LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI ČETRTA KNJIGA mo—mi 7.AL0ZILA SLOVENSKA AKADESIJJA ZNANOSTI [M UALETiTOS V LJUBLJANI mi L F] T O P I 5 IV LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI ČETRTA KN]IGA 1950—mi i- ZAL01ILA SLOVENSKA AKAEF.MiJA KNAJJOBTI IN UMETNOSTI T LJUBLJASI Sprcjeio nu seji predsedstva Akademije dne 7. februarju 1952 Uredil Milko Kos Tiskala Triglavska tiskarna v Ljubljani J ZAKONI — LT K A ZI — STATUTI — PRAVILNIKI ¡Vei podlagi 4. točke 72. člena ustave LR Slovenije Preži dij Ljudske skupščine LR Slovenije razglaša zakon o spremembah in dopolnitvah zatona o Slovenski akademiji znanosti in umetnosti z rine21. maja 1948, :ki ga je sprejela Ljudska skupščina LR Slovenije na V. rednem zasedanju dne 6. maja 194-9 tako, da se njegovo spremenjeno in prečiščeno besedilo glasi: ZAKON ■o Slovenski akademiji znanosti in umetnosti I. Splošne določbi' i- člen Slovenska akademija /.nanosii iiv umetnosti je najvišja znanstvena m umetnostna ustanova v Ljudski republiki Sloveniji in. združuje najpomembnejše znanstvenike in umetnike. Njen sedež je v Ljubljani. Slovenska akademija znanosti in umetnosti je pravna oseba, ki ima svoj predračun dohodkov in izdatkov v okviru proračuna Ljudske republike Slovenije, Odredbi> dajalec za izvajanje predračuna je predsednik Akademije. Akademija ima svoj pečat, katerega obliko predpiše statut. 2, Člen Glavna naloga Slovenske akademije znanosti in umetnosti je, da z vsemi svojimi silami in sredstvi prispeva k napredku in razvoju znanosti in umetnosti. V ta namen Slovenska akademija znanosti in umetnosti; a) usmerja svoje delo na važnejše probleme vseh znanstvenih in umetnostnih področij, zlasti tistih, ki so pomembni za ¡Slovenijo in Jugoslavijo; b) proučavo. naravna bogastva in proizvodne si Je države kakor tudi obča ekonomska in kulturna dognanja in si prizadeva za njih vsestransko racionalno izrabo; c) podpira znanstveno in umetniško flelo ter načrtno skrbi za popolnjevanje znanstvenega naraščaja in za zvišanje njegove znanstvene kvalitete; č) objavlja izsledke raziak&v&nj in znanstvena dela; d) daje strokovna mnenja ter rešuje znanstvene in umetnnstne probleme na zahtevo vlade LRS; e) vodi razvid dela znanstvenih in umetniških zavodov in ustanov v Ljudski republiki Sloveniji. 3. člen Slovenska akademija znanosti in umetnosti ima razrede. Določbe o ustanovitvi novih razredov, o odpravi, spojitvi ali spremembi obstoječih razredov, o organizaciji, delu in nalogah razredov predpiše statut, k t ga izda Akademija in ]>otrdi Prczidij Ljudske skupščine LRS. Razredi so v reševanju znanstvenih vprašanj samostojni. 4. člen Za splošno usmeritev znanstvenega in umetniškega dela, za razvoj znanstvenih in umetnostnih raziskava«j, za organizacijo ekspedieij, za zvezo z najpomembnejšimi znanstvenimi in umetniškimi ustanovami sklicuje Akademija seje ter organizira kongrese in posvete znanstvenikov in (imetnikov, vzdržuje zvezo z znanstvenimi in umetniškimi akademijami, zavodi in društvi ter znanstveniki in nmeiniki drugih držav. II. Sestav Akademije in n jeni član i A. Člani 5. člen Sloren&ko akademijo znanosti in umetnosti sestavljajo redni Člani (akademiki), dopisni člani {korespondenti) in častni člani. 6. člen Zn rednega člana je Jahko izvoljen znanstvenik ali umetnik, ki je obogatil znanost ali umetnost z deli znanstvenega ali umetniškega pomena in prispeval z njimi k razvoja kulture. Dopisne elane voli Akademija iz priznanih domačih in tujih znanstvenikov in umetnikov. Častne člane voli Akademija iz znanstvenikov in umetnikov, ki so obogatili znanost ali umetnost z fieli svetovnega pomena ali z deli, ki imajo poseben pomen za Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo, Ljudsko republiko Slovenijo ali za Akademijo. 7. člen Redni in dopisni Člani opravljajo svoje znanstveno in umetniško delo v skladu z delovnim programom Akademije. Podrobnejše določbe o delu ter o pravicah in dolžnostih članov Akademije predpiše statut Akademije. 8. člen Prejemke funkcionarjev m članov Akademije določi vlada T .RS z uredbo. 9. člen Kandidate za redne in dopisne člane Akademije predlagajo iz vrst najpomembnejših znanstvenikov in omet- nikov pristojni razredi po strogi in skrbni presoji ter z izčrpno utemeljitvijo skupščini Akademije v odločitev; za Člana je izvoljen kandidat, za katerega sta glasovali najmanj dve tretjini v skupščini navzočih članov. Izvolitev je končno veljavna, ako P rez i di j Ljudske skupščine LRS v 30 dneh ne ugovarja. 10. Člen Častne člane voli skupščina Akademije na predlog razredov ali posameznih Tednih članov Akademije. Kandidat je izvoljen, če sta zanj glasovali dve tretjini navzočih članov. Častni člani imajo enaJte pravice kot redni člani, niso pa uvrščeni i v razrede. 11. člen Članstvo rednih, dopisnih in častnih članov preneha s smrtjo, z odpovedjo, ki se pismeno preda predsedniku Akademije, ali z izključitvijo iz fcelo tehtnih razlogov javnega ali zasebnega značaja, Izključitev mora skleniti skupščina Akademije z dvotretjinsko večino celotnega števila rednih članov. Predlog za izključitev da lahko Prezidi j Ljudske skupščine LRS ali člani Akademije. B. Znanstveni sodelavci Akademije 12. Člen Pri izvrševanju nalog Akademije, njenih zavodov in ustanov lahko sodelujejo tudi strokovnjaki, ki niso člani Akademije, Za proučevanje pri rodnega bogastva in proizvodnih sil države ustanovi Akademija poseben svet svojih članov. V ta svet lahko pritegne skupščina Akademije tudi znanstvenike, ki niso njeni člani. Strokovne sodelavce v ustanovah Akademije imenuje in razrešuje na predlog pristojnega razreda predsedstvo Akademije, ki jim določi tudi nagrade za njihovo sodelovanje. Znanstvene sodelavce predlaga v sporazumu s pristojnim razredom predsedstvo Akademije predsedstvu vlade LRS za imenovanje. Podelitev mest znanstvenih aspirantov, ki so v zvezi z državnimi štipendijami, predlaga za razpis in na predlog pristojnega razreda predsedstvo Akademije ministra za p ros vet o LRS. Podrobnejše določbe k temu členu in določbe glede znanstvenih as p i ran to v predpiše statut Akademije. III, Organizacija Akademije A, Skupščina 13. člen Najvišji organ Akademije je skupščina, ki jo sestavljajo vsi redni in častni člani. Skupščina določa spi o« a o smer znanstvenega dela in organizacijo Akademije ter opravlja druge naloge, ki jih ji daje ta zakon ali statut. Skupščina voli Člane Akademije, predsednika, enega ali več podpredsednikov, glavnega tajnika in nadzorni odbor; odloča o izkl jučitvi Članov in voli člane sveta za proučevanje pri rod nega bogastva in proizvodnih sil države. Skupščina izda statut Akademije, ki ga potrdi Preži di j Ljudske skupščine LRS, 14-. člen Seje skupščine se sklicujejo po potrebi, toda vsaj enkrat na leto ali če to zahteva najmanj ena ■tretjina rednih članov oziroma dva razreda. Skupščina Akademije je po pravilu skiepčna, če je navzoča vsaj polovica rednih članov, in odloča z veeino giasov navzočih Članov. Izjeme določata ta zakon in statut A kade mi je. Odločujočo pravico glasovanja imajo na skupščini redni in častni člani Akademije. Dopisni člani in upravniki posameznih ustanov Akademije, ki niso redni aii častni člani, smejo na vabilo predsednika ali njegovega namestnika prisostvovati skupščini i ji imajo posvetovalni glas. B. Predsedstvo 15. člen Predsedstvo Akademije sestavljajo predsednik, eden ali več podpredsednikov, glavni lajnik in razredni tajniki. Predsednika, podpredsednika in glavnega tajnika voli skupščina Akademije za tri leta izmed rednih članov Akademije. Izvolitev predsednika potrjuje Preži d i j Ljudske skupščine L RS. Razredne tajnike volijo razredi po določbah statuta Akademije. Í6. člen Predsedstvo Akademije izvršuje sklepe skupščine; v Času med sejami skupščine je predsedstvo najvišji upravni organ Akademije, Predsednik predstavlja Akademijo na zunaj, usmerja upravo in delo Akademije, sklicuje in vodi seje skupščine in predsedstva Natančnejše določbe o nalogah in delu predsedstva Akademije in njegovih funkcionarjev predpiše statut. Predsedstvo Akademije imenuje uslužbence Akademije. Za imenovanje uslužbencev prve vrste je potrebno soglasje pred&ednika vlade LRS. 17, člen Upravljanje imovine Akademije nadzira poseben nadzorni odbor treh rednih članov bi enega namestnika, ki jih izbere skupščina za dve leti. C. Zavodi 18. člen Znanstveno raziskovalno delo opravlja Akademija v svojih zavodih (inštitutih), komisijah, odborih, lato-' ratorijih itd. Podrobnejše odredbe o njihovi organizaciji in delu predpiše statut Akademije in pravilniki v okviru statuta. 19. člen. Vlada LllS določi v sporazumu z Akademijo, katero državne ustanove so glede svnjegu znanstvenega dela pod neposrednim nadzorstvom Akademije. Č. Uslužbe nC i Akademije 20. člen Za opravljanje administrativnih, znanstveno upravnih in tehničnih poslov ima Akademija administrativne, tehnične in pomožne uslužbence. Natančnejše določbe o ustroju pisarni? ter o dolžnostih in pravicah predpiše stalni. IV. Kontna določba 21. člen Ta zakon velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS<. U št. 134. Ljubljana, dne 11. maja 1940, PREZIDIJ LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE L S. Sok i-Rla r: Prcdstdn ik: France Lubej, 1, r, Josip Vidmar, 1. r, Ta zakon je bil objavljen v Uradnem listu Ljudske republike Slovenije, št. 16, z dne 13. maja 1949. STATUT Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani T. Splošne določbe 1, člen Slovenska akademija znanosti in umetnosti je najvišja znanstvena in umetnostna ustanova v Ljudski republiki Sloveniji s sedežem v Ljubljani. Zaradi t raj nega napredku znanosti in umetnosti združuje najpomembnejše znanstvenike in umetnike in usmerja znanstveno in ume i uiško delo za prospeh Ljudske republike Slovenije in Federativne ljudske republike Jugoslavije. 2. člen Glavna nfdoga Slovenske akademije znanosti in umef-aiosti je, da z vsemi svojimi silami in sredstvi prispeva k napredku m razvoju znanosti in umetnosti. V ta namen Slovenska akademija znanosti in umetnosti : a) usmerja svoje delo na najvažnejše probleme vseh znanstvenih in umetnostnih področij, zlasti tistih, ki so pomembni za Slovenijo in Jugoslavijo; b) proučuje naravna bogastva in proizvodne sile drŽave kakor tudi občna ekonomska in kulturna dognanja in si prizadeva za njihovo vsestransko racionalno izrabo; c) podpira znanstveno in umetniško delo ter načrtno skrbi za popolnjevanje znanstvenega naraščaja in za zvišanje njegove znanstvene kvalitete; č) sodeluje v Svetu Akademij federativne ljudske republike Jugoslavije in vzdržuje zvezo z znanstvenimi in umetniškimi akademijami ter z znanstvenimi in umetniškimi ustanovami drugih jugoslovanskih narodov; d) zaradi proučevanja in reševanja spi oš ni ti znanstvenih in umetniških problemov vzdržuje zvezo z znanstveniki in umetniki drugih narodov; e) za splošno usmeriiev znanstvenega in umetniškega dela, za razvoj znanstvenih in umetnostni h raziskav ali j in za organizacijo ekspedicij sklicuje seje in posvete ter organizira kongrese domačih in tujih znanstvenikov in umetnikov; f) objavlja izsledke z^ziakavanj in znanstvena deia: g) daje strokovna mnenja ter rešuje znanstvene in umetnostne probleme na zahtevo vlade LRS; h) vodi razvid dela znanstvenih in umetniških zavodov in ustanov v Ljudski republiki Sloveniji. 3. člen Slovenska akademija znanosti in umetnosti je pravna oseba. Akademija upravlja svoje premoženje in razpolaga % njim po predpisih, ki veljajo za splošno ljudsko premoženje;. uporablja ga za izpolnjevanje svojih nalog- Akademija ima svoj predračun dohodkov in izdatkov v okviru proračuna Ljudske republike Slovenije, Qd-redbodajalec za izvajanje proračuna je predsednik Akademije. 4. člen Akademija ima svoj pečat; v sredi pečata je državni grb Ljudske republike Slovenije, okrog njega pa v enem ali v dveh krogih besedilo s»Ljudska Republika Slovenija — Slovenska akademija znanosti in umetnosti«. 5. člen Slovenska akademija znanosti in ume In os ti ima te-le razrede: 1. za zgodovinske in družbene vede; 2. za filološke in literarne vede; 3. za liiaiematično-fizikahie iti tehnične vede; 4. za prirodoslovne in medicinske vede; 5. za umetnosti (besedno, glasbeno, likovno), Umetnostna zgodovina spada v razreti za zgodovinske in družbene vede; ta razred pa v vprašanjih umetnostne zgodovine sodeluje z razredom za umetnosti. 6. člen Za izvrševanje znanstvenih in umetnostnih nalog ustanavlja Akademija znanstvene raziskovalne zavode (inštitute), laboratorije, komisije, svete, odbore, sekcije, kabinete, biblioteke, muzeje in druge potrebne ustanove. II- Sestav Akademije A. Člani 7. elen Slovensko akademijo znanosti in umetnosti sestavljajo redni člani (akademiki), dopisni člani (korespondenti) in častni člani. Redni in dopisni člani so razvrščeni v razrede. 8. elein Za rednega člana je lahko izvoljen znanstvenik ali umetnik, ki je obogatil znanost ali umetnost z deli znanstvenega ali umetniškega pomena, s katerimi je prispeval k razvoju kulture. Dopisni člani se volijo izmed priznanih domačih in tujih znanstvenikov in umetnikov. 9. člen Kandidate za redne in dopisne člane Akademije predlagajo skupščini Akademije pristojni razredi po strogi in skrbni presoji; predlog morajo izčrpno utemeljiti. Za člana je izvoljen kandidat, za katerega je glasovalo najmanj dve tretjini v skupščini navzotili članov. Izvolitev postane dokončna, aiko Prezidij Ljudske skupščine LRS v 30 dneh ne ugovarja. 10. člen Redili in dopisni člani opravljajo znanstveno in umetniško delo v skladu z delovnim, programom. Akademije: sodelujejo v razredih, komisijah, odborih in ustanovah Akademije ter pri vzgoji znanstvenega naraščaja in opravljajo druge naloge, ki jim jih da Akademija. Redni Člani so dolžni udeleževati se sej in sestankov Akademije, na katere so vabljeni. 11. člen Vsak redni in dopisni član Akademije je uvrščen !e v cn razred, lahko pa je izvoljen v odbore, komisije iu ustanove raznih razredov. Redni in dopisni činu sme spremeniti svoj razred s privoljenjem razreda, ki mu pripada, ako ga razred, v katerega želi prestopiti, sprejme in ako skupščina to potrdi. Če razred, kateremu tak član pripada, ne da privoljenja. so pa sicer dani drugi pogoji za prestop iz enega razreda v drug razred, odloči o tem skupščina Akademije, 12. Člen Akademija podpira svoje člane pri znanstvenem raz-iskavanju in umetniškem delu. Člani Akademije imajo pravico objavljati svoja dela v izdajah Akademije. O pomoči in tisikanju del odloča predsedstvo Akademije na predlog pristojnega razreda. Predsedstvo Akademije sme na predlog pristojnega razreda dovoliti podporo znanstvenim in umetniškim organizacijam in tudi posameznikom za njihovo znanstveno raziskavam je in umetniško delo ali za izdajo znanstvenih in umetniških del. Častne člane voli Akademija izmed znanstvenikov in umetnikov, ki so obogatili znanost ali umetnost z deli svetovnega pomena ali z deli, ki imajo poseben pomen za Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo, Ljudsko Republiko Slovenijo ali za Akademijo. Častni člani imajo enake pravice kak o T redni. 14 člen Častne člane voli skupščina Akademije na predlog razredov ali posameznih rednih članov. O predlogu člana Akademije mora dati mnenje razred, ki je najbližji kandidatovi stro-ki. Pri kandidatih, katerih zasluge za državo, za Akademijo, za znanost ali za umetnost niso strokovne narave, izdela in utemelji predlog zn skupščino predsedstvo Akademije. Kandidat je izvoljen, če sta glasovali zanj dve tretjini navzočih članov. 15. člen Rednim, dopisnim in častnim članom, katerih izvolitev je dokončna, izroči predsednik na skupščini diplomo o članstvu. Redni in dopisni člani dobijo tudi Člansko izkaznico. Obliko diplome in izkaznice določi predsedstvo Akademije, 16. člen Članstvo rednih, dopisnih in častnih članov preneha s smrtjo, z odpovedjo, ki se pismeno sporoči predsedniku Akademije ali z izključitvijo. Člana lahko izključi skupščina Akademije z dvotretjinsko večino vseh rednih članov iz zelo tehtnih razlogov javne ali zasebne narave. Če se član odpove članstvu Slovenske akademije znanosti in umetnosti, sklepa o razrešitvi predsedstvo. Predsedstvo laliko odpoved takoj sprejme ali pa poprej posreduje. 17. člen Volitev članov in glasovanje o izključitvi Članov je tajno, Če skupščina ne sklene drugače. 18. člen (J vsakem članu Akademije vodi glavni tajnik članski list, ki obsega vse pomembnejše podatke o življenju ter o znanstvenem oziroma umetniškem delu. Navodila o tem predpiše predsedstvo Akademije. B. Znanstveni sodelavci Akademije 19. člen Pri izvrševanju nalog1 Akademije, njenih zavodov in ustanov lahko sodelujejo koi znanstveni in strokovni sodelavci tudi strokovnjaki, ki niso člani Akademije, 20. člen Znanstveni sodelavci so znanstveniki, ki so s svojim ■delom pokazali sposobnost in uspeh v svoji panogi; po smernicah pristojnih razredov ali upravnikov zavodov opravljajo samostojno znanstvena dela in raziskovanja v ustanovah in zavodih Akademije. V sporazumu s pristojnim razredom jih predlaga predsedstvo Akademije predsedstvu vlade LRS za imenovanje. 21. Člen Na predlog pristojnega razreda imenuje predsedstvo Akademije izmed priznanih strokovnjakov strokovne sodelavce, katerih naloga je, da z zbiranjem in ureje~ vanjem znanstvenega gradiva sodelujejo pri pripravah za znanstveno delo. 22. člen Za spopolnjevanje znanstvenega naraščaja in za ¿vi-žiiiijei njegove znanstvene ravni nastavlja predsedstvo Akademije pri ustanovah Akademije znanstvene aspirante praviloma izmed graduiranih ali dipl ojn i ranih absolventov n ni verze in drugih visokih Sol, ki so pokazali posebno nagnjenje in sposobnost za znanstveno delo. Pod vodstvom članov Akademije aJi upravnikov zavodov opravljajo znanstveni aspiranti znanstveno delo, ki si ga izbero sami ali ki se jim. dodeli. Predsedstvo Akademije predlaga v sporazumu z razredi ministru za p ros ve to, koliko mest znanstvenih aspiriintov. ki so v zvezi z državno štipendijo, naj razpiše in po razpisu mu predlaga kandidate. Natančnejše določbe o dolžnostih znanstvenih aspi-rantov določi pravilnik, ki ga izda predsedstvo Akademije in potrdi skupščina. III>. Organizacija A. Skupščina 23, člen Najvišji organ Akademije je skupščina, ki jo sestavljajo vsi redni in Častni Člani. Skupščina določa splošno smer znanstvenega dela in organizacijo Akademije; pretresa vprašanja znanstvene, znanstveno-teh nične in organizacijske narave; odloča o razvrstitvi članov v razrede.: sklepa o ustanovitvi novih, o odpravi, spojitvi ali spremembi obstoječih razredov, zavodov (inštitutov), laboratorijev, komisij, svetov, odborov, sekcij, kabinetov, bibliotek in drugih potrebnih ustanov, sklepa o delovnih načrtih razredov in ustanov. Skupščina voli člaae Akademije in odloča o njihovi izključitvi; voli in razrešuje predsednika, enega ali. več podpredsednikov, glavnega tajnika, člane nadzornega odbora, upravnike znanstvenih zavodov (iuštituiov), predsednike in člane komisij, odborov, svetov, predsednika in člane sveta za proučevanje pri rodnega bogastva in proizvod n i h sil države; voli in razrešuje predstavnike in namestnike v Svet Akademij FLRJ. Skupščina1 potrjuje pravilnike o delu in ustroju ustanov Akademije in druge pravilnike, ki jih izda predsedstvo. Skupščina razpravlja o predlogu predračuna dohodkov in izdatkov in o zaključnem računu Akademije ter o poročilu nadzornega odbora. 24. člen Sejo skupščino skliče predsednik Akademije po potrebi, todu vsaj enkrat na leto in če to t navedbo predmeta. o katerem naj se razpravlja na seji, zahteva najmanj tretjina rednih članov ali dva razreda. Dnevni red skupščine mora biti vsem rednim, in častnim članom sporočen vsaj pet dni pred sejo. 25. člen Skupščina je sklepčna, če je navzočih vsaj polovica rednih članov in odloča po pravilu z večino glasov navzočih članov. Za veljavnost sklopa o izključitvi člana je potrebna dvetretjLuska večina vseh rednih članov. Zu veljavnost izvolitve članov Akademije teT sklepa o ustanovitvi novega ali odpravi, spojitvi, ali spremembi obstoječega razreda kakor tudi za spremembo statuta je potrebna dvetretjinska večina navzočih članov. Pravico glasovanja na skupščini imajo redni in Častni člani Akademije. Dopis iii čl An I in up ravnik i ustanov Akademije, ki niso redni ali častni člani, se smejo na vabilo predsednika udeležiti skupščine s posvetovalnim glasom. B. Predsedstvo 26. člen Predsedstvo Akademije sestavljajo predsednik, eden ali več podpredsednikov, glavni tajnik iu razredu i tajniki. 27. člen Predsedstvo Akademije izvršuje sklepe skupščiue; v času med sejami skupščine je naj višji upravni orgau Akademije. Predsedstvo predlaga skupščini delovne načrte razredov in ustanov; sprejema njihova poročila; rešuje znanstveno-organizatorična vprašanja; sestavlja in predlaga v razpravo skupščini predračun dohodkov In izdatkov Akademije; razporeja kredite iu njihovo uporabo; vodi publikacij sko delo Akademije; predpisuje in predlaga skupščini v potrditev pravilnike o delovnem načrtu in notranji organizaciji znanstvenih zavodov (inštitutov), laboratorijev, kabinetov, sekcij, komisij, odborov, svetov, pravilnike o razvidu znanstvenega in umetniškega dela, o znanstvenih aspirantih, o podelitvi stopnje doktorja znanosti po Akademiji in druge pravilnike; opravlja druge naloge po predpisih zakona, statuta i a po sklepih skupščine. 28. Člen Predsedstvo Akademije odloča o načinu nagrajevanja članov, znanstvenih in. strokovnih .sodelavcev Akademije ter drugih strokovnjakov za posebno delo in o povračilu njihovih stroškov. Na seje predsedstva morajo biti z navedbo dnevnega redn vabljeni pismeno vsi njegovi člani praviloma vsaj tri dni pred sejo. Seja predsedstva je sklepčna, če je navzoča veČina njegovih članov, med njimi predsednik ali podpredsednik. PredsedsIvo odloča z navadno večino glasov. Predsednik ima glasovalno pravico. Ob enakosti glasov odloča predsednikov glas. Redni člani, ki so vabljeni na sejo predsedstva zaradi posveta, nimajo glasovalne pravice. O zadevi, ki se tiče samo določenega razreda, se ne sme sklepati, če ni navzoč tajnik iega razreda ali njegov namestnik. "50. člen Predsednika, p od predsednika in glavnega tajnika voli skupščina Akademije za tri leta izmed Tetinih Članov Akademije. Izvolitev predsednika velja, ko jo potrdi Prezidij Ljudske skupščine LRS. Funkcijska doba predsednika traja, dokler Prezidij Ljudske skupščine LRS ne potrdi novega predsednika. 31- člen Predsednik predstavlja Akademijo na zunaj; usmerja njeno upravo in delo; sklicuje in vodi seje predsedstva in skupščine; podpisuje skupno z glavnim tajnikom diplome in druge važne listine in dopise ter opravlja druge naloge po določbah zakona, statuta in po sklepih skupščine in predsedstva. 32. člen Predsednik sme zadržati izvršitev oziroma odpravi» sklepa skupščine, predsedstva ali razreda, o katerem misli, da je za Akademijo škodljiv. To mora z obrazložitvijo nemudoma »poročili organu, ki je sklep izdal, da o preti metu znova sklepa. Če ta organ vztraja pri svojem sklepu, je predsednik nanj vezan. 33. člen Podpredsednik p omaga predsedniku pri njegovem delu, opravlja sporazumno z njim posamezna dela iz njegovega delovnega področja in ga nad o mestu je, kadar je zadržan. 54. člen Glavni tajnik pomaga predsedniku; načelu je upravni m znanstveni pisarni Akademije; piše zapisnike o sejali skupščine in predsedstva; skrbi za publikacije; sestavlja sporazumno s predsednikom dnevni red za seje predsedstva in skupščine, predloge in poročila; podpisuje skupno s predsednikom diplome in druge važne listine in dopise; piše članske liste in opravlja druge naloge po določbah zakona, statuta in po sklepih skupščine in predsedstva Akademije. Če je glavni tajnik zadržan, ga nadomešča za to od predsedstva Akademije določeni redni član. 35, člen Če predsednik, podpredsednik ali glavni tajnik umre ali če preneha njihova Funkcija pred potekom funkcijske dobe, se mora sklicati skupščina Akademije takoj zaradi izvolitve novega predsednika, podpredsednika oziroma glavnega tajnika. C. Nadzorni odbor 36. člen Upravljanje imovine Akademije nadzoruje nadzorni odbor treh Članov in enega namestnika, ki jih izbere skupščina za dve leti izmed rednih članov Akademije. Čl ¿in predsedstva ne more biti hkrati Član nadzornega od bara ali njegov namestnik. Predsednika izbere nadzorni odbor izmed svojih članov. Poročita ntudasoiinega odbora mora biti 14 dni pred skupščino (peti odstavek 23. člena) na vpogled vsem rednim članom. Č. Razredi 37. Člen Razredi opravljajo glavne naloge Akademije v svojih strokah ter usmerjajo in vodijo znanstveno delo v ustanovah, ki so v njihovem sestavit, sprejemajo znanstvena in umetniška poročila in sklepajo o vloženih predlogih. Razredi so v reševanju znanstvenih in umetniških vprašanj samostojni. Razredi Akademije razpolagajo v okviru svojega programa samostojno s kreditom, ki ji.ru je dodeljen iz proračuna Akademije. 38. člen Delo razreda vodi razredni tajnik. Nadomešča ga od razreda za to določeni redni član. Razrednega tajnika volijo redni člani razreda izmed sobe na dve leti z navadno veČino giasov. 39. člen Razredi imajo seje po potrebi, vendar vsak drugi mesec razen v juliju, avgustu in septembru. Seje razredov so določene zlasti za obravnavanje znanstvenih in umetnostnih vprašanj in predloženih znanstvenih spisov, za predavanja članov, za pripravljanje predlogov razreda in za pripravo razrednih publikacij. Sejo razreda skliče in vodi tajnik razreda. !STa sejo povabi z navedbo dnevnega reda praviloma vsaj tri dni prej redne in tisie dopisne člane razreda, ki prebivajo na ozemlju FLRJ. Glasovalno praviCD imajo samo redni člani razreda. OJ> enakosti glasov odloča tajnikov glas. Seja je sklepčna, če je navzoča večina rednih članov razreda. Upravniki ustanov, ki niso člani razreda, imajo na seji razreda glasovalno pravico le glede vprašanj, ki se tičejo njihovih ustanov. Zapisnik o seji vodi najmlajši navzoči redni član razreda. Razredni tajnik mora sklicati sejo razreda v osmih dneh, če to zahtevajo najmanj trije redni člani razreda z navedbo predmeta, o katerem naj se na seji razpravlja. Sklepe razTeda izvršuje razredni tajnik. 40. člen Zadeve, ki se tičejo dveh ali več razredov, se obravnavajo na skupnih sejali prizadetih razredov. Skupno sejo skliče in vodi najstarejši izmed tajnikov prizadetih razredov. 41. Člen Za pripravo ali raziskavo posameznega, predmeta lahko izbere razred komisijo ali odbor izmed svojili članov in tudi izmed drugih znanstvenikov. 42. člen Razred poroča o svojem delu vsako leto skupščini Akademije po predsedstvu. D. Zavodi in druge ustanove 41. Člen Znanstveno raziskovalno delo opravlja Akademija v svojib zavodih (inštitutih), laboratorijih, komisijah, odborih itd. Znan s i ven i zavodi (inštituti) in laboratoriji Akademije so upravno podrejeni predsedstvu Akademije po razredu, v čigar sestav spadajo. Vodijo jih upravniki. 44-. člen Pri vsakem zavodu (inštitutu) Akademije je znanstveni svet, ki ga sestavljajo upravnik, s sklepom skupščine določeni člani Akademije ter visoko kvalificirani znanstveni sodelavci Akademije. V znanstveni svet lahko skupščina Akademije pritegne tudi druge strokovnjake. Znanstveni svet usmerja specialno znanstveno delo zavoda (inštituta). 45. člen Za proučevanje prirodnega bogastva in proizvajalnih sil države ustanovi Akademija poseben svet svojih članov, ki ga izvoli skupščina. V ta svet laliko skupščina Akademije pritegne tudi znanstvenike, ki niso njeni člani. E, Uslužbenci 46. člen Za opravljanje administrativnega, z nanst veno-administrativ nega in tehničnega dela ima Akademija upravno in znanstveno pisarno, ki ju vodita upravnika. Akademija ima potrebno število znanstvenih, strokovnih, tehničnih in pomožnih uslužbencev. Za nje veljajo predpisi zakona o državnih uslužbencih. Poslovnik o notranji ureditvi in delu pisarn, o pravicah in dolžnostih uslužbencev ter o pogojih in kvalifikaciji, potrebnih za dosego posameznih naizivov, predpiše predsedstvo Akademij e. IV. Publikacije 47. člen Publikacije Akademije so dvojne: splošne in razredne, Med »p los ne publikacije spadajo vsakoletno poročilo o poslovanju Akademije in njenih razredov, skupne periodične publikacije in izdaje, večjih del. Za razredne publikacije se Štejejo periodične publikacije raz redov, posamezna dela in razprave, monografije, strokovna poročila ter predavanja v razredih. Avtorske pravice ostanejo avtorju, 48. člen V razrednih publikacijah Akademije se objavljajo dela, ki jih sprejme pristojni razred na seji in za katera da glede na razpoložljiva sredstva pristanek za tisk pred-seds tvo A k ad eiai j e, O tem, ali se objavi v razredni publikaciji delo nečlana, odloča pristojni razred na predlog in po strogi, pismeni oceni vsaj enega svojiii članov. 49. člen Akademijske publikacije se tiskajo po avtorjevi želji v slovenskem, srbskem, hrvatskem, ali makedonskem jeziku, Po sklopii razreda in v sporazumu s predsedstvom se lahko tiska razprava tudi v tujem jeziku. Posnetki razprav (publikacij) in krajša strokovna poročila se lahko tiskajo po avtorjevi želji v tujem jeziku tudi brez posebnega sklepa razreda ali predsedstva. 50. člen Velikost naklade določi za vsako publikacijo predsedstvo na predlog razreda. Pisec dobi brezplačno 25 posebnih odtiskov svoje razprave. Posebni odtiski so kot taki označeni na naslovnem listu. Pisec oziroma prireditelj posebnega izdan j a Akademije dobi 20 primerkov izdan j a. Predsedstvo Akademije lahko pokloni publikacije Akademije posameznikom, zavodom in organizacijam in lahko dovoli prodajo publikacij s popustom. Statut se .sme spremeniti ali dopolniti s sklepom skupščine, ki ga potrdi Prezidij ljudske skupščine LRS. Ta statut dobi obvezno moč. ko ga spre jme skupščina Akademije in potrdi Prezidij ljudske skupščine LRS. Na podlagi zadnjega odstavka 13. člena zakona o Slovenski akademiji znanosti in umetnosti Prezidij Ljudske skupščine LR Slovenije potrjuje Statut Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Ljubljana, dne I i. julija 19+9. V. Kontne določbe 51- člen 52. člen PREZIDIJ LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLtKE SLOVENIJE L. S. Sekretar: Fr. Lubej. 1. r. ¡Predsednik: Josip Vidmar, i. r. PRAVILNIK o ureditvi upravne in znanstvene pisarne ter biblioteke Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani 1. Člen Na podlagi CL 20, odstavka 2 zakona o Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani z dne 11. maja 1949 (Uradni list LRS št. 16/49} ter člena 46. statuta se določijo za notranjo upravno razdelitev pisarn in za opravljanje pisaraiškega, znanst veno-ad m ini s tr a t i vn ega iti tehničnega dela pravila in predpisi s tem pravilnikom. 2. Člen Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani ima dve osrednji pisarni: 1. upravno in 2. znanstveno pisarno ter ustanovo biblioteko. 3. člen Upravna pisarna opravlja vse upravne posle, ki se tičejo celotne Akademije ter njenih razredov. V njeno področje spada zlasti vložišče, odprava splošnih pisarniških poslov, vodstvo registrature (urejanje in čuvanje arhiva), sestavljanje konceptov, personalne zadeve, eko-iioinat z upravo poslopij in inventarja, plan in statistik«, tehnična izdelava proračuna in sklepnega računa ter vsi računski in blagajniški posli. 4. člen Upravno pisarno vodi upravnik (čl. 46, odst. 1. statuta); za računske posle mu je dodeljen računski oddelek. Upravna pisarna ima potrebno število upravnih in računskih strokovnih moči (manipulantov, administratorjev, referentov) ter pomožno osebje; njihova dolžnost je v izvrševanju nalog, določenih v čl. 3. Znanstveno pisarno vodi upravnik znanstvene pisarne (61.46, odst. i. statuta). Naloga znanstvene pisarne je odprava znanstvenih poslov posameznih inštitutov, sekeij, komisij in odborov, tehnična priprava znanstvenih spisov in publikacij, uprava znanstvenih kartotek in arhivov, korespondenca znanstvene narave z inozemskimi institucijami, evidenca znanstvenih publikacij v internacionalnem svetu in tehnična stran tega posla in podobno. Znanstvena pisarna ima potrebno število upravnih, strokovnih in pomožnih uslužbencev. Za upravno iu strokovno osebje je potrebna visoka izobrazba in znanje tujih jezikov, 5 a. člen Ustanovo biblioteke vodi upravnik biblioteke. Biblioteka sestoji iz centralne biblioteke ter iz bibliotek inštitutov, zavodov in sekcij. Centralna biblioteka ter biblioteke inštitutov, zavodov in sekcij tvorijo celoto pod upravnim in strokovnim vodstvom centralne biblioteke, ki vodi vso knjižno aikeesijo, inventnrizaci jo. katalogizacijo, obvešča akademijske inštitute in zavode o novih knjižnih pridobitvah ter izvršuje zameno akademijskih publikacij z drugimi ustanovami v tu- in. inozemstvu. Biblioteka ima potrebno število strokovnih, upravnik in pomožnih uslužbencev. Strokovno osebje mora imeti visoko izobrazbo in znanje tujih jezikov. 6. člen Upravni in znanstveni pisarni ter biblioteki načelu je glavni tajnik Akademije (čl. 34. statuta), ki sporazumno s predsednikom skrhj za upravo in odpravo vseli poslov in razporeja delovni program. 7. čien Pisarne in biblioteka Akademije poslujejo praviloma, po običajnem uradnem času; po smotrnosti in načinu dela določa spremembe predsedstvo- 8. člen Strokovno, tehnično, administrativno in. pomožno osebje akademijskih institucij (institutov, sekcij, komisij, odborov j Id.) spada glede razporeditve dela in delovnega časa v kompetenco upravnika zadevne institucije, glede splošnih uslužbenskih odnosov pa v kompetenco predsedstva. 9. člen la pravilnik je bil v prvotni obliki kot poslovnik sprejet 16- novembra 1949 (Letopis, knjiga III, 50—52), tukaj pa je objavljen s spremembami, ki jih je potrdila skupščina Akademije 7. februarja [952. Glavni tajnik: Predsednik: M. Ko«, 1. r. Fr. Ramovš, 1. r. PR AVI L NI K Inštituta za geologijo pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti 1. V okviru razreda za prirodoslovne in medicinske vede Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani deluje Inštitut za geologijo. Geologija je tu mišljena v najširšem pomenu (gl. Čl. 5). 2. Inštitut za geologijo ima nalogo, da votli iu organizira znanstveno tlelo na vseh področjih geološke znanosti. Svoj namen dosega s tem, da a) goji splošna teoretska poglavja geološke znanosti, b) ustanavlja in vodi znanstvene laboratorije (delavnice), c) organ i sira La vodi znanstveno geološko preučevanje našega področja, č) skrbi za objavljanje rezultatov znanstvenih preučevanj, d) pospešuje pri znanstvenem preučevanju tiste smeri, ki imajo praktične učinke, da s tem pripomore h gradnji našega novega življenja, e) sodeluje z vsemi ustanovami v okviru Akademije in izven nje, ki zasledujejo enake cilje. Inštitut za geologijo organizira kolektivno raziskovalno delo v laboratorijih, organizira preučeval ne odprave, prireja znanstvene sestanke in predavanja ter moro iidujati svoj strokovni časopis. Naloge Inštitnta za geologijo se morejo s sklepom večine njegovih članov in s pristankom razreda in predsedstva Akademije razširiti ali spremeniti. 5, Inštitut, za geologijo pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti se deli na pet sekcij: a) na geološko, b) na paleontolosko, c) na mineraloško, č) na petrografsko, d) na prazgodovinsko. 6- Delo Instituta za geologijo se more razdeliti v ■podsekcije in komisije, tudi v začasne, ki trajajo toliko časa, da se izvrši postavljena naloga. 7. Inštitut za geologijo upravlja upravnik, ki ga iz vrst rednih in dopisnih članov ali tudi iz vrst priznanih strokovnjakov na predlog razreda imenuje predsedstvo Akademije v soglasju s Svetom za prosveto in kulturo vlade Ljudske republike Slovenije. Sekcijam na Čeln so načelniki. Upravnik in načelniki prejemajo za svoje funkcije nagrado po veljavnem Pravilniku o nagradah, S. Inštitut za geologijo ima člane in znanstvene sodelavce ter tehnično in pomožno osebje. Člani so vsi pravi in dopisni člani Akademije, ki. pripadajo po stroki v znanstvena področja geologije, in priznani znanstveniki ter strokovnjaki iz geologije. Člani inštituta prejemajo za sto je delo stalno nagrado po veljavnem Pravilniku o nagradah. Člune izbira in predlaga razred Akademije, a potrjuje j i h njeno predsedstvo. Med znanstvene sodelavce se morejo uvrstiti geologi, ki so se že izkazali z znanstvenim delom, in taki znanstveni delavci, ki sodelujejo pri izvrševanju preučeval ni h nalog. Znanstveni sodelavci prejmejo za izvršeno delo nagrado, ki jo določa po predlogu upravnika inštituta predsedstvo Akademijje. Znanstvene sodelavce imenuje in razrešuje upravnik inštituta v soglasju s predsedstvom Akademije. 9. Za upravno, tehnično in pomožno oseh je Inštituta za geologijo veljajo določbe zakona o Akademijah. tO. V Inštitut za geologijo se sprejmejo doktorandi, za katere veljajo določila Začasnega pravilnika o pridobitvi znanstvene stopnje doktor ja znanosti na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani. 11. Inštitut ima v preračunu Slovenske akademije znanosti in umetnosti svojo kreditno postavko. Upravnik predlaga načrt preračuna in podaja kreditni obračun predsedstvu Akademije, oboje preko razreda. 12. Upravnik inštituta podaja leino poročilo razredu Akademije. 13. Pravilnik o notranji organizaciji Inštituta za geologijo izdela upravnik; potrjuje ga v soglasju z razredom predsedstvo Akademije. 14 Ta pravilnik stopi v veljavo, ko ga sprejme razred in odobri skupščina Akademije. Ta pravilnik je bil potrjen na skupščini Akademije 2i. marca 1950- P R AVILNIK Inštituta za biologijo pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti 1» V okviru razreda za pri rod os lovne in medicinske vede Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani deluje Inštitut za biologijo. 2, Institut za biologijo ima nalogo, da vodi in organizira znanstveno delo na vseh področjih btoioških znanosti. Svoj namen dosega s tem, da a) goji splošna teoretska poglavja bioloških znanosti, b) ustanavlja in vodi znanstvene laboratorije (delavnice), c) organizira in vodi terenska biološka raziskovanja zlasti slovenske zemlje, sladkih voda in Jadranskega morja, č) skrbi za objavljanje rezultatov znanstvenih preučevanj, d) pospešuje pri znanstvenem preučevanju tiste smeri, ki imajo praktične učinke, da s tem pripomore h gradnji našega novega življenja, e) sodeluje z vsemi ustanovami v okviru Akademije in izven nje, ki zasledujejo enake cilje, Inštitut za biologijo organizira kolektivno raziskovalno delo v laboratorijih, organizira preučeval ne odprave, prireja znanstvene sesiarake in predavanja ter rnore izdajati svoj znanstveni časopis. 4. Naloge Inštituta za biologijo se morejo s sklepom večine njegovih Članov in s pristankom razreda in predsedstva Akademije razširiti ali spremeniti. 5, Inštitut za biologijo pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti se deli na deset sekcij: a) za splošno biologijo, b) za botaniko, c) za mikrobiologijo, č) za zoologijo, d) za ant rop obit) logi j o, e) za agrobiologijo, f) za limnotogijo, g) za talasobiologijo, h) za speleobiologijo, i) za biologijo visokih planili. 6. Delo Inštituta za biologijo se more razdelili v pod-sekcije (pododsekc) (n. pr, sekcija za zoologijo, v pod-odseke za parazitologijo, entomologijo itd.) in komisije, tudi začasne, ki trajajo toliko časa, da se izvrši postavljena naloga. 7. Inštitut za biologijo upravlja upravnik, ki ga iz vrst rednih članov in dopisnih ali tudi iz vrst priznanih znanstvenikov na predlog razreda imenuje predsedstvo Akademije v soglasju s Svetom za prosveto in kulturo vlade Ljudske republike Slovenije, Sekcijam na čelu so načelniki. Upravnik in načelniki prejemajo za svoje funkcije nagrado po veljavnem Pravilniku o nagradah. 8. Institut za biologijo ima člane in znanstvene sodelavce ter tehnično in pomožno osebje. Člani so vsi pravi in dopisni člani Akademije, ki pripadajo po stroki v znanstvena področja bioloških disciplin, in priznani znanstveniki in strokovnjaki iz bioloških ved. Člani inštituta prejemajo za svoje delo stalno nagrado po vel javnem Pravilniku, Člane izbira in predlagal razred Akade-mije^ a potrjuje jih njeno predsedstvo. Med znanstvene sodelavce se morejo uvrstiti biologi, ki so se že izkazali z znanstvenim delom in taki znanstveni delavci, ki sodelujejo pri izvrševanju določenih preučevalnih nalog. Znanstveni sodelavci prejmejo iza izvršeno delo nagrado, ki jo določa po predlogu upravnika inštituta predsedstvo Akademije. Znanstvene sodelavce imenuje in razrešuje upravnik inštituta v soglasju s predsedstvom Akademije. 9. Za upravno, tehnično in pomožno osebje Inštituta za biologijo veljajo določbe zakona o Akademijah, 10. V Inštitut za biologijo se sprejmejo doktorandi. za katere veljajo določila Začasnega pravilnika o pridobitvi znanstvene stopnje doktorja znanosti na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. 11. Institut ima v preračunu Slovenske akademije znanosti in umetnosti svojo kreditno postavko. Upravnik predlaga načrt preračuna m podaja obračun predsedstvu Akademije, oboje preko razreda, 12. Upravnik inštituta podaja letno poročilo razredu Akademije, 13. Pravilnik o notranji organizaciji Instituta za biologijo izdela upravnik; potrjuje ga v soglasju z razredom predsedstvo Akademije. .14. Tu pravilnik stopi v veljavo, ko ga sprejme razred in odobri skupščina Akademije, Ta pravilnik je bil potrjen na skupščini Akademije 21. marca 1950. PR AVILNIK Odbora za zbiranje podatkov o flori, favni in geji Slovenije 1. V okviru IV. razreda Akademije se ustanavlja Odbor za zbiranje podatkov o flori, favni in geji Slovenije, 2. Odbor si s ta vi j a nalogo, zhrati v obliki kartoteke seznam vseh rastlinskih in živalskih vrst (podvrst, geografskih ras), in to reeentnih ali fosilnih, ter vseh rudnin, rud in uporabnih kamenin ter paleolitskih postaj s področja etnografske Slovenije. 3. Odbor sestavljajo člani Akademije i a tisti znanstvenik i-strokovnjak i, ki jih Odbor povabi. V Odbor povabljene nove člane odobrava seja razreda in. potrjuje predsedstvo Akademije. +. Za načelnika Odbora se postavlja član akademik, ki ga izvoli Odbor, odobri seja razreda ter potrdi predsedstvo Akademije, 5. Načelnik Odbora sklicuje po potrebi seje, vodi delo Odbora ter poroča o tem seji razreda. 6. Glede na predmet zbiranja se deli delo Odbora na več strokovnih oddelkov: botaničnega, zoološkega, geo-loško-paleontološkega, niineraloško-petrografskega i ji p razg odovin skaga. 7. Za vsako stroko ali oddelek vodi eno ali po potrebi več kartotek. 8. Oddelki «e morajo pri tem držati splošnih smernic Odbora, sicer so pri delu svoje stroke povsem samostojni, 9. Zastopniki strok ali oddelkov po ver j a j o zbiranje podatkov izpisovidcem, jim dajejo navodila, jih nadzirajo pri njihovem delu ter jim za opravljeno delo v soglasju z Odborom preskrbe honorar. Nadaljnja skrb zastopnikov strok ali oddelkov je urejevanje in upravljanje kartoteke njihove stroke. Na vsaki seji Odbora p o ročaj o o delu izpiisovaleev in o svojem delu. 10. Odbor ima v budželu Akademije svojo posiavko. Za vsako računsko leto predlaga Odbor vsoto za osebne in materialne potrebe in za nagrade izpis oval uein. 11. Odbor določa bodisi za vsako koledarsko leto, bodisi od primera do primera honorar, ki naj se izplačuje izpisovalcem za njihovo delo. 12. Odbor more nastaviti posebno pisarniško moč, ki prepisuje in razmnožuje kartotečne listke in opravlja ostalo pisarniško delo Odbora. 13. Ta pravilnik stopi v veljavo, ko ga sprejme seja Odbora, odobri seja razreda in potrdi predsedstvo Akademije, Ta pravilnik je bil sprejet na skupščini Akademije 29. decembra 1950. PRAVILNIK Inštituta za elektriško gospodarstvi Slovenske akademije znanosti in umetnosti i. člen inštitut za elektriško gospodarstvo Slovenske akademije znanosti in umetnosti opravlja znanstveno raziskovalno delo na področju elektriškega gospodarstva in ima naslednje naloge: 1. da proučuje, raziskuje in preizkuša perspektivne in aplikativne tehniške in ekonomske probleme v okviru kapitalne graditve eleklriškega gospodarstva, eksploata-cije elektriških naprav in uporabe eloktiiške energije; 2. da po nalogu po potrebah pristojnih operativnih zveznih in republiških vodstev opravlja sprejemna merjenja in preizkuse novih elektriških naprav, preizkuša ter z meritvami ugotavlja stanje, varnost in ekonomičnost obstoječih elektriških naprav in daje predloge za povečanje njihove racionalnosti; 3. da daje strokovna mnenja o izsledkih znanstveno raziskovalnega dela, ki nastajajo zunaj inštituta in predlaga njihovo morebitno praktično uporabo; 4. da sodeluje v vprašanjih s področju elektriškega gospodarstva z enakimi ustanovami v drugih ljudskih republikah, s tehniškimi visokimi šolami in akademijami znanosti; 5. da vzdržuje zveze s podobnimi ustanovami v inozemstvu, proučuje stanje in napredek elektriskega go* spodarstva v svetu in preizkuša ustrezne pridobitve s področja elektriskega. gospodarstva ter možnosti njihove uporabe pri nas; 6. da po potrebi objavlja izsledke svojih proučevanj, izdaja znanstvena dela, strokovne časopise ter tehniško in ekonomsko literaturo s področja elektriskega gospodarstva; 7. da prireja strokovne tečaje z namenom uveljaviti znanstvene izsledke v elektriškem gospodarstvu, znanstvena in poljudno znanstvena predavanja o elektriškem gospodarstvu ter da posega tudi po drugih sredstvih za popularizacijo znanstvenega dela v elektriškem gospodarstvu; 8. da po potrehi opravlja tudi druge naloge, ki mu jih naloži Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani; 9. da po potrebi ustanavlja mešane komisije za reševanje obrobnih problemov elektriškega gospodarstva. 2, člen Inštitut opravlja svoje delovanje po skupinah in sicer: J, strokovnih in 2. pomožnih. 3. člen V inštitutu so naslednje strokovne skupine: t. skupina za proučevanje proizvodnje električne energije, 2. skupina za proučevanje trans formi ran j a in preusmerjanja električne energije. 3. skupina za proučevanje prenosa i« razdeljevanja električne energije, 4-, skupina za analizo potrošnje in tarifiranje električne energije, 5. skupina za proučevanje zaščite1 elektrotehniških naprav, t», skupina za proučevanje problemov visokih in najvišjih električnih napetosti. V institutu so naslednje pomožne skupine: !. up ravno-računska skupina, 2. skupina za gradnjo laboratorijske opreme, aparatov in modelov, 5. skupina za dokumentacijo in strokovno literaturo, 4. delavnice. 5. Člen Na predlog upravnika inštituta in po sklepu razreda za matematične, fizikalne in tehnične vede more skupščina Slovenske akademije znanosti in umetnosti ustanavljati nove ali ukinjati že obstoječe skupine. 6. člen Inštitut vodi upravnik, ki ga v njegovi odsotnosti nadomešča njegov namestnik, na temelja splošnih smernic, izraženih v čl. i. tega pravilnika in po letnem delovnem načrtu, ki ga sestavi inštitut sporazumno z zainteresiranimi ustanovami in skladno s posebnimi nalogami, katere sprejema inštitut poleg letnega delovnega načrta. Za svoje delo odgovarja upravnik predsedstvu Slovenske akademije znanosti in umetnosti. 7. člen Pravice in dolžnosti upravnika so naslednje: da daje v sporazumu z razredom smernice in navodila za delo inštituta v znanstvenem, strokovnem in upravnem pogledu; da koordinira delo med posameznimi skupinami v inštitutu; da nadzira vse delo v inštitutu in skrbi za njegov razvoj; da preko razreda za matematične, fizikalne in tehnične vede iznaša predsedstvu Akademije poročila in predloge v zvezi z delom in potrebami inštituta; da sklicuje inštitutski kolegij in plenum in jima predseduje; —. da za določene posle v inštitutu pooblašča in zadolžuje načelnike skupin in po potrebi tudi druge uslužbence inštituta; da ocenjuje delo inštitutski h znanstvenih delavcev in predlaga preko razreda predsedstvu Slovenske akademije z nanosi i in umetnosti njihovo imenovanje, napredovanje ali odpustitev; da na podlagi predhodnega sklepa kolegija imenuje in razrešuje člane mešanih komisij za reševanje obrobnih problemov elektriškega gospodarstva v smislu čl. 1, i očka 9 pravilnika ter da usmerja delo teh komisij. 8. člen Llpravnik rešuje spise in zadeve, ki se tičejo dela insiituta ter občuje neposredno s fizičnimi in pravnimi osebami. 9. člen Upravnika inštituta in njegovega namestnika voli na predlog razreda skupščina Akademije, 10. člen Strokovne skupine vodijo načelniki (šefi) po smernicah, ki jih jim daje upravnik inštituta. Njemu tudi odgovarjajo za svoje delo. Njihove pravice in dolžnosti so naslednje; da aktivno sodelujejo v delu skupine; da skrbijo za pravilno razdelitev dela v skupini; da predlagajo upravniku ukrepe v zvezi z delom svoje skupine; da poročajo inštitutskemu kolegiju m plen umu o izsledkih proučevanja svoje skupine; da predlagajo upravniku, nabave laboratorijske opreme. literature in prevodov; da samoiniciativno storijo vse potrebno in mu ž no za uspešno delo v skupini. JI. člen Predsedstvo Akademije imenuje in razrešuje na predlog upravnika instituta in po sklepu razreda uslužbence instituta in odloča o njih napredovanju. Za uslužbence prve vrste je potrebno soglasje vlade Ljudske republiko Slovenije, 12. člen Inštitut sme ime tj tudi zunanje znanstvene sodelavce, ki morejo biti stalni ali začasni, V sporazumu s pristojnim razredom jih predlaga predsedstvo Akademije predsedstvu Ljudske republike Slovenije v imenovanje. 13. člen KadaT inštitut rešuje naloge, za katere nima svojih strokovnjakov ali laboratorijskih oprem, se more obrniti na druge inštitute, laboratori je, gospodarska podjetja ali strokovnjake izven instituta ter v soglasju s predsedstvom Akademije z njinii sklepati ustrezne pogodbe, ki morajo vsebovati določila o načinu reševanja naloge, medsebojnih obvezah, rokih, prioritetah, avtorskem pravu, načinu, plačevanju uslug itd. 14. člen Znanstveni svet, ki ga v smislu čl. 44 statuta Akademije voli skupščina Akademije, pomaga upravniku pri reševanju specialnih znanstvenih nalog inštituta. 15. čien Upravnik ima svojci posvetovalne organe in sicer: 1. inštitutski kolegij, 2, inštitutski plenum. Upravnik sklicuje svoja posvetovalna organa na seje po potrebi in jima predseduje. O sejah sc vodijo zapisniki, ki jih overuje naslednja seja istega organa. 16. člen Inšiitutski kolegij tvorijo poleg upravnika: 1. namestnik upravnika, načelniki vseh strokovnih skupin. 17. člen luŠtitutski p le nuni tvorijo poleg upravnika: 1, namestnik upravnika, načelniki vseh strokovnih skupin, 3. vsi znanstveni delavci v inštitutu. 4. načelniki vseh pomožnih skupin, 3. imenovani zunanji znanstveni sodelavci iz čL 12 pravilnika, 6. vidni zunanji strokovnjaki, ki jih v ta namen imenuje (oziroma razrešuje) na predlog upravnika predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 7, gosti, ki jih povabi upravnik. 18. člen Inštitutski kolegij se sestaja na posvetovanja o: 1. letnem delovnem načrtu, njegovih dopolnitvah ali izpremernbah, 2. letnem delovnem poročilu, 3. predlogih za poboljšan je, izpremembo ali dopolnitve znanstvenega in strokovnega dela v inštitutu, 4. predlogih za ustanovitev novih ali ukinitev obstoječih strokovnih skupin v inštitutu, 5. aktualnih strokovnih problemih, ki jih upravnik postavlja na dnevni red. Inštitutski pleuum se sestaja na posvetovanja o: 1, inštitutskih elaboratih za interno uporabo inštituta, 2. inštitutskih elaboratih, ki jih inštitut izdaja za ožjo in širšo javnost, inStitutskih strokovnih mnenjih. 20, Člen Vsak čJan kolegija ali plenuma je upravičen iu dolžan, da na posvetovanjih jasno izpove svoje mnenje, pomisleke ali predloge. Za vse inštitutske elaborate in mnenja prevzamejo vsi navzoči člani inšiitntskega fom-ma kolektivno odgovornost, v kolikor ob posvetovanju niso izrecno zavarovali svojega mnenja. 21. člen Pomožne skupine vodijo po upravnikovih smernicah njihovi predstojniki, 1. Upravno računsko skupino vodi upravni direktor, ki ga na predlog upravnika imenuje predsedstvo Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Upravni direktor je odgovoren za vse posle administracije, za administrativni del pogodb, računovodstva, skladišč, nabav, ekonomata, upravljanja zgradb in vozil v skladu z veljavnimi oblastvenimi predpisi. Upravni direktor razdeljuje delo na najbolj ustrezen način na strokovno, administrativno in pomožno osebje in iznaša upravniku v odobritev predloge za najbolj uspešen način opravljanja poverjenih mu poslov. 2. Skupino za gradnjo laboratorijske opreme, aparatov in modelov vodi načelnik, ki ga iz vrst znanstvenih delavcev inštituta določi upravnik. Upravnik mu daje smcrniee za delo. Svoje poročilo o delu skupine podaja načelnik te skupine upravniku obenem s predlogi za nabave in za način deiu. V delokrog skupine za gradnjo laboratorijsko opreme sodi tudi konstruirali je, ki pripravlja naloge za inštitutske delavnice. 5. Skupino za dokumentacij» in strokovno literaturo vodi načelnik, ki ga iz vrst znanstvenih delavcev inštituta določi upravniki Po upravnikovili smernicah je načelnik te skupine od govor en: da so inštitutski elalioTati ustrezno opremljeni, prepisi primerjani z originali in tudi jezikovno ustrezni; da je izvršena pravilna registracija vseh iiištitutskih elaboratov; da so izvršeni vsi sklepi plen uma o rokih, načinu odpreme, event, prevodih itd. za posamezne inštitutske elaborate; da se opravljajo nabave strokovne literature po predlogih načelnikov strokovnih skupin; da so brezhibno opremljeni in v roku izvršeni prevodi strokovne literature po predlogih načelnikov strokovnih skupin; vodi i udi delo oddelka prevajalcev strokovne literature v inštitutu; da organizira inštifutsko biblioteko in skrbi za brezhibnost njenega poslovanja; da organizira in nadzira delo uprave inštiiutskega znanstvenega glasila; da organizira in nadzira institutski arhiv korespondence, listin in dokumentov. 4. Delavnice vodi šef. Šef delavnice prejema smernice za svoje delo od upravnika, naloge za delo od načelnika skupine za gradnjo laboratorijske opreme, obračune in predloge za nabave pa polaga inštitutskemu upravnemu direktor j u. 21. a člen Mešane komisije za reševanje obrobnih problemov elektriškega gospodarstva ne spadajo v organizacijski sestav inštituta. Zato se ukinjajo brž ko rešijo prejete ■naloge, odnosno dobe svoje statute v ustreznem okviru inštituta ali izven njega, v kolikor se izkaže, da imajo njihove naloge trajen značaj. Poslovanje v teh komisijah je honorarno. Sredstva za pokritje stroškov komisij se črpajo iz inšlitutskega depozituega računa, kamor se stekajo tudi eventualni dohodki komisij. Vsaka komisija mora imeti poslovodjo. Komisije morejo izdajati publikacije. 22. člen Inštitut ima svoj posebni predračun dohodkov in izdatkov v okviru predračuna Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Upravnik instituta je odredbodajalee za izvajanje predračuna inštituta v smislu 4. čl. Uredbe o izvajanju proračuna {t. r. list FLRJ Št. 24-160/47), Finančno poslovanje inštituta se opravlja po odobrenem predračunu dohodkov in izdatkov po obstoječih predpisih. Inštitut more preko predsedstva Akademije sprejemati od nosno imeti tudi posebne subvencije, dotacije, nagrade in darila, ki se uporabijo za osnovna sredstva inštituta. 23. člen Merjenja, preiskave in preizkušnje, ki jih institut opravlja po naročilih gospodarskih podjetjih alt ustanov, je institut upravičen zaračunati v korist svojega depozit nega računu. Iz depozitnegn računa krije upravnik stroške zu nadaljnji razvoj Inštituta in stroške za poslovanje mešanih komisij v smislu čl. 21 a Pravilnika. Ta pravilnik je bil v prvotni obliki potrjen na skupščini Akademije 29. decembra 1950, tukaj pa je objavl jen s spremembami, ki jih je potrdila skupščina Akademije 7. lebruarja 1952. PRAVILNIK Inštituta za medicinske vede pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti 1. člen V okviru razreda za prirodoslovne in medicinske vede Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani deluje »Inštitut za medicinske vede Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani«. 2. člen iS amen tega inštituta je omogočiti priznanim znanstvenikom splošno teoretsko ter eksperimentalno raziskovalno delo na področju medicinske znanosti. —- I a namen dosega tako, da: a) ustanavlja in vodi znanstvene laboratorije, poskusne postaje in podobne ustanove, ki služijo namenu inštituta, b) organizira in podpira raziskovanje ljudske patologije na področju Ljudske republike Slovenije ter s tem usmerja znanstveno delo na praktično pomembna področja, c) prireja znanstvene sestanke in predavanja ter omogoča puhlici ran je pomembnih rezultatov, doseženih na ¡področju medicin škili ved, d) sodeluje z ustanovami Slovenske akademije znanosti in umetnosti in izven nje, Če zasledujejo podobne cilje. 3. člen 4 V okviru Instituta za medicinske vede se bori o po potrebi ustanavl jali oddelki. 4. člen Delo v oddelkih se lahko razdeli na pododdelke. inšritut za medicinske vede upravlja upravnik, ki ga iz vrst rednih članov ali tudi iz vrst dopisnih eE&nov te v priznanih znanstvenikov na predlog razreda imenuje predsedstvo Akademije. Oddelkom na čelu so načelniki. Upravnik in načelniki prejemajo na svoje funkcije nagrado po veljavnem Pravilniku o nagradah. 6. člen Pri Inštitutu za medicinske vede je znanstveni svet, ki ga sestavljajo upravnik in člani; na predlog upravnika in v soglasju z razredom imenuje člane predsedstvo Akademije. Svet usmerja in organizira specialno raziskovalno delo v okviru nalog inštituta. ?. člen V inštitutu delajo poleg članov Akademije tudi znanstveni sodelavci, ki jih iz vrst priznanih medicinski 11 znanstvenikov na predlog upravnika in v soglasju z razredom imenuje predsedstvo Akademije. 8, člen Službena razmerja ter iz njih izvirajoče pravice in dolžnosti vsega osebja inšiituta se urejajo po Zakonu ter v skladu s statutom Slovenske akademije znanosti in umetnosti. 9, člen V Inštitut za medicinske vede se sprejemajo dokto-randi v skladu z obstoječim pravilnikom Slovenske akademije znanosti in umetnosti. 10, člen Inštitut za medicinske vede ima v proračunu Akademije svojo kreditno postavko. Upravnik predlaga preko razreda proračun inštituta Lu podaja letni obračun predsedstvu Akademije. •I Leioph — 49 — Pravilnik o notranji organizaciji Inštituta za medicinske vede izdela upravnik; potrjuje ga v soglasju z razredom predsedstvo Akademij©. 12. člen Pravilnik Instituta za medicinske vede se lahko na predlog večine njegovih članov in s pristankom razreda ter predsedstva Akademije spremeni. J 5. člen Ta pravilnik stopi v veljavo, ko ga sprejme razred in odobri skupščina Akademije. I a prpvilnik je bil potrjen na skupščini Akademije 7, februarja 1952. PRAVILNIK Kemičnega inštituta Slovenske akademije znanosti in umetnosti 1, člen V okviru razreda za matematične, fizikalne in tehnične vede je kemični inštitut, ki se imenuje > Kemični inštitut Slovenske akademije znanosti in umetnosti«. 2. člen Mameu te ustanove je omogočiti priznanim znanstvenikom eksperimentalno delo na znanstvenih in znanstven o-1 oli nični h problemih in dati priložnost mladim diplomiranim kemikom, da se seznanijo z metodiko kemično- znanstvenega dela in izvršujejo preiskave, ki jim morejo služiti kot doktorske disertacije ali kot habilitacijska dela. Inštitut je upravno podrejen predsedstvu Akademije po razredu za matematične, fizikalne in tehnične vede, 4. člen Inštitut upravlja in vodi upravnik inštituta: upravnika voli iz članov Akademije ali tudi iz vrst priznanih znanstvenih delavcev na predlog razreda za matematične, fizikalne in tehnične vede skupščina Akademije, Upravnik prejema za svojo funkcijo letno nagrado, ki jo določi predsedstvo Akademije. 5. člen Pri Kemičnem inštitutu je znanstveni svet, ki ga sestavljajo upravnik in s sklepom skupščine določeni člani znanstvenega sveta. Znanstveni svet obravnava, usmerja in določa specialno znanstveno delo zavoda (čl. 44. statuta akademije) v smislu nalog, naštetih v Čl. 2. 6. člen V inštitutu delajo znanstveni delavci in sodelavci; znanstveni delavci morejo kiti stalni aii pogodbeni; stalni imajo poklic in plačo asistentov, višjih asistentov, reduktorjev, direktorjev in stalnih višjih znanstvenih sodelavcev in svetnikov. Znanstvene delavce predlaga za nastavitev v soglasju z upravnikom inštituta in razredom za matematične, fizikalne in tehnične vede predsedstvo Akademije predstedstvu vlade LR.S (čl. 12,4 Zakona akademije). Predsedstvo Akademije imenuje in razrešuje na predlog upravnika inštituta in po sklepu razreda uslužbence inštituta in odloča o njih napredovanju. Za uslužbence prve vrste je 'potrebno soglasje predsedstva vlade Ljudske republike Slovenije. 7. člen V inštitut se sprejemajo znanstveni aspiranti, kandidati in doktorandi (čl. 2 točka c zakona in čl. 27 statuta Akademije), f — 5.1 — 8. cien Inštitut prireja posebne znanstvene sestanke in predavanja ter izdaja skupaj s Fizikalnim inštiiutom svoj strokovni časopis. 9. člen Inštitut ima svoj predračun dohodkov in izdatkov v okviru predračuna Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Upravnik inštituta je odredbodajaiec za izvajanje predračuna inštituta. Finančno poslovanje inštituta se opravlja po odobrenem predračunu dohodkov in izdatkov po obstoječih predpisih. Institut more preko predsedstva Akademije prejemati od nosno imeti posebne subvencije, dotacije, nagrade in darila, ki se uporabijo za potrebe inštituta. 10. člen Pravilnik o notranji organizaciji Kemičnega inštituta izdela upravnik v soglasju z razredom za matematične, fizikalne iu tehnične vede, potrdi ga pa predsedstvo Akademije. 1L člen Vse publikacije, ki so izvršene v okviru tega inštituta, nosijo značko, da so izvršene v Komičnem inštitutu Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ta pravilnik je bil v prvotni obliki potrjen na skupščini Akademije dne 6, novembra l!)48, tukaj pa je objavljen s spremembami, ki jih je potrdila skupščina A kfldem i j e 7. feb r u ar j a 1952. — n — P R AVIL NIK Fizikalnega inštituta Slovenske akademije znanosti in umetnosti l1. Člen V okviru razreda za matematične, fizikalno in tehnične vede Slovenske akademije znanosti in umetnosti je fizikalni inštitut, ki se imenuje »Fizikalni inštitut Slovenske akademije znanosti in umetnosti«. 2. člen IN amen te ustanove je omogočiti priznanim znanstveni k eni eksperimentalno delo na znanstvenih in znanstveno tehniških problemih fizike in na problemih praktične uporabe fizikalnih izsledkov v gospodarstvu, tehniki in medicini. Dalje naj dobe mladi diplomirani fiziki v institutu možnost seznaniti se z metodiko fizikalno-znanstvenega dela in izvrševati dela, ki jim morejo služiti kot doktorske disertacije ali kot habilitacijska dela. 3. člen Inštitut upravlja in vodi upravnik inštituta; upravnika. voli iz članov Akademije ali tudi iz vrst priznanih znanstvenih delavcev na predlog razreda za matematične, fizikalne in tehnične vede skupščina Akademije. Upravnik prejema za svojo funkcijo letno nagrado, ki jo določi predsedstvo Akademije. 4. Člen V inštitutu delajo znanstveni delavci in sodelavci: znanstveni delavci morejo biti stalni ali pogodbeni; stalni imajo poklic im plačo asistentov, višjih asistentov, re-daktorjev, direktorjev in stalnih in višjih znanstvenih sodelavcev in svetnikov. Znanstvene delavce predlaga za nastavitev v soglasju z upravnikom inštituta in raz- redom za matematične, fizikalne in tehnične vede predsedstvo Akademije predsedstvu vlade LRS (čl. 12,4 Zakona akademije). Pogodbeni znanstveni in strokovni sodelavci prejemajo nagrado, ki jo določi po npravnikovem predlogu predsedstvo Akademije (čl. 28. statuta akademije). Predsedstvo Akademije imenuje in razrešuje na predlog upravnika inštituta in po sklepu razreda uslužbence inštituta in odloča o njih napredovanjih. Za usluž' benee prve vrste je potrebno soglasje predsednika vlade Ljudske republike Slovenije. 5. Člen V inštitut se sprejemajo znanstveni aspironti, kan-didaii in doktorandi (čl. 2 točka c zakona in čl. 27 statuta Akademije). 6. cíen Institut prireja posebne znanstvene sestanke in predavanja ter izdaja skupaj s Kemičnim inštitutom svoj strokovni časopis. 7. člen Inštitut ima svoj predračun dohodkov in izdatkov v okviru predračuna Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Upravnik inštituta je odredbodajalec za izvajanje predračuna inštituta. Finančno poslovanje inštituta se opravlja po odobrenem predračunu dohodkov in izdatkov po obstoječih predpisih- Iaštitut moTe preko predsedstva Akademije prejemati ocLnosno imeti tudi posebne subvencije, dotacije, nagrade in darila, ki se uporabijo za potrebe inštituta. 8. člen Pravilnik o notranji organizaciji Fizikalnega instituía izdela upravnik v soglasju z razredom za matematične, fizikalne iu tehnične vede, potrdi ga pa predsedstvo Akademije. Vse publikacije, ki so izvršene v okviru instituta, nosijo označbo, da so izvršene v Fizikalnem, inštitutu Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ta pravilnik je bil v prvotni obliki potrjen na skupščini Akademije dne 6. novembra J 948, tukaj pa je objavi j en s spremembami, ki jih je potrdila skupščina Akademije februarja 1952, II ORGANIZACIJA UPRAVA AKADEMIJE France Kidrič, do dneva! smrti 11. aprila 1950. Fran Ramovš, od izvolitve dne 19. maja 1950. Božidar Lavrič, od izvolitve dne 21. marca 1950. Fran Ramovš, do izvo!itve za predsednika Akademije 19. maja 1950. Milko Kos, od izvolitve 19. maja 1950. 1. v razredu za zgodovinske in družbene vede France Štele 2. v razredu za filološke in literarne vede Ivan Grafenauer 3. v razredu za matematične, fizikalne in tehnične vede Milan Vidmar 4. v razredu za prirodoslovne in medicinske vede Joran H a d ž i 5. v razredu.za umetnost Anton L a-j o v i c. Nadzorni odbor: Člani: Janko Polec, R a j k o Nahtigal, Josip P1 e m e 1 j ; namestnik: Anton M e 1 i k. Delegati v Akademijskem svetu F L R J Do 5. oktobra 1951 redni: AntonPeteriin, France Štele, Milan Vidmar; namestnika: Jovan Haklži, Ji i jI k o Kos, Od 5. oktobra 1951 po sklepu skupščine: redni Milko Kos, France Štele, Milan Vidmar; nam.es l aika: Anton M e 1 i k , Anton P e t e r l i n. Predsednik: Podpredsednik: Glavni tajnik: Razredni tajniki: SISTEMIZIRANO ZNANSTVENO IN UPRAVNO OSEBJE (po strm ju 31. decembra 1951) Uslužbenci : L ADMINISTRATIVNA PISARNA Upravnik administrativne pisarne — višji upravni referent: dr. Leto Baebleir Administrator: Nada Jerase Administrativni mampulant: Antonija Mihelčič Komercialist: Ivan Stergar Vodja računovodstva — knjigovodja: Franjo Mihelčič Knjigovodja: Olga Malee Finančni mampulant: Peter Horvat Pomožni uslužbenci L razreda: Štefan Bernard. Frančiška Gobec, Franc Žiirga II. ZNANSTVENA PISARNA Upravnik znanstvene pisarne — višji znanstveni sodelavec: dr. Matej Šmalc Bibliotekar: Primož Ramovš Upravnik tiskarne — višji obratni tehnik: Silvester Skerl Višji administrativni ¡man i pulim t: Vida Baebler III. KEMIČNI INŠTITUT Upravnik inštituta — višji znanstveni svetnik: dr. Maks Samec Višji znanstveni sodelavec: dr. Marta Blinc Viišja asiatamta: Dušan Iladži, ing. Štefa« Skleda.r LalMiranti (prosvetnoznanstvene stroke): GtzeJa Bernjak, Alojzija čandek, Frančiška Kahne Višji industrijski tehnik: Gcrhilda Vident^liag Višji industrijski obratr/vod j-a: Fran Šuster Industrijski laboranti': Katarina Avbolj, Tororija Bern jtiik, Jožefa Drumoij Nižji komercialist: Frančiška Formi Adjnjimi« i,raiiirvn.t)i mamipuiaiai: Frančiška Mer h ar IV. FIZIKALNI INSTITUT Višji asistmt: ing. Gorazd Moharčšč Asistenti kiKiimia: ing, Edvard Cilmsek, Bibajana Do bovišetk, Darko Jamaik, ing. Janez Perman Nižji industrijski tehniki: Viktor Avbelj, Boris Burja, Franc Cel ar, Marija Oblak, Božena Peruzzi, Anto-inija Sirik, Viktor Tratnik, Marijan Železnik Laborant (prosvetne?-znanstveno .ftroke): Leon Gradi šar Nižji komercialisti: Marija BiBer Honorarni uslužbenec na sistemi/J ranem mestu: Marija Lupajno Y. INŠTITUT ZA ELEKTRI3KO GOSPODARSKO Zn;m s t veni svetnik: I ng. O žl> 41 G ros Višji znanstveni sodelavci: ing. Edvard Hofler, inženir Janku« Rudolf; ing". S ročko Sajovie Znanstveni sodelavci: ing. Marjan Plaper, ing. Branko Vajdiu ing. Martin Veperjevič, ing. Milan Vidmar mlajši Asistenti inštiitula: ing. Bogdan Rem.se, ing. J oš ko Rosina Knjižničar: Vinko Halbjan Višji industrijski tehnik: Ivan Eiveg Višji cubraini tehnik: Ferdinand Živec Blagajnik: Stanko Sušnik Industrijski risar: Marjan Kocjan Višji upravni refunsnt: jože Arh. Adm iniis trati v na manipulainta: Stanka Hali j a n, Darja Hubad StemodaikiLlografa II. red'a: Antonija Kosmač, Anica Rehberger Knjigovodja: Adoif Pavčnik Poanožni uslužbenec I, roda: Rado Majer Honorarni znanstveni sodelavec na sistemmranern inestu: ing. Slame Vidmar Honorarni uslužbenci na sie teiniaironih mestih: Ju-bjama Čeoeur, Rudolf Mlakar, M dan PcJicoo, Janko Ravnik, Josip SteAndl, Franc Šal ah ar, Ivamka: TöpÜfcar Pomožno tehnično osebje: Šofer: Viktor Avsee Snažilka: Marija Žlcnder VL ZAVOD ZA RAZISKOVANJE KRASA Znanstveni sodelavec: dr. Romi an Saivnik "VIL INSTITUT ZA GEOGRAFIJO Asistent instituta: Ivan Gams Asistent inštituta — kartograf: Dragica Kregel j VIII. INŠTITUT ZA GEOLOGIJO Asistent inštituta: Cveto Germovšek IX. INSTITUT ZA BIOLOGIJO Asistent instituta: Janez Matjašič X. INSTITUT ZA ZGODOVINO 1. Sekcija za zgodovino umetnosti: Asistent inštituta: dr. Emilij an Ceve 2. Sekcija za arheologijo; Laborant: ing. Demetrij Brodar Preparator: Vladimir Aleš Honorarni asistent na sistem i zi ranem mestu: Stanislav Jes«e XI. INSTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK Višja ZDonatrvui sodelavca: tir. Rudolf Kolarič, Jakob Šolar Višja aisistenta: dr. Valentin Logar, dr. MU ena Uršič Asiistesnt inštituta: Joža Pograje Honorarni znanstveni sodelavec na s is te mizi ranem mostu: dr, Vas« Snyer SIL TERMINOLOŠKA KOMISIJA Asistent inštirfula; dr, Vladimir Kukman Pomožno tehnično osebje: Šofer: Ivan Trtek * K ur j aje : J ivžc Kozle v č ar Steklopihač: Vladimir Jevšnik Snažilke: Lucija BiLban, Prančišika Giacomini, Marija Kii(ar, MtLrija Kozlevear, Alojzija Otorepec, Ljudmila Rijparvec, Pavla Tomec UPRAVA INŠTITUTOV IN KOMISIJ Po Stanju dtle 51-deccmlira 1951 1. KEMIČNI INSTITUT Upravnik; akad. višji znanstveni svetnik dr. Maks Samec. Znanstveni svet: a kad. dr. Anton Peterlin, akad. doktor J osi p P 1 e m e 1 j, akad. dr. Mdan Vidmar. Višji znanstveni sodelaivec in namestnik upravnika: doktor Ma^ta B lil it C. Znanstveni a sodelavca (dodeljena od Savezne uprave za umapredijenje proizvodnje — SUZUP).; ing, K. And reč, ■ing. B. T, a. v r e n č i č. Honorarni znanstveni sodelavec: prof, dr. Stanislav Jen- v * v C I C. Višja asistenta: Dušam H n d ž i, ing. Štefan S k 1 ed a r. Asistenti (dodeljeni od SUZUP-a); ing. Mirko Če K ing. Jelka K o m a r a mr. Mari ja Kroje, mr. Helena S oi i č. 2. FIZIKALNI INSTITUT Upravnik: akad. dr. Anton P e t e r I i n. Znanstveni svet : akaicL dr. Josip P 1 e m e ! j, akad. dr. Maks Samec, akad, dr. Mdan Vidmar. a) Fizikalni oddelek Vod ja : akad. dr. Anton P e t e r 1 i n. Honorarna znanstvena sodelavca: doc. Anion M o ) j k , dr. ing. Ljuibo K n o p. Asistenti : ing-. Ed'vaird C i 1 e n š e k , M. Čopič (dodeljen od Savezne uprave za unapredjenje proizvodnje — SUZUP), Bibi jana Dobavi še k, Darko J a m n i k. b) Oddelek za jedrsko tehniko in optiko Vodja: humoirarni mans t veni sodelavec dr, F, I- H avli ce k (dodeljen od SUZUP-a). Honorarni sodelavec: W. Hanemann (dodeljen 7'a 1938: načelnik filozofsko-filcdoško-liiistoriČnega razreda od 31. januarja (940 do 28. junija 1941: od 19. maja 1950 glavni tajnik Akademije; upravnik Inštituta za zgtmkmno liri Akademiji. Dopisni član J ugoslavenske akademije znanosti i mnjcimasti v Za^rreibO: Poljske akademije znanosti v Krakovu in Kralovske eetskč společnositi nauk v Pragi. — Glej Letopis I, 53—62. Janko Polec, rojen 19. avgusta 1880; d!r. iur., redni profesor za narodno in primerjalno pravno zgodovino na univerzi v Ljubljani, redni član 7. oktobra 1938; načelnik pravnega razreda od 23. febr. (942 do 30. septembru i949; predsednik Tereni nološike komiisije pri Akademiji. — Glej Letopis T, 97—1 01. France Stole, rojen 21. februarja 1886, dr. phil., redini profesor za umetnostno zgodovino na univerzi v Ljulv-Ijajni; redni idan 16. maja 1940; načelnik filozofsko-fiilolosko-historičnegai razreda od t. julija 1942 -do 2, oktobra 1945; tajnik razreda za zgodovinske in družbene vede od 24. julija 1948 daljo; častni član Muzejskih društev v Mariboru, Ptuju in Celju; član. Mednarodnega odbora za umetnostno z^odimno, član dopisnik Mednarodnega kuamteita za spo v Ljubljani; rodni član 6. decembra 1949. — Glej Letopis 111, 216—220, SPREMEMBE v člamsitvu .Akademije Dne 11. aprila 1950 jo umrl predsednik Akademije in njen redili član v razredu za fUološke in literarne vede, višji znanstveni svetnik in, redni profesor na univerzi v Ljubljani, dr. France Kidrič. — Glej Letopis, I, vložek 51—62; II, 34—44; lil, 257—266 in življenjepis v tej knjigi Letopisa. Dne 25. januarja 1951 je umrl dopisni član razreda za prirodoslovne in medicinske vede, prazLdent Akademije nauk SSSR v Moskvi, Sergej Ivantmič V a v i 1 o v. Dne 3. februar ja (95f je umrl dopisni član v razredu za filološke in bterarne vedo, upravnik Narodne in univerzitetne biblioteko v Ljubljani { v pokoju), dr. Janko Š ! eb i n-gor. — Glej Letopis II, 54—58 in življenjepis v tej knjigi Letopisa, Dne i i, februarja 1952 je umrl dopisni član razreda za filološke in literarne vede, redni profesor za slovansko filo logi jo na Kairlovi tiri. i verzi v Pragi (v pokoju), dr. Matija Murko. — Glej Letopis I, 172—174. Življenjepis ho objavljen v prihodnji knjigi Letopisa. IV umrli člani S Letojils UMRLI ČLANI RadoKusej, roj. 21. julija 1875, umrl 10. maja 1941; tir. iur., mini profesor za, cerkveno pravo na univerzi v Ljubljani, rodni član pralnega, razreda 7. oktobra 1938. — Glej Letopis 1, 185—190. Metod Dolenc, rojen 19.decembra 1875, umiri dne 10. oktobra 1941; dr. iur., redni profesor kazenskega prava na univerzi v Ljubljani; Tedni član pravnega razreda 7. oktobra 1938, načelnik tega razreda od 28. januarja 1939 do smrti 10, oktobra 1941; dopisni član Jugosl a venske akademije znanosti i umjetnosti, častni doktor univerze v Bratislavi. — Glej Letopis I, 193—197. Gregor Krek. rojem 27, junija 1874, umrl 1. septembra 1942; dr. tur., red1 ni profesor rimskega in državljanskega prava na univerzi v Ljubljani, mini član pravnega razreda 7. oktobra 1918; prvi generalni sekretar Akademije od 28, januarja 1939 do 11. juli ja 1942; dopisali Čkm Jogoslavemske akademije znanosti i umjetnosti. — GL Letopis I, 201 —238. Alfonz Pavlin, rojen 14. septembra 1853^ umrl 1. decembra 1942; gimnazijski profesor v pokoju, strokovnjak za floristiko, fitogeografijo in botanično sisitematiko; dopisni član matematično-prirodcslovuega razreda 16. maju 1940. — Glej Letopis, 241—257. Ferdinand Seidl, rojen 10.marca 1856; umrl dne 1. decembra 1942; realeni profesor v pokoju, strokovnjak za meteorologijo, klimatulogijo, seizmologi jo in geologijo; dopisni član inatematičiio-prirodnslovnega razreda 16. maja 1940: dopisni član j ugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu. — Glej Letopis f, 261—290- Rikard Jakopič, rojen 12, aprila 1869, umrl dne 21. aprila 1943; akademski slikar; redili član umetniškega razreda 7. oktobra 1938. — GJ. Letopis I, 41—43; II, 75—89. Anton Breznik, rojen 26. junija 1881, umrl dno 26. m a ren 1 '>44; dr, piiib, gimnazijski ravnatelj, jezikoslovec; dopisni član filozofsko-1 jiolaško-bi&toričnega razreda od 16. imija 1940. — Glej Letopis 1,157—16Q; l£ 61—74. Matija Ja ma, rojen 4. januarja 1872, umrl 4. aprila 1947; akademski slikar, redni član umetniškega razreda 7. oktobra 1938, — Glej Letopis I, 47—49; IIf 90—105. Ivan Regen, rojen 9. decembra 1868, umiri 27. julija 194?: dr, phil., gimnazijski profesor v pokoju: strokovnjak za živalskm fiziologijo in občo biologijo: dopisni član m utematitne^prirodos lovnega razreda 16. maja 1940. — Glej Letopis I, 175—176: II, 104—105, M ilan Šker 1 j, rojen 4. septembra 1875, umiri 8. decembra 1947; dr. iur., redni profesor za trgovinsko, menično in čekovno pravo na univerzi v Ljubljani; redni član pravnega raireda 16. maja 1940. — Glej Letopis I, 127—130: II, 106—125. Oton Župančič, rojen 23. januarja 1878. umrl dne 11., junija 1949: književnik; redni član 7, oktobra 1938; častni doktor univerzo v Ljubljani, odlikovan s častnim naslovom »ljudski umetnik^; od Prezidija Ljudske skupščine T,RS, pravi člarn Srpsko akademije nauka v Beogradu. dopisni član jugoslavensike akademi je znanositi i um jot. nos t i in ScbotoJ of Slavim i c and Last Europcun Studiem v Londonu. Glej Letopis I, 151—153; 111, 225—256. France Kidrič, rrnjen 23. marca 1880, umrl dne 11. aprila 1950: dr. pliiil., redni profesor za sita,rej se slovanske in slovensko literaturo na univerzi v Ljubljani, višji znanstveni svetnik Akademije; redni član 7. oktobra 1958, orl 28. junija 1941 do i. julija 1942 načelnik filozofsko-filološko-hisioričnega razreda, od 2. oktoibra 1945 do smrti predsednik Akademije; pravi član Srpske akademije nauka, dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i umjet-nr.sti, Bolgarske aka< Jemlje v Sofij i. KraJoviske češke spol očrniti nauk v Prčigi, častni član Slavističnega dnišitva v Ljubljani. — Glej Letopis 1, vložek 51 -62; TI, 34—44; III, 257 do 266 in življenjepis v tej knjigi Letopisa. Sergej Ivanovič V a vilov, rojen leta 1891, umrl januarja 195 (j prezident Akademije nauk SSSR v Moskvi; dopisni nlan razi^eda za matematične, pTirodoslovne, medicinske in tehnične vede 7. novembra 1947; član /¿nan-stvenili -akademij v Beogradu, Zagrebu in Sofiji ier Indijske akademije zuaino&ti. Janko Šlebinger, rojen 19. oktobra 1876, umrl februarja 1951; dr. phil., upravnik Narodne in univerzi -teine biblioteke v Ljubi j a,ni (v pokoju), slovenski bibliogruf; dopisni, član razreda za zgodovinske in zemljepisno vede» filozofijo in fihvdogijo 21. decembra 1946. — Glej Letopis 11, 54—58 in življenjepis v tej knjigi Letopisa. Matija M u r k«c, rojen 12. februarja 1861, umiri dne 11. februarja 1952; dr. phil., rodni profesor za slovansko filo-logijo na Karlovi univerzi t Pragi (v pokoju); dopisni član filozofsko-filološko-historičnega razreda 16. maja 1940; častni doktor univerze v Ljubljani in Karlovo univerze v Pragi; dopisni elan j ugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti, Srpske akademije nauka, Češke akademije znanosti in umetnosti v Pragi, Akademije znanosti v K m kovu, Akademije nauk SSSR v Moskvi. School of Slavoinic and East European Studies v Londonu. — Glej Letopis I, 172 do 174. DR. FRANCE KIDRIČ Anion O c v i r t Pred dvema letoma — ti, aprila 1950 — je po kratki, mučni bolezni nepričakovano nmrl predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, profesor France Kidrič. S pokojnikom je izgubila slovenska literarna zgodovina svojo osrednjo osebnost, a naša najvišja znanstvena zavoda — univerza in Akademija — enega svojih na j odličnejši h predstavnikov. Z obsežnim, dragocenim delom, ki ga je zapustil, je obogatil našo slovstveno vedo z vrsto tehtnih, trajno pomembnih ugotovitev in osvetljav, hkrati pa je utrdil razvojno pot naše kulturne tvornosti od njenih prvih pojavov do Prešernove umetniške besede. S prirojenim smislom za tenko presojanje dokumentarič-nega gradiva in z izrazito nadarjenostjo za analitično razbiranje dejstev je v petinštiridesetih letih neutrudnega raziskovanja starejših obdobij naše preteklosti v več ko tri sto osemdesetih člankih, razpravah, ocenah in poročilih pretehtal ogromno tiskanih in pisanih virov, pričevanj in podatkov ter se nato v s Zgodovin i slovenskega slovstva^' povzpel do znanstveno vsestransko podprtih razgledov po snovanju in rasti našega književnega prizadevanja od začetkov do Vodnikove smrti leta i 8! 9. Posebno dopolnilo k temu njegovemu temeljnemu besedilu pa pomeni prvi del monografije o Francetu Prešernu, ki jo je izdal tik pred drugo svetovno vojno, a mu poslej ni bilo več dano, da bi jo dogradil in dokončno izdelal. Profesor Kidrič — rojen 2?, marca 1880 v Radamki vasi pri Rogaški Slatini — spada h generaciji, ki se je začela uveljavljati v našem javnem življenju v prvem desetletju dvajsetega stoletja. To je bil čas plodovi tega razmaha mladih sil na vseh področjih nase kulturne dejavnosti. Takrat je objavljal Ivan Prijatelj svoje prve estetskokritične eseju in portrete ter razmišlja i t> moderni slovenski literarni zgodovini, zasnovani po novih, po-membnejiilj vidikih znanstvenega pozitivizma. !n tudi France Kidrič, čigar pogled je bil že ves čas njegovih univerzitetnih študij na Dunaju uprt v starejša obdobja naše književne preteklosti, je kaj kmalu spotznal, da se mora lotiti stvari pri temeljih, če naj dožene resnično podobo našega razvoja. To je bil velik načrt, kakor ga je zasnoval okoli leta 1908, vreden, da mu posveti vse svoje življenje. Odločitev pač. ni bila težka, saj se je v njegovi zavesti dodobra zakoreninila ljubezen do slovenske misli in besede ie v gimnaziji v Mariboru. V tej naši obrobni narodni postojanki, ob kaiero so zutntui butali srditi valovi avstrijskih ponemČcvalnih strasti in raz na rod ovalnih naklepov, je pognalo v njem navdušenje za vse, kar je napisal slovenski človek, še s tem večjim zaletom, kakor pa bi morda kjer koli drugje. l'rvi je vzbudil v ¡mladem Kidriču zanimanje ?,a slovensko in slovansko knjigo v nižji šoli prof. Jerovštfk, docela pa ga je v naslednjih letih priklenil na literaturo prof. dr. f ran Vidic. Tako se je že v tem času odločil, da se na univerzi posveti študiju slavistike. Po maturi leta PM>2 je prišel na Dunaj s trdnim namenom, da se vpise na filozofsko fakulteto. To pa mu spočetka ni uspeh», kajti predsednik senata dr. Ploj, pri katerem se je oglasil po nasvete glede sredstev, ga je pregovoril, da se je odločil jus, ker je pač kazalo, da bo tam laže kaj storil zanj. Tako je prvi semester res preživel na pravni fakulteti, nato pa se je vrnil, kakor sam iz javil ja. k osvoji si ari ljubezni«. Pot. ki jo je Kidrič prehodil v svojih visokošolskih letih na Dunaju, ga je postopoma vodila od splošne slavistike v neposredno območje slovenistike. Profesorju Va-troslavu Jagiču je bilo predvsem do tega. da vzgoji svoje slušatelje v dobre poznavalce celotne slovanske iilologije. Pod njegovim vodstvom se je Kidrič takrat ukvarja! zlasti z glaigolizmom. Tako je nastala leta 1906 njegova disertacija s Revision der glagolitischen Kirchenbücher nach dem Tridentiner Konzil« in z njo je promoviral za doktorja filozofije. V tem le t ti se je prvič pojavil tudi v Časopisu * Archiv für si a vi sehe Philologie« z oceno Ske-tove Slovenske slovstvene čitanke za 7. in 8. razred srednjih šol ter s poročilom o razpravah o slovanski liturgiji na Poljskem, To pa je bil šele začetek, prvi korak na področje literarne znanosti. Kakor je bil Kidrič nemalo navezan na svojega akademskega učitelja, Vat rosi ava Jagica, je vendar že kaj kmalu uvidel, da si samo s filotoško metodo ni mogoče razjasniti živih historičnih procesov, kaj šele sil, ki so iz stoletja v stoletje sprožale našo tvorno zavest in. jo uravnavale. To spoznanje je rastlo v ti jem hkrati s prepričanjem, da ni dovolj, da si moderni raziskovalec slovenske književnosti razširi in izbi str i teoretične poglede na svoj predmet, pač pa da je zanj nujno in neogibno, da odkrije samosvoje, našemu kulturnemu razvoju prikladne znanstvene vidike, če naj pride stvari do dna. Že na univerzi je razmišljal o periodizaci jskih načelih, ki bi se jih dalo s pridom uporabiti v našem literarnem območju, razglabljal o idejnih značilnostih in svojevrstnih potezah naše reformacije, proti reformacije in preroda ter se bolj in bolj vživljal v gradivo in probleme, ki so kar vpili po obravnavi. Iz spisov Taina, Pypina iit Schererja je spoznaval metodo in težnje pozifi vi stične slovstvene zgodovine in iz njih črpal pobude za svoje znanstveno prizadevanje. Povsem pa je dozorel njegov historični nazor v letih 1906 in i007, ko je bil bibliotekar v dunajskem seminarju za slovansko filologijo in Jagicev domači knjižničar. Takrat je že trdno upal, da se mu ne bo treba posvetiti gimnazijski službi, zato se tudi ni pripravljal za profesorski izpit. In to upanje se mu je uresničilo v začetku leta 1908, ko je postal uradnik v dunajski dvorni biblioteki. V tem novem, za znanstveno delo na moč izpodbudnem okolju, se je sedaj lotil svojih načrtov. V soglasju z Ivanom Prijateljem, ki je bil tu že od leta 1905, je usmeril odslej dalje vse svoje sile s presenetljivo vnemo in doslednostjo v podrobno obravnavanje naše starejše književnosti. To pa je pomenilo: začeti od kraja, pregledati vse, tur se je o teb dobah pri nas napisalo, preveriti in pretehtati podatke, kar se jih je nabralo skozi desetletja in desetletja, zavreči napačne trditve in brezglave hipoteze, nato pa seči po novih, še neupoštevani i i virih in dokumentih ter na teh temeljih graditi dalje. Graditi dalje, pa se je reklo, približati se polagoma — po dolgih letih sistematičnega zbiranja gradiva in analitičnih raziskav — dokončnemu sintetičnemu orisu našega tisočletnega kulturnega razvoja. To je bila velika zamisel, vredna celega moža! Kidričevi spisi iz tega časa, od leta i008, ko je vstopil v dvorno biblioteko, pa tja do prve svetovne vojne, kaj očitno izpričujejo, kako jasno se je njihov avtor zavedal svoje poti in s kako neuklonljivo voljo se je namenil k svojemu cilju. In že tedaj se v njegovem delu pojavita dve. značilni potezi njegove narave; smisel za dokument in dokaz ter kritičen odnos do snovi. Obe zasledimo že v njegovi prvi obširnejši študiji, v biografiji Primoža Trubarja, posvečeni št i ris tole t niči reEormatorjevega rojstva (Domovina 1008), a zatem v oceni Trubarjevega zbornika (^Epilog k Trubarjevemu zborniku«, NZ 1900). Zalet, s katerim je v njej obračunal z napačnimi razlagami Trubarjeve miselnosti in dela, je oznanjal moža, ki sklepa stvarno in dosledno, znanstvenika, čigar sodba je vselej podprta z gradivom m dejstvi. Isto velja tudi za ogorčene »Pomote in potvare za razne potrebe« (NZ 1909 in 1910), vrsto sestavkov, s katerimi je razbil umišljeno slovenstvo adniontskega ocenaša, admontske »vindiškoi abecede in maše v »vindiškem« jeziku. S posebno prizadevnost jo pa se je začel Kidrič v tem času ukvarjati zlasti z nekaterimi osebnostmi in problemi Prešernove dobe. V tej zvezi moramo najprej omeniti njegove biografsko važne ?Paberke o Vrazu« (ČZN 1910), zatem »Bibliografijo Vrazovih spisov in korespondence« (ČZN .1.910) in še objavo Vrazovih pisem Prešernu (ZMS 1911). Le-sem spacla tudi obsežna, na novem gradivu izdelana razprava »Paberki o Korytku in. doibi njegovega delovanja v Ljubljani« (LZ 1910). Med rastnimi drobnimi prispevki iz teh let pa je za Kidriča nedvomno moeno značilna obravnava Prešernovega soneta >Pov'do1et starih čudna izroči las (LZ 1911), saj je v njej prvič spregovoril o Žigonovi matematični arhitektoniki in jo odklonil. Zanimive so razen tega tudi njegove pripombe h Grafen-auerjevi objavi t okop is ov i-z. Kastelčeve zapuščine (s Iz prvih časov slovenske umetne pesmi i, Veda 1911) in razjasnitev Vrazovega problema {^Recimo dve, tri o slovenskem preporodu«, Veda 1912). Posebne dokument a rič ne vrednosti pa sta Se danes razpravi o prostozidarskih ložah pri nas in na Hrvatskem, sestavl jeni na podlagi važnega arhiva I neg a gradiva (>Francosko-ili rska loža prijateljev kralja rimskega in Napoleona v Ljubljani«, Slovan 1914; »Framasonske lože hrvaških zemelj Napoleonove Tli r i je v poročilih dunajskega policijskega arhiva«, Rad 1915). Smer, ki jo je Kidrič ubral s svojimi znanstvenimi prizadevanji, je bila plodna in uspehi očitni. Toda njemu se je hoteio širših otbzorij in še prav posebno ga je mikalo, da bi sei raz gledal po slovanskem svetu, Zato je zaprosil konec leta 1913 za avstrijsko Študijsko štipendijo za specializacijo v Rusiji. Na priporočilo dunajske filozofske fakultete in njenega referenta prof. Jagiča jo je tudi prejel in se naslednje leto odpravil v Moskvo. Kakor sam izjavlja v >Ljubljanskem Zvonu s 1940 (s Razgovor s profesorjem Kidlicem«), je odšel v Rusijo z velikimi upi in z močno željo, da bi se znanstveno izpopolnil. Usoda mu sicer ni bila naklonjena, saj mu je sarajevski atentat prekrižal mnogo načrtov in ga prisilil, da se je sredi dela vrnil na Dunaj, vendar je tam. spoznal marsikaj tehtnega v svoji stroki in tudi politične razmere v Rusiji so se mu na moč razjasnile. Po povratku v prestolnico avstro-ogrske monarhije se je povrnil k svojemu delu v dvorni biblioteki, hkrati pa je prevzel za Ivanom Prijateljem mesto lektprja za ruski jezik na zavodu za vzhodne jezike, kar ga je osvobodilo od vojaščine, V zgrozljivem vzdušju prve svetovne vojne ni bilo mogoče misliti na objavljanje razprav, saj je slovensko kulturno življenje močno up lah-nilo, zato pa se je Kidrič posvetil »bi ran ju gradiva za obsežnejša znanstvena dela. Plod tega tihega večletnega raziskovanja je bila najprej zajetna razprava iz naše reformacijske dobe »Ivam IJngnad v prognanstvu«, ki je izšla takoj po vojni v prvem i« drugem letniku novoustanovljenega »Časopisa za slovenski jezik, književnost in zgodovino« (1918—19, 1920). O njej lahko rečemo, da je prodorna v analizi, stvarna v pod al kili, bistra v tezah in zaključnih trditvah. Ne saino da je Kidrič prepričljivo ovrgel dolgo vrsto napačnih sodb svojih predhodnikov o Ungnadovem živl jen ju in osebnosti in jih nadomestil z novimi, zgovornejšimi dejstvi, važnejše je to, kako je osvetlil protestantsko versko fiziognemijo tega »oficielnega lulerancae in orisal celotno historično ozadje dogodkov v zvezi z njim in s težnjami naših reformatorjev. Zlasti poučno je peto poglavje v razpravi, saj prinaša bogate podatke o Ungna-dovih stikih s slovenskimi in hrvatskimi protestanti in navaja vse to, kar razjasnjuje zgodovino južnoslovan-skega tiska. Še večjega pomena pa je Kidričeva monografija »Die protestantisehe Kirehenordnung der Slovenen itn 16. Jahr-hundertii. Spis je izšel leta 1919 v knjižni obliki kot prvi zvezek Mttrkove slavist ične zbirke Slavita v Heidelbergu, "V njem je Kidrič raziskal s filoloških, literarnozgodo-vinskih in kulturnozgodovinskih vidikov zunanjo in no-ivanjo genezo Trubarjeve Cerkovne Orduinge, istega avtorja agendo v Katekizmu iz leta 1575 in anonimno, baje Dalmatinovo, agendo iz leta 1585. Po vzornem opisu vseh treh slovenskih besedil, točnem orisu njihovega nastanka se je zlasti uspešno lotil njihove vsebinske razlage, Z njo je dokončno izpričal, kaj je Trubar zajel od drugod, koliko je tega in kaj je k očitnim posnetkom in naslonitvam na tuje predloge prispeval iz svojega. Tega ni mnogo, vendar zasluži pozornost, Če naj pravilno razumemo kulturno podobo in versko miselnost našega osrednjega protestantskega pisca. Monografijo »Die protestantisehe Kirehenordnung der Slovenen« moramo spričo vestne filološke in historične razlage problema, stvarne in vseskozi podprte sodbe o ceni in pomenu Cerkovne Orduinge uvrstiti, med Kidričeva dotlej najbolj dovršena znanstvena deta. Z njo se je na dunajski univerzi leta 1919 tudi habi-litiral za slovansko filologijo s posebnim oziram na ruske in južnoslovanske literature, naslednjega leta v novembru pa je bil imenovan za rednega profesorja na ljubljanski univerzi, Kidričevi znanstveni načrti so zaživeli z vso pol noto, se razrastli in poglobili Šele po prihodu v Ljubljano lefa 1920. Netila pa jih ni odslej daljo le sproščajoča zavest, da se lahko ves in popolnoma posveti svojemu predmetu, marveč tudi oplajajoče spoznanje, da (soustvarja hkrati s svojimi stanovskimi tovariši mlado slovensko univerzo in polaga temelje velikim kulturnim ustanovam, ki so z n jo in ob njej nastajale. In kakor je bi! prav do zadnjega neugnano delaven, polnokrven raziskovalec, čigar misel je neprestano krožila okoli problemov lastne siToke, vendar se ni zaklepal med štiri stene svoje delovne sobe ne pred življenjem ne pred perečimi sodobnimi političnimi vpraŽanji. Od vsega začetka si je bil fudi na jasnem, da mora sodelovati pri vseh znanstvenih prizadevanjih, ki so pač kakor koli zvezana z njegovim poklicem. Tako je bit že od leta 1917 soustanovitelj in sourednik »Časopisa za slovenski jezik, književnost in zgodovino«, leta 1921 je postal recini član Znanstvenega društva za humanistične vede in ¡po!ni 1 s svojimi prispevki njegov periodični zbornik |Ralzprave«, leta 1922 je pozdravil z navdušenjem ustanovitev £ Slovenske ga biografskega leksikona« in napisal zanj v teku let nad sto šestdeset sestavkov, med njimi do-kajšnje število pravih pravcatih življenjepisnih študij, polnih novega gradiva. Delaven, kakor je bil, se tudi ni izmikal dolžnostim, ki mu jih je nalagal njegov pok lie. V studijskih leti Et 1923—23, 1936—37 in 1918—39 je hit dekan filozofske fakultete, leta 1923—-24 pa rektor univerze. Vseskozi se je hkrati s prof, Ramovšem in drugimi potegoval tudi za to, da hi dohili Slovenci svojo najvišjo znanstveno ustanovo, Akademijo, Ko so Tri je prispevki k zgodovini slovenskega pis-menstva v t6,stol,i ( Južnosl, filolog 1921) je zatem dokazal, da je izšla prva slovenska knjiga leta 1551 in da je Dalmatin priredil četrto izdajo protestantske pesmarice >T'a celi Catehismus«. V naslednji razpravi s O sumljivih naslovih knjig v zgodovini južnoslov. pismenstva reformacijske dobe« (Slavia 1922) je pretresel vrsto publikacij in zavrnil nemalo napačnih sodb o njih. S krajšim pri- spevkosm »Trubarji na votivni sliki v Derendmgecnu...... se je istega leta dotaknil v Zborniku za umetnostno zgodovino Trubarjevega družinskega življenja, predvsem vprašanja njegovih otrok. Svojevrstna po zamisli in metodi in na moč tehtna po izsledkih pa je njegova obsežna razprava ^Ogrodje za biografijo Primoža Trubarja« (RDHV 1923). v doslednem biografsko razvojnem časovnem zaporedju je v njej pregledal vse, kar spada v to območje, od rojstnega kraja iti roda mimo posameznih, obdobij v roformatorjevem življenju do poslednji!) njegovih let. Posebno dragocena so v razpravi poglavja, v katerih razbira nagibe in okoliščine, pod katerimi se je začela Trubarjeva protestantska miselnost oblikovati in razvijati, nato poglavja, v katerih skuša čimbolj točno opredelili Trubarjevo teološko izobrazbo, to se pravi, ugotoviti vire, iz katerih je utemeljitelj slovenske književnosti črpal svoje verske nazore. Šele na p odstavi teh dognanj ga je namreč mogoče idejno zajeti v celoti in razložiti. Vsak odstavek v tej študiji je vestno izdelan, vsi, še tako neznatni biografski d robci, so temeljito podprti z dokumenti, nanizane pa so tu tudi vse hipoteze, ki jih mora literarni zgodovinar še vedno upoštevati, ker pač nima zadovoljivih dokazov, da bi jih ali popolnoma zavrnil ali sprejel. S tem pa Kidrič Še nikakor ni zakl j učil z razpravljanjem o tej važni dobi v naši preteklosti. Tako je v naslednjih letih opremil s kritičnimi opombami »Doneske škofa i Irena za zgodovino reforma« rije na Slovenskemu (ČZN 1924), p re i s kal Kreljevo Otrozhio Rihlijo (ČjKZ 1924-). neznanega avtorja, baje Bohoriču, Otrozhio Tablo (p. 1.1924) in se mimo drugega zlasti ustavil pri razboru »Slovenskih knjig v protestantski šoli v Ljubljani 1363 do 1598^ (ČJKZ 1924). Zapovrstjo je razjasnil tu literarna pomagala za pouk materinščine, navedel tekste, ki so jih dijaki uporabljali, da so se seznanili z branjem in iz njih spoznavali tudi protestantska verska načela; razmišljal je nato še o tem. kako so učitelji poučevali nekatere posvetne predmete, kakšen je bil občeval ni jezik v šoli in kakšno cerkveno petje. Nekakšen zaključek navedenih podrobnih študij o dobi našega protestantizma pa pomeni Kidričevo delo »Bibliografski uvod v zgodovino reformacijske književnosti pri južnih Slovanih v 16. veku«, ki ga je izdalo leta 1927 Društvo slu sate Ijev filozofske fakultete v Ljubljani v obliki litografirane publikacije. Spis nikakor ni suh bibliografski seznani protestantskih knjig, kakor bi morda sodili po naslovu, marveč vsebuje i ud i važne literarnoidejne, jezikovne in kulturnozgodovi uske probleme tistega časa. s Zdelo se mi je potrebno,« piše Kidrič v uvodu, »da se preišče enkrat v celoti in sistematično, kako se je v teh ietih poleg versko-agitato-ričuega materiala zbiralo tudi historično gradivo, ki je že sodobnikom približevalo tudi življenje in hotenje teh pisateljev ali se nanašalo sploh na dobo in dogodke v njej,« \ knjigi je avtor kritično pre teh t al šesti ndevetdeset tiskov tega časa in jih opremil z vsem znanstvenim aparatom, ki se mu je zdel važen. Zlasti zanimivi pa so odstavki, v katerih govori o obzorju posameznih piscev, ugotavlja, kaj in kako so sodili o slovenskem narodu in jeziku in kakšna je bila njihova ideološka usmerjenost. Pri protestantskih knjigah, ki jih ne poznamo, a vemo o njih iz pričevanj sodobnikov, je nanizal vse podatke, ki dokazujejo njihovo eksistenco, hkrati pa je poskušal, kolikor je bilo mogoče, podati tudi njihovo vsebino. Ob tako podrobnem prodiranju v zadnje od tenke slovenskega protestantizma pa ni Kidrič pozabil tudi na našo p roti reformacijo. Že leta 1921 je objavil važen kronološki pregled slovenrtkih tiskov in rokopisov, kakor so nastali v razdobju od leta t6(X) do 1764, in pri tem osvetlit tudi vrsto sumljivih naslovov knjig iz tega časa (>Opombe k protireformaeijski dobi«, ČJKZ 111). Dve leti zatem je podal s Doneske za zgodovino slovenskega lekcionarja in slovenske pridige« (BV 1923) ter v naslednjem letu raziskal vpliv Šfapletonovoga dela sPromptuarium morale« na slovenski rokopisni evangelist ari j (»Stapleton med Slovenci«, ČJKZ 1924). Le-sem pa je treba prišteti tudi vse 7 Lelcjilj — 97 - to, kar je -v drobne j ših prispevkih poved a! o Breznikov i sPratikk, o Alasiju da Sommaripi, o Lavrenčičevem prizadevanju za slovensko cerkveno pesmarico in o dramatičnih predstavah v Ljubljani do leta 1790. S prav posebno ljubeznijo in navdušenjem pa se je poglobil v slovenski prerod in v Prešernovo dobo. Najprej si je hotel pač priti na jasno glede vprašanja, kdaj neiki se pojavijo v našem kulturnem življenju ideje, ki oznanjajo novo miselnost in ki bi jih lahko upravičeno imenovali budilke naše postopoma se prebujajoče narodne zavesti. Te je v obsežni razpravi »Razvojna linija slovenskega preporoda v prvih razdobjih e (RDIIV 1929} odkril in izpričal prav v programu Pohlinove slovnice in v nekaterih manifestacijah, ki se začno sicer medlo, a vendar dovolj zgovorno kazali v našem duševnem življenju okoli leta 1750. Splošnemu historičnemu orisu tega razdobja v zvezi z idej ¡vini, ki so vdirale k nora iz Češkega, pa je posvetil leta 19!>0 posebno knjigo z značilnim naslovom »Dobrovskv in slovenski preporod njegove dobe«. Delo je tako bogato, lahko bi rekli, celo natrpano z dejstvi in podatki, da skoraj ni problema, ki ne bi bil v njem vsaj omenjen, Če že ni obrazložen. V skladu s svojim prepričanjem, da je mogoče čas in njegove predstavnike dodobra spoznati le iz njihovih zasebnih dopisov, je izdal leta 1954 s Korespondenco Janeza N. Primca«, a v naslednjih letih dve knjigi i Zoisove korespondence« (1939 in 1941). V zvezi s prerodom je treba omeniti še razpravo o i Ustanovitvi slovenske stolice v Ljubljani« (T .Z 19 >4) in okoli devetdeset življenjepisov naših prerodi tel je v, objavljenih v »Slovenskem biografskem leksikonu«. In kaj naj šele rečemo o Prešernu in njegovi dobi? Od leta 1925, ko je začel pripravljati gradivo za kritično izdajo »Poezij«, pa vse do druge svetovne vojne in še preko nje do svojih zadnjih dni je objavil toliko razprav o našem osrednjem geniju, zbral toliko podatkov in razjasnil toliko problemov, da je krepko preusmeril razpravljanje o Prešernovi osebnosti in njegovi pesmi. In človek je skoraj v zadregi, ko prelistuje studijo za studijo, katero med njimi naj neki navede; ali naj omeni predvsem Kidričeve biografske obravnave s tega p50.) VII + 559str. + (TI) lista + rodovnik. 4fl. 586, Primož Trubar. (Priredil in uvod napisal M[irko| RupcL) V L j. Slov. knjižni zavod 1951.J 80 str, s Trubarjevo sliko, 8°. (Pogledi 20J DR. JANKO ŠLEBINGER Mirku Rupel Dno 5. februarja 1951 jo za zmeraj zati.snil oči dopisni člaa Slovenske akademije znanosti in umetnosti, bibliograf, literarni zgodovinar in starosta slovenskih bibliotekarjev — dT. Janko Šlebinger. V Gornji Radgoni, kjer so ga položili v družinsko grobnico, so se od njega .poslovi]i zastopniki Ministrstva za znanost in kulturo LRS, Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Univerze, Narodne in univerzitetne knjižnice, Študijske knjižnice v Mariboru, Društva bibliotekarjev Slovenije i. dr. Pokojni Janko Šlebinger se je rodil na Ledinku ¡pri Sv. Ani na Krembergu 19. oktobra 1876 kot deveti otrok malega krnela. Gimnazijo je študiral v Mariboru in se po zrelostnem izpitu (1899) vpisal na dunajsko univerzo, posveti vsi se slavističnemu in ge rman is Men emu Študiju. Po doktoratu 1903 je šel učit kot supleut na ljubljansko II. gimnazijo. Leta 1905 jo opravil še profesorski izpit iz slovenščino in nemščino, v naslednjem lotu pa bil postavljen na gimnazijo v Novem mestu. Leta 1909 se je vrnil v Ljubljano kot profesor državne višje realke iti tu služboval do novembra 1925, ko je bil prideljen Študijski knjižnici. Njen upravnik je postal v začetku 1927. leta in jo vodil v važnem razdobju, ko jc ta naša največja knjižnica postala univerzitetna ter dobila novo moderno poslopje. Po težkih dneh okupacije in po nesreči 1944 se je lotil nelabke obnove razdejane knjižnice. Čedalje bolj pa se je začela oglašati bolezen. Zalo se je ob sedemdesetletnici jeseni 1946 umaknil v pokoj. Dne 21, decembra 1946 jc bil izbran za dopisnega člana Slovenske akademi je znanosti in umetnosti v razredu za zgodovino in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo. V naslednjem ¡H- 101 — letu se jc preselil v stoj dom v Gornji Radgoni, da bi v miru lahko končal svoje načrte, ier kljub bolezni do zadnjega diha neumorno delal. Lahko rečemo, da izvira vso življenjsko delo in uspeh Janka Šlebingerja iz njegove velike ljubezni do slovenske knjige. Ta ljubezen se je pokazala že v gimnazijskih letih, ko so ga v dijaškem semenišču, kjer je imel stanovanje, napravili za knjižničarja. Zgodaj že je znal sukati pero in je kot peto- in Šestosolec dobil literarno nagrado, ki so jo takrat delili na mariborski gimnaziji. Kot sedmošoleč in osmosolec je v zagrebško Novo nado poslal ne le pesem, temveč že tudi nekaj ocen, med njimi kritiko Giaserjeve Zgodovine slovenskega slovstva. Na univerzi sta mu bila med učitelji znamenita Jagic in Jirecek. Marljivi študij mu jc omogočil, da je že v osmem semestru dosegel doktorat z disertacijo o Adamu Bohoriču. Tedaj bi bil rad prišel v bibliotekarsko službo in je mislil na nekdanjo dvorno biblioteko, vendar mu je dr. Franc Simonič, kustos dunajske univerzitetne knjižnice, s katerim ga je zbližalo ožje rojaštvo in zanimanje za bibliografijo, io od ločno odsvetoval. Vendar je ostala bibliografija njegova poglavitna panoga in njegov daljni sen, V začetku tega stoletja je bibliografija pri nas bila dokaj zanemarjena. G laser je v a Zgodovina slo ven sik ega slovstva je pokazala, da terja bibliografija posebne, skrbne obdelave in da je potrebno registrirati ne le naslove knjig, časopisov in časnikov, temveč tudi njih vsebino, se pravi, 'posamezne članke. Zlasti pri nas, kjer ni imela znanost lastnih glasil in je iskalo, kar je je bilo, zatočišča po najrazličnejših revijah doma in na tujem ali celo po časnikih, je bila podrobna bibliografija kar najbolj potrebna, ¡šlebiuger se je sistematično lotil dela, dasi se je moral zavedati vseh težav in žrtev, saj je bil v poklicu izven biblioteke in nekaj let celo izven večjega središča. Prvi Šlebingerjevi bibliografski prispevki so iz visokošolskih let. Značilno je, S so (rudniki je vodil vestno korespondenco in posebno skrb posvečal mladim, ki so se v pisanju šele poskušali, ter bil prvi urednik izrazito literarne revije, ki je objavil Kuharja«, ga hvali književnik in sodelavec (J. Glazer, Nova obzorja IV, 2-42). V tem času je Šlebinger napisal največ književnih poročil. Največkrat res samo poroča o delih, vendar tudi prave kritike niso redke. (V spodnji bibliografiji niso ločena poročila in ocene ter so označeni vsi ti prispevki kot :»Por[očila| c,) Njih število je precejšnje, ker je moral, zlasti v vojnem času, skoraj sam polniti Zvon. Da bi to zakril, je rabil veliko Šifer in psevdonimov. Pozneje jih je v svoji skromnosti rad uporabljal tudi drugod. Tako beremo poleg šifer J. dr. J. Š., Š-r, dr. Š-r, -e-t -b-s -in-, A. L,, 11. Z., tudi psevdonime Kapi-stran, J. Poljanec, Pavel Novak, J, Privoznik, Stanko ilov-čati. Ciprijan Korošak, Vladimir Simon ič, Knjigopisec, Anovčan. Bil je tudi brezhnni urednik že omenjene ^Slovenske knjige«. Nadvse zaslužen je kot urednik slovstvenih del. Tako je zbral pod naslovom Moje življenje Cankarjeve avtobiografske in druge stvari in izdal s to zbirko eno najbolj priljubi jenih Cankarjevih knjig. V zbirki Prosveti in zabavi je z izdajo nekaterih Kaše vi h, Stare to vi h, Dolenčevih in Stritarjevih spisov pomagal, da so prišli iz pozabe. Podobno je populariziral obe Linhartovi komediji. Z bogatimi opombami je v zbirki Slovenski pisatelji izdal Masija Podlimbarskega. Žal je ta izdaja dosegla samo tri odnosno štiri zvezke. Sem bi štel Še odlično opremljeni Album slovenskih književnikov, ki nudi ne le podobe obli ko vatel j ev našo besede od najstarejših časov, temveč tudi strnjene podatke o njih. Po svojem znanju in bogatem izkustvu je bil Šle-binger naravnost poklican, da sodeluje pri Slovenskem biografskem leksikonu. Zanj je Se imel pripravljen seznam imen, k i jc uredniškemu odboru rabil za zanesljivo podlago, preden je podjetje prišlo v tek. Leksikonu je postal soureduik. kakor je tudi bilo zapisano na prvih treh zvezkih (1925 da 1928). Niže natisu je ni bibliografski pregled kaže, k ali o marljivo je prispeval za ta naš najimenitnejši leksikon, obdelujoč z isto ljubeznijo in natančnostjo tako »hvaležna* kakor »manj hvaležna* imena. Poleg tu naštetih urednikovanj kaže poudariti še tisto skrito slovstveno delo, ki ga je veliko opravil pokojni Šlebiager, ki pa se ne da zajeti v nobeno bi biki-grafi jo. V mislih imam njegovo delo pri Matici Slovenski, kjer je bil v literarnih odsekih od 1906 do 1920, pri Zvezni (Peškovi} tiskarni, kjer je bil menda brezimni urednik Splošne knjižnice in Narodne knjižnice, pri Tiskovni zadrugi, ki ji je pomagal od leta 1918 kot knjižni referent, pri Družbi sv. Cirila in Metoda, ki ji je bil odbornik in tajnik vodstva od 1910 do 1919, pri Muzejskem društvu, kjer je deloval kot odbornik, pii Vodnikovi družbi, ki ji je bil podpredsednik. Pri vseh teh kulturnih društvih in podjetjih, ki so vsa tudi opravljala založniške posle, je pomagal pri določanju književnih načrtov. Prebral je na stotine rokopisov in opravil nešteto tiskarskih korektur, torej same neprijetne in nehvaležne posle. Leta i925 se je Janku Šlebingerju uresničila davna želja, da je po poklicu lahko delal v knjižnici. Z vodstvom Študijske, poznejše Univerzitetne knjižnice pa si je nakopal marsikatero bridko uro. Neprestani boj za kredite in borba za novo stavbo je ne samo onemogočala smotrno biblioteško politiko, temveč je terjala tudi veliko vztrajnosti in požrtvovalnosti. Največ bridkosti pa mu je prinesla okupacijska doba. Prizadelo ga je osebno preganjanje, posebno pa nesreča, ki jo je po vroči l padce nemškega1 leta!a na južni del stavbe. Izguba 50.000 zvezkev in porušena velika čitalnica sta bili hud udarec za knjižnico. Srečen je bil, ko je doživel osvoboditev in se je lahko posvetil obnovi Narodne in univerzitetne knjižnice. kakor se je po osvoboditvi začelo imenovati to naše centralno in največje knjižno hranil išče. V dobrih dveh desetletjih pod Š1 ehmg e r j e vim vodstvom je knjižnica doživela če že ne naj večji razmah, pa vsaj največji razvoj, odkar obstoji. Knjižničarsko delo Janka Šlebingerja ne bi bilo dovolj prikazano, ko ne bi omenili še njegove skrbi za ljudsko knjižničarstvo. Če se je nekdanja skromna Šentjakobska knjižnica dvignila in postala prva in največja slovenska ljudska knjižnica, je to do neke mere tudi Šlebingerjeva zasluga. Priča so njeni i iskan i imeniki, katerih izdaja iz leta 1918 prvič pokaže njegovo sodelovanje. Poslej se njih strokovna kakovost dviga od izdaje do izdaje, Vzporedno z njim se je dvigala tudi raven Šentjakobske knjižnice. + Z dr. Jankom Šlehin.gerjem sva se srečala prvič, ko sem si študent predrznil nadlegovati ga zaradi podatkov o Janezu SvetokriŠkem. Ne samo da me je prijazno sprejel, kmalu mi je ves navdušen razlagal tega našega starega pisatelja, Zadoščalo je moje zanimanje, da je brž poiskal posebni odtis svoje razprave o zgovornem Vipavcu ter mi ga daroval. Še večkrat pozneje mi je preskrbel kako knjižno redkost in se lahko ločil od nje, Češ da le pride v prave roke. Dostikrat sem iinel priložnost občudovati pri njem izvrstno znanje o najdrobnejših stvareh njegove stroke. Kar iz rokava je stresal. Zmeraj je rad postregel 6 podatki, ki bi jih bil človek ležko drugje dobil. Kako ne bi. ko je bil tako srčno dober. Zato je razumljivo, da ga imajo njegovi bivši dijaki v najlepšem spominu. Čeprav je do leta 19tS kot Slovenec imel na ljubljanski realki težko stališče, je slovenskim dijakom pomagal, kjer je mogel, ter veljal za »konzula slovenskih realeev;. Posebna njegova odlika je bila skromnost. Ta se kaže v vsem njegovem knjižnem delti, dostikrat skritem in nesebičnem, zlasti pa v poglavitni stroki, ki se ji je posvetil, saj terja bibliografija veliko snmozatajevanja in odpovedi. Tudi s humorjem se je odlikoval. Vsako stvar je z duhovito besedno igro znal obrniti na smešno, posebno pa nevšečnosti. Tudi svojo bolezen, ali bolje bolezni, je prikrival z dovtiponi. Počivati pa ni hotel, ni mogel. Vse življenje je marljivo delal kakor mravlja, še dopusta si ni privoščil — kako naj bi bil nazadnje miroval? Tudi po upokojitvi je redno prihaja;! v knjižnico, kje v si je bil izgovoril kot. Dostikrat si ga srečal na stopnicah, ko se je onemogel naslanjal ob zid, a ni odnehal, češ saj ho minilo. Slebingerjevo polstoletno delo, ki se le delno kaže v 502 objavah, je končano. Četudi med njim nii vsega, kar bi bil rad dal svojemu narodu, bo vendar ostalo in živelo naprej za vse tiste, ki bodo imeli opravka s slovensko knjigo. Spominjalo jih bo zmeraj na — prvega slovenskega bibliografa. Literatn ra; [Jože Ru]s, Dr. Janko Šlebinger, petdeset letnik: J 19. X. 1926. — NI KO [PirnatJ, Janku Šlebin-gerju [prigodniča]: prav tam. — (France Kidrič), Novi ravnatelj Študijske knjižnice v Ljubljani: J 9,1. 1927. — Fr. Kidrič, Ob Šlebingerjevi petdesetletnici: ČJKZ VI (1927), 245—24«. — I. Grafenauer, Šlebinger Janko: Narodna enciklopedija IV (Zagreb 1929), 698—699. — Dr. Janko Šietbiuger 60-letnik: SN 17, X. Mb. — [R, Borke]; Življenje moža med knjigami, Ob šestdesetlctnici ravnatel ja dr. Janka Šlebingerja: J 18. X. 1956. — V[ladimir] R [upnik], Dr. Janko Šlebi.nger: Piramida i (Maribor 1936), 191. — Mirko Rupel, Dr. Janko Šlebinger. (Ob sedemdesetletnici): SPor 19, X, 1947. — Janko Šlebinger: Letopis AZU II (1947), 54—58, — [Janez Logar], Ob smrti dr. Janka Šlebingerja: LdP 6. II. 1951. — B[ohinec] V[alter], Dr. Janko Šlebinger: SPor 13. II, 1951. — [Mirko Rupel], Dr. Janko Šlebinger: SKT IV (1951), 68—69. — Janko Glazer, V spomin dr. Janku Šlebingerju: NOja IV (Maribor 1951), ¿41 do 244. — Janez Logar. Janko Šlebinger; Vjesnik bibliu-tekara Hrvatske I (Zagreb 1930—1951), 275—277. BIBLIOGRAFIJA 1. Brezvspešni nauk jpe-semi: Nova nada I (Zagreb 1Ö97), 84. 2. Iz luči in teme. Zložil E- Gangl- V Ljubljani ... 189?. [Por.]: Nova Mudii 1 (Zagreb 1657], 125—126. 3. Slučaji usode. Roman. Spisala Pavlina Pa j kova. V Gorici 1897. [Por.]: Nova nada i (Zagreb 1697), 136—138. 4. Zgodovina slovenskega slovstva- III. del, 2. zvezek. Spisal prof-dr. Karol Glaser. Y Ljubljani 1897. [Por.]: Nov« nada II (Zagreh 1898), 110—1115. Bibliografija Oblakovih spise v. [Pri tem poglavju. Murkove monografije »Dr. Va trosi a v Oblak« je sodeloval Janko ¡Šlebinger.]: K K VI (1899), 292—307, 6. freieren med Slovani; LZ XX (1900), 783—788. 7. Književni drobiž iz 1.1839: ZMS III (1901), 130—125. 8. Bibliografij za rok 1901 Is šlebingerjevimi prispevki za s) oven -»ko jezikoslovje, slovstveno zgodovino in narodopisje]: Veslnik slovanske filologie a staro žitnostt. II (Praha 1902). passim, 9- Stavjanovčdčnic v 1901 godu, Sistcniatičeskij ukaza tel' trudov po jazvkoznauiju, literature, etnografijii i iatorii. [Södeloval. | Sanktp>eterbiir£ 1903, pafisim. 10. Slovenska bibliografija na 1-1902: ZMS V (1903), 199—238. 11 Bibliographie der slowenischen Volkskunde (I89fl—1904): Zeitschrift für österreichische Volkskunde S (Wien 1904}, 243—247. 12. Slovanska bibliografija ¿a 1-1903: ZMS VT (1904), 190-234. 13. Dobi-ovsk? in Slovenci: I zv est je c. kr. H. dri. gimnazije v Ljubljani o šolskem letu 1903/04, 5—10. U. Dodafki in popravki: SimonCifi Fr., Slovenska bibliografija, I (Ljubljana 1903—1905), 609—627. 15. Četrti zvezek DftvOvih »Pisanie-c: lzvestjo C. kr. IL drž. gimnazije v Ljubljani o šol. 1. 1904/1905, 3—32. (Izšlo tudi v pos. odtisu.) 16. Časopis za. zgodovino in narodopisje... Leto I. |Por.]: LZ XXV (1905), 247—249. 17. Slovenska bibliografija za 1. 1904: ZMS VII (1905), 211—266 iS. iPisanicei, prvi slovenski pesniški almanah: Iz vest je C. kr.ILdrž, gimnazije v Ljubljani o šolskem letu 1905/i 906, 3—30. (Izšlo tudi v pos, odtisu v Ljubljani 1906.) 19. Slovenska bibliografiji» /a 1,1903: ZMS VIII (1906), 173—229. 20. SlovcDska bibliografija za 1. 1906: ZMS IX ((907), 1~0— 233. 21. Vatroslav Jagfie. Častnemu članu »Matice Slovenske* k sedemdesetletnici: KK XV (1908], str. I—XIV. 22. O. Ivan Krstnik od Sv. Križa, slovenski propovednik: Jahresbericht des k. k. Obcrgymti. in Rutiolfswert f. d. Scliuljsilir 1908 09, 11—52. (IfcSlo tudi v ]hjs-odtisu.) 23. Przegl%d hibijograficKny za rok 1909, .. - 5. J<;/yk slowieäski. [Skoraj vse za io skupino je prispeval J. jSlebinger.]: Rocznik slawistyczny III (1910}, 364—367. 24. Der s tow eji i sc he Eue h hand et: Oesterreichisch-ungarische Buchhändler-Cor respond en z, Festnumnier 1910, 36—57. 25. Ljubljanski Zvem. Mesečnik za književnost in pros veto. Uredil Dr, Janko Slebiuger. XXX, letnik. V Ljubljani (910, + str. 26. Jakoba AlešovCa Izbrani Spisi.. . L zvezek: Kako sem se jat likal. |Por.]: LZ XXX (1910), 50. 27. Ilustrovaui narodni koledar. 1910. ]Por.]: LZ XXX (1910), 50. 23. t Grof Jan Harracb: LZ XXX (1910), 64. 29. Pedagoški lat opis... IX. zvezek. 1909. [Por.|: LZ XXX (1910). 184—185. 30. tBlaü Ma tek: LZ XXX (1910), 192. 31. f Anton Medvod: LZ XXX (1910), 254. 32. Opem in opereta: LZ XXX (1910), 317. 33. Slovenski pisatelji v prevodih: LZ XXX (1910), 3(8—319. 34. UleiweisoT Zbornik. [Por.]: LZ XXX {1910), 369—370. ■35. Popolna slovnica, esperantskega jezika. Priredil, izdal in založil L j ud evil Koser... Zagreb 1910. [Por.J: LZ XXX (1910), 373—374. 36. Skmneko£e&ky slovm'k. Sepsal Zavadil [Por.]: LZ XXX (1910), 374, 37. Trubarjev spomenik v Ljubljani; LZ XXX (1910), 382—383. 38. L Ii za Orzeszkowa: LZ XXX (1910), 383. 39. Edwarda Samhaberja zbrani spisi: LZ XXX (1910), 447—448. 40- Dr. Fr.Kotnik: Beitrage zur Volksliteratur Kärntens, [Por,]: LZ XXX (1910), 502—504. 41. IV.umetniška razstava v paviljonu R, Jakopič-«: LZ XXX (19ä0). 512. 42. Časopis za zgodovino in narodopisje.,. 7, letnik, t—2 snopič-|Por.]: LZ XXX (1910), 568—569. 43. Cariuola..- Nova vrsia. Letnik I, zv. 1—2. [Por.|: LZ XXX (1910), 569—570. 44. Zemljevid Jalijskih Alp. Izdalo in založilo Slov. plan.društvo v Ljubljani. Narisal Alojzij Knafelc. ]Por.]: LZ XXX (1910), 5?0. 45. Mole Rudolf, Dr. Jakob Zupan kot pesnik. TIL iz ves t je mestnega dekliškega liccja v Ljubljani 1910. [Por.|; LZ XXX (1910), 570 in 571. 46. Merhar, Prof. dr. L: Valvasor als Ethnograph. Eine Charakteristik. Jahresbericht des k.k. Staats-Gymnasium in Triest. S910-[Por.|: LZ XXX (1910), 571—572. 47. Nemci in neinštvo v >vzhodu i h evropski hi literaturah: LZ XXX (1910). 575—576. 48. Ljubljana po potresu 1Si95—1910. [Por.]: LZ XXX {1910), 69549. Koledar (Vestnik XXV.) Šolske družbe sv. Cirila in Makula v Ljubljani za narodno leto 191 J. [Poi-J: LZ XXX (1910), 693—694. 50. Venec povestic. Po raznih livadah spletel M. A- Trnovec, fastnl grajnnin bolzeSki V Trstu I9t0. IPor.]; LZ XXX (1910), 694. 51. P. Kontnik-L Fon: Deutsches Lescbuch für die erste Klasse slowenischer und sloveniseh-utraquistiseher Mittelschulen und verwandter Lehranstalten- I.Band. Laibach 1910- [Por-1; LZ XXX (1910), 694—695. 52. Murko M;u h las: Das Grab als rl isch. Sonderabdruck ans »Wörter und Sachen« ... Bd II, Heft 1. [Por.]: LZ XXX (1910), 6i6—697. 5?. Przegl^d hibljografwimy M rok 1910... 5.Grupa siowienskn. ISkoraj vse za tu 5-skupino je prispeval J. Slebinger.]: Rocznik slawistyezny IV (1911), 299—301. 54- Slovenski Časopisi in časniki (1911): Jugoslovanska šlampa, Beograd 1911. 285—293. 55, Ljubljanski Zvon, Mesečnik za književnost in p ros veto. T'redil Dr. Janko Slebinger. XXXI.letnik. V Ljubljani 1911. VIII + 672 sir. 56, Narodni k a bister Koroške. Poročal Ante Beg... V Ljubljani 1910. |Por,]: 12 XXXI (1911), 55. 57, Slovenski sokoUki koledar za leto 1911. Uredil dr. Gvidou $n-jovie. VI. leitlik, [Por. J: LZ XXXI (1911), 55. 5R- Časopis za Zgodovino in narodopisje... 7. letnik, 3.—4. snopič. |Por4: LZ XXXI (1911), 106-109. 59. f Igo KaS: LZ XXXI (1911), 109—110. 60. f Prof. Jos, Apih: LZ XXXI (1911), 110. 61. Slavko Klepec, Zbirka slovenskih citatov in aforizmov. V Ljubljani 1910. [Por.|: LZ XXXI (191t), 160-161. 62. Ante Be£, Slovensko-nemška meja na Kočevskem. V Ljubljani 1911, fPor,]: LZ XXXI (191 i), 161. 6J. Viktor Stežka, Slikar Jane? Wolf (1825—1834). Pomnoženi poli a tis k iz iDom in S veta t. V Ljubljani 1910. |Por-l: LZ XXXI (1911)t ¡61—162. 64. Knjige Slovensko Äolske Matice v Ljubljani za leto 1910. |Por.J: LZ XXXI (1911), 162. 65. Dr. M. Murko, Zur Kritik der Geschichte der älteren südslawischen Literaturen... Laibach... 1911. IPor.): LZ XXXI (1911), 162—163. 66. JuS. IPor-1; LZ XXXl (191t), 164. 8 T.etnpis — ii> — 67. Carniola-., Nova vrsta. Let. I (1910), zvez. 3—4. — Let. ti. (1911), zvez. 1-^2. (Por.): LZ XXXI (1911), 220. 68. Maksim Gorki j, Drobne (»vesti. Poslovenil dr. Alojzij Gradnik... V Gorici 1911. |Por.|: LZ XXXI (1911), 220—221, 69. t Ur. Ivan Geršuk: LZ XXXI (1911), 223. 70. Krivoprisežnik. Narodna igra s petjem v treh dejanj ill (7 slikah). Za slovenske ljudske odre priredil Homunkulu«. (»Ljudski oder« II. zvezek.) V Ljubljani 1911. [Por.j; LZ XXXI (1911), 273. 71. Anton Trstenjai, Pisateljsko podporno društvo v Ljubljani. Ob svoji petin dvajsetletnici 16S5—1910. V Ljubljani 1911. [Por.l: LZ XXXI (1911), 274. 72- Dr. J os. Touiinšek, Ajdovski Gradec- Ponatis j z »Dom in S vela s... Ljubljana 1911- (Por-J: LZ XXXI (191!), 274—273. 73. Hrvatsko Kolo. Naučno-književni zbornik. Izdala sMatica Hrvatska«. Knjiga VI. U Zagrebu 1910. [Por.J: LZ XXXt (1911), 278. 74. t Ivan Grohar: LZ XXXI (1911), 280. 73. Kopitar in Rusini. [Por.]: LZ XXXI (1911}. 260. 76. Stoletnica Dobi tuja Obradovica (1742—1811): LZ XXXI (1911), 280. 77. Voda. Dvomeseinik za znanost, in kulturo ... L. L, štev. i—3. SPor.]: LZ XXXI (1911), 330—33i. 78. Slovenski lhistrovani tednik. [Por ]: LZ XXXI (1911), 336. 79. Spomladanska umetniška razstava v paviljonu Ji. ju kopita; LZ XXXI (1911), 356. 80. Silvio Pellico, Fran češka Ri minska (Franeesca da Rimini). Žalo-Jgm v petih dejanjih. Prevedel M. A. Ternovec, častni grajami! bolzeški. T Trstu, 1911. fPor.j: LZ XXXI (1911), 386—389. 81. Jakoba Alešovca Izbrani spisi... 4. in 5. zvezek: Ljubljanske slike. Podoba ljubljanskega sveta pod drobnogledom. \ Ljubljani 1911. jPor.]: LZ XXXI (1911), 3S9. 82. Dr. Karel Strekelj, O Levčevern slovenskem pravopisu in 11 j figa kritikah... V Ljubljani 1911. |Por.]: I.Z XXXI (1911), 389—390. 83- Vprašanje občoslovanskega jezika. iPor.]; LZ XXXI (1911), 391 in 392. 64. Prva umetniška razstava na Bledu; LZ XXXI (1911), 392. 65. t Fr. Ks. KuhaČ: LZ XXXI (1911). 392. 86. II kritiki prof. K. Streklja o Grafenauerjevi objavi »Iz Kastelčeve zapuščine*: LZ XXXI (1911), 448. 87. Naša letošnja srednješolska poročila: LZ XXXI (1911), 496. 88. Julij Slnpšak, Marinka in škrate! jčki, — Bom že Se! Pravljici ... V Ljubljani 1910. JPor.]: LZ XXXI (1911), 499-500. 69. Povesti, trtice in nekatere pesmi. Spisal po m uro poljskem narečja Peter Skuhal*... 1910. [Por-1: LZ XXXI (1911). 500. 90. Slovenska čitanka za drugi razred srednjih šol. Sestavila in izdala dr. Jakob Sket, c. kr, vladni svetnik, in Josip Wester, c. kr- profesor. Tretja, predelana izdaja. V Celovcu liijt- JPor.]: LZ XXXI (1911), m. .91. t Dr. Josip Voänjak: LZ XXXI (19H), 615. 92. Przegl^d bibljograficzny za rok 1911 ... 5. Grupa sfowoiiska. [Skoraj vso za io 5. skupino je prispeval J. Šlebuiger-i: Rocznik sQawistyCpny T (1912), 245, 293—295. 93. Ljub! jiuiski Zvon. Mesečnik za književnost in pros veto- Uredil Dr. Janko Šlebinger. XXXII. letnik. V Ljubljani 1913. VII + 6Ö0 str. I 1i[| 94. ] I ust rov ari i narodni koledar t SI 2, Uredil dr. A, Dolar, Leto XXIII. [Por.!: XXXII (1912), 54. 95. Slovenski Sokolski koledar za leto 1912. Uredil dr. C v. Sajovic. VIL letnik. V Kranju 1911. jPor.j: LZ XXXII (1912). 54. 96. t Dr.Edvard Volčič: LZ XXXII <1912), 55-56. 97. t Rudolf Vrabl: LZ XXXII (1912), 56. 9£i. M. Murko, Nauka o jeziku i književnosti Hrvata i Srba. Rcograd 1911- [Por.I: LZ XXXII (1912), (12. 99. Časopis za zgodovino in narodopisje... 8. letnik. [Por.]: LZ XXXII (19f2), 164—165. 100, Carniola... Nova vrsta. Let. III, zvezek 1, [Por.]: LZ XXXH (1912), i65. 101, Anlf) Beg, Slovensko Šolstvo na Koroškem v preteklem stoletju. Ponatisk iz iPoipotnika«. [Por.]r LZ XXXII (|9t2), 166. 102, N, M. Petrovskij, Bibliografičeskij spisok t rudo vi. V. Kopitarja. V ar Sava 1912. [Por-1: LZ XXXII (1912). 221. 103, f Anton Globofnik pl. Sorodolski: LZ XXXII {1912), 224. 104, Dr. Janez Mencinger: LZ XXXII (1912), 257—264. 103. Engelbert Gangl, Zbrani spisi za mladino. Drugi zvezek: Pripovedne pesmi, V Ljubljani 1912. ¡Por ]: LZ XXXII (1912), 2"6. 106- t J«si{> Gorup pl. Slavin j siri: LZ XXXII (1912), 278. 107. B. Bevk, Grški in latinski klasiki, Ovid, Tli joda, Odiseja, Enejida (Prevodi) ... V Gorici 1911-1912. [Por-1: LZ XXXII (1912), 333. 108. Pavel Poljanec, Črtice iz slovenskega političnega dela in hoja... Maribor 19i2. [Por-]: LZ XXXII (1912), 333—334. 109. Dr. Ni ko Župan i č, Žuiiibarčani i Mnrindolei. Prilog antropologiji i etnografiji Srha n Kranjsko j. Ti Beogradu 19t2. [Por-11 LZ XXXII (I9t2), 390110. t Anton Aškerc: LZ XXXII (1952), 390—391, 111. Guy do Maupassant, Lepi strieek. Bel-ami. Prevel Oton Župančič-Ljubljana 1912. [Por.]: LZ XXXII (1912), 506. 112. Ford. Sratil, Mehajtiika d.uSevnega delovanja. Poljudno-znanstvena študija, Ponatis iz »Vedet, Gorica 1912, |Por.J: LZ XXXII (1912), 508—509. 6* — \\5 — 113. Božena Nêmco-vâ, Češke pravljice. I zvezek, Slovenski mladini priredil Janko Osojnik. V Mariboru 1912. |Por.j: LZ XXXII (1912), 509. 114. Dr. Viktor Tiller, Usiavoznanstvo avslTijsko-oçrskc države. Ponatis iz kitnega poročila c. kr. držajne gimnazije v Rudolfovem za leto 19il/12. [Por,]; LZ XXXII (1912), 566. il 3, Dr. Karl G laser, Der indisehe Suident. (Zeitsehritt der Deutschçn Moi-ffenlSiidischen GeseLlseluift, Bd. LXVI, 1—37.) Leipzig 1912. [Por.J: LZ XXXII (1912), 366. lili Slovenske balade in romance. Izdala in založila Družba sv.Mohorja V Celovcu. 1912- [PorJ: LZ XXXII (1912), 621. 117. Slovenski kmečki koledar (913. Udal jri založil Vekoslav Spindlešr, urednik v Ceîju. 1912. [Por-J; LZ XXXII (1913), 621. 115. Gorski vijenac vladi ke cniogorskoga Petra Petroviča Njegoša. Šesto izdan je s komeatarom Milana Rese tara. U Blogradu 1912. |l'or-] : LZ XXX11 (1312), 621, 119. Josip Milakovič, Jediin naš prijatelj (Àdolf Cerny). U Sarajevu, 1912. [Por.|: LZ XXXII (1912), 621-622. 12(1. Prva obrambna razstava: LZ XXXII (1912), 624, 121. Slovensko - nemški in nemško - slovenski slovarček. Sestavila dr. Jakob Skot, e. kr. vladni svetnik, in Stefan Podboj, e. kr. profesor. Celovec 1912. [Por.}; LZ XXXII (1912), 676. 122. t Fran Orožen: LZ XXXII (1912), 678—679. 123. Slovenska bibliografija za 1. 1907—1913. V Ljubljani, 1913, IV + 336 str. 124. Przegl?d bibljOgraliczny za rok 1912 - - - 5. Grupa slowenska [Skoraj vse v tej skapiui je prispevat J, SlebingerJ Rocznik «lawistyczny VI (t913), 301—304. 135. Ljubljanski Zvon. Mesečnik z& književnost in prosveto. Uredil dr. JankoSIebinfrer. XXXIII- letnik. V Ljubljani 1913. VIJ+672itr- 136- Rev- j. M- Tr un k. Amerika in Amerikanci. V Celovcu 1913. ]l'or.j: LZ XXXIII (1913), 164. 137. Vojska na Balkanu. Priredila c. kr. prof. Anton Sušnik in dr. Vinko Sarabon... v Ljubljani. [Por.|: LZ XXXIII (1913), 276—279. 128, Izrestja društva v pospeševanje obdelovanja Ljubljanskega barja za leto 1912. [Por-]; LZ XXXIII (1913), 279, 129, Dr. Tad. Stan, Grabowski, Slowienski poemat na tle polskiem... W KruliOwie 1913. [Por.]; LZ XXXIII (1913). 334—335. 130, t Prof. Milan Pajk: LZ XXXIII (1913), 391-392131. Aškerčeva čitanka. L-brane pesmi Antona ASkerca- Uredil in uvod napisal dr. Ivan Prijatelj. V Pragi 1913. IPor.]; LZ XXXIII (1913), 44?. 132. O slovenskem učnem jeziku na srednjih šotah, namenjenih Slovencem. V Ljubljani 1913. [Por.]: LZ XXXII1 (1913), 447. m. f Emil Hojak: LZ XXX111 (1913). 448. 134. t Josip Premk: LZ XXXIII (1913), «S. 135. Dr. Leopold Lenaril. Ljubljanski dirindaj... V Gorici, 1913. ¡Por-]: LZ XXXIII (1915), 559, 136. f Mu tej A. Ter novec: LZ XXXIII (1913), 615. 137. Slovenci v zgodovini svetovnega slovstva.: LZ XXXIII (1913), 616. 136. Nemščina brez učitelja. I. del. Nomika slovnica za samouke. Druga predelana j idil ja. V Ljubljani. 1913. (II) + 72 sir. 139. Nemščina brez učitelja. 11. del. Slov en si o-n cms k i razgovori v vsakdanjem življenju. V Ljubljani, 1913. VIII + 68. 140. Slovarček nemškega in slovenskega jezika. V Ljubljani 1913. (IV) + 162 + (II) str. 141. Ljubljanski Zvon. Mesecu i k za književnost in prosveto, Uredil dr. Janko šlebinger. Letnik XXXI V. V Ljubljani 1914. VT1I-5B8 str. 142. Koledarček Učiteljskega doma v Celovca za leto 1914. I. letnik ... v Celovcu. 1913. |Por.]: LZ 5XXIY (1914), 53. 143. Sammlung sla vi scher Lehr- und Handbücher. Herausgegeben von A. Leski en und E. Bernckcr. [Por.ji LZ XXXIY (1914), 56. 144. Ilustrovani narodni koledar za leto 1914. [Por.]: LZ XXXIY (J914), 151. 145- Slovenski sftkolski koledar za L1914. [Por.]: LZ XXXIV (191+). 151. 146. izbrane narodne pesmi hrvatsko-srbske. 1. JunaJke pesmi starejših časov. Priredil dr. Branko Yoduik... Ljubljana 1913. [Por.]: \Z XXXIY (1914), 292. 14?. f Vatroslav Holz: LZ XXXIY (1914), 293—294. 14«. Kažipot... Y Ljubljani, 1914. |Por.I: LZ XXXIV (1914), 387. 149. Carniol« ... Nova vrsta. Let. V, zvezek i—2, 3. j Por.]: LZ XXXIY (1914), 389—390. 150. Przegl^d bibljogrnficzny za lata t913 i 1114,.- 5. Grupa slovenska jVclLk del v tej skupini jc prispeval J.Slehinger|: Roeznik sla-wistyczny YI1 (1914—1915), 227—231. 131. Ljubljanski Zvon. Mesečnik za književnost in prosveto, Uredil dr. Janko Šlcbinger, Letnik XXXY. V Ljubljani 1915. VI -i- 576 str. 152. Pesnitve. Zložil B. Beuk. I. del. V Trstu... 1914. |Por,]: LZ XXXY (1915), 140—141. 153. Camiola ... Nova vrsta. Let. V.. zvezek 4. IPor-l: LZ XXXV (1915), 144. !54.. Tad. Stan. Grabowski, Zv^munt Krasiiiski w Hteralnrach stovinn- skich... Krakow, 1914. [Por.j: LZ XXXY (1915), 193. 1>5. Domača knjižnica. Izdajatelj, založnik in odgovorni urednik: Dr. L j üd&vi t Kosen-... Leto 1915. IPor.J: LZ XXXV (1915), 237156. t Dr. Vinko Zupan: LZ XXXV (1915), 239—240. 15?. Johann Androvič: Beitrag zur slavisch-geriiianischen Kulturgemeinschuft. Kroatische Volkslieder. ¡Por.]: LZ XXXV (1915), 268. 158. CiirniuJ.fi-.. Nova vrsta. Letnik VL, zvezek 1. in 2. (Por.j: LZ XXXV (1915), 3ÖU—381. 159. t Prof. Dr. Ivan Merhar: LZ XXXV (1915), 385. 16t>. Blaž Bevk. Domo rodu i glasi. Trsi 1915, (Por. j: LZ XXXV (1915), 522. 161. Časopis za zgodovino in narodopisje.., t2- letnik, 1.snopič- [Por.J: LZ XXXV (1915), 525, 162. Dr, Josip Mantnani, Hrvatska crkvena pjesmarica iz god. 1635 ... II Zagrebu, 1915. IPor.j: LZ XXXV (1015), 525—524. 163. Naša srednješolska por učila i LZ XXXV (1915), 524. 164. Dr. Jos, Karäsck, Počit ky literarnich stykii češko-slo v insk veh. Vleko va Os veta 1915, str. 799—807. [Por.]: LZ XXXV (1915), 574. 165. t L lika Piiilar; LZ XXXV (1915), 575—576. 166. Luka Pinlarr Tedenska slike II (1915), št. 40. 167. Bibliografija (za 1.1915). 1. Zgodovina. Zemljepisje. Narodopisje. II. Umetnost, ill. Slovstvena zgodovina. Nekrologi. IV, Jezikoslovje. V. Prirodoznanstvo-; Carniola VI (1915), 67—70. 218—225. 168- Nemščina brez učitelj«. I. dej. Nemška slovnica za samouk«. Tretja, predelana izdaja. T Ljubljani, 1915. (IV) + 91 str. 169. Ljubljanski Zvon. Mesečnik za književnost in prosveto, Uradil Dr. Janko Šlebinger. Letnik XXXVi. V Ljubljani 1916. VI4- 576 str. 170. Carniola... Nova vrsta. Letnik VI, zvezek 5. in 4. [Porjf LZXXXVI (1916), 45—46. 171. RocznLk slawistyczny,.. T. VIL Krakow 1914—1915. [Por.J: LZ XXXVI (1916), 48. 172. Nastavni vjesuik. [Por,]; LZ XXXVI (1916), 141. 173. S. Gregorčič v prevodih: LZ XXXVI (1916), 142—144. 174. Stritarjeva osemdesetletnica: LZ XXXVI (1916), 144. 175. Carniola... Nova vrsta. Let. VIL, zvezek 1. |Pcr.]: LZ XXXVI (1916). 358—259, 176. Miran Brankov. Pesnitve. V Ljubljani,., 1916. |Por,]: LZ XXXVI (1916), 331—532. 177. SlovenlBche Kriegs- und Soldaten Iierler. Aus Kunst- und Volksdichtung ins Deutsche übertragen von Dr. Rudolf von And rej ka. Laibach. 1916. [Por.]: LZ XXXVI (1916). 352. 178. s 1000 nej krasne j sich noveli sv&fovycb spisovatclü«. [Pori: LZ XXXVI (1916), 384. 179. Časopis ta Kgodoviuo ill narodopisjo ... 12. lotiiik, snopič 2- ¡Por.|: LZ XXXVI [1916), 428. 180. Slovenska čitanka za državne obrtne šole. Sestavil Henrik Pod-krajšek... Na Dunaju. 1915. [Por.]: LZ XXXVI (1916), 479-480. 181. CurnioU... Nova vrsta. Let. VIL zvezek: 2, 5. IPor.j: LZ XXXVI (1916), 480. 182. Pisateljska 25Ictnica Eng, Gailgla: LZ XXXVI (1916), 525 526- 18"5. Engelbert Gaiigl, K njegovi literarni 25 letnici: P XXXVII (1916), 219—221, (Ponatisnjeno v D T 29, I. 1916, E 191? št. 21, Zvončku XVIII ¡1917], 28—30). 184. Fr, Novak, Slovenska stenografija. Prvi del. Korespondenčno pismo. Tretja, bistveno neizpremenjenu izdaja. V Ljubljani, 1916. [Por .j: LZ XXXVI (1916), 570, 185. Pedagoški letopis za leto 1915. [Por.|: LZ XXXVI (1916), 570. 186. t Franc Leveč: L7. XXXVI (1916), 573, 187. f Dvomi svet Fr. Hubad: LZ XXXVI (1916), 574, 188. Ob sklepu 36. letnika: LZ XXXVI (1916), 576. 189. t Luka Pintar: Carniola VII (1916), 150—160. 190- f Augttst Leskicn: Carniola VII (1916), 281—282. 191. t Franc Leveč: Carniola VII (1916), 285—303192. Nemščina brez učitelja. 1E. del. Slo vensko-nemški razgovori v vsakdanjem življenju. IDruga izdaja] V Ljubljani 1910. VIII + 99 str, 193- Bibliografija za L 1916, I. Občna, lokalna in kulturna zgodovina. TL Zcmljepisje. Narodopisje, HL Umetnost. IV. Slovstvena zgodovina. Ncfcrologi. V. Jezikoslovje. VI. Prirodoznanstvo: Carniola VIII (1917), 117—133. 194. Popravek: LZ XXXVII (1917), 56. 19j. t Hajko Perušek: LZ XXXVII (1917), 220. 196. Naša knjiga. Priloga »Ljubljanskemu Zvonut I (1917), št- 1—3, [Urednik.] 197. Slovenska bibliografija /a leto 1917 (za prvo četrtletje], a) Leposlovje. b) Razno: Naša knjiga I (1917), 3—4. 19H. Ponatisi slovenskih knjig v 18. Stoletju in cenzura: Naša knjiga I (1917), 8. 199. P. Stanislav škrabee, Jezikoslovni spisi t, zvezek, 1. snopič. ■■ v Ljubljani, 1916: Slovan XV (i9i7), 86. 200. t Rajko Perušek: Carniola V111 (1917), 133—137. 201. t Henrik Franzl: Carniola VIII (t917), 253—254. 202. Nemščina brez učitelja I. del. Nemška slovnica zH samouke. Četrta, predelana izdaja. V Ljubljani i917. (IV) + 123 Str. 203. Krepki in nepravilni glagoli. Sestavil Pavel Novak, Ponatis iz »Nemščine brez učitelja 1.4 V Ljubljani 1917. 15 sir. 204. K smrti kontrolorja Antona Trstenjaka: $N 18. XII. 1917. 205. Przegl^d bibljo-graficzuv za lata 1915—1917... 5. GrUpa slovienska [Velik del v tej skupini je prispeval J.Šlebinger.): JioCzaik sla-wistyczay VIII (1918), 326—332. 206. Frane Lcvee: KDCM XXXII (za 1.1918), 43—46. 207. Frane Hubad: KDCM XXXII (za 1.1918), 47—4$. 208. Rajko Pertišek: KDCM XXXII (za 1.1918), 49—50. 209. t Anton Trstenjak: LZ XXXVIII (1918), 79. 210. Jos. Konstantin Jircček: LZ XXXVIII (1918), 154—155. 211. Carniola... Nova vrsta, let. VII. [Por.]: LZ XXXVIII (1918), 570 do 37i. 212- f Anton Koder: LZ XXXVIII [1918), ¿45—444. 213, Časopis za zgodovino in narodopisje. XIV. letnik. [Por.|: LZ XXXVIII (191S), 518—519214, Narodne vezenine na K linijskem. Zbral Albert Sie. V Ljnbljani 1918... Prvi He) (i—4. zvezek). Vezenine z Gorenjskega [Por.|: LZ XXXVIII (1918). 589—590. 215- t Jos.Konsia.nlin Jireček: Carniola IX (1918), 99—100. 216. t Dr. Kari Kovač: Carniola IX (1918), 100—101. 217- f Anton Trstenjak: Carniola IX (1918), 108—110. 218. Bibliografija jezikoslovnih spisov za 1.19(3—1918: ČJKZ I (1918), 234—242. 219. Bibliografija za 1. 1917 in 1918. L Občna, lokalna in kulturna zgodovina. II. Zemljepis je. Narodopisje. lil. Slovstvena zgodovina. Nfdcrologi. IV. Umetnost. V. PrirfxIoznanstvo. Matematika-Tehnika: Carniola IX (19J8). 188—203. 220. Imenik javne ljudske knjižnice »Gospodarskega naprednega društva /m Šentjakobski okraj v Ljubljani«. |Pri sestavi imenika sodeloval dr. Janko Slebinger.] V Ljubljani 19if>. 22h NemšCina brez učitelja. II. del. čilovensko-nemški razgovori v vsakdanjem življenju. Tretji natis. V Ljubljani, J918. VIII + 92 + (II) str. 222- Cankarjevi spisi. (Bibliografski načrt ): Spominu Ivana Cankarja. Ljubljana 1919, 22 - 32. 223. Bibliografija [za 1 19191- I- Jezikoslovje. II- Slovstvena zgodovina. III- Zgodovina: CJKZ II (1920), 299—308. 224. Ivan Cankar: Mojc življenje. [Uredil dr. J. Šl&binger.] V Ljubljani 1920. (IV) + 168 str. (Narodna knjižnica, snopič 13—13.) 225. Igo Kuš: Dalmatinske povesti. (Uredil dr. Janko Šlebinger.) V Ljubljani, 1920. (IV) +94+ (I) str. (Prosveii in zabavi 1) 226. Josip Stare: Lisjakova bei- Povest. (Uredil dr- Janko Slebingcr.) V Ljubljani, 1920. 130 str- (Prosveii in zabavi 2.) 227. Dr, Hinko Dolence: Izbrani spisi. (Uredil dr. Janko Šlebinger.) V Ljubljani 1921. 145 + (I) str- (Prosveii in zabavi 3.) 228 Josip Stritar: Sodnikovi [Uredil dr. Janko Šlebinger.] V Ljubljani 1921. 173 str. (Prosveti in zabavi 4.) 229. Fran Erjavec, Izbrani spisi za mladino. Priredila Fr. Erjavec in Pavel Flere... v Ljubljani, 1921 [Por.|: LZ XLTT (1922), 756-757. 230. Imenik knjig javne ljudske knjižnice s Gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj v Ljubljani«. (Dopolnilo k IV. imeniku.) jPri sestavi imenika sodeloval dr. Janko Slcbinger.j V Ljubljani 1921. ■ 231. Seznam imen za Slovenski biografski leksikon. Y Ljubljani 1922. 117 str. | Pove čini Šlebingerjevo ileloj 232. Bibliografija. (Od julija 1920 do konca 1921.) L Jezikoslovje, it Slovstvena zgodovina. III. Zgodovina: ČJKZ 111 (1921—1922), 154—162. 233. Fr- Maslja-Podiimbarskega zbranih spisov I. zvezek. (Uredil dr. Janko Slebinger.) V Ljubljani 1923. XXII + 44S sir. 234. Zupanova Micka. Veseli dan ali Matiček se ženi. | Pri redi I in napisal j Pripombe k novi izdaji«.] V Ljubljani 1923. 140 str. 233. Bibliografija od 1914—1922 (1923) ... V. Slovena&i jesik. [Skoraj vse v tej skupini je prispeva! J SlebingerJ: J li?,iu>s1o venski filo-log III (Beograd 1922—1923), 288—297. 236. Bibliografija. [Za leti 1923 in 1923.) L Jezikoslovje. II. Slovstvena zgodovina. ITT. Zgodovina.: ČJKZ IV (1924), 135—208. 237. Imenik knjig Šentjakobske javne ljudske knjižnice v Ljubljani. U. dopolnilo k IV. imeniku, |Pri sestavi slovanskega dela imenika sodeloval dr. Janko S]ebinger,[ V Ljubljani 1924. 12P&—272. Članki v SBL I I, zvezek 1925): 238. Agasikh (A ug ustič). 239. Arko Fran. 240. Arko Jernej. 241. Bakoš. 242. Bainberg. 243. Barla. 244. Bcrce Anton. 245. Berce Josip. 246. Bczenšek. 247. Blaznik (Blasnik) Jožef. 248. Borovnja.k. 249. Brence Matej. 250. Lirezovnik. 251. lirinar Friin. 252. Brinšek. 233. Brunet. 234. Bučar Julij. 255. Bunc. 256. Burnik, 257. Cajnko. 238. Cclc-slina. 259. Cilenšck. 260. Ci pcrlc. 261. C valite. 262. Cztpott. 263. C črne j. 264. Čoln i k. 265. Crnagoj. 266. Crnigoj. 267. Črnivec. 268. Dimnik Jakob. 269. Dolencc Hinko. 270. Fgcr 271. Engeltnan Leon. 272. Engelman Vinko. 273. Bibliografija. (Za leti 1924 in 1925.) 1. Jezikoslovje. II, Slovstvena zgodovina in življenjepisi za oddelke I—III. tli. Zgodovina: ČJKZ V (1926), 164—184. 274. Andrej Senekovič f: J 19. X. 1926. 275.—312. Članki v SBL (2. zvezek 1926): 275. Fabinc. 276. Faludi. 277. Fekonja Andrej. 278. Ferjančič Ivanka. 279. Ferlnga. 2fi0, Fettic L -F ran k h e i m Luilovik. 281. Fink. 282. Fisdier Jožef. 283. Flegerič. 284. Flere. 285. Fliszar. 286. Fon Ivan. 287. Francelj. 288. Frnnchetti. 289. Furlani. 290, GabrOvSek. 291. Gabršek. 292. Geigcr (Gajger) Jožef. 293. Gerber. 294. Gerkman. 295. Gion-tini. 296. Glnnčnik. 297. Gnus. 298. Gobee. 299. Godec Anton. 300. Goršie BognS. 301. Govekar Franc. 302. Gradišnik Artnin-303. Gregorič Alojzij. 304, Gregorič Vinko, publicist in pesnik. 305. Grm. 306. Gross Peter. 307. Hafner Franc. 308. Hallptmann. 309. Hamseubihkr. 310. Helm. 311. Heptner. 312. Herfc Matija. 313. t Matija Sita: GMDS VII—VIII (1926—1927), A 53. 314. Bibliografija za 1-1936. (Z dodatki prejšnjih let.) I. Jezikoslovje. II. Slovstvena, zgodovina in življenjepisi za. oddelke I—lil. III- Zgodovina: CJKZ VI (1927), 26S—293. 315- f Prvo mestnik Andrej Senekovič: KDCM XLI (/al 1927), 33—39. 316. Fran Wriesthaler: Z iS I (1927), 129—130317- Gospod in Fran jo v pregnanstvu- Ob 75 letnici rojstva Fran j a Maslja Podlimbarskega: ZiS I (1927). 1091—1094. 318. Bibliografija za 1-1927. I, Jezikoslovje. JE. Slovstvena zgodovina in Življenjepisi ¡ia oddelko 1—tU. IIJ. Zgodovina: CJKZ Vil [1928), 198—218. 319. Župančičevo literarno delo. Bibliografska skica: Jubilejni zbornik za petdesetletnico Otona Zupančiča, Ljubljana MCMXXVIII. 110—120. 320. Fr. Masi ja - Podlimbarskega zbranih spisov f L zvezek. (Uredil dr. Janko Slebinger.) V Ljubljani 1928. XX + 368 str. 321. Album slovenskih književnikov. V Ljubljani [1928]. 139 + XX1X str. 322. Slovenski biografski leksikon t.—3. zvezek. V Ljubljani 1925 do 1928 ISourBdnik.] 323. Imenik knjig Šentjakobske knjižnice v Ljubljani. [Pri sestavi imenika sodeloval dr. Janko Šlebingar.| V Ljubljani 191i!i. 324—367. Članki v SBL (3. zvezek 1928): 324, Holeček Pavel. 325. Hren Anton, 326. Ffrovat F lo rent in, 527. Hubad Franc. 328 Hubad Josip. 329. Hujnek Dragotin. 330. Ilešič. 331, Ivanotič. 332. Ivanoczy. 333, JamSek Franc. 354, Jančar Ferdinand. 335. Jančar France. 336. Jelene Luka. 337. Jeločnik, 339, Jelovšek Martin, tiskar. 339, Jenko Franc Jožef. 340, Je ran Frun. 344. Jereb Gregor, 342. Je-retin. 343. Jerovšek Franc. 344. Je J-5 i novic. 345. JeSen ak (Jescbe-nagg). 346. Judaič. 34". Jug TomaŽ. 348. Justin Rajko. 549 Juvan-čič Friderik. 350. Juvanec. 351. Kadil ni k. 352. Kante. 553. Kardoš. 354. K ari in Davorin. 355. Kaučič Fr ¡dolin. 356- Kavčič Pavel. 357. Kek. 358. Kerinavner. 359, Kem Frank Javb. 560, Kidrič-3fit. Klein Anton. 362, Kleinmavr (rodbina). 563, Klekl Jožef, nabožni pisatelj. 364, Klekl Jožef, prekmurski pisatelj. 365. Klemena. 3(i6. Koblar Anton. 36?. Kocbek. 369. i-Prva v Sloveniji tiskana knjiga«: Slovenski tisk i (1929—1930), 31. 369. Slovenska bibliografija za leto 1929: Slovenski tisk I (1929—1930). 10—13. 26—2ft, 44—47, 60—61, 75—78, 92—94, 115 -116, 150—133, t50—151, 161—166. 370. Publikacije Slovenske Matice od leta 1864 do 1930. V Ljubljani 1930, 96 str, 371. Slovenska bibliografija za leio 1929. V Ljubljani 1930. 86 + (I) str. (Popravljen od tisk iz revije s-Slo venski tisk* L knjiga, št. 1—10.) 572. Bibliografija |o umetnosti na Slovenskem] za |. 1929 in 1930: ZUZ X (1930), 211—216. 373. Imenik knjig Šentjakobske knjižnice v Ljubljani. Slovenski, srbakohrratski, češki, nemški, f raucos ki, italijanski in angleški dodatek k imeniku Z lota 192S. [Pri sestavi imenika sodeloval dr. Janko Slebiager.] V Ljubljani 1930. 374- Iz zgodovino tiskarstva v Sloveniji. 1. Jožef Sassenberg: ST II (1930—J931), 1—3. 375. Slovenska bibliografija za leto 1930; Slovenski tisk II. (1930 do Í931), 9—11, 24—25, 38—40, 54—36, 72—75, 88—92. 376. Kettejevo pismo Franclju Stumcarju 27. VII. 189B: LZ LI (1931), 78—80. 377. Stritarjevo »Dunajsko pismo* Radu Murniku: LZ LI (193!), 159 do 160. 378. Fr. Masi j a-IVxllim barskega zbranih spisov IV. zvezek, 1.—% del. (Uredil dr. Janko Slebingcr.J V Ljubljani 1931- XX + 907 str. 379. Bibliografija [o umetnosti na Slovenskem! za I. 1931; ZUZ XI (1931), 98—104, 380—428. Članki v SBL (4- zvezek 1932): 380. Kolar. 381. Kolarič Ivan. 382. Kolčne Franc. 383. Končan. 384. Končnik Peter. 385. Kopriv-nik- 386. Koprivsek. 387. Korban. 388. Koritnik Anton- 389- Korit-itik Gregor. 390. Kos An ton-Cestnikov. 39 i. Kosi. 392. Košan. 393. Košič (Kossics). 394- Košir (Koschier) Pavel. 395. Koštial-396. Ko?,Tih. 397. Krajec. 398. Krajnc Janez. 399. Križaj Jernej-4fl0. Kruleč. 401. Kryl. 4ÍJ2. Križnik Jožef. 403. Kržišmk Jožef Marija. 404. Kuhar Štefan. 405. Kuhar Štefan ml. 406. Kukovec Eiiza. 407. Kuna ver. 408. Knnsič iva». 409. KiiJimič MikloS-410. KUzrnič Štefan. 4U. Lab Evgen. Ü2. Lah Rado. 413. Lajovic Albin. 414- I^pajne Ivan. 415. I .a v lar. 4í6.- Laybauf (Lajákov)-417. Leba» Anton, 418. Leban Janko. 419. Lenček. 420. Lotnar. 421. Leveč Franc. 422- Levstik Mihael. 423. Lilck. 424. Lipe ž. 425. Ločjiiikar. 426. Lokar. 427, Lopan. 428. Luihár. 429. Bibliografija o umetnosti na Slovenskem za I-1932 (z dodatki iz L 1951).; ZUZ XII (1933), 100—104. 430,-457. Članki v SBL (5. zvezok 1933); 430. Moebcr. 431. Macun. 432. Magdic. 433. Magerl. 434. Maicr. 435. Majcen Gabriel. 436. M aje iger. 43í". Marn Franjo. 438. Marn Josip. 439. Marolt Fran. 440. Matck Blaž. 441. Mayr (rodb.). 442. Mazi Josip. 443. Muzi Vilko. 444. Mclzer (Melcer) Karel. 445. Mencinger Jaioi). 446. Mcrbar Ivan. 44". Mer k. 448. Merka, 449. M i kič. 430. Miklavčič Janja. 45i. Mikuš, 452. Milic (Millitz). 453. Mis Franta. 454. Močnik Franc. 455. Močnik Matej. 456. Mol ó Rudolf. 457, Mrače. 458- I/ literarnega, življenja v Ljubljani leta 1840; LZ LIV (1934), 732—734. 459- Bibliografija o umetnosti na Slovenskem za leta 1933—1933: ZUZ XIII (1935), 123—Í32. — m — 460 t Dr- Fran Zbašaik: LZ LV (1935), 141—143, 461. Aškerčev prvi spor z lavantinskim or diñarla tora: LZ LV (1935). J70—171. 462. t Ivan Vrtov h ik: L7. L V (1935), 262—263. 463. Imenik knjig Šentjakobske knjižnice r Ljubljani. Drugi dodatek k imeniku iz 1.1928, [Pri sestavi imenika sodeloval dr. Janko Šlebinger.] V Ljubljani 1935. 464.—450. Članki v SB L (6, zvezek 1915): 464. Muré. 4Ú5. Musí. 466, Navratil. 467. Necásck. 468. Ncdcljko, 469. Nerat. 4~0. Novak Franc. 471. Novak Josip, šolnik. 472. O liban. 473. O met* sa Nikolaj. 474, Omeraa. 475. Orožen Janko- 476. Petare. 477. Per ko I.ovro. 478. Peru&ek, 479. Peruzzi (Peruci) Franc. 480. Pestoinik. 481. Slovenski časniki in časopisi. Bibliografski pregled od 1797—1956: Razstava slovenskega novinarstva v Ljubljani 1937, 1—175. 482. Slovenski časniki in časopisi, bibliografski pregled od 1797—1936. V Ljubljani 1937. Í75 Str. (Posebni odtis iz zbornika Razstava slovenskega novinarstva. V Ljubljani 1937.) 483. bibliografija slovensko kmetijske literature v letih 1919—1938. [S sodelovanjem Janeza Marentiča.j V Ljubljani 1939. (X) +207 str. 484. Imenik knjig Šentjakobske knjižnice v Ljubljani. Tretji dodatek k imeniku iz J. 192S [Pri sestavi imenika sodeloval dr. Janko 5le-binger l V Ljubljani 1941. 485. Nemščina brez učitelja. I-del. Nemška slovnica za samouke. Peta izdaja. V Ljubljani 1941. 120 str. 486- Nemščina, brez učitelja. 11, del. Slovensko-nemški razgovori iz vsakdanjega življenja. Četrti, predelani natis. V Ljubljani 194i 116 str. 487. Nemščina brez učitelja I.del. Slovnica za samouke, šesta izdaja. V Ljubljani 1942. 121 str. 488. Nemščina brez učitelja IL del. Slovensko-nemški razgovori iz vsakdanjega življenja. Peti natis. Y Ljubljani 1942. 114 + (H) str. 4W9. Sedanje stanje in naloge slovenske bibliografije: Letopis Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani l (1941), 344-—351. 490- Slovenska bibliografija. Pregled slovenske bibliografske literature. ¡Ljubljana 1947-1 27 str. [Cikt. skripta.] 491—501. Članki v SBL (7- zvezek 1949}; 49t. Peterucl Mihael- 492. Piano. 493. Pintar Ivan, časnikar- 494- Pintar Luka- 495. Pipenbaehcr. 496. Pirjevec. 497. Piščanec J ust- 498. Plesni car Pavel. 499. Pod logar, 500. Polanec. 501. Požar, 502. O. Župančič, kandidat za tajništvo »Slovenske Matice* r SR IV (1951}, IOS—lil. v POROČILA O DELU AKADEMIJE delo akademije v letu j 950 Poročilo glazmega tajnika za skupščino dne 29. decembra 1950 Skupščini Akademije imam časit predložiti poročilo, ki se bo nauušak* in skušalo podati naprej obči pregled delil Akademije v letu 1950, posebej pat ¡se poumdilo pri njeni upravi, zgradbah, ¡tisku in publikarijah, njenih, inštitutih in pa dmgib ustanovah, ki so z Akademijo povezane. Lerto 1950 je prvo, v katerem je bilo delo Akademije v ecloti preusmerjeno po trdnih osnovah, ki ga Akademiji po izvršeni reorganizaciji dajeta njen zakon in statut iz leta 1949. Pravilnik za tisk akademijskih publikacij, sprejet že v tem letu, dopolnjuje vrsto prejšnjih pravilnikov in poslovnikov, ki uemetrjaijo notranje delo našo znanstvene ustanove. Eden od izraTvvv notranjega delovanja Akademije so njene skupščine in seje predsedstva. Skupščine so bile v letu 1950 vsega 3 (21. marca, 19. maja in 29. decembra), predsedstveaih sej je bilo 6 (21. januarja, 9. marca, 10. apriia, 22. junija, 23. oktobra in 22. decembra). Poleg tega pa se je 12. aprila na posebni žalnii seji Akademija oddolžila spominu svo jega pokojnega predsednika prof, Kidriča, na katero so bi.li povabljeni vsi njeni Člani. Na šojah skupščine in predsedstva se je razpravljalo in sklepalo o predlogih razredov in inštitutov in pa o raznih, upravnih ter drugih tekočih zadevah- v dneh od 5. do 7. maja 1950 je bilo na Bledu, v dneh 27. in 28. oktobra 1950 pa a- Beogradu mino zasedanje Akademijskega sveta. Naša Akademija je bi kt zastopana v Akademijskem svetu po svojih članih oziroma njihovih namestnikih. Pred zasedam ji Akademijskega sveta so bili sestanki glavnih tajnikov naših akademij, da hi zavzeli »tališče do določenih vprašanj, ki se tičejo koordinacije dela in postopka vseh naših akademij. Dno 13. junija 1950 je bil v Zagrebu sestanek bibliotekarje:v naših akademij, na katerem so razpravljali m sklepali o koordinaciji dela in o evidenci akcesije akademijskih bibliotek v Jugoslaviji, V okviru IV. razreda, to je za priroduslovne in medicinske vode, sta bili s sklepom ralzreda z dne 29. maja 1930 ustanovljeni dve sekciji, prirodkj&lovua in medicinska, Volitev načelnika medicinske sekcije je na. dnevnem redu današnje sk upšnine, Glavno prizadevanje medicinsko sekcije je šlo zatem, da bi bil čimprej ustanovljen in zgrajen medicinski inštitut ■ kot središče znanstvenega raziskovanja problemov, ki so v zdravstveni problema I iki na daiervnem redu. Nova imenovanja. Za honorarne znanstvene sodelavce so bili v letu 1950 imenoivani: dr. Svetoear Ilešič v 1 ni t it u hi za geografijo, Anton Mol j k v Fizikalnem inštitutu, dr. Albin Seliškar in dr. Valter Bohinc v Zavodu za raziskovanje Krasa, dr. Miroslav Zei v Inštitutu za biologijo, dr. ing. J oae Duhavniik v Inštitutu za geologijo in dr, S ta-nislav Jeneic v Kemičnem inštitutu. Dalje ¡so )>ili imenovani za višja asis-tejlta ing-. Gorazd Mohorčic v Fizikalnem inštitutu hi ing, Štefan Stkledur v Kemičnem inštitutu; za asistenta inštituta F.milijan Cevc v Institutu za. zg*xh>vin.o; za asistenta instituta -p ripravnik a ing. Edvard Cilenšek v Fizikalnem inštitutu; za honorarnega pomožnega asistenta Stanislav Jess>e v arheološki sekciji Inštituta za zgodovino: za honorarnega asistenta inštituta Bila jama Dodbovišek v Fizikalnem inštitutu; za hmnorarnega strokovnega sodelavca dr. Vaso Suyer v Inštitutu za slovenski jezik, Od zgradb, ki so last oziroma dodeljene Akademiji, je omeniti najperej poslopje na Novem tirgu Notranja oprema je bila z nekaterimi manjšimi adaptacijami in nabavami spcvpolnjena, oziroma bo v kratkem spopoinjena. tu ko da stavim, menimo predstavlja sedaj dostojen dem naiše najvišje znanstvene ustanove. V dve pritlični sobi sta se po izselitvi Kemičnega oziroma Geografskega inštituta vselili dve sekciji Inštituta za zgodovino. Nekoliko večja so bila tlela, ki so se sicer v počasnem, tempu opravljala, toda se ne dokončala na dvorišču Akademije. Urejeno je bilo stanovanje za hišnico, dalje garaža; urejeno bo pa spomladi dvorišče dokončno, nasajeno z natadi, deloma tlakovano in okrašeno s fontano iz 17. stoletja, katere Neptun je stal nekoč prod ljubij an škiliti inagisl ratom, potem pa dolgo časa na vrtu neke privatne vile. Poslopje Kemičnega in Fizikalnega inštituta, ob Saleudrovi ulici se je nadailje spopolnje-valo in prirejalo; prostori v Komičnem inštitutu so bili toliko urejeni, da se more v njih ekspertmeatalno delati; v prostore v Fizikalnem inštit utu so ¡se pa po končanju instalacij mogli vseliti vsaj nekatei-i njog tudi v tej vili potrebna obnova in adaptacije, predvsem pa tudi marsik atera n abav a m a n j k a joč figa m ve n t a rj a. Za počitniški dom v Planiti, ki je tudi po obči preureditvi glede položaja počitniških tiranov ostal Akadi™aiji, je bilo nabavljenega n Likaj inventarja: od del na vili bi bilo ram eni! i prek rit je strehe, obstoječe iz, lesenih skodeL Y vili ^ Peruu« na Bledu je knela Akademija letos v najemu 6 sob, namenjenih za počitniški oddih svojih niainov in nameščencev. Za vilo, ki je Lila Akademiji na ponudbo v PoriotrtJŽu in bi prišla v poste v kot eventualna postaja B ¡«loškega inštituta ter kot počitniški dom, se Akademija ni mogla odločiti; predvsem zaradi slo begu stanja vile: zahtevala bi velike investicije in stroške za, obnovo ter popravila. Velika pridobitev za našo Akademijo je lastna, tiskarna in z njo združena knjigoveznica. Ob težavah 5 tiskarnami; nj ihovein pomanjkljivem in deloma zastarelem strojnem in drugem aparatu ter zato nezmožnosti zadostili tisku kot ga terjajo publikacije Akademije, pa tudi zaradi tega, ker prizadevanja za postavitev posebne tiskarne /a znanstveni tisk niiso imela zaenkrat vidnega uspeha, ]>o-menja odločba vlade LRS z dne 8. junija 1950, da preide Triglavska i iiskarna v Ljubl jani v pristojnost in. pod operativno vodstvo Akademije, nedvomen dobiček in uspeh-Prevzem tiskarne po Akademiji je bil izvršen 11. julija, za upravnika tiskarne pa z veljavnostjo tfd 1. septembra imenovan S. Škerl. Y njegovo pomoč je bil postavljen konzorcij. obstoječ iz zastopnikov Akademije, univerze, visokih Šol ter samostojnih fakultet v Ljubljani. Resda pomeni Iiskarna za Akademijo do neke meje razširitev njene kom-petenee ter poseganje v območja, ki so ji morda nekoliko daleč, vendar je zanjo pozitivna postavka, kar se je že pokazalo pri poveča netit in — kolikor je možno pri po- _ no — mmjkljivih tehničnih sredstvih — tudi kvalitetnejšem tisku naših publikacij, Žal prošnja, da bi tiskarni za nabavo strojev in črkovnega materiala dodelili del že odobrenih 12 milijon ov deviznih dinarjev, namenjenih za tisk, ni So dosegla pozitivnega uspeha. Če bi nam bila taka in ta sredstva dodeljena, bi se moglo odstraniti oziroma aboljšati marsikaj, kar sedaj še ovira zdrav in uspešen razvoj tiskarne, na primer nadomestilo oziroma nakup manjkajočega stavnega ter izrabljenega črkovnega materiala, nabava potrebnega materiala za stavek znanstvenih del, zvečano širnilo stavnih strojev. Tudi sicer bo treba odpraviti marsikatere nedostatke, ki sedaj Še ovirajo uspeš ne delo tiskiime, tako na primer nesorazmerje med strojnico in stavnico, pomanjkljive sanitarne iti druge naprave, j>omanjkanje števila strojnih stavcev in prostora. Slab napredek pa kaže prizadevanje, da hI Akademija dobila lastno znanstveno knjigarn« ali vsiaj neke vrste biro /Ji nabavo znanstvene litera ture. Pridobitev antikvariata na Miki uši revi cesti v ta namen se je izkazal;! kot nemogoča. V prav zadnjem času so bih storjeni koraki. ki naj pripeljejo vsaj do ustanovitve biroja z značajem knjigarne;. Akademijski svet, na katerega se je akademija obrnila, da bi ji posredoval pri dobile v dela deviz, ki jih ima na razpolago Jugoslovanska knjiga, izraža mnenje, naj se pri vsaki akademiji ustanove knjigarne kot republiški1 centri za. nabavo znanstvene in strokovno literature; ko bodo to knjigarne v polni funkciji, bo mogoče tudi Akademijskemu svetu, da lw proglašen. za nosilca deviz za nabavo znanstveno literature za vso državo in bi tako «i opravljal pravilno distribucijo odobrenih deviznih sredstev. V letu 1930 je bilo v okviru naše Akademije vsega skupaj 10 inštitutov (kemični, fizikalni, za eloktriško gospodarstvo, za raziskovanje Krasa, biološki, geološki, geografski, historični s treimi sekcijami, za, literature, si slovenski jezik), dve komisiji (terminološka in za slovensko narodopisje) ter Odbor za zbiranje podatkov o favni, H uri in geji Slovenije. Glade inštrhriov bi bilo omeniti, da sita. bila na novo ustamoviljena Geološki in Biološki institut. Statuta obeh »ta bila tidobrma, njima na celo postavljena upravnika (za biološkega tikati. HadžL za geološkega akad. Raikovec) z znanstvenim svetom j obe u pianov i sta začdii delati. Podzemni laboratorij v Postojnski jami je bil od deljen od Zavoda za raziskovanje Krasa in dodeljen Biološkemu institutu. Za prihodnje kito jo v načrtu dograditev biospeo-loškega laboratorija v Postojnski jami in zgradbai manjše stavbe zunaj jame s terariji. Za upravnika Instituta za literature je bil postavljen akad. Jok i p Vidmar. Za začasnega upravnika Zavoda za raziskovanje Krasa je bil imenovan član dopisnik prof. Brodar. Y znanstvene svete posameznih institutov so bili tudi letos poklicani razui znanstveniki. V svet Biološkega inštituta akad, Hadži. prof. SeJiškar, dr. Zei in dr. Mayer; v znanstveni svet Geološkega inštituta pa akad. Rakavec, akad. Hadii, akad. Me-lik. član dopisnik Brodar in prof. Duhovnik, V znanstveni svet Inštituta za literature je bil imenovan akad, Josip Vidmar, v znanstveni svet arheološke sekcije Historičnega inštituta član dopisnik Brodar in prof. B. Škerlj, v znanstveni svet Zavoda za raziskovanje Krasa pa profesor Se-liškar. V Bovinju sta bili naši Akademiji v tamošnjem Biološkem inštitutu dani na razpolago dve delovni sobi. Inštitut za eleiktriško guspodairstvo, pravni naslednik ljubljanske podružnice enako imenovanega inštituta, je kot znanstvena, in raziskovalna ustanova prešel z odločno z dne 19. septembra 1950 v okvir Akademije. Zaradi svojega delokroga in nalog je inštitut v administrativnem in biidžcitskem oziru ohranil samostojen položaj. Sprejom pravilnika in Volitev upravnika ter njegovega namestnika je na dnevnem padu današnje skupščino. Izvršena je bila prevedba uslužbencev. Prevedeni so bili v naslednje položaje: znanstveni svetnik, ing. O zbali G ros; višja znanstvena sodelavca, ing. Janko Rud'olt in. ing. Edvard llofler; znanstveni sodelavci, ing. Branko V ajda, kur. Milan Vidmar ml., ing. Martin Večorjevič; asistenti, ing. Joško Rosina, ing. Marjan Plaper in ing1. Bogdan Roinše; asist ra vnik, i ng. Franc Mlakar. Še vedno na slabemu smo z delovnimi pros loti za inštitute in komisi je. Od 13 institutov, oziroma komisij iin odbora ima svoje prosto re^ bolj ali manj ali komaj zadovoljive, oziroma ustrezajoče, šest, i in i o inštituti keniiičoi, fizikalni, za elektriško gospodarstvo, geografski, zgodovinski in za slovenski jezik. Brez viseli prostorov so: inštituti biološki, geološki, za raziskovanje Krasa in za literature, komisiji za slovensko narodopisje in terminološka, pa Odbor za obiranje podatkov o favni, flori: in geji Slovenije. Ena največjih neprdik je, da Zavod »a raziskovanje Krasa v Postojni s svojimi bogatimi zbirkami in knjižnico kljub velikemu prizadevanju Akademije in inštituta samega no more dobiti svojih delovnih iu razstavnih prostorov, kakor jib je prod leli že imel. Instituí i hn?z lastnih delovnih prostorov se morajo stiskati po raznih inštitutih na univerzi, ali pa morajo sodelavci delati v Narodni in univerzitetni biblioteki ali pa kar na svojih domovih. Pridobitev, ureditev in razširitev delovnih prostorov za inštitute je eno najbolj nujnih vp raían j na.še- Akademijo. Izpraznitev v najem oddanih pmstorov v hiiši Novi trg st. 4 in dograditev novih ptxslopij za kemični, fizikalni in elektrogospodarski inštitut bi oziroma bo tej veliki pomanjkljivosti nedvomno odporni ogla. Navzlic težavam, ki jih imajo inštituti glede prostorov, znanstvenih in sfTrakmaih sodelavcev, nabave strokovne literature in inslrumetntov, pa moramo vendarle reí'i. da je znanstveno delo v njihovem okviru leipi> napredovalo. Če pregledamo lanskoletni naiert njihovega dela in ga primerjajmo z opravljenim delom, o katerem bom še porotal, vidimo, da je bil velik del naierta izpolnjen. Ako ni bil v celoti, to ni bilo odvisno samo od vodstev institutov in volje ter od1 deki sodelavcev. Plod dela v institutih so publikacije, ne samo te, ki jih bom kot izdaje Akademije naštel, marveč tudi mnoge, ki jih na tem mestu ne na vajami in ki so izšle pri nos doma ter v inozemstvu kot sad znanstvenega tlela naših znanstvenikov, zbranih v okrilju inštitutov naše Akademije. V lotu 1950 stu izšle v tisku naslednja publikacije Akademije; uvrščene «o bile smiselno z reorganizacija Akademije in njenih razredov v nove serije 7. del «ni a novimi naslovi. 1. Letopis Slovensko akademije znanosti in umetnosti, tretja knjiga, 20 pJ; 2. Razprave razroda za zgodovinske in dVužbeue vede, prva knjiga. 22 pol; 3. Dola razreda za zgodovinske in družbene vede; prva knjiga (Josip Korošec, StaroBlovainsko grobišče na Ptujskem gradu), 26 pol; 4. Dela razreda zn zgodovinske in družbeno vede, druga knjiga (Jože Kastelit-Božo Škorlj, Slovainska nekropola na Bledu), 8 in pol pole; Dela raareda za zgodovinske in družbene vede, l rdi j a knjiga (Arheološka poročila: Ljubljana, Nova mosta, Ptuj), 13 pol; 6. Dela razreda za. zgodovinske in družbene vede, četrta knjiga (Josip Klemene. Ptujski grad v kasni. antiki). 6 in pol pole; 7. Razprave razreda za filološke in literarne vode, prva knjiga, 13 pol: 8. Dela razreda za filolaške in literarne vode, prva knjiga (Anton Bajec, Besedotvorjo slovenskega jezika, T), 8 in pol pole; 9. Dela razreda za filr>loško in literarne vedo, druga knjiga (Prešernove nemško poezije v prevodih Otona Župančiča), 5 poi; 10. Dola razreda za prirodosiovtie in medicinske vode, prva kuj iga {Anton Meiik, P lamine v Julijskih Alpah), 19 pok Kot izdaja Akademije je v Državni založbi Slovenije izšel Slovenski pravopis v obsegu 3(J tiskovnih pol; Slovenski pravopis jo plod kolektivnega dela pravopisne komisije pri Inštitutu za slovenski jezik poti vodstvom akademika Ramovša, Slavistična revija je postala skupna izdaja Slavističnega društva ter Inštitutov za slovenski jezik in za literature pri naši Akademiji; v redakcijo sta stopila mimo dosedanjih urednikov še akademika Fran Ramovš in Josip Vidmar. Letošnji letnik je iizšel v obsegu 30 pol; od tega Zvezek 3—4 kot: Zbornik na čast akademiku Ramovšu ob njegovi 60-letniri., po večini s prispevki sotrudnikov iz inozemstva. Tisk akademijskih publikacij je v tem lotu razveseljivo napredbval. Laistna tiskarna in zholjšamje glede dobave papirja sta k temu nedvomno pripomogla. Toda še vedno ima Akademija težave in zelje; če naša tiskarna ne bo dobila novih strojev, novega 'tiskovnega materiala iin novih strokovno izvežljaniii moči, kot .sem že povedal, ne bo mogla zadostiti zahtevam, ki jih bo Akademija v čim dalje večjem obsegu nanjo stavila.. T/.ralba strojev in materiala grozi ohromiti ves tisk, Prav iz teh razlogov tudi tiskarna ne bo mogla postati to, kar bi po načrtu tudi morala biti: osrednja tiskarna za ves znanstveni tisk v Sloveniji. Prihodnje leto bo glede znanstvenega tiska mogla predvidoma zad^»strti kotna j potrebami Akademije, drugim potrebam znanstvenega tiska v Sloveniji pa zaradi preslabe kapacitete za znanstveni tisk po več in i nei. Od lega jo Triglavska tiskarna mogla še prevzeti mirno akademijskega znanstvenega tiska le nekaj znanstvenih in strokovnih časopisov. Glede tiska v lotu 1950 in tiska, predvidenega za leto 1951, naj navedem, nekaj skupnih številk. V letu 1950 je bilo v izdajali Akademije objavljenih vsega skupaj publikacij v obsegu 130 tiskovnih pol, če prištejemo še Slavistično revijo v obsegu 30 tiskovnih pol in Slovenski pravopis v obsegu 59 tiskovnih pol, dobimo števila 219 tiskovnih pol. Seveda so med izdanimi publikacijami tudi take, ki so v rokopisu morale po predalih raznih tiskarn in grafičnih podjetij čakati že leta, da pridejo v roke stavca, oziroma v sfroj. Trenutni.) je v tisku publikacij za okoli 60 tiskovnih jud, Za leto 1951 bi bilo publikacij, če bi se zadevni načrt Akademije oziroma njenih institutov dal stoodstotno izvesti, ¿a okoli 500 tiskovnih pol. Pri sklepanju pogodb s tiskamo, ki naj bi bile obojestransko obvezne, nismo mogli obremenjevati last De tiskarne z deli, ki eventualno ne bi izšla, zato smo morali točno določiti število pol posameznih publikacij. Našla se je kompromisna rešitev s tem, da smo se s pogodbami obvozali za skupno Število 247 pol v L 1951. To je tudi število pol, ki ga predvidevajo načrti posameznik inštitutov za. svojo edicije v okviru Akademije leta 1951. Čo povzamemo izvajanja glede notranjega dela naše Akademijo in njenega udejistvovamja na zunaj, ki se kaže najbolj očitno v njenih publikacijah in v povezavi z našim gospodarst vom, pridemo do naslednjih glavnih ugotovitev, deloma pozitivnega, deloma negativnega značaja. 1. Trdna usmerjenost delovanja Akademije po izvršeni reorganizaciji in pomnožit vi z novimi člani. 2. Močmo pospešena izdajateljska dejavnost Akademije in čim dailje ožja povezava z znanstvenimi jvreblemi ter potrebami našega gospodarstva. 3. Povečanje znanstvenega osebja, čeprav še z velikimi potrebami in vrzelmi zlasti za nekatere inštitute- 4. Vključitev Inštituta za, elektriŠko gospodarstvo v okvir Akademije. 5. Pridobitev t riglavske tiskarne kot akademijske, kar pomeni velik uspeh kljub navedenim težavam glede kapacitete, opreme tiskarne in drugega. 6. Še nerešen problem akademijske knjigarne. 7. Slabo ali pa culo nezadovoljivo stanje glede delovnih prostorov za inštitute in zgradb vohče. 8. Intenzivno znanstveno delo v okviru inštitutov, ki ga pa močno ovira, pomanjkanje primernih prostorov, slaba dostopnost tuje znanstvene literature, pomanjkanje aparature in deloma tudi kadrov. O izvršenem znanstvenem delu in načrtih zanj bom pa še ¡posebej poročal. Delo v institutih leta 1950 in delovni načrti za leto 1951 Mnogo tega, kair se tiče dela Akademije t letu 19)0. sem navedel že v svojem glavnem poročilu; na. tein mestu naj sledi poročilo o delu, ki so ga opravili posamezni inštituti in komisijo Akademije. Kemični inštitut. — V letu 19jO se bili inštitutski prostori ob Salendrovi ulici toliko urejeni, da je bilo mogoče v njih eksperimenta,lno delati. Od eksperimentalnih preiskav bi bilo navesti predvsem: študij mineralnih snovi v onih premogi! i, ki bodo prihajali v pošte v za proizvodnjo koksa,; preiskava posameznih horizontov in slojev v premogovniku Fi;iša, s posebnimi, ozirom na vsebinskost žvepla; preiskava ekstraktov iz ruškega premoga (prof. Jenčic); preiskava huminskih kislin v zvezi s problemom kokiranja; preiskava! tehnične izraibnosti pirita; sinteza visoko molekularnih spojin v zvezi s problemom kokiranja {asistent Hadži); preiskava raznih zastopnikov penicilium not a t um in penicilium clir^sogennm z oeiflom na izboljšanje tvorbe penicil in a (dr. Blirnc); kultiviran je bakterijskih mešanic za produkcijo maslene kisline v zvezi s problemom faibrikacije ofctantskega bencina (dr. Blinc); gojitev specialnih kvasovk. ki prndueirajo mast in njihova prilagoditev na sulfitno Lažnim in lesne hidrulisaite (dr. Blinc); encimski sistem v mucor mucedo {dr. Blinc). Fizikalni inštitut* — V začasni zgradbi ob Sailend nvvi ulici se je posrečilo dokončati toliko inštalacij, da se je mogel vanjo vseliti kemijski. riti električni oddelek, oddelek za jedrsko tehniko in pa skladišče materiala. Glavno gradbeno delo je pa bilo osredotočeno pri postavitvi novega fizikalnega inštituta na Mir ju, ki ju do inštalacijskih del končam začete so pa tamkaj tudi stanovanjske zgradbo. V novi inštitut na Mir ju se lx> po njegovi dovrši t. vi vselil inštitut iz po&lopja ob Salenrlrovi ulic L — Od glavnih znanstvenih in strokovnih del, opravljenih v inštitutu, je omeniti: v kemijskem oddelku začetek del na analizi rud z znatnim deležem redkih temelj ter delo na sintezi ostro definiranih paUimerav; v električnem. oddwlku postavitev rentgenske aparature z namenom, da se absolutno izmeri doza; v jedrskem oddelku zaključek del na načrtih za elektrostatični generator; v delu so tudi električni pomožni aparati (delikliki in omrežni priključki) za Števce. Dalje so se napravili načrti za proti ločno napravo za, elektrolizo vode, V novo ustanovi jenem oddelku za jedrsko tehniko se pud vodstvom prof. dr. llavlicka delajo načrti za nizktv-napetostni generartor z ionskim izvorom. V oddelku za vele-molekulsko fiziko se je izmeril akustični dvojni lom nekaterih preparatov in sestavila nova električna aparatura za merjenje z impulzi. Pri siiptmjn svetlobe se je sestavil kouiponzait™- z elektronskim pum nože valom. Napravljene ¡go bile številne meritve viskoznosti in osmoznega tlaka na frakcijah nitrocel uloze, acetilno celuloze in poliizwlbutjlena. Inštitut za, elektriško gpspodaretuo, — V inštitutu so bile izdelane ekspertize in poročila, katerih avtorji so akad. dr. Milan Vidmar (Vodniki iz aluminija v prenosnih progah: skupaj z iriž. Rudolfom: Rekonstrukcija proge Maribor—Laško), inž. Ožbolt Giros (Kavitaeijsko elektrolitsko korozije na turbinskih lopaticah), ing, Jaaiko Rudolf {Rekonstrukcija nadzemne prenosne proge Kostclac—Bor), inž. Edvard Hü Her (ZaJŠčita bloka generator- i ra.n,s forma tor, Priključek dveh petersenik na en transformator), dalje Poročilo o gradnji institutskih objektov iti laboratorijske opreme, V sodelovanju s tovarno Rade Končar v Zagrebu jo akad. dr. M. Vidmar izdelal štiri ekspertize o osnutkih veletransformatorjev ozi iv;ma trans form a torjov. Dalje so znanstveni sodelavci inštituta sodelovali pri gradnji institut s ki h objektov in projektirali ter kooastruirali laboratorijsko opremo, to je modele mreže (analizatorja) in trofazne poskusne proge za medfazno napotost 500 kV. Končno je omeniti še sodelovanje pri komisijah: Generalne direkcije za elektriško gospodarstvo LR S, pri Ministrstvu za zunanje zadeve FLRJ, pri Planski komisiji LRS in pri Akademij-s kom svetu FLR j. — Uslužbenci Inštituta so bili prevedeni in so prišli v sestav Akademije. Pravilnik inštituta, volitev up ravnika in njegovega namestnika je na dnevnem redu današnje akuptŠonfe Zaood zii raziskovanje Krasa, o Postojni. — Delo v tem inštitutu je bilo močno ovirano, ker inštitut ni imel lastnih delovnih prostofrov. Zato ,so številna prizadevanja Akademije in. it t Si rtu ta šla za tem, da bi inšlitut dobil v Postojni zopet vsaj prostore, ki jih je nekoč že imel in bi (si s tem pridobil primerne prostore, da bi v njili mogel namestiti svoje bogate zbirke, knjižnici» i a opremo, kar je sedaj v povsem neprimernih in za vsako delo nemogočih prostorih. Inšti tut je v povezavi z Društvom za raziskovanje jam proučeval večje Število jaitn, brezen in vodnih tokov na Notranjskem Krasu. Trnovski planoti, Kanalskem in Tolminskem (te zadnje je raziskoval E. Pretnar). Ar ?.vezi z arheološkimi raziskavanji so bila izvršena stratigrafska proučevanj a v nekaterih jamah na Pivki. V delu je avtorski in stvarni katalog literature o krasu slovenskega ozemlja in Istre, z upoštevanjem, vseh geografskih in prirodoslovuih elementov (dr. Bohinec). Urejena je knjižnica inštituta v Postojni. Geografski inštitut, — Kot plod študija in preiskavanj članov inštituta jo v letu I9!>0 izšlo pri Akademiji delo A nt. Mehka: P lamine v Julijskih Alpah, dot iskana pa je publikacija S, IleŠiča; Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem. Raziskovalna dela so .se opravljala na več področjih. Proučevano je bilo planinsko gospodarstvo na Namenu (VI. Le-ban). V več krajih Slovenije so bila opravljena geomorto-loška raziskovanja. Proučevani so bili ledeniki in sneži šča v naših Alpah, posebno lednika na Triglavu in pod' Skuto. Ob koncu leta 1950 jo inštitut prešel na proučevanje snežnih plazov aa Slovenskem. V delu je tudi proučevali je kraških polj, in sicer z vidika hidrugraiskega iitt morfogenetakega razvoja v toku diluvija. Geološki institut. — Deilo se je odvijalo v treh sekcijah. V geološko-paleontološki sekciji se je delalo na geološkem kartiranju speeialk (metrilo 1 : 75.000) Višnja gora—Cerknica, Novo mostio, Sežana—Šentpoter: ob tem so bile izdelano podrobne geološke karte in večje štev do raznih profilov. Izvedla so je redukcija sf-verovzhodiioga dela geološke specialise Ljubljana v merilu 1:75.000 na merilo 1 : 100.000. V pleistocenski favni iz lietalovega spod mol a pri Postojni so bile determdaiiraiLe razne vrste. Sestavljala se je geološka bibliografija za slovensko ozemlje, izpisani so bili geološki strokovni izrazi iz na j starejših slovenskih geoloških del i it v zvezi z Odborom za urejevanje flore, favne in geje Slovenije tudi palaontološki podatki za naše kraje. Mincraloško-petrografska sekcijo. Začelo se je z geološkim karti ran jem Pohorja; pri tem je bila izdelana začasna peitrografska karta za del območja in začeta mikroskopska iu kemična analiza nabranih vzorcev kamenin. Prazgodovinska sekcija. S sredstvi arheološke sekcije Inštituta za zgodovino ter v povezavi z njo. z Zavodom za raziskovanje Krasa ter z Inštitutom za prazgodovino človeka na univerzi so se opravljala i skopa vanju v nekaterih jamah na Pivki: pri lem so se med dragim izmerile jame in profili ter zrisali profili; dale so se določiti razne sitratigrafsbe ugotovitve, odkriti so bili ostanki favne itd. Izvršeno je bilo tudi rekrugnosciranje v vi^ti drugih jam na Slovenskem. V obdelavi je bilo gradivo iz jame Betalov spodmol in iz Otoške jame pri Pogojni. Odbor za ure jen ari je favne, flore in geje Slovenije. — Delo tega odbora je še vedno v začetnem, org a nizat ornem stadiju. Biološki inštitut. — Na pcidročju fitogeoprafije in flo-ristike se je nadaljevalo raziskovanje po celi Sloveniji In zbralo mnogo draigoc enega materi al a (dir. Mayer). Na področju biologije morja se je nadaljevalo in končalo raziskovanje bit/logi je giric (dr. Zei), Končano je tudi obširno raziskovanje o biologiji in s is tematik i jadranskih in svetovnih folifculinidov Ln o problemu knid pri ktenoforah (akademik Iladži). Akademija jo podprla delo, ki sta ga pri Institutu za oceanograf i jo in ribairstvo v Splitu opravljala na problemu biologije, morfologije ter fiziologije primitivnega ko raljnjakn Cornularia svp. Dušan Lušicki in. Rajko Rakov oc. V podzemskem lalxiratoriju v Postojnski jami so je nadaljevalo delo pri z reji poglavitnih vrst jamskih živali (prof. A. Seliškar). Inštitut zči zgodovino. Sekcija za občo in narod no zgodovino. — Sekcija je naila 1 jevala znanstvena dela. začela, v prejšnjih lutiii. To ao preti vsem: drugi del urbarjev Slovenskega Primorja, historic no-topografski leksikon. zgodovina agrarne tehniko v Štajerskem Podravju, zgodovina komeirčnega konsesa 11a Kranjskem, gradivo za zgodovino leta 1848 in za zgodovino kmečkih puntov. Novo zuansiveno podjetje sekcije je leksikon slovenske gospe kartoteka na slovenska gesla, v delu je pa t udi drugi del omenjenega s lova,rja. lo delo je d» okroglo 75 Vit končano. V medicinski sekciji (vodja prof. dr, Al. Košir) so se v kartoteki nabrali izrazi, ki sodijo poglavitno v področje zgodovino medicine in v področje patološke anatomije. Instituti, oziroma odbori in komisije, imajo naslednje delovne načrte za leto 195i. Kemični inštitut. — Nadaljevanje v lotu 1950 začetih preiskovanj in del ter njihova razširitev na problem desui-f urad je im specialne predelave premoga iz Rase. V akademijskih publikacijah objava večjega števila razprav profesorja Jenoiiea Ln dr. Blinčeve ter začetka velike Popov ič-Samčeve študije o jugoslovanskih premogili. Fizikalni inštitut. — V oddelku za jedrsko tehniko postavitev nizkonapetostnega generatorja in po izkušnjah s iem generatorjem izdelava naičrtn za visok on apetostni kas-kadni oziroma elektrostatični generator, V oddelku za jedrske meritve sestava delilni kov, diskriiminatorjev in števcev za različne elementarne delce in s pomočjo teh i zmerjen je jedrskih absorpcij ter sipalnih presek na nevtroiLskem izvoru, V električnem oddelku zgraditev razstavljive rentgenske cevi za raziskavo fine sitrukture materije, V kemijskem oddelku izdelava standardne metode za anaiizo rud z 1!J Letopis — 1+5 — znatnim deležem redkih zemelj: ureditev tracerskcga laboratorija ter dovršit ev deiu na analizi ostro definiranih polimerov. V oddelku za volemolekolsko fiziko skančanje mei-i-tcv nii akustičuera dvojnem lomu, na sip an ju svetlobe, na viskoiznosti in nsmoizt posameznih polimernih vrst, ki so v inštitutu. — Tri d1o štiri publikacije za Razprave Akademije, poleg treh, ki se že v ti siku. Inštitut, za elektriško goapodargtoo. — Kolektiven o delo inštituta bo ib segalo naslednje probleme, naloge in načrte: nastajanje dodafnih zimskih bremen na električnih p te- ~ nosnih progah; problem (Krnskih napetostnih izgub v velikih prenosnih progah; kavitaeijske elektroJitske korozije na turbinskih lopaticah (verifikacija teoretikih zaključkov iz leta 1950); problemi malih hidroelektrarn za podeželsko elektrifikacijo; raziskave HOkV prog v mehaničnem pogledu; študij, projekt in gradnja trifazne poskusne proge za medfazno napetost 500 kV: študij visokonapetostne tehniko in gradnja visokonapetostnega laboratorija: ponašanje izo-lirrnili olj v obratu, z navodili za obratovanje in vzdrževanje; problem primarnih relejev; Študij, projekti in gradnja modelov električnih mrež in central (analizator s mikrtv-mreža, model dolge proge). V sodelovanju inštituta s tovarno Rade Koncar bodo izdelane štiri ekspertize iz transfosmatomke panoge. Inštitut si bo «e nadalje prizadeval, da vzpostavi oziroma poglobi najtesnejši stik lil odnose z eJekhri fikncij-ske operative, tako z republiškimi imperativnimi ustanovami elektrifikacije kakor tudi, da vzpostavi podobne stike z ustreznimi zveznimi ustanovami za elektrifikacij o. O vseh svojih izsledkih in dognanjih bo inštitut poročal v obliki ekspertiz, referatov, publikacij Ln dingih dokumentacij. iNadaljeval bo gradnjo zasnovanih objektov in montažo njihove opreme. Gojitev, razširitev in poglobitev stikov z i riši i-tutu podobnimi ustanovami in strokovnjaki na področju elektriškega gospodarstva v državi in v inozemstvu. Zavod za raziskovanje Krasu d Postojni. — Inventari-zacija opreme, zbirk in biblioteke Jamskega muzeja v Postojni, če se bodo zanj in za inštitut našli v Postojni pri- merni prostori. Raziskav trn ja jam. podzemeljskih vodnih tokov, brezen, ledenih jam itd- Poskusni 'kopi z vidika stratigrafije in spoktogenoze v jamah, zlasti na Pivki. Nadaljevanje .sestave avtorskega in stvarnega kataloga literature o kraškem ozemlju Slovenije in Istre, Izdelava pravilnika za centralni kataster jam na Slovenskem ter pričetek dela za kataster, — Kot, publikacija Akademije je predvideno poročilo inštitute vega strokovnega sodelavca I. Mich-lerja ó Rakovem rokavu v Mal ograj ski jami. Geografski, inštitut. — Nadaljnje proučevanje Triglavskega ledenika, ledenika pod Skuto, snežišč in snežnih plazov. Nadaljevanje moirfogenefskih Študij v Podravju, oh Krki in v Primor ju, kakor tudi razvoj hidrografske mreže. Nadaljevanje proučevanja kraških polj z vidi k a Lid'rog ra 1-fvkega in morfogcnetskega razvoja v toku diluvija. Nadaljevanje proučevanja planin in planinskega gospodarstva na Slovenskem, posebno v porečju Savinje, pa na Trnovskem gozdu in Slavniku. Proučevanje in ugotavljanje meje pri-rodne in kulturne vegetacije na naših gorah. Proučevanje odmjšajev meri gospodarskimi dejstvi ter demografskimi gibanji ter proučevan je poplavnih področij v Sloveniji. Dokončna izvršitev podrobne izvedbo bibliografskega pregleda celotne dosedanje geografske književnosti na Slovenskem. Geološki inštitut. — Nadaljevanje geološkega karti-ranja specialke Višnja gora—Cerknica. Nadaljevanje redukcije ljubljanske geološke speci al ke 1 : 73.000 na merilo i : 100.000. Petrografsko raziskovanje Po5iarjia. Petrografska preiskava keratofirjev v porečju Savinje. Nadaljnja obdelava pleistfocenske favne iz Betalovega spod'mnlu pri Postojni. Sestavljanje geološke bibliografije za slovensko ozemlje. Zbiranje geoloških strokovnih izrazov. Izpisovanje paleontoloških in mineraloških podatkov za Odbor za zbiranje podatkov o flori, favni in geji Slovenije. Po možnosti dokončna obdelava st ra t igra lskega gradiva iz Betalovega s pod mola. Poskusni kopi v nekaterih jamah Pivške kotline i li njeni širši okolici zaradi ugotovitve stratigraf i je. Poskusni kopi v Z i jal k i pod jamarskim vrhom in v Zidanici pri Rajščiei i bi1 v jamah na Gorenjskem zaradi primerjave s k ras k o stratigrafijo. Biološki inštitut. — Ureditev potrebnih delovnih prostorov t Ljubljani, planinskega in sladkovodnega laboratorija ter preureditev podzemske postojanke v Postojnski jami z ureditvijo delovnega prostora tudi izven jame. Laboratoriji bodo šele omfigotili eksperimentalno delo. Nadaljevanje dela na področju fitogeografije ob reviziji celotne flore Slovenije (dr. Mayer), Na področju bioJogije morja proučevanje ribe Pagclbis sp. (dr. Zei). Začetek raziskovanja betonske bioeenoze na tratah morske travo (dr. Zei). Nadaljevanje študija na živih folikulinidali in bidroidih (akademik lladži). Nadaljevanje proučevanja kornularije (Lu-šickv, Rakovee) in nadaljnje proučevanje podzemske lavne ter k reje jamskih živali (prof. Seli škar). Proučevanje problema nas!auka metazojov in infuzorijev kot nadaljevanje Študij o filogenezi nižjiJi averteibratov (aikad. Hadži). Pripravljalno delo za proučevanje biologije planinskih živali in živalstva sladkih voda. Inštitut za zgodovino. Sekcija za občo in' narodno zgodovino. — Priprava za objavo drugega dela urbarjev Slovenskega Pri morja. Nadaljevanje dela pri hi-siorično-topografskem leksikonu, pn zbiranju gradiva za zgodovino slovenskih kmečkih p matov in za zgodovino leta 1848, Nadaljevanje dela za zgodovino zgodnjega kapitalizma na Slovenskem in za zgodovino .agrarne tehnike v Štajerskem Podravju: Pri leksikonu gospodarske in socialne zgodovine Slovencev se bo. potem ko bodo opravljena pwl-dela, pristopilo k izdelavi posameznih gesel, predvidoma najprej onih iz agrarne panoge in zgodovine obiti ter industrije. Začelo se bo tudi s sistematičnim delom za starejšo slovensko historično bibliografijo, v zvezi z leksikonom pa z ¡bibliografijo slovenske gospodarske in socialne zgodovine. Sestava evidenčne kartoteke o historični literaturi v znanstvenih bibliotekah Slovenije. Sekcija za zgodovino umetnos ti. Nadaljevanje priprav za kataster srednjeveškega, stenskega slikar- fttva na Slovenskem. Dokončna kartoteška. ureditev srednjeveško plastike in topografski prehlad še nepreircknnLh področij. Nadaljevanje del a za kritično ugotovitev tekst a Dotnicarjeve Historia cathcdralis eeclesiae Labacensis. Priprava za objavo in komentar k Aleša Dol niči urj a Descriptio nobi.lis urbis Venetiae iz leta 1703. Organiziranje zbiranja gradiva za zgodovino podeželskih, in meistndi umetnooibrtnih delavme y Sloveni ji. Arheološka sekcija. Nadaljevanje raziskovanja na Jakopičevem vrtu v L j ublj ani-K rakovo in verjetno terena pred Srednjo tehnično šolo v LJubljani. Nadaljevanje raziskovanj na Ilajdini pri Ptuju' in ol> rimskem vodovodu na Grajeni pri Ptuju. Nadaljevanje raziskovanj paleolita pri Postojni rti po potrebi tudi drugod. Proučevanje arheološkega gradiva, hranjenega v P red jamskem grarhi. Nadaljevanje raziskovanj na staroftlo venskem grobišču na Pristavi pri Bledu. Nadaljevanje dela pri lokali zaci ji naselbin na Ljubljanskem Barju s poskusnimi sondami. Povsem konkreten načrt je težko postaviti, ker se bo menjal glede ti a potrebe in možnosti pri terenskem dolu. Inštitut za literature, — Izdaja 8. snopiča Slovenskega biografskega leksikona. Izdelava podrobnih načrtov za organizacijo in izdajo bibliografije Člankov in za revizijo starejša knjižne bibliografije. Izdelava načrta za zbiranje gradiva za raziskovanje slovenskega stila in metrike. Organizacija sistematičnega zbiranju gradiva za komparativno literaturo. Izdelava načrta za izdajanje korespondence (gradiva) za slovensko slovstveno zgodovino (Cojz, Kopitar i,n drugi). Inštitut 7.a slooetiski jezik. — Nadaljevanje začetih zibirk za slovarje, za lingvistični atlas, za opisno slovnico slovenskega jezika in zbiranje gradiva za kmsiomatijo slovenskih starih tekstov. Razširitev tega dela v naslednjih smereh: pri slovarju za slovenski jezik organiziranje nabi-rainja. gradiva po krajevni mreži; pri onomastičnem slovarju izpisovanje iz starejših dob, iz teta 1835 in leta 1754 trektificirani domimkalni zapisi), za 17. stoletje izpisi i/, matic s za 16. stoletju i a nazaj izpisi iz urbarjev; pri t o ponora antičnem silovarju sodelovanje z inštitutoma za. zgodovino in geografijo. Pri lingvističnem atlaisu pritegnitev jx>-mnžnih moči, potrebnih zlasti za dulo na terenu. Pri rugo je pa notranje delo, ki vse to pripravlja. Težišče notranjega dela Akademije je bito v njenih institutih. Število inštitutov se v letu 1951 ni povečalo, razen Inštituta za slovensko narodopisje, ki je vzrastel in je naslednik prejšnje Komisije za slovensko narodopisje ter je bil v upravnem ozint od razreda za zgodovinske in družbene vede prevzet v razred za filološke in literarne vede. Tako je v letu 1951 štela Akademija it inštitutov, eno komisijo in en odbor, V znanstvene svete inštitutov so bili na novo imenovani: pri Zavodu za raziskovanje Krasa dr. R. Savnik. pri Inštitutu za slovensko narodopisje akad. Lajovie in proi. Matija Tome. Prostori za i n š t i t n t e. V letnem poročilu za i950. leto je bilo omenjeno, da od 13 inštitutov oziroma komisij in odborov Akademije 7 nima lastnih prostorov. Kar se tega tiče moramo zaznamovati znatno zboljšanje, čeprav prostori, ki jih inštituti imajo, oziroma so jih zavzeli, nikakor v vsakem primeru ne ustrezajo in za- doščajo ter ima nastanitev nekaterih inštitutov v njih le p rovi zori cen značaj. Mnogo so si glede prostorov opomogli nekateri inštituti z izpraznitvijo sob po uradih, ki ne pripadajo Akademiji, v akademijski hiši na Novem trgu i, v katero so se v pozni jeseni vselili. Hiša na Novem trgu 4 je bila v poletju na zunaj obnovljena, streha in ostrešje popravljena, v notranjosti pa zaenkrat, radi pomanjkanja kreditov, le za silo prirejena, Že od poprej sta imela v h is i prostore arheološka sekcija Inštituta za zgodovino (3 sobe) in Inštitut za geografijo (2 sobi, od katerih pa je bila ena prehodna). Ko so tuji uradi izpraznili hišo, je dobil Inštitut za geografijo še eno sobo, Inštitut za slovenski jezik tri sobe, sekcija za občo in narodno zgodovino Instituta za zgodovino eno sobo, sekcija za zgodovino umetnosti istega inštituta eno sobo in kabinet, Inštitut za slovensko narodopisje zaenkrat tudi eno sobo in Terminološka komisija eno sobo. Nekateri manjši prostori, zasedeni od uradov, ki ne pripadajo Akademiji, bodo v kratkem za potrebe Akademije na razpolago. V dve sobi v pritličju hiše Novi trg 3, kjer je bil poprej Inštitut za zgodovino, sta se provizorno vselila Inštituta za biologijo in geologijo. Z nabavo veeje množine novega in s pridobitvijo nekaj starejšega pohištva je bilo inštitutom deloma glede na opremo pomagano. V Postojni se je pO daljšem prizadevanju posrečilo dobiti za Zavod za razi s kovan je Krasa prostore v poslopju bivše sodni je; obsegajo vsega 15 sob, oziroma prostorov, Vanje so bile poleti prenesene bogate, doslej magacinirane zbirke nekdanjega Speleološkega inštituta v Postojni, očiščene, urejene in za silo tudi razmeščene. Ureditev teh zbirk pa nalaga inštitutu še obilo dela. Prav tako je nujno potrebna obnova zgradbe In prostorov, ki jih ima institut ter ureditev njegovega položaja kot najemnika, oziroma koristnika v zgradbi sami. Nameravana zgraditev in ureditev Biospeleološke postaje v Postojni je morala zaradi črtanja zadevnih kreditov odpasti; le dve sobi je vzela Akademija zanjo v najem. Inštitut za elektriško gospodarstvo. Nova glavna stavba inštituta ob Tržaški cesti je bila do konca leta (950 zgrajena do malega v faz ali I—III. Dogradila se je kompletna streha z vsemi izolacijami, izdelana in vzidana so bila okna, deloma tudi vrata, sezidan del predelnih sten z dimniki, izvršena kanalizacija v objektu, montirane vodovodne inštalacije d o malega v celoti, skoraj do 50% montirana centralna kurjava in opravljena še razna druga dela. Naročene sr> bile in tudi plačane razne materialije (na ipr.radiatorji, cevi, svetila itd.}. Za izvedbo gradbenih del je bil izrabljen razpoložljiv kredit v iznosu 44,342.000 din; za razna druga dela in opremo pa kredit v iznosu 3,783,tX)0 din. Za leto 1952 jo vse pripravljeno za dokončno gradbeno akcijo, če bodo za to krediti na razpolago: v tem primeru bo ob koncu aprila a) i v začetku maj a že mogoča delna vselitev, Pri stanovanjski liiši za uslužbence Inštituta za elektriško gospodarstvo (pet stanovanj) so bila dela dokončana; s I. junijem so se vanjo vselili stanovalci. Dograjena je bila provizorna transformatorska postaja in i. julija izročena svojemu namenu: prav tako tudi visokonapetostna proga Brdo—Mirje. Le delno je bila dograjena velika predavalnica, V delu je bila gradnja omrežnega analizatorja za potrebe inštituta. Z gradnjo Inštituta za elektriško gospodarstvo prehajam na gradnje nase Akademije sploh. Pri glavnem poslopju Akademije na Novem trgu 3 je bilo dokončno urejeno dvorišče (tlak. nasadi), stanovanje za hišnico in garaže. Prav tako so bila na dvorišču pri stavbi Fizikalnega in Kemičnega inštitula opravljena še nekatera dela. Z velikimi stavbami na M i rja, ki pa se ne grade pod vodstvom Akademije, marveč Zvezne uprave za pospeševanje proizvodnje, bo zadoščeno potrebam Fizikalnega in Kemičnega instituta. Obnovljena je bila i udi fasada Triglavske tiskarne v Dalmatinovi ulici, investicijski krediti za gradnje, odobreni Akademiji za leto 1so mogli bili zaradi novih uredb o teh kreditih in cenah gradbenega materiala le v manjši meri izrabljeni; razen pri zgradbi Inštituta za elektriško gospodarstvo. ki je ključni objekt. Podatke o inštitutih in gradnjah bi hotel zaključiti z nekaterimi pripombami občega značaja. Pri vseh inštitutih je razumljivo prizadevanje spopolniti znanstveni i ns t rumen taji j in knjižnico, dobiti, oziroma Tazširiti ier opremiti primerne prostore in najti za znanstveno, strokovno, tehnično in administrativno službo v inštitutih dovolj kvalificiranega in sposobnega osebja. Ni bil in ni mogel biti učinek teh in takih prizadevanj pri vseli inštitutih v preteklem letu. enak. Poseben položaj gre pri vsem tem Fizikalnemu institutu, Kemičnemu inštitutu in inštitutu za clektrišiko gospodarstvo, katerih delovanje je, ob posebni podpori naših oblasti, tesno povezano z eminentnimi nalogami našega gospodarstva. Ti inštituti bodo predvidoma še letos v ugodnem položaju, da se bodo vsaj deloma vselili v nova velika lastna poslopja, kjer bodo nedvomno bolje kot do sedaj mogli razviti svoje delovanje. Pomanjkanje prostora in z njim tudi opreme je skoraj pri vseh inštitutih močna ovira njihovega delovanja, doeim novi, večji ali prikladne j ši prostori delo pospešujejo. Preselitev v prostore v hiši na Novem trgu + bo nedvomno ugodno vplivala na delovanje vrste inšli-tutov humanističnih strok, ki bodo mogli šele sedaj priti do večjega mzmaha, pa čeprav so za nekatere pridobljeni prostori še skromni in dokaj pomanjkljivo opremljeni. Isto velja za Zavod za raziskovan je Krasa, Na slabem glede prostorov so zlasti Še Biološki inštitut, Geološki inštitut in Odbnr za raziskovanje favne, flore in geje. Mimo prostorov je oprema važna postavka v razvoju naših institutov. Občutno je še vedno pomanjkanje inozemske literature in težavna ti j en a dobava. To vprašanje se bo končno moralo rešiti; odločujoči faktorji so bili na to že večkrat opozorjeni in predlagani so bil: tudi načini rešitve tega nujnega vprašanja. Pri poglavju inozemska znanstvena literatura pa ne gre zametavati ali omalovaževati pozitivne postavke, ki jo predstavlja okoli 2(>ll naslovov, s katerimi zamenjuje v inozemstvu naša Akademija za inozemske svoje publikacije. Stotine in stotine inozemskih znanstvenih, knjig,ki jih je na ta način prejela naša Akademija, predstavlja protivrednost v tujih devizah, ki za nase publikacije dotekajo v obliki inozemskih knjig in publikacij, ki bi jih brez Akademije v našo domovino bržčas ne bilo. ' Nabava znanstvenega instrumeniarija je nada I j na nujna točka vsaj nekaterih naših inštitutov. Nekateri si deloma pomagajo sami v svojih delavnicah, na primer Fizikalni inštitut, ( oda vsakemu inštitutu in v vsakem primeru to ni mogoče; Inštituta za geografijo in biologijo, na primer, tožita o pomanjkanju nekaterih elementarnih instrumentov, potrebnih za njihovo delo. Z razvojem inšiitutov je tesno povezano vprašanje znanstvenega in strokovnega naraščaja. V zadnjem letu je glede dotoka novih kadrov zaznamovati nekaj napredka. Ena tretjina znanstvenega osebju naših inštitutov je bila na novo imenovana v letu 1951. Tudi tukaj se je pokazalo, da pridobitev prostorov pospešuje in celo šele omogoča nastavitev novih moči. So pa potrebe pri vseh inštitutih glede kadrov še nadalje žive in ne bo lahko dobiti za vse stroke primernega znanstvenega naraščaja; kajti v kljub potrebam si moramo Liti vedno na jasnem, da spada v akademi jski inštitut le delavec, ki ima pravilno pred izobrazbo in ki kaže Tesni eno nagnjenje za znanstveno delo. Dokler ne bo mogoče priti povsod do stalnih znanstvenih delavcev, si bodo morali inštituti še vedno pomagati s honorarnimi znanstvenimi in strokovnimi močmi, I je s pridobitvijo in z znanstvenim napredkom naraščaja bo mogoče uspešno gojiti znanstveno in strokovno delov inštitutih in objavljati za domači in tuji znanstveni svet izsledke tega dela v publikacijah razne vrste. Za preteklo leto je tako znanstveno in strokovno delo naše Akademije na zunaj med drugim razvidno iz podatkov o njenih publikacijah. Samostojnih publikacij je izdala Akademija v koledarskem letu 195i vsega 12. To pa po časovnem redu izida: 1. Sveto za r Ilešic, Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem (Dela razreda za pri rod os lovne in medicinske vede. II), 120 str., J pregledna karta, 32 načrtov v prilogi. 2. Fran j o Ivaniček, Staroslavenska nekropola u Ptujn (Dela razreda za zgodovinske in družbene vede,-5), 104+132 str. velikega kvart-formata. 3. Razprave razreda za matematične, fizikalne in tehnične vede, I. knjiga, 148 str. 4. Razprave razreda za matematične, fizikalne in tehnične vede, J!, knjiga, 124 str. 5. Razprave razreda za matematične. Fizikalne in tehnične vede, III, knjiga, 112 str, 6. Razprave razreda za prirodoslovne in medicinske vede, I. knjiga, 288 str., 9 tabel na prilogah, 36 strani posebne priloge. 7. Miroslav Z e i, Jadranske girice (Dela razreda za prirodoslovne in medicinske vede, III), 128 strani 18 tabel na posebnih prilogah (32 strani}. 8. Aleksaadar Stojičeviič, Značenja aorista i im-perfekta n srpskohrvatskom jeziku (Dela razreda za lilološkc in literarne vede, III), 174 strani. 9. Ivan Grafenauer, Slovenske pripovedke o kralju Matjažu (Dela razreda za filološke in literarne vede, IV), 264 strani. 10. Josip Korošec, Preti zgodovinska naselbina na Ptujskem gradu (Dela razreda za zgodovinske in druž- bene vede, VI), 272 str. + 56 stran! slik T 6 prilog z načrti, 11. Jovan Hadži, Studien iiber Follikuliniden. {Dela razreda za prirodoslovne in medicinske vede, IV), 392 strani. (2, Arheološki vestnik, II, 1. polovica, 88 strani. Skupaj našteto po pol a h je Akademija v letu 1951 objavila edicij za 180,5 tiskovnih pol {z vštetimi načrti in prilogami), od tega odpade na edicije prirodoslovnih, medicinskih, matematičnih, fizikalnih i a tehničnih ved 92 pol, na edicije ostalih strok pa 88,5 pol. Na vsak načiu pomen ja to napram leta 1950 napredek, ko je Akademija objavila rednih publikacij za 130 tiskovnih pol, Vse-vkupni stroški za navedene publikacije so znesli 4 milijone 518,555 dinarjev; stroški za polo povprečno pa znesejo 25.053,55 dinarjev. Za letošnje leto je računati z znatnim povišanjem tiskarskih stroškov; po dosedanjih izgledih za najmanje okoli 75%. , Navedeni obseg akademijskih edicij je bil mogoč, ker je Akademija kot administrativno-operativni organ razpolagala s svojo, to je Triglavsko tiskarno, ki pa je se veti a bila za tisk na razpolago tudi drugim interesentom in naročnikom, Delo v tiskarni je glede tiska za Akademijo, ob veliki prizadevnosti njenega delovnega kolektiva, teklo gladko in v redu, kolikor ga ni oviralo že občutno pomanjkanje ter izrabljenost tiskovnega materiala, strojev in maloštevilnost izvežbanih stavcev, Če tiskarna ne bo v dogleduem. času dobila nov tiskovni material, oziroma ne bo njen dosedanji že izrabljeni obnovljen. bo znanstveni stavek in tisk v njej ogrožen. Že sedaj se je morala Akademija zaradi kompliciranega stavka matematične stroke za eno svojih edicij zateči v drugo tiskarno. Predsedstvo Akademije je storilo mnogo korakov, da se zagotovi Akademiji neoviran tisk njenih publikacij s spopolnitvijo Triglavske tiskarne ali pa celo z ureditvijo lastne manjše, za tisk njenih publikacij namenjene tiskarne. S papirjem za publikacije ni bilo težav. Težave zaradi povišanja cen papirja pa je mogla Akademija obvladati, ker ji je Svet za p ros vet o in kulturo naklonil posebno subvencijo v znesku i,500.000 din. Docim. morem« lastno tiskarno, vkljub pomanjkljivostim objektivnega značaja, šteti med močno pozitivne postavke, se zadeva glede lastne knjigarne, vkljub ustnim in osebnim intervencijam in načrtom glede ureditve take knjigarne, ni premaknila z mrtve točke. Izvedbo načrta knjigarne se nam. obeta v zvezi z nameravano bližnjo organizacijo založniškega tiska vobče. Počitniški domovi. Tudi po preureditvi glede poči tn i škili domov je Akademiji ostal Počitniški dom v Planici. Pri njem je bilo opravljenih nekaj manjših popravil. Stroške za nekatere vsakdanje potrebe gostov bodo ti v skladu z novimi predpisi morali odslej nositi sami. Potrebna so pa pri domu različna popravila in sp opol n i te v inventar jat. V sezoni i951 so imeli člani in nameščenci Akademije prvenstveno pravico bivanja in ugodnosti v peuziji Bitenc v Bohinjski Srednji vasi. Zaradi minimalnega zanimanja za laniknj.Šnje bivanje od strani članov in nameščencev Akademi je pa zadevna pogodba za sezono 1952 ne bo obnovljena. Na Bledu so imeli in iinajo člani in nameščenci Akademije ugodnosti glede bivanja v vili Perun, kjer jhn je n a razpolago 6 sob. Dokončana so bila dela pri manjši hiši poleg vile Šverijuga na Bledu; vanjo se je družina Šverljuga ob koncu leta 1951 vselila. Pripravljen je načrt darilne oziroma menjalne pogodbe med Akademijo i rt daroval k o gospo Eleonoro Šverljuga, s katero bo v last Akademije prešla vila; v njej je 8 prostorov, garaža ter 3485 m2 vrta. oziroma dvorišča. V notranjosti je pa vila, razen nekaterih pohištvenih predmetov, v glavnem neop remije na. Preko svojih delegatov je Akademija sodelovala v Akademijskem svetu F L R J. Delegat naše Akademije akad. Štele je bil na oktobrskem zasedanju Aka- demijskega sveta imenovan za triletno dobo za tajnika sveta. Zasedanja so bila v letu 195J tri, v februarju, juniju in oktobru. Na njih so razpravljali o vprašanjih, ki se skupna vsem trem akademijam v Jugoslaviji, zlasti o udeležbi na kongresih in o studijskem bivanju naših znanstvenikov v inozemstvu. Na predlog naše Akademije in po sklepu Akademijskega sveta so sc v letu 1951 udeležili: 3. m eil narod nega bizantološkega kongresa v Palermo akad. Stele; seje mednarodnega komiteja za zgodovino umetnosti v Bruslju akad. Stele; kongresa Koloidnega društva v Kölau akad. Samec; mednarodnega kongresa za evropsko in zapadno etnologijo v Stoekholnni dr. Vilko Novak; mednarodnega kongresa oriental i sto v v Carigradu prof,dr, Viktor Korošec; mednarodnega kongresa kirurškega društva in francoskega kirurškega društva v Parizu akademik Lavrič; kongresa fizikov v Harwellu (Anglija) i ji inakromofekiilskega kongresa v lirooklvnu akad. Peteri in. Zaradi študija so se na predlog naše Akademije in s podporo Akademijskega sveta mudili v inozemstvu: akad. Janko Polee na Dunaju in v Graden; akad. Milko Kos v Benetkah, Briksnn in Vidmu; akad. Anton Peterlin v Zedinjenih državah ameriških: prof. Kari Oštir v Parizu; prof. Josip Žonfar na Dunaju in v Gradcu; prof. Alma Sodnik na Dunaju in v Gradcu; prof. Ivan Vidav v Parizu; prof. Miroslav Zei v Padovi in Neaplju. V okviru Akademijskega s vela so bili v letu 1951 sestavljeni nacionalni komiteji in zadevni Statuti za posamezne široke, za katere je naša Akademija predložila delegate iz vrst svojih članov in drugih znanstvenikov. Dalje so zorele priprave za objavo Biltena Akademijskega sveta, ki naj prinaša v tujih jezikih izvlečke iz znanstvenih publikacij naših Akademij; za glavnega urednika je določen akad. Peterlin; pri naši Akademiji kot pri drugih pa je bil za urejanje Biltena organiziran poseben odbor. Delegati naše Akademije v Akademijskem sveta so bili akademiki Vidmar, Steie in Peteri in, namestnika pa akad. Hadži. in Kos; od volitve 3. oktobra 1951 dalje pa akademiki Vidmar, Steie in Kos, namestnika pa akade-dernika Melik in Peterlin. V letu 1951 so bili postavljeni na novo naslednji uslužbenci prosvetno znanstvene stroke: za višjega znanstvenega sodelavca: v Kemičnem inštitutu dr. Marta Ulinc; v Inštitutu za elek-triško gospodarstvo ing. Srečko Sajovic; za znanstvenega sodelavcu : v Zavodu za raziskovanje Krasa dr. Roman Savni k; za honorarne znanstvene sodelavce: v Inštitutu zia elektrisko gospodarstvo ing, Stane Vidmar; v Fizikalnem inštitutu dr. ing, Ljubo Knop; v Inštitutu za zgodovino dr. Melita Pivec-Stele; v Institutu za literature dr. France Koblar, dr. Anton Ocvirk in dr. Anton Slodtijak; v Inštitutu za slovensko narodopisje dr. Jakob Kelemina in dr, France Kotnik: za asistente: v Fizikalnem inštitutu Darko Jamnik in ing. Janez Porman; v Inštitutu za geologijo Cveto Germovšek; v Inštitutu za biologijo Janez Mat-jašie; v Inštitutu za geografijo Ivan Gams in Dragica Kregelj; v Institutu za slovenski jezik Joža Pograjc; pri Terminološki komisiji dr. Vladimir Kukman. Ob koncu leta 1951 je bilo v sestavu Akademije sistemi z i rano nameščenega osebja a) prosvetno-znanstvene stroke: 2 znanstvena svetnika, 7 višjih znanstvenih sodelavcev, 5 znanstvenih sodelavcev, 5 višjih asistentov, 13 asistentov; poleg teh pa še na sistem iz i ranih mestili po en znanstveni sodelavec in asistent, skupaj torej 54 nameščencev. b) administrativno-tehničnega osebja pa je bilo ob koncu 1951. leta v sestavu Akademije 67 nameščencev. Skupaj sistemizirano nameščenega osebja 101. Znanstvenih sodelavcev, ki niso bili v siste mizi ranem, sestavu Akademije, je bilo J6. OtL Zvezne uprave za pospeševanje proizvodnje (SUZUP) je Lilo akademijskim inštitutom dodeljenih 12 nameščencev. Poleg- vseh teh je pa delalo za Akademijo in njene inštitute še večje število honorarnih znanstvenih in strokovnih sodelavcev in ekseerptorjev, ki so za opravljeno delo prejemali stalen ali ipo opravljenem poslu odmerjen honorar. Njihovo število se je ravnalo po potrelii takega posla in je bilo od časa do časa različno. Končno še nekaj številk o odobrenih in potrošenih kreditih za leto 1951. Letni odobreni kredit je znesel vsega 26,135.204 din (od tega za investicije 6.000-308 din, za osebne izdatke 8,132.000 din, za operativne izdatke 1.289.000 din, za funkcionalne izdatke 9,206.000 din). Z nekaterimi z višatnj i se je končni letni kredit povečal na 26,851,604 din. Od tega je bilo potrošenih v letu 1951 25,922.655 din, ali okroglo povedano potrošeni kredit za Akademijo v letu 1931 je znašal blizu 26 milijonov din. Ni pa v teh številkah vštet izredni kredit za gradnjo, opremo in študijska raziskava n j a Inštituta za elektriŠko gospodarstvo. Ta je v letu (951 bil približno še enkratno tolik kot redni kredit za celokupno Akademijo z njenim Inštitutom za elektriško gospodarstvo vred; potrošen je bil vsega skupaj v znesku dinarjev 49,240.826. Delo v institutih leta 1951 in delovni načrti za leto 1952 Kemični inštitut, V okviru Kemičnega inštituta so se doslej razvili oddelki; a) za anorgansko kcmijn, b} za organsko kemijo, c) za premog, č) mikrobiološko-biokemični, d) endokrinološki. Y letu 1951 so tekle preiskave; a) Na področju anorganske kemije preiskave o preosnovah pirifa s posebnim otzirom na njegovo tehnično uporabnost, b) Na področju organske kemije razne sinteze na podlagi naftalina, polivinil-klorida, preiskave o naftacenkinonih, 11 l.etopB — [61 - aminonoftakinonih s posebnim oziram na probleme tvorbe koksa. V zvezi z infrardečo spoktrografijo, preiskave o oksikinonih in teoretična predelava infrardečih spektrov; one so bile opravljene v Cambridgu. c) Na področju premoga in koksa preiskave o posameznih plasteh rudnika Raša; preiskave o posebnostili premoga Rasa, njegovem ponašanju pri ekstiakciji in. destilaci ji; preiskave v zvezi s Študijami o uporabnosti domačega koksa v plavžu; preiskave o substancah, ki omogočajo dobiti trden koks i/, premogov, za kokiranje neuporabnih; preiskave o organski strukturi takih snovi; preiskave o huminskih kislinah in o njihovih spremembah ipri variaciji zunanjih pogojev, d) Na področju mikrobiologije in biokemije preiskave o izboljšanju v pridobivanju penicilina, o mikrobiološkem pridobivanju tekočih goriv oktanske vrednosti, o dvigu kopičenja maščob v raznih mikrobih, o izrabi odpadlih vodic kot hraniva za mikrobe v zvezi z mikrobiološkim pridobivanjem maščob, o mikrobiologiji Ohridskega jezera, dalje preiskave o sinovialnih eksudatih; ustanovitev mikrobiološkega muzeja ter čuvanje gliv v tej zbirki, e) Na področju endokrinologijc preiskave o problemu svinjskega žolča Choriongonadot ropi na, o aminokislinah, o estrogenih in preiskave o fraktiranju hormonov iz hipofizis p a rs anterior. V letu 1952 se bodo preiskave, navedene v poročilo inštituta za 1951, nadaljevale in deloma prenesle v pol-industrijske dimenzije. Institut pričakuje aparat za infrardečo spektrografijo, s katerim se hod« v Cambridgu pričeta dela nadaljevala. Montirala se bo poizkus na koksa rna za 500 kg premoga dnevno. Velika nova zgradba z dvema industrijskima dvoranama !>o dokončana. Fizikalni inštitut. Glavna naloga inštituta je proučevati jedrsko fiziko. Poleg tega naj se inštitut v manjši meri ukvarja tudi z vele molekulsko fiziko. Povezava s potrebami prakse pa je v zadnjem letu narekovala Še ustanovitev oddelka za optiko. V fizikalnem oddelku opravljajo dela organizacije posebnega jedrskega praktikoma. (A. Moljk), akustičnega dvojnega loma (D, Janmik), siru j nega dvojnega loma (M. čopič), jedrskih emulzij (B. Do bo višek). elektrostatičnega generatorja po Vari der GraaFfu (E. Cilenšek), masnega spektrometra (J. Dekle v a), sipan j a svetlobe. viskoznosti in. osmoznega tlaka. Izdelujejo: monitor za delo z radioaktivnimi snovmi, d i od ne in dekadne števce, pripravo za meritev aktivnosti naravnih vzorcev i a za meritev emanacije, merilec doze za rentgensko in radijsko žarkov je. Posebno obsežna so bila pripravljalna dela za elektrolizo vode (L. Knop). V oddelku za jedrsko tehniko in optiko (F. Ilavliček) so i z gotov ¡11 nekatere dele nevt Tonskega generatorja za nizko napetost, računajo ločitveni efekt za izotopske mešanice, izdelujejo načrte za razne optične naprave. Izdelan je bil objektiv za ekstremuo široki kot 20odaTska: študija] izgradnje III, in IV. agregata HE Moste.« 10. Tng. Branko Vajda: »Pojasnila k .Odgovoru odelenja za elektroprivredu instituta S AN za ispitivanje električnih pojava Nikola Tesla' za našo kritiko meritev na beograjskem, analizatorju Končane, oziroma pripravljene za diskusijo na ple-numu v decembru 1951. ali v predelavi so bile ekspertize: !. Tng. Janko Rudolf: »Vodniki enake varnosti proti trajnim deformacijam.« 2■ Ing. Janko Rudolf: »Koeficienti bakrenih vodnikov napetih po predpisih raznih država 5. Ing. Marjan Plaper: »Metodika izdelave obratnih diagramov električnih prenosnih prog.« 4. Ing. Martin Ve-čerjevič: slzolirna olja in ravnanje z njimi.i 5, Ing, Ož-bolt G ros s prispevki doc. ing. Cvetka Eapajneta ter ing. Strgarška: »Prispevek k problemu naprav za evakuacijo visokih v oda pri rečnih hid rocentralah,« 6. Ing. Edvard Hofler: ^Priključek dveh petersenk na en transformator.* 7, Ing, Janko Rudolf: »Homogeni vodniki enake varnosti proti trajnim deformacijam.«: Poleg tega so bile izdelane naslednje interne ekspertize: t. Ing, Edvard Hofler in sodelavci: ¿Standardi napetosti.« 1. Ing. Edvard Hofler s člani posebne komisije ing. Čopičem, prof. ing. Pe bani jem, ing. Grosom, ing. Rudolfom ter ing. Švaj gorjem: s-Kri tika osnutka instalacijskih predpisov,« V delu je še nekaj drugih ekspertiz, razen tega se nadaljnje obdelava nekaterih že izdanih ekspertiz, kot ji. pr. problem mehansko ekvivalentnih vodnikov iz aluminija, vprašanje kavitacijske korozije turbinskih lopatic na novem napetostnem efektu na velikih prenosnih progah itd. Dalje je inštitut priredil v namene povezave in in-foijniranja opera! i ve elektriškega gospodarstva: 1. Ciklus šestih predavan j v novendiru J. 951. 2. Ciklus šestih predavanj v deccjnbru 1951. 3. Predavanje predstavnika UNO, gen. insp. >Electricite de France« ing, An-toina. 4. Predava jj je akad. Milana Vidmarja s O novem napetostnem efektu v dolgih prenosnih progah« v sodelovanju s Tehniško visoko šolo v Ljubljani. Inštitutski znanstveni sodelavci so publieirali in opravili Še naslednja dela: L Akad. Milan Vidmar: sDie Gestalt der eleklrisehcn Freileitumgi (knjigo tiskajo v Švici). 2. Akad. Milan Vidmar: ¿Razgovori o skrivnostih elektrotehnike« (knjiga izide v Ljubljani). 5. Ing. Franc Mlakar: »Električne meri t veII. popravljena izdaja. 4. Izvirni prispevki in prevodi iz ijiozemskih publikacij za strokovne revije kot: ¿Elektrotehniški vestni k«, »Nova proizvodnja,« >Bilten dokumentacije inostrane literature« in druge. 5. Konstruiranje in projektiranje laboratorijske Opreme, omreženega analizatorja in trifazne poskusne proge za m od fazno napetost 500 kV, 6. Sodelovanje v komisijah in na konferencah: a) Pri generalni direkciji za elektriško gospodarstvo LRS: i. v komisiji za prevzem HE Moste, II. v komisiji za revizijo projektov, 111. v komisiji za s Dravsko vprašan je« v zvezi z avstrijskimi gradnjami, IV. v izpitni komisiji za industrijske inženirje, V. pri ogledu transformatorja v HE Doblar v zvezi s pojavom bruhanja olja, VI. komisija pri OZN glede izkoriščanja vodnih tokov po več državah. Vil. pri organizaciji konzultacij strokovnjakov UNO prof. C'ah en a in prof. Escanda, b) Pri Planski komisi ji I RS: l, v komisiji za koordinacijo dela znanstveno raziskovalnih ustanov za elektriško gopodarstvo in elektroindustrijo. IT. v komisiji za perspektivno elektrifikacijo LRS. c) Pri Svetu za energetiko LRS: I. v komisiji za določitev tarife za »Tovarno aluminija v Strnišen«, II. na konferenci o jalovi energiji. d) Pri Akademijskem svetu LLRJ: V nacionalnem komiteju »CIGRE« (predsednik akad. M. Vidmar). e) Pri tovarni »Rade Končaro s projekti velikih transformatorjev (akad. M.Vidmar). f) Na kongresu varilcev v Mariboru. Inštitut za elektriško gospodarstvo ima za 1952 naslednji delovni načrt: I. Skupina za proučevanje proizvodnje električne energije (J. Laboratorijske raziskave kavitaeijskih korozij in zaščitni ukrepi na napravah; 2. raziskava blodeči h tokov v hidroagregatih; 3. sinhronski generator v obratu; kako se obnaša glede na statično in dinamično stabilnost; 4. osnutek sin kronske ga generatorja glede na stabilnost; 5. umetna stabilizacija poljubno dolge velc-prenosnc proge brez spreminjanja njenih naravnih konstant). II. Skupina za proučevanje, iransformi ran je in preusmerjanje električne energije (1. obdelava problema obratne rezerve v transformacij i ■ 2. nov napetostni efekt — nadaljevali je študija o odmikanju od naravne prenosne moči v smeri popolne kompenzacije oh niš k eg a padca; 3. dodatna zimska bremena — obdelava v fizikalni obliki). III. Skupina za proučevanje prenosa in razdeljevanja električne energi je (1. raziskovanje mehanskih problemov kombiniranih vodnikov: 2. konstrukcija mehanske opreme poskusne proge za napetosti do 300 kV na Mirju). IV. Skupina za analizo potrošnje in tariftranje električne energije (1. tekoča analiza obtežilnih diagramov slovenske mreže; 2. sestava obte žilni h diagramov slovenske mreže za karakteristična obdobja od leta 1947 do 1930; 3. določitev potrebne akumulacijske kapacitete v slovenski mreži; 4. pregled komponent ko [iz uma električne energije in možnosti prilagoditve v slovenski mreži v zadnjih letih: 5. vpliv velikih konsumentov na proizvodnjo in tarife; 6. ^navodilo za izvedbo ozemljitve; 7. sestava inštitutskih biltenov in publikacija inštitut-skega dela). V. Skupina za proučevanje zaščite elektrotehniških naprav (1. vprašanje zaščite transformatorjev; 2, sestavljanje publikacije o tokovni zaščiti omrežij za srednje napetosti: 3. obrobni problemi kompenzacije toka zemeljskega stika [posledice nesimetrij v dozemnih kapaciiiv-nostih omrežja, vpliv atmosferskih prenapetosti na obratno varnost kompenzacijskih naprav in podobno]; 4. zbiranje podatkov s področja koordinacije izolacije in raziskava problema obratovanja daljnovodov visoke napetosti z nižjo obratno napetostjo; 5. uvedba in organizacija oljnega servisa). Pomožna skupina za gradnje laboratorijske opreme, aparatov in modelov (f, dovršite v konstrukcije in preskušanje omrežnega analizatorja; 2. ibiranje in meritve potrebnih podatkov v elektrarnah in omrežjih; 5, dovršite v elektrolitičnega korita). Poleg gornjega programa bo Institut reševal v letu 1952 probleme s področja »Glavne direkcije za elektrogospodarstvo LRS« ter drugih republiških in raznih ustanov in podjetij po naročilih interesentov, Zaood za raziskovanje Krasa p Postojni. Po selitvi iz skladišč v nove prostore, ki se je začela meseca aprila in še vedno ni povsem končana, se je moglo začeti sistematično delo v inštitutu. Preseljeni inventar je bil očiščen in deloma na ogled postavljen. Pregledana in urejena je bila knjižnica; pregledani, odbrani in ugotovljeni so bili po večini predmeti ki bodo tvorili zbirke bodočega Speileološkega muzeja; ti eksponati so bili opremljeni s slovenskimi napisi; urejeni so bili prostori, v katerih bodo nameščene muzejske zbirke in v katerih so bo opravljalo znanstveno delo zavoda. Kot priprava za sistematično znanstveno delo na terenu so bile pregledane zbirke še uporabnih klišejev, začelo se je sestavljanje kartoteke onih kraških objektov, ki so puhli-cirani v Le grotte d'T t al i a in v DuemiMa groite; na ta način se bo dal najlaže sestaviti jamski kataster. Terensko delo. V povezavi z Društvom za raziskovanje jain so bila opravljena raziskovalna dela v Številnih jamah, breznih in rovih na Krasu. Zavod je pa tudi sajm vodil iti usmerjal raziskovalna dela, od katerih je bilo |w obsegu in času največje delo liarvanje Lokve v Pred jami in opazovanje voda pri Vrhniki Idriji in na Vipavskem. Razen tega ■se je zavod lotil sistematičnega pregledovanja in popisovanja kraškega predela v širši okolici Postojne in v škoci-janskih jamah. Izdelani so bili ti očrti in profili v jamah teh krajev in nabrano je bilo precej morfološkega in favni stičnega materiala. Dopivni član prof. Brodar, do avgusta, u pravili k zavoda, je opravil poleti vrsto poskusnih arheoloških izkopavam j v Postojnski jami. Znanstveni sodelavec dr. Vaiter liobinec je vse leto sestavljal že začeti avtorski in stvarni katalog'literature o krasu slovenskega ozemlja in Istre. Število napisanih listkov jo doseglo Strokovni sodelavec Egon Protner je bil do selil ve Zavoda varuh mjegOvih zbirk, sodeloval je pri selitvah, pri pregledovanji! kritiškega teren a okoli Postojne in pri zbiranju ter določanju jamskega živalstva za Speleološki muzej. Strokovni sodelavce Ivan Micbler je vodil in usmerjal delo Društva za raziskovanje ja,m in bil z inštitutom tesni j povezan; vodil je organizacijo dela pri barvanju Lokve in pri opazovanju voda pri Vrhniki, Idriji in na Vipavskem. Dolov ni načrt za 1952. Organizacija zavoda. Invmtarizacija knjig v knjižnici. Ureditev muzejskih prostorov. oprema z eksponati in novimi črteiži. Inventarizueija razstavnih predmetov. Odprtje muzeja. Priprava za znanstveno terensko dela Ureditev in popi« zbirke klišejev ter dokončna sestava kartoteke kraških objektiv. Ustanovitev delovne sekcije Društva za raziskovanje jam v Postojni ter njena usmeritev na terensko delo po naprej pripravljen um načrtu. Terensko delo. V povezavi z Društvom za raziskovan je jam opazovanje pretakanja vode, merjenje, risanje, barvanje in drugo raziskovanje v jamah, breznih in rovih. Zlasti v zvezi s postojnsko sekcijo Društva za raziskovanje jam podrobna obdelava kraškega sveta okoli Prestrankii, Orehka in Hrušovja- Interno znanstveno delo. Preverjanje in pismena fiksa-cija rezultatov terenskega dela. I loč rti in profili predelanih jam. V načrtu je tudi prva publikacij ti Zavoda, ki bi prinesla poročila strokovnega sodelavca Ivana Miehlerja ter študijo, ki bi zajela ozemlje v okolišu Prestranka in Sajevč. Nadaljevanje avtorskega in sitvaraega kataloga literature o kraškem ozemlju Slovenije- Določitev načina izdelave jamskega katastra in začetek tega. dela. Institut za geografijo. V okvi.ru geoinorfoluških raziskovanj je Ijil iz veti en znaten del proučevanj poplavnih področij na Slovenskem, in sicer z ogledom na terenu, z zarisovati j eni v k a ríe in z opisom v tekstu tur s pri t epov anjean h iis t tm-ionega gradiva. V morfugenetski povezanosti s proučevanjem poplavnih ozemelj je v pripravi proučitev nekdanjih jezer na Slovenskem, pa gline in nanjo navezanih opekarn ter drugih keramičnih podjetij. V ta namen je hila sistematično ugotovljena razporejenost opekarn na Slovenskem, njihovo so-dohno stanje in zaznavna preteklost. Ka ta način zbrano gradivo bo omogočilo proučitev in zaključke tako v geo-morfološkem področju, kakor tudi v gospodarstvu. Vodja inštituta akad. Melik se je lotil morfogenetske proučitve Julijskih Alp na osnovi primerjave geomnorfo-loških dejstev v vsem obsegu Julijskih Alp. Razen tega proučuje kvartarne morfogeneze kraških polj na Slovenskem, kar bo nudilo osnovo za osvetlitev ploistocenske pre-oblike kraških polj. V tem letu suse dopolnjevale krnske ugotovitve v geo-i no rlo loškem proučevanju na Sotelskem, v Mislin j ski kotlini ter v šaleški kotlini. Nadaljevalo se je opazovanje Ln proučevanje ledenikov na Triglavu, na Skuti ter sneži šc v Slovenskih Alpah. Za primerjavo se je skušalo najti neke povezave z ledenikom na Kaninu, za kar je bilo treba oglodati lego kaninskoga ledenika ter zbrati pocočila tamkajšnjih italijanskih opoztii-vanj, ki so jih opravljali že vete kot štirideset let zapovrst jo (površje kaminskega, ledenika je izven ozemlja FLR J). V anketni obliki začeto proučevanje snežnih plazov nam je dalo prve rezultate, hkrati pa tudi izkušnje za nadaljevanje in modifikacijo v prihodnjem letu. Pokazal se je »lasti v izredno sneženi zimi 1950/51 velik primen plazov v raznih pogledih. Proučen je bil podor na [avorščku n ud Bovcem: rezultat preiskave bo objavljen v prihodnjem Geografskem vestniku. Nadaljevalo se je proučevanje kvartarnih teras v območju Ljubljanske kotline in vse kaže. da bo možno objaviti že v prihodnjem letu rezultate. Preučevani so bili glaeialnogeuinorfoluški sledovi ple-istoeenske poledenitve v julijskih Alpah. 7. last i pomembni so rezultati na Pokljuki, kjer so se stikali bohinjski in ra-doviuski ledeniki ter ledbniki s Pokljuškega pogorja. Razen tega so bile na več krajih v naših Alpah izvedene raziskave, kako visoko poteka zgornja meja gozda in kako se je sprem ¡m jala pod učinki delavnosti človeka., Te določitve so del načrta, pripraviti sistematično gradivo o zgornjih klimatskih in dejanskih mejah vegetacije na Slovenskem. D gos poda rsko-geogra 1'skega področja je opozoriti na naslednja proučevanju, — V delil je proučitev planinskega goepcdarstvai na Trnovski planoti, ki ima podobne pol eze, kakor v našem lanskem delu proučene planine na Nanosu. —Proučevano je bilo gospodarska stanje in njega geografske osnove na Sotelskem^ v naslonitvi na že opravljeno geomorfološko proučitev istega ozemlja. — Posebna pozornost je bila posvečena proučitvi specifične gospodarske strukture pokrajine Brda pri Gorici z namenom, da bi bil Ugotovljen po eni strani gospodarski značaj te naše morebiti najbolj samosvoje pokrajine ter menjave njene gospodarske strukture v treh različnih obdobjih, dcterminiratah. z menjavo p ol i tieno-geograf:s k ega okvi r a v avs trijsk i, italijanski in jugoslovanski dobi, po drugi pa, da dobimo izhodišče do primerjave z drugimi podobnimi slovenskimi ter jugoslovanskimi predeli. Razen teh del so bile v raznih področjih izvršene še manjše raziskave, katerih podrobnejši opis sodi v poročilo naslednjega leta, ko jih bo možno izvesti v širšem obsegu. Delo ob tehnični usposobitvi Inštituta za geografijo za prihodnje akcije se je gibalo v dveh sitnereh: 1, čiim ]>o]wl-nejša zbirka topografskih kari, predvsem za Slovenijo; 2. sestava izčrpne kartoteke geografske literature za Slovenijo, od katere je poglavitni del naloge že opravljen. [tisti Lu t je sodeloval tudi pri znanstvenih pri prav ali za hidrotcihnična dela na Planinskem in Cerkniškem. polju, kaikor tudi pri poskusu, dognati z barvanjem smer podzemskega odtoka v(xle iz ponikalnice Lokve Pred jamo. Inštitut namerava v zimi 1951/52 izvršiti najprej merjenje globin v malem jezera pri vasi Jezero, nedaleč od P od peči v barski okolici Ljubljane, nato J ki izvesti merjenje globin v Bohinjskean jezeru, da bi se s tem preizkusilo staro avstrijsko merjenje ter napravila čim popolnejša po-dol>a izoblikovanosti jezerskega dna i n obrežja ter morebiti tudi podvodnih studencev. To preiskavo bi utegnile imeti kasneje tudi praktičen pomen. Za poletne mesece, od maja do septembra ima inštitut načrt izvesti sistematično proučitev Soške doline od Solkana do po vi rja v zvezi z Geografskim inštitutom na univerzi v geografskem smislu, s posebni m poudarkom na inorfogenezi, Nadaljevalo še bo proučevanje poplavnih ozemelj na Slovenskem, kakor tudi glinenih površin ter opekarn in kerainučnc podjotnosti. Študij usadov in podoruv bo sistematično v programu inštituta. Tudi pričakuje inštitut, da bo mogol dokončati proučitev kvartarno morfogeneze kraških polj na Slovenskem ter v poletnih mesecih nadaljevati študije za geomorfološko monografijo Julijskih Alp. ki jo pripravlja upravnik inštituta. Nadaljevalo se Jjo proučevanje ledenikov, predvsem ua Triglavu ter -Skuti, pa snežiš e in planov; prav tako proučevanje glacialni.h geoimorfološkLh učinkov v naših Alpah, kakor tudi raziskavanjo zgornje meje vegetacijskih tipov, važnih za gospodarstvo. V načrtu je tudi anketno ugotavljanje geografske razporejenosti zemeljskih plazov. Krepko težišče namerava inštitut položiti na gospodarska raziskovanja. Nadaljeval bo proučevanje planin in se zlasti osredotočd na področja, ki še niso bila geografsko raziskana. Na drobno namerava proučili gospodarsko strukturo Ša.vrinskega gričevja v P rim orju. Posobnt> pozornost 1h> posvetil staremu problemu naših geografskih proučevanj: napredovanju urbanizacije, bivališču! razporejenosti indu- siri j ¿k i h delavcev ter sploh mestnih zaposlen cev {x> mrabi i okolici. Tem, problemom, namerava inštitut posvetiti zelo mnogo pozornosti v spoznanju, da ima osvetlitev razmerja med urbanskim ter mrakom prebivalstvom zelo veliko pomena tudi pri roševamju konkretnih problemov našega javnega življenja. T zvezi s tem je tudi proučevanje strukture naših incstj pa posameznih genetieno važnih pojavov v nastajanju in rasti naših mest itd. V zvezi z delom Geografskega inštituta na univerzi Želi inštitut proučevati tudi nekatere naše demografske pojave, p robi vabit vene probleme ter proučiti nekatere geografske regije na Slovenskem, posebno z zrelišča gospodarske strukture. Da bo geografsko proučevanje Slovenije sistematično organizirano, je potrebno nadaljevati in če le mogoče dovršiti kartoteko strokovne geografske literaturo za slovensko ozemlje. Končno je pred nami veliki cilj, da organiziramo v naslonitvi na Inštitut za geografijo Slovanske akademije znanosti in umetnosti poseben Kartografski zavod, ki nam ga v Sloveniji tako silno manjka. O tem so uvrščene v naš predračun posebne postavke, ki nam. naj omogočijo, da si postopno zgradimo to prejiotrebno ustanovo. Da 'bodo izvedeni tu naznueeni in še drugi načrti, postavljeni že v prejšnjih letih (na primer proučitev in kartografska ponazoritev rečnega omrežja na Slovenskem v plio-cenu, proučitev kvartarnih in pliocenskih teras in sploh morfngeneze» zlasti v Pr¡.morju in v našem panonskem obrobju, itd. itd.), bodo organizirane v okviru inštituta za geografijo posebne sekcije. Inštitut za geologijo. GeoloŠko-pal eontološk a sekcija. A kad. Rakove*;: je provizorno obdelal pleistocen-ako favno iz Retalovega spodniola; ti rezultati bodo objavljeni v četrti knjigi Letopisa naše Akademije. Asistent inštituta C. Gennov.šek jo stratigrafsko prth iskal kred ne skale okoli Velikega in Malega Riglja pri Dolenjskih toplicah. Ugotovil je vso serijo kamenin, ki leži di.skordantno na jursikjem eobtnem apnencu. Najdene oka-ineniiie v njih dokazu jejo zgornje kred no starost. A. Ramovš, asistent Geohjško-paleontoio&kaga; inštituta uni verze, je geološko raziskal «zemlje okrog Veljake v zgornjem delu Poljanske doline. V trnih ploščatih apnencih in v črnih apnenogl menili skril avih pol ah, ki se menjavajo s prvimi, jo odkril številno fosilno favno, kakršna je bila ti osle j za te kraje neznana. — Dalje je preide al najdišče miocenskega sesalca na (iabrnem nad T Miškini. Ugotovil je, da izvirajo fosilno kosti iz laškega laporja. — Preiskal je tudi osamelce v zahodnem delu Barja in ozemlje med Drenovim gričem ter Horjulom in vzhodno od tod zavoljo re-ambulacije ljubljanske geološke speciidke. C- Šlebiuger, docent na Agronomsko-gozdarski fakulteti, je geološko kartiral južno iti vzhodno obrobje Ljubljanskega barja, Na tem ozemlju je ugotovil geološke meje med karbonskimi. triadnimi in jurskimi skladi. Dognal je, da prevladuje nu vsem južnem robu Barja alpska smner in da se v bližini borovniške doline pojavi dinarska. Mineraloško-petrografska sekcija. Asistent inštituta C. Germovšck jfe nadaljeval petrografsko k ar ti ran je severozahodnega dela Pahorja. Dognal je. da se na preiskanem ozemlju pojavljajo razen filiiov še gnajsi, amfiboliti, tnalhiii in mairmorji in da zavzemajo največji domin. P ra zgodovinska sekcija. Prof, Brodar, dopisni t lan Akademije, je od 16. VIL do 8, VIII. (951 opravljal izkopavanje v Postojnski jami, da bi dobil nadaljnje dokaze o paleobtski poselitvi jame. Izkopaval je v sondah, in sicer a) v stranskem rovu pri tako imenovani Slanorvi glavi, b) pri tako imenovani Okovani palici, cj v stranskem rovu za električno kabino Plesne d vorano, d) v rovu ptxl Kalvarijo: o) in i) v rovu s starimi podpisi. Najuspešnejši je Lil kop pri Si ono vi glavi. V zgornji, do 1 m debeli plašiti rdeče jamske ilovice je odkril številne razbite kostne ostanke jamskega medveda, a i ud i nekaj posameznih kosti drugih pleistocem-skih sesalcev. Nedvomen dokaz o nekdanji navzočnosti pa-leolitskega človeka pa so odkriti sileksi z razi oč ni mi retu-šami in namerno obdelana kostna konica. Pod k Ld turno plastjo je ugotovil naplavi jemo Hišno plast in pod njo debelo stalagmitsko skorjo. Zelo številni ostanki razbitih kosti jamskega medveda «o bili najdeni tudi tik poti površinsko sigo v rdeči ilovici v sondi pri Okovani palici in v sondi pod Kal vari jo. V obeh je bilo možno pod plastjo s favnis ličnimi i ostanki ugotoviti debele kapniške skorje in naplavi jen o Hišno ilovico. Presenetljiva je bila ugotovitev raztresenega lesnega oglja rim« sp. v sondi za Plesno dvorano, in to v plasti rdeče ilovice med debelimi kapniškimi skorjami, v globini 1,50 m. Kostnih ostankov tam ni bilo, značilno pa je, da je prav v bližini tega rova odkril H. Frever spodnjo čeljust nico jamskega leva, ki kaže znake namerne obdelave. Podlago tvori tudi tu napi avl jena Hišna ilovica. Razpršeno lesno oglje se je m figi o ugotoviti tudi v profilu sonde v Rovu s starimi podpisi. Namen izkopavanja, je bil dosežen. Dobili smo nadaljnje dokaze, da je Postojnska jama paleolrtska postaja. In zopet se je potrdilo, da leže v postojnskem jamskom sistemu pod rdečimi ilovicanti in stalagmit-skimi skorjami znatne plasti naplavi j ene Hišne ilovice. Prof. 13 rod ar je nadaljeval oibdelavo gradiva iiz Botalo-vega spodmola pri Postojni in iz Parske golobine pri Šent Petru na Krasu. — Reztdtatc poskusnih kojjov v Otoški jami je objavd v Razpravah prirodoslovno-medicinskega raizreda Akademije. — Vodil je izkopavanje Arheološkega, inštituta Srpske akademije nauka na Budžaku pri Subotici in v Jami pod jerininim brdom pri Kragujevcu, kjer so odkrili poleg bogatega pleistoceiiskega živalstva prvo palco-iitsko postajo v Srbiji Inštitut za goologijo ima v načrtu: 1. Obdelavo fosilne, favne iz Postojnske jame. 2. Obdelavo mikenskega sesalca iz Gabrna nad Laškim, 3, Nadaljevanje geološkega karii-ramja okoii Veljake v Poljanski dolini. 4. Reambulacijo zahodnega dela ljubljanske geološke specialke, 5. Nadaljevanje |>etrografskega kartiranja v zahodnem delu Pohorja. 6. Preiskavo vulkanitw južno in vzhodno od Celja. 7. Nadaljevanje geološkega kartiranja na področju Krima. 8. Poskusne in stratigrafske kope v kraških jamah (Betalovem spod molu, Ž up amo verni s pod molu, Postojnski jasni itd.). 9. NadaJjno obdelavo strat igralskega gradiva iz Betalovega spodmola in iz Parske globine. 10. Obdelavo gradiva iz Postojnske jame. 11. Rekognosciranje v jamah. 12. Izkopavanja, kjer bi se pokazala potreba. Inštitut za biologijo. Vodstvo inštituta je ob sodelovanju znanstvenih sodelavcev in štipendistov nadaljevalo delo v svojih univerzitetnih inštitutih, oziroma na terenu. Kot vidni rezultati so izšle publikacije: monografija znanstvenega sodelavca M, Zeia o jadranskih g incalí in tri razprave v Razpravah IV. razreda Akademije; višjega asistenta E. Maverja: Kritični prispevki k flori slovenskega ozemlja (delo izvršeno s podporo Akademije) in akademika J. Ha-džija: Ali imajo ktenofoTo lastne ožigalke? ter Izvajanje knidarijev iz túrbela nje V in nekatere posledice tega iz vaji in j a (referat s 13. mednarodnega kongresa zoologov v Parizu). Objavljeno je bilo tud'i obsežno delo a kad. J. Hadžija Studien iiber Follikuliniden (Dela T V. razreda Akademije, 4). S podporo Akademije je višji, asistent E. Maver nadaljeval svoje raziskovalno delo na tei'enu na področju flori-stike, si ste mat i ke in fitngeografije in ima pripravljen rokopis večjega dela: $ Revizija flore Slovenije«:. S podporami Akademije sta nadaljevala delo raziskavanja nekaterih antopolipov univ. asistenta B. Rak(;vee in Dušan Lusicky. Oba poročata o že doseženih uspehih; morata pa deio nadaljevati. Tudi znanstveni sodelavec prof. Zei je že začel delati na terenu, ¿n sicer analizo, betonskih biocenoz na podmorskih tratah morske trave (zostere), kakor tudi delo o biologiji in spolnih razmerah pri morski ribi rumenac (Pa-gellus sp.). Odbor za urejevanje flore, faone in geje Slovenije, Zaradi pomanjkanja prostora ter opreme in ker namerava Akademijski svet v Beogradu organizirati na enoten način delo pri urejevanju kartoteke za floro, favno in gejo celokupne FJLRj, odbor še ni mogel začeti dela v polni meri. Toda vendarle je svoje delovanje že začel. Kartoteka s področja geologijo in paleontologije (akad. Ivan Bukovec) je v del n in je že provizorno vpisanih veliko število listkov {izpisuje laborant Šimnovec), Za botanični sektor je katalog višjih rastlin malodane že končan (višji asistent E. Maver). Za zoološki sektor je vodja Odbora pridtibil specialista svetovnega slovesa za mari apode d rja K.Altemsa. da nam bo dal proti odškodnini na razpolago svojo zelo popolno kartoteko z vsemi potrebnimi podatki. Na podoben način upa odbor dobiti kar moč popolne kartoteke od priznanih spe-ciaiijïtov (n,pr. otl1 dr. Strouhala. na Dunaju, za a.mpifodne rake) za. posamezne živalske skupine, kar je veliko več vredno, kakor če začnemo sami zbi rati podatke po raztreseni literaturi. Institut za zgodovino, a) Sekcija za občo i u narodno zgodovino. Y letu 1951 je sekcija nadaljevala že v prejšnjih letih začeta dela. Njeno osrednje kolektivno delo je bil Leksikon ekonomske in socialne zgodovine vencev, Osnutek shem za posamezne skupine je bil ponovno prediskutiran in dokončno redigiran. Nato se je začelo podrobno delo, to se pravi, izbrale so se skupine, katerih obdelava bi mogla po času najprej dati pozitivne rezu bate. Kol take .so se pokazale: skupina za agrarno zgodovino in skupina za zgodovino obrti, trgovine industrije in denars t va. Za obe sta bili določeni delovni ekipi, ki sta pričeli delati, prva pod vodstvom proF. B. Graf en a nerja, druga po obsegal gradivo do 1300, je ■obdelano zlasti primorsko (akad. Kos), za drugo knjigo (do 1500) pa je v delu štajersko gradivo (dr. Lerdo Hauptmann). intenzivna je bila zlasti obdelava zgodovine komori nega konsesa na Kranjskem (znanstveni sodelavec prof. dr. Žon tar), zgodovine industrije ter obrti na Slovenskem od 1740 do 1860 (dr, I. Slokar), zgodovine rudarstva (znanstveni sodelavec dr. I. Mohor:tč) in zgodovine idrijskega rudnika (M. Verbičeva). Mnogo koristi je prinesel študij v inozemskih arhivih, ki jih je nekaterim .sodelavcem sekcije omogočil Akademijski svet. Akad. Polet: je proučeval in zbiral gradivo za zgodovino nastanka deželne deske na Kranjskem in drugo gradivo v arhivih na Dunaju in v Gradcu, Akad- Kos je delal za namene hištoričuo-topografskega leksikona in edicije urbarjev v arhivih v Benetkah, Vidinu in Briksenu. Znanstveni sodelavec prof. Žontar je zbiral in proučeval gradivo za zgodovino trgovine in obrti v arhivih na Dunaju in v Gradcu. Honorarna znanstvena sodelavka dr. Pivec-Slfceile je iz knjižnice nekdanje Kmetijske družbe za Kranjsko po pregledu izločila knjige, ki x& biblioteko Inštituta ne prihajajo v jjoštev ter začela s ses tavo ceniralue kartoteke inozemskih zgodovinskih del v znanstvenih knjižnicah Slovenije, zakar je bilo do sedaj pregledanih 10.000 številk Narodne in univerzitetne knjižnice in del Naučne biblioteke v Puli. Sestavljena je bila kartoteka zgodovinskih del istrskih knjižnic m Zbirnega centra v Portorožu. Začeta je bibliografija starejših del za slovensko zgodovino. Sodelavci sekcije so tudi v letu 1951 objavili številne razprave, ocene, referate in drugo v slovenskih, pa tudi vobče jugoslovanskih in tujih časopisih. Bili so sodelavci oziroma zastopani: ined avtorji razprav in drugih doneskov v Zgodovinskem časopisu ter člani njegove redakcije, v odboru Zgodovinskega društva, med organizatorji in referenti na 7. zborovanju slovenskih zgodovinarjev v Ljubljani in v Arhivskem svetu LRS, dalje pri spisovanju in v redakciji priročnika zgodovine jugoslovanskih narodov ter pri zgodovini Ljubljane, ki jo pripravlja Mestni ljudski odbor v Ljubljani. V tesnih stikih je sekcija po svojih Članih s člani in Historičnim inštitutom Srpske akademije nauka ter s člani in Historičnim inštitutom Jugoslovanske akademije znanosti i umjetnosti. Načrt za leto f952. Nadaljevanje vseh v letu 1951 začetih in nadaljevanje del, notranja organizacija sekcije in nadaljnje sodelovanje pri vseh ustanovah, društvih, glasilih in znanstvenih podjetjih, katerih cilj je napredek slo-vensk ega z godovin opi s j a. b) Sekcija za zgodovino umetnosti. Načelnik a kad. Štele je v decembru 1950 in spomladi 1951 obiskal južno Tirolsko, da bi proučil zveze fresk iz okr. 1420, odkritih v kapeli sv. Križa na Ptujski gori, s tirolskim gra-divem. Študij del, pripisanih mojstru Janezu iz Brunecka v križnih hodnikih briksenške stolnice in samostana Neu&tift pri Briksenu ter v špitalski cerkvi v Sterzingu je ugotovil nedvomno zvezo mod Ptujsko goro ¡¡n omenjeno tirolsko slikarsko skupino. Ponovni ogled istrskih spomenikov slikarske delavnice Vineenca iz Kastva iu njegovih naslednikov je odprl nove momente v problematiki Trubarjevega »Krouaškega ma-larjas. Revidirane so bile dosedanje ugotovitve o cerkvah, ki jih omenja Primož Trubar v svojih spisih (Raščica, Loka pri Zidanem mostu, Brun i k), pri čemer je bila potrjena ugoto- vi lev, da v cerkvi nu Raščiei ni pričakovati os-tankov po Trubarju izpričanih fresk, ker je sedanja stavba baročna in je od srednjeveške cerkve ohranjen v na jbol jsem primeru le spodnji del severne stene ladje. V zvezi s problematiko umetnosti spomenikov reformacijske dobe jo bila raziskana tako imenovana »Luthrova klet s pri giadu v Sevnici, pri eomeir je bilo ugotovljeno, da gt-e po stavbno značilnih in slikarsko ikonografskih m cementi h najverjetneje za spomenik, ki je nastal v zvezi s prizadevanji luteranstva. Ogled ostankov stenskih slikarij pri Sv. Primožu pri Ve likih Laščah in na Krvavi peči je pokazal, da je dosedanja, i udi v literaturi zabeležena trditev o avtorstvu Janeza Ljubljanskega brez podlage. Pri Sv. Primožu gre za doslej osamljeno delo sredo i5. stoletja, na Krvavi peči pa za slike iz skupino okrog Trubarjevega »Krona škega ma-larja«. V pritličju zvonika corkve sv. Mohorja v Šoštanju so bile ugotovljene stenske slikarije iz prve polovice 14. stoletja, v katerih imamo doslej na Slovenskem naj več; j i primer na steno izvršenega kartona, ki je služil kot osnova za končno na belež izvršeno slikarijo. Podoben primcr; toda iz kasnejšega časa in iz kroga »furlanskih mojstrov«, je bil Ugotovljen na slavoloku (na pod stres ju) župne cerkve v Svibncm. Ogled župne cerkve v Ponikvah na Goriškem, ki so jo med vojsko požgali in minirali Nemci, jo pokazal, da ni «1 dela stavbenika Andreja iz Loke (iz osemdesetih let 15. stoletja) ostale drugega kot napisna plošča na baročnem prez-biteriju. Pač pa je Še srednjeveška vsaj severna stena ladjo, na kateri so se prikazali ostanki fresk iz prve polovice 15, stoletja. Pobeljeni omet pod freskami dokazuje, da je cerkov služila namenu že pred' poslikan jem. Raziskovalna dela na romanski dvojni kapeli na Malem gradu v Kamniku (asist. Cevc) so dokazala, da moramo računati pri njenem nastanku z daljšim stavbnimi razvojem od prvotne preproste enojne kapele iz druge polovice 12. sio leija nad katera je bda v začetku 13. stoletja po srednjeevropskih vzorih dvignjena nova, nadstropna kapela, ki je iinela samostojen vhod naravnost iz gradu, kakor priča nad streho lope odkriti poznoromanski portal. pa tudi zidava sama. Tudi romanski portal spodnje kapele je doživel v srednjem veku več sprememb, V p razbit Liri ju spodnje so bdi odkriti ostanki fresk iz 15. stoletja, v apsidi zgornje kapelo pa l>aroene freske iz dobe; okoli 1700. Raziskan je bil zahodni dol prosti j ske cerkve v Ptuju. Zidava in razni arhitekturni detajli so pokasaii, da je v ol*segu današnjega (gotskega) jievskega kora obstajala v Zgodnji gotiki (nekako od srede i3., pa do zadnje četrtine 14. stoletja) posebna zahodna empora. ki se je dvigala nad gmoto romanske cerkvene stavbe ter bila poslikana s freskami iz dobe okoli (270, katerih ostanki, so bili odkriti na današnjem pevskem koru in na stopnišču, ki vodi iz cerkve na podstrešje. Gradivo za karioteko srednjeveške plastike je dokončno zbrano ter v stadiju prenosa na kartotečne liste. Zveze s tujino: Načelnik akad. S tele se je kot delegat Akademijskega sveta FLRJ udeležil spomladi 1951 Mednarodnega kongresa bizantologov v Palermu z referatom o bizaniinizmu v jugoslovanskem srednjeveškem slikarstvu, v kailcrein je na kratko opredelil dve vrsti bizantinskih spomenikov: na neposredno bizantinsko vplivanem jugu države in na severozahodu, predvsem v I siri. Kot član mednarodnega, komiteja za umetnostno zgodovino se je načelnik sekcije akad. Stale udeležil seje tega komite ta v juniju v Bruslju. Pri tej priložnosti je bil izbran za člana centralne komisije, ki naj pripravi izdajo Cospiusa srednjeveških slikarij, katerega bo mednarodni komite izdal s podporo UNESCA. Publikacije: Dopisni član Akademije dr. F. Lukman je končal tekstno kritično d »gnano besedilo Delničarjevega latinskega ro- kopisa iIlLstoria eathedralia tcclesiae Labacftnsifci, ki bo služil ikoi osnova nameravane kamontirane izdaje tega rokt>-pisa. Nadaljujejo se pripravo za komentirano izd'ajo latinskega rokopisa Benetk izpod peresa Aleša Doliničarja, V nad al j e vanj u ra z isko v an j spomenikov s lov ens ke s red -nje vaške plastike namerava sekti ja osredotočiti študij na srednjeveško arhitekturo in dekorativno plastiko. \ zvezi .s pripravami za mednarodni Corpus srednjeveških stenskih slikarij bo .sekcija nadaljevala revizijo ih> sedanjih ugotovitev ter organizirala izvršitev potrebnih grafičnih shem in ustreznih fotografij. Priprave za izdajo Dohtičarjovih rokopisov se bi »do nadaljevale. Prav tako se bo nadaljevalo že leta 1951 začeto zbiranje gradiv;i za umetnostno zgodovinsko terminologijo. c) Sekcija za arheologijo. Sekcija je v letu 1951 delala tako pri raziskovanju terena (izkopavanja, topografija, urejevanje zbirk, kontrola itd), kakor turi i na čisto znanstvenem področju. Terenska dela. V dolini Grajene pri Ptuju je sekcija nadaljevala raziskovanje rimskega vodovoda; dela so biki poverjena univ. asistentu Jarosla.vu Sašlu. Raziskovanja so v glavnem končana., ob priliki bo potrebno sondirati lo še na dveh mestih, kjer letos zaradi nastopa talne vode tega ni bilo mogoče storiti. Po dosedanjih ugotovitvah je vodovod vezal ročico Grajeno z mestom Ptujem — Poetovio. Skupna dolžina ugotovljene trase je približno pet kilometrov. Vodovodna trasa se. končuje pod Panoramo v Ptuju, kjer se razcepi v več. vodov za oskrbo mesta z vtido. Zanimivo je, da ta vodovod ni dobival vode naravnost iz samega izvira., kot so v začetku domnevali, ampak naravnost iz rečice Grajene, kljub temu, da teče Grajena skozi današnji Ptuj. Raziskovanja v P red jami pri Postojni, ki jih je vodil prof- Korošec, so imela bolj značaj urejevanja že obstoječega gradiva, izkopanega pred in meti drugo .svetovno vojno. V ta namen je ekipa sortirala in inventarizirala celotno zbirko ter jo razstavila v grajskih prostorih za javnost. Istočasno je ekipa kontrolirala plasti profilov ter skušala ugotoviti morebitni obstoj palcolitika glede na posamezne elemente v obstoječem gradivu, /ara d i pomanjkanja tehničnih pripomočkov te naloge ni bilo možno izpeljati do konca. Gradivo Pred jame je zelo zanimivo in obsega v svoji kontinuiteti dobe od neolilika jkl do danes; jama jo bila deloma stalno naseljena, deloma je služila le kot zatočišče. Raziskovalna dela na Zgornjem Bregu pri Ptuju je vodil prof. Klemene. Izkopavanja so se opravljala v bližini III. niitreja. V glavnem moramo oceniti ta raziskovanja kot začetna, ker jih bo treba v pri h odn očrti razširiti na veliko širšo ploskev. Po dosedanjih rezultatih so tu rimske zgradbe, zanimive pa so tudi posamezne drobne najdbe. Raziskovalna de?a na Vintarjeveu pri Litiji so bila poverjena uni v. asistentu Francetu Staretu. Pri tej priložnosti so odkrili manjšo železiiodobno naselbino. Poleg relativno dob rti ohranjenih stavb so našli tudi veliko število hišnega inventarja in drugih drobnih najdb. Zanimiva je posebno arhitektura in način gradnje, kar je bilo zaradi relativno dobre ohranjenosti tločrtov zelo lepo videti. Datirati bi bilo možno to naselbino med peto in drugo stoletje preti našo ero. Na Bledu je nadaljeval raziskavo dr. Kasielic; nadaljeval je dela iz leta 1949. Tu so odkrili nove grobove ketlaške kulturno skupine, prav tako pa tudi grobove zgodnje faze (Bled 1949) in i?, ilirsko-predzgodovinske dobe. Poleg tega so odkrili tudi zid oziroma obzidje v dolžini okoli 400 m. Istočasno so opravljali tudi scmdažna d'ela na Bledu in v Radovljici. Prof. Brodar je izkopaval v Postojnski jami, kjer so dobili bogat paleontološki material, posamezne paleolitske artefakte, obenem pa reševali zanimive geološke probleme Postojnske kotlino. Med manjšimi deli, ki jih je Akademija bodisi znanstveno ali materialno podprla, so tudi raziskovalna dela v Celju, oziroma v Goftrvljah, ter topografija. Izven Slovenije so člani sekcije pomagali pri raziskovanjih v Bo sni (Bila pri Travniku in D oho j), v Srhi j i {pri Kragujevcu), v Vojvodini (Subotica) ter v Makedoniji (Demirkap i j a). Znanstveno in notranje delo. V notranjem delu je sekcija nadaljevala izdelavo arheološke karte Slovenija, V krajšam času bodo zbrani vsi podatki iz literature in v precejšnji meri tudi po malerialu, ki je v muzejih, potem bo treba pristopiti k terenski kontroli. Nadaljevala se je kartotečna evidenca arheoloških predmetov; tu smo napredovali za pribUžno 1500 objektov, prav tako so bili v laboratoriju preparirani vsi objekti, ki so jih pridobili člani sekcije pri izkopavanjih. Večina znanstvenega materiala, izkopanega pri izkopavanjih, je, razen blejskih najdb, tudi že fotografirana. Sekcija za arheologijo je dala na razpolago osteoJoško gradivo za preiskavo strokovnjakom stomatologije in patologije; ti opravljajo preiskavo v prostorih sekcije. Do konca leta 1951 so bile ali bodo predane za tisk naslednje razprave in obdelave arheološkega gradiva: B. Škeil j : Srednjeveška okostja z Bleda izkopana leta 1949. J, i.n P. Korošec r Predzgodovinska in sUirOidovenska nekiicpoia blizu Turnišča pri Ptuju. Z. Dolinar : Antropološka obdelava nekropole Tur-nišce pri Ptuju. V letu 1951 sta izšli knjigi: Franjo Ivaniček: Staroslavenska nekropola n Ptujn. Rezultati antropoloških istraživanja. (Dela razreda za zgodovinske in družbeno vede, V.) J. Korošec: Predzgodovinska naselbina na Ptujskem gradu. (Dela razreda za zgodovinske in družbene vede, VI.) Akademija je prevzela tudi izdajo Arheološkega vestni k a, katerega sta pod njenim okriljem izšli št, II/1 in 11/2. Zaradi zbiranja podatkov7, potrebnih za izdelavo arheološke karte, je sekcija, hkrati s sekcijo za zgodovino umetnosti, poslala razpis ljudskim šolam in gimnazijam v Sloveniji. Rezultati niso l>ili zadovoljivi, na okoli 120i> vprašalnik pol je prišlo le 212 odgovorov, od teb je le i>0% deloma uporabnih. Po dogovoru s člani sekcije bodo v letu 1952 predvidoma izvedena naslednja raziskovalna dela: J. V Ptuju, kjer se bodo pod vodstvom prof. Klemen ca nadaljevala raziskovanja na Zgornjem Bregu. 2. Na Ljubljanskem barju, kjer so predvidena prcdpripravljalna dela in s(iindaže za poznejše sistematske raziskave barjanskih lokali tet. Dela br* vodil prof. Korošec. 3. Nadaljevanje arheoloških raziskovanj v kraških jamah bo opravljat prof. Bro-dar. 4. Na Bledu bo nadaljeval svoja izkopavanja dr. Kaste! i c. 5, Sekcija bo dala svojo pomoč muzeju v Celju, pri raziskovanju grobišča v Gotovi jat, 6. Enako bo nudila pomoč muzeju v Brežicah pri zaščitnih delili v Dobi m pri Krškem. Za znanstvena, odnosno notranja dela, predvideva sekcija naslednji načrt; 1. Nadaljevanje izdelave arheološke karte Slovenije. 2. Izdelava bibliografijo arheoloških publikacij, ki obravnavajo slovenska najdišča, od začetkov pa do lela 1945. 3. Inventarizacija arheološkega gradiva v muzejih. 4. Obdelava gradiva grobišča iz Dobrače v Srbiji. Predvidoma bodo v letu 1952 dokončane razprave profesorja Klemen ca o raziskovanjih v Celju in na Panorami v Ptuju. Univ. asistent F. Stare bo predal končno razpravo o ilirskem grobišču na dvorišču Akademije v Ljubljani. Inštitut za literature. V okviru Inštituta je od junija teklo delo za slovensko bibliografijo, to je popis celotnega slovenskega tiska. Popis je začet na osnovi sistematičnega pregleda knjižnega fonda Narodne in univerzitetne knjižnice. Pregledan je bil od št. 41,000 do št. 47.000 in. na kart o-tečnih listih popisanih okrog 3200 knjig. Delo opravlja šest sodelavcev, vodi ga pa in revizijo popisanih listkov opravlja Janez Logar. Izven tega. okvira obdeluje Štefka Bulovec podrobno analitično bibliografijo prošernoslovja: nanovo je predelala gradivo do leta 1903, Janez I-ogar je pa gradivo in analizo (ekscarpte) ob delu sproti revidiral. Doslej je bilo obdelanih 666 enot prešomoalovja (člankov) in iz tega napravljenih 1420 analitičnih listkov za posamezna poglavja bibliografije (biografija, komentar, prve objavo itd.}. Prevodov posameznih Prešernovih pesmi v druge jezike je doslej zabeleženih 399 enot. Inštitut za slooenaki jezik. V skladu s postavljenimi nalogami (glej Letopis J J J, 41 si.) je Institut za slovenski jezik nadaljeval vsa začeta dela (L c. 273 si.) in dosegel v posameznih odsekih naslednje us]>ehe: 1. Za slovar slovenskega jezika je delalo 1950. leta 42 delavcev, 1951. leta pa 39 ekscerptorjev in uredniških moči. Predelanih je bilo J950.leta 561 del in napisanih 269.0S2 listkov. 1951. leta pa 5(i4 del in napisanih nekaj nad 230.000 listkov. Tako znaša zdaj celotna slovarska kartoteka nekaj nad 950,000 listkov in je predelandi nekaj nad 210(1 dei (pri časopisih so šteti vsi letniki kot. eno delo). Velikanska večina ekscerpiranih del je iz novejše dobe, po PleierŠniku (1H95), ker si je Inštitut postavil za nalogo, da zbere najprej gradivo, s katerim 1» možno čimprej oskrbeti primeren slovar sodobnega knjižnega jezika za praktično uporabo kot nadomestilo že redkega Pleteršnika. Starejših tekstov je bilo doslej ekscerpiranih razmeroma ■še mulo. Dokončano je bilo izpisovanje Megiserjevega Polyglotta, Megiscrjevoga slovarja iz leta 1744, Alasia da Sommaripa, Pchlinovega slovarja; izpisovanje Cntsmano-vega slovarja se bliža koncu; v dedu je Kastolčev slovar v vseh treh prepisih (rokopisa št. 803 in 169 v Narodni in univerzitetni knjižnici in Vorenčev rokopis v Gorici); ureja se gradivo iz Trubarjevega Katekizma 1551, ki je bil popolnoma ekscerpiran. Popolnoma je bil izpisan tudi Prešeren. Kranjska Čbelica, Tri duhovne pesmi in Še nekaj manjših tekstov. Natančno so bile obdela ne tudi Slovenske narodne pesmi v štrekljevi izdaji. Lis (ki se uro ja j o sproti iii se uvrščajo v škatle po abecedi, iako da je možno sproti kontrolirati uporabnost in vrednost nabranega gradiva. Leta 1951 je bil napravljen poskus kakšen slovar bi se dal sestaviti z zbranim gradivom: poskus je bil narejen z besedami med »glavn-glavu«, »reč-red« in ¡s-sil-sim«. Pokazalo se je. da nabrano besed je močno presega Pleteršnika v frazeološkem pogledu v sodobnem knjižnem jeziku, da pa ne nudi še podatkov o starosti besed in njih pokrajinski razširjenosti. Zato bo naloga Inštituta najprej ta, d'u gradivo dopolni tudi v teli dveh pogledih. Za strokovno presojo slovarskih vprašanj je bil določen poseben odbor, v katerem so: upravnik a kad. Fr. Ramovš, višja znanstvena sodelavca dr. R. Kolarič in j. Šolar, višji asistent dr. T. Logar, poleg njih še: dr. A. Bajee, Fr. Bezlaj. Fr. Fa-cheiuer, dr, M. Rupel in dr, Fr. Tomšič. 2. Za e t i m o 1 oš k i slovar slovenskega jezika je delal Fr. Bezlaj; ekscerpiral je več monografij in sproti pregledoval nove časopise, kolikor jih pride v Ljubljano. Zbirka gradiva je narasla za okrog 4000 Lsikov, tako da znaša zdaj v celoti nekaj nad 24.000 listkov. 3. Delo za onomastii ni slovar je vodil obe leti dr. V. Suyer, pomagalo mu je 7 d'slavcev (leta 1950 včasih tudi več). Prenašanje slovenskega sodobnega imenskega gradiva po ljudskem štetju 1931 preko lističev (vseh 195.274) na osnovne kartone (skupaj 22.393), s katerih je razvidna razprostranjenost priimka 193Í, je opravljeno nad polovico. — V zgodovinskem pogledu je bilo obdelanih okrog 50 fa-seiklov rekiificiratiili dommikaJnili aktov, nekaj starih mat je iz i6. in prve polovice 17. stoletja in nekaj urbarjev. Napisanih je bilo 50.000 Lstičev, ki pa še niso preneseni v glavno kartonsko kartoteko. 4. Za t op o no m as t ič n o zbirko je Instituí iskal predvsem metode, ki bi kar najbolje ustrezala na vse strani. Y ta namen so jo poskusilo zbrati tako gradivo na p od toč ju vasi Bes nica na Gor. z zgodovinskega (dr. P. B!az>nik), z ze-zemljepisnega z mapnim zemljevidom (Fr. Planina) in z jezikovnega (j. Šolar) vidika. Iz tega gradiva so razvidna vsa ime ji a (v vseli časovnih oblikah), ki jib je kaka parcela imela v zgodovini v različnih oblik ali, razvidna je lega, sestav, oblika, funkcija kosa zemlje ob kratki označbi in krajevni zemljevid po katastrski mapi; razvidna, je poleg zgodovinskih oblik tudi današnja narečna oblika iimena. — Samostojno je bila z mapnim zemljevidom obdelana vas Kozmerice (ing- M, Mik «ž) na Tolminskem. Za toponrmastično zbirko je Inštitut ddbil tudi dve zbirki: 1, sodobna imena naselij v bivši banovini (nekako dve tretjini), zapisana po ljudski rabi v kraju samem v vseh sklonili, s predlogi (na-v-pri), pridevniška in stanov-niška, oblika; zbirka je bila odkupljena od Slavističnega društva; 2- NarCs in ga dal v presojo drugim članom sekeije. Načrt ima za podlago besede, zbrane na 1762 listkih. Dejansko je izpisanih besed (terminov) mnogo več, kur je na številnih listkih nabranih po več izrazov. Ta načrt se bo predisku-tiral in zbral dokončni vzorec bodoče terminologije. Delo tehniške sekci je je bilo od začetka delovanja povezano z Društvom inženirjev in tehnikov. Zbiranje gradiva s pomočjo tega društva je pa sedaj že prenehalo. V letu J 951 je sekcija po obsegu in vsebini izbirala in v kartoteški obliki sestavila prvi del slovenskega tehniškega slovarja, ki bo vseboval okoli 8500 slovenskih gesel z razlagami, pojasnili, izvedenkami itd., in bo obenem dopolnjen s sorodnimi izrazi, tako da bo v celoti vseboval okoli 20.000 izrazov. Drugi del slovenskega tehniškega slovarja pa obsega po zaporedni h številkah, ki se ujemajo s Številkami v prvem delu, vsa razvrščena gesla v nemškem, francoskem, angleškem in italijanskem ter tudi slovenskem jeziku. Delo za drugi tlel je v glavnem zaključeno. Načrt za delo v letu 1951. Pravna sekcija. Sestava pravne terminologije na podlagi zbranega izpisanega gradiva; poleg tega pa še ekscerpiranje tekstov, ki bodo na novo izhajali. Tehniška sekcija. Z doslej izbranimi izrazi in terminologijo bo pomnožiti in spraviti v sklad tehnične pojme iz standardnih prepisov, ki jih izdajajo velika industrijska podjetja (na primer Litostroj, Jeseniška železarna) in drugi. Nadaljevala se bo ureditev in «popolnitev celotnega gradiva. V načrtu je tudi tretji del tehniškega slovarja, ki bi vseboval po posameznih jezikih in po abecednem redu razvrščene iujejezičue izraze. / VI SKLEPNIKACUNI ij* IZVLEČEK iz sklepnega računa, za leto 1949, ti ga jo sprejel nadzorni odbor d nt) . decembra 1910 in odobrila skupščina dne 29. decembra 1950, I, Nfipotiošna imovina z dne 31,dec, 1948 . din 2,004.939-zvišana sta nabavno oziroma cenil no vrednost nasi edn j ill predmetov: 1. pisarniških in hišnih imprav, opreme, owl j a itd......din 775-066-50 11. 2. pohištva.......... 3. znanstvenih in umetniških kujijc 4. v vili Rateče .... 5. v Fizikalnem inSU tu tu 6. v Kemičnem inštitutu 7. v arheološki sekciji . 8. v inštitutu za geograHjo Neocenjena knjižna zamena, darila, biblioteka, knjižna zalogu, avtomobil Nepottošlla imovina Ha dan 31.XII.1949 , , . . din 368.965— din 62.570— 3.696.5(1 144.9S i.50 77.1S2— 37.463— 4 i.640— din din din [lin din din 1,511554.50 din 3,516-493.50 Imovina na depozitnem računu pri Državni investicijski banki Vplačila ............ din 172.285.50 Dvigi.............. . din 115.38S.50 Saldo (31.XII. 1949) .........din 56.901— C Zaključni račun proračunskih izdatkov za leto 1949 II. del — Investicije v korist družb, standarda 30. razdelek: Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljublj. 1. poglavje: Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljublj. Izgradnja v korisi družbenega standarda S »iS v i ti5 atkov 1 Gradnjo 2 Oprema........ . . , 3 Montaža opreme - . . . . Šle u pa j II, del — pari. 130 . . (klohremi T.,\ J fttinij , , . 3,197.231— 2.858-710.— . . . 2,220.000— 1.759.707.— . . . 100.000— 87.177__ . . . 5317.231— 4,705.594— III. del — Prosveta in ljudska kultura 30, i-azdelek: Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljnblj, 1. poglavje: Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljuhtj- Osebni izdatki Plače iu dodatki 1 Temeljna plafe.........2,275.500— 2,170.740— 2 Rodbinski dodatki..............16.050— 12.950— 3 Posebni osebni dodatki a) stalni mesečni 104.400.— b) občasni 92.400— .... 156.000— 116.600— 4 Funkcijski dodatki..............443.500— 427.500— 5 Honorarji......................— — t> Plače tehničnega osebja..........i 17.500— 81.800— Skupaj pa rt. 407 .........3,006.550.—. 2,809.590— Materialni izdatki Operativni izdatki 1 Pisarniške potrebščine...... 34.500,— 24.490— 2 Kurjava s prevozom, žaganj cm in sečnjo ..-.-,,,.,.. 125-000,— 94 £04.— 3 Razsvetljava ..,--,... 27-300,— 26.164,— 4 Nabava in tisk obrazcev..... 15.000,— 14.0N9,— 5 Uradni listi, časopisi in strok, knjige 5.000,— 4,996,— 6 Potni in selitveni stroški..... 35.400,— 35,327,— 1 Čiščenje zgradil in inventarja . . . 37.000.— 35.724,— 8 Ydrževanje zgradb in inventarja . . 88.300.— 88.248— 9 Poštni, brzojavni jn telefonski stroški 40.000— 39.389— 10 Zavarovalnine......... 20.500— 20.046.— 11 Nabava drobnega inventarja . . . 3 i.000— 31.979.— 12 Vzdrževanje prevoznih sredstev . . 53-000— 51,941 — Skupaj par t- 40S....... 502-000,— 467 197— Nmi' iiia-lkov Odobrsno feirjtann Funkcionalni izdatki J iSubavii znanstven t? in umetniške literature ........................100.000.- 99.356— 2 Znanstvena raziskovanja.....2,184-000.— 2333.225— 3 Stroški za izdajo znanstvenih in umetniških puhli kani j ... 850.00«.— 849.240 — 4 Reprezentančni stroški............64.000.— - 63.875.— Skupaj part. 409.......3,398.000— 3,393.576— Skupaj i,poglavje (p.«7—4») . 6,908-350— 6,672.363— Skupaj 30. razdelek......6,908,550— 6,672 363 — PKKAPITULACIJA Oseh ni izdatki.........3,008-550— 2,809.590,— Operativni izdatki..............502 000— 467.197,— Fnnkcionalni izdatki......3.398,000— 3,395-576.— Sku|iaj...........6,908.550— 6,672363— izredni kredit iz proračunske rezerve Vzdrževanje vile na. Bledu (najemnina) 20,000— 20000.— Skupaj izredni kredit p. 990 . . . 20 000.- 20,000,^ IZVLEČEK iz sklepnega računa za leto 1950. ki ga je sprejel nadzorni odbor dne 9, novembra 1951 in odobrila skupščina dne 7. februar ja 1952 A I. Nt* potrosila imovina z dne 3l.dec. 1949 . din 3,516493.30 zvišana za nabavno oziroma ceniLno vrednost naslednjih predmetov: 1 pisarniških in hišnih naprav, opreme, orodja itd......din 283 044.50 2. pohištva...... . , , din 632.620 — 3. znanstvenih in umetniških knjig din 283.933.— 4. v Kemičnem inštitutu .... din 163.973.— Odnos . . . din 1,365.570.50 Maiiv iidattov Odobreno I&vt&glu Prenos ... din 1,365.570.50 din 3,516.4«.50 5. v Fizikalnem inštitutu . ■ . . din 42.998— 6. v Sekciji za arheologijo . . . din 5-176.— 7. v Inštitutu za geografijo . - , din 38.80?-— din 1,452.549.50 II, Neoccnjcna knjižna zamena, darila, biblioteka, knjižna zaloga, avtomobil Nejjotrošfia imovin« na dan 31- XII 1950 .... din 4,969.043— B I U1 o v i n a na depozitsem računu pri Državni investicijski banki Saldo na dan t. L1950 ........din 56.901— Vplačila ..............din 35-200,— Dvigi......................din 56,039— Saldo (3(. XII. 1P50)..........din 36-063— Zaključni račun proračunskih i/da( tov za leto 1950 34. razdelek — Akademija znanosti in umetnosti Neporavnane obveznosti iz prejšnjih let 2.184.— 2.184— 2. flel — Ostale družbeno koristne investicijo Poglavje i — AKADEMIJA Gradnje v korist družbenega standarda 1 Gradnje ...........17,965.770— 15,246.252— 2 Oprenia............ 6,991-293— 3,276,065— 2a Večje nabave ... -..... 583-OOQ— 556.572— 3 Montaža opreme ........ 200.000— — 6 S i udi je in raziskovanja...... 840251.— 767-573— ? Odkupi in odškodnine ...... 140000— — Skupaj pogl. 1 (pnrt. 527) .... 26,720-314— 18,846.462— Skupaj 2. del ........26,730.314____18,846.462— 3. del — Prosvcta in ljudska kultu ra Poglavje l — AKADEMIJA Naziv Listkov Odobren» Iivrtano Osebni izdatki Plače in dodatki 1 Osnovne plačo......... 1,384.000— 1,370.609— ^ llodi>iusk(i doklade . ...... 24.400— 22-225— 3 Stalni mesečni posebni osebni dodatki 112.000— 104.413— 4 Občasni osebni dodatki (nii^rade) . ■$1.000.—■ 15,000— 5 Funkcijski dodatki....... "5tt.700.— 755-727— h Honorarji........... i,9W.900— 1,950.002,— 7 Plače tehničnega osebja...... 131.000— 127-398— Skupaj part. 528 ....... 4,393,000 — 4,345.374.- Materialni izdatki Operativni izdatki 1 Pisarniške potrebščine...... 50000— 4S.949— 2 Kurjava s prevozom in sečnjo . . . 120.000— 119.057— 3 Razsvetljava.......... 78.000— 77-095— 4 Nabava in tisk obrazcev . . , . . 24000— 23-998.— 5 Službeni listi, časopisi, strok, knjige 12000— 11.389.— 6 Potni in selitveni stroški..... 57.000— 52-564.— 7 Čiščenje posloipaj in inventarja , . 58-000— 57.261— S VzdrŽevanje poslopij in inventarja . 146-000— 145.000— 9 Poštni, telegrafski in telef. stroški . 58.000— 56.000,— 10 Zavarovanje zgradb in inventarja 43000— 42.683— 11 Dopol i! i te v in veinta r j a...... 31-000— 30 547— 12 VzdrŽevanje prevoznih sredstev . . 55-000,— 54-64'5.— t3 Najemnine .......... 22-000— 21.070— Skupaj part. 529........ 754.000.— 742.556,— F n n k c i o n a In i izdatki l Nabava K Dani t vene in umetniške li- terature . , . ........ 369.000— 361.093,— 2 Znanstvena raziskovanju..... 2,63<>.000.— 2,598.921,— 3 Znanstvene podpore....... 33.000.— 33.000,— 4 Stroški za izdajo in tisk znanstvenih in umetniških publikacij..... 1,174.000— 1.144.845.— 5 Stroški za svc.eanosti in obiske tujih akademikov in znanstvenikov . . . 90.000— 83.822.— Skupaj part-530 ....... 4,302.000— 4,221.681— Skupaj pogl. 1 (part. 52S—530) . . 9,443-000.—. 9,309,611— Poglavje 2 - INSTITUT ZA ELEKTRlšKO GOSPODARSTVO UjmU- LiMkov Odobreno IzvrSeDu Osebni izdatki Plute in dodatki 1 Osnovne pkfe...... , . . 534-000- 454.205,— 2 Rodbinske daklade ....... 21500— 15.T25,— 3 Stalni meseCni posefenl oseb. dodatki 82.000— 80.320— 4 Občasni osebni dodatki (nagrade) . — — 5 Funkcijski dodatki ...... 2( 300,— 20-300,— 6 Honorarji ..-,.-.,.. 115,300— 93.736-— 7 Plače tehničnega oseb;« .... 37 500-— 36433.— Skupaj part-530—t............812.000— "00.741 — Materialni izdatki Operativni izdatki 1 Pisarniške potrebščino ...........23.000— 22.635— 2 Kurjava s prevozom in sečnjo . . 3 300— 2.672— 3 Razsvetljava....................+.600. - 4-453— 4 Nabava in tisk obrazcev ..... 1 -600,— 1-341 — 5 Službeni listi, časopisi, strok, knjige . 43,300-— 45-282. - 6 Potni in selitveni stroški..........63.300— 62.699-— 7 Čiščenje poslopij in inventarja . . 4.000.— 3.928,— 8 Vzdrževanje poslopij in inventarja . 16.300.— 13-803,— 9 Poštni, telegrafski m telfif- stroški . 30,000,— 29.994—r 10 Zavarovanje zgradb in inventarja 6.000.— 5.790.— JI Dopolnitev inventarja............28,000— 27.663— 12 Vzdrževanje prevoznih sredstev . . 13.000.— 12-999.— Skupaj part. 530— 2 ...........241-000— 2356S1— Skupaj pogl.2 (part.330— t, 530—2} 1,053-000— 936-422— Skupaj 3.del (pogl. f in 2} . ■ . 10,501.000— 10,246-033— Skupaj 34- razdelek (2. in 3-del) . 37,221-314— 29,092.495— RE KAPITULACIJA Osebni izdatki (3. del — pogl. 1 in 2) 5,204-000— 5.046.113— Operativni izd, (J. del — pogl. L in 2) 995.000— 978.237— F it nkcional- izd. (3- del — pogl. 1 in 2) 4,102.000— 4,221.681 — Skuimj (3.del — poffl. 1 in 2) . . 10,501-000— 10,246-033— VII IZ POROČIL O ZNANSTVENEM DELU O FOSILNIH SESALSKIH OSTANKIH IZ BETALOVEGA SPODMOLA (Začasno poroiilo) l v a ji Rakovec Uvod Prvi) poskusno izkopavanje v1 D ei al o vem spod molu pri Postojni je izvedet A ne 11 i v jeseni leta 1932 in o njem poročal ua italijanskem speleološkem kongresu v Trstu (1933, 23i- -237).1 Pozneje je pričel s sistematičnim izkopavanjem, o čemer Še ni podal poročila. Drugo sistematično izkopavanje je izvršil profesor Brod ur s podporo Slovenske akademije znanosti in umetnosti v poletnih mesecih 1948, 1949 in 1950. Medtem ko so bile pri prvem izkopavanju prekopane in preiskane pretežno površinske plasti nekako do globine 1,80 }n, je zajelo drugo izkopavanje najgloblje plasti, ki so bile še dostopne z razpoložljivimi sredstvi (1948, 97—t06; 1949 [a], 90—93; 1949 [b] j 118—122). Pri dosedanjih izkopavanjih ugotovljeae plasti se dajo petrografsko razčleniti v 6 horizontov. Najnižji horizont (l) predstavlja z členka si o rum en a flišna ilovica, ki je nekoliko sijudiiata in ji je primešane precej mivke, ilovica je povsod plastovita. Pozneje je bila povečini odplavi j en a, ohranila se je le na nekaterih policah. Debelina ilovice ni znana. Če računamo od površja najviše ohranjenega ostanka ilovice na polici navzdol do najglobljega mesta, kjer se je izkopavanje ustavilo in še ni doseglo njene spodnje meje, znaša njena debelina 6,20 m. Nad fltšno ilovico je bil odložen apnencev grušč, pomešan s sivkastordečo ilovico (II). Večina grušča ima 1 Točen naslov citiranih del je iskati na koncu te razprave. velikost človeške pesti, nekaj je drobne jšega, vmes pa je tudi precej večjih kosov, celo skal v premeru do I m. Nadalje je med gruščem več kosov od stropa odpadle sige, Ilovica je not oliko peščena, V njej najdemo kroglaste sigaste komkreeije. V tej ilovici ni opaziti p las t m l-tosii. Debelina celotnega horizonta znaša približno 3,50m. Nadaljnji horizont (JU) sestoji iz temnordeče mastne ilovice, ki je pred jamo plastovita in v glavnem brez grušča, v jami pa ponekod močno pomešana z apnenčevim gruščem, precej drobnejšiin kakor v horizontu 11. V spodnjem delu je ilovica živordeča, Maksimalna debelina tega horizonta meri 2,50 m. Navzgor sledi apnencev grušč (IV), še drobne j ši kakor v horizontu III in pomešan s sigasto moko, ki je prtmela od časa do časa s sten in stropa. V grušču so ponekod proge rdečkaste ilovice. Maksimalna debelina IV. hori-zoni a znaša 1,50 m. Naslednji, mlajši horizont (V) sestoji prav tako iz apnenčevega grušča. Velikost posameznih kamnov je približno taka kakor v horizontu II, vendar tu ni tolikšnih skal. Večji kamni nastopajo le poredko tu in tam. Vmes je nekaj partij d robne j Šega grušča. Ponekod blizu spodnje meje so v njem tanj še proge si g a« te moke. V spodnjem delu horizonta prevladuje drobnejši, v zgornjem debelejši grušč. Grušču je primešano precej temnordeče mastne ilovice, V zgornjem de hi je 5—25 ran debela proga živordeče mastne ilovice. Največja debelina horizonta meri 1,75 m. K V. horizontu bi mogli prišteti še nad njim ležeči apnencev grušč (V a}, ki se loči od prejšnjega le ipo tem, da je nekoliko drobnejši .in da je pomešan s temnosivo, še precej mastno ilovico. Debelina tega oddelka doseže na j več 1,10 m. Najmlajši horizont (VI) sestoji v prav spodnjem delu iz svetlorumenkastega drobnega apnenčevega grušča z maksimalno debelino 30 cm, v višini 12 cm od spodnje meje navzgor se pričenja na nekaterih mestih ilovnata primes, proti vrha pa se nad ilovnato primesjo pojavi pepelnatosiva ogljena proga. Ponekod se namesto nje pokaže sigasta breča v približno enaki debelini (aa nekem mestu doseže I m debeline). Navzgor sledi plast trde sige z maksimalno debelino 35 cm, Nacl sigo je pepelnatosiva ogljena proga, največ 28 cm debela. Nato sledi plast drobiinčaste sige, ki doseže debelino 35 cm. Prekriva jo približno 25 cm debela plast humusa, V navedenih plasteh je odkril prof. B rod ar poleg Številnih aricfaktov še mnogo fosilnih in deloma subfo-silnih kosti in zob sesalcev. Kosti so povečini razbite; nepoškodovane so skoraj samo manjše kosti. Zobje so pretežno dobro ohranjeni. Kar je med njimi razbitih, so bili poškodovani večinoma pri izkopavanju. V naslednjem opisujem živalske ostanke, ki dovoljuje ji j kolikor toliko zanesljivo determinacijo, Mnogo primerkov je ostalo nedoločljivih. Med njimi je precej glo-dačev manjših glodalcev, dalje vet; docela obrabljenih ali zelo poškodovanih ali le fragmentarno ohranjenih zob. Tudi več manjših fragmentov kosti je osialo nedoločenih. Toda nekaj dobrif ohranjenih živalskih ostankov zavoljo pomanjkanja p rime r j al nega grad t va i. n 1 i ter a ture ni bilo mogoče določiti. Med njimi je nekaj zveri, nekaj cervidov in bo vidov ter več manjših glodalcev iz pod-družine Microtinne. Opis sesnlskih ostankov Vrstiš spdaeua Rosen,m. Medvedovih ostankov je bilo izkopanih toliko, da so bili v zapisniku izkopavanj zabeleženi in označeni s številko samo bolje ohranjeni ali za stratigrafijo pomembnejši kosi. Večina ostalega gradiva je bila zavržena. Shranjeni so bili fragment spodnje desne čeljustnice s kaninom, spodnja leva celjustnica brez '¿oh, ki so j i odlomi jeni vsi trije odrastki, kotni, sklepni in kronski, fragment spodnje love čel j ustnice s p oškodovan i m kaninom, desni I1, levi I1, desni P, dva desna P, inciziv z docela obrabljeno krono, ki pripada IK ali 13, desni llt desni I3, Štirje zgornji desni C, spodnji desni C» spodnji levi C, desni PJ, levi P4, trije desni P4, dvaleva P4, desni M1, levi M1, levi M2?, levi ali desni M3?» desni Mlt levi Mt, desni M2, dva teva M, in levi Mfl, Slednjič pripada jamskemu medvedu še nekaj mlečnih zob, in sicer trije C (eden fragmentarno), desni d4, levi d"1, desni d4 ter verjetno še ineiziv. Dal je so bili shranjeni levi unciforme, distalni del levega femurja, distalni del desne tibie, levi calcaneum, desni metatarsus V, levi meta tnrsu s V in Šest končnih falang o v. Jamskemu medvedu pripada bržkone tudi fragment proksimalnega dela desnega h u mera. Najzanimivejša je spodnja leva čel j ustnica brez zob. Čeprav je že močno poškodovana, se kljid> temu še da ugotoviti, da leži condylus nad žvekalno površino, In-cizivne alveole so kulis as to razporejene. Pred P4 ni nobene alveole. P4 je imel eno samo korenino. Kolikor se da po alveoli M3 sklepati, je imel tudi ta samo eno korenino. D i as tema je dolga 52 mm, Alveolarna dolžina vseh molarjev (Mj + M2 + M3) meri 91 mm. Čel j ustnica je ob sprednjem alveolarnem robu pri P4 60 mm visoka, med Ma in Ma 64 mm. Po dolžini diasteme in po višini čeljust niee pred P4 spada spodnja čeljust niča sicer v varia-ci jske širi no vrste Ursiui deningeri Reichenau (cf. Z a p f e, 194S, 101, Tab. II), vendar jo vsi ostali znaki in mere uvrščajo med jamske medvede. Večina medvedovih ostankov izvira iz višjih horizontov. V horizontu II so ležali spodnja leva Čeljustni ca brez zob, levi P4, levi M2 in levi Ms, Izolirani zobje pripadajo bržkone enemu iudividuu, vendar ne istemu kakor spodnja čel j ustnica. V prav spodnjem delu horizonta III sta bila odkrita fragmenta spodnje leve in desne čeljustnice s kaninomaj ki pripadata istemu individuu, desni P in levi calcaneum. V višjem delu istega horizonta so ležali desni 1% desni zgornji desni C in levi M2?, Iz spodnjega delu naslednjega horizonta (IV) izvirajo desni P4, desni M1 in distalni del levega femurja, iz višjega dela istega horizonta pa desni P in docela obrabljen ineiziv, ki ga ni mogoče natančneje opredeliti, Nekako na meji med horizontoma IV in V je bil najden levi P,,, v zgornjem dela horizonta V pa levi I1, dva desna P4, levi P„ M2? in levi M2. V horizontu V a je ležalo več slabo ohranjenih ostankov, toda shranjen je samo desni P. Nekateri ustanki so bili pobrani že na drugotnem mestu. Za desni P4 se da domnevati, da je ležal ali v III, ali v V. horizontu, povsem negotovo pa je, iz katere plasti izvira pet kani nov. V horizontu V je bilo najdenih več medvedovih kosti; štiri kosti, desni metaiarsus \ i a trije končni falangi, so ležale v globini 1,60 m, distalni del desne tihie in levi metatarsus V v globini 1,70 m, en končni falang pa v globini 1,50 m. Spričo tega utegnejo pripadati vse te kosti istemu ¡i ndividuu. V horizontu VI ni bilo ostankov jamskega medveda. Ostanki so ležali ponajveč v rdečkasti ali temnoeivi gruŠčasti ilovnati plasti, štirje v rdeči ilovici, dva v temnordeei ilovici, dva v oglje ni progi, trije pa v sigasti plasti. Zobje pripadajo večinoma odraslim medvedom, nekaj je zelo stari]/ z docela obrabljeno krono. Mlečni zobje, ki izvirajo iz dveh različnih horizontov kažejo na vsaj dva mladiča. Po desnem P in po kan i ni h vemo, da so zastopani samci, in samice. Glede na to, da je bilo precej popolnoma razbitih medvedovih ostankov zavrženih, no moremo niti približno sklepati na število i udi vid nov. Canis lupui, L. Obema kaminoma, zgornjemu desnemu in zgornjemu levemu je konica odbita tako, kakor da bi bila izsekana. Desni kanin je na bazi 9 mm širok in 15 mm dolg, levi kanili pa 14 mm dolg in 9,8 mm širok. Po teh dimenzi jah se le malo ločita od zgornjih kan i nov današnjega volka. Oba zoba pripadala nedvomno istemu i nd i vi dnu: ležala sta na istem mesta v spodnjem delu horizonta J[[. Volku pripada verjetno tudi že nekoliko obrabljeni desni P iz zgornjega dela horizonta VI. Viti pen d nI pes L. Tej vrsti moremo pripisati krono levega M1, pri katerem je zunanji del prednje strani od lomi jen. dva spodnja desna C, spodnji levi C in krono levega M,, ki je na bazi nekoliko oskrbljena. Krona levega Mj je J6,6mm dolga in 5.9 min široka. Polarna lisica, ki ima precej krajše enake molcrje — M i 11 e r navaja zanje dolžine 15,8—154 mm in širine 4,6—12 mm (1912, 523) — v našem primeru torej ne pride v poštev. Tudi širina zadnjega dela (t al ona) zoba, ki je toliki na kot srednjega dela, nesporno kaže na navaiLno lisico. Levi M1 ima enake dimenzije kakor rečen t ne lisice. Kanini ne dopuščajo zanesljive določitve lisičje vrste. Ker so ležali v višji plasti kot omenjena molarja, v tem primeru nc bi bilo izključeno, da gre morda za polarno lisico. Levi M. je ležal v spodnjem delu horizonta III, levi M1, spodnji levi C, spodnji desni C izvirajo iz spodnjega in srednjega dela horizonta V, spodnji desni C pa iz spodnjega dela horizota V a. Dva zoba sta ležala v gru-ščasti ilovnati plasti, dva v ogljeni progi, eden pa v čisti rdeči ilovici, Hyaena. s pel ¿um Goldf. Desni Pi( je docela nepoškodovan. Hipokcmid in pro-tokonid sta že tako obrabljena, da tvorila enotno žve-kalno ploskev. Parakonid je tudi nekoliko obrabljen. P4 je 22 mm dolg in J 5,2 mm širok. Po S oe r g e l u znašajo dolžine enakega zoba pri 85 jamskih hijenah 22,0—26,3 mm, širine pa 13,2—16,0 mm (1937, i82, Í83). Nas P4 spada potemtakem meti manjše primerke. Desni Mt je na kroni popolnoma nepoškodovan, pač pa je konica zadnje korenine odlomi j ena, Parakonid in protokonid sta že močno obrabljena. Metakonid je dobro razvit in povsem ločen od protokonida, kar imajo po Soergelu predvsem hijene iz predwiirmske dobe (k C.. 173). M j je 33,5 mm dolg in 15 mm širok, S o e r g e 1 navaja za 53 jamskih hijen dolžine enakega zoba 30—34 mm, širine pa 10,8—14,1 mm (L c,( 176, 177), Spričo tega spada M, iz Betalovega spori mol a meti največje zobe. iz Soer-g e 1 o v i li številčnih podatkov je tudi razvidno, da je povprečna dolžina pri jamski hijeni iz mlajšega plei-stočena precej večja od onih iz srednjega pleistocena (Le., 176, 177). Ali pripadata oba zoba istemu individuo, je glede na različno velikost zob težko reči, čeprav sta bila najdena na istem mestu. Dimenzije Mj kažejo nesporno na samca. P4 pripada morda samici. Obrabljenost zob kaže na starejše živaib Oba zoba izvirata iz srerinjega tlela horizonta IIl. Ležala sta v čisti rdeči ilovici. Le pus timidus L. Ohranjena sta dva zgornja desna glodača P, dalje zgornji, verjetno desni P, desni P4, fragment spodnje desne čeljustnice s P4 in Mt, štirje desni P.lT dva natančneje nedoločljiva molar ja ter Fragment desne koleniee in fragment leve kolčnice. Oba zgornja glodača (I1) pripadata nedvomno planinskemu zajcu, (iba imata na sprednji strani krone pu-dolžno brazdo bliže notranji (mediani) slrani, kakor jo ima poljski zajec. Od brazde ločeni mediani del gloda če v je nekoliko bolj izbočen od zunanjega dela. Nadalje sta v p Tečne m prerezu oba bolje ohranjena glodača skoraj kvadrat as te oblike, po čemer se prav tako dobro ločita od enakih glodačev poljskega zajca, ki so v prečnem prerezu podolgovate pravokotne oblike. Po Miller j il so za razločevanje obeh vrst zajcev razen zgornjih in spodnjih glodačev značilni tudi P2 in P3 (1912, 526), toda H a user je na podlagi zelo številnega primerjalnega gradiva dognal, da so za razločevanje uporabni samo glodaci (cf, S teh lin, 1932, i 02). Zato po ostalih z obeli in fragmentih kosti ne moremo določiti vrste. Glede na to, da ni med glodači nobenega, ki bi pripadal poljskemu zajcu, moremo tudi ostale zobe in kostne fragmente pripisati vrsti Lepus timidus, Zgornji, desni I1, desni P3, nedoločljivi molar in oiba fragmenta kolčnice izvirajo iz spodnjih in srednjih plasti horizonta III, in sicer blizu meje I- horizonta, V zgornjem delu horizonta IY je ležal zgornji desni I1, nekoliko više blizu meje V. horizonta fragment spodnje desne čeljustnice s P4 in M^ Verjetno iz harizonla IV izhaja desni I1, iz horizonta V pa desni P4, desni P3 in nedoločljivi mol ar. Štirje ostanki so ležali v čisti rdeči ilovici, trije v g niš časti ilovnati plasti, dva v sigasti plasti, eden pa v femnordeči ilovici. Cricetus cricetus L. Najden je bil samo fragment spodnje desne celjusinice z Mlt M j in M3. Dolžina vseh mola.rjev meri 8,4 mm. Primerek pripada torej navadnemu hrčku. Dolžina enakih molar j ev pri ročen trnih hrčkih znaša namreč po Neh-ringn (1894, 182, 193) in Miller ju (1912, 604) 7,6— 8,8 mm. Mot ti navaja za pleistocenskega hrčka iz Repo-lustove jame na srednjem Štajerskem dolžino 8,2 mm, kar spada po njej v variacijsko širino fosilnega navadnega, lirika (1951, 50). Worth in S c h a u b pripisujeta Teč jim plcistooeaisfeim hrčkom (Cricetus cricetus major Woldr.) Šele tiste primerke, pri katerih dolžina spoil n j ill mol ar j ev presoga 9 mm (cf. M o 111, L C., 67). Molarji so prav malo obrabljeni in pripadajo komaj dorasli živali. Čeljustnica izvira iz prehodne plasti med horizontoma T a in VI, Loža J a je v grnsčaisti ilovici. Evotomy$ glareohts Schreb. Ohranjena jo spodnja desna Čel j ustnica z glodačem in. M t ter M2. Kotni in kronski odrastek sta odlom I jena. Tudi simfizai dol je nekoliko poškodovan, Razporeditev in oblika, prizem pri Mj in M£ se skoraj popolnoma ujema s sliko, ki jo prinaša Miller za to vrsto (J.c., 629, Fig. 125). Čeljnstoilca je ležala v horizontu V a, v druh t inčasti sigi, Marmofa. ma rt nota L. Med Številnimi ostanki svizcev so zastopani ponajvcč izolirani glodač i, med temi 9 zgornjih desnih, 12 zgornjih levih, 9 spodnjih desnih in 7 spodnjih levih glodačev, pri čemer ni upoštevanih 5 natančneje nedoločljivih d^oheev glodačev. Nadalje sta bila izkopana dva Iragmemta spodnje levo čel j ustnice z glodačem, fragment spodnje desne če-1 j ustnice z glodačem, ki je na konici odlomi jen, dva fragmenta desne koleniee, fragment leve kolčniee, dva Fragmenta levega humera in desna tiibia. Popolnoma odraslim ali celo starim samskim svizcem pripada pet velikih močnih glodačev, na mladiča kaže majhen giodač, medtem ko moremo ostale srednjevelike giodače pripisati ali samicam ali koimaj doraslim samcem. Iz horizonta 11 i izvirajo dva zgornja desna glodača m zgornji levi glodač. Ležali so blizu spodnje meje ter v srednjem delu horizonta. Iz horizonta IV so lragment spodnje leve čeljusinice z glodačem, fragment spodnje desne Ččeljustni ce z glod'ačem in spodnji levi glodač. Ti izvirajo iz vseh delov horizonta. V plasteh horizonta V so ležali zgornji desni glodač, zgornji levi glodač, spodnji desni glodač in spodnji levi gloidač. Ostanki so se pojavljali v vsem horizontu, V horizontu A a so bili najdeni trije zgornji desni glodači, i rije zgornji levi glodati, pel. spodnjih desnih gloda cev, dva spodnja leva glodač a, dva nedoločljiva drobca glodača, fragment leve koJiônice in desna t Ojia, Iz spodnjega dela horizonta VI izhajajo zgornji desni glodač, spodnji desni glodač in fragment levega humera. V srednjem delu horizonta jo bil najden samo spodnji desni glodač. Ostali avizčevi ostanki, so bili najdeni na drugotnem mestu. Za nekatere od teh se da prvotno nahajališče ugotoviti le p ribi i žar«, tako za zgornji, lovi glodale, ki je ležal v IV, ali V. horizontu, za drugi zgornji levi glodač, ki je ležal verjetno v horizontu IV, za zgornji desni glodač in dva fragmenta desne kolčnice, ki izvirajo verjetno iz horizonta V. Iz raznih. ne točno znanih plasti izvira pet glodačev. Večina, ostankov je ležala v gruí čas ti ilovnat i plasti, štirje v rdeči ilovici, trije v ilovnati plasti med g ru iščem, eden v ilovnati plasti z ogljem, dva sta pa ležala kakih 10 on pod sigo, eden od teh v jiepelnatosivi progi. Zanimivo je, da število svizce vili ostankov od horizonta ÏII navzgor polagoma narašča, da jih je v horizontu V a največ, cclo več kot v vseh nižjih oz, starejših plasteh skupaj, in da jih je bilo v horizontu VI najdenih zopet le toliko kot v najnižjem, to je III. horizontu. Canfor fiber L, Ohranjena sta dva zoba, levi M2 in levi Ma. Verjetno pripadata obal istemu individuo, čeprav je Ms ležal 5 cm globlje. Ker izvirata iz najmlajšega, VI. horizon (a, utegneta pripadati prav tako holocenu kakor bobrovi ostanki, ki jih je bi! že An e 11 i izkopal tu in. vi bližnji Postojnski jami {cf. A n e 11 i, 1947, 72, 73), Rhinocéros mereki Jagcr Tej vrsti pripadajo saimo manjši deli različnih zobnih kron. Od desnega P2 je ohranjena zadnja stena z notranjim delom zadnjega prečnega grebena {metalofa). Desnemu T'1 ali P1 pripada sprednji prečni greben (protalof) s cingnlom na. sprednji strani, Izolirana zunanja stena (ektolof) iz nekoliko višje plasti pripada po močnem refcru v sprednjem delu sodeč zgornjemu desnemu molarju. ŽvekaLni zgornji rob oz. kontura le zunanje stene kaže na P4. Razen tega je ohranjen Še manjši dol zunanje stene, ki je mnogo bolj nagubana in hrapava od prej omenjene ter pripada bržkone zobu iz zgornje čeljust i, Čeprav so zobje le fragmentarno oliranjeni, jih vendarle moremo po neznatni ukrivljenosti sprednjega prečnega grebena pri desnem P;i ali P4 z gotovostjo: pripisati merekovemu nosorogu. Pri vrsti Rh.antiquHatig Blumeub. se sprednji prečili groben no mestu, kjer se na sprednji strani znotraj pojavi eingulum. inalodone v pravem kotu zapogne navzad (cf, Jacobshagen, 1933, 251, Abb.2, 269, Abb. 18). Nadalje je prečni gielnen preeej krajši od onih vrste Rh. arUiquitaiis. Tudi razvoj gub na izolirani zunanji steni kaže na merekovega nosoroga (cf. L cona rd i , 1947, 25). Debelina skleuine na sprednjem prečnem grebenu desnega P3 ali P4 meri na notranji strani 2.3 mm, na zunanji steni drugega primerka znaša t.9mm, na majhnem fragmentu pa 2,7 mm. Debelino skleuine se za razločevanje obeh vrst nosorogov, Rh. mere hi in Rh. &ntiqudatits, v našem primeru ne moremo poslužiti, ker ni na razpolago dovolj podatkov za primerjavo. Sprednji prečni greben desnega P3 ali P4 je že tako močno obrabljen. da je na njegovi sprednji strani načet eingulum. Krona je tu le 26,3 mm visoka, na notranji strani pa 28,4 mm. Primerjava z enakimi zobmi drugih nosorogov te vrste pokaže, da gre v našem primeru za starejšo žival. Vsi fragmenti pripadajo skoraj gotovo enemu individuu razen, močno nagubane in precej hrapave zunanje stene. \ a ostanek z olja spada po mojem mumij u mod tiste izjemne primere, na katere opozarja že Schronder, Tudi pri mlečnih zobeh te vrste je opazil prav tako nagubano®i Ln hrapavost zunanje stene, kakršno kaže noš primerek il93t>, 65, Fig. i4, 16). Vsi fragmenti molarjev izvirajo iz srednjega tlela horizonta III. Ležali so v čisti rdeči ilovici. Sus serofa L, Divji svinji pripada levi M3 brez korenin. Dolg je 40miu, največja njegova širina pa znaša 23,6 min. Glede na obrabljenost krotne pripada odrasli živali. Mol a t' je ležal v najnižjem delu horizonta III, v gruŠčasti ilovici. Sns patustris Biitim.? Fragmentarno ohranjene kosti ter izolirani zobje svinje iz sredn jega dela horizonta VI ne dovoljujejo zanesljive določitve, Domnevati moremo, da pripada vsaj nekaj ostankov iz tega horizonta barski svinji. Tako bi mogli tej vrsti prišteti desni Ms, bi je 37 mm dolg in 21,9 nun širok. Barske svin je švicarskih mostišč ima jo po K ii t i m o y e r j u 50—40 mm dolge in 18—22 mm široke zadnje zgorn je mo-larje (cf, Vogel, 4933, 47), Divje svinje iz noolitika dosežejo 36—50 mm dolge in 21,5—26 mm široke zgornje zadnje molarje (1. e., 81). Naš primerek spada sicer iako v varia-eijsko širino barske kakor divje svinje, vendar se barski svinji l>olj približuje. Nadalje so bili najdeni levi P, desni I2, desni Pa, fragment zgornje leve čeljustniee s P1 in P4, desni P4, fragment spodnjo desne čeljusUiice s P:1. P+ in M1; fragment ¡spodnje desne čel j ustnice z \ft in Ma, fragment spodnje levo čeljust-niče s P4 in Mt, levi I,, levi L?, desni IB, trije že skoraj izrabljeni in zato natančneje nedoločljivi incizivi, ki pri padajo bržkone spodnji čeljusti, nadalje precej obrabljen spodnji desni C; dva desna. P., levi M^, ki je že precej poškodovan. in levi Ma. Ostanki kažejo na vsaj 3 individno, 1 odraslega in 2 mladiča. Vsi izvirajo iz ogljene proge pod sigo, edinolc obrabljeni spodnji desni C jo bil najden v pepelnati plasti nekoliko globlje. Alces alces L. Merl cervidnimi ostanki pripada velika vet i na evrop ■ s kein u losu, kar nas t cm bolj Iznenaja, ker ga šteje Ba t -taglia meti redke vrste na področju bivše Julijske Benečije (1946,6). iz zgornje čeljusti so ohranjeni samo izolirani zobje, deloma celi, doloma njih odlomki, in to dva lova P3, levi Pa, fragment desnega premolarja, levi prem ml ar, fragment levega M1 ali M2, levi M\ levi M2?, dva leva M3 (eden od obeh fragmentarno), štirje) desni mol ar ji (dva fragmentarno), dva fragmenta levega molar j a.. Mnogo več ostankov se je ohranilo iz spodnje čeljusti, in sicer fragment desne čeljusti z MB in M,, fragment desne čel j as t i z M-j, fragment leve čeljusti z M, ter izolirani zobje, ki so tudi deloma celi, deloma v odlomkih; in sicer trije desni P2, šest levih P2 (eden od tek le fragmentarno), štirje desni P3 (med njimi eden fragmentarno), šest levih P3 (eden Fragmentarno), štirje de-sni P4 (eden dvomljiv), šest levih P4 (štirje fragmentarno), dva desna M1( pet levih ML, sedem levih M 2 (eden med' njimi fragmentarno), levi M.: ali Ms, dva desna MB (eden fragmentarno), dva leva Ms, trije fragmenti t lesnega mol ar j a m fragment nedoločljivega molar j a. Nadalje je ohranjenih več fragmentov mol ar j ev, o kater i h ni mogoče reči. ali pripadajo spodnji ali zgornji čeljusti. Slednjič so bili najdeni tudi incizivi ter kamini spodnje čeljusti, in sicer trije levi It, dva desna L, levi trije levi I3 in dva desna C. Zaradi pcamunjkanja primer-jabiega gradiva pa določitev iacizivov in kani nov ni po-polnoima zanesljiva. Iz obrabljenost i zob sklepamo, da so zastopane pretežno komaj dorasle živali; katerih mol a rji še niso bili nič obrabljeni. Nekaj je starih z močno obrabljenimi zobmi. Najniže, i.n sicer v spodnjem delu horizonta Tli že blizu spodnje meje so ležali levi P2! dva leva Ps, levi P,, levi Mt, in verjetno tudi levi Ma in levi M3, Više v horizontu III so bili najdeni levi M2?, fragment levega M8, fragment desne Čel j listnico zMj in Ma, fragment, love čel j ustnice z Mg, dva cle«na. P2, levi P2, dVa desna P3, levi P3, d v a desna P4, trije levi P4 {eden fragmentarno), desni premolar, desni M1( dva leva Mv levi M., ali MJS pet levili Ms, dva desna Ma, (edea fragmentarno), levi Ms, pel desnih molarje v (štirje fragmentarno) in fragmenti nedoločljivih molar je v*. V sred .njem delu horizonta IV so bili odkriti levi P-, levi P2 in fragment spodnje leve oeljustnice z Ma. V zgornjem delu istega horizonta sta bila najdena fragment dfesuega M1 in simfizni del leve spodnje čeljusiniee. V horizontu V so ležali levi M2 in desni molar. Tz horizonta Ya. itzviria levi premolar. V horizontu VI pa sta ležala fragment desnega Ps in fragment Levega mol ar j a. Iz horizonta IV ali V izvira levi P2. Približno dve tretjini v:seh losovi.h ostankov sta ležali v čisti rdeči ilovici nekako četrtina v gruščasli ilovnati plasti, trije ostanki so bili najdeni v sigašti plasti, dva v grušču, pomešanim z ogljem, dva v pejjebiaiosivi progi, eden v temnordeči ilovici in eden v ogljeni progi. Rangifer t ar and as L. Desni Ma, ki je še malo obrali!jen, po Jacobiju {1931, 36) ne omogoča zanesljive določil ve. Zanj so namreč za določevanje severnega jelena uporabni med izoliranimi zobmi samo premolarji, medlem ko so mol ar ji le v primeru, če tiče še v čeljusti, da se da ugotoviti met^selioj no velikostno razmerje. Vendar je naš primerek tako podoben enakemu zubu severnega] jelena,, kakršnega je upodobd Bon le (1910, I, pl, XXV, fig. 3), na drugi strani ,pa. se tako loči od zob ostalih eervidov, da ga moremo kar z gotovostjo pripisati tej vrsti. Zob pripada razmeroma mlati i živali. Najden je bd v spodnjem delu horizonta V a, v tem nosi vi gruščasti ilovnafi plasti. Cerous elaphus L. Tej vrsti moremo pripisati zeli j obrabljeni levi Pif 15,5 mm dolg in 9.2 mm širok, ki je ležal med IV, in V. ho- rizontom, v črni progi tik nad draibnogruščaisto sigasto plastjo. Cernus megaceros Hart.? Fragment spodnje leve cel j ustnice z že močne obrali! jen im M 3 bi I ali ko pripisali navadnemu jelenu. Toda velikost zadnjega mol ar j a, ki je 36 mm dolg in 16 nun širok, govori za orjaškega jelena. To Soergelu (t927, 396, 397) dosežejo orjaški jeleni 32,3—4-1,9 min dolge Ma, marali 31,7—34,5mm, medtem ko navadni jeleni po M i 1 -lerju. (l.c., 982, 983) 23,8—54,0mm. Pač pa bi tako širino, kakršno ima naš primerek, mogli doseči najmočnejši navadni jeleni i'z pieistocena. Tako je na primer našla Motil v Repo! ns tov i jami močnega, maral u podobnega jelena s 34mm dolgim in 16 mm širokim M3 (1951, 74). Nadalje kaže na orjaškega jelena zadnja stran zunanjega srpa pri drugi prizmi, kjer je skoraj pravokotna na po-dolžno os zoba, medtem ko poteka sprednja stran istega srpa poševno na podolžno os (cf.Soergel, Le., 393). Fragment spodnje čel j ustnice je ležal v prav spodnjem delu horizonta V, že blizu meje horizonta IV, v črni progi pod gruščasto ilovico. ños s p. Ohranjena sta močno obrabljeni desni P, ter manj obrabljeni molar iz spodnje desne čeljusti, ki utegne biti Mj ali M,, Ali pripadata zoba bizonu ali turu, ni mogoče dognati. Za razločevanje obeh je v spodnji čeljusti značilen edin ole Mg. Razen tega je bil najden fragment mol ar j a, ki je nedoločljiv. Morda pripada rodu Bos s p. Oba zoba sta ležala v horizontu V, v gruščasti ilovnati plasti. Fragment molar j a pa izvira iz najglobljega horizonta (I). Stratigrafski zaključki ■Skoraj vse živalske ostanke je prinesel v jamo človek, o čemer pričajo razbite kosti in izolirani zobje. Nekaj kosti so bržkone zanesle v jamo zveri. Drobne koščice so verjetno prišle noter z izbljuvki sov. Živalski ostanki, ki jih. je A ne 11 i odkril globoko v notranjosti jame že pri prvem poskusnem kopu (19"3, 235), kažejo na to. da je nekaj živali bivalo in tudi poginilo v jami. Ostali sesalci pa so živeli nedvomno v bližnji okolici jame. Pri presoji geološke starosti ne smemo prezreti možnosti, da je voda nekatere živalske ostanke odplavila s prvotnega nahajališča in jih odložila v kaki plasti naslednjega, mlajšega horizonta. Računati moramo tudi z možnostjo, da so drobnejši ostanki (npr. izolirani zobje), ki so ležali med gruščem, še ne zapolnjenim z ilovico, pri padanju večjih skal s stropa zdrknili v nižjo lego. Vendar preložitve ostankov v slednjem primeru gotovo niso bile tolikšne kot v prvem, Skoraj izključiti moramo možnost, da so ostanki ob takih premikih prehajali iz višjega, petrografsko povsem zaključenega horizonta v nižjega. Vsekakor spadata obe vrsti preložitev med izjemne primere, V najnižjem horizontu (1) so ležali trije ostanki (med njimi fragment mola rja), ki so ostali nedoločeni. Šele iz naslednjega, višjega horizonta (IT) imamo prve zanesljivo določene živalske kosti in zobe, ki pripadajo jamskemu medvedu. Med njimi je spodnja čeljust ni ca, ki spominja nekoliko na vrsto Utbus deningeri. Dva ostanka iz tega horizonta sta ostala nedoločena, V horizontu III je bilo najdenih največ živalskih ostankov. Med njimi so zastopani jamski medved, volk. lisica, jamska hijena, planinski zajec, svizee, divja svinja, merekov nosorog, najšlevihiejši med vsemi pa je evropski los. Edino le jamski medved in los nastopata v vsem horizontu, vsi ostali so osredotočeni na njegov spodnji in srednji del, Svizci in planinski zajei se pojavijo že v spodnjem delu, vendar planinski zajci nekoliko pozneje kakor svizci. V horizontu IV so ležali ostanki jamskega medveda, planinskega zajca, svizca, malega glodalca in evropskega losa. jamski medved in svizec sta zastopana v vsem horizontu. V najnižjem delu nastopajo mali glodalci. T,os se pojavi le v srednjem in zgornjem delu horizonta, medtem ko planinski zajec samo v zgornjem. V horizont« V so ležali ostauki jamskega medveda, lisice, evropskega losa, navadnega jelena, domnevnega orjaškega jelena, nedoločenega hovida (bizona ali tura), planinskega zajca in svizca. Jamski medved, svizec in los segajo skozi ves horizont. Navadni jelen, domnevni orjaški jelen in planinski zajec so zastopani samo v spodnjem delu horizonta, medtem ko ostanki L o vid a v spodnjem in zgornjem. V horizontu V a nastopajo jamski medved, lisica, evropski los, severni jelen, hrček, najštevilneje pa svizec. Jamski medved je tudi tu zastopan v vsem horizontu, prav fako svizci, Severni jelen se pojavi v najglobljem delu blizu spodnje meje, medtem ko losi šele v višjem delu. blizu zgornje meje. Lisica je zastopana, po enem samem kan Snu. ki je bil morda od plavi jen z nižjega, V, horizonta, kjer sta ležala dva podobna kani na. Ker po samih kaninih, kakor že omenjeno, ni mogoče določiti lisičjih vrst, prav za prav ne vemo, ali gre v tem primeru za navadno ali polarno lisico. Ni torej izključeno, da pripada kanin skupno z onima iz zgornjega dela V. hor izonta polarni lisici. V horizontu V t so ležali ostanki evropskega losa, (barske?) svinje, bobra, svizca in malih glodalcev. V spodnjem delu so zastopani edinole svizci, ki segajo po enem samem ostanku (morda odplavi jen cm iz nižjega dela) še v srednjega, v katerem se pojavijo svinje in kmalu nato bober ter losi. V zgornjem delu horizonta je zastopan samo voik. Na podlagi doslej določenega in preiskanega fosilnega gradiva moremo napraviti naslednje zaključke. Ostanki v horizontu II pripadajo izključno jamskemu medvedu. Ker nastopa ta vrsta v vseli višjih horizontih izvzenisi VI., za določitev starosti plasti v horizontu II ne pride v pošte v, čeprav je po mnenju nekaterih paleontologov značilna za starejši paleolitik (cf. S e h a u b , J945, 633). Šele favna v horizontu ITi nam omogoča zanesljivejšo presojo. Pred seboj imamo mešano favno, med katero so zastopniki toplejšega in hladnejšega podnebju, vendar živali arktičnega podnebja manjkajo. Vsekakor nas že ta favna opozarja na to, da se je moralo pričeti rnrzlejše razdobje, v katerem so se še nekaj časa ohranili tipi toplejših dob. Jaiiiski medved je šele v družbi jamske hijene, ki se pojavi v 111. horizontu, povsem zanesljiv dokaz za starejši paleolitik. Navzočnost merckovega nosoroga no eni in planinskega znjea ter svizca na drugi strani pa priča, da je 1reba ta starejši paleoiirik staviti na začetek ledene dobe. Ker ni med favno pravih zastopnikov starejšega pleistoeena, gre v našem primeru edinole za w urinsko dobo. Ledeno dobo najlepše karakter i žira dejstvo, da v višjih horizontih polagoma izginjajo živali toplejšega podnebja ter bolj in bolj prevladujejo sesalci mrzle jših. pokrajin. Višek je dosegla wiirmska doba v spodnjem delu horizonta V a z nastopom severnega jelena, o katerem sem dognal, da se je pojavil v naših krajih šele v tuagdatenski dobi (1951, 160). V najmlajšem, VI. horizontu sicer še nastopa svizec, toda jamskega medveda ni več. Bobri, (barske?) svinje in losi se pojavijo šele v srednjem delu horizonta. A n el 1 i je že pri prvem poskusnem kop» odkril v grušeasti ilovici, to je v spodnjem delu horizonta VI, poleg ostankov divjih živali tudi kosti domačih (1. c„ 234: 1947, 72), S tem bi bilo dokazano, da se prične bol ocen že s spori njim delom horizonta VI. Wurm.sko razdobje obsega potemtakem horizonte lil do V a. Za podrobnejšo razčlenitev vriirmske dobe bi morali upoštevati vse živalske ostanke, tudi nedoločene. Ker pa pri presoj i posameznih horizontov spričo mnogih le fragmentarno ohranjenih kosti in zob ne moremo vzeti za merilo števila ¡ndividuov, se pošlim mo samo števila vseh živalskih ostankov s točno ugotovljenim nahajal iščem. Pri iem se nam pokaže naslednja slika. V spodnjem in srednjem delu horizonta 111, če ju računamo skupaj, dobimo največ živalskih najdb. V zgornjem delu njih število naglo pade in pada do konca oziroma zgornjega dela horizonta IV. V spodnjem delu horizonta V se števiio nenadno močno dvigne in doseže drugi višek. sredn jem delu istega horizonta število ostankov ponovno pade, v zgornjem delu naraste, a že v spodnjem delu horizonta V a prične zopet upadati. Še!e v srednjem delu horizonta VI se število močno dvigne. Med ostanki, katerih nahajališče ni povsem zanesljivo ugotovljeno, je največ takih, ki so ležali nekje na meji med IV. in "V, horizontom. Z njimi se drugi višek še bolj okrepi. Popolnoma razbiti in zato zavrženi medvedovi ostanki izvirajo samo iz horizontov V in V a. Čeprav njihove natančnejše lege ne poznamo, je vsekakor verjetno. da bi bil prišel drugi višek tudi po njih Še bolj do izraza. Kako naj si razlagamo oba viška? Nahajališča razbitih živalskih ostankov dokazujejo, da je paleolitski človek zahajal v te kraje na lov v vseh dobah, toplejših in hladnejših. V hladnejših dobah se je mudil tu morda le v poletnih mesecih. Betalov spod mol mu je služil takrat kot lovska postojanka, V začetku vviirmskc dobe, ki sovpada s prvim viškom živalskih najdb, je ostalo tu še precej živali iz zadnjega interglaciala, z višjih gora in iz severnejših pokrajin pa se je naraščajočemu ledu umaknilo mnogo živali (med katerimi takrat še ni bilo arktičnih zastopnikov), ki so prišle tudi v naše kraje. Tako se je torej že v začetku zadnje ledene dobe izredno pomnožilo število divjačine, ki je živela v okolici Beta- lovega spodmola, ixi je zato pustil človek tedaj v jami mnogo več živalskih ostankov kakor sicer. Drugi višek, ki ga opazimo v spodnjem delu horizonta V, to je nekako v sredi wiirmske dnbe, pa kaže, da je moralo biti tedaj nekoliko toplejše podnebje kot v ostalih delih Wiirmskega razdobja. Takrat so se nekatere živali nedvomno vrnile iz južnejših krajev v kraje, iz katerih ho se v začetnem delu wurmske dobe umaknile. Zato je bilo v toplejši dobi v okolici jame prav gotovo več divjačine kakor v hladnejši. Za toplejšo dobo ob nastajanju plasti v spodnjem delu horizonta V govori tudi navadni jelen, ki je zastopa a med takratno favno. Potemtakem je nastal spodnji del horizonta V v interstadialn, ki je vvtirmsko ledeno dobo razdelil v dva oddelka. Seznam citirane literature A ne 11L F., Ri cerche palean tologiche nella Crotta Rota] presse Pustu Elia. Atti del T CongrOsso speleologico nazkniale, Trieste 195!$. An.fiII i. F., Su un reperto di Castor fiber L, drille trotte di Posiu-mia. Boll. Soc. Adr. Sei. Na f. Trieste XIII T, 1947. Bat ta gl La, R.., Seoperfe paleontologi ehe nelle torbierc del V cueto e del Trenti no e nelle trotte della Vemezía Giulia. Historia natura Iii I, Roma 1946- B o ii le. Mi, Tes Grottes de Grimaldi (Baoiissé — Rousse). I, Molifico 1910. B r d d a r, S., Begalo v spodmo! — ponovno zal mí'išče leden od obupna človeku. Proteus XI. B rodar, S., Lep pränereät paleoJitslcnga rezila, Proteus XII, l'M'j (a). B r o d a r, S., Iz Betalovega spodmola pri Postojni. Varstvo spomenikov II, 1949 (b), Jacob i, A., Das Rentier. Zool. Anz„ Ergänzungsband zu 9t>, 1931. Jacobshapen. E., Studien am Oberkiefergebiss des wollhaarigen Nashorns Rhinoceros lenensig Pallas {antiquilntis Bltimenb,). Pa-laeont. Ätsch r. 15, 19 (33. Leo na rdi, P., RestL fossili inediti di. rinocenmti conservati nclle collezi-omi dell'latltirto Geolog ico doll'Universitä d i Pfl do va. Mera. Ist. GpoI. Univ. Padova XV, 1947. M i I 1 e r, G. $., Calalogue of Üie Muuunnls ftf Western Euroipe. London 1913. M oi t 1, M., Di« Repolust-Höhle bei Peggau (Steiermark) und ihre eiszeitlichen Bewohner. Archaelotfia Austriaca Till, Wien 1951. N e h r i n g, A., Über pleistooÜnß Hnmster-Reste ans Mittel- und Westeuropa. Jahrb. GeoE R. A.Wien &, i8U b o t s, A-, La grotte de Cotenchür, Station moit-sterienna. Mem. Soc~ PaJeonL, Snissi? LH—E1II, 1W2—1933, Vogel, R., Tierieste aus vor- und fr nhgeschieii Hielten Siedlungen Schwabens. 1. Die Tier res re aus den Pfahlbauten des Bodonsees. Zoologien XXXI. 63, 1953, Zapfe, H., Die altplistozanen Büren von Ilundi.iioini in Nieder-ÖE terdch. Jahrb. Geol. ß. A. Wien XCE lj Le(u[« — 225 POKOčlLO O ŠTUDIJSKEM POTOVANJU V HIDRO UIOLOŠKO ST ANICO, OI1RID Marta Bliac V mesecih julij in. avgust 1951 sem imela priliko bivati iri tedne v Ilidrobiološki staniei na Ohridskem jezeru (Makedonija). To Študijsko bivanje mi je omogočilo priporočilo upravnika Kemičnega inštituta Slovenske akademije znanosti in umetnosti, dovoljenje Akademskega S a ve ta v Beogradu in finančna pomoč Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, Moja v rahlih potezah začrtana naloga je obstojala v nabiranju in kopičenju mikroflore Ohridskega jezera in njegove okolice. Ker je bilo delo časovno zelo omejeno in ker Uid robi o loška stunica ni opremljena za kemično -hioluško delo, sem si vzela s seboj potrebni inventar, aparaturo in nešteto že izgotovljenih substratov v raznih kulturnih posodicah za cepljenje mikrobov. Le tako mi je bilo možno v kratkem Času nabirati in kopičiti dosti glivnega materiala, ki sem ga dnevno pošiljala v pripravljenih zabojčkih v Kemični institut SAZU, Na mestu sem torej iskala v zraku, v vodi in na kopnem ob raznem vremenu in različnem dnevnem času mikrofloro ter vodila protokol o najdišču in o bližji okolici najdišča. Ohridsko jezero je s krajem Ohrid in bližnjimi obalnimi naselbinami idealno lovišče za mikologa. S prepričanjem trdim, da je vsak poskus glede na navzočnost mikrobov rodil bogat plen, Nepričakovano mnogo smo izolirali iz nabranega materiala že do današnjega dne, mnogo in mnogo dela pa nas še čaka za prihodnje leto. Statistika sort i ranega materiala, kakor som ga odposlala iz Ohrida v naš Kemični inštitut, je naslednja: skupno Število vseh vposlanih vzorcev je 113. Od i eh odpade: na p robe iz zraka . 20 vzorcev, . 40 vzorcev, , 32 vzorcev, na p robe iz jezerske vode na probe iz zemlje na p robe iz kanalske votle, močvirja, polja, s sadnih dreves in lesa ter raznih živilskih odpadkov . ........,21 vzorcev. Naše zanimanje je veljalo enako vsem imenovanim probam. Za našo na novo nastajajočo zbirko aii mikrobiološki muzej, ki ga šele ustanavljamo, je bilo enako pomembno, katero glivo izoliramo. Vsaka nam je v prvi etapi zanimanja dobrodošla, in šele druga faza, to je selekcija izoliranih gliv, daje določenim vrstam prednost. Zanimanje llidrobioloske stanice v Ohridu velja predvsem probam jezerske vode in njihove vsebine, s prav posebnim ozirom na bakterije. Medtem, ko sem jemala probe iz zraka in iz zemlje po nedoločeni črti, se nanašajo vzorei iz Ohridskega jezera na določeno smer in določen vertikalni profil, prieenši v pristanišču kraja Ohrida samega ter nadalje v ravni črti v smeri proti Sv. Natimu do oddaljenosti šestih km in do globine 220 m z dolžinskimi presledki 300 m in globinskimi presledki od 10 do 100m, računajoč od imenovanega izhodišča v horizontalni in od vodne gladine v vertikalni smeri. Potrebno aparaluro za jemanje vodnih p rob in potrebno moško pomoč, kakor tudi čoln mi je stavila na razpolago Hidrobiološka slanica v Ohridu. Posebno serijo poskusov tvorijo probe, ki sem jih jemala vzdol/ obale Ohridskega jezera v smeri Gorica— Ohrid pristanišče, Probe so bile vzete vsakih 50 korakov in se nanašajo na površinsko plast vode. Zanimanje pri teh vzorcih se suče okoli vprašanja, v koliko vpliva navzočnost bližnjih stanovanjskih hiš, gospodarskih objektov, uradov in hoieiov ter siromašnih in nesnažnih kolib turškega in ciganskega naselja na čistočo, to je na miko-loško vsebino raziskane vode. Omenjeno serijo še preiskujemo. 1 Dela sem se lotila z velikim zanimanjem in veseljem. Ni me očarala samo lepota in romantika jezera in njegove okolice, temveč bila sem kaj hitro in nadvse presenečena, koliko materiala, ki sem ga želela dobiti, mi nudi v bogati izbiri Ohrid. Nikakor nisem imela namena izločati iz tamkaj nabranega materiala glive, ki so mi bile znane. Tudi nisem iskala zgolj novih form. ha j nam ni šlo za kako prioriteto v pridobljenih glivah, temveč, kakor sein že zgoraj omenila, le za razširitev domačega mikrobiološkega muzeja in za spoznavanje ter primerjavo on dot ne mik ro flore z našo domačo kolekcijo. Mikrološko delo je zahtevno, tako glede časa kakor glede natančnosti. Čeprav so mi bili v ožjo pomoč le en sodelavec in dva laboranta, smo mogli v dokaj kratkem času, to je v treh mescih, nastaviti več sto kultur na raznih substratih ter iz njih dokončno izulirati približno 40 različnih gliv, med kalerimi so štiri nove, do sedaj v literaturi še ne ali nepopolno opisane vrste. V naslednjem podajam imena nekaterih gliv, ki smo jih izolirali, Iz skupine aspergilov: Aspergillns Samedi: nova vrsta, Aspergillns niveus, Aspergillns ter l'eus, Aspergillus ustus, Aspergillns fuma riens, Aspergillus glaucus (se nepopolno obdelan). Iz sknpine jnukorjev: Mucnr StankoviČi: nova vrsta, Mucor heterosporns (dve varietas), Mucor racemosns (pet varietas), Mucor spinosus, Mucor stol on i fe r, J z različnih genusov: Cystophora Ohridensis: nova vrsta, Clasterosporium (vrsta), Cephalosporium (vrsta), J richotheci um niseum, Helieospora (vrsta), Septosporium (več vrst). Cladosporiuan kerbarum, Fusarium (več vrst) itd., itd. Pénicillium (20 vrst). Kakor je razvidno iz besedilo, so nekatere glive nepopolno imenovane, in sicer iz previdnosti. Komplikacije v i meno vanj n gliv postajajo velike zaradi nedosegljive svetovne literature in zaradi različne nomenklature ene in iste glive, ki sta jo ji. pr. dva raziskovalca ločeno preiskovala in vsak po svoje krstila, Nam dostopne knjige o sistematiki, morfologiji in nomenklaturi za glive ples-nivke na pr, so bile: L. 1Î al j en h ors t: Kryptogamen—Flora, 1892, 190?, 1910, J 920, G, Lindaii: Kryptogamen—l' Iota, 1922, M. Glaubitz: Atlas der Garungsorganismen, 1032, A. fanke in H. Ziikes: Arbeitsraetlioden der Mikrobiologie, 1928, Charles Thom: The Penicillia, 1930, Thom & Raper: The Manual uF Aspergilli, [jvodjan.ski muzej O lom one (CSR): Acidemia Veleh ruden sis Ud ivermi ta s Pahtckiana Osijek (FLRJ): Muzej Slavonije O s I o (Norveško) j Det Norske Meteorologists Instituti Oxford (Anglija): Ashiuoleau Museum Bodleian Library Padova (Italija); Isiituto d i antropologiji. 1st i tu to d i filologiu slava [s t i tu to d i geokigia Paris (Francija): Academic des Sciences Bibliothei]ue Centrale dn Museum National d'Histoire Na tu relic Institut d'fitudes Slaves Societe Fran^aise de Mineralogie ei de Cristallographie Soeiete Geologique de France Philadelphia (Pa., USA): Departments Slavic and Baltic Studies The Academy of Natural Sciences of Philadelphia The Frankline Institute University of Pennsylvania Pino 'l'ori nese (Italija); OsseryaLorio Astronomico d i Torino Pisa (Italija): Societu ToScanti delle SeienzC Natural! Pittsburg [Pa., USA): The Carnegie Museum Porto (Portugalsko): Facnldade de Ciencias Poznan (Poljsko); Instytut Zachodni Instytut Zachodni o-si o wiunski Polskie Towarzystwo Ant ropu logi c/, ni! Poz n ail ski o Towarzystwo Przyjacidl Nauk Reda k c ja Bocznikow Historycznvch ïSlavia Antigua« sStudia Philosopldcat P r a II a (ČSR): Ceskâ Akadcmi« v i d a unit" ni Ceskoslo veœsk a H. ¡«j le? nu si. entoniologicka Jednota Csl. Matematiki1! a Fysikft Komitét pro Priroilovëdeeky Yyzkum Ccch Kr. Ces k a společnOSt nauk Narodni Museum Sîovansky Seminar l'niversity Slo van s k y iistav ¡»Slovo a slovesnost* Stûini art heologieky ûstav Blatni geolog ick y ustav Stâlni historiekv (istav Stätni sbirka mapo vu Republiky Ccskoslovcnskc Pretoria (Transvaal) r Transvaal Museum P u la (FLRJ): Arheološki muzej Istre R a b a i (Maroko) : Société dos Sciences Naturelles du Maroc Rennes (Franci j a) : Société Scientifique de Bretagne Reykjavik (Islandija): Soc ici a s Scientïarum Islandka Rio de Janeiro (Brazilija): Academia lira s i le ira de Ciencias Jardim Botànieo Roma (Italija): Consiglio Nazionalo del le Riecrche Istituto di Arcdieologin dell'Univcrsità Jstituio di filologia slava Servizio geologieo d'I lalia Sapporo (Japonsko) : Tensor Society Sarajevo (FLRJ): Biološki institut Institut za savremeni jezik /¡'mal j ski muzej Schaff h au »en (Švica) : Natur for sc heu de Gesellschaft Secta d (Avstrija): Abfei Sidney (Avstralija); Fisber Library Skopje (FLRJ): Filozofski fakultet Folkloren institut Miiicmatički institut na Univcrzitetot Naučen institut za nacionalna istorija na makedonskiot narod Institut za jugos Ia venska ta kniževnost na Univcrzitetot Zeinljodclsko-šumarski fakultet na Univerzitetot Sofija (Bolgarsko); Blgarska akademija "¿1 naukit' Blgarski arheologieeski institut Split (FLRJ): Arheološki muzej Etnografski muzej Galerija umjetnina Gradska biblioteka Institut za océano grafi ju i riba rs t vo Muzej grada Splita Muzej hrvatskih starina Stockholm (Švedsko); Knngl.Yetenskajis Akadomicii Kuugl- Vitterhets Historie oeli Antikvitcts Akademien Stuttgart (Nemčija): Verda filr vaterladisehe Naturkundo in Wílrttemherg Sibenik (FLRJ): Muzej grada Sibenika Swider (Poljsko): Obserwatorium goofizyczne T o r u ñ (Poljsko): R. u r it Filozoficzny Towarzystivo Naukowe Trier (Nemčija); Rhemisches Landesmuseum T r o ra so (Norveško): Transo Musen ni Tronilhciin (Norveško); Det kgl. Norske TidenskaberS Selskub Trst: Museo Civieo d i Storia Naiurale Societä Ad riatica delle Scienze Natural i Uni versüß dcgli Studi di Trieste Tübingen (Nemčija): Oberrheinischer Geologischer Verein Tuiiiansky Sv. Ma r t i n (ČSR): Matica Slovenska Muzealna Slovenska Spoločnost" Udi ne {Italija}: Societä Alpina Frinlana U p p s a 1 a (Švedsko): L1 n i v crsi t et sbi b 1 ioteket V c n e z i a (Italija): Is ti tu tO Vejieio d i Science, L et ter e ed A rti WarSüüwa (Poljsko): Sem in a riii m Slawistyczne To war zyst wo Nnnkowe Wurszawskie Washington (USA): American Geophysical Union Library of Gongress United States National Museum Wien (Avstrija): A nt h ropo logische Gesellschaft Anthropologisches und Urgcschichilifhcs Institut Geologische Bundesanstalt Geologische Gesellschaft Jffaturhistortsches Museum Österreichische Akademie der Wissenschaften Österreichisches Archäologisches Institut ös ter re ich i s eh es St aa tsn rc h i v - K ri egsn r ch i v Seminar fiir slawische Philologie Speläologisches Institut beim Bundesminister!um Tiir l^and- und Fors tw i rtsc h a f t Zoologisch-Rot an i sc he G es eil sch h f t Wiesbaden (Nemčija): Hessisches Lan des am t für Boden forschung Wroc law {Poljsko): Polski Zwi^zek Entomologiczny l'rdskie Towarzystwo Zoolog i cz ne To wn rz y stwo A r ch col og i cz n e Wroclawskie Towarzystwo Miloäni.köw H i stori i Zadar (FLKJ): Arheološki muitej Driavjii arhiv Zagreb (FLRJ): Arheološki muzej ftolanifki zavod Prirodoslovnog fakulteta Društvo matematičara i fizicara Dr/avni arhiv Fizieki institut Prirodoslovuo-matcmatičkog fakulteta Geofizički zavod Geološko-rudarski institut NRII Hrvatsko prirodoslovno društvo Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti Muzej grada Za greha Povijesno društvo Hrvatske Šumarski institut Zuriob (Švica)i Geobotanisehes Fo rseh u n gsi n s t i tn t Ji iibel Na f urfo rse he ndc G ese 1 Ue h a f t Seli w ei ze r i seli es Landesmuseum P LIB LI K A CI JE Slovenske akademije znanosti in umetnosti (do konca leta li>51) Splošne izdaje Letopis Slo veil &kc akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Prva knjiga 1038—1042. Ljubljana 1043* Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Druga knjiga 1043—1947. Ljubljana 1047.* Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Tretja knjiga 1048—1040. Ljubljana 1050. Poročila t. France Kidrič: Korytkova smrt in ostalina- Ljubljana 1047. Poročila 2. Adolf lieiftk: Prilog poznavam ju mineralnih vodu Rogaške Slatine. Ljubljana 1047.® Poročila 3. Josip KoroSec: Poročilo o i z. k op avail ju na Ptujskem gradu leta t04f>. Ljubljana 1047.* Jerneju Kopitarja spisov lldef. 1. knjiga. 181S—1824. Priredil Rajko NahtigaL Ljubljana 1044 " Jerneju Kopitarja spisov II-del 2. knjiga. 1825—1834. Priredil Rajko Nahtlgak Ljubljana 1045.* Julijskaja Krajna. LJubljana 1046* the Julian Marcli. Ljubljana J946-* La Marcbe Julienne. Ljubljana 1046-* Slovenski biografski leksikon. Sedmi ivevsek, Ljubljana 1040. (Zvezke SBL i—h je /aloiila Zadruiiia gospodarska banka v Ljubljani) * Izdaje razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, i a F i lost of i jo in filologijo Razprave. Knjign L Ljubljana 1043.* Razprave. Knjiga II, Ljubljana 1044.* Dela t. Euchologium Sinaiticum. I. del. Priredil Rajko Nabtigal. Ljubljana 19*1. Dela 2- Euchologium Sinaiticum. II. del. Priredil Rajko Nahtigal-Lj ubija na 1042. Knjige označene * so razprodane- Dela 3 (Niso izšla.) Del» 4. Ivan Grafenaucr: Lepa Vida. Ljubljana 1943.* Dela 5. Anton Melik; Ljubljansko mosttSčarsko jezero in dediščina po njem. Ljubljana 1946* Dela 6. josip Korošec; Slovansko svetišče na Ptujskem gradu. Ljubljana 19+6. France Veber: Vprašanje stvarnosti- Ljubljana 1939. Korespondence pomembnih Slovencev. 1. France Kidrič; Zoisova ko-respondcnca lfHOH—1909. Ljubljana 1939. Korespondence pomembnih Slovencev. 2. France Kidrič: '¿o i sova korespondenca 1809—IStO. Ljubljana 1941. Viri »a zgodovino Slovencev. Knjiga prva. Srednjeveški urbarji za Sluvenijo. Zvezek prvi. Urbarji salzburške nadškofijc. Objavit Milko Kos. Ljubljana (919-* Viri za zgodovino Slovencev- Knjiga druga. Srednjeveški urbarji /A Slovenijo. Zvezek drugi. i. del. Urbarji Slovenskega PrimOrja. Objavil Milko Kos. Ljubljana 194S. Prvotna Charta car i tu tis. Objavil josip Tnrk. Ljubljana 1942. Vladimir MuSin in Anton Sovre: DtKlatki h grškim listinam Hilan-darja. Ljubljana 1948. Izdajo razreda za narodno gospodarstvo in pravne vode Razprave- Zvev.ek prvi. Ljubljana 1941. Razprave- Zvezek drugi. Ljubljana 1943. Razprave- Zvezek tretji. Ljubljana 1945. Pravni spomeniki slovenskega naroda. Knjiga prva. Metod Dolenc: ^Črnske bukve«:. Ljubljana 1940. Izdaje razreda za m a t omatične, prirodoslovne, medicinske in tehnične vede Razprave- Knjiga 1. Ljubljana 1940. Razprave. Knjiga II. Ljubljana 1942. Razprave- Knjiga III. Ljubljana 194".* Razprave. Knjiga IV- Ljubljana 1949- Pfciiodoslovne razprave. Knjiga IV. Ljubljana i94*> (prirodoslnvna razprave, kitjige I—III, je založilo Prirodoslovno društvo v Ljubljani). Dela t. Ivan Vida v: Kleinovi teoremi v teoriji linearnih diferencialnih enačb. Ljubljana 1941. Delu 2. Milan Vidmar: Ve le transformatorski problemi, Ljubljana 1943.* Delu 3. Jovan Hadži: Turbelarijska teorija knidarijev. Ljubljana 1944.* Dela 4. Milan Vidmar: Električne veleprenosne proge v svetlobi telegrafske enačbe. Ljubljana 1947. Dela 5. Milan Vidmar: Aluminij v električnih prenosnih progah. Ljubljana 1947.* Maks Samec: Kemične študije. Ljubljana 1947.* Od leta 1950 ima Akademija novo razdelitev razredov. Zato so bile vse prejšnje serijo > Razprav« in s Del« zaključene. Nove, žc izdane serije, so tele: Izdaje razreda za zgodovinske in družbene vede (I. razred): Razprave L Ljubljana i950. Dela t- J o siji Korošec: Staroslovansko grobišče na Ptujskem gradu. Ljubljana 1950. Dela 2. Jože Kaslelie in Božo Skerlj; Slovanska, nekrapola na Bledu. Ljubljana 1950. Dela 3. ArhcoloSka poročila. Poroči k) o izkopavanjih v Ljubljani. Novem mestu in na Panorami v Ptuju. Ljubljana 1950, Dela 4. Josip Klemene: Ptujski grad v kasni antiki, Ljubljana 1950. Dela 5. F ran jo Ivaniček: Sta rosla venska nekropola u Ptuju. Ljubljana 195 J. Dela 6. Josip Korošce: P red zgodovinska naselbina na Ptujskem gradu. Ljubljana 1951, Arheološki vestnik 11(1. Ljubljana 1951, (Arheološki restnik L je založila Univerza v Ljubljani) Izdaje razreda za filoloske in literarne vede (11, razred): Razprave 1. Ljubljana 1950. Dela. 1. Anton Bajee: Bese dot vo rje slovenskega jezika. L Izpeljava samostalnikov. Ljubljana 1950* Dela 2- Prešernove nemške poezije s prevodi Otona Župančiča. Uredil in z uvodom in pripombami opremil Janko Gluzer. Ljubljana 1950. Dela !>. Aleksandar Stojieevič: Značenjc aorista i imperfekta u srp- sfco-hrvatskom jeziku. Ljubljana 1951. Dela 4, Ivan Grafeuaner: Sloveaiskei pripovedke o kralju Matjažu. Ljubljana 1951. Izdaje razreda za matematične, fizikalne in tehnične vede (III. razred): Razprave. Serija A, I- Ljubljana 1950, Razprave. Serija A, 1L Ljubljunu 1951. Baz,prave- Serija A, III. Ljubljana i!>51. Izdaje razreda za p r i r o d o s t o v n e in medicinske vede (IV. razred); Razprave L Ljubljana 1951. Dela 1- Anion Melik: Planine v Julijskih Alpah. Ljubljana 1930.* Dela 2. Svetozar lleišič; Sistemi poljske razdeli (ve na Slovenskem. Ljubljana 1950. Dfila 5. Miroslav Zei: Jadranske girice (Maenide), Ljubljana 1951. Dela 4- Jovnii Iladii: Sludien Uber Follikulinidem. Ljubljana 195L VSEBINA E Zakoni. — Ukazi — Statuti — Pravilniki Zakon o Slovenski akademiji znanosti in umetnosti . . . . 7 Statut Slovenske akademije ¿nanesti in umetnosti . . , . 14 Pravilnik o ureditvi upravne i,u znanstvene pisarne ... 30 Pravilnik Inštituta za geologijo...........52 E'r»vilnik Inštituta za biologijo ...........35 Pravilnik Odbora, za zbiranje podatkov o flori, lavni in geji Slovenije ................. - 37 Pravilnik Inštituta za elektriko gospodarstvo......39 Pravilnik Instituta za medicinske vede........48 Pravilnik Kemičnega inštituta ............51) Pravilnik fizikalnega inštituta......................55 II. Organizacija Uprava Akademije........... . . . r 59 S ¡sterilizirano znanstveno in h prav no osebje......6(1 Uprava inštitutov in komisij............63 Preglednica organizacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti i , .... .j ....... t j i JII. Člani Častni člani...................73 Redni in dopisni člani: I. razred — 7,a zgodovinske in družbene vede ..... 73 II, razred — Za filološke in literarne vede ....... 74 III, razred — Za matematične, fizikalne in tehnične vede . 76 IV,razred — Za prirodoslovne in medicinske vede .... 78 V. razred — Za umetnost..............79 Spremembe v članstvu Akademije .......... HO .1 V. Umrli člani Dr. France Kidrič . ......... ......£.6 Dr. Janko Šlebiingar ................101 V- Poročila; o delu Akademije Delo Akademije v letu 195«......... .... 127 Delo Akademije v letu 1951 -„,,.-..... 151 VE Sklepni računi........ ........105 Vil. 1/ poročil 0 znanstvenem delu Ivan Rakovcc, O fosilnih sesaiskih ostankih iz Betulovega spodmola ..................2(13 Marta Btinc, Poročilo o študijskem potovanju v Hidrobio- loško fdauieo, Ohrid..............226 Dušan lladži. Poročilo o delu v Franciji in Angliji . . . - 231 VIJE Biblioteka — Publikacije Poročilo o biblioteki...............237 Zamenjava publikacij...............239 Publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti , , 251 LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE g^AUtBIT iN UMETNOSTI dttrta knjiga laso—iyr>] Mula Slu renska aiiiu3 v m É ma.jjüfltL in iin^Éiinstl v Ljubljani Nitu iiîla Triglavska, tig ka ma. Y Ljntljppi v lüftju 19i>£ Haklidi 1500 iiYtMlCT ■ -