športnic, saj so pred dvema letoma še v kon-
kurenci mlajših deklic dosegle doslej najboljšo 
uvrstitev v košarki v naši dolini, ko so si delile od-
lično 4. mesto v državi. Na žalost na ta četrtfinal-
ni turnir odhajamo zelo oslabljeni, saj se je že ob 
koncu lanskega šolskega leta hudo poškodova-
la Kaja Pečovnik, ena naših najboljših igralk. Na 
operacijo slepiča bo morala še Lucija Suhodol-
nik, ki je prav tako ena od nosilk naše igre in po 
vsej verjetnosti tudi ona ne bo mogla sodelova-
ti na četrtfinalu. Toda upam in verjamem, da bo-
do Daša Zamernik, Ema Metulj, Manja Šumah, 
Alma Funtek, Taja Špeh in ostale igralke, ki bodo 
zastopale našo šolo na tem prvenstvu, dale vse 
od sebe in poskušale doseči čim boljši rezultat,« 
je optimističen Rudnik.
Marija Šukalo
Na drugi tekmi, ki je potekala v 
Oberstdorfu to nedeljo, je našo ska-
kalko Emo Klinec premagala le nep-
remagljiva Japonka Sara Takana-
ši. Klinčeva je suvereno osvojila dru-
go mesto in srebrno medaljo. V finale 
se je uvrstilo kar šest slovenskih smu-
čarskih skakalk. Tekmi na Ljubnem ob 
Savinji bosta drugi vikend v februarju.
SREBRNA EMA 
Poskusno serijo je krepko kroji-
lo močno sneženje, ki se je v final-
ni seriji umirilo. Klinčeva in Takana-
šijeva sta bili na najvišjih mestih že 
v prvi seriji. V finalu je Ema Klinec 
poletela 1 15,5 metra in dosegla 
234,1 točke, kar je zadostovalo za 
drugo mesto. To so bile četrte sto-
pničke v svetovnem pokalu za mla-
do Evo. Pred njo je bila z 263 toč-
kami japonska šampionka. Na tret-
je mesto se je uvrstila Rusinja Irina 
Avakumova. 
DOBRA TUDI OSTALA SLOVENSKA 
DEKLETA
Razveseljive so še uvrstitve osta-
lih Slovenk. Maja Vtič na 13. mesto, 
Špela Rogelj na 22., Urša Bogataj 
na 27., Nika Križnar 29. in Eva Lo-
gar na 34. mesto. V skupnem se-
števku svetovnega pokala vodi Sa-
ra Takanaši. Najboljša od naših je 
trenutno Ema Klinec na 6. mestu. 
Maja Vtič je na 9., Špela Rogelj pa 
na 19. mestu. Ostale naše so uvr-
ščene zunaj trideseterice. 
NA VRSTI JAPONSKA 
TURNEJA
Naslednje tekmovanje čaka 
smučarske skakalke v Sapporu, 
nato še v Zau. Na Japonsko potu-
je ekipa v enaki sestavi, kot je bi-
la v Oberstdorfu, nato bo med na-
stopajočimi prišlo do manjših spre-
memb, saj bosta Ema Klinec in Ni-
ka Križnar odpotovali na mladin-
sko svetovno prvenstvo v Park City 
in se ne bosta udeležili tekem v Ro-
muniji. Vrnili se bosta za tekmi na 
Ljubnem ob Savinji. Tukajšnje do-
gajanje bo potekalo od petka, 10., 
do nedelje, 12. februarja. 
Marija Lebar
Savinjske novice št. 2, 13. januar 2017 22
Kronika, Iz občin, Šport, Zahvale
Utrgal bom cvet, na grob ga položil
in tiho potožil, da joče srce.
ZAHVALA
Zofija TESOVNIK
9. 5. 1926 - 2. 1. 2017
iz Nove Štifte
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom ter znancem 
za izrečeno sožalje, besede tolažbe, podarjene sveče in darovane sve-
te maše. Zahvala gospodu župniku Alojzu Ternarju za lepo opravljen 
obred, hvala govorniku za lepo izrečene besede. Zahvala gre tudi pev-
cem za peto mašo in žalostinke ter pogrebnemu podjetju Anibus, kot 
tudi Prostovoljnemu gasilskemu društvu Nova Štifta.
Hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsa toplina njenega srca bo ostala vedno z nami.
Žalujoči mož in otroci z družinami
STRELSKI KLUB MENINA
Novoletna tekma Kolarju, 
Kopušar najboljši v Italiji
Na novoletni tekmi so bili najboljši Ciril Kolar (na sredini), Borut Kolar 
(levo) in Milan Hrovat. (Foto: Martin Hudales)
Drugega januarja so člani Strel-
skega kluba Menina izpeljali novo-
letno strelsko tekmo z malokalibr-
sko puško, optika, na 50 metrov. 
Zmagovalec tekme je bil Ciril Ko-
lar, sledila sta mu Borut Kolar in Mi-
lan Hrovat.
V prvih dneh novega leta se je 
italijanskega državnega prvenstva 
udeležil Primož Kopušar. V svoji ka-
tegoriji 45ACP je prepričljivo zma-
gal, zmagovalec je postal tudi v ka-
tegoriji tekmovalcev iz tujine.
ŠS
OBNOVITVENI SEMINAR ZA REŠEVALCE SMUČIŠČA GOLTE
Kljub dobri organiziranosti 
nadzorne in reševalne službe 
veliko nesreč
Na Golteh je potekal obnovitveni 
seminar za reševalce, ki dežurajo na 
tamkajšnjih smučiščih. Prisostvovali 
so predavanju in prikazom na teme 
iz kirurgije, internistike, imobilizacije, 
temeljnih postopkov oživljanja, na-
to opravljali teoretični izpit ter izvaja-
li praktične primere nudenja pomoči 
poškodovanim na smučišču. 
Povprečno letno v snežni sezo-
ni nastane med 35 in 40 nesreč na 
smučiščih, od tega okrog deset s tež-
jimi poškodbami. Na Golteh so v pri-
meru polnega obratovanja prisotni 
trije nadzorniki in dva reševalca, ob 
večjem številu smučarjev ter obratu-
jočih žičnic tudi več oseb. 
Med vikendi, prazniki, počitni-
cami, ob pomembnejših tekmova-
njih in prireditvah so na Golteh pri-
sotni tudi zdravniki. Reševalci ima-
jo na voljo sodobno opremo za re-
ševanje poškodovanih. Na steni v 
spodnji restavraciji hotela Golte je 
nameščen defibrilator. Zadnjega 
strokovnega izpopolnjevanja so se 
udeležili tudi nadzorniki smučišča 
Golte, policist Policijske postaje 
Mozirje, vojaka letalske enote z Br-
nika in nekateri prostovoljni gasilci 
iz Zgornje Savinjske doline.
Udeleženci seminarja so obno-
vili praktično znanje glede temelj-
nih postopkov oživljanja z uporabo 
avtomatskega zunanjega defibrila-
torja in imobilizacije. Na smučiščih 
so izvedli vajo reševanja poškodo-
vanega smučarja in transport z 
akijem na progi Blatnik. 
Zdravnik Bojan Leskovšek, vod-
ja nujne medicinske pomoči Mozir-
je in zdravnikov smučišča Golte, ter 
vodja reševalcev Damijan Ločičnik 
sta udeležencem podala končno 
poročilo. Smučarski reševalci smu-
čišča Golte so lahko zadovoljni sli-
šali, da so ustrezno usposobljeni. 
Jože Miklavc
Nudenje prve pomoči z zunanjim defibrilatorejm na Golteh je postopek, ki 
bi ga moralo obvladati poleg reševalcev še precej občanov. 
(Foto: Jože Miklavc)
OBČINA MOZIRJE PRISKRBELA SMUČARSKE KARTE S POPUSTOM
Na Golte v naravo
Za občane občine Mozirje je mo-
zirska občina v akciji »Na Golte v 
naravo« priskrbela omejeno števi-
lo smučarskih kart s popustom za 
smučišče Golte. 50 odstotkov ce-
neje jih je mogoče kupiti v knjižnici. 
Celodnevna smučarska karta za 
odrasle, ki velja za vse dni v tednu, 
stane 15 evrov. Občanke in občani 
omenjene občine morajo imeti ob 
nakupu s sabo osebni dokument.
NN
Savinjske novice št. 2, 13. januar 2017 23
Kronika, Zahvale, Oglasi
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
Naročniki Savinjskih novic
imajo 15% POPUST pri objavah 
zahval in čestitk.
Vedno ostal boš 
del nas,
spomin nate ne bo
izbrisal niti čas.
Delo tvojih rok bledi,
v srcih in besedah
si med nami ti. 
V SPOMIN
Alojza BENDA st.
21. 7. 1948 - 14. 1. 201 5
p. d. Šimnovega iz Šentjanža
Minilo je že dve leti, odkar nas je zapustil.
Zelo ga pogrešamo.
Sin Lojze z družino,
brat Franc z družino 
Spomini so kot iskre,
ki pod pepelom tlijo,
a, ko jih razgrneš,
vedno znova zažarijo.
                     J. W. Goethe
V SPOMIN
Albert in Ela 
ZAVRATNIK
     1 5. 4. 1929 - 1 5. 1. 2002  1. 11. 1938 - 18. 12. 2012
iz Luč
Hvala vsem, ki ju nosite v srcu in molitvi.
Vsi njuni
• MOTORIST SE JE POŠKODOVAL PRI PADCU
Radmirje: 3. januarja je v Radmirju pri vožnji na poledeneli ces-
ti padel 53-letni motorist. Pri padcu si je huje poškodoval nogo.
• TRČILA OSEBNO VOZILO IN TRAKTOR
Okonina: 4. januarja ob 7. uri sta na regionalni cesti v Okonini 
trčila osebno vozilo in traktor. Posredovali so gasilci PGD Okoni-
na in Nazarje, ki so zavarovali in razsvetlili kraj dogodka, odklopi-
li akumulatorja, z vpojnim sredstvom sanirali razlite motorne te-
kočine in nudili pomoč policistom pri usmerjanju prometa. Po-
škodovanih ni bilo.
• ZAGORELE SAJE V DIMNIKU 
Podvolovljek: 5. januarja ob 17.30 so v Podvolovljeku zagore-
le saje v dimniku stanovanjskega objekta. Posredovali so gasilci 
PGD Luče, ki so nadzorovali dimno tuljavo, dokler saje niso dogo-
rele, nato so s termo kamero pregledali dimnik in ostrešje.
• PRI ŽAGANJU LESA SE JE DELAVEC HUDO TELESNO  
       POŠKODOVAL
Šentjanž: 6. januarja v dopoldanskem času so bili policisti PP 
Mozirje obveščeni o nesreči pri delu v podjetju v Šentjanžu. Pri ža-
ganju se je hudo telesno poškodoval delavec, ki je bil odpeljan v 
Splošno bolnišnico Celje. V zvezi nesreče pri delu sledi poročilo 
na pristojno državno tožilstvo.
• VETER ODKRIVAL STREHE
Okonina: 6. januarja ob 17.50 so gasilci PGD Okonina v Oko-
nini pomagali občanu prekriti streho stanovanjske hiše, ki jo je 
razkril močan veter.
Meliše: 7. januarja ob 15.40 je v Melišah občanka opazila, da 
ji je močan veter odkril del ostrešja na hiši in dveh gospodarskih 
poslopjih. Posredovali so gasilci PGD Okonina in pokrili streho s 
strešniki.
Savinjske novice št. 2, 13. januar 2017 24
Za razvedrilo
NISMO MI KAR TAKO
Stand up komik Gašper Bergant iz Luč je v 
Novi Štifti povedal, da smo Zgornjesavinjčani 
menda močno vplivali na evolucijo in še po-
sebej na izginotje dinozavrov. Nekoč, v dav-
nih časih so jih menda dali v rejo ali po doma-
če »fotrat« našim prednikom. In kaj so dobili 
nazaj? Martinčke!
ALYA PRED SODNIKOM
Med oboževalce pevke Alye več kot oči-
tno sodi tudi Vilijem Krajc iz Vologa. To se je 
izkazalo na nedavni prireditvi v Mozirju, ko 
je ob zaključku Alyinega nastopa nekdanji 
federalni nogometni sodnik z licenco mla-
dostno pristopil in pohvalil umetnico za njen 
nastop ter ji nekaj zašepetal, a je bilo uho 
paparaca predaleč, da bi slišalo vse odten-
ke laskanja. 
UKRADENA IDEJA 
Stand up komik Aleš Novak je omenil eno 
novejših pridobitev v Ljubljani, ki se mu zelo 
dopade. To je Bicikl, storitev, pri kateri si lah-
ko kolo izposodiš v enem delu mesta in ga 
vrneš na drugem. Problem je le v tem, da sto-
ritev ni tako nova, kot so se ob uvedbi pohva-
lili v Ljubljani. »Cigani namreč to delajo že od 
nekdaj,« je ugotovil Novak na stand up veče-
ru v Novi Štifti.
(Foto: ŠS)
(Foto: JM)
(Foto: ŠS)
Savinjske novice št. 2, 13. januar 2017 25
Križanka, Oglasi
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 3. številki SN
2017
Ime in priimek:
Naslov: 
Vsebina oglasa (do 10 besed):
OBČINA REČICA OB SAVINJI 
Rečica ob Savinji 55, 3332 REČICA OB SAVINJI
Tel: (03) 839-18-30, fax: (03) 839-18-35
Občina Rečica ob Savinji obvešča, da sta na spletni strani 
(http://www.obcina-recica.si/) in na oglasni deski Občine Re-
čica ob Savinji objavljena 
- Javni razpis za sofinanciranje izvajanja letnega programa 
ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Rečica ob Savinji za 
leto 2017 in 
- Javni razpis za sofinanciranje izvajanja programov športa 
v Občini Rečica ob Savinji za leto 2017.
Rok za prijavo je do vključno 15. 2. 2017. 
Savinjske novice št. 2, 13. januar 2017 26
Petek,
13. januar
ob 19.00. Kulturni dom Gornji Grad
Predavanje: Kraške jame na Menini planini
Sobota,
14. januar
ob 9.30. CDM Rečica ob Savinji 
Ustvarjalnica iz filca za vse generacije
ob 1 1.00. Golte
Poročni sejem - Poroka v hribih
Nedelja,
15. januar
ob 9.00. Golte
Svetovni dan snega in ski izziv z Bernardom Vajdičem
ob 1 1.30. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma - Nazarje Input : Dravograd 
Koroška (pionirji, turnir)
ob 12.45. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma - Hopsi Polzela : Dravograd 
Koroška (pionirji, turnir)
ob 14.00. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma - Nazarje Input : Hopsi Polzela 
(pionirji, turnir)
 Ponedeljek,
16. januar
ob 18.00. CDM Rečica ob Savinji 
Bralni klub
Torek,
17. januar
ob 10.00. CDM Rečica ob Savinji
Dopoldanska čajanka
ob 17.00. Knjižnica Solčava
Ura pravljic: Snežinke z napako
Sreda,
18. januar
ob 9.00. Kulturni dom Mozirje
Zeliščarski pomenki
ob 17.00. Knjižnica Ljubno ob Savinji
Ura pravljic s terapevtsko psičko Auriko v sodelovanju 
z Zavodom PET
ob 17.00. CDM Rečica ob Savinji 
Ura pravljic z ustvarjalno delavnico
Četrtek,
19. januar
ob 17.00. Knjižnica Mozirje
Ura pravljic: Izgubljen & najden
ob 19.00. Glasbena šola Nazarje
Koncert klavirskega oddelka Glasbene šole Nazarje
Petek,
20. januar
ob 18.00. Kulturni dom Mozirje
Predavanje o boreliozi
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov
◊	 KMETJE,	GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala 
dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poce-
ni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.
◊	 LED	TELEVIZORJI,	TELEMACH		IN	TOTAL	TV	
PAKETI
- Prodaja in servis LED TELEVIZORJEV
- Naročila in montaža vseh TELEMACH  in TOTAL TV paketov. Gsm 
041/688-094.
Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav Miro Prašnikar 
s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti.
◊	 TOTAL	TV	AKCIJA
Pop tv in Kanal A nič več preko sobne ali navadne antene. Izko-
ristite brezplačno namestitev sistema Total tv. Pokličite 041 208 
968.
Slavko Robnik s.p., Podvolovljek 29, 3334 Luče, pooblaščen zastopnik za 
TOTAL TV in TELEMACH.
◊	 KOMBI	PREVOZI	–	TEVČ
Izleti, zaključki in KTMO; gsm 041/529-063; in 
◊	 SKI	BOARD	SERVIS
raztegovanje smučarskih in ostalih čevljev, menjava zaponk – kli-
psnov, posredništvo za Fischer in prodaja nove ter rabljene smu-
čarske opreme. Novo: napenjanje in testiranje tenis loparjev. Ser-
vis na Prihovi in v Mozirju. Gsm 041/529-063.
Vinko Tevč s.p., Prihova 51, Nazarje.
◊	 UREJANJE	IN	IZGRADNJA	OKOLICE
Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdelava dvo-
rišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja čistilnih naprav, 
izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, izdelava kamnitih škarp, 
mletje ruševin ali kamenja v nasipni material. Gsm 041/631-395.
TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje.
◊	 POMOČ	PRI	REŠEVANJU	IN	ISKANJU	JAVNIH	
RAZPISOV	
- vodenje FADN, kmetije v  sistemu DDV
- ostale računovodske in administrativne dejavnosti. 
Ob ponedeljkih in sredah ali po dogovoru tudi popoldan na UE 
Mozirje, ostale dneve na sedežu podjetja po prehodni najavi.
Kontakt: 041/604-075 (Mojca) E-mail: mimo-krivec@gmail.com. 
MI-MO Milan Krivec s.p., Rovt pod Menino 1, 3341 Šmartno ob Dreti
ŽIVALI – PRODAM
Prodam svinje za zakol ali nadaljno 
rejo; gsm 041/637-241. 
Prodam bika križanca, težkega 180 
kg, kupim telička, starega 7 dni; gsm 
031/855-186.
Prodam teličko sr, staro 14 dni, in bik-
ca čb, starega 14 dni; gsm 041/817-
538.
Prodam ali menjam zajce za pleme 
m+ž; gsm 040/906-382.
Telico 1 10 kg, sr-sim za pleme ali za-
kol prodam; gsm 041/239-017.
Prodam bikca, starega 10 dni; gsm 
041/783-572.
Prodam telice CK pasme; gsm 
031/501-250.
Žrebe pasme lipicanec prodam; gsm 
031/695-208.
ŽIVALI – KUPIM
Kupim kravo, telico za zakol, dopita-
nje, in teličke nad 100 kg, mesni tip; 
gsm 031/533-745.
Kupim bikce in teličke od enega te-
dna in starejše mesne pasme ter kra-
vo; gsm 051/372-468.
ŽIVALI – IŠČEM
Iščem, želim si mlado muco dolgodla-
ko, če jo oddate; gsm 041/838-680.
VOZILA – KUPIM 
Traktor in ostale kmetijske stroje v 
kakršnem koli stanju kupim; gsm 
031/736-727.
VOZILA – PRODAM
Prodam traktor zetor 491 1, 4x4; gsm 
040/169-448.
Prodam avto vw passat, 4 motion, le-
tnik 2006; gsm 031/708-180.
DRUGO – PRODAM
Prodamo jedilni krompir; gsm 031/ 
815-238.
Prodam akumulator; gsm 070/813-
523.
Prodam letne gume, skoraj nove, 
225/40/18, in zimske na audi pla-
tiščih 205/55/16 (2 sezoni); gsm 
041/318-644.
Prodam domačo volno, sivo, belo, 
in volnene nogavice; gsm 070/621-
722.
Prodam fižol sivček, cena 7 eur; gsm 
070/439-445. 
Prodam seno v kockah; gsm 
040/321-191.
Jedilni krompir neškropljen, prodam; 
gsm 030/914-992.
Kostanjev les, hlodovina, prodam ali 
menjam za bukova drva, hlodovino; 
gsm 041/755-508.
Prodam smrekove krajnike, suhe, 
dolžine 33 cm, možna dostava; gsm 
040/430-080.
NEPREMIČNINE
Ugodno prodam 87 m2 veliko stano-
vanje v Mozirju; gsm 030/284-699.
Oddam hišo z gospodarskim poslo-
pjem, vrtom in sadovnjakom v sre-
dišču Bočne; gsm 031/81 1-191.
V Spodnjih Krašah prodamo travnik 
1 ha; gsm 031/453-163.
OSEBNI STIKI
Želim živeti z dekletom, ki bi se prese-
lilo na moj dom; gsm 041/229-649.
Savinjske novice št. 2, 13. januar 2017
Oglasi
27
Kolikokrat ste že »posli-
kali« zanimiv in prijeten 
dogodek, digitalnih foto-
grafij pa nikoli več pogle -
dali? Fotografije v svoji fi-
zični pojavni obliki nikoli 
ne bodo in niti ne smejo 
izumreti. Človeški spomin 
je namreč dokaj temelji-
ta stvar, ni pa trajna - zato 
moramo za trajne spomi-
ne poskrbeti sami. 
PREDNOSTI 
FOTOKNJIGE 
Trenutki, ki jih avtor ujame v 
objektiv, so neponovljivi. Lepo 
urejeni bodo v fotoknjigi shra-
njeni za vedno, vsak pa jih bo 
z veseljem pokazal prijateljem 
in sorodnikom - malce druga-
če kot klikanje po prenosniku, 
mar ne? 
Fotoknjiga v primerjavi s 
klasičnimi fotoalbumi nu-
di veliko možnosti pri ustvar-
janju. Kombinacij med ozad-
ji in postavitvami okvirčkov je 
ogromno, vedno pa lahko tu-
di sami prispevamo h končne-
mu videzu. 
KOMENT ARJI 
FOTOGRAFIJ 
Kdor je že kdaj urejal običa-
jen fotoalbum, dobro pozna 
težave pri pisanju podpisov 
pod fotografije. V nekaterih 
fotoalbumih to sploh ni mo-
goče, pri drugih pa je to op -
ravilo zamudno - sploh pa zo-
prno, če nimamo lepe pisave. 
V foto knjigi je to enostavno. 
Pod vsako fotografijo lahko 
napišete kratek komentar, ki 
ga lahko po mili volji spremi-
njate, dokler z njim niste za-
dovoljni. 
S FOTOKNJIGO 
PRIHRANITE ČAS 
Kot lastnik digitalnega foto-
aparata imate gotovo veliko 
fotografij na računalniku, ni-
koli pa ne najdete časa, da bi 
naredili izbor in jih dali v izde -
lavo. S fotoknjigo prihranite 
čas. Ko oblikujete fotoknjigo, 
obenem že delate izbor foto-
grafij, ki jih ni treba pošiljati v 
izdelavo fotostudiu, in ko fo-
tografije postavite v fotoknji-
go, ste obenem že prihrani-
li čas, ki bi ga sicer izgubili z 
vlaganjem izdelanih fotografij 
v fotoalbum. 
Naročnik: Savinjske novice d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje
www.fotoknjiga.net
KOMU JE NAMENJENA 
FOTOKNJIGA? 
Fotoknjiga je namenje-
na vsem, ki nimajo posebne-
ga oblikovalskega znanja, vsee-
no pa bi radi iz svojih fotografij 
naredili nekaj več. Če pa izdela-
nim predlogam dodamo še svo-
jo umetniško žilico, bo pa izde-
lek naravnost fantastičen.
Fotoknjiga je storitev, ki bi 
jo lahko opisali kot nekakšno 
»vse-v-enem« rešitev za na-
še spomine, ujete z digitalnim 
fotoaparatom. Govorimo o te-
matski knjigi, v katero so vkom-
ponirane naše slike, besedilo, 
ozadja, najlepši del pa je to, da 
zadevo čisto sami oblikujemo 
kar preko spleta. 
KAKO DELUJE 
FOTOKNJIGA.NET? 
Omenjeno storitev ponuja za 
mnoge že znana spletna stran 
Fotoknjiga.net. Sistem Fotoknji-
ga.net deluje torej preko inter-
neta, zato na domačem računal-
niku ni potrebna nikakršna na-
mestitev programske opreme. 
Storitev je brezplačna, uporab-
nik plača le stroške tiska fotok-
njige, ko se zanjo odloči. Ustvar-
janje fotoknjige preko sistema 
Fotoknjiga.net je enostavno, 
znanje, ki je potrebno za ustvar-
janje, pa je mogoče osvojiti v ze-
lo kratkem času. 
Spomini
nimajo cene
Fotoknjiga je čudovito darilo.
Slika pove več kot tisoč besed.
Savinjske novice št. 2, 13. januar 2017 28