na vrsti leto uresni~evanj Elektro-Slovenija, d.o.o. UREDNI[TVO Glavni in odgovorni urednik: Brane Janji} Novinarja: Minka Skubic, Miro Jakomin Adrema: Toma` Sajevic Lektorica: Darinka Lempl Naslov: NA[ STIK, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, tel. (01) 474 30 00 faks: (01) 474 25 02 e-mail:brane.janjicdeles.si predsednik Ervin Kos (DEM), podpredsednica Ida Novak Jerele (NEK), Majda Kova~i~ (El. Gorenjska), Nata{a Toni (TE-TOL), Jana Babi~ (SEL), Jadranka Lu`nik (SENG), Gorazd Pozvek (TEB), Franc @galin (TET), mag. Violeta Irgl (El. Ljubljana), Danica Mirnik (El. Celje), Jelka Oro`im Kop{e (El. Maribor), Neva Tabaj (El. Primorska), Nino Maleti~ (EGS-RI Maribor), Drago Skorn{ek (TE[), Janez Zadravec (ELES), Marko Smole (IBE), Danila Bartol (EIMV), Jo{ko Zabavnik (Informatika), Drago Papler (predstavnik stalnih dopisnikov). Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana Peter @ebre MAXILINE d.o.o. Ljubljana TISK DELO TISKARNA d.d., Ljubljana NA[ STIK je vpisan v register ~asopisov pri RSI pod{t. 746. Po mnenju urada za informiranje {t. 23/92 {teje NA[ STIK med izdelke informativnega zna~aja. NA[ STIK je brezpla~en. Naklada 7.500 izvodov Prihodnja {evilka Na{ega stika izide 31. januarja 2002. Prispevke zanjo lahko po{ljete najpozneje do 21. januarja 2002. Foto Peter @ebre www.eles.si le eto, ki ga zapu{~amo, se bo v zgodovino elektrogospodarstva zapisalo kot eno pestrej{ih, saj je dogodkov, ki so ali pa posledi~no {e bodo vplivali na nadaljnjo usodo elektroenergetskih podjetij, kar mrgolelo. Tako se je 15. aprila formalno odprl doma~i trg z elek-tri~no energijo, ~eprav je pri tem {lo bolj za u~ne ure in nabiranje izku{enj, julija smo nato dobili holding slovenskih elektrarn, ki naj bi z zdru`enimi mo~mi u~inkoviteje nastopil na energetskem trgu in sku{al uresni~iti ve~letne sanje o zgraditvi verige elektrarn na spodnji Savi, ter tik pred koncem leta do`iveli kratkotrajno trgovinsko energetsko vojno s sosednjo Avstrijo in tudi novo napoved o pred~asnem odprtju trga s 1. januarjem za vse upra-vi~ene odjemalce z letno porabo ve~ kot sto milijonov kilovatnih ur. Skratka, razli~nih predlogov, odlokov, odlo~itev in dogodkov, povezanih z napovedanim odprtjem slovenskega energetskega trga, je bilo v letu 2001 izjemno veliko, skozi vse pa so se pogosto zrcalili tudi razli~ni interesi stroke, politike in kapitala. In vendar lahko kljub tak{nim pretresom tudi ob koncu leta 2001 zapi{emo, da je slovensko elektrogospodarstvo znova nadvse uspe{no opravilo svojo nalogo, saj je bila vse leto porabnikom vendarle zagotovljena nemotena in kakovostna oskrba z elektri~no energijo. Ker pa je konec leta tudi prilo`nost, da pogledamo v prihodnost, bi lahko dejali, da nas kljub precej{nji prehojeni poti ve~ina korakov {e ~aka, saj bo treba teorijo in njena izhodi{~a o preoblikovanju in lastninjenju elektroenergetskih podjetij {ele spraviti v prakso. Zato lahko v skupno oceno in pod se{tevek leto{njih poslovnih rezultatov mirno zapi{emo, da je leto 2001 minilo v znamenju prilagajanj na nove tr`ne razmere, da pa bo leto 2002 predvsem leto uresni~evanj obveznosti, ki smo jih prevzeli z razglasitvijo elektri~ne energije za tr`no blago. Naj se ob vstopu v novo leto vo{~ilom in {tevilnim lepim `eljam, ki jih prejemate te dni, pridru`imo {e v na{em uredni{tvu. Prepri~ani smo, da se vam jih bo z nekaj dobre volje in malce sre~e ve~ina lahko tudi dejansko uresni~ila. / tema meseca Leto, ko je ELpEKoTsRtIKaAla blago Leto 2001 lahko za elektrogospodarstvo oz-na~imo kot prelomno, saj ga bomo pomnili predvsem kot leto, ko je tudi v Sloveniji elektri~na energija postala tr`no blago. V zvezi s tem je bilo treba v podjetjih izpeljati vrsto reorganizacij-skih sprememb in pripraviti vse potrebno za za~etek delovanja trga. Dogodkov na to temo je bilo izjemno veliko, zato si oglejmo le tiste naj-ve~je. E 2 den klju~nih akterjev v pripovedi, imenovani odpiranje slovenskega trga z elektri~no energijo, je bil v letu 2001 zagotovo Eles, ki je kot sistemski operater imel tudi doslej najve~ iz-ku{enj s trgovanjem z elektri~no energijo. Zato ne presene~a, da je bilo ime Elektro-Slovenije v pravkar kon-~anem letu vpleteno v skoraj vse elektroenergetske zgodbe in posredno ali neposredno povezano z vsemi dogajanji na energetskem trgu, pri ~emer je, to zdaj lahko `e argumentirano za-pi{emo, ve~ino zaupanih mu nalog kljub hudi ~asovni stiski zelo dobro izpeljal. Med pomembnej{e oblikovalce napovedanega odprtja trga gre letos zagotovo {teti tudi Agencijo za energijo, ki je 23. maja na Brdu pri Kranju podelila prve licence za opravljanje energetskih dejavnosti {tirinaj-stim podjetjem, med katerimi so bili tudi Elektro Maribor, Elektro Primorska in Savske elektrarne. Do decembra so nato v Agenciji izdali skupno kar 304 odlo~be o licencah za opravljanje energetskih dejavnosti, pri ~emer pa naj bi se to {tevilo v prihodnje {e pove~alo. Med klju~nimi dogodki vsekakor ne gre pozabiti tudi selitve ve~jega dela podro~ja energetike iz ministrstva za gospodarske dejavnosti na ministrstvo za okolje in prostor. Prav tako pa ne moremo mimo julijskega sklepa vlade o oblikovanju velikega elektroholdinga oziroma holdinga slovenskih elektrarn z dvema temeljnima nalogama -skupnega nastopa na energetskem trgu in zgraditve spodnjesavske verige hidroelektrarn, ki je zaradi njegovega velikega gospodarskega pomena in razli~nih interesov kmalu prerasel v spopad med Ljubljano in Maribo- rom. ELES ZA USPE[NO REORGANIZACIJO PREJEL MEDNARODNO PRIZNANJE Dogajanje v na{em edinem prenosnem podjetju je bilo tudi letos izjemno pestro, `ivahno pa je bilo `e na samem za~etku leta, saj je vlada 11. januarja izpeljala novo zamenjavo v vrhu Elesa in na mesto vr{ilca dol`nosti direktorja znova imenovala mag. Vekoslava Koro{ca, ki je na tem polo`aju zamenjal mag. Vitoslava Türka. Mag. Vekoslav Koro{ec je po imenovanju nadaljeval prekinjeno delo reorganizacije Elesa in podjetje je konec januarja dobilo novo kon-cernsko oblikovano organizacijsko shemo, usklajeno z zahtevami energetskega zakona ter tremi reguliranimi javno gospodarskimi slu`bami: Upravljanje prenosnega omre`ja, Prenos elektri~ne energije in Organizator trga z elektri~no energijo. Slednjo funkcijo je prevzelo Elesovo h~erin-sko podjetje Borzen, ki je 8. marca organiziralo tudi prvi tr`ni sestanek za prodajo prese`kov elektri~ne energije na doma~em trgu. Na tem sestanku je bil edini ponudnik elek-tri~ne energije Eles, pri ~emer se je trgovalo z elektri~no energijo za prihodnji teden, in sicer po cenah enakih tr`nemu indeksu PLATTS. ^etrtkovi tr`ni sestanki so se dobro prijeli, njihov namen pa je bil predvsem prihodnje udele`ence na energetskem trgu pripraviti na trgovanje z elektri~no energijo. Vlada je nato 12. aprila sprejela enajst klju~nih uredb in pravilnikov, ki dolo~ajo pravni red glede na~ina in pogojev trgovanja z elektri~no energijo ter hkrati tudi za {est mesecev podalj{ala veljavnost pogodb za velike odjemalce, s tem, da so ti `e imeli mo`nost zamenjati distributerja elektri~ne energije. S sprejet- Dravske elektrarne Maribor so letos praznovale petdesetletnico poslovanja pod skupnim imenom. Leto 2001 si bodo v Mariboru med drugim zapomnili tudi po uspe{nem za~etku druge faze prenove, v okviru katere bodo posodobili {e elektrarni Vu-hred in O`balt in se bo predvidoma kon~ala konec leta 2004. Na gradbi{~e prihodnje 400/110 kV RTP Kr{ko je bil 7. oktobra iz zagreb{ke tovarne Siemens Kon~ar pripeljan eden njenih najpomembnej{ih elementov, transformator 300 MVA, te`ek kar 260 ton. Zaradi njegovih izjemnih dimenzij in velike te`e je bil {e posebej zahteven tudi transport. Celotna kompozicija je bila namre~ dolga kar 61 metrov, {iroka 5,4 metra in visoka 4,3 metra. jem omenjenih uredb so bile dane tudi vse mo`nosti za uradno odprtje trga z elektri~no energijo, in 17. aprila je v prostorih Elesa potekalo tudi uradno odprtje energetske borze, pri ~emer je Eles pripravil tudi ustrezna sistemska obratovalna navodila za upravljanje z omre`jem in navodila za delovanje trga, ki so po`ela tudi mednarodna strokovna priznanja. Vlada je za potrebe trgovanja z elek-tri~no energijo Elesu pozneje nalo`ila ustanovitev {e enega h~erinskega podjetja, in sicer dru`be Trgel, ki naj bi bila eden izmed trgovcev z elek-tri~no energijo. Na podlagi ocen o porabi v letu 2002 in razpolo`ljivih proizvodnih virih glede na napovedani ponovni hrva{ki odjem polovice elektri~ne energije iz jedrske elektrarne Kr{ko se je vlada odlo~ila za pred~asno odprtje trga z elektri~no energijo, in sicer naj bi ga delno odprli `e 1. januarja 2002, leto prej, kakor je bilo sprva na~rtovano. Zaradi tega je Eles konec avgusta dobil tudi nalogo, da pripravi prvi razpis za dostop do prenosnega omre`ja za uvoz elektri~ne energije v letu 2002, s katerim naj bi za lastne potrebe do- 3 Elektro - Slovenija je za potrebe telekomunikacijskih povezav oziroma vodenja slovenskega elektroenergetskega sistema za~ela na gradnji opti~nega omre`ja intenzivneje delati leta 1994, letos pa je bilo dograjenih {e 41 kilometrov opti~nih povezav, pri ~emer smo dobili tudi sodobno telekomunikacijsko povezavo s sosednjo Hrva{ko. Opti~no telekomunikacijsko omre`je v lasti Elesa je letos hkrati preseglo tudi magi~no mejo tiso~ih kilometrov. 4 ma~im podjetjem po na~elu naju-godnej{ih dose`enih pogodbenih cen omogo~ili uvoz 799 GWH elektri~ne energije oziroma sedem odstotkov vse potrebne elektri~ne energije. Vmes je potekalo tudi sklepanje bilateralnih pogodb med proizvajalci in kupci elektri~ne energije, s ~imer se je Eles julija tudi lahko umaknil kot edini ponudnik energije na borzi, s tem pa so na ~etrtkovih Borzenovih sestankih elektri~no energijo za~eli prodajati sami proizvajalci, Borzen pa je lahko prevzel svojo primarno vlogo, to je organiziranja trgovanja. Po predvidenih na~rtih je bilo tako konec oktobra prvi~ organizirano tudi elektronsko trgovanje v skladu s pra- vilnikom avkcijskega načina trgovanja, ki omogoča dajanje ponudb po elektronski pošti ali faksu, sam potek trgovanja pa lahko upravičeni udeleženci poslej tudi sprotno spremljajo na Borzenovi spletni strani. Za začetek prihodnjega leta je Borzen napovedal poleg tedenskega še uvedbo dnevnega trgovanja, s čimer bodo postavljeni tudi temelji za povečanje samega obsega trgovanja z električno energijo. Eles je v letu 2001 izpeljal tudi dva večja naložbena projekta, in sicer se je v začetku oktobra uspešno končala zadnja, peta faza prenove RTP Kleče, ki je ključnega pomena za napajanje Ljubljane in širše okolice. Pospešeno pa so se nadaljevala tudi gradbena dela na lokaciji prihodnje RTP Krško, ki naj bi jo predvidoma v obratovanje dali konec leta 2002. Ob vseh teh dogodkih, ki so potekali v izvedbi ali s pomočjo Ele-sa, ne gre pozabiti tudi Elesovega učinkovitega mednarodnega delovanja, saj je Elesu uspelo ostati navzoč v vseh pomembnejših mednarodnih strokovnih organizacijah, kot so UCTE, Sudel, WEC in Eurelectric. Šestega decembra letos pa je Elektro -Slovenija, kot edina članica zunaj držav evropske skupnosti, postala tudi polnopravni član evropskega združenja sistemskih operaterjev, s čimer je Slovenija na elektroenergetskem področju dejansko že vstopila v Evropo. DRAVSKE ELEKTRARNE LETO KONČALE S CERTIFIKATOMA Dravske elektrarne Maribor sodijo tudi po ocenah državnega sekretarja za energetiko dr. Roberta Goloba med uspešnejša elektroenergetska podjetja, svojo poslovnost pa so letos potrdile tudi s prejemom certifikata kakovosti ISO 9001 in certifikata za sistem ravnanja z okoljem ISO 14001. Za takšne zavidljive uspehe gre vsekakor zasluga tudi dobrim in urejenim odnosom v kolektivu, pri čemer so Dravčani 26. junija med prvimi podpisali tudi podjetniško pogodbo kot tisti krovni dokument, ki je združil nekatera spoznanja splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, panožne kolektivne pogodbe in internih pravilnikov. Sicer pa si bodo lahko v Dravskih elektrarnah leto 2001 zapomnili tudi po dejstvu, da so 12. februarja ob 13- uri in 15 minut iz svojih elektrarn v omrežje oddali `e stoto milijardo kilovatnih ur elektri~ne energije. V Mariboru so bili zelo uspe{ni tudi v nadaljevanju prenovitvenih del, saj so se obnovitvena dela na HE Vuhred in O`balt za~ela skorajda z matemati~no na-tan~nostjo. Tako so 3. julija najprej zaustavili prvi agregat na HE Vuhred in 4. septembra {e prvi agregat na HE O`balt, s ~imer se je tudi uradno za~ela druga faza prenove elektrarn na Dravi, ki naj bi jo v celoti sklenili konec leta 2004. S tem bo srednja letna proizvodnja na Dravi ve~ja za 63 GWh, za 31 MW pa se bo po-ve~ala tudi razpolo`ljiva mo~ ali, povedano druga~e, po obeh prenovitvenih fazah bomo na leto iz Drave do-Sredi oktobra minister Janez Kopa~ podeli So{kim elektrarnam certifikat ISO 14001 in ob tem simboli~no pritisne na gumb za daljinsko vodenje HE Plave. Ime, ki zagotavlja uspeh. Aleksander Mervar od avgusta direktor TE-TOL. bili 1.680 GWh elektri~ne energije (prej 1.492 GWh), maksimalna raz-polo`ljiva mo~ dravske verige pa se bo povzpela z 291 MW na 355 MW. DOBILI AKREDITACIJO IN NOVEGA DIREKTORJA Najve~ja leto{nja investicija v ljubljanski TE-TOL je bila posodobitev kemi~ne priprave vode. Z nalo`bo so za~eli lani poleti in jo kon~ali leto{-njo jesen. Skoraj {tirideset let staro napravo je nadomestila nova sodobna s tremi progami demiralizacije, z zmogljivostjo vsake po 60 kubi~nih metrov na uro. Predra~unska vrednost nalo`be je bila 459 milijonov to- boratorij za premog v Sloveniji. Sredi poletja je vlada v TE-TOL zamenjala direktorja. Namesto Angela Br{~i~a je imenovala Aleksandra Mervarja, dotedanjega finan~nega direktorja v TE Trbovlje. NEJASEN STATUS DO KONCA LETA Za NE Kr{ko je leto{nje leto prvo celo leto obratovanja po modernizaciji elektrarne. Rezultati obratovanja ka`ejo, da so na~rtovano pove~anje mo~i presegli za skoraj dva odstotka. Elektrarna ima sedaj mo~ 707 MW na generatorju in 676 MW na pragu. Ob idealnih razmerah lahko obratuje larjev. Druga investicija, ki so jo `ele-li izpeljati, to je PP-TOL z 200 MW in z okrog 165 MWt toplotne mo~i ter 23 tonami tehnolo{ke pare, je za zdaj ustavljena. Usoda novega objekta se bo re{evala na ravni mesta in ne posameznega podjetja. Tako kot vrsto zadnjih let so tudi letos v Mostah poletne mesece izkoristili za redne letne remonte. Glavna dela so bila na turboagregatu prvega bloka, pomembna je bila rekonstrukcija vre~astih filtrov obeh prvih dveh blokov ter rekonstrukcija krmiljenja elektrofiltra tretjega bloka. Maja je njihov laboratorij za premog prejel akreditacijsko listino po standardu SIST EN 45000 in s tem postal edini akreditirani la- s 711 MW na generatorju in 682 MW na pragu. Od srede maja do konca junija so imeli v elektrarni zadnji dalj{i remont. Naslednji naj bi bil kraj{i za polovico. Med remontom so poleg pregleda ocevja obeh uparjalni-kov veliko pozornost namenili revitalizaciji hladilnih stolpov, zamenjavi ene od obeh glavnih ~rpalk, projektu skladi{~enja iztro{enega goriva in zamenjavi enega od obeh 500 MVA transformatorjev. V iztekajo~em se letu sta obe dr`avi, lastnici NE Kr{-ko, ponovno za~eli re{evati njeno lastni{tvo in status. Predsednika obeh vlad sta v za~etku junija na Reki na na~elni ravni uskladila dotlej odprta vpra{anja, ki so jih pozneje pogajalci 5 tema meseca Za NE Kr{ko, posodobljeno znotraj in prebarvano zunaj, je bil po nekajletnih zastojih tik pred koncem leta podpisan sporazum na ministrski ravni o ureditvi lastni{tva in statusa. 6 dopolnili in uskladili besedilo meddržavne pogodbe. To sta 20. julija v Zagrebu parafirala pooblaščena pogajalca z obeh strani. Nakar se je postopek sprejemanja zaustavil in se zelo intenziviral tik pred koncem leta. Obstajajo vse možnosti, da bo pogodba podpisana še letos in bo začela veljati naslednje leto. NOVI TURBINI DELAM NAD PRIČAKOVANJI Po uspešno končanih testiranjih so letos začeli v TE Brestanica s poskusnim obratovanjem obeh novih turbin s po 114 MW Poskusno obratovanje bo trajalo eno leto in v tem času bodo odpravljene manjše po-manjkljvosti novih naprav. Vse pa zagotovo ne, ker jih zaradi pomanjkanja števila ur obratovanja ne bodo mogli odkriti. Za letos so načrtovali 79 GWh, samo med poskusnimi meritvami so jih naredili 75,6 GWh. Med letošnjimi garancijskimi meritvami so ugotovili za dva odstotka večjo moč turbin, kot so zagotovljeni parametri. V TE Trbovlje si `elijo ~im prej zvedeti za svojo nadaljnjo usodo. Slovesnosti ob otvoritvi ~istilne naprave petega bloka TE [o{tanj se je udele`il sam predsednik vlade dr. Janez Drnov{ek. PRVA ELEKTRARNA @E OBRATUJE, DRUGA BO KMALU Novoletna popotnica So{kim elektrarnam v leto 2001 je bil certifikat ISO 9001. V podjetju razumejo kakovost kot strokovnost, profesionalnost in odgovornost. Tudi ustrezno razumljeni na{teti pojmi so bili razlog, da so sredi februarja po dobrih {tirih mesecih dela s TBM strojem prebili 3423 metrov dolg tunel za HE Doblar II, elektrarno z mo~jo 40 MW in 212 GWh letne proizvodnje, ki naj bi bila kon~ana v za~etku prihodnjega leta. Prvo elektrarno iz skupnega nalo`benega paketa, HE Plave II s 19 MW je 17. julija slavnostno zagnal minister mag. Janez Kopa~ in jo tako sinhroniziral z omre`jem. Ko bosta zgrajeni obe, bodo SENG bogatej{e za 60 odstotkov zmogljivosti in ~etrtino proizvedenih koli~in kWh. Minister Kopa~ je bil ponovno v Novi Gorici oktobra, ko je SENG-u podelil okoljski certifikat ISO 14001. NOV MOST DO SANACIJSKEGA PROGRAMA V TE Trbovlje so letos kon~no dobili ustrezno infrastrukturno povezavo s svetom onkraj Save. Poleg starega mostu so zgradili novega z nosilnostjo 60 ton, ki je s priklju~kom povezan na cesto Trbovlje-Hrastnik. V sklopu projekta so zgradili tudi novo parkiri{~e, vratarnico in komunkacij-ske vode. Sredi poletja je trboveljski 125 MW blok stal dva in pol meseca zaradi generalnega remonta turbine. Poleg tega so med remontom zamenjali parovode sve`e in ponovno pre-gerete pare in transportni trak iz TET na deponijo premoga. Skladno s zakonom o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje Hrastnik in razvojnim prestrukturiranjem regije so v TET izdelali sanacijski program objekta. Ta odslej ~aka na Ministrstvu za okolje in prostor na recenzijo in nato za nadaljnji sprejem v vladi. PREDSEDNIK VLADE SLOVESNO ODPRL ^ISTILNO NAPRAVO Sredi aprila je bila v TE [o{tanj slovesnost na najvi{ji dr`avni ravni. Slavnostni trak za napravo za raz`ve-planje dimnih plinov petega bloka je slavnostno prerezal predsednik vlade dr. Janez Drnov{ek, ki je ob tem dejal, da se mora Slovenija sprijazniti z visoko ceno, ki jo zahtevajo sprejete mednarodne konvencije in ~isto okolje. S ~istilno napravo so v TE[-u zni-`ali emisije `veplovega dioksida na najve~jem bloku za ve~ kot 95 odstotkov. Prav tako aprila so za~eli v termoelektrarni s poskusnim kurjenjem 120 ton kostne moke. Na podlagi dobrih rezultatov so jo pozneje za~eli redno kuriti, in sicer naj bi jo pokurili 15.000 ton na leto. Proti koncu leta je kot strela z jasnega udarila vest o policijski preiskavi v tej elektrarni. Tik pred koncem leta pa je elektrarna dobila dvo~lansko upravo. Drugi ~lovek vodstva je postal Uro{ Rotnik, vodja sektorja tehnike in vzdr`evanja v TE[. VRSTA ZAHTEVNIH POSTOPKOV V DISTRIBUCIJI V okviru Gospodarskega interesnega zdru`enja distribucije elektri~ne energije je tudi letos v skladu s predpisano 7 tema meseca Predsednik Gospodarskega zdru`enja distribucije elektri~ne energije Peter Petrovi~ meni, da so letos z novo organiziranostjo GIZ-a zagotovili mo`nosti za {e bolj u~inkovito delovanje tega zdru`enja. V SEL ZMANJ[ALI MATERIALNE STRO[KE V Savskih elektrarnah Ljubljana so si tudi letos prizadevali za racionalizacijo in optimizacijo postopkov v hidro-proizvodnji ter za kakovostnej{e poslovanje na vseh podro~jih. Pri tem so {e bolj zmanj{ali materialne stro{ke in dosegli nemajhne prihranke. Zelo skrbno so spremljali potek dejavnosti na podro~ju odpiranja trga z elektri~no energijo. Kot so opozorili `e v za~etku leta, se pojavlja potreba po vzpostavitvi kohezivnega in solidarnostnega sistema proizvodnih elektrogospodarskih podjetij, da bi hidroproizvodnji zagotovili gospodarsko prihodnost. V SEL so se tudi letos precej ukvarjali z notranjo organizacijo poslovanja in z re{evanjem vpra{anja, kako v prihodnje {e bolj izkoristiti razvojne in strokovne zmogljivosti. [e posebej je bilo precej ~asa in prizadevanj vlo`eno v iskanje re{itev za uresni~evanje nekaterih `e znanih projektov, kot so spodnja Sa- zakonodajo potekalo ve~ pomembnih dejavnosti na organizacijskem, tehni~nem in tr`nem podro~ju. Posebej je treba omeniti novo organiziranost GIZ-a, pripravo sprememb statuta in poslovnika GIZ-a, re{evanje problematike poenotenja distribucijskih centrov vodenja, podpis pogodbe z IRET-om o pripravi strokovnih podlag za izdelavo metodologije do-lo~anja cen elektri~ne energije za tarifne odjemalce ter pripravo modelov povezovanja koncentracije kapitala in poslovnih funkcij. V zvezi s tem so tesno povezane cenitev osnovnih sredstev, izlo~itev poslovno nepotrebnih sredstev, izlo~itev dolo~enih nepotrebnih storitev ali dejavnosti, koncentracija kapitala in poslovnih funkcij ter normiranje stro{kov. Kot je `e znano, so distribucijska podjetja pri EIMV-ju naro~ila izdelavo {tudije o finan~ni analizi ekonomske prog-noze poslovanja javnih podjetij distribucije v obdobju od leta 2001 do 2006, ki naj bi jo po obravnavi in potrditvi na nadzornih svetih posredovali Agenciji za energijo. Sicer pa so bile v vseh elektrodistribucijskih podjetjih {tevilne dejavnosti prilagojene odpiranju energetskega trga in ure-sni~evanju investicijskih planov, velik poudarek pa je bil dan tudi na ukrepih za izbolj{anje zadovoljstva odjemalcev. V Savskih elektrarnah Ljubljana nadaljujejo z uresni~evanjem racionalizacije in optimizacije postopkov v hidroproizvodnji. Na podro~ju kakovosti so si letos pridobili certifikat ISO 9001. 8 zanimivosti va, HE Moste in druge nujne obnove. Sicer pa je podjetje letos na področju prizadevanj za obvladovanje kakovosti prejelo certifikat kakovosti ISO 9001. V SDE-JU NAJPOMEMBNEJŠA SOCIALNA VARNOST Po oceni vodstva Sindikata dejavnosti energetike sodijo med letošnje najpomembnejše dejavnosti in dogodke vzpostavitev partnerskih odnosov v okviru Ekonomsko socialnega odbora energetike (ESOE), ustanovitev Holdinga slovenskih elektrarn HSE), formiranje dodatnega prostovoljnega pokojninskega sklada (2. steber) ter številna posvetovanja na mednarodnem sindikalnem področju. Prvi spodbudni rezultati so v ekonomsko-socialnem pogledu že opazni, prava vrednost partnerskih pridobitev pa naj bi se pokazala šele v daljšem časovnem obdobju. Skratka, v Sindikatu dejavnosti energetike so tudi letos dali prednost uresničevanju Podpis sporazuma o dodatnem prostovoljnem pokojninskem zavarovanju (2. steber) je skupen dosežek vseh treh socialnih partnerjev - vlade, delodajalcev in delojemalcev. nalog za ohranitev socialnega položaja zaposlenih v energetskem sistemu. Kot poglavitne usmeritve v letu 2002 pa omenimo sodelovanje sindikata pri reorganizaciji distribucije, spremljanje razvoja in delovanja HSE, uresničevanje nalog na področju varnosti in zdravja pri delu ter pripravo izhodišč za novo kolektivno pogodbo. Kot je znano, naj bi v začetku leta 2003 začel veljati nov zakon o delovnih razmerjih. BRANE JANJIC MINKASKUBIC MIRO JAKOMIN REKORDNO POLLETJE 2001 Poraba električne energije v Švici je v prvi polovici leta 2001 zrasla za dva odstotka, zato znaša zdaj 27,2 TWh. Večje povpraševanje in poraba sta predvsem posledica zelo hladne lanske zime in nekoliko boljšega gospodarskega položaja v tem delu leta. Švicarske elektrarne so proizvedle za sedem odstotkov energije več kot v preteklem letu, skupaj torej 35,5 TWh električne energije, kar je tudi nov polletni rekord Za dobre rezultate se morajo zahvaliti predvsem nadpovprečnim padavinam in hidroelektrarnam. PANIJA DOMAČINI NOČEJO ELEKTRARNE Kot kaže, bo ameriški elektroenergetski velikan Entergy izgubil bitko za gradnjo 1200 MWkoge-neracijske elektrarne v španski vasi Morata de Ta-juna. Lokalne oblasti so se s podjetjem že več kot leto dni dogovarjale o načrtih za gradnjo prve tovrstne elektrarne v madridski regiji, vendar pa je mestni svet konec oktobra zavrnil postavitev. K temu sta največ pripomogli študiji dveh madridskih univerzitetnih profesorjev, ki sta se spotaknila predvsem na negativne učinke elektrarne na okolje, kmetijstvo in turizem, poleg tega pa so se postavitvi uprli tudi prebivalci. Zadnjo besedo bo sicer imelo špansko ministrstvo za okolje, toda, kot kaže, bo vendarle prevladala odločitev sveta Morata de Tajune. VELIKA RRITANIJA OMREŽJE ZA OBNOVLJIVE VIRE Britanski energetski minister Brian Wilson seje začel zavzemati za izgradnjo posebne povezave, ki bi vzdolž zahodne obale povezovala energijo iz vetra, plimovanja in valovanja v posebno omrežje. Kabel, ki naj bi bil dolg 400 milj in bi stal pol milijarde funtov, bi veliko pripomogel k večji izrabi obnovljivih virov energije. Vlada je namreč zahtevala, da proizvajalci povečajo delež energije iz teh virov s treh na deset odstotkov do leta 2010. Zlasti zahodna britanska obala je zelo bogata z alternativnimi viri, vendar pa ji primanjkuje ustreznih povezav in omrežij, zato so slednje nujne, še posebej ker kar dežujejo ponudbe za izgradnjo različnih novih elektrarn. Škotski podjetji Scottish Power in Scottish & Southern sta namreč pripravili načrte za skupaj milijardo funtov vredne naprave, ki bi proizvajale energijo iz vode in vetra. Zlasti slednji ponuja lega Velike Britanije številne možnosti za proizvodnjo. Zdaj imajo v tej državi za 400 MW tovrstnih zmogljivosti, do teta 2005 pa naj bi te po napovedih zrasle na 2 GW. 9 iz energetskih okolij Borzen v letu 2002 tudi z dnevnim trgom. BORZEN Z DECEMBROM V NOVIH PROSTORIH Elesovo h~erinsko podjetje Borzen, ki je pristojno za organiziranje trga, se je decembra preselilo v nove prostore na Dunajsko 128 v Ljubljani. Kot je na slovesnosti ob odprtju poudaril direktor Borzena Gorazd Skubin, je Eles zaupano mu nalogo postavitve organiziranega trga z elektri~no energijo letos v celoti uspe{no izpeljal, saj so bili uresni~eni vsi zastavljeni cilji. Tako je bil vpeljan elektronski na~in trgovanja, v sodelovanju z bankami postavljen tudi finan~ni del obra~u-nov in poravnav, izdelane so bile osnove prihodnjega poslovanja podjetja, ki je pred koncem leta dobil tudi nove poslovne prostore. Ob tem se zaposleni v Borzenu zavedamo, je dejal Gorazd Skubin, da nas glavno delo {e ~aka, saj je pred nami uvedba dnevnega in urnega trga z elektri~no energijo in uveljavitev slovenske borze v {ir{em regionalnem prostoru. Da so pri~akovanja glede Borzena v prihodnje {e velika, je v svojem pozdravnem nagovoru poudaril tudi dr`avni sekretar za energetiko dr. Robert Golob in dodal, da je za dejansko o`ivi-tev trga z elektri~no energijo klju~ne-ga pomena ravno to, da Borzen v celoti prevzame svojo vlogo. Njegovo dosedanje delo in uspe{na izvedba te- 10 denskih avkcij za nakup in prodajo prese`kov elektri~ne energije pa vliva upanje, da bo Borzen uspe{no odgovoril tudi na izzive, ki nas {e ~akajo. Direktor agencije za energijo dr. Jo`e Koprivnikar pa je med drugim dejal, da potro{nike v kon~ni fazi res zanima predvsem kon~na cena, vendar pa obstaja s strani agencije mo~an interes, da se ta cena tudi pojasni. Zato so pred vsemi klju~nimi akterji za zagotovitev nemotenega delovanja energetskega trga v prihodnjem letu {e zahtevne naloge, pri ~emer pa je zelo spodbudno tudi to, da energija vendarle po~asi postaja vrednota, ki jo znajo ceniti tudi porabniki. Direktor Elesa mag. Vekoslav Koro{ec pa je leto{nje uspe{no delo Borzena ocenil predvsem kot enega izmed elementov, ki potrjujejo, da je Eles prvo fazo lastne reorganizacije izpeljal zelo dobro. Kot je poudaril, je bilo letos opravljeno ogromno delo, ~aka pa nas {e faza vpeljave vseh pravilnikov in navodil v prakso. Najlep{e priznanje Elesovemu dosedanjemu delu pa je, kot je dejal mag. Vekoslav Koro-{ec, sprejem Elesa v polnopravno ~lanstvo evropskih sistemskih operaterjev, s ~imer smo dobili tudi mednarodno potrditev na{ih usmeritev na elektroenergetskem podro~ju. BRANE JANJI] ELES POMEMBNI OBLETNICI V GRADNJI PRENOSNEGA OMRE@JA Decembra Eles kot prenosno podjetje slavi pomembni obletnici, 35-let-nico 220 kV in 25 letnico 400 kV napetostnega omre`ja. Kot nam je povedal sograditelj in udele`enec obeh dogodkov dr. Franc Jakl je 12. decembra 1966 to~no ob 12. uri Slovenija oziroma natan~neje RTP Cir-kovce, ki so jo za~eli graditi dve leti pred tem, bila prvi~ priklopljena na 220 kV napetost. Napajanje RTP Cirkovci je potekalo prek daljnovoda s hrva{ke strani iz smeri Mraclina, ki je tudi danes ena pomembnej{ih 220 kV povezav s sosednjo Hrva{ko. Pribli`no deset let pozneje ali na-tan~neje 29. decembra 1976 pa je bilo ob 13. uri prvi~ preizku{eno tudi delovanje novozgrajenega 400 kV omre`ja, in sicer odsek od Dravskih elektrarn do Podloga. BRANE JANJI] GIZ DISTRIBUCIJE ELEKTRI^NE ENERGIJE BODO DISTRIBUTERJI PREPRI^ALI AGENCIJO? Novembra so se v posameznih distribucijskih podjetjih seznanili z informacijo o Finan~ni analizi ekonomske prognoze poslovanja javnih podjetij elektrodistribucije v obdobju od leta 2001 do 2006, ki jo je pripravil EIMV. Kljub prvotnemu namenu te {tudije do za~etka decembra {e niso obravnavali v vseh nadzornih svetih. V vodstvu Gospodarskega interesnega zdru`enja distribucije elektri~ne energije so povedali, da so v omenjeni {tudiji predlagane ustrezne korekcije cenikov za dosego ekonomi~nosti poslovanja gospodarskih javnih dru`b. V dokumentu je poleg uvodnega dela podan namen finan~ne analize, izhodi{~a ekonomske prog-noze poslovanja in finan~na analiza rezultatov ekonomske prognoze poslovanja. Iz sklepov je razvidno, da so na tem podro~ju potrebne ustrezne spremembe in korekcije, sicer se v prihodnjih letih elektrodistribuciji ne obeta ni~ dobrega na podro~jih poslovanja, investicijskih vlaganj in zagotavljanja kakovostne dobave elek-tri~ne energije. Kot smo `e pisali, naj bi uprave posameznih elektrodistri-bucijskih podjetij z ugotovitvami {tu-dije seznanile Agencijo za energijo. Pri tem koraku pa se vodstva ne `eli-jo prenagliti in ho~ejo potrebo po dvigu omre`nine predstaviti pre-mi{ljeno in argumentirano. Kot je `e zadnji~ zatrdil dr. Jo`e Koprivnikar, gotovo ni enostavnih re{itev, saj mora agencija upo{tevati energetsko zakonodajo, strokovne argumente in nacionalne interese. MIRO JAKOMIN SOCIUS [EST KLOBUKOV ZA VRHUNSKO KOMUNICIRANJE Znano je, da je komuniciranje bolj kot s katero koli drugo stvarjo tesno povezano z na{im na~inom razmi{lja-nja. Prof. Bogdana Herman, direktorica Centra za poslovno kulturo v dru`bi Socius, na seminarjih o vrhunski kulturi komuniciranja ude-le`encem ve~krat zelo priporo~a metodo {estih klobukov. Gre za urejen in pregleden na~in razmi{ljanja, ki ga pod medijskim žarometom Prof. Bogdana Herman meni, daje vsak človek lahko v komuniciranju čedalje boljši. je razvil Edward de Bono (nekaj njegovih knjig je tudi v slovenščini). Kot je sam zapisal, je to »metoda za izvajanje samo ene vrste razmišljanja naenkrat«, s tem seveda, da ljudi spodbuja, da »uporabljajo vse tipe razmišljanja«. Bel klobuk simbolizira razmišljanje o podatkih, rdeč čustva, občutke, intuicijo in drugo, črn neke vrste opreznost, razmislek o možnih omejitvah, ustreznosti in podobno, rumen simbolizira razmislek o prednostih in koristih, o pozitivnih učinkih, zelen navaja na alternative, dodatne predloge in še kaj, moder klobuk pa pomeni razmišljanje o mišljenju samem: kaj smo že analizirali, kaj že vemo, o čem razmisliti zdaj in - seveda - kakšne kombinacije klobukov, katere vrste razmišljanj uporabiti, kadar o nečem premišljujemo. Vadba različnih vrst razmišljanja hkrati izboljšuje kakovost komuniciranja. Kot je nekoč zapisal nek vzhodni mislec, pa je že nekaj prakse boljše kot na to- AVSTRIJCI S1. decembrom je Avstrija prepovedala uvoz elektrike iz 15 držav, ki NE MARAJO niso članice Evropske unije, med katerimi je tudi Slovenija. Avstrij-SLOVENSKE ska agencija za energijo E-control je pojasnila, da so pod drobnogled ELEKTRIKE vze^ termo- in jedrske elektrarne iz teh držav ter se za prepoved uvoza odločili zaradi vprašljive tehnične usposobljenosti, okotjevarstve-nih tveganj ali neprimernega ravnanja z odpadki. To jim namreč omogoča avstrijska zakonodaja, ki pravi, da lahko država prepove izvoz elektrike iz tretjih držav, če ta izvira iz elektrarn, ki škodujejo okolju. Na seznam so sprva uvrstili 20 držav, pozneje pa so ga ^ skrajšali na 15. Na njem so poleg Slovenije še BiH, Bolgarija, Češka, Estonija, Hrvaška, Litva, Madžarska, Makedonija, Romunija, Rusija, Slovaška, Turčija, Ukrajina in ZRJ. Večer, 30. novembra POSVET 0 Na Gospodarski zbornici Slovenije je bil 29. novembra posvet o siste-SISTEMIH m*h nagrajevanja v slovenskih podjetjih, o razmerah na področju NAGRAJEVANJA plačter o nekaterih vprašanjih v zvezi s predlogom novega modela plač, ki ga je pripravila strokovna skupina Združenja delodajalcev Slovenije in Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Podpredsednik GZS Samo Hribar Milic je opozoril, da so nenehne zahteve sindikatov po zvišanju plač posledica neustreznega plačnega sistema. Izenačitev izhodiščnih plač z minimalnimi bo namreč delodajalcem prinesla precejšnjo izgubo namesto dobička. Poleg tega je izpostavil še, da plače v javnem sektorju prehitevajo plače v realnem sektorju in da samplačni sistem negenerira socialnih razlik, ampak drugi prejemki. Predlagatelji novega plačnega modela so menili, daje treba oblikovati nov plačni sistem, obenem pa poudarili, da se ne zavzemajo za ukinitev razmerij medplačnimi razredi, ampak za ukinitev obveznosti razmerij, ki naj bi bile le priporočljive. Kot so povedali, bi radi še ustrezno definirali cene dela za posamezno kategorijo in ukinili splošno kolektivno pogodbo. Dnevnik, 30. novembra HOLDING Holding Slovenske elektrarne (HSE) in Elektro Ljubljana, javno pod-SKLENIL PRVO jetje za distribucijo električne energije, sta podpisala pogodbo o doba-P0G0DR0 Z v* električne energije za leto 2002. V skladu s to pogodbo bo Elektro DISTRIBUTERJEM Ljubljana zakupilo nekaj manj kot 1.700 GWh električne energije, ki jo bo podjetju zagotovil HSE. Omenjena pogodba je po besedah predstavnikov holdinga šele prva tovrstna, saj se o podobnih dogovorih pogovarjajo že tudi z drugimi slovenskimi distribucijskimi podjetji. Sporazume z njimi naj bi podpisali še do konca tega leta. Finance, 11. december ELEKTRIKA Industrijski izdelki so se novembra podražili nekoliko bolj, kot je bilo VLEČE pričakovati, največ pa so k temu pripomogle višje cene električne INFLACIJO energije. Toda omenjena podražitev vendarle ni bila tako visoka kot NAVZDOL lan*'za> se več, letos je elektrika celo prispevala k nekoliko nižji inflaciji, kije novembra znašala 0,4 odstotka, na letni ravni pa je dosegla sedem odstotkov. Slovenski statistični urad je izračunal, da so se novembra cene industrijskih izdelkov v primerjavi z oktobrskimi povečale za 0,5 odstotka ter so bile za 6,4 odstotka višje kot decembra lani in za 7,1 odstotka višje od lanskih novembrskih. Kot že rečeno, se je najbolj podražila elektrika, in sicer za 1,9 odstotka, predelovalne dejavnosti so svoje izdelke podražile za 0,4 odstotka, cene v rudarstvu in gozdarstvu pa so ostale na ravni oktobrskih. Če pa primerjamo te cene z lanskim novembrom, ugotovimo, da so se izdelki predelovalnih dejavnosti podražili za osem odstotkov, les za 3,2, rudarska ruda za 1,3 in elektrika za 0,3 odstotka. Delo, 11. decembra PRIREDILA SIMONA BANDUR // iz energetskih okolij ne teorije. Držimo se tega načela in spodbudni rezultati gotovo ne bodo izostali. MIRO JAKOMIN FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO V MARIBORU DOSEGI CIM VEČJO ENERGETSKO AVTONOMIJO Konec novembra je v Mariboru potekal posvet o energiji za jutrišnji Maribor, na katerem so sodelovali strokovnjaki iz univerzitetnih, gospodarskih, energetskih in drugih ustanov. Na posvetu (v okviru lokalne agende) so predstavili in obravnavali Alpsko konvencijo, lokalno agendo 21 - program varstva okolja za Maribor, razpoložljivost energetskih virov, izrabo geotermalne energije, zakonodajo in strategijo na področju obnovljivih virov v Sloveniji ter druge aktualne teme o uporabi toplotnih črpalk. Na tem področju izvaja program aktivnosti Laboratorij za energetiko pri Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Po ugotovitvah strokovnjakov smo Slovenci kot lastniki klasičnih energetskih virov desetkrat revnejši kot povprečni Zemljani. Nasprotno pa je Slovenija in posebej Maribor z reko Dravo v bistveno boljšem položaju glede razpoložljivih obnovljivih virov energije. Kot podalpska država ima Slovenija razmeroma veliko količino padavin, kar daje zelo velike možnosti izrabe obstoječega hidropotenciala. Glede na klimatske danosti ima tudi izredne možnosti za rast vegetacije in s tem izrabo biomase, poleg tega pa obstajajo tudi možnosti za izrabo sončne energije in geotermalne energije. Pred 150 leti so Maribor~ani zadovoljevali ve~ino svojih energetskih potreb brez uvoza. Sedaj pa bi moral biti na{ cilj ~im ve~ja energetska avtonomija, ki jo lahko dose`emo s ~is-tim okoljem ob u~inkoviti rabi obnovljivih virov. MIRO JAKOMIN SLOVENSKI E-FORUM TRENUTNO NI PRAVEGA SOGOVORNIKA Kot smo `e pisali, so udele`enci strokovnega posvetovanja o novi energiji za mesto Ljubljana na oktobrskem sre~anju opozorili, da mesto potrebuje sodobno energetsko zasnovo. Poleg tega so menili, da potrebuje tudi ustrezne slu`be in strokovno podporno mre`o za snovanje energetske politike in ocenitev projektov. Ljubljana nima ustreznih zmogljivosti za resno ukvarjanje z gro`njami, izzivi in prilo`nostmi lokalne energetike v 21. stoletju. Na ravni mestne uprave bi se moral nekdo ukvarjati izklju~no z energetsko - razvojnimi vidiki mesta. Poleg tega bi mesto moralo prevzeti tudi pobudo na podro~ju traj-nostne energetike v ljubljanski regiji in prou~iti mo`nosti za ustanovitev nevladne regionalne energetske agencije, kar bi bilo mogo~e uresni~iti ob podpori direkcije za energetiko pri EU. Tako za prilagajanje pogojem in izzivom liberalizacije energetike v EU in pri nas, kot za razvoj trajnost-ne lokalne energetike bi morali v okviru mestne uprave organizirati slu`bo, ki bi bila pristojna za spremljanje in nadzor ljubljanske energeti- ke. Trenutno niti energetska podjetja niti nevladne organizacije in ob~ani nimajo sogovornika. Nezadostne energetske zmogljivosti onemogo~ajo u~inkovitej{o proizvodnjo in rabo energije v mestu in pomenijo oviro za hitrej{i prodor novih oblik zasebnega financiranja v u~inkovito rabo energije ter ne prispevajo k oblikovanju razvojnega konsenza na podro~ju lokalne energetike. Poleg tega so ude-le`enci posvetovanja ugotovili, da morajo biti v energetsko zasnovo in politiko mesta Ljubljane vklju~eni tudi primestni zaselki, ki sodijo v Mestno ob~ino Ljubljana. V zadnjem delu razprave pa so poudarili, da je treba s pomo~jo in sodelovanjem (reorganizirane oziroma okrepljene) mestne uprave, Agencije za u~inkovito rabo energije, energetskih podjetij, strokovnih zdru`enj in nevladnih organizacij posvetiti ve~jo pozornost racionalni rabi vseh oblik energije. MIRO JAKOMIN TE-TOL VENDARLE PODPISANA DRU@BENA POGODBA Ljubljanska `upanja Vika Poto~nik in minister za okolje in prostor Janez Kopa~ sta 5. novembra podpisala dru`beno pogodbo, ki ureja lastni{ki odnos dr`ave in mesta v ljubljanski Termoelektrarni Toplarni. Minister Janez Kopa~ je ob tej prilo`nosti poudaril velik pomen ureditve last-ni{kih odnosov za podjetje in dodal, da si dr`ava ne `eli ostati ve~inska lastnica TE-TOL, tako da bo treba v prihodnje razmi{ljati o povezavi s Po ve~letnih pogajanjih tudi TE-TOL do dru`bene pogodbe. 12 kak{nim drugim podjetjem v mestu. Podobnega mnenja je bila tudi `upa-nja, ki je dejala, da bo s podpisom dru`bene pogodbe, ki so jo med obema lastnikoma usklajevali kar nekaj let, mesto lahko gospodarneje poslovalo in s tem {e ve~ naredilo za svoje me{~ane. Sicer pa tudi po novem ostaja 65-odstotna lastnica TE-TOL dr`ava, manj{inskih 35 odstotkov pa pripada Mestni ob~ini Ljubljana. Druga~e pa bo TE-TOL tudi v prihodnje dobavljal 85 do 90 odstotkov potrebne toplotne energije za sistem ogrevanja slovenske prestolnice in so-proizvajal elektri~no energijo, vendar po svoji pravno-formalni obliki ne bo ve~ javno podjetje, temve~ obi~aj-na gospodarska dru`ba, usklajena z zakonom o gospodarskih dru`bah. TE-TOL bo tako moral iskati mo`nosti za svoj obstoj na trgu in bo poslej {e bolj odvisen od dobrega gospodarjenja. BRANE JANJI] ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE OPOZORILO O DISKRIMINATORSKEM POLO@AJU @ENSK Novembra so na novinarski konferenci v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije opozorili na problematiko izvajanja prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za `enske. Predsednik ZSSS Du{an Semoli~ in izvr{na sekretarka Metka Roksandi} sta poudarila, da je dr`ava uveljavila nov pokojninski sistem, ki v enem delu do `ensk ni po{ten. Uveljavila je namre~ enako potrebno starost 58 let za vse zavarovance (tudi za `enske) leta 2014 za pridobitev starostne pokojnine iz obveznega zavarovanja, uvedla pa je ni`jo pokojnino za `en-ske iz prostovoljnega dodatnega zavarovanja. Ta bi morala biti zagotovljena pod enakimi pogoji za vse in tudi pravice iz tega naslova bi morale biti enake za vse. Kot dolo~a 294. ~len veljavnega zakona, pogoji za pridobitev pravic iz prostovoljnega zavarovanja ne smejo biti dolo~eni razli~no glede na spol zavarovanca. Pri tem bi kazalo to besedilo dopolniti z do-lo~bo, da tudi pravice iz tega zavarovanja ne smejo biti razli~ne glede na spol. Pri~akovana `ivljenjska doba ne sme biti odlo~ilen razlog za uveljavitev razlik pri dodatnih pokojninah za `enske. Potrebne spremembe bi moral biti dele`en tudi 352. ~len, ki do-lo~a na~in izra~una mese~ne pokojninske rente z aktuarskim izra-~unom. Sicer pa je odbor za enake mo`nosti ZSSS na novembrski seji `e sprejel gradivo kot podlago za aktivnosti za spremembo veljavnega pokojninskega sistema za zagotovitev enake dodatne pokojnine iz prostovoljnega zavarovanja za vse zavarovance ne glede na spol. MIRO JAKOMIN PREMOGOVNIK VELENJE LETOS MUZEJU KAR [TIRI NAGRADE Leto 2001 si bodo v Muzeju premo-govni{tva Slovenije v Velenju zapomnili predvsem po {tevilnih nagradah, ki so jih prejeli za svoje delo. Bile so {tiri, in sicer Fordova nagrada za Predsednik ZSSS Du{an Semoli~ in izvr{na sekretarka Metka Roksandi}. ohranjanje kulturne dedi{~ine, posebno priznanje Evropskega muzejskega foruma za leto 2001, Valvasorjevo priznanje ter grb mestne ob~ine Velenje. Najve~ja nagrada za vlo`eni trud pa so obiskovalci, ki jih je bilo kar 28.000. Fordovo nagrado za ohranjanje kulturne dedi{~ine je muzej prejel `e januarja, kljub temu da je bil zaradi obnovitvenih del zaprt. Muzej je poleg priznanja in milijona tolarjev denarne nagrade dobil tudi pravico zastopati Slovenijo v Fordovem razpisu za podro~je Vzhodne in Ju`ne Evrope. Do maja so v muzeju organizirali {tevilne prireditve, predavanja, odprli so razstavo Minerali Slovenije. V podzemlju je bila tudi zlata poroka zakoncev Planinc, ki sta bila vse `ivljenje tesno povezana z rudarstvom in sta to prenesla tudi na svoje otroke. Maja je muzej na tekmovanju za evropski muzej leta, v Pisi v Italiji, prejel posebno priznanje Evropskega muzejskega foruma za leto 2001, potem pa {e Valvasorjevo priznanje -drugo najvi{je slovensko muzejsko priznanje. Samo junija so imeli v muzeju 5.200 obiskov, kar je dokaz, da je ta za obiskovalce zelo zanimiv. Konec junija je muzej podeljeval nagrade za najbolj{e prispevke na nate~aj Obisk Muzeja premogovni{tva Slovenije. Prispelo je skoraj 120 likovnih in literarnih del osnovno{olcev iz vse Slovenije, nagradi pa sta dobila Matic Klemen iz O[ Muta in Lenart Ugov{ek iz O[ Frana Kocbeka iz Gornjega Grada. Junija je bila odprta razstava likovnih del extempore 2001, dosegli pa so tudi {tevilko 50.000 obiskovalcev - od odprtja muzeja, ki je bilo 3. julija 1999. Muzej je jeseni dobil {e eno nagrado, in sicer grb mestne ob~ine Velenje, zelo pomembno pa je bilo njegovo sodelovanje v Transverzali podzemnih muzejev na obmo~ju Alpe-Ja-dran. Ta se je razvila iz sodelovanja slovenskih podzemnih muzejev rudarstva (poleg Velenja {e Idrija in Me`ica), ki so se jim pridru`ili Bad Bleiberg, Obir in Hüttenberg iz Avstrije ter Predil iz Italije. V projektu, ki ga je sofinancirala Evropska unija s sredstvi iz sklada Phare, so zasnovali skupno vstopnico, skupni prospekt, predstavitvene medmre`ne strani, predstavitvene table, predstavili pa so se tudi na sejmu v Celovcu. Konec leta so zbirko v rudarskem stanovanju dopolnili {e z multimedijsko zgodbo 13 iz energetskih okolij o bivanjski kulturi rudarjev v premo-govni{kih krajih. Celotna zgodba v podzemnih zbirki pa je na voljo tudi v italijanskem jeziku. Glas je za podobo Antona A{kerca prispeval eden najbolj{ih slovenskih igralcev Boris Cavazza. SIMONA PRAH SINDIKAT DEJAVNOSTI ENERGETIKE PRIPORO^ILO EPSU-JA O PRIVATIZACIJI Novembra se je Jan Willem Goudri-aan, namestnik glavnega sekretarja Evropske federacije sindikatov javnega sektorja (EPSU), v Ljubljani sre~al s predstavniki SDE-ja in z dr`avnim sekretarjem za energetiko dr. Robertom Golobom. Med drugim je poudaril, da je treba med vlado in sindikati vzpostaviti konstruktivno partnersko sodelovanje. Menil je, da brez ustrezno oblikovanih odnosov lahko nastanejo socialni problemi, ki v kon~ni posledici nikomur ne koristijo. Povedal je tudi, da privatizacija EES ni ~ude`no zdravilo, ki bi hitro in u~inkovito re{ilo vse te`ave. V mnogih evropskih dr`avah se ob veliki koncentraciji kapitala in mo~i, v razmerah, ko velika podjetja enostavno pogoltnejo manj{a, dogajajo hudi socialni pretresi. V zadnjem ~asu je delovna mesta v energetiki izgubilo kar 300 tiso~ delavcev. Na socialni polo`aj zaposlenih v energetskem sektorju pa negativno vplivajo tudi trendi na podro~ju gibanja cen za industrijske porabnike. Poleg tega je Goudriaan {e povedal, da v pogovorih s predstavniki Evropske komisije prevladuje vtis, ~e{ da je treba takoj odpreti energetski trg in hitro privati-zirati energetski sektor, kar pa ne dr`i. Direktiva EU pravi, da je treba trg odpreti za 30 odstotkov do leta 2003, popolnoma pa do leta 2005, vendar pa dokument nikjer ne omenja in ne zahteva privatizacije. Glede na to je predstavnik EPSU-ja menil, da ni nobene potrebe, da bi preve~ hiteli s privatizacijo in liberalizacijo EES. Sogovornikom je svetoval, da bi na tem podro~ju ubrali premi{ljene korake, {e prej pa naj bi izpeljali u~inkovito reorganizacijo energetskih podjetij. MIRO JAKOMIN Predstavnik EPSU Jan Willem Goudriaan (na desni). ELEKTROENERGETSKI SISTEM ZA JAVNO BESEDO POTREBEN VE^JI POGUM Da bi slovensko elektrogospodarstvo lahko doseglo kakovosten miselni preskok in se uspe{no prebilo iz starega v tr`ni model gospodarjenja, bo treba v ta proces vlo`iti {e ogromno znanj, pogovorov, prepri~evanj, argumentov itd. Bolj{e re{itve je mogo~e dosegati tudi z javnim komuniciranjem. V tem pogledu sodobni ~as zahteva samostojne, pokon~ne, zrele, komunikacijsko ozave{~ene osebnosti, ki so pripravljene v slehernem trenutku komunicirati in prevzeti odgovornost za javno izra`eno besedo. Prvi pogoj je, da se otresejo strahu in ne trepetajo za vsak stavek ali izraz, ki bi ga novinar utegnil napa~no interpretirati. Kaj pa, ~e so novinarska vpra{anja zastavljena tako, da sogovornika prej odbijajo kot privla~ijo? In ~e v novinarskih ~lankih manjka kriti~ne distance do obravnavane tematike? In ~e pisanje bolj ali manj di{i po zgodbah o uspehu? Vse to je mogo~e in se v~asih res dogaja, saj pot do neobremenjenega in ustvarjalnega pisanja ni lahka. Za situacijo pa so po svoje odgovorni tudi tisti, ki radi kritizirajo to in ono, kar ni ni~ narobe, {koda je le, ker nikoli ni~ ne spravijo na papir. ^e novinar nima povratnih informacij, dejansko zaide v koprive. Ne glede na to, pa je treba upo{tevati, da je temeljno poslanstvo Na{ega stika v vzpostavljanju ustvarjalnih komunikacijskih niti med raz-li~nimi interesnimi skupinami v energetskem sistemu, ne pa v spro`anju ~asopisnih polemik. Hi{o gradi{ ve~ let, sesuje{ pa jo lahko v nekaj sekundah. Torej ne gre za vpra-{anje - kdo bo koga, ampak je pomembno, kako z ustvarjalnim komuniciranjem dosegati kakovostnej{o raven razmi{ljanja in delovanja vseh akterjev v energetskem sistemu. MIRO JAKOMIN proizvodnja in oskrba ff/i`je temperature in zagon proizvodnje pred koncem leta sta se precej poznala tudi v novembrskih poro~ilih o porabi elektri~ne energije v Sloveniji. Tako smo predzadnji leto{nji mesec doma porabili 954,5 milijona kilovatnih ur, kar je bilo za 41,6 milijona oziroma kar za 4,6 odstotka ve~ kot v istem ~asu lani. Tokrat so {e posebej izstopali distribucijski odjemalci, ki so novembra iz prenosnega omre`ja prevzeli 778,4 milijona kilovatnih ur in s tem lanske primerljive rezultate presegli za visokih 5,8 odstotka. Medtem pa se je odjem neposrednih odjemalcev v primerjavi z letom prej celo nekoliko zni`al, saj so ti novembra porabili le 176,1 milijona kilovatnih ur in tako za lanskimi rezultati zaostali za 0,7 odstotka. Dejansko dose`eni rezultati pri distribucijskih podjetjih so bili precej tudi nad napovedmi, zapisanimi v leto{nji elektroenergetski bilanci, saj je bil novembrski odjem kar za 3,4 odstotka nad sprva predvidenim. Gwh 800 600 400 200 m------------^_ nI ¦ H l ¦ =1 ¦ H 1 ¦ =1 ¦ H 1 ¦ n ¦ i 1 ¦ i November 2000 November 2001 af D NEPOSREDNI Ll DISTRIBUCIJA LISKUPAJ ? L da /alj{e obdobje brez ve~jih padavin se je novembra odra`alo tudi v skromnih rezultatih hidroelektrarn, ki jim je novembra v omre`je uspelo oddati zgolj 169,5 milijona kilovatnih ur, kar je bilo le slabih {tirideset odstotkov lanskih koli~in in tudi za dobro tretjino manj, kot je bilo na~rtovano. Zato smo morali zagnati vse proizvodne zmogljivosti termoelektrarn, pri ~emer sta se novembra {e posebej izkazali termoelektrarna [o{tanj, ki je v omre`je prispevala kar 353,1 milijona kilovatnih ur (118 odstotkov ve~) in jedrska elektrarna Kr{ko, ki je v omre`je oddala 487,4 milijona kilovatnih ur elektri~ne energije. Svoj prispevek k pokrivanju potreb pa je letos precej pove~ala tudi termoelektrarna Trbovlje, ki je s proizvedenimi 70,6 milijona kilovatnih ur lanske primerljive rezultate presegla kar za 117 odstotkov. Skupno smo tako iz doma~ih elektrarn novembra dobili milijardo 134,5 milijona kilovatnih ur oziroma za 4 odstotke manj kot lani, a vendar {e vedno za odstotek nad na~rtom. Gwh 500 400 300 200 100 II. — n "J EH DEM SEL SENG NEK* TEŠ fl rT TET TE-TOL TEB* * upo{tevana je celotna proizvodnja NEK * TEB - topla rezerva v sistemu ? November 2000 D November 2001 visoka novembrska poraba je precej spremenila tudi celoletno sliko, saj smo s skupno porabljenimi 9 milijardami 814,4 milijona kilovatnih ur v prvih enajstih mesecih lanske rezultate v tem obdobju presegli `e za 2,2 odstotka. Ker je decembre `e tradicionalno tisti mesec, ko je poraba elektri~ne energije visoka, zdaj lahko `e z gotovostjo trdimo, da bo leto{nja rast več kot 2-odstotna. Na sre~o vseh odjemalcev za zdaj pove~anemu povpra ~ evanju slovenske elektrarne {e uspe{no sledijo z zvi{evanjem proizvodnje. Tako smo do decembra iz hidroenergetskih objektov prejeli 3 milijarde 323,2 milijona kilovatnih ur elektri~ne energije oziroma za 6,5 odstotka ve~ kot lani, jedrska elektrarna Kr{ko in drugi termo objekti pa so v tem času zagotovili 8 milijard 463,9 milijona kilovatnih ur ali za 8,4 odstotka ve~. Potreben uvoz je ostal na pribli`no lanski ravni, prodaja na tuje pa je bila za skoraj 38 odstotkov ve~ja. November 2000 November 2001 U proizvodnja Uporaba I__I uvoz H izvoz 15 * novoletni pogovor: mag. Janez Kopa~ Pred letom izjemno pomembnih odlo^itev Energetika je pod njegovim okriljem od leto{njega aprila. Zavzeto, pogumno in brezkompromisno se je lotil re{evanja njenih te`av, vse do ustanovitve Holdinga slovenske elektrarne s sede`em v Ljubljani, kar je bil eden od glavnih razlogov za spro`itev postopka interpelacije. Ta je za dolo~en ~as zaustavila njegove odlo~nej{e aktivnosti. Sedaj ~aka na zagovor v parlamentu, ki je napovedan za januar prihodnjega leta. 16 Delo ministrov bo premier presojal po enem letu. Vi imate na energetskem podro~ju kraj{i sta`, le od aprila. Kako sedaj, ko energetiko bolje poznate, presojate, da ta sodi v resor ministrstva za okolje in prostor? So postopki, kjer je bil v ~asu energetike na MGD problem medresorsko usklajevanje, sedaj u~inkovitej{i? »Sedaj menim, da energetika sodi na-tan~no v to ministrstvo, saj je re{eva-nje razli~nih vpra{anj o istem problemu mnogo la`je v okviru enega ministrstva. La`je je usklajevati medsebo-jene postopke. Tak primer so vetrne elektrarne, HE Moste - tu ni uspeha, ker se je problem spolitiziral in ne zaradi neusklajenosti v delu resorjev, pa akcija zmanj{evanja toplogrednih plinov, in podobno.« Energetiko ste dobili tudi s kopico te`av, ki so jih posku{ali re{evati `e va{i predhodniki, vendar neuspe{no, in se tako te prena{ajo {e v naslednje leto. Kako samostojni ste lahko pri re{evanju teh te`av? So pomem-bnej{i strankarski ali strokovni argumenti? »Zame so seveda pomembnej{i strokovni. Dejstvo pa je, da se v delo ministrstva oziroma vlade vpletajo tudi razli~ni politi~ni interesi in s tem tudi stranke. Pri re{evanju problemov sem lahko zelo samostojen, vendar pa moram upo{tevati razmerje sil vsaj v vladi, ~e `e ne v parlamentu. Realnost je pa~ taka, da je ve~ina pomembnih odlo~itev vezanih na vlado, kjer pa je treba upo{tevati {e kak{ne druge argumente, ne samo strokovnih.« Menim, da je klju~ni akt oziroma podlaga za nadaljnje u~in-kovito odlo~anje nacionalni energetski program (NEP). Program nastaja `e nekaj let, kak{na je njegova usoda? »Pred manj kot mesecem dni sem kon~no podpisal pogodbo s Slovenskim nacionalnim komitejem Svetovnega energetskega kongresa (SNK WEC). Slednja se je podpisovala od leta 1999. Pri~akujem, da bo nekaj manj kot dvajset separatov narejenih do pomladi in tako naj bi bilo v prvi polovici naslednjega leta gradivo pripravljeno za proceduralni sprejem na vladi.« Menite, da ne bi bile la`je od-lo~itve za vse, vlado, ministrstva, investitorje in {ir{o javnost, za novo nastale projekte (HE na Savi, na primer), ~e bi imeli NEP? »Za nekatere stvari, kot denimo, kak{en naj bi bil obseg obnovljivih virov ali konkretneje vetrnih elektrarn, bi bile odlo~itve zagotovo la`je. Oziroma la`je bi bile tam, kjer je mehanizem sprejemanja odlo~itev naravnan na strokovne podlage, ki zahtevajo celovit pogled na dr`avo, tega pogleda pa sedaj nimamo. Mnoge odlo~itve pa bi zaradi njihovih posledic bile kljub temu te`ke. Tudi ~e bi bili ti projekti vklju~eni v NEP, jih bi bilo v dolo~enem trenutku te`ko sprejeti. Tak primer je zdru`itev proizvajalcev v holding.« Ali je {tajerska holdin{ka zgodba kon~ana? Je bila cena za va{o odlo~itev visoka? »^isto kon~ana {e ni, ~aka me {e interpelacija. Kar pa zadeva za~etek de- Mag. Janez Kopa~ zanimivosti la holdinga, seveda je končana. Kolikšna bo cena, bom videl po interpelaciji.« Sredi leta ste se hitro in učinkovito lotili predčasnega odpiranja trga, ker so takratne razmere tako narekovale. Zdaj so se nekoliko spremenile, kaj boste storili? »Nič se ni spremenilo. Ni bistvenega pomena ali trg odpiramo 1. julija 2002 ali 1. januarja 2003- Ko smo se lotevali predčasnega odpiranja trga, nismo vsega vedeli, sedaj vidimo, da se lahko sproti učimo. Razpis za dodelitev uvoznih kvot je na primer propadel, ker je v zakonu stavek, da je treba razpis izpeljati po upravnem postopku, kar pa ni ustrezno in bo treba zakon popraviti. Če bi se s takimi stvarmi srečali jeseni 2002, bi bila res katastrofa. Sedaj imamo nekaj možnosti za popravni izpit, ker še ni popolnega odprtja trga. Tako se je pokazalo, da je bilo dobro, da smo se odpiranja trga lotili leto prej, kakor smo prvotno načrtovali.« Sprejema meddržavnega sporazuma o reševanju statusa NEK, kot je videti, ne bo, ali pa je to izključno v pristojnosti premiera in se to še lahko zgodi} »Meddržavni sporazum bova s hrvaškim ministrom za gospodarstvo podpisala do konca leta. Potem ga morata potrditi še slovenski parlament in hrvaški sabor. To se lahko zgodi pred 1. julijem 2002, ki je ključni datum v okviru meddržavnega sporazuma.« Kakšni so vaši povračilni ukrepi Avstriji, ki nas je uvrstila medpetnajsterico držav, iz katerih je uvoz elektrike prepovedani »Ministrstvo ne sprejema povračilnih ukrepov, to je v pristojnosti Elesa. Kot sem obveščen, jih bo ta tudi res sprejel. Ministrstvo pa je zaustavilo pogajanja o medsebojnem sporazumu o vlaganjih v energetiko v pogledu zmanjševanja emisij toplogrednih plinov. Za ta sporazum je republika Avstrija zelo zainteresirana. Pogajanja so bila tik pred koncem. Sedaj smo jim sporočili, da ne vidimo prave možnosti za dokončanje postopka, da bi oni vlagali v energetske objekte - koogeneracijske - iz katerih pa po- tem ne bi bil dovoljen izvoz električne energije.« Sedaj bolje poznate energetska podjetja, njihove težave, vodstva ... Kaj lahko rečete, kakšno leto nas čaka? »V prihodnjem letu mora biti sprejeta odločitev v zvezi z nasedlimi investicijami. To bo leto pred popolno liberalizacijo trga in s tem bodo povezane priprave na to obdobje. Leta 2002 se bodo sprejemale odločitve o nadaljnjih postopkih v zvezi s privatizacijo distribucije in proizvodnje. Skratka, pred nami je leto izjemno pomembnih odločitev, kakršnih elektrogospodarstvo ni doživelo mnogo preteklih let. Tako bodo od Holdinga slovenskih elektrarn odvisne družbe soočene z bistvenimi spremembami pri vodenju. NE Krško čaka bistvena sprememba pri poslovanju zaradi načrtovane ratifikacije meddržavnega sporazuma. V TE-TOL smo letos končno uredili pogodbene odnose med mestom in republiko z družbeno pogodbo. V Ljubljani bo verjetno prišlo do združitve obeh energetskih družb. Naslednje leto bo po vsej verjetnosti prišlo do izbora novega ener-genta in širjenja tega podjetja na širše območje Ljubljane. Tudi za TE Trbovlje bo drugo leto pomembno. Za zdaj velja prenehanje kurjenja zasavskega premoga v letu 2007- Naslednje leto se bo treba odločiti, kaj bo z objektom potem. Po Kyotskem protokolu nadaljevanje kurjenja premoga v Trbovljah ne bo vzdržalo bremena, ki ga bodo začele povzročati emisije ogljikovega dioksida. Stroški emisij bodo predragi, da bi jih pokrila cena, ki bi bila sprejemljiva na trgu. Tako zaprtje ne bo administrativno, ampak ekonomsko. Alternativa pa je drug energent. V naslednjem letu čaka našo državo ratifikacija Kyotskega protokola. Poskušali bomo uvesti trgovanje z emisijami. Skupaj z Inštitutom Jožefa Štefana razvijamo nov model, v katerega bomo poskušali vključiti vse potrošnike, od podjetij do gospodinjstev. Poleg vsega tega nas čaka priprava sklepa o določitvi cene kWh pooblaščenim proizvajalcem.« In kakšno leto čaka vas na elektroenergetskem področju? »Leto, ko bo treba sprejeti vrsto pomembnih odločitev. Leto velikih pritiskov. Dogajanja polno leto.« MINKASKUBIC SLOVENIJA BUTAN PLIN ZADOVOLJEN S POSLOVANJEM V prvih desetih mesecih leta 2001 je Butan plin, d d, vodilni slovenski distributer utekočinjenega naftnega plina, dosegel dobre poslovne rezultate, saj je imel skoraj 3,2 milijarde tolarjev dobička. V istem obdobju lani je imelo podjetje skoraj 2,8 milijarde tolarjev dobička, kar pomeni, daje njihova realizacija zrasla za približno 15 odstotkov. Takšni rezultati so po besedah Andreja Rodeta, direktorja družbe, kljub nekoliko manjši prodaji nad pričakovanji, kar je posledica predvsem ugodnejšega tečaja dolarja, predvsem pa ugodnejših cen pri nabavi osnovnih surovin. Glavni proizvod trženja Butan plina je utekočinjeni naftni plin v jeklenkah, v plinohramih in po plinovodih. Podjetje, ki je v 94,5-od-stotni lasti nizozemske družbe SHV, zaposluje 102 ljudi, na leto pa proda približno 28 tisoč ton plina, s čimer dosega tretjinski tržni delež v Sloveniji. MADŽARSKA PAKS DO DELOVAL VSAJ 20 LET DLJE Madžarski predstavniki za jedrsko energijo so v zadnjih dneh novembra objavili, da so zaceli delati načrte za 20-letno podaljšanje življenjske dobe njihove nuklear-ke Paks, kije začela delovati med letoma 1983 in 1987. Kot poročajo, so po temeljitem tehničnem in ekonomskem pregledu ugotovili, da ni ne tehnoloških ovir ne varstvenih omejitev, ki bi preprečevale podaljšanje življenjske dobe vseh štirih enot omenjene jedrske elektrarne za največ 50 let. Zlasti ugodna je bila študija, ki je pokazala ekonomske učinke nuklearke. Paks ima namreč najnižje stroške med vsemi madžarskimi elektrarnami, zato ima tudi najboljše možnosti za sodelovanje na skupnem evropskem trgu. Povprečna cena njegove energije je v letu 2000 znašala 5,6fo-rinta na kWh, letos pa se je povečala na 6,3forinta na kWh, kar je še vedno le polovica cene drugih domačih elektrarn in komaj četrtina prodajne cene. Tudi študija, ki je primerjala dolgoročne učinke investicij v podaljšanje življenjske dobe nuklearne ali v gradnjo nove kombinirane elektrarne na plin, govori prvi možnosti v prid zato so madžarski jedrski strokovnjaki že začeli zbirati potrebno dokumentacijo, s katero bodo uresničili podaljšanje. prepoved uvoza elektrike iz Avstrije Ukrep pomeni za[^ito slovenskega egs Klju~ni pojmi, okoli katerih je v zadnjem ~asu na energetskem podro~ju najve~ hrupa in hude krvi, so {e vedno odpiranje energetskega trga, delovanje Hol-dinga slovenskih elektrarn in avstrijska prepoved uvoza elektri~ne energije iz Slovenije. V za~etku decembra je v javnosti zelo odmevala tudi slovenska odlo~itev o prepovedi uvoza elektri~ne energije iz Avstrije. Ker gre za protekcionizem slovenskih proizvajalcev, ta ukrep v bistvu pomeni za{~ito doma~ega elektrogospodarstva, je pojasnil dr. Robert Golob, dr`avni sekretar za energetiko. P 18 o `e znanem avstrijskem ukrepu se je v za~etku decembra po na~elu vzajemnosti pri`gala rde~a lu~ za uvoz avstrijske elektrike v Slovenijo. Zaplet se je {e poglobil, ko je E-Con-trol, avstrijski regulator trga elek-tri~ne energije, podalj{al veljavnost uredbe, s katero prepoveduje uvoz elektri~ne energije iz Slovenije. Kot je povedal dr. Robert Golob, je avstrijska prepoved uvoza elektri~ne energije iz ve~ dr`av, med njimi tudi iz Slovenije, v bistvu za{~ita ali protekcio-nizem avstrijskega elektrogospodarstva pred konkurenco iz vzhodne Evrope. Iz energetskega zakona, ki je skladen z evropsko direktivo o enotnem trgu, pa izhaja, da imajo vsi proizvajalci pravico zahtevati tako za{~ito, ~e jo neka dr`ava uveljavi. Ker je Avstrija priznala svojim proizvajalcem za{~ito pred slovensko konkurenco, imajo tudi na{i proizvajalci po zakonu pravico zahtevati, da Eles sprejme enake ukrepe. Vlada je bila o tem obve{~ena, vendar ni od- lo~ala, ker nima teh pristojnosti. Pristojnost za to odlo~anje je izklju~no v rokah Elesa, ki je takoj spro`il postopek, ko je od Holdinga slovenskih elektrarn prejel prijavo za uvedbo prepovedi uvoza elektri~ne energije iz Avstrije. Res pa je, da je bil ta korak v javnosti napa~no interpretiran kot ukrep za prepoved uvoza. V resnici gre za ukrep zapiranja na{ega trga pred proizvajalci dolo~ene dr`ave. To pomeni, da na{i kupci, ki imajo po energetskem zakonu pravico do proste izbire, ne morejo izbrati proizvajalca iz Avstrije za svojega dobavitelja. Nikjer pa ne pi{e, da ne more Eles ali celo HSE zaradi fizi~nega primanjkljaja kupovati elektri~ne energije od zunaj. ^e Eles, ki je odgovoren za izravnavo odstopanj, ugotovi, da obstaja potreba po dodatni elektri~ni energiji, lahko ne glede na omenjeni ukrep vstopi v igro, vendar {ele takrat, ko so vse druge mo`nosti iz~rpa- ne. elektrarn na spodnji Savi je dr. Golob povedal, da so {tudije v bistvu pokazale, da je treba koncesijo prenesti na finan~no in strokovno najbolj usposobljenega investitorja. Na predlog Boruta Miklav~i~a, direktorja Savskih elektrarn Ljubljana, so se najprej pogovarjali o mo`nosti, da bi koncesijo prenesli na Holding slovenskih elektrarn. Nato pa so se konec novembra na seji nadzornega sveta hol-dinga na podlagi strokovnih in pravnih mnenj odlo~ili, da se koncesija prenese na Dravske elektrarne Maribor. Trenutno zadeva ~aka na vladni postopek, saj je potrebno {e soglasje koncedenta. SO ENERGETSKE FUNKCIJE RES NEZDRU@LJIVE? V zadnjem ~asu se je spet pojavilo vpra{anje o domnevni protislovnosti energetskih funkcij, ki jih opravlja dr. Robert Golob. V karikaturi Tokokrog (Delo, 4. december 2001), na kateri je njegova glava na petih klju~nih mestih, so mu v ironi~nem pomenu namenili veliko pozornost kot dr`avnemu sekretarju za energetiko, predsedniku nadzornega sveta HSE, ~lanu poslovnega odbora NEK, predsedniku nadzornega sveta Elektro Ljubljana in predsedniku Glede prizadevanj za gradnjo hidro- Dr. Robert Golob pravi, da ga najbolj navdu{ujeta svoboda in ustvarjalni nered. o presoji dr`avnega sekretarja za energetiko dr. Roberta Goloba je energetski sektor v letu 2001 do`ivel {e eno izredno burno obdobje pri postopnem prehodu iz reguliranega sistema v tr`ni na~in delovanja. V za~etku leta je bilo aktualno vpra{anje o trgovanju Elesa, nato pa so bili na vrsti naslednji koraki: reorganizacijska preobrazba Elesa, priprava podzakonskih aktov, uradno odpiranje trga z elektri~no energijo, oblikovanje tr`nih odnosov med proizvodnjo, distribucijo in Elesom. Po pri~akovanju naj bi se 1. januarja 2002 oblikovali tudi odnosi na podro~ju trga na drobno. Z vidika re{evanja vpra{anja o konkuren~nosti med najpomembnej{e dogodke v letu 2001 sodi ustanovitev Holdinga slovenskih elektrarn, ki je z reor-ganizacijskega, razvojnega in tr`nega vidika `e upravi~il svoj obstoj. Z vidika socialno partnerskega sodelovanja je bila zelo pomembna ustanovitev Ekonomsko socialnega odbora energetike. Trenutno so v sklepni fazi cenitev premo`enja energetskih podjetij, ocena nasedlosti investicij in priprava strokovnih podlag programa privatizacije v EES. Glede leta 2002 pa je dr. Golob izrazil `eljo, da bi zgodbo o odpiranju trga z elektri~no energijo predvidoma kon~ali do prve polovice leta. Omenil je predvsem potrebo po dokon~ni vzpostavitvi vseh in{titucij in pogodbenih odnosov pri odpiranju trga z elektri~no energijo. V drugi polovici leta pa se bo Urad za energetiko za~el ukvarjati tudi s problematiko odpiranja trga na podro~ju plinskega gospodarstva. nadzornega sveta Elesa. So njegove energetske funkcije res protislovne? Kot odgovarja dr. Golob, bi protislovje bilo v primeru, ~e bi v tej verigi manjkal en ~len. Potem tokokrog ne bi bil zaklju~en in bi se dejansko nekje ustvarjala napetost, ~e smo `e pri elektri~nih izrazih. Seveda bi bila ta napetost potem v {kodo tistega, ki v tokokrog ne bi bil vklju~en. Glede vpra{anja o (ne)zdru`ljivosti funkcij meni, da nikakor niso protislovne, saj so vse energetskega zna~aja. Kot dr`avni sekretar za energetiko predstavlja dr`avo in v tej vlogi skrbi, da so razli~ni interesi med sabo usklajeni. Ravno iz te osrednje funkcije ~rpa mo~ in enotnost za opravljanje drugih funkcij, ki so predvsem zahtevne naloge. Zanimivo pa je, kot sam pravi, da se namigovanja o njegovih domnevnih protislovnih funkcijah vedno pojavijo takrat, ko naj bi vlada obravnavala kak pomemben dokument. Trenutno ~aka na obravnavo dokument o prenosu koncesije iz SEL na DEM. VSI GA l&EJM TEŽKO JE VSEM USTREČI Sicer pa dr. Goloba skoraj vsak dan iščejo ljudje iz vlade, parlamenta, ministrstva za okolje in prostor, tujih elektroenergetskih podjetij, elektrotehniške fakultete, holdinga, energetskih ustanov, združenj, podjetij, sindikatov, medijskih hiš itd. Če nadaljujemo v bolj sproščenem slogu, lahko zapišemo, da ga iščejo tudi kolegi, prijateljice, prijatelji, sorodniki, znanci, ne nazadnje tudi žena Jana. Vsak bi ga hotel imeti pri sebi in se z njim pogovarjati in posvetovati. Težava je edino v tem, da dr. Golob kljub izredni odprtosti in dobri volji po komuniciranju v določenem trenutku ne more ustreči vsem željam. Res pa je, da se vsakemu sogovorniku, če se uspe prebiti do njega, posveti z »dušo in telesom« in skoraj nikoli ne daje vtisa, da se mu kam mudi. In kaj dr. Golobu pomenijo politika, stroka, svoboda in sre~a? »Politika je alternativa stroki vse dotlej, dokler ~lovek lahko preko nje uveljavlja strokovne argumente. ^e pa politika postane namen, takrat se je bolje umakniti, sicer prej ali slej slabo kon~a{. Osebno si `elim imeti dovolj svobode, v tem pomenu, da nimam preve~ strogo postavljenih pogojev dela. In ravno tega ti politika ne daje. Ker si obi~ajno zelo vpet v nek sistem, je v politiki za svobodno, ustvarjalno delovanje malo prostora. Zame je sre~a v tem, da se ti uspe dvigniti iz okolja, v katerem se nahaja{, in se ne obre-menjuje{ z nepomembnimi stvarmi.« MIRO JAKOMIN aktualni pogovor: Mag. Vekoslav Koro{ec 2001 LETO [TEVILNIH LpNrIHilagajanj O mag.Vekoslavu Koro{cu bi lahko dejali, da je vodenje Elektro-Slovenije prevzel v zgodovinsko gledano njegovem zagotovo najbolj razburljivem obdobju, saj je predvideno odprtje trga in za~etek trgovanja z elektri~no energijo ravno v iztekajo~em se letu od Elesa kot prenosnega podjetja in sistemskega operaterja terjalo najve~ sprememb, preoblikovanj in prilagajanj. Skratka, leto 2001 bo glede na ves razplet, zaplet in preobrat dogodkov, povezanih z imenom podjetja, ki ga mag. Vekoslav Koro{ec znova vodi od 11. januarja, zelo te`ko {e kdaj ponoviti. To velja v prvi vrsti tudi zato, ker je bilo leto{nje leto v Elesu zaznamovano tudi s pomembnimi poslovnimi uspehi. 20 Na ~elu Elesa ste z vmesno prekinitvijo `e skoraj dve leti. V tem ~asu ste zagotovo lahko tudi pobli`e spoznali samo podjetje, elektrogospodarstvo pa zelo dobro poznate tudi `e od prej. Kako ocenjujete prehod slovenskega elektrogospodarstva na nove tr`ne odnose glede na to, da je imel pri tem veliko vlogo ravno Eles? »V zvezi z reorganizacijo Elesa lahko zatrdim, da smo jo v celoti izpeljali v skladu z zahtevami energetskega zakona, pri ~emer ni {lo le za preoblikovanje in organiziranje treh javnih gospodarskih slu`b, temve~ tudi za pripravo cele vrste drugih potrebnih dokumentov, od izdelave sistemskih obratovalnih navodil, pravil delovanja trga in ustanovitve energetske borze. Da smo celotno delo dobro opravili, je ne nazadnje potrdil tudi decembrski sprejem Elektro-Slove- nije v polnopravno ~lanstvo evropskega zdru`enja upravljalcev prenosnih omre`ij, ki je kot pogoj v~lanitve postavljala ravno organiziranost v skladu z evropskimi smernicami glede odpiranja trga. Skratka, Eles je pot do energetskega trga uspe{no prehodil, ve~ dela pa v prihodnjem letu ~aka {e druga elektroenergetska podjetja, pri ~emer to {e zlasti velja za proizvodnjo. Eles je bil namre~ doslej edini kupec elektri~ne energije in je v dolo~eni meri opravljal tudi vlogo optimizatorja proizvodnje oziroma je zagotavljal kakovostno in cenovno optimalno oskrbo trga. Del teh nalog pa bodo zdaj nase morali prevzeti tudi proizvajalci, ki v tem smislu {e niso povsem dobro pripravljeni. Tako bo leto 2002 predvsem leto uvajanja odprtega trga in obdobje priprav na pravi odprti trg, ki bo za~el veljati 1. januarja 2003.« Torej lahko bi dejali, da je Eles ve~ino potrebnih nalog `e opravil. Pa vendar, tudi Eles verjetno ~aka {e precej dela? »Reorganizacija Elesa je, kot sem `e dejal, prakti~no izpeljana. Nas pa v naslednjem letu ~aka {e vpeljava vseh teh sprememb, pravilnikov in navodil v `ivljenje. Verjetno bo treba tudi kaj {e popraviti in teorijo prilagoditi stvarnim dogajanjem v praksi, saj so tudi izku{nje tujih elektrogospodarstev potrdile, da so potrebni korek-tivni ukrepi, ~eprav smo sku{ali njihove korekcije `e upo{tevati pri oblikovanju na{ih predlogov. Vsekakor pa ve~ino dela ~aka proizvajalce, pri ~emer se mi zdi klju~en problem povezanost in organiziranost proizvodnje. Zato se s holdingom slovenskih elektrarn tudi dogovarjamo, da bi se Eles vklju~il v {olanje dispe~erjev oziroma sploh o tem, kako naj bi potekalo sodelovanje v prihodnje, da bo Eles s ~im manj te`av del svojih dosedanjih funkcij prenesel na holding.« V pogovorih ve~krat poudarjate, da je Eles zdravo podjetje, kar naj bi se kazalo tudi v tem, da posluje pozitivno in bo na odprti trg vstopil brez ve~jih zunanjih dolgov. Je mogo~e napovedati njegovo uspe{no poslovanje tudi v prihodnjih letih? »Zavedati se je treba, da bo na{ osnovni prihodek v prihodnje omre`ni-na, del sredstev pa bomo pridobili tudi iz naslova tranzitnih stro{kov, ki pa bodo regulirani v okviru evropskega zdru`enja sistemskih operaterjev. Dosedanje analize pravilnika o omre`ni-ni so pokazale, da bo predvidena omre`nina zadostovala zgolj za golo obratovanje Elesa in osnovno vzdr-`evanje, tudi pribli`no pa ne za potrebne nujne investicije. Za zagotovitev potrebnih nalo`benih sredstev sicer obstajajo tudi druge mo`nosti, kot denimo prodaja dele`ev v odvisnih dru`bah, ki dolgoro~no tudi po definiciji ne morejo ostati v okviru na{ega koncerna, saj gre za izrazit konflikt interesov. Tako je postopek prodaje Taluma `e stekel, saj je bila imenovana komisija, ki naj bi pripravila vse potrebno za prodajo, pri ~emer pa ocenjujem, da vsi ti procesi ne bodo kon~ani prej kot v letu dni. Mo`ne pa so tudi druge oblike financiranja, denimo sovlaganje dr`ave, tuja sovlaganja oziroma preko konce- Mag. Vekoslav Koro{ec sij za prenosno omre`je. Za gradnjo prenosnega omre`ja se zelo zanimajo tudi tuje velike dru`be, kot so EoN, EdF in RWE in tudi velike evropske banke, pri ~emer pa bi morali po mojem prepri~anju narediti vse, da prenosno omre`je kot hrbtenica elektroenergetskega sistema ostane v lasti Slovenije. Ne nazadnje je tak{na tudi svetovna praksa, kjer niso {li v prodajo in privatizacijo prenosnega omre`-ja.« Elektrogospodarstvo je letos pre{lo k Ministrstvu za okolje. Kako ocenjujete ta prehod oziroma samo sodelovanje z ministrom in uradom za energetiko? Ali ima Eles glede na zahtevnost pere~ih vpra{anj zadostno podporo na lastni{ki strani? »Prehod energetike z gospodarskega na drugo ministrstvo za sam Eles ni imel kak{nih posebnih posledic, za zdaj pa ta prehod tudi {e ni prinesel kak{nih ve~jih prednosti. Sam pa opa`am, da je problematika elektrogospodarstva zelo {iroka ter da je ~as, ki smo ga v Sloveniji namenili za reorganizacijo elektrogospodarstva, bil odmerjen prekratko, saj tudi pristojna ministrstva nimajo dovolj strokovnih kadrov za izpeljavo tega zelo zahtevnega projekta, tako da prihaja tudi na ravni vladnih slu`b do zastojev. Pri Elesu je sama reorganizacija in prilagoditev na nove razmere sicer potekala sorazmerno gladko in z vsakim dnem pridobimo tudi nove iz-ku{nje. Moram re~i, da smo sku{ali s svojim znanjem tudi v najve~ji meri pomagati ministrstvu pri pripravi klju~nih dokumentov in glede tega bi lahko dosedanje sodelovanje ocenil kot zelo dobro. Res pa je, da je bilo na voljo doslej tudi bolj malo ~asa, da bi lahko za~utili kak{en bistvenej{i premik tudi na podro~ju umestitve linijskih objektov v prostor, ~eprav se z obeh strani trudimo, da bi dosegli hitrej{o obravnavo te problematike. Gre pa pri tem za zelo kompleksne zadeve, ki so povezane s pridobivanjem soglasij lokalnih skupnosti in tu je tudi najve~ji problem. Na tej problematiki zato Eles intenzivneje dela tudi na relaciji z ob~inami, kjer sku{amo z lokalnimi oblastmi poiskati optimalne re{itve, razlagamo problematiko in se dogovarjamo.« Slovenija je letos dobila {e eno pomembno ustanovo – Agencijo za energijo. Kako ocenjujete njeno vlogo in kak{no je sodelovanje na tej ravni? »Agencija za energijo je klju~na ustanova pri odpiranju trga z elektri~no energijo, je pa v njenem dosedanjem delu opaziti, da nima potrebnih iz-ku{enj ter da se nahaja v nekem prehodnem obdobju. Sam si zelo `elim, da bi se agencija v letu 2002 dejansko tudi strokovno usposobila za izvajanje vseh nalog in leta 2003 tudi za~ela delovati kot pravi regulator trga. Nestrpno pa pri~akujemo tudi pravilnik o omre`nini, saj smo na osnutke imeli zelo veliko pripomb in se vse zadeve glede tega prepo~asi odvijajo, {e zlasti glede na dejstvo, da naj bi omre`nina `e prihodnje leto bila na{ poglavitni vir financiranja.« Ste ~lan in na pomembnih funkcijah v mednarodnih strokovnih organizacijah. Kako ocenjujete polo`aj Slovenije oziroma Elesa v teh organizacijah in katera so najbolj aktualna energetska vpra{anja na svetovni ravni, ki zadevajo tudi na{ elektroenergetski sistem? »Eles ima v mednarodnih organizacijah velik ugled, kar potrjuje tudi dejstvo, da je bil kot edini operater iz dr-`av v tranziciji nedavno sprejet v pol- nopravno ~lanstvo evropskega zdru-`enja sistemskih operaterjev. Na{i predstavniki so zelo aktivni tudi v drugih strokovnih organizacijah, kot so WEC, UCTE, Sudel in Cigre, s katerimi tudi zelo dobro sodelujemo. Na{i strokovnjaki so tudi vklju~eni v delovne skupine in sodelujejo s predavanji na mednarodni ravni, pri ~emer je Slovenija zaradi svoje geografske lege in uspe{nega prilagajanja evropskim smernicam {e posebej zanimiva. Zavedati se namre~ moramo, da smo na se~i{~u energetskih poti, sama vloga Slovenije pa je zanimiva tudi v lu~i nekdanjih povezav oziroma ponovno aktualnih vpra{anj vklju~evanja jugovzhodne Evrope ter Bolgarije in Romunije v UCTE.« Koliko na va{e delo vpliva dejstvo, da ste {e vedno zgolj na polo`aju vr{ilca dol`nosti direktorja in da se je to imenovanje `e nekajkrat ponovilo? »Dejansko sem bil `e petkrat imenovan in to vsekakor ni prijetno, saj niti slovenska zakonodaja niti evropska praksa tega ne poznajo. Prav tako ni prijetno, ko moram tak{en polo`aj pojasnjevati tujcem, saj v svetu velja, da si direktor ali pa nisi.« Glede na zahtevnost va{ega dela verjetno ni veliko prostega ~asa. Pa vendar, kako pre`ivlja-te tistih nekaj prostih uric oziroma ali je tak{na anga`iranost in obremenjenost v slu`bi imela posledice tudi na spremembe v dru`inskem `ivljenju? »Res, je da prostega ~asa nimam ve~ veliko, kar ga pa je, ga sku{am pre`iveti z dru`ino. Brez njihove od-lo~ne podpore tudi ne bi zmogel vseh obremenitev. Druga~e pa rad veliko hodim, pozimi tudi smu~am in te~em na smu~eh, trikrat do {tirikrat na leto pa se redno udele`ujem tudi lokostrelskih tekmovanj, kjer zdaj nastopam `e med veterani. Lokostrelstvo je moja ljubezen {e iz mladih dni, ko sem redno tekmoval in bil nekaj ~asa tudi {portni funkcionar, zdaj pa mi ta {port prina{a predvsem sprostitev.« BRANE JANJI] 21 intervju: prof. dr. Jo`e Koprivnikar Odhcajo PREDVSEM VSEBINSKI argumenti Elektroenergetski sektor v Sloveniji za zdaj {e ni v celoti pripravljen na tr`no obna{anje in delovanje, ugotavlja prof. dr. Jo`e Koprivnikar, direktor Agencije za energijo. Po njegovem se v podrobnostih, ki so se razgalile v prehodnem letu 2001, skriva mnogo pasti in zank, vendar pa se odkrivajo in razre{ujejo. V tem procesu se spreminjajo ustaljena razmerja, ustaljeni vzorci obna{anja, navade in razne vrste monopolizmov. Prepri~an pa je, da je vse ovire mogo~e prese~i z znanjem, pogovori in argumenti. A nje agencije in izvajanje regulative, ki zajema spremljanje oziroma nadzor vseh podro~ij delovanja trga z elek-tri~no energijo (pozneje tudi plinskega trga). Vse glavne naloge je agencija izvedla uspe{no in v rokih. Marca se je za~el postopek izdajanja licenc, v katerem je bilo do sedaj agenciji posredovanih 645 vlog za izdajo licenc, izdanih je bilo `e 588 odlo~b, od katerih je 539 odlo~b `e pravnomo~nih, torej so prosilci dobili licenco. @e v za~etku aprila je agencija izdelala Pravilnik za dolo~itev cen za uporabo elektroenergetskih omre`ij in kriterijih za upravi~enost stro{kov, ki je bil eden klju~nih dokumentov za formalno odprtje trga z elektri~no energijo s 15. aprilom 2001. V drugi polovici leta 2001 smo se ukvarjali s precej{njim obsegom vsebinskih vpra{anj, vezanih na odpiranje trga z elektri~no energijo v Sloveniji. Pripravili smo izpopolnjeno verzijo Pravilnika za dolo~itev cen za uporabo elektroenergetskih omre`ij in kriterijih za upravi~enost stro{kov, ki dolo~a razmerja med vpetimi stranmi v naslednjem letu, predvsem pa dolo~a cene za uporabo elektroenergetskih omre`ij za leto 2002. Med odmevnej{imi aktivnostmi je bila tudi na{a obveza odlo~anja o 22 gencija za energijo je v letu 2001 hitro in uspe{no zaorala ledino v energetskem sektorju na podro~ju prehoda iz enega v drugi model oblikovanja novih odnosov med razli~nimi dejavniki. Kot je znano, se je agencija `e kmalu po ustanovitvi zna{la v navzkri`ju interesov odjemalcev, podjetij za prenos in distribucijo elektri~ne energije, dr`ave in drugih akterjev. O podlagah, merilih in kriterijih, ki jih agencija upo{teva pri svojem odlo~anju, smo pisali `e v prej{njih {tevilkah Na{ega stika. Ob koncu leta pa smo se v pogovoru s prof. dr. Jo`etom Koprivnikarjem, direktorjem Agencije za energijo, ponovno dotaknili nekaterih tem, aktualnih za vse dejavnike na podro~ju delovanja elektroenergetskega sektorja. Iz pogovora je razvidno, da v agenciji imajo vizijo in se zavedajo svojega poslanstva na poti v Evropo. Kako presojate dosedanje delo v Agenciji za energijo RS od ustanovitve pa vse do danes? Kak{en je bil va{ plan? S kate- rimi te`avami ste se sre~evali pri delu? Katere naloge ste us-pe{no uresni~ili? »V drugi polovici leta 2000 so bili opravljeni vsi potrebni ustanovitveni organizacijski postopki in usposabljanje projektne skupine, tako da je v za~etku leto{njega leta agencija pri~ela z operativnim delom. Leto 2001 bi lahko opisali kot prehodno leto ob pri~etku uveljavljanja dolo~il energetskega zakona na podro~ju uvajanja trga z elektri~no energijo, obenem je to prvo leto delovanja agencije. Osnovna usmeritev je bila ~imprej{nja zagotovitev izvajanja temeljnih nalog agencije, predvsem tistih, ki so potrebne za odpiranje trga. Delo Agencije za energijo v letu, ki se izteka, bi lahko opisali na eni strani s trenutno problematiko prehoda na trg, predvsem pri ceni za uporabo elektroenergetskih omre`ij - iz obsto-je~ega plansko usmerjanega na~ina delovanja v novi na~in delovanja pod tr`nimi pogoji, po drugi strani pa v agenciji izvajamo tudi vse potrebne aktivnosti, usmerjene v redno delova- Prof. dr. Jo`e Koprivnikar, direktor Agencije za energijo. ed te`avami, ki spremljajo delo Agencije za energijo, je prof. dr. Jo`e Koprivnikar omenil predvsem dejstvo, da so bili podatki za predhodna leta v obliki, ki ne omo-go~a vsebinske lo~itve energetskih dejavnosti. Zaradi tega so imeli precej te`av pri usklajevanju podatkov, vendar so na koncu pri{li do dobrih re{itev tako pri do-lo~anju cen za uporabo omre`ij, kot pri drugih aktivnostih. Zaradi potrebe po zveznem prehodu na nov na~in reguliranja so cene za uporabo omre`ij {e zmeraj restriktivno omejene. Poleg tega je dr. Ko-privnikar povedal, da se po tolikih letih ustaljenega delovanja elektroenergetskega sistema pogosto sre~ujejo tudi s te`avami, povezanimi z usklajevanjem pri~akovanj med upravi~enimi odjemalci, energetskimi podjetji in dr`avo. Za usklajevanje navideznega in v~asih tudi pravega navzkri`ja interesov, je potrebno predvsem veliko znanja in argumentov, pogajalskih spretnosti in primerjalnih prepri~evanj. prito`bah, povezanih z razpisom za dostop do energetskega omre`ja za uvoz elektri~ne energije v letu 2002, ki smo jo realizirali v roku, pozneje pa se je pokazalo, da je tudi zaradi povra~ilnih ukrepov do avstrijske prepovedi uvoza elektrike iz Slovenije uvoz postal dodatno vpra{ljiv. Omeniti ka`e tudi intenzivno internacionalizacijo dela Agencije za energijo, saj smo vzpostavili izmenjave informacij, podatkov in projektov tako na evropski ravni, kot tudi {ir{e.« V kak{ni lu~i gledate na trenutno pripravljenost, organiziranost in usposobljenost elektroenergetskega sektorja za nastop na trgu z elektri~no energijo, {e zlasti z vidikov razmi{ljanja, delovanja in konkuren~ne sposobnosti? »Elektroenergetski sektor v Sloveniji za zdaj {e ni v celoti pripravljen na tr`no obna{anje in delovanje. V podrobnostih, ki so se razgalile v prehodnem letu 2001, se skriva mnogo pasti in zank, vendar pa se odkrivajo in razre{ujejo. Gre za proces, v katerem se spreminjajo ustaljena razmerja, ustaljeni vzorci obna{anja, navade in razne vrste monopolizmov. Toda prepri~an sem, da smo jih sposobni prese~i, seveda z veliko pogovarjanja in argumentiranja. Do trga elektri~ne energije v Sloveniji ne bomo pri{li z izpostavljanjem argumentov mo~i, ampak pravih, vsebinskih argumentov, ki bodo koristili vsem odjemalcem. Glede organiziranosti menim, da bo treba `e za~ete procese reorganizacij uresni~iti do konca, {ele nato bomo lahko v naslednjih letih ugotavljali, kaj bo {e treba izbolj{ati. Organiziranost je kot `iv organizem, ki se vseskozi spreminja, dopolnjuje, nadgrajuje, raste, odvisno od potreb in zrelosti okolja. Glede konku-ren~ne sposobnosti pa je jasno, da bo zahtevana {e zlasti na podro~ju proizvodnje. Tudi pri tem gre za proces, ki lahko rodi sadove v dalj{em obdobju, vendar poka`e prave rezultate {ele takrat, ko trg deluje v celoti. Konkuren~no sposobnost je treba spodbujati, tako s strani lastnika kot s primerno energetsko politiko, ki ji nato sledijo tudi regulativni ukrepi. Na konkuren~no sposobnost proizvodnih podjetij bo bistveno vplival tudi na~in re{itve problematike nasedlih investicij.« Zakaj menite, da je prehodno obdobje za liberalizacijo trga za elektri~no energijo nujno potrebno? »Prehodno obdobje, v katerem se trguje z elektri~no energijo znotraj meja Slovenije, je nujno predvsem zaradi prilagoditve vseh segmentov energetskega sektorja tr`nim razmeram, iskanja in izvedbe primerne reorganizacije, pridobitvi novih potrebnih znanj, vzpostavitve novih institucij in njihovemu vpeljevanju (Agencija za energijo, Borzen - organiziran dnevni trg z elektri~no energijo - borza). Predvsem pa zato, ker gre za izjemno ob~utljivo in za vsakega Slovenca `iv-ljenjsko pomembno vrednoto. Zaradi tega si ni mogo~e privo{~iti napak, razpadov sistemov in podobno. Prehodno obdobje je namenjeno temu, da se vsi akterji nau~imo poslovati v elektroenergetskem sistemu in pri tem v celoti upo{tevati tr`ne zakonitosti. Elektri~na energija ima toliko specifi~nosti in tako ozek krog poznavalcev, hkrati pa tako dolgo zgodovino monopolisti~nega obna{anja, da je prehodno obdobje preprosto nujno. Sicer pa to ni nobena slovenska posebnost. Ta instrument so uporabili v vseh dr`avah in marsikje to prehodno obdobje {e kar traja in traja.« Kak{ne so po va{em mnenju mo`nosti, da bi kljub dosedanjim zapletom v prihodnje vendarle izbolj{ali sodelovanje med Agencijo za energijo, Elesom in distribucijo? »Ne bi mogel trditi, da gre za kak{ne zaplete. Predvsem gre za pomen zavedanja novih okoli{~in, ki so prvi pogoj, da bi neko~ le pri{li do korektnega delovanja tr`nih zakonitosti tudi na podro~ju prodaje in nakupovanja elektrike. Intenzivno sodelovanje bo preseglo vse oblike zapletov, s katerimi smo se in se najbr` {e bomo sre~ali. Temu se objektivno pa~ ni mogo~e izogniti in ~e se bomo spo{tovali kot partnerji, bomo vse vsebine tudi prej in uspe{neje raz-re{evali. Treba se je samo zavedati, da 23 mednarodne organizacije agencijo pri njenem delu vodi skupen interes in usklajevanje ciljev vseh dejavnikov v energetskem sektorju, predvsem pa seveda segment neposredno reguliranih podjetij. Pri tem si agencija svojo vlogo predstavlja predvsem v smeri koordinatorja energetskega sektorja.« Kako je zastavljen vsebinski program delovanja Agencije za energijo v letu 2002? »Agencija bo v letu 2002 nadaljevala aktivnosti skladno z razvojem procesa uvajanja energetskega trga in zagotovila u~inkovito izvajanje zakonskih nalog po energetskem zakonu. Postopek izdajanja licenc poteka teko~e kot redna naloga agencije. Pri do-lo~anju cen za uporabo omre`ij, predvsem na podro~ju omre`nin, bodo podrobneje presojani in regulirani stro{ki, ki jih predvidevajo na~ela v energetskem zakonu. Za do-lo~anje regulativnih pogojev posa-mi~nih skupin stro{kov bodo v letu 2002 podrobneje izdelani kriteriji, ki bodo podlaga za spremljanje in do-lo~anje cen za uporabo elektroenergetskih omre`ij. Energetska regulati-va bo temeljila na principu spodbud energetskim podjetjem za u~inkovi-tost v tehni~nem in ekonomskem pogledu, pri ~emer je presoja upra-vi~enosti stro{kov potrebno orodje.« In katere so druge predvidene dejavnosti v prihodnjem letu? »Treba je poudariti, da trg z elek-tri~no energijo do 1. januarja 2003 deluje znotraj Republike Slovenije, po tem datumu pa bo mogo~e trgovanje tudi preko meja. V letu 2002 bodo zato potekale pripravljalne aktivnosti za mednarodno odprt trg, upo{tevajo~ pravila in direktive EU. Intenzivnej{e pa bodo aktivnosti na podro~ju odpiranja trga z zemeljskim plinom, ki je po energetskem zakonu predvideno 1. januarja 2003. Potrebno bo predvsem stalno analiziranje cen zemeljskega plina in re{evanje problematike dostopa do plinskih omre`ij. Sicer pa bo agencija nadaljevala delo na projektih, ki so stekli letos in pomenijo strokovno podporo ve~ delovnim podro~jem agencije. Ena od pomembnih nalog Agencije za energijo v letu 2002 bo tudi navezava tesnej{ih stikov in sodelovanje z evropskimi regulativnimi institucijami, {e posebej s sosednjimi.« 24 MIRO JAKOMIN ELES POLNOPRAVNI ^LAN ETSO Elektro-Slovenija je 6. decembra postalo polnopravni ~lan zveze evropskih upravljalcev prenosnih omre`ij, katere glavna naloga je vzpostavitev enotnih pravil za dostop do prenosnega omre`ja in tranzit elektri~ne energije med ~lanicami Evropske unije. P olnopravno ~lanstvo Elektro-Sloveni-je v evropskem zdru`enju upravljal-cev prenosnih omre`ij (ETSO, European Transmission System Operators) je tako za dr`avo samo kot za nacionalnega operaterja veliko priznanje. Poleg dr`av ~lanic Evropske unije so v ETSO vklju~eni {e sistemski operaterji [vice in Norve{ke, medtem ko so dr`ave vzhodnoevropske konekcije pridobile {ele status opazovalk. ETSO je bil v prvotni obliki ustanovljen leta 1999 in je s pripravo predloga mehanizma za kompenzacijo stro{kov prenosa elektri~ne energije preko dr`avnih meja znotraj evropske skupnosti, objavljanjem prenosnih zmogljivosti in re{evanjem ozkih grl pri prenosu elektri~ne energije ter povezave med evropskimi borzami postavil temelj za nadaljnje delovanje. Danes se zveza ukvarja predvsem z nadaljevanjem razvoja notranjega trga z elektri~no energijo v Evropski uniji, ob hkratnem zagotavljanju ustrezne zanesljivosti obratovanja interkonekcije elektroenergetskih omre`ij v Evropi. Slovenija je bila preko Elesa pridru`ena ~lanica ETSO-ja `e od ustanovitve. Za polnopravno ~lanstvo pa se je Eles za~el potegovati z izpolnitvijo naslednjih pogojev: ima status neodvisnega sistemskega operaterja v skladu z evropsko zakonodajo, odgovoren je za frekven~no regulacijo in vzdr`eva-nje na~rtovane izmenjave energije ter izpolnjuje pogoje evropske zakonodaje glede odpiranje trga z elektri~no energijo (Direktiva 96/92 EC). S preoblikovanjem v tri gospodarske javne slu`be – prenos elektri~ne energije, upravljanje prenosnega omre`ja in organiziranje trga z elektri~no energijo - ter pripravo lo~enih ra~u-novodskih izkazov je Eles uspe{no sklenil reorganizacijo in s tem tudi formalno izpolnil vse pogoje za pridobitev ~lanstva v zvezi evropskih upravljalcev prenosnih omre`ij. V procesu prilagajanja evropskemu pravnemu redu je poglavje energetike sicer zaprto, vendar je z vstopom v ETSO slovenska energetika preko Elesa vstopila v {e en segment Evropske unije. S polnopravnim ~lanstvom v ETSO-ju je Eles pridobil pravico do vklju~itve v vsa elektroenergetska strokovna zdru`enja v okviru Evropske skupnosti in si tako izboril naju-godnej{i status med dr`avami v tran-ziciji. Slovenska elektroenergetika je s tem postala polnopravna ~lanica Evropske unije `e pred uradno poli-ti~no pridru`itvijo. LUCIJA GORI^KI nasedle investicije Trd oreh tudi za eu Nasedle investicije so aktualna tema ne le pri nas, ampak tudi v Evropski uniji. Ker Direktiva o skupnih pravilih notranjega trga z elektri~no energijo odpira mo`nost do nadomestitve dolo~enih {kod, ki so jih z odpiranjem trga z elektri~no energijo utrpele nekatere nalo`be, sku{ajo dr`ave ~lanice EU in nekatere kandidatke za pridru`itev najti primeren na~in za dr`avne podpore, ki ne bi bile v nasprotju z evropsko zakonodajo. Nekaj modelov za ta poseben primer dovoljenih dr`avnih pomo~i je bilo `e zavrnjenih, zato je Komisija Evropskih skupnosti 26. julija 2001 sprejela in objavila Sporo~ilo v zvezi z metodologijo za analizo dr`avnih pomo~i na podro~ju nasedlih stro{kov. Iz besedila je jasno razvidno, da gre kljub dokaj splo{nemu imenu sporo~ila Komisije izklju~no za nasedle investicije in sprejete dolgoro~ne obveznosti s podro~ja elektroenergetike. v Sloveniji daje podlago za dr`avno po-mo~ upravi~enim nasedlim investicijam z Direktivo usklajeni Energetski zakon v 26. ~lenu. Medtem ko 122. ~len Energetskega zakona zagotavlja del vira za re{evanje nasedlih investicij, pa je 125. ~len izvajalcem dejavnosti proizvodnje elektri~ne energije nalo`il, da prijavijo morebitne nasedle investicije. V roku zbrane prijave, katerih se{tevek je dosegel kar 122,2 milijarde slovenskih tolarjev, so pokazale predvsem zelo raznoliko razumevanje pojma nasedlih investicij in upravi~enosti za dr`avno pomo~. Zato sem pripravil ta prevod Sporo~ila Komisije v neskraj{ani obliki, v `elji, da bodo kandidati za od{kodnine in pomo~ iz naslova nasedlih investicij razumeli duha odobravanja upra-vi~enosti in postopkovno doslednost, ki jo zahteva zakonodaja EU. Slovenski upravni organi, ki bodo sprejeli program in metodologijo re{evanja nasedlih investicij, ne bodo mogli odstopati od na~el Evropske unije. Prvi del Sporo~ila Komisije EU v tej {tevilki obravnava povezavo nasedlih investicij z uvajanjem trga z elek-tri~no energijo in definicijo upra-vi~enih nasedlih stro{kov, v drugem delu pa bo poudarek na vidiku dr`av-nih pomo~i in na~inu financiranja kompenzacij za nasedle stro{ke. Moj prevod je neuraden, saj ni {el skozi recenzijo ustrezne vladne slu`be, ki sporo~il Komisije {e ni utegnila posloveniti zaradi obilice bolj nujnih aktov EU. Izvirniki tega Sporo~ila so brezpla~no dosegljivi v enajstih evropskih jezikih na spletni strani http://www.europa.eu.int/comm/ competition/state_aid/legisla-tion/stranded_costs/en.pdL METODOLOGIJA ZA ANALIZO DRŽAVNIH POMOČI NA PODROČJU NASDLIH STROŠKOV Direktiva 96/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19- decembra 1996 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo je postavila načela za odprtje evropske elektroenergetike za konkurenco. Komisija namenja največjo pozornost poglobitvi skupnega trga z električno energijo, ker je ta pomemben korak k izpolnitvi notranjega trga z energijo. Postopen prehod od stanja pretežno omejene konkurence k stanju izvirne konkurence na evropski ravni se mora dogajati v sprejemljivih gospodarskih razmerah, ki upoštevajo specifične značilnosti elektroenergetike. Takšen način je že močno izražen v samem besedilu Direktive. V želji omogočiti državam članicam, da se spopadejo z zelo različnimi položaji, dovoljuje 24. člen odložiti izvajanje posameznih določil Direktive za prehodno obdobje. Nekatere države članice tudi želijo uvesti mehanizme državne pomoči tako, da bi omogočile svojim elektroenergetskim podjetjem prilagajanje vpeljavi konkurence pod ugodnimi pogoji: taki mehanizmi pomoči ne sodijo v okvir prehodnega režima, ki ga dopušča 24. člen. Namen tega Sporočila je razjasniti, kako namerava Komisija v luči Direktive 96/92/ES izvajati pravila Pogodbe pri državnih pomočeh take vrste. To Sporočilo ne prejudicira pravil o državnih pomočeh, ki izhajajo iz Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, iz Pogodbe Eu-ratom in iz ustreznih okvirov, usmeritev ali sporočil. Komisija bo še naprej dovoljevala zlasti regijske in okolje-varstvene pomoči, ki so skladne z ustreznimi usmeritvami. Podobno bo pomoč, ki bi bila zavrnjena po 87-členu Pogodbe o ES, v primernih okoliščinah obravnavana v luči 2. odstavka 86. člena. PREHODNI UKREPI IN DRŽAVNE POMOČI Z izjemo Belgije, Grčije in Irske so morale države članice prenesti Direktivo 96/92/ES v nacionalno zakonodajo najpozneje do 19- februarja 1999- Belgija in Irska sta morali to storiti do 19- februarja 2000 ter Grčija do 19- februarja 2001. 24. člen Direktive pa postavlja pogoj, da morajo biti prehodni ukrepi, ki odstopajo začasno od Direktive, potrjeni od Komisije: 1. Tiste države članice, kjer se obveznosti ali zajamčeno obratovanje, ki so bili določeni pred začetkom veljavnosti te direktive, ne morejo izpolnjevati zaradi določb te direktive, lahko zaprosijo za prehodni režim, ki ga Komisija lahko odobri, ob^ upo{tevanju, med drugim, velikosti sistema, ravni medsebojnih povezav omre`ja in organiziranosti elektrogospodarstva. Preden se odlo~i, Komisija obvesti dr`ave ~lanice o teh vlogah ob upo{tevanju stopnje zaupnosti. Ti sklepi se objavijo v Uradnem listu Evropskih skupnosti. 2. Prehodni re`im ima omejeno trajanje in je vezan na prenehanje obveznosti ali jamstev iz 1. odstavka. Prehodni re`im vklju~uje odstopanje od poglavij I V, VI in VII te direktive. O vlogah za prehodni re`im se mora Komisijo obvestiti najpozneje v enem letu po veljavnosti te direktive. Ve~ina dr`av ~lanic se `eli okoristiti s 24. ~lenom in je zato prijavila Komisiji prehodne ukrepe. Pokazalo se je, da v nekaterih dr`avah ~lanicah prijavljeni ukrepi ne sodijo v doseg 24. ~lena (glej zlasti odlo~be Komisije 1999/791/ES, 1999/792/ES, 1999/ 795/ES, 1999/796/ES, 1999/797/ES in 1999/798/ES, ki se v tem zaporedju na-na{ajo na Zdru`eno kraljestvo, Francijo, Avstrijo, Nizozemsko, [panijo in Dansko, v zvezi s 24. ~lenom direktive 96/92/ES (OJ L 319, 11.2.1999)). V trenutni situaciji meni Komisija, da njene odlo~be v zvezi s 24. ~le-nom lahko ustvarijo prehodno obdobje samo tam, kjer je `e prej ugotovila, da so ukrepi, ki so jih prijavile dr`ave ~lanice v zvezi s tem ~lenom, neskladni z dolo~bami iz poglavij IV, V, VI in VII direktive. V zvezi s 24. ~lenom lahko dovoli odstopanja le Komisija. Potemtakem sistem dav{~in, ki jih uvede dr`ava ~lanica preko sklada za kompenzacijo stro{kov prevzetih obveznosti in garancij, ki jih sicer izvajanje direktive 96/92/ES fi-nan~no ne pokrije, ne predstavlja ukrepa, ki bi se lahko okoristil z odlo~bo Komisije, ki bi odobrila prehodni re`im po 24. ~lenu te direktive; tak ukrep ne zahteva odstopanja od ustreznih poglavij direktive. Na drugi strani pa lahko predstavlja dr`avno pomo~, ki jo obravnavata 87. in 88. ~len Pogodbe, ne da bi bila v nasprotju s pogodbama Evropske skupnosti za jeklo in premog ter Euratom. Namen tega Sporo~ila je pokazati, kako namerava Komisija uporabljati pravila Pogodbe o dr`avnih pomo~eh v primeru ukrepov za kompenzacijo stro{kov sprejetih obveznosti in zajam~enega obratovanja, ki jih morda ni ve~ mogo~e pla~evati zaradi direktive 96/92/ES. [e posebej se sporo~ilo ne nana{a na ukrepe, ki se jih ne da opredeliti za dr`avne pomo~i v pomenu 87(1). ~lena Pogodbe ES v skladu z razsodbo Sodi{~a Evropskih skupnosti z dne 13. marca 2001 v zadevi C-379/98, PreussenElektra proti Schleswag AG ((2001) ECR I.). 26 DEFINICIJA UPRAVIČENIH NASEDLIH SIROftOV Take sprejete obveznosti in garancije za obratovanje so po navadi imenovane »nasedli stroški«. V praksi imajo lahko zelo različne oblike: dolgoročne kupoprodajne pogodbe, naložbe z implicitno ali eksplicitno zagotovljeno prodajo, naložbe zunaj obsega normalnih dejavnosti itn. Da bi jih komisija priznala kot upravičene nasedle stroške, morajo take obveznosti ali jamstva izpolnjevati naslednja merila: 3.1 »Obveznosti ali zajamčeno obratovanje«, ki prispevajo k nasedlim stro{kom, morajo izvirati pred 19. februarjem 1997, to je datum za~etka veljavnosti direktive 96/92/ES. 3.2 Obstoj in veljavnost takih obveznosti in garancij bosta dokazana v lu~i obstoje~ih zakonskih in pogodbenih dolo~il ter zakonodajne miselnosti, v kateri so bile sprejete. 3.3 Take obveznosti in zajam~eno obratovanje morajo biti ogro-`eni zaradi dolo~il direktive 96/92/ES. Da bi se uvrstili med upravi~ene nasedle stro{-ke, morajo zatorej obveznosti in garancije postati negospo- darne na ra~un u~inkov Direktive in morajo pomembno vplivati na konkuren~nost zadevnega podjetja. Med drugim mora to povzro~iti v bilancah podjetja ra~unovodske postavke (na primer rezervacije), namenjene predvidenim u~in-kom teh obveznosti in garancij. Posebno tam, kjer bi bila zaradi teh obveznosti in garancij brez pomo~i in prehodnih ukrepov ogro`ena sposobnost razvoja zadevnega podjetja, lahko domnevamo, da izpolnjujejo zahteve iz predhodnih odstavkov. U~inek takih obveznosti in garancij na konku-ren~nost ali razvojno sposobnost zadevnih podjetij bo obravnavan na ravni povezanih podjetij. Da bi obveznosti in garancije predstavljale nasedle stro{ke, mora biti mo-go~e vzpostaviti vzro~no zvezo med nastopom veljavnosti direktive 96/92/ES in med te`avami zadevnih podjetij, da bi izpolnile take obveznosti in garancije ali dobile odpust zanje. Da bi dognali tako vzro~-no zvezo, bo Komisija upo{te-vala vsak padec cen elektri~ne energije ali izgubo tr`nega de-le`a, ki jih utrpi zadevno podjetje. Obveznosti in garancije, ki jih ne bi mogli izpolniti ne glede na uveljavitev Direktive, ne tvorijo nasedlih investicij. 3.4 Take obveznosti in garancije morajo biti nepreklicne. ^e ima neko podjetje mo`nost odstopiti ali spremeniti obveznosti in garancije proti pla~ilu, se to upo{teva pri izra~unu upravi~enih nasedlih stro{kov. 3.5 Obveznosti in garancije med podjetji, ki pripadajo isti skupini, se ne uvr{~ajo med nasedle stro{ke. 3.6 Nasedli stro{ki so ekonomski stro{ki, ki ustrezajo dejanskim zneskom nalo`b, pla~il ali dolgov na podlagi obveznosti ali garancij, iz katerih izvirajo: enotna tarifa zatorej ne bo sprejemljiva, ~e se ne doka`e, da izra`a gospodarsko stvarnost. 3.7 Nasedli stro{ki ne smejo vsebovati dohodka, dobi~kov ali dodane vrednosti, povezanih z obveznostmi in garancijami, iz katerih izhajajo. 3.8 Nasedli stro{ki morajo biti ovrednoteni brez vsake pla~ane ali dol`ne pomo~i v zvezi s pre-mo`enjem, na katero se na-na{ajo. [e posebno tam, kjer se nana{ajo obveznosti in garancije na nalo`bo, ki je prejela dr`avno pomo~, je treba vrednost pomo~i od{teti od nasedlih stro{kov na podlagi teh obveznosti in garancij. 3.9 Kjer izhajajo nasedli stro{ki iz obveznosti in garancij, ki jih je te`ko izpolnjevati zaradi direktive 96/92/ES, bo izra~un upravi~enih nasedlih stro{kov upo{teval dejansko od ~asa odvisno spremembo gospodarskih in konkuren~nih pogojev, ki prevladujejo na trgu z elek-tri~no energijo v dr`avi in v Skupnosti. Kjer obveznosti in garancije lahko povzro~ijo nasedle stro{ke zaradi predvidenega padca cen elektri~ne energije, mora izra~un nasedlih stro{kov {e posebno upo{te-vati dejanska gibanja cen elek-tri~ne energije. 3.10 Razvrednoteni stro{ki pred presaditvijo direktive 96/92/ ES v nacionalno zakonodajo ne morejo dati podlage za ve~je nasedle stro{ke. Vendar pa rezervacije ali popravki vrednosti premo`enja, ki so bili vneseni v ra~unovodske izkaze podjetij z jasnim namenom upo{tevati predvidene u~inke Direktive, lahko predstavljajo nasedle stro{ke. 3.11 Upravi~eni nasedli stro{ki ne smejo presegati najni`je potrebne ravni, da zadevna podjetja {e naprej izpolnjujejo ali zagotavljajo spo{tovanje obveznosti in garancij, postavljenih pod vpra{aj z direktivo 96/92/ ES (v primeru dolgoro~ne kupoprodajne pogodbe bodo nasedli stro{ki izra~unani v primerjavi s pogoji, pod katerimi bi podjetje na svobodnem trgu normalno kupilo ali prodalo proizvod ob nespremenjenih drugih okoli{~inah). Posle-di~no bodo izra~unani z upo{tevanjem najbolj gospodarnih re{itev (brez kakih po-mo~i) s stali{~a zadevnih podjetij. Te lahko obsegajo med drugim prekinitev obveznosti ali garancij, ki povzro~ajo nasedle stro{ke, ali prodajo vsega ali dela premo`enja, ki po-ve~uje nasedle stro{ke (kjer to ni v nasprotju z bistvenimi na~eli obveznosti ali garancij). 3.12 Stro{ki, ki bi jih morebiti nosila podjetja po poteku ~asovne-ga obdobja iz 26. ~lena Direktive (18. februar 2006), po pravilu ne morejo tvoriti upra-vi~enih nasedlih stro{kov po tej metodologiji. To mora biti razumljeno, da nalo`be, ki jih ni mogo~e popla~ati ali so negospodarne zaradi liberalizacije notranjega trga z elektri~no energijo, lahko tvorijo nasedle stro{ke po tej metodologiji, vklju~no s primeri, kjer vsaj na~elno segajo preko 2006. Poleg tega lahko obveznosti in garancije, ki jih je treba brezpogojno izpolnjevati po 18. februarju 2006, ker bi sicer bili ogro`eni varstvo okolja, javna varnost, socialna varnost delavcev ali varnost elektri~ne-ga omre`ja, tvorijo upravi~ene nasedle stro{ke po tej metodologiji, ~e so primerno obraz-lo`ene. Vendar pa lahko Komisija, ~e se poka`e za potrebno, po predpisanem postopku upo{teva take obveznosti in garancije in jih, ~e je primerno, {teje za upravi~ene nasedle stro{ke v naslednji stopnji odpiranja notranjega trga z elek-tri~no energijo. Za dr`ave ~la-nice, ki odpirajo svoj trg hitreje, kot je zahtevano z Direktivo, lahko Komisija prizna kot upravi~ene nasedle stro{ke po tej metodologiji tiste stro{ke, ki bi jih imela nekatera podjetja po ~asovnem obdobju iz 26. ~lena Direktive, ~e so taki stro{ki povzro~eni z obveznostmi in garancijami, ki izpolnjujejo merila 3.1 do 3.12 in pod pogojem, da ne trajajo dlje kot do 31. decembra 2010. MAG. OSTOJ KRISTAN odpiranje energetskega trga Tveganja pri trgovanju z elektri^no energijo Posledica liberalizacije in deregulacije trga z elek-tri~no energijo so bistveno spremenjene razmere na trgu z elektri~no energijo, ki prinesejo tudi {tevilna nova in pove~ana tveganja, ki pomenijo enega temeljnih konceptov v financah in poslovanju nasploh. N 28 egotovost in tveganje tako postajata vedno pogostej{i besedi v besednjaku udele`encev na trgu z elektri~no energijo. Sposobnost ocenjevanja, razumevanja in merjenja razli~nih tveganj ter sofisticirano obvladovanje le-teh, zato pomenijo enega od klju~nih dejavnikov, ki vplivajo na obstoj, razvoj ter finan~no uspe{nost poslovanja. Podjetja, ki tveganj ne bodo ustrezno obvladovala, se bodo praviloma soo~ila s hudimi posledicami. Z odprtjem trga se torej bistveno spremenijo kupoprodajni odnosi tudi na tem podro~ju. Pri opredeljevanju besedila pogodb za kupoprodajo elek-tri~ne energije torej ne gre toliko za interpretacijo vsebine dogovora med dvema ali ve~ strankami, pa~ pa bolj za zagotavljanje, da se sledi ciljem do-bi~konosnosti in da se tveganje karse-da zmanj{a. Zaradi potrebe po zmanj{anju in obvladovanju tveganj so nastale tudi {tevilne nove vrste pogodb, ki se na reguliranem trgu z elektri~no energijo prej niso uporabljale (finan~no terminske pogodbe, opcijske pogodbe, zamenjave in podobno). Treba pa se je zavedati, da nepripravljenost prevzemati tveganje stane – nasprotna stranka, ki prevza- me tveganje nase, nam bo to tudi praviloma drago zara~unala. Izmed tveganj na odprtem trgu z elektri~no energijo so najpomembnej{a tveganja cenovno, kreditno, obratovalno in regulatorno. CENOVNO TVEGANJE Cenovno tveganje je osrednje po-dro~je obvladovanja tveganj in se na-na{a predvsem na mo`nost neugodnih gibanj cen oziroma na negotovost denarnih pritokov v prihodnosti zaradi mo`nih razlik med cenami na nabavni in prodajni strani. Napovedovanje prihodnjih cen (v razli~nem ~asu, za razli~ne produkte, na raz-li~nih trgih in tako naprej) je velik izziv, katerega cilj je zagotoviti informacije za analizo posameznih transakcij in za potrebe ugotavljanja tveganj na ravni celotnega podjetja. Eden temeljnih pojmov, povezan z tr`nim tveganjem, je nestanovitnost (volatilnost) cen. Ta je sicer obi~ajen pojav na trgu dobrin, vendar elek-tri~na energija sodi med cenovno najbolj nestanovitne dobrine. Nestanovitnost cene elektri~ne energije izhaja iz zahteve, da je elektri~no energijo treba proizvesti tisti trenutek, ko je porabljena, in jo prenesti iz to~ke proizvodnje na to~ko dobave. Poleg tega, skladno s tr`nimi zakonitostmi, tr`no ceno dolo~ata povpra{evanje in ponudba, kot je znano, pa je te`ko natan~no napovedovati dejansko proizvodnjo in porabo elektri~ne energije za dalj{e obdobje vnaprej. Poleg teh razlogov lahko nestanovitnost cen izhaja tudi iz {pekulacij posameznih udele`encev na trgu, ki iz-kori{~ajo prevladujo~ polo`aj na trgu in vplivajo na pogoje povpra{evanja in ponudbe. KREDITNO TVEGANJE Ve~ina podjetij se soo~a s kreditnimi tveganji v zvezi s terjatvami do kupcev. Podjetje, ki je denar posodilo, pa ga ne more izterjati ali ne prejme pla~ila za dobavljene proizvode ali storitve, se lahko znajde v situaciji, da ne more poravnati svojih dolgov in je prisiljeno v ste~aj ali v pla~evanje vi{je obrestne mere za najete kredite. Z odprtjem trga se zaradi nestanovitnosti cen in vstopa {tevilnih novih udele`encev na trg izpostavljenost podjetij kreditnemu tveganju mo~no pove~a. OBRATOVALNO TVEGANJE IN TVEGANJA, POVEZANA S PRENOSOM ELEKTRI^NE ENERGIJE Obratovalno tveganje pri proizvodnji se nana{a na mo`nost tehni~nih okvar oziroma te`av pri proizvodnji (nepredvideni izpadi, pomanjkanje goriva ipd). V tak{nih primerih lahko proizvajalci utrpijo finan~ne izgube zaradi izpada proizvodnje in morebitnih pla~il od{kodnin zaradi nedoba-ve. Prav tako ni dovolj, da so pogodbeno dogovorjene koli~ine elektri~ne energije le proizvedene, pa~ pa jih je treba tudi prenesti. Udele`enci na trgu morajo razumeti in upo{tevati omejitve ter tveganja, ki obstajajo na podro~ju uporabe omre`ja. REGULATORNO TVEGANJE Z odprtjem trga je poudarjena potreba po zagotovitvi preglednosti in nepristranskosti delovanja trga ter lo~it-vi regulatorne od lastni{ke funkcije dr`ave. Odlo~itve in posegi regulatorja na trg imajo lahko velike posledice za vse ali le nekatere udele`ence na trgu, zato je razumevanje postav- ljenih pravil in predvidevanje mo`nih nadaljnjih odlo~itev regulatorja zelo pomembno. DRUGA TVEGANJA Poleg navedenih obstaja {e vrsta drugih tveganj, od pravnih, okoljevars-tvenih do politi~nih. Med njimi je treba posebej omeniti pravna tveganja, ki se nana{ajo na spremembe zakonodaje v prihodnosti, ki lahko vplivajo na uspe{nost `e sprejetih poslov. V zvezi z re{evanjem sporov je treba upo{tevati, da so postopki pred sodi{~em praviloma dolgotrajni in zelo dragi. OBVLADOVANJE IN MERJENJE TVEGANJ Obvladovanje tveganj je kompleksno podro~je, ki zahteva sofisticirana orodja, znanja ter informacije. V tej to~ki predstavljamo samo nekaj najo-snovnej{ih opredelitev. Obvladovanje tveganj je instrument vodenja, ki vodstvu pomaga obvladovati tveganje in sprejeti negotovost z namenom ohraniti kontinuiteto in dobi~konosnost podjetja ter zmanj- {ati posledice motenj, vklju~no s stro{ki. Poudarimo lahko dve vrsti tveganja, in sicer ~isto tveganje, katerega posledica je izklju~no izguba, in {pekulativno tveganje, kjer tveganje nosi tudi potencial dobi~ka. Proces obvladovanja tveganja lahko razdelimo na {tiri faze: 1. Identifikacija tveganja, kjer se opredelijo vsa relevantna tveganja. 2. Analiza tveganja, kjer se analizira potencialni vpliv posameznega tveganja in mo`ni vplivi kombiniranih tveganj. 3. Ocenjevanje tveganja, kjer se opredelijo posredne in neposredne izgube. 4. Upravljanje tveganja, ki poteka v dveh korakih, in sicer kontrola tveganja in financiranje zavarovanja pred tveganji. Obvladovanje tveganj je mogo~e primerjati z zavarovalni{tvom, kjer zavarovalnica v zameno za pla~ilo premije prevzame izpostavljenost strank posameznim vrstam tveganja, za katere je za`eleno, da med njimi ne obstaja mo~nej{a korelacija. Podjetja se lahko zavarujejo pred ne`elenimi spremembami cene na razli~ne na~ine. Enostavno strategijo za{~ite (hedging strategy) pomeni dolgoro~na pogodba za kupoprodajo elektrike s fiksno ceno. Seveda pa morajo kupci oziroma prodajalci, ki ne `elijo prevzemati tveganj, za tak{no varnost pla~ati ustrezno vi{jo ceno. Po drugi strani {tevilna podjetja vzpostavljajo kompleksne organizacijske enote s {tevilnimi zaposlenimi strokovnjaki za posamezna po-dro~ja trgovanja, kjer poteka proces upravljanja tveganja z uporabo raz-li~nih orodij in instrumentov. Kako tvegano je trgovanje z elektri~no energijo, ka`e tudi primer ameri{kega podjetja Enron, ki je v preteklosti slovelo po svojih sposobnostih obvladovanja in razumevanja tveganj, pa je kljub temu bankrotiralo. Optimalno upravljanje tveganja je torej kompromis med razli~nimi vrstami stro{kov. Mo`nost napake v zvezi z zavarovanji se lahko zmanj{a tudi s stalnimi revizijami zavarovanja na{ih pozicij. Zmanj{evanje tveganja na ni~ je mo-go~e, vendar izjemno drago. Sprejemanje in obvladovanje tveganja je torej nujni in sestavni del udele`be na trgu z elektri~no energijo. MAG. KLEMEN PODJED 29 hidroproizvodnja Pol stoletja DRAVSKIH eIHlektrarn Dravske elektrarne Maribor letos slavijo visok jubilej, saj podjetje pod tem skupnim imenom deluje `e celih petdeset let. ^eprav je v tem ~asu pre{lo skozi {tevilne reorganizacije, mu je vendarle uspelo ohraniti status vodilnega podjetja v mariborski regiji. Podjetje je uspe{nost svojega dela konec tega leta potrdilo tudi s prejemom certifikatov kakovosti in ravnanja z okoljem. V 30 poslovnih prostorih Dravskih elektrarn na Obre`ni cesti 170 je bila 23. novembra prilo`nostna slovesnost, s katero so proslavili 50-letnico skupnega delovanja in prejem certifikatov, ki znova potrjujejo, da Dravske elektrarne sodijo v sam vrh slovenskih podjetij. Kot je poudaril direktor Dravskih elektrarn Ivan Kralj, ki je najprej podrobneje orisal zgodovino razvoja podjetja, so Dravske elektrarne v zadnjih letih izpeljale pomembno prenovo treh elektrarn, s katero je podjetje pridobilo 70 GWh in tudi 30 MW dodatne mo~i. Prav zdaj pa poteka tudi druga faza prenove, po kateri se bo razpolo`ljiva mo~ dravske verige pove~ala {e za 31 MW, letna proizvodnja pa za 63 GWh. V svojem nagovoru je Ivan Kralj precej ~asa namenil tudi {tevilnim dogodkom, ki so v zadnjih petdesetih letih zaznamovali delo in organiziranost podjetja, pri ~emer je {e posebej poudaril, da bodo imele Dravske elektrarne kot kapitalsko povezana dru`-ba v holdingu Slovenske elektrarne s svojim obsegom proizvodnje, ceno elektri~ne energije, avtomatiziranimi elektrarnami, kadrovskim potencialom, bogatimi izku{njami v vodenju velikih projektov in prepoznavnostjo v {ir{i {tajerski regiji pomembno vlogo pri oblikovanju ustrezne prodajne cene in gradnji novih hidroelektrarn tudi v teh novih razmerah odprtega trga z elektri~no energijo. Podobno oceno je izrekel tudi dr`avni sekretar za energetiko dr. Robert Golob, ki je izrazil zadovoljstvo, da se nahaja v podjetju, ki nekako pomeni pravo nasprotje podobe o slovenskem elektrogospodarstvu, saj gre za finan~no solidno podjetje, ki je tehnolo{ko na primerljivi svetovni ravni in tudi zelo lepo sprejeto v doma~em okolju. Da je podjetje dejansko zapisano k poslovni odli~nosti, potrjuje tudi prejem certifikatov kakovosti ISO 9001 in ravnanja z okoljem ISO 14001, ki po drugi strani govorita tudi o tem, da se vsi v podjetju zavedajo, da ni pomemben le kon~ni izdelek, ampak tudi to, kako ta nastane. To je {e toliko pomembnej{e, ker se elektrogospodarstvo danes nahaja v prelomnem trenutku in pred {tevilnimi izzivi, ki ga {e ~akajo jutri. Elektrogospodarstvo je namre~ vstopilo v proces spreminjanja poslovnega okolja in v tem procesu se bo v naslednjem letu ali dveh tudi oblikovala usoda elektrogospodarskih podjetij, in to na na~in, ki bo trajnej{e narave. Dravske elektrarne, je dejal dr. Robert Golob, sodijo med tista podjetja, ki so fi-nan~no, ekolo{ko in tudi vodstveno dobro usposobljena, zato sem pre-pri~an, da bodo omenjeni procesi prinesli rezultate, ki bodo za Dravske elektrarne in njihovo okolico pozitivni. Tak{en predznak pa ima po moji presoji tudi ustanovitev holdinga slovenskih elektrarn, saj edino tak{na organiziranost zagotavlja obstoj proizvodnih podjetij tudi v prihodnje. Ob tem sem prepri~an, je kon~al svoje pozdravne besede dr. Robert Golob, da bodo Dravske elektrarne in njeni predstavniki v holdingu znali svoje znanje in bogate izku{nje posredovati tudi drugim in prispevati, da bomo lahko ~ez ~as govorili, da imamo tudi v holdingu tako zdravo fi-nan~no in poslovno jedro, kot to danes velja za Dravske elektrarne. ^es-titkam ob visokem jubileju se je pri-dru`il tudi mariborski `upan Boris Sovi~, ki je v prvi vrsti poudaril, da je bila Drava `e od nekdaj nosilec gospodarskega razvoja v regiji, saj je `iv-ljenje v Maribor in okolico pravzaprav tudi pri{lo po tej reki. Tako so tudi Dravske elektrarne ves ~as igrale pomembno vlogo v tem delu Slovenije in jo bodo zagotovo {e naprej. Dolo~en ~as so sicer bila razmi{ljanja v smeri, da energija ni nujno bistven element razvoja, a so zagovornike te teze najbolje razoro`ili nedavni dogodki v eni najrazvitej{ih dr`av na svetu, ki so znova potrdili, da je energija vendarle temeljni pogoj vsa-kr{nega gospodarskega razvoja. Vrednost energije, proizvedene na eko-lo{ko sprejemljiv na~in in po konku-ren~nih cenah, je zato {e toliko ve~ja. In Dravske elektrarne, je dejal Boris Sovi~, so ravno tak{no energijo `e od nekdaj zagotavljale. Vodstvu in zaposlenim pa gre tudi zasluga, da so Dravske elektrarne kljub {tevilnim reorganizacijskim pretresom znale ohraniti kakovostno poslovno jedro in tudi jasno strokovno razvojno vizijo, ki je pripeljala do tega, da se je {tevilo elektrarn na Dravi v petdesetih letih podvojilo ter da smo ob koncu tega obdobja do`iveli tudi temeljito prenovo objektov. Pri tem je {e posebej razveseljivo, je sklenil svoje misli Boris Sovi~, da Dravske elektrarne niso le naju~inkovitej{e podjetje v elektroenergetskem sistemu, temve~ da so vedno znale tudi delati in `iveti v so`itju z okoljem. SPREHOD SKOZI ZGODOVINO Pet desetletij je zagotovo dolga doba za vsako podjetje, v primeru Dravskih elektrarn oziroma elektrogospodarstva sploh pa bi jo glede na {tevil-ne reorganizacije, povezave in razve- zave lahko ozna~ili tudi za zelo pestro. Po koncu II. svetovne vojne, ko se je za~ela obnova poru{ene domovine, so tudi elektroenergetska podjetja pospe{eno obnavljala in gradila nove energetske objekte. Hkrati je dr`ava iskala ustrezne modele njihove organiziranosti, zaradi ~esar se je status le-teh pogosto spreminjal. V obdobju teh dinami~nih sprememb se je leta 1950 tako pojavila zamisel o zdru`it-vi elektrarn na Dravi v enotno podjetje. Kolektivi posameznih elektrarn so jo zelo razli~no sprejeli, saj so bili delavci ve~inoma zadovoljni s takratnim stanjem, zato nad njo niso bili preve~ navdu{eni. Za uresni~itev te zamisli je bila velikega pomena »Konferenca o vpra{anju ustanovitve in organizacije nove direkcije za dravske elektrarne Dravograd, Vuzenica, Fala in Mariborski otok«, ki je bila 22. oktobra 1950 na HE Mariborski otok. Konference se je udele`il takratni minister general in`. Milo{ Brelih, ki je navzo~im predstavil pomen zdru`itve elektrarn ter pozitivne u~inke, ki bi jih imela tak{na zdru`itev. Predstavniki elektrarn so bili v razpravi do predloga kriti~ni in so izrazili {tevilne pomisleke. Kljub bolj ali manj prikritem nasprotovanju zamisli o zdru`itvi pa je bil rezultat javnega glasovanja zelo prepri~ljiv: 11 za in 1 proti. Politi~na odlo~itev o zdru`itvi elektrarn v enotno podjetje je bila tako sprejeta. Na podlagi {te-vilnih poznej{ih sestankov so bile septembra 1951 pripravljene »Teze za organizacijo podjetja Dravskih elektrarn«. ^asa za razpravo ni bilo dovolj, saj je vlada 16. oktobra 1951 ustanovila podjetje z imenom Dravske elektrarne. Novo podjetje je za~elo poslovati 1. oktobra 1951, zdru`eva-lo pa je Elektrarno Falo, Elektrarno Mariborski otok ter gradbi{~e HE Vuzenica, 10. decembra pa se jim je pridru`ila {e elektrarna Dravograd. Za prvega direktorja Dravskih elektrarn je bil imenovan in`. Fedor Gregori~. Zaradi {tevilnih notranjih te`av, tako pri gradnji elektrarn kot pri ureditvi notranjih odnosov v novem podjetju, se je za~etek poslovanja novega podjetja precej zavlekel. Dravske elektrarne tako {e niso prav za~ele poslovati po novem, ko je 25. novembra 1952 slovenska vlada podjetje po dobrem letu poslovanja ukinila in ustanovila nova podjetja elektrarne Mariborski otok, Fala, Vu-zenica v gradnji z gradbi{~em HE Vuhred ter elektrarno Dravograd s pomo`nima pogonoma Podklanec in Prevalje. @e 8. januarja 1953 pa je vlada sprejela novo odlo~bo o ustanovitvi »Elektroenergetskega sistema Slovenije« s sede`em v Ljubljani. V Elektroenergetski sistem Slovenije se je zdru`ilo 28 gospodarskih podjetij, od tega 12 proizvodnih podjetij, vklju~no z vsemi {tirimi podjetji, ki so nastala po ukinitvi Dravskih elektrarn. Tak{na oblika organiziranosti elektrogospodarskih podjetij je nato trajala skoraj celo desetletje. Pri~ako-vanja delavcev Dravskih elektrarn pa niso bila izpolnjena. Problem so bila predvsem sredstva amortizacije, ki so bila pogosto blokirana, zato so imele elektrarne precej{nje te`ave s financiranjem enostavne in raz{irjene reprodukcije. Na sestanku predstavnikov elektrarn, predsedstva in tajni{tva za gospodarstvo OLO Maribor in Elesa 11. novembra 1960 je bila imenovana komisija, ki naj bi problem osvetlila s tehni~nega in ekonomskega vidika. Komisija je izdelala »Poro~ilo o Dravske elektrarne Maribor so poslovno leto kronale tudi s pridobitvijo certifikata kakovosti ISO 9001 in ISO 14001. prou~itvi reorganizacije elektrogospodarskih podjetij mariborskega bazena« in v njem ugotovila, da je z zdru`itvijo v eno podjetje mogo~e dose~i {tevilne pozitivne u~inke. Po-ro~ilo so obravnavali marca 1961, junija 1961 pa so delavski sveti elektrarn sklepali o zdru`itvi v novo podjetje. Na podlagi pozitivnih sklepov delavskih svetov je Okro`no gospodarsko sodi{~e 1. avgusta 1961 vpisalo v register podjetij novo podjetje Dravske elektrarne Maribor, izbrisalo pa vseh {est elektrarni{kih podjetij. Sede` podjetja je bil v Mariboru, v ulici Heroja Tom{i~a 2, direktor podjetja je postal [tefan Pav{i~. Poslovanje Dravskih elektrarn so kmalu za~ele pretresati spremembe. Leta 1963 je bila spremenjena ustava FLRJ, sprejet je bil Temeljni zakon o elektrogospodarskih organizacijah. Ta zakon, ki je za~el veljati 8. aprila 1965, je proizvodni podjetji Dravske elektrarne Maribor in So{ke elektrarne Nova Gorica preoblikoval v pro-izvodno-prenosni podjetji. Elektro-prenos Ljubljana je bil namre~ razdeljen na tri dele in pripojen Dravskim in So{kim elektrarnam ter novoustanovljenim Savskim elektrarnam. Dravske elektrarne so tako postale proizvodno-prenosno podjetje, ki je proizvajalo, prena{alo in prodajalo elektri~no energijo. V ~asu tak{nih dinami~nih sprememb so Dravske elektrarne izvajale eno svojih najzahtevnej{ih investicijskih podvigov – gradnjo prve kanalske elektrarne v Sloveniji HE Zlato-li~je. Njena gradnja se je za~ela leta 1964. Kljub izredno zahtevnemu na~inu gradnje elektrarne pa je naj-ve~ji problem pomenilo neredno financiranje, zaradi ~esar se je gradnja ob~utno podalj{ala. Velike te`ave so povzro~ale tudi podra`itve, do katerih je prihajalo med gospodarsko reformo. Prvi agregat je za~el obratovati 18. oktobra 1968, drugi pa aprila 1969. Aprila 1968 je bila dograjena nova poslovna stavba Dravskih elektrarn in Elektro Maribora in uprava podjetja se je preselila v nove prostore v Vetrinjski ulici 2. Podjetje je dobilo tudi novega direktorja – Vitjo Rodeta. Razmere na podro~ju poslovanja podjetij elektrogospodarstva so se v letih 1967 in 1968 zelo zaostrovale, tako da je skup{~ina SRS leta 1968 sprejela priporo~ilo o zdru`itvi vseh slovenskih proizvodno-preno-snih in proizvodnih podjetij v enotno31 32 podjetje. Na podlagi tega priporo~ila je bil izdelan elaborat o pripojitvi podjetij Elektrarne Brestanica, Termoelektrarne Trbovlje in Toplarne Ljubljana k Dravskim elektrarnam. Delavci navedenih podjetij so se na referendumu 22. novembra 1968 od-lo~ili za pripojitev. Imepodjetja »Dravske elektrarne Maribor, podjetje za proizvodnjo in prenos elektri~ne energije« se je spremenil in je glasil: »Elektrogospodarstvo, podjetje za proizvodnjo, prenos in oskrbovanje z elektri~no in toplotno energijo, Maribor«. Novo podjetje je za~elo poslovati 1. januarja 1969, njegov direktor pa je postal Vitja Rode, tedanji direktor Dravskih elektrarn. Novi direktor Dravskih elektrarn Maribor pa je postal Maks Redjko. Zunaj novega podjetja so ostale So{ke elektrarne, ki so z njim podpisale pogodbo o poslovno-tehni~nem sodelovanju, ter Savske elektrarne in Termoelektrarna [o{tanj. Da je bila tak{na kombinacija podjetij dokaj nenaravna, se je pokazalo kaj kmalu. Junija in decembra leta 1971 so bili sprejeti ustavni amandmaji. Ti so predpisali novo obliko organiziranja delavcev v zdru`enem delu, in sicer temeljno organizacijo zdru`enega dela. Na podlagi ustavnih amandmajev je bil v letu 1973 izdan zakon o konstituiranju organizacij zdru`enega dela in njihovem vpisu v sodni register. Na podlagi teh zakonskih dolo~il so delavci Elektro gospodarstva Maribor, Termoelektrarne [o{tanj, Savskih elektrarn in Termoelektrarne Trbovlje na referendumu 15. marca 1972 sprejeli sklep o ustanovitvi Zdru`enega podjetja elektrogospodarstva Slovenije. Hkrati se je podjetje Elektro gospodarstvo Maribor razdru`ilo na tri podjetja: Dravske elektrarne Maribor, Elektrarno Brestanica in Toplarno Ljubljana. V naslednjih letih je bil sprejet zakon o elektrogospodarstvu (1973), nova ustava SFRJ (1974), nova ustava SRS ter zakon o zdru`enem delu (1976). Sledilo je obdobje ponovnega usklajevanja organiziranosti elektrogospodarskih podjetij z novimi zahtevami. Dravske elektrarne Maribor so se leta 1974 najprej preoblikovale v enovito delovno organizacijo, brez temeljnih organizacij, na podlagi politi~nih pritiskov in referendumske odlo~itve 20. decembra 1975 pa je pozneje bilo ustanovljeno osem tozdov hidro-proizvodnje, dva tozda elektropreno- eta 1996 se je spremenil sede` Dravskih elektrarn, saj so se vsi preostali delavci, ki so {e bili na Vetrinjski ulici 2 v Mariboru, preselili v prostore novo zgrajene poslovne stavbe na Obre`ni 170, v bli`ini HE Mariborski otok. [tevilo zaposlenih se je v letih po 1991, ko je bilo zaposlenih 446 delavcev, stalno zmanj{evalo in zdaj zna{a le {e 336. Hkrati z zmanj{evanjem {tevila zaposlenih se je zaradi avtomatizacije proizvodnje in uvajanja daljinskega vodenja HE pove~evala zahtevnost delovnega procesa, kar se odra`a tudi v vse vi{ji kadrovski strukturi zaposlenih. Od 336 zaposlenih imajo Dravske elektrarne tako kar 110 zaposlenih oziroma 33 odstotkov z visoko in vi{je{olsko izobrazbo. sa, tozd Elektrokovinar La{ko in tozd Elektronski ra~unski center. Delovna skupnost skupnih slu`b Dravskih elektrarn je bila ustanovljena {ele januarja 1978. Leta 1985 se je tozd Elektronski ra~unski center izlo~il iz sestave Dravskih elektrarn Maribor ter se oblikoval kot samostojna delovna organizacija Informatika. Oktobra 1980 je postal direktor delovne organizacije Bo`idar Luka~i~, ki je opravljal to odgovorno delo vse do junija 1988. V izhodi{~ih za reorganizacijo je bil predviden nastanek dveh podjetij, in sicer: podjetje Dravske elektrarne Maribor in podjetje Elektrokovinar La{ko. Po ukinitvi tozdov so bile v podjetju oblikovane {tiri delovne enote proizvodnje elek-tri~ne energije in delovni enoti elek-troprenosa. PESTRO TUDI V DEVETDESETIH LETIH Leti 1990 in 1991 sta bili za Dravske elektrarne pomembni prelomnici. Poleg izlo~itve Elektrokovinarja La{ko so Dravske elektrarne konec leta izgubile tudi podro~je prenosa. Po ustanovitvi javnega podjetja za prenos elektri~ne energije Elektro -Slovenija, p.o., s sede`em v Ljubljani sta v to podjetje pre{li delovni enoti elektroprenosa Pekre in Podlog. Proces lastninskega preoblikovanja podjetij se je v Sloveniji za~el s sprejetjem Zakona. Na podlagi tega zakona je bila 30. julija 1994 sprejeta Uredba o preoblikovanju podjetij Elektrogospodarstva v javna podjetja in Dravske elektrarne Maribor so s to uredbo postale javno podjetje. Leta 1996 je pri{lo {e do enega preoblikovanja Dravskih elektrarn Maribor. Z uredbo z dne 29. avgusta 1996 je bilo javno podjetje Dravske elektrarne Maribor, p.o., preoblikovano v javno podjetje Dravske elektrarne Maribor, d.o.o. Ustanovitelj in edini lastnik javnega podjetja je bila Republika Slovenija. Kot javno podjetje so Dravske elektrarne poslovale do 13.oktobra 2000, ko je bila sprejeta Dru`bena pogodba Dravskih elektrarn Maribor,d.o.o. S to dru`beno pogodbo so Dravske elektrarne Maribor postale ve~osebna gospodarska dru`ba, saj je poleg Republike Slovenije postalo solastnik Dravskih elektrarn {e 23 poobla{~enih investicijskih dru`b. Dele` teh dru`b zna{a 12,9 odstotka vrednosti premo`enja dru`be. BRANE JANJI] POGLED EVROPO V Z NOVO L V ROKI Samo še nekaj dni nas loči od velike prelomnice v zgodovini Evropske unije in Evrope nasploh. Kmalu bo namreč večino nacionalnih valut držav članic zamenjal skupni denar - evro. Slovenija je sicer šele med pridruženimi Članicami, zato bomo še nekaj let obdržali tolar, toda ta sprememba bo kljub temu zelo vplivala tudi na vse nas. Tako bomo morali našo ustaljeno nemško marko zamenjati za novo valuto ter se navaditi vsaj v državah članicah poslovati z njo. Na evro smo se sicer že nekoliko privadili, saj smo se srečevali z njim že v vseh državah tako imenovanega evro območja. Tega sestavlja dvanajst držav članic Gospodarske in denarne unije (EMU), ki so izpolnile štiri konvergenčne oziroma maastrichtske kriterije. Prvi zahteva, da njihov letni proračunski primanjkljaj ne presega tri odstotke bruto domačega proizvoda, drugi pravi, da javni dolg ne sme presegati 60 odstotkov BDP-ja, tretji, da sme biti inflacija za največ 1,5 odstotka višja od povprečja stopnje v treh državah EU z najnižjo inflacijo, zadnji pa zahteva od držav stabilnost menjalnega tečaja — to morajo zagotoviti z najmanj dveletnim članstvom v mehanizmu deviznega tečaja, ki dovoljuje zgolj minimalna nihanja vrednosti valut. Naštete pogoje je izpolnilo, kot že rečeno, 12 držav: Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska in Španija. Z evrom pa torej za zdaj še ne bodo poslovale Švedska, Danska in Velika Britanija. Prva zato, ker še ne izpolnjuje maastrichtskih kriterijev, kar je sicer težko verjeti, vsaj glede na to, da sta se med države evro območja uvrstili, denimo, tudi Grčija in Portugalska, četudi gospodarsko nista tako razviti kot druge članice. Velika Britanija in Danska pa sta se sami odločili, da za zdaj še ne bosta sprejeli evra. Danci so se proti skupnemu denarju izrekli na referendumu, ki je bil septembra 2000, Velika Britanija pa se ponaša z izredno močno valuto, zato je razumljivo, da okleva pri sprejemanju novega denarja, katerega prihodnost je kljub dolgotrajnim pripravam še negotova. Ti državi imata tako imenovano »out put« pravico, kar pomeni, da jima ni treba uvesti evra, četudi izpolnjujeta zahtevane konvergenčne kriterije. Sicer pa za vse druge članice velja, da morajo sprejeti novo valuto, če izpolnjujejo kriterije, prav tako se tudi nove članice ne bodo mogle 33 same odločiti, ampak jo bodo po dveletnem članstvu morale sprejeti. DOBRO DESETLETJE PRIPRAV O Evropski monetarni uniji so snovalci Evropske unije v zametkih razmišljali že po drugi svetovni vojni, dejansko pa se je ideja začela razvijati v devetdesetih letih 20. stoletja. Po pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti je proces oblikovanja te unije potekal v treh fazah. Prva je trajala od julija 1990 do konca leta 1993, v tem obdobju pa so morale države članice odstraniti vse ovire prostega pretoka kapitala in zagotoviti popolno liberalizacijo kapitalskih tokov. Poleg tega so morale sprejeti tudi ustrezne ukrepe, povezane s prepovedjo financiranja javnega sektorja s strani centralne banke ter prepovedjo privilegiranega dostopa javnega sektorja do finančnih institucij. Drugo obdobje se je začelo 1. januarja 1994, ko je bil ustanovljen Evropski monetarni inštitut, ki velja za predhodnika Evropske centralne banke, njegove naloge pa so bile okrepiti sodelovanje med nacionalnimi centralnimi bankami, koordinirati denarne politike posameznih držav in izpeljati vse potrebne priprave za uvedbo nove valute. V tej fazi, ki je trajala štiri leta, je ta dobila tudi ime — evro, ki so ga določili na sestanku Sveta Evropske unije 15- decembra 1995- Prvega junija 1998 je bila ustanovljena Evropske centralna banka (ECB), nosilka monetarne oblasti 12 držav članic. Zadnja, tretja faza, se je začela 1. januarja 1999, ko so države uvedle evro ter prenesle pristojnosti glede vodenja denarne politike na tako imenovani Evrosistem, sestavljen iz ECB in nacionalnih bank držav, ki so se odločile za sprejem valute. V tem obdobju so bila z uredbo Sveta EU, sprejeto decembra 1998, nepreklicno določena menjalna razmerja med evrom in nacionalnimi valutami, še pred tem pa je ECB preverila izpolnjevanje zahtevanih konvergenčnih kriterijev in določila, katere države lahko sodelujejo v tretji fazi EMU. Nekoliko pozneje, 1. januarja 2001, je te ovire premagala tudi Grčija, zato je ECB takrat določila menjalna razmerja še za drahmo. V tej fazi je bil evro sprejet kot knjižni denar, s prvim januarjem 2002 pa bodo, kot že rečeno, dejansko prišli v obtok tudi bankovci in kovanci, ki bodo nadomestili nacionalne. KAK[NA JE VLOGA ECB? Evropska centralna banka s sedežem v Frankfurtu je neodvisna institucija, ki je odgovorna za upravljanje s skupno valuto. Je nekakšna vez z nacionalnimi centralnimi bankami, saj skupaj z njimi izvaja skupno monetarno politiko, vodi pa tudi tečajno politiko držav članic za valute, ki niso del evro območja. Sestavljena je iz treh odborov. Prvi, izvršilni odbor, ki vodi banko, sestavljajo predsednik banke (to je zdaj Nizozemec Wim Duisenberg) in pet čla- v POGLEDv EVROPO nov, ki lahko to funkcijo opravljajo največ osem let. Drugi— svet ECB — sestavlja šest članov izvršilnega odbora in guvernerji nacionalnih bank držav evroobmočja. Svet sprejema vse pomembne odločitve o monetarni politiki, sestaja pa se dvakrat na mesec. Zadnji organ, ki se imenuje razširjeni svet, sestavljajo guvernerji nacionalnih bank vseh 15 članice Evropske unije ter predsednik in podpredsednik ECB. Guvernerji Švedske, Velike Britanije in Danske, ki niso vključene v evro območje, imajo le svetovalno in koordinacijsko vlogo, ne smejo pa sodelovati pri odločanju ECB. ZASTONJ MENJAVA LE DO KONCA LETA Menjalna razmerja med evrom in nacionalnimi valutami članic EMU so torej fiksna in nespremenljiva, drugače pa je seveda z razmerji evra do držav zunaj Unije, ki se še naprej oblikujejo prosto in se vsak dan tudi spreminjajo. Fiksna razmerja so določena s šestimi značilnimi mesti in se pri preračunavanju ne zaokrožujejo ali krajšajo. Denarni zneski, ki se preračunavajo iz ene nacionalne valute v drugo, se najprej spremenijo v evre, pri čemer ni dovoljeno zaokroževanje na manj kot tri decimal-ke, potem pa še v drugo nacionalno valuto, kar imenujemo tudi načelo triangulacije. Tudi sloven- ** 34 ske banke bodo pri preračunavanju uporabljale fiksna menjalna razmerja, ki jih je sprejel Svet EU. Vsem varčevalcem bodo 31. decembra 2001 valute iz držav, ki bodo sprejele evro, samodejno spremenile v novo valuto. Njihova obrestna mera bo še naprej normalno tekla, le da se bo tokrat imenovala evribor. Ta je namreč izenačil obrestne mere vseh dvanajstih nacionalnih valut, zato pri varčevanju v njih ali v evru ne bo bistvene razlike. Tisti, ki imajo gotovino v valutah iz evroobmočja, jo morajo prav tako menjati do konca leta, drugače bodo pozneje plačali provizijo. Ta se bo sčasoma povečevala — med 1. januarjem in 28. februarjem naj bi znašala od enega do dveh odstotkov, od marca do konca junija (do takrat naj bi banke evro predvidoma še menjavale) pa od treh do štirih odstotkov. Provizija za kovance bo še višja — približno 20-odstotna. VSAKA DR@AVA SPREJEMA EVRO PO SVOJE Banke v državah evro območja so različno določile roke, do katerih bodo morali njihovi državljani zamenjati staro gotovino. V večini držav naj bi to storili še letos, bodisi do sredine leta bodisi ko konca 2002, sicer pa so menjave na komercialnih bankah v veliki meri odvisne od bank samih, razen če so se odločile za skupen datum. Po svoje pa so se odločile ^^1 •*. POGLEDv EVROPO MENJALNA RAZMERJA: 1 EURO = 13,7603 avstrijskih {ilingov (ATS), 40,3399 belgijskih frankov (BEF), 5,94573 finskih mark (FIM), 6,55957 francoskih frankov (FRF), 340,750 gr{kih drahem (GRD), 1936,27 italijanskih lir (ITL), 0,787564 irskega funta (IEP), 40,3399 luksembur{kih frankov (LUF), 1,95583 nem{kih mark (DEM), 2,20371 nizozemskega guldna (NLG), 200,482 portugalskih eskudov (PTE) in 166,386 {panskih pezet (ESP). Po uredbi Sveta Evropske unije je ECU (European Currency Unit) 1. januarja 1999 pre{el v evro, v razmerju 1:1. ECU je bil ra~unska enota Evropskega denarnega sistema, v evro pa se je spremenil z za~etkom Evropske monetarne unije. Za vse pogodbe, sklenjene v nacionalnih valutah Gospodarske in denarne unije, velja pravilo »beri kot evro«, kar pomeni, da je zagotovljena njihova kontinuiteta, le da se bodo spremenile valute v evro. centralne banke, ki so roke menjave dolo~ile za bankovce in kovance posebej. Avstrijska, belgijska, irska, luksembur{ka, nem{ka in {panska centralna banka bodo bankovce menjavale neomejeno, na Finskem, v Franciji, Italiji in Gr~iji deset let, na Portugalskem {e dvajset let, na Nizozemskem pa do novega leta 2032. Glede menjavanja kovancev pa so roki veliko bolj neusklajeni. Zanje veljajo na-mre~ posebna pravila, saj so povezani z vi{jimi stro{ki. Tako se lahko vsaka banka po svoje odlo~i, katere kovance bo menjavala in ali jih sploh bo, so pa pri vseh stro{ki menjave precej visoki. Zato banke priporo~ajo dr`avljanom, naj kovani denar raje porabijo z nakupi. Bolj enostavno so dolo~eni roki, do kdaj bo mogo~e {e pla~evati s starim denarjem. V ve~ini dr`av evro obmo~ja bo to do konca februarja, izstopajo le Francija, kjer bodo dr`avlja-ni lahko s franki pla~evali do 17. februarja, Irskem, kjer je ta datum dolo~en na 9. februar, najhitreje pa bodo povsem opustili nacionalno valuto Nizozemci, saj jo bodo lahko uporabljali le do 28. januarja. BANKOVCI, KOVANCI Približno tristo milijonov državljanov članic EMU bo z novim letom torej začelo uporabljati nov denar. Skupno bo zato natisnjenih za 14 milijard evrov bankovcev in izdelanih za 50 milijard kovan- cev. Te norme kovci in tiskarji sicer še niso izpolnili, saj je do zdaj pripravljenih za 11 milijard evrov bankovcev in za 44,6 milijarde kovancev, toda to bo zagotovo zadostovalo za zagon 1. januarja. ECB jih je predstavila konec avgusta in seznanila državljane tudi z različnimi varnostnimi znaki, ki so bili dotlej skrbno varovana skrivnost zaradi ponarejevalcev, ki že prežijo na novo valuto. Glavni zaščitni elementi so vodno znamenje, ki je vidno le pod lučjo, varnostna nitka, ki jo prav tako lahko vidimo pod lučjo, in zaščitna folija v obliki traku ali v obliki nekakšnega obliža. Slednje se vidi le pod določenim kotom, na njem pa je natisnjen simbol evra in vrednost bankovca. Zanimivost na petdese-taku je črnilo, ki spreminja barvo, ko ga pogledamo od strani. V obtoku bo sedem bankovcev - za 5, 10, 20, 50, 100, 200 in 500 evrov in kovanci za 1, 2, 5, 10, 20 in 50 centov (1 evro ima 100 centov) ter za 1 in 2 evra. Bankovci bodo enaki v vseh državah EMU, na njih pa bo prikazana arhitekturna dediščina Evrope. Okna in oboki na sprednji strani simbolizirajo odprtosti in sodelovanje v Evropski uniji, mostovi na zadnji pa so prispodoba povezovanja in sporazumevanja. Nekaj posebnega so kovanci, ki se bodo v nasprotju s papirnatim denarjem vendarle razlikovali, saj bodo imeli na eni strani evropski simbol, na drugi pa nacionalnega. Tako obstaja 12 različic iste vrednosti kovanca, skupno torej 96 različnih kovancev. Ko bo 31. decembra torej odbila polnoč, bodo državljani večine članic Evropske unije začeli plačevati z bankovci in kovanci evra. Na to valuto so se države pripravljale že več let, zato so tudi vsi koraki uvajanja nove valute temeljito premišljeni, toda kljub temu še vedno ne vemo, kako bo evro zaživel v resnici, glede na to, da bo skupen v 12 državah Evropske unije, ki so doslej vsaj na tem področju poslovale povsem ločeno. Na Slovenijo ta velika sprememba v svetovnem gospodarstvu za zdaj še ne bo bistveno vplivala, razen tega, da nam bo olajšala potovanje po državah evro območja in da se bomo pač morali navaditi na preračunavanje v evro. Slednji bo pri nas postal plačilno sredstvo šele po vstopu v Unijo, a še to šele po dveh letih. Zato mora Slovenija pred vključitvijo izpolnjevati še konvergenčne kriterije. Toda od zahtevane inflacijske stopnje smo še daleč, prav tako od izpolnjevanja zahtev o dolgoročni obrestni meri. V nekoliko boljšem položaju smo le pri obeh fiskalnih merilih, saj znaša proračunski primanjkljaj 2,3 odstotka BDP, javni dolg pa 25,8 odstotka BDE Simona Bandur 35 POGLEDv EVROPO NAJTE`JI STE~AJ V SVETOVNI I v V za~etku decembra je ameri{ki elektroenergetski velikan Enron objavil ste~aj, ki je po izra~unih te`ak kar 50 milijard dolarjev. Podjetje, ki je bilo {e lani eno izmed sedmih najuspe{nej{ih v Zdru`enih dr`avah Amerike in ima podru`nice po vsem svetu, je zdaj v nemilosti pri upnikih, ki grozijo s to`bami, za njegov dele` pa se `e borijo tudi njegovi tekmeci. Toda vodstvo {e kljub na pogled neizhodnemu polo`aju upa, da bo ohranilo podjetje vsaj v tolik{ni meri, da bo lahko nadaljevalo svoj glavni posel - trgovanje z elektri~no energijo. Ko je Enron objavil stečaj po 11. poglavju, s katerim zahteva zaščito zase in za svojih 14 hčerinskih podjetij, je postalo negotovo tudi njegovo plačilo Elesu. Eno izmed njegovih hčerinskih podjetij — Enron Capital & Trade Resources iz Londona - je namreč posredovalo našo električno energijo kupcem v Italiji in zato Elesu tudi redno plačevalo račune, razen zadnjega, visokega približno dve milijardi tolarjev, ki bi ga moralo poravnati do 6. decembra. Če tega ne bi storilo, bo Eles unovčil bančne garancije v londonskem predstavništvu Credit Agricole Indosuez. Sicer pa je bilo treba zaradi bojazni odjemalcev, da bodo ostali brez energije, takoj skleniti nadomestne pogodbe, kar je Eles tudi storil, in sicer z BKW iz Švice, z EST Energy in Eneco Trade iz Italije. Padec podjetja, ki je imelo še lani milijardo dolarjev dobička, je skoraj nedoumljiv. Enron, ki ima sedež v Houstonu, je namreč navzoč povsod po svetu — tovarne in izpostave ima na vseh kontinentih, zaposluje pa skupaj 27-500 ljudi. Nastal je kot podjetje za gradnjo plinovodov, v zadnjem desetletju pa razširil poslovanje na električno energijo in naravni plin, telekomunikacije, investicije, papirno in lesno industrijo ter zavarovalništvo. »Smo največji posrednik storitev za oskrbo z električno energijo komercialnim in industrijskim odjemalcem, saj smo leta 2000 sklenili pogodbe v vrednosti 2,1 milijarde dolarjev,« se predstavlja podjetje. Toda, kot smo že povedali, je električna energija le del njegove dejavnosti — seznam slednjih je namreč zelo dolg in obsega tako tradicionalne storitve, povezane z oskrbo z električno energijo, kot tudi novejše, denimo, EnronOnline, ki je bilo vsaj pred stečajem najob- 38 sežnejša stran na internetu za globalne transakcije v okviru poslovanja podjetja. Enron je tako po dokumentih, ki jih je na dan D predložil sodišču, vreden skoraj 25 milijard dolarjev, skupaj s hčerinskimi podjetji pa približno 50 milijard, zato se ta stečaj uvršča med največje v ameriški in svetovni zgodovini. Se lani je imel 100,8 milijarde dolarjev prihodkov, s čimer se je prebil na sedmo mesto med največjimi ameriškimi podjetji. Toda zdaj ima več kot 13 milijard dolgov, nekatere banke, ki so vpletene v stečajni postopek, pa jih ocenjujejo na dobrih 27 milijard dolarjev. Družba je namreč zaradi dolga, o katerem se je že nekaj časa šušljalo, izgubila kredibilnost, zato je veliko partnerjev z njo prekinilo poslovanje, delničarji pa so začeli prodajati delnice. Te so z lanskih 85 dolarjev padle v začetku decembra letos na 26 centov za delnico. REŠITEV TIK PRED ZDAJCI ODPOVEDANA Se preden se je sploh razvedelo, da je Enron v težavah, je njegovo vodstvo še upalo, da se bo vse izteklo lepo in prav, saj se je družba E)ynegy v začetku novembra ponudila, da odkupi sicer precej večjega konkurenta. Toda ko je slednja izvedela, da je nakup precej tvegan, saj so delnice Enrona v roku treh tednov padle za približno 80 odstotkov, je 8,4 milijarde dolarjev vredne načrte preklicala. Po tem je Enron proti Dynergyju vložil odškodninsko tožbo v višini 10 milijard dolarjev, saj to ni izpolnilo svoje obljube. Kot meni tožnik, podjetje po pogodbi ne bi smelo odstopiti od dogovora o prevzemu, prav tako pa ni imelo pravice zahtevati prevzema plinovoda na severu ZDA — to bi po mnenju vodstva Enrona lahko storilo le, če bi bil sporazum med podjetjema zakonito razveljavljen. Po dogovoru o prevzemu je namreč 16.500 milj plinovoda od Teksasa do kanadske meje dolarjev pripadlo Dynegyju, in to v zameno za 1,5 milijarde. Tožnik upa, da bo z iztoženim denarjem poplačal upnike. Toda Dynegy je kmalu vrnil udarec in vložil nasprotno tožbo, v kateri zahteva nadzor nad podjetjem Northern Natural Gas. KAKŠNE DODO POSLEDICE? Upniki, vlagatelji in partnerji Enrona so tisti, ki se zdaj najbolj bojijo velikanskih izgub. Seznam upnikov je dolg kar 54 strani — v ZDA sta največji banki Citigroup in JP Morgan, v Evropi pa angleški Royal Bank of Scotland in Abbey National ter francoska banka Credit Lyonnaise in nizozemska ABN Amro. Njihove izgube bodo najbrž velike, toda strokovnjaki menijo, da ne bodo mogle sprožiti svetovne bančne krize, saj znaša celoten Enronov dolg (13,2 milijarde dolarjev) komaj 1,6 odstotka kapitala petdesetih največjih svetovnih bank. Po-dohnih posledic se bojijo tudi zavarovalnice, verige veleblagovnic in medijske hiše (na primer New ** •*. POGLEDv EVROPO York Times), za katere je med drugim tudi skrbel Enron. Sicer pa bo najbrž najbolj trpelo gospodarstvo v Houstonu, ki se je v preteklih letih že srečevalo s podobnimi težavami z letalsko družbo Continental in računalniškim podjetjem Compaq. Propad ameriškega giganta pa se odraža tudi na svetovnih borzah. Delnice japonskega finančnega hol-dinga IFJ, enega izmed petih ustanov, ki so imele denar naložen v skoraj 535 milijonov dolarjev vrednih Enronovih obveznicah, so upadle za skoraj deset odstotkov, prav tako japonski borzni indeks Nikkei, ki se je znižal za tri odstotke. Podobno so se znižali tudi nekateri tečaji v Evropi, zlasti od Enronovih vlagateljev - angleške Royal Bank of Scotland, Braclays Bank, ABN Amro in ING, katerih delnice so upadle od dveh do štirih odstotkov. Močno so prizadete še argentinske družbe in banke, posledično pa tudi španske. PRVI ODPUŠČENI V VELIKI BRITANIJI Vodstvo Enrona se zdaj trudi, da bi dobili vsaj toliko denarja, da bi nadaljevali trgovanje z energijo, zato se je obrnilo na svoja največja upnika — banki Citigroup in JP Morgan. Ti sta jima res priskočili na pomoč in ponudili 1,5 milijarde dolarjev ter s tem omogočili podjetju, da nadaljuje sicer okrnjeno poslovanje ter se z reorganizacijo, odpuščanjem in prodajo nekaterih hčerinskih podjetij poskuša izogniti popolnemu bankrotu. Naprej bo dobilo 250 milijonov dolarjev, nadaljnjih 250 potem, ko bodo skupaj pripravili poslovni načrt, preostalo milijardo dolarjev pa bosta upnici namenili za povračilo dolga Enronovega podjetja Transwestern Pipeline. Posojilo je odobrila večja skupina upnikov, zavarovano pa bo z Enronovim premoženjem. Medtem je Enron že začel reševati kritični položaj — z odpuščanjem. Prvi so bili na vrsti delavci v Veliki Britaniji, kjer je tako brez zaposlitve ostalo 1100 ljudi, kmalu za njimi pa je šlo na cesto še 4000 delavcev v Houstonu. Glede na to, da je Enron zaposloval približno 27-500 ljudi, je to najbrž šele začetek. Medtem ko se upniki Enrona oklepajo še zadnje bilke in poskušajo izvleči podjetje iz težav, se konkurenti že borijo za tržni delež in njegovo imetje. Kot že rečeno, zahteva Dynegy eno izmed Enronovih hčerinskih podjetij, neko drugo podjetje, Standard Power & Light, pa je na sodišču že dalo ponudbo za odkup Enronovega večinskega deleža - za delnico je pripravljeno odšteti dolar. Ob vseh teh peripetijah pa še vedno ni jasno, kako je sploh prišlo do tako velike finančne krize v sicer zelo močnem podjetju. Kdo je odgovoren zanjo, bo poskušala ugotoviti ameriška komisija za vrednostne papirje in borzo, začela pa so se tudi že prva zaslišanja v kongresu. Simona Bandur 39 SESTANEK NI VEDNO IZGUBA CASH Sestankom se ni mogoče izogniti. Lahko bi celo rekli, da so nujno zlo vsakega zaposlenega Človeka, zlasti če je ta voditelj kakšne skupine ali podjetja. Velikokrat je treba takšna poslovna srečanja sklicati nujno ali izredno, zaradi česar moramo pustiti vsako delo ob strani in se jih udeležiti. Prav zato se zdi, da nam sestanki le kradejo dragoceni Čas, ki bi ga sicer namenili našim rednim opravilom - tudi ta je namreč treba pravočasno postoriti. Ob besedi sestanek se tako vsak najprej spomni na poplavo odvečnih besed in kupe papirja. Toda brez njih nobeno podjetje ali organizacija ne bi moglo normalno delovati, zato je treba tovrstno mišljenje spremeniti in sprejeti, da sestanki niso le izguba časa, ampak način iskanja rešitev, ki se pojavljajo v vsakdanjem delovnem procesu. Uspešnost sestanka je precej odvisna od predpriprave — tako vodje sestanka kot tudi udeležencev. Ce ti niso dovolj seznanjeni s temo, vsebino pogovorov ali celo ne povsem prepričani o svojih ciljih, se lahko sestankovanje spremeni v dolgovezno govoričenje, premlevanje iste teme, ne da bi se vsaj malo približali skupni rešitvi oziroma kompromisu. To še ne pomeni, da so sestanki nepotrebni in da jih je treba odpraviti, ampak je treba spremeniti sam koncept srečanja. V mislih je treba imeti, da je cilj vsakega sestanka najti skupno in najboljšo poslovno rešitev, da pa je to mogoče, morajo pri tem sodelovati dobro strokovno podkovani in motivirani ljudje. VRSTE SESTANKOV Po Eduardu Osredečkem poznamo več različnih oblik sestankovanj, razdelimo pa jih lahko v dve temeljni skupini — na neposredne in posredne pogovore. Najpreprostejša oblika v prvi skupini so konzultacije ali na hitro sklicani sestanki dveh ali treh ljudi, na katerih slednji na hitro obravnavajo kakšno težavo, se posvetujejo ali dogovorijo o napotkih za nadaljnje delo. Nekoliko bolj množična oblika so sestanki, kjer sodeluje več ljudi, zahtevajo pa že vnaprejšnjo pripravo, natančno premišljen način komuniciranja z udeleženci in po sprejetju sklepov tudi nadzor nad izvajanjem. Na naslednji obliki - seji - se prav tako sreča več ljudi (približno od deset do dvajset), še večje število sestankujočih pa se zbere na konferencah, ki so omejene na posamezna področja poslovnega življenja. Obseg pogo- POGLEDv EVROPO v vorov je odvisen od teme ter števila in strokovne ravni udeležencev. Simpoziji so naslednja, še bolj množična srečanja, na katerih poslovneži pridobivajo nova znanja in izmenjujejo izkušnje ter mnenja, sicer pa se največ ljudi zbere na kongresih. Tamkajšnji pogovori imajo po navadi tudi velik družbeni pomen, najpogosteje pa jih prirejajo razna podjetja ali organizacije ob jubilejih in pri utrjevanju njihove podobe ali ugleda. V drugo skupino sodijo posredni pogovori, že sama beseda pa pove, da gre za dogovarjanja prek različnih tehničnih sredstev, ki jih ponuja današnja sodobna tehnologija. Najstarejše med njimi so avdio-konference, ki jih prirejajo radijske postaje. Te prenašajo pogovore dveh ali več ljudi, ki jih povezuje novinar, v pogovor pa se včasih vključujejo tudi poslušalci s svojimi vprašanji. Nekoliko novejša je vi-deokonferenca, kjer udeleženci sestankujejo po video napravah in si tako izmenjujejo različne poglede na problem in temeljne cilje. USPEH JE ODVISEN OD PRIPRAVE Kot že rečeno, so pri sestankih nepomembnejše temeljite priprave, tako tehnične kot tudi osebne. Prve obsegajo večidel rutinska opravila, ki so v rokah organizatorja ali vodje sestanka. Slednji mora izbrati datum, uro in kraj sestanka, ki ustrezajo vsem udeležencem, in približno predvideti trajanje se-stankovanja, še prej pa povabiti tudi primerne sogovornike. Njihova mnenja in predloge bo zapisal zapisnikar, ki ga je prav tako treba pravočasno poiskati, morebiti tudi njegovega namestnika, če se prvi izjemoma ne bi mogel udeležiti sestanka. Potem mora organizator najti in rezervirati primeren prostor, kjer mora biti dovolj sedežev, ter poskrbeti, da je soba pred sestankom čista in prezračena, na mizah pa naj sestankujoče že čakajo pisalo, list papirja ali zvezek, kava oziroma sok, nikakor pa ne alkoholne pijače. Udeleženci morajo pravočasno dobiti vabila, katerim je priložen dnevni red in morebitno dodatno gradivo. Dobro je, če povabljeni potrdijo udeležbo ali pa vsaj določijo svojega namestnika, če ne bodo mogli priti. V primeru, da se tretjina ali več udeležencev ne more udeležiti sestanka, ga je treba prestaviti ter seveda ponovno povabiti ljudi. Da do tega ne bi prišlo, je najbolje pred določitvijo datuma poklicati vse udeležence. Preden se sestanek začne, je treba preveriti vse tehnične zmogljivosti, torej razne magnetofone, mikrofone, preveriti, ali delujejo računalniki, grafoskopi, videonaprave itd. Na začetku mora organizator vse udeležene lepo pozdraviti in jim predstaviti dnevni red ter pravila igre (torej čas za diskusijo, re-pliciranje ...) ter ne nazadnje tudi dobro voditi sestanek. Če ga prevzamejo v roke udeleženci, lahko nastane besedovanje brez repa in glave, k rešitvi pa ne napredujejo. Kadar traja sestanek več kot uro, je priporočljivo vmes narediti odmor, med njim pa postreči s prigrizkom, morda celo kosilom. Vodja mora med sestankovanjem dobre rešitve potrditi, na koncu pa sprejeti jasen, nedvoumen in jedrnat sklep ter določiti roke za izvedbo zastavljenih nalog. Pri tem mora imenovati tudi izvajalce oziroma odgovorne za nadzor nad izvajanjem sklepov. Najpozneje v treh dneh je treba udeležencem poslati sklepe in seznam navzočih ter kratek zapisnik. OSEBNE PRIPRAVE Od vsakega udeleženca je odvisno, kako bo sestanek napredoval, zato se morajo tudi ti nanj dobro pripraviti in si določiti jasne cilje. Zal tega velikokrat ne upoštevajo, zato se sestanki spremenijo v improvizacijo, puhle govorance, zaradi česar udeleženci po navadi ne pridejo do skupne točke. Po drugi strani pa imajo nekateri dar z besedami spretno prikriti svojo neveščost in narediti prijeten vtis, ne da bi res kaj prispevali k končnemu rezultatu. Tudi v tem primeru razprava ne bo napredovala, zato tudi to ni smiselno. Udeleženci se morajo zato skrbno pripraviti na vsako točko dnevnega reda, se morebiti posvetovati s sodelavci o viziji, ki naj jo zastopajo, in se tega tudi držati. Razpravljanje na sestanku je treba podkrepiti s podatki in tehtnimi argumenti. Če bodo drugi udeleženci ugotovili, da nismo pripravljeni, bodo kajpak to tudi izrabili v svojo korist in nas diskreditirali. Tako se sestanek ne bo odvijal v za nas želeno smer. Sicer pa se je treba izogibati tudi nepotrebnemu poseganju v besedo in neprestanemu repliciranju. S tem trgamo rdečo nit in spravljamo udeležence v slabo voljo, zato so manj pripravljeni sodelovati. Naj za konec {e enkrat poudarimo, da bo pogovor stekel v `eleno smer, torej k sklepom, ki bodo koristni za vse vpletene strani, le ~e je sestanek dobro pripravljen in ~e so udele`enci tudi strokovno dobro podkovani. Toda `al velikokrat v poplavi sestankov zmanjka ~asa za dobre priprave, zato se zgodi, da ne pridemo do re{itev. V tem primeru se moramo sre~ati {e enkrat - in s tem res izgubljamo ~as. Simona Bandur Povzeto po knjigi Eduarda Osredečkega Nova kultura poslovnega komuniciranja 40 ** zdru`enje za energetiko pri GZS V NOVO LETO Zp NoOgVIoMdI bami Trinajstega decembra je imelo Zdru`enje za energetiko pri Gospodarski zbornici trinajsto sejo. Na njej je dr. Milan Medved poro~al o delu delovne skupine za nasedle investicije in projektu prevrednotenja osnovnih sredstev. Poleg tega so ~lani obravnavali aktualne teme iz energetskega gospodarstva. P ri projektu nasedlih investicij, katerega nosilec je Zdru`enje za energetiko, je pripravljen delovni osnutek metodologije in izdelan predlog programa. Oboje bo predano Uradu za energetiko v dokon~no uskladitev. Za drug projekt, projekt prevrednotenja osnovnih sredstev, za katerega so podjetja prav tako pooblastila Zdru`enje za energetiko, se je ~as izvedbe iztekel sredi decembra. Izvajalec cenitve P&S, ki je bil izbran na javnem razpisu, je pravo~asno opravil nalogo, ki jo je vseskozi spremljala recenzijska komisija na ~elu z dr. Medvedom. V ~asu cenitve so organizirali sestanke cenilcev in revizorjev, vklju~ili revizijske hi{e ter tvorno sodelovali s poobla{~enimi predstavniki iz posameznih podjetij. Zdru`e-nje je podprlo predlog komisije, da se v njeno delo vklju~i neodvisna re-vizorka Meta Duhovnik. Po prevzemu elaboratov s strani podjetij za~ne te~i 30-dnevni rok, ko mora recenzijska komisija potrditi nalogo. Po C/A lanica uprave Kapitalske dru`be mag. Helena Be{ter je seznanila ~lane zdru`enja s trenutnim stanjem sklepanja pogodb za drugi pokojninski steber. Do srede decembra je podpisalo pogodbe 19 podjetij s podro~ja energetike. Od 10.000 zaposlenih se je vklju~ilo v drugi pokojninski steber 7866 zaposlenih, kar je ve~ kot 80-odstotkov. Do srede decembra je vpla~alo prvo premijo 10 podjetij, druga naj bi to storila do 28. decembra, nekatera pa tudi januarja. besedah dr. Milana Medveda lahko pri~akujemo, da bo projekt ponovnega vrednotenja premo`enja podjetij elektrogospodarstva in premogovni{-tva kon~an sredi januarja. Tako bodo lahko rezultati tega vrednotenja `e upo{tevani v bilancah podjetij za leto 2001. V nadaljevanju seje je zdru`enje obravnavalo aktualne teme iz energetskega podro~ja in govorilo o pogojih poslovanja energetskih podjetij po odprtju trga z elektri~no energijo. Mag. Drago Fabijan, direktor Hol-dinga slovenskih elektrarn /HSE/ je med drugim poudaril, da holding us-pe{no uresni~uje svoje cilje. Do konca leta je s sklenitvijo pogodb z distribucijo in nekaterimi velikimi porabniki prodal celotno lastno proizvodnjo elektri~ne energije za prihodnje leto. Poleg tega so podpisali pogodbo za izvoz elektri~ne energije v Italijo v vi{ini razpisane kvote. Holding je doslej delal projektno, z novim letom pa bodo ~lani projektov `e delovali v okviru holdinga, najve~ na lokacijah Ljubljana, Maribor in Velenje. Poleg enotnega nastopa na odprtem trgu z elektri~no energijo, holding tudi po-ve~uje konkuren~nost slovenskih proizvajalcev elektri~ne energije. Tudi tretji cilj, zaradi katerega je bil ustanovljen, gradnja verige HE na Savi, se po~asi premika. Besedilo koncesijske pogodbe med vlado RS, lokalno skupnostjo in holdingom je na~elno usklajeno. Za nadaljevanje projekta pa je nujna pospe{itev dela na pripravi programa infrastrukturnega dela projekta in {e posebej njegovega financiranja. V okviru holdinga pa organizacijska shema izvedbe projekta gradnje HE na spodnji Savi. Seje se je udele`il tudi dr`avni sekretar dr. Robert Golob, ki je strnil delo vseh akterjev v leto{njem letu in dejal, da je podpis pogodb pred novim letom velik korak naprej za podjetja znotraj elektrogospodarstva in premogovni{tva. Ta bodo imela prvi~ po dolgem ~asu znane vse pogoje poslovanja pred za~etkom leta, kar ni bila praksa vrsto let. Prepri~an je, da bo oskrba naslednje leto potekala skladno s tr`nimi na~eli in da bo zanesljiva. S tem namenom je tudi vlada decembra sprejela pravilnik o tarifah, elektroenergetsko bilanco in ukrepe glede odpiranja trga. 41 MINKA SKUBIC vzdr`evanje prenosnega omre`ja RTP KLEČE PO PETHUETIH olmovljena Eles je po petih letih končal prenovo RTP Kleče, ki je v celoti vredna milijardo 650 milijonov tolarjev. Za povečanje zanesljivosti napajanja Ljubljane pa je nujna se zgraditev 110 KV daljnovoda TE-TOL—Polje—Beričevo oziroma dograditev 110 kV ljubljanske zanke. vzoru evropskih mest končno dobila zanesljivo napajanje. Podobno mnenje je izrazil tudi podžupan Ljubljane Anton Colarič, ki je poudaril, da se mesto dobro zaveda pomena tega projekta, in ob tem izrazil tudi upanje, da bomo v kratkem vendarle skupno uspeli razrešiti vse težave in mestu končno zagotovili zanesljivo napajanje z električno energijo. RTP KLEČE V NOVI PODOBI RTP Kleče pomeni glavni 110 kV napajalni objekt za širše območje Ljubljane in osrednje Slovenije, saj je omrežje v tem delu Slovenije zasnovano tako, da gre večina električne energije, ki napaja prestolnico in njeno širše območje, ravno preko stika-lišča 220/110/35 kV RTP Kleče. 110 kV del stikališča RTP Kleče je bilo s temeljno infrastrukturo zgrajeno leta 1954 in pozneje dograjeno do zdajšnje velikosti, enaindvajset 110 kV polj in štirih 220 kV polj, v njegov okvir pa sodi še 35 kV stika-lišče, ki med drugim napaja Lito- V 42 prostorih RTP Kle~e je bila konec novembra prilo`nostna slovesnost, s katero je Elektro-Slovenija tudi uradno sklenila zelo pomemben projekt prenove RTP Kle~e, ki je klju~ni napajalni objekt za Ljubljano in njeno {ir{o okolico. Uvodoma je navzo~im potek in pomen same prenove predstavil direktor Elesove gospodarske javne slu`be prenos elektri~ne energije Sa{a Jam{ek, ki je ob tem poudaril, da je bil z obnovo RTP Kle~e za zagotovitev zanesljive preskrbe Ljubljane z elektri~no energijo sicer storjen pomemben korak, zanesljivost napajanja prestolnice pa se bo dejansko pove~ala {ele z zgraditvijo 110 k-V zanke. Dr`avni sekretar za energetiko dr. Robert Golob pa je ob tem dogodku izrazil veselje, da se enkrat za spremembo lahko udele`i tudi slovesnosti ob obnovi dela prenosnega omre`ja, saj se v javnosti v zadnjem ~asu bolj govori o trgovanju z elek-tri~no energijo, pri tem pa se rado pozablja, da trgovanja brez zanesljivega prenosnega in distribucijskega omre`ja sploh ni. Prav tako, je dejal dr. Robert Golob, se vsi zavedamo, zakaj prestolnica potrebuje cestni obro~, le malokdo pa, da je vsaj tak{nega pomena tudi energetski obro~. Zato je treba ~im prej najti ustrezno soglasje vseh zainteresiranih, da bo tudi slovenska prestolnica po Prenovljeno stikali{~e sta sim-boli~no odprla dr`avni sekretar za energetiko dr. Robert Golob in ljubljanski pod`upan Anton Colari~. stroj, papirnico Vev~e, Slovenske `eleznice in {e nekatere druge ve~je porabnike. V za~etku devetdesetih let je zaradi velike dotrajanosti naprav prihajalo do vse ve~ motenj, ki so za~ele resno ogro`ati zanesljivost dobave elektri~ne energije na {ir{em ob-mo~ju Ljubljane in Gorenjske, zato je Elektro-Slovenija leta 1995 pripravilo idejne zasnove za prenovo tega objekta. Zaradi pomena objekta in z njim povezano nezmo`nostjo izklo- pa stikali{~a je bila predvidena obnova v petih fazah, pri ~emer se je prva za~ela junija 1997, zadnja, peta, pa bila kon~ana oktobra letos. Kot nam je povedal vodja projekta prenove Marko Hrast, je Eles tako letos prenovil {e polovico 220 kV polj (transformatorsko in Diva~a I, II) in pet 110 kV polj (transformatorsko,Vi~ I, II., Logatec I, II), s ~imer se je tudi v celoti kon~ala prenova 110 in 220 k-V dela stikali{~a RTP Kle~e. Vrednost pete faze je zna{ala 330 milijonov tolarjev, za celotno prenovo, v okviru katere sta bila zamenjana tudi oba dotrajana transformatorja 220/110 kV mo~i 150 MVA, pa je bilo porabljenih milijardo 650 milijonov tolarjev, kar `e samo pri~a o obsegu opravljenih del. Delo v stika-li{~u je zaradi nezmo`nosti izklju~it-ve ves ~as potekalo pod napetostjo, tako da so bili potrebni {e dodatni varnostni ukrepi in nenehen nadzor ter izobra`evanje vseh izvajalcev. Na sre~o pa, pravi Marko Hrast, v vseh teh letih ni bilo nobene delovne ne- a dobavo potrebne opreme za prenovo RTP Kle~e so bili na javnih razpisih izbrani Elektrotehna Elex, C&G in Elektro-nabava, glavna izvajalca pa sta bila Gradis za gradbena dela in monta`o jeklenih konstrukcij, C&G z Elektroservisi pa je opravil elektro-monta`na dela. Pri pripravi projekta sta sodelovala {e IBE, kot glavni projektant, in EIMV, ki je opravil vse potrebne meritve. Po petih letih je RTP Kle~e dobilo sodobnej{o podobo. sre~e, tako da je bil na{ trud v zagotavljanje varnosti vseh, ki so delali na tem projektu, popla~an. PRENOVA V SENCI [TEVILNIH TVEGANJ Zaradi obratovalnih zahtev in zmanj-{anja tveganja za porabnike je bila tudi peta faza prenove razdeljena na dva dela, pri ~emer je bil prvi, ki je zajemal prenovo 220 kV dela in del 110 kV polj (transformatorsko in Logatec), kon~an 31. julija, drugi del, v okviru katerega so bila opravljena vsa druga dela, pa 2. oktobra oziroma teden dni pred predvidenim rokom. Med prenovo z dobavitelji opreme in izvajalci del ni bilo ve~jih te`av, so pa po besedah Marka Hrasta ves ~as obstajala dolo~ena tveganja, tako obratovalna kot varstvena, pa tudi finan~na oziroma poslovna. Zaradi potreb porabnikov namre~ ni bilo mogo~e stikali{~a popolnoma izklopiti, kar pomeni, da je bilo treba zagotavljati elektri~no energijo tudi preko prevezav in z dodatno obremenitvijo delujo~ih naprav, s tem pa se je mo~no pove~ala tudi mo`nost izpadov. Da bi ta tveganja ~im bolj zmanj{ali, pravi Marko Hrast, smo delali tudi pono~i in ob koncih tedna, ko je poraba in s tem obremenitve manj{a, in na sre~o smo v vseh petih letih imeli en sam izpad napajanja dela Ljubljane. Z izkušnjami iz prvih let prenove, ko so se pokazale tudi potrebe, ki jih nismo sprva načrtovali, in z izkušnjami iz drugih podobnih objektov smo v zadnjih letih precej zmanjšali tudi finančna tveganja, tako da na koncu nismo bistveno odstopali od prvotno načrtovanih finančnih okvirov. Problem zase pa so bili javni razpisi, ki smo jih morali zaradi etapne obnove vsako leto ponavljati, s čimer je obstajala tudi nevarnost, da se bodo izmenjevali tudi izvajalci in ne bomo mogli unovčiti njihovih izkušenj iz preteklosti, a se je nato tudi v zvezi s tem vse srečno izteklo. NA VRSTO ČAKA SE SBUINDARNA OPRBVIA Kot že rečeno, se je s prenovo visokonapetostne opreme v RTP Kleče sicer bistveno izboljšala zanesljivost obratovanja obstoječega omrežja, pri čemer pa bo treba za večjo zanesljivost napajanja Ljubljane nujno dograditi 110 kV zanko, v okviru katere sta bistvena elementa postavitev 110 kV daljnovoda TE-TOL—Polje-Beričevo (investitor Eles) ter tudi dograditev južne zanke od RTP Polje do RTP Vič (investotor Elektro Ljubljana). V stikališču pa na vrsto čaka tudi sekundarna oprema, pri čemer je prenova sistemov vodenja, zaščite in meritev precej vezana tudi na usodo 35 kV dela stikališča, o kateri se Eles še dogovarja z Elektro Ljubljano. Sekundarna oprema na 110 kv delu je bila prenovljena v 80-letih in ni še tako kritična ter za zdaj še ustreza potrebam, se pa bo treba v naslednjih letih lotiti tudi njene zamenjave. Seveda pa so tehnične rešitve vezane na dogajanja s sedanjim 35 kV delom stikališča, v katerega pa zaradi predvidene ukinitve Eles ne vlaga več. BRANE JANJI] 43 50 let elektroservisov Tradicija in D Ljubljanski Elektroservisi letos praznujejo visok jubilej, saj zametki te delni{ke dru`be segajo v davno leto 1951. V petih desetletjih iz prilo`nostnih delavnic do dobi~konosnega podjetja, ki je postal razpoznaven tudi zunaj elektrogospodarstva. 44 elni{ka dru`ba Elektroservisi iz Ljubljane je 13. decembra v prostorih @elezni{kega muzeja v Ljubljani pripravila prilo`nostno slovesnost, s katero so zaznamovali petdesetletnico uspe{nega delovanja. Kot je v uvodnem nagovoru poudaril direktor Pe -ter Debevec, so poleg bogate tradicije v dru`bi {e posebej ponosni tudi na dose`eno kakovost poslovanja, saj se zavedajo, da v dana{njem gospodarskem trenutku kakovost ni ve~ kon-kuren~na prednost, marve~ pogoj za uspe{no delo. V dru`bi Elektroservi-si, je dejal Peter Debevec, `elimo z visoko kakovostjo proizvodne, mon-ta`ne in servisne dejavnosti nenehno izpolnjevati zahteve in pri~akovanja na{ih strank. Prepri~ani smo, da je le na tak na~in mogo~e dolgoro~no dosegati dobre poslovne rezultate. ^eravno je od pridobitve standarda ISO 9001 minilo `e leto dni, verjamemo, da je ravno pravi ~as za praznovanje, saj vemo, da danes standard kakovosti ni le ~rka na papirju, tem-ve~ na~in poslovanja in razmi{ljanja. V podjetju Elektroservisi pojmujemo kakovost kot vrednoto in klju~no sestavino podjetni{ke kulture in poslovne filozofije. Hkrati jo pojmujemo kot proces, ki ni nikoli kon~an, saj nismo nikoli dovolj dobri, da jutri ne bi mogli biti bolj{i. Da smo dobri, pa pri~ajo tudi rezultati, ki so v vsakem trenutku merljivi in primerljivi. Od ustanovitve delni{ke dru`be leta 1996 je namre~ podjetje ustvarilo ve~ kot 135 milijonov dobi~ka, za posodobitev strojnega parka namenilo ve~ kot 500 milijonov tolarjev in hkrati svojim delni~arjem izpla~alo ve~ kot 60 milijonov dividend. Vrednost podjetja se je v slabih petih letih skoraj potrojila. V vseh teh letih nismo odpustili niti enega delavca zaradi pomanjkanja dela, zaposlovali pa smo mlade, izobra`ene in perspektivne kadre ter precej pove~ali storilnost in fizi~ni obseg proizvodnje. Zavidanja vredna pa je tudi na{a izobrazbena struktura, saj v podjetju dela 2,5 odstotka delavcev z visoko izobrazbo, 10 odstotkov delavcev z vi{jo ter skoraj 80 odstotkov delavcev s srednjo in poklicno izobrazbo, kar prakti~no pomeni, da sodimo med podjetja z najbolj{o izobrazbeno strukturo v panogi. PO POTEH BOGATE ZGODOVINE Podjetja se velikokrat rojevajo kot drevesa, iz poganjkov velikih podjetij zrastejo nova. Tako je iz povojne, za tiste ~ase velike Elektro Ljubljana okolice, pred petdesetimi leti vzklil tudi poganjek, ki je zrasel v dana{nje podjetje Elektroservisi, d.d.. Kal je pognala jeseni leta 1951 na obmo~ju poslovne enote Elektrokovinarstvo na Brodu, kjer je v okviru Elektro Ljubljana okolica nastala Elektro kovinska delavnica – EKD Tacen. Temelje je postavljalo nekaj delavcev Elektro Ljubljana okolica iz ^rnu~ pod vodstvom Jo`eta @eleznika in trije mladi diplomanti prve generacije EG[ Cerkno, ki so udarni{ko ob nedeljah postavili dve baraki, v katerih so nato izdelovali predvsem konzole za nizkonapetostno omre`je. Del dejavnosti EKD se je odvijal tudi v prostorih nacionalizirane ^esnove elektrarne, upravni prostori pa so bili v adaptirani drvarnici bli`nje stanovanjske hi{e. Prvi obratovodja tega obrata je bil Janko Sotel{ek. Pribli`no v istem ~asu je v zasebni hi{i na Je`ici za~el delovati tudi Elektro merilni servis, ki ga je vodil Janko @van, poznej{i generalni direktor Elektro Ljubljana. Leta 1952 je krmilo podjetja Elektro Ljubljana okolica prevzel Tone [taj-dohar, daljnoviden in podjeten mo`, ki ima najve~ zaslug za nastanek in razvoj stranske dejavnosti ter podjetja Elektroservisi, kakr{no je danes. V ~asu njegovega vodstva so pospe{eno za~eli graditi objekte, v katerih podjetje deluje {e danes. V drugi polovici petdesetih let so tako najprej zgradili delavnico na Brodu, kjer {e delujeta orodjarna in skladi{~e, ter upravno stavbo te enote. Obrat je izdeloval kovinsko opremo za nizkonapetostna omre`ja, daljnovodne stebre, stikalne plo{~e ter opremo za transformatorske postaje na `eleznih jamborih skupaj z jambori. Leto 1960 pa je zapisano kot leto odprtja nove elektro delavnice. Ob koncu 50. let je namre~ EKD prevzel del programa, ki ga je opustil Jambor ^rnu~e oziroma nekdanje Kranjske de`elne elektrarne, in sicer servisiranje energetskih transformatorjev ter proizvodnjo opornic in lo~ilnih stikal. Proizvodnjo so takoj po prevzemu mo~no posodobili. OD DELAVNICE DO USPE[NEGA PODJETJA Velik del programa, ki ga je proizvajal EKD Tacen, proizvajajo Elektroservi-si {e danes. Tako so moderna in kakovostna lo~ilna stikala, znana pod blagovno znamko RAL, postala in ostala paradni konj podjetja na podro~ju proizvodnje. V za~etku {estdesetih let 544 se je za~ela tudi dejavnost na Glavarjevi ulici 14, kjer danes domujejo poslovna enota Elektro merilni servis, poslovna enota Elektro gradnje in uprava podjetja. Najprej je bila na tem obmo~ju zgrajena za tiste ~ase moderna avtomehani~na delavnica in kmalu nato tudi stavba, v kateri sta danes poslovni enoti Elektro merilni servis in Elektro gradnje. V za~etku {estdesetih let so kar nekajkrat poskusili organizirati tudi dejavnost elektro gradenj, a jim je uspelo {ele, ko je dejavnost prevzela skupina za daljnovode, po svojem vodji imenovana Mavkotova skupina. Enoto je v obdobju oblikovanja vodil Marjan Po~ivav{ek, pozneje pa Du{an Dolenc. Tako so bili postavljeni temelji tudi za tretjo dejavnost podjetja Elektroservisi, d.d.. Leta 1963 se je prvi~ pojavilo ime Elektroservisi, in sicer za tisti del podjetja, ki se je ukvarjal s servisiranjem gospodinjskih aparatov in izvajanjem elektri~nih in{talacij. Ker so dejavnosti, ki so jih organizacijske enote, pozneje zdru-`ene v Elektroservisih, opravljale za ustanovitelja, prerasle njegove potrebe, so se prvi~ v celoti zdru`ile leta 1967, ko so se preselile pod skupno okrilje Elektro Ljubljana kot Uprava in servisi. Po uveljavitvi zakona o zdru`enem delu je bil ustanovljen tozd Elektroservisi z direktorjem Edvardom Ozimkom, ki ga je leta 1975 nasledil Alojz Ribi~. V tozdu so delovali: Elektro kovinska delavnica pod vodstvom Jo`eta Bedenka, Elektro merilni servis pod vodstvom Janeza [krinjarja in Elektro gradnje pod vodstvom Du{ana Dolenca, ki pa ga je kmalu zamenjal Anton [er-jak. Poleg teh treh enot sta bili tu {e avtomehani~na delavnica in tiskarna. Zaradi zastarele tehnologije in zato nekonkuren~nosti na trgu je bila leta 1989 tiskarna ukinjena, leta 1991 pa je bila vrnjena v upravljanje Elektro Ljubljana avtomehani~na delavnica. Za tozd Elektroservisi je bila leta 1979 nadgrajena stavba, v kateri so skladi{~a in uprava podjetja. Leta 1981 pa je bila ob tridesetletnici obstoja podjetja odprta tudi nova proizvodna hala v EKD. Zadnja pomem- bna pridobitev so bili leta 1987 odprti prostori enote Elektro gradenj v Podre~ju pri Dom`alah. Prve zamisli o samostojnem podjetju so se pojavile v za~etku devetdesetih, samo lastninjenje pa uspe{no kon~ano leta 1996, ko je bila 10. junija ustanovljena delni{ka dru`ba Elektroservisi. Sicer pa je podjetje ves ta ~as od prvih korakov do danes sodelovalo in {e vedno sodeluje pri gradnji {tevilnih pomembnih objektov za prenos in distribucijo elektri~ne energije v Sloveniji ter se vedno znova dokazuje kot zanesljiv in zaupanja vreden part- ner. BRANE JANJI] 4*J ELEKTROSERVISI d.d Vsem poslovnim prijateljem se zahvaljujemo za 50 let uspešnega sodelovanja. @elimo vam vesele bo`i~ne praznike ter uspe{no novo leto. 45 termoelektrarna [o{tanj Rekonstrukcija 400 kv stikali[^a V termoelektrarni [o{tanj smo v ~asu novembrskih praznikov opravili rekonstrukcijo 400 kV stikali{~a. Rekonstrukcija je obsegala zamenjavo 400 kV odklopnika, lo~ilke z ozemljitvenimi no`i, prenapetost-nih odvodnikov, Al/Fe vrvi, vseh NN kablov in krmilne omarice 400 kV stikali{~a. Pri obnovi stikali{~a je bilo treba zaradi oblike in dimenzij nove VN opreme sanirati betonske temelje, kovinske podstavke za namestitev VN opreme ter obstoje~i ozemljilni raster na stikali{~u. O 46 bstoje~e 400 kV stikali{~e pripada proizvodni enoti bloka 5 in je preko 400 kV daljnovoda v smeri RTP Podlog vzankano v EE sistem Slovenije. Visokonapetostna oprema na 400 kV stikali{~u bloka 5 je obratovala neprekinjeno z manj{imi presledki ob letnih remontih od leta 1977. Zato je razumljivo, da je bil del VN opreme na 400 kV stikali{~u dokaj iz-tro{en ter je zanjo ob okvarah, remontih in revizijah te`ko dobiti rezervne dele. Zaradi iztekajo~e se `iv-ljenjske dobe in v zvezi s tem iztro{e-nosti VN opreme na 400 kV stikali{-~u je v preteklih letih `e bilo treba zamenjati ali delno obnoviti prenekate-ro VN opremo. Tako so bili zamenjani kapacitivni napetostni merilni transformatorji z induktivnimi. Iz sredstev za teko~e vzdr`evanje so se nabavili tudi metaloksidni odvodniki prenapetosti. Zaradi dotrajanosti 400 kV stikali{~a smo imeli v preteklosti ve~ji okvari na 400 kV odklopniku faze L3 in podpornem izolatorju lo-~ilnika v fazi L2, kar je povzro~ilo ne-na~rtovani izpad bloka 5. Poleg nave- denega so nas v hitro zamenjavo opreme silila tudi poro~ila o pogostih okvarah enakih ali podobnih od-klopnikov podjetja Energoinvest v slovenskih RTP-jih. Zaradi velike potrebe po proizvodnji elektri~ne energije smo lahko blok 5 zaustavili in rekonstrukcijo izvedli samo v ~asu praznikov, od 27. oktobra do 4. novembra 2001. Ker je bilo ~a-sa za izvedbo del zelo malo, so bila odlo~ilnega pomena pripravljalna dela in zelo velika strokovnost in usklajenost vseh sodelujo~ih, od projektantov do izvajalcev del. [e posebej je treba poudariti, da so vsa dela izvajala slovenska podjetja, in sicer: gradbeni in elektroenergetski projekt je izdelal IBE, krmilno omarico in pripadajo~i PZI za vklju~itev na ob-stoje~e sisteme vodenja, signalizacije in za{~ite podjetje Iskra Sysen, elek-tromonta`na dela je opravil Esotech, d.d, nadzor monta`e, nastavitev, zagonske preizkuse stikalne opreme in preizkuse meritev in za{~it je izvedel Eles, medtem ko je funkcionalne preizkuse in preizkuse tehnolo{kih zapahovanj in zapahovanj stikalne opreme opravil Elek skupaj z osebjem iz TE[, ki je poleg navedenega koordiniralo in nadziralo potek del. BORIS KREMER priznanje za `ivljenjsko delo Mag. drago [tefe prejel ob^insko priznanje Podjetje Elektro Gorenjska se ves ~as vklju~uje v delo strokovnih organizacij in sodeluje v lokalnih skupnostih ter dru`bi pri izpolnjevanju svojega poslanstva dobave in distribucije elektri~ne energije. Vpeto je v dru`bo in okolje, pri teh dejavnostih pa dajejo pomemben prispevek sodelavci podjetja. Za svoje delo so prejeli razli~na priznanja, ki so potrditev prispevka dru`be in okolja za njihovo tvorno sodelovanje pri razvoju in napredku. P omembno vlogo v sedemdesetih letih pri gradnji Kranja in zadnji dve desetletji pri vodenju Elektra Gorenjska in povezavi z dru`bo in okoljem je vsekakor zaznamoval mag. Drago [tefe. Na sve~ani akademiji ob prazniku Mestne ob~ine Kranj, 3. decembra, mu je Mestna ob~ina Kranj podelila listino o priznanju za prispevek pri razvoju elektrogospodarstva na Gorenjskem in pri ohranjanju kulturne dedi{~ine. Njegova `ivljenjska pot se je za~ela v Kranju, 12. januarja 1937. Po kon~ani Teh-ni~ni srednji {oli v Ljubljani se je leta 1956 zaposlil v Elektrarni Sava Kranj. Med delom je leta 1962 do-kon~al {tudij za in`enirja elektrotehnike na Vi{ji tehni~ni {oli v Mariboru, leta 1977 diplomiral na 2. stopnji organizacijsko izobra`evalne smeri Visoke {ole za organizacijo dela v Kranju in leta 1981 magistriral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in s tem dosegel naziv magister poslovno organizacijskih znanosti. Prehodil je pot od projektanta preko vodje projektivnega biroja do direk- torja. Leta 1980 je postal direktor Elektro Gorenjske, ki jo vodi `e 22. leto. Prehojena strokovna pot in izobrazba so bili posre~ena kombinacija, ki mu je omogo~ala dobro razumevanje tako tehni~nih kot ekonomskih in organizacijskih problemov. V poslovanju podjetja si je prizadeval vna{ati najnovej{e dose`ke znanosti v poslovnem procesu in tehnolo{kem razvoju distribucije in proizvodnje elektri~ne energije. S svojo strokovnostjo in prizadevnostjo se je uspe{no vklju~eval v pravilno predstavitev problematike elektrogospodarstva {ir{i dru`benopoliti~ni skupnosti. Kot predsednik skup{~ine posebne samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva in premogov-ni{tva v obdobju 1982–1986 je od-lo~ilno pripomogel pri usmeritvi denarnih tokov za gradnjo najpomem-bnej{ih novih gorenjskih elektroenergetskih objektov, kot je 2 x 400 k-V daljnovod Beri~evo–Okroglo, razdelilna transformatorska postaja Kranj (Okroglo) 400/110 kV in hidroelektrarna Mav~i~e. Posledi~no je bila zgrajena ^istilna naprava Zarica, ki je pomembna infrastrukturna pridobitev Kranja. Kot predstavnik slovenske distribucije je v osemdesetih letih zastopal interese v strokovni povezavi Jugel. Sodeloval je v poslovnem odboru za gradnjo malih hidroelektrarn pri Elektrogospodarstvu Slovenije in zagovarjal kranjske iz-ku{nje pri gradnji in ohranjanju malih vodnih proizvodnih virov; le s trmastim vztrajanjem se je ohranil sistem in organizacijska enota petnajstih malih gorenjskih hidroelektrarn, med katerimi so tri v Kranju: HE Sava (Majdi~), HE Kokra in HE Standard. S posodobitvijo, avtomatizacijo in ekolo{ko vpetostjo v prostor, proizvajajo najbolj ekolo{ko ~isto »zeleno elektriko« in so bile vzor in vzorec za ve~je izkori{~anje vodnega potenciala na manj{ih vodotokih, ki ga danes izrablja 105 malih in industrijskih elektrarn na Gorenjskem. KREATOR GORENJSKE ELEKTROENERGETIKE V zadnjem desetletju si je prizadeval za korekten prehod in transformacijo iz dru`benega podjetja v delni{ko dru`bo, sodeloval je pri vzpostavitvi delavskega soupravljanja, zavzemal se je za zakonitost poslovanja in se veliko anga`iral za ve~jo kakovost elektroenergetskih naprav, ki so okolje-varstveno neopore~ne ter s stali{~a dobave elektri~ne energije omo-go~ajo dolgoro~no kakovostno distribucijo elektri~ne energije. Mag. Drago [tefe je spremljal razvojne elektroenergetske potrebe v Kranju in podprl gradnjo vozli{~nih distribucijskih razdelilnih transformatorskih postaj 110/20 kV na Zlatem polju, Laborah in Primskovem, povezanih s 110 kV daljnovodno zanko. V Kranju je z lanskim odprtjem RTP Zlato polje in nameravano leto{njo vklju~itvijo v obratovanje RTP Labo-re, dodal prispevek k lep{emu in manj vpadljivemu krajinskemu pogledu, ki ga prina{a nov tehnolo{ki izziv gradnje sodobnih stikali{~ z zaprtim plinskim sistemom SF6. H kraju gre dve desetletji trajajo~a obnova srednjenapetostne distribucijske mre`e s prehodom z 10 na 20 kilo-voltno obratovalno napetost. Pri na~rtovanju gradnje elektroenergetskih naprav je s projektantskim ob~utkom sledil `eljam in zahtevam 47 prostora in okolja ter glede na teh- Mag. Dragu [tefetu je za prispevek pri razvoju elektrogospodarstva v regiji in pri ohranjanju kulturne dedi{~ine na sve~ani akademiji v Kinu Center 3. decembra 2001 podelil listino o priznanju Mestne ob~ine Kranj `upan Mohor Bogataj. 48 nične in finančne možnosti omogočil zamenjavo nadzemnih vodov s kabelskim omrežjem. Kot dober gospodar je dajal prednost elektroenergetskemu sistemu pred poslovnimi prostori. Zato je lani šele po 35 letih s štirih kranjskih lokacij združil vse poslovno tehnične storitve na skupni lokaciji v novi upravni stavbi Elektro Gorenjske na Ulici Mirka Vadnova 3a na Primskovem. V najvišjem nadstropju bo v naslednjih dveh letih zgrajen še nujno potreben nov Distribucijski center vodenja, ki bo povezal elektroenergetske, telekomunikacijske in sodobne informacijske poti in storitve. S poslovnimi odločitvami, načrtovanjem in vizijo je mag. Drago Štefe v 40. letih zavzetega dela zaznamoval svoj čas na elektrogospodarskem, širšem družbenem in kulturnem področju. VPET V RAZVOJ KRANJA IN NJEGOVE KOLTORNE DEDIŠČINE Povezuje gospodarstvo s kulturo, saj v avli stavbe Elektro Gorenjske od leta 1993 prirejajo slikarske, kiparske, fotografske in spominske razstave s kulturnim programom, ki so odprte tudi za {ir{o javnost. Za mesto Kranj se je vedno zanimal, velik je bil njegov prispevek v funkciji predsednika izvr{nega sveta ob~ine Kranj v obdobju 1976–1980, kjer se je predvsem anga`iral pri razvoju gospodarstva, pri pripravi strokovnih podlag za prostorsko planiranje in realizaciji cestnega programa. Realizirani so bili pomembni cestni projekti, med katerimi je bil najpomembnej{i Delavski most, ki je povezal v nivoju levi in desni breg Save, bivalni in industrijski del Kranja. Bil je predsednik komisije za razvoj RTC Krvavec, predsednik odbora za likovno ureditev Kranja, predsednik operativnega odbora za kompleksno spominsko ureditev Udinega bor{ta, ~lan Plani{kega komiteja in drugih organov. Po {te-vilnih funkcijah v elektrogospodarstvu in Jugelu v osemdesetih letih je tudi v devetdesetih letih prevzel vrsto zahtevnih nalog kot delegat v svetu Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, kot ~lan upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije, predsednik Zdru`enja za energetiko Slovenije, kot ~lan Plani{kega komiteja, kot ~astni ~lan Akademskega pevskega zbora France Pre{eren Kranj in kot ~lan nadzornih organov del-ni{kih dru`b. V Mestni ob~ini Kranj sodeluje od leta 1999 v odboru za pridobivanje in opremljanje stavbnih zemlji{~, v projektnem svetu za celostno ureditev mestnega jedra Kranja, v ~astnem odboru za gradnjo skakalnice v Kranju (v Bauhenku) in v uredni{kem odboru Kranjskega zbornika 2000, kjer je kot predsednik zapisal: »Zbornik zajema vsebino zgodovine Kranja in njegove bli`nje in daljne okolice, in to v vseh obdobjih od antike do dana{njih dni, v njih pa razli~ne strani ~love{kega udejs-tvovanja: od politike, gospodarstva, {olstva, zdravstva, upravne ureditve do kulture v naj{ir{em pomenu. V vsem tem bogastvu raziskav zborniki niso pomembni le za krajevno zgodovino, temve~ tudi podlaga za ~im tehtnej{o podobo slovenske preteklosti in sodobnosti.« Mag. Drago [tefe je s svojim prispevkom zaznamoval 20. stoletje Kranja in mu z `ivljenj-skim delom, ob~utkom in veliko pozornostjo, vtkal trajne sledi v razvoju elektroenergetike ter pri gradnji mesta in ohranjanju njegove kulturne dedi{~ine. DRAGO PAPLER Martin @agar, SENG Prihaja obdobje OsBaJdE jarjenja Z leto{njim letom kon~uje svoje aktivno delo Martin @agar iz So{kih elektrarn. Elektrogospodarstvo je spoznal na vseh ravneh in v vseh razse`nostih. Vsa {tiri desetletja je delal v njem, na razli~nih delovnih mestih in lokacijah. Z a~el je v elektrogospodarski {oli v Cerknem, po odslu`eni voja{~ini od-{el v HE Hubelj v Ajdov{~ino, med tem kon~al ob delu tehni~no {olo, od{el za dve leti v Gorico, bil dve leti dispe~er in se ponovno vrnil v Aj-dov{~ino za vodjo delavnic. Konec {estdesetih let se je spet vrnil v Novo Gorico, v nabavno slu`bo SENGa. Med tem ~asom je do{tudiral drugo stopnjo organizacije dela in po odhodu sodelavca Simonitija v pokoj prevzel vodenje splo{nega sektorja. Zadnjo spremembo delovnega mesta je do`ivel v za~etku devetdesetih let, po reorganizaciji elektrogospodarstva, ko je organizacijsko pri{el pod njegovo okrilje {e finan~ni sektor SENG. V {tirih desetletjih so So{ke elektrarne do`ivele nemalo sprememb v vseh pogledih. Med drugim je do leta 1990 imel Martin 310 sodelavcev, ob koncu leto{njega leta pa le {e 161. »Ko sem se zaposlil leta 1959, nas je bilo okrog 180. Takrat so bile v sklopu podjetja elektrarne Doblar, Plave in male HE Bovec, Ajdov{~ina, Gra-di{~e in Podmelec. Vse druge smo zgradili pozneje,« se spominja sogovornik, ki pravi, da mu je bilo najlep-{e delati v splo{nem sektorju, najbolj naporno pa je bilo delo v nabavi. To so bila jugoslovanska leta, leta z Juge-lom v Beogradu. Jugel je odobraval vsa dovoljenja in Marin @agar je v sedemdesetih letih desetletje potoval enkrat na teden po razli~na dovoljenja in potrdila na Jugel. »Potrebovali smo uvozna dovoljenja za transformatorje, stikala in drugo opremo za daljnovode, RTP in elektrarne. Vse to je bilo v pristojnosti Jugoslovanskega elektrogospodarstva /Jugel/. Poleg tega so bile {e razli~ne seje ministrstva za energetiko in odborov Ju-gela, ki se jih je bilo treba udele`eva-ti. Bil je to ~as intenzivne gradnje 110,220 in 380 kV daljnovodov in objektov na Primorskem, zato so bile tudi na{e potrebe ve~je in sodelovanje z zveznimi organi intenzivne{je. To je bilo tudi obdobje velikega truda na-{ih delavcev, pristojnih za investicije. Da je Primorska in Gori{ka tako dobro napajana z elektri~no energijo, imajo zasluge na{i delavci, ki so delali na investicijah: Janez Kern, Marko Mladovan in Bogdan Lulik. Tem je uspelo z majhnimi investicijskimi ekipami ogromno narediti,« nadaljuje @agar. V ~asu njegovega opravljanja razli~-nih del v SENGu so v tem podjetju zgradili RTP Diva~o, RTP v Ajdov{-~ini, Tolminu, Cerknem in Vrtojbi, pa HE Solkan, Zadla{~ico in osem malih hidroelektrarn, v zadnjih letih pa gradijo nove Plave in Doblar. Pravi, da takrat ni bilo te`ko sodelovati z ljudmi, ki so se jih elektroenergetski objekti kakor koli dotaknili. V zadnjih letih se je osve{~enost ljudi pove-~ala in delo z njimi je postalo zahtevno. V letih skupnega slovenskega elektrogospodarstva je bilo po @agar-jevi presoji delo v sistemu zelo pregledno. Denar za nalo`be je dobil tisti, ki ga je potreboval. Res pa je, da je bilo od zavzetosti posameznih podjetij in regij odvisno, koliko se je kje gradilo. Primorska je znala takratni na~in financiranja dobro izkoristiti. Dolenjska pa {e danes nosi posledice takratne politike. Dana{nja politika in prehod na trg sta So{ke elektrarne vklju~ila v holding Slovenske elektrarne. »Ni~ nimam proti holdingu, samo da ne bo pri{lo do popolnega centralizma. Delo mora ostati v podjetju, zdru`evati pa je treba funkcije, ki jih podjetja nimajo, kot je trgovanje, sklepanje pogodb, mogo~e obratovanje. Smotrno bi bilo, da bi se elek- 49 Martin @agar Igor Fifnja, NE Kr{ko trarne, ki so v holdingu, dogovorile, kaj bo katera delala za holding, da bi bila izkori{~enost kadra bolj{a in u~inkovitost holdinga ve~ja,« je o trenutnih aktualnih te`avah povedal Martin @agar. Meni, da ~aka So{ke elektrarne {e zmanj{evanje zaposlenih. Tako, da bodo pristali pri 130 delavcih. Nekaj k temu prispevata avtomatizacija in modernizacija objektov, drugo razmere na trgu. Z neprestanim zmanj{evanjem zaposlenih pa postaja SENG star kolektiv z velikimi obremenitvami. Kot primer, obe novi elektrarni gradi investicijska skupina osmih delavcev. Tretje `ivljenjsko obdobje vidi @agar v dograjeni hi{i na Kromberku, kjer je podrl vinograd in ga nadomestil s sadovnjakom. Pravi, da je vino pri vinogradnikih prepoceni, da bi se sam toliko trudil s trtami. [e posebno ga te`ko delo ovira, odkar je pred dvema letoma imel te`ave s srcem in zama{i-tvijo `ile. Po operaciji je postal prag njegovih delovnih zmo`nosti ni`ji in opozorila peko~a. »Enkrat se mora{ odlo~iti in nehati. Odla{anje v nedogled nikomur ne koristi, ni produktivno ne za ~loveka in ne za podjetje. Vsak delavec je nadomestljiv. Zagotovo ni lahko pospravljati stvari za 40 let nazaj. Lahko pa za~ne{ gledati tudi naprej in dobi{ nov polet za nove re~i,« kon~uje Martin @agar, ki upa, da bo po novem letu imel ve~ ~asa za re~i, ki jih doslej ni po~el, ali pa jih je prehitro. Bo pa pri{el {e na obisk k sodelavcem na Erjav~evo 22 v Novi Gorici, za kratek ~as, je dejal, ker nih~e nima ~asa za dolge pogovore. MINKA SKUBIC Lastni JE U@ITEK NsiImulator Eden izmed {tirih paketov projekta posodobitve kr{ke jedrske elektrarne, ki se je kon~ala lani, je bil tudi popolni simulator elektrarne. V njem so za~eli z usposabljanjem operativnega osebja NEK lani aprila. Delo vodilnega in{truktorja proizvodnje opravlja Igor Fifnja. B 50 il je {tipendist jedrske elektrarne na mariborski strojni fakulteti. Kot absolventa so ga skupaj z drugimi {ti-pendisti povabili, da se pridru`i za~etnemu usposabljanju za operaterje. To ga je motiviralo, da je pospe{il {tudijske obveznosti. Po za~etnem usposabljanju je za~el delati v komandni sobi, kjer je v nekaj letih napredoval do mesta vodje izmene. V vmesnem ~asu je opravljal tudi dela sistemskega in`enirja v proizvodnji. »Med izdelavo simulatorja je bila oblikovana skupina in{truktorjev, ki je pri tem projektu sodelovala. Odgovorni v elektrarni so me vpra{ali, ali bi bil z dodatnim usposabljanjem s podro~ja izobra`evanja operaterjev pripravljen sodelovati v tej skupini. Po enoletnem usposabljanju v Atlan-ti na organizaciji INPO /Ameri{ki in{titut jedrskih elektrarn/ sem se vrnil v slu`bo strokovnega usposabljanja elektrarne. Delo s strokovnjaki z vsega sveta, in{pekcije jedrskih elektrarn s posebnim poudarkom na usposabljanju, primerjanje njihovega dela z na{im – vse to mi je zelo koristilo,« pripoveduje o svojih izku{njah Igor Fifnja, ki sedaj vodi usposabljanje licenciranega osebja in strojnikov opreme v NEK. Vseh osem in{truktorjev, ki usposabljajo licencirano osebje na simulator- ju, je iz{lo iz proizvodnje NEK. To , da na usposabljanju operaterjev delajo nekdanji delavci proizvodnje, je dobra praksa. Igor Fifnja pravi, da je delo v komandni sobi naporno in odgovorno, {e posebno pa delo vodje izmene. Delo in{truktorja pa zahteva druga znanja. Stvari je treba napisati, argumentirati, razlo`iti. V komandni sobi po koncu delavnika preda{ odgovornost drugemu delavcu, v usposabljanju pa delo nosi{ s sabo. Ni ~loveka, ki bi mu ga predal. V usposabljanju delajo in{truktorji razli~nih starosti. Od tistih, ki so bili v komandni sobi nekaj let, do tistih, ki so bili v prvih skupinah operaterjev, ko je za~ela elektrarna obratovati. »V slu`bi usposabljanja organiziramo in izvajamo razli~ne programe. Za~etno usposabljanje za operaterje v komandni sobi traja okvirno dve leti in pol. Udele`enci najprej absolvirajo teoreti~ne osnove, zatem sledijo sistemi elektrarne, potem pa usposabljanje na simulatorju. Temu sledi sta`iranje v elektrarni na delovnem mestu operaterjev v komandni sobi in pred samostojnim opravljanjem dela operaterja je treba opraviti {e za-klju~ni izpit pred dr`avno komisijo. Pozneje, ko fantje delajo kot samostojni operaterji, prihajajo na uspo- zanimivosti sabljanje štirikrat letno po en teden. Izmenske ekipe prihajajo na simulator v polni sestavi, tako kot delajo v izmeni v komandni sobi. Po končanem tedenskem treningu na simulatorju se izvaja pisni in praktični preskus,« razloži način usposabljanja 65 licenciranih operaterjev sogovornik. Pravi, da je velika razlika med nekdanjim treningom na simulatorjih po ameriških elektrarnah in usposabljanjem na lastnem simulatorju, ki je popolnoma identičen sami komandni sobi elektrarne. Tako je bil lani prvi stik s simulatorjem pravi užitek, tako za operaterje kot inštruktorje. V nadaljevanju pogovora Igor poudari, da se njihovo vodstvo vseskozi zaveda pomena kakovostnega usposabljanja operaterjev, ter mu daje ustrezno pozornost in je tudi zato imenovalo v usposabljanje kakovosten kader iz proizvodnje. »Če ni dobrega sodelovanja med usposabljanjem in proizvodnjo, so nezadovoljni v proizvodnji z nami in mi z njimi, ker ne izpolnimo postavljenih ciljev. Dobro in učinkovito lahko delamo le takrat, ko proizvodnja razume naše možnosti, mi pa njihove potrebe. Tu imamo opravka z operaterji, ki delajo v komandni sobi tudi po 20 let, z visokim strokovnim znanjem in stalno pripravljenostjo na morebitne nezgode. Temu primerno zahtevno je tudi njihovo usposabljanje. Tudi zato stalno anketiramo operaterje, zbiramo Eripombe, da vemo, kakšne so še nji-ove želje in potrebe. Vsaka izmena ima možnost, da sama izbere, kateri postopek bi rada ponovila, če ocenjujejo, da jim manjka izkušenj, ki bi jim pomagale pri delu v komandni sobi. Imamo pa tudi izmene, ki razvijajo nove postopke, in mi jim omogočimo, da z uporabo simulatorja uresničijo svoje projekte.« Prav tako kot operaterji, se tudi inštruktorji stalno strokovno izpopolnjujejo na inštruktorskih tečajih v tujini in domovini. Dodatna znanja, kot je na primer tehnika predstavitve učne snovi v učilnicah, so si pridobili v sodelovanju z Andragoškim centrom. Angažirajo pa tudi tuje inštruktorje za usposabljanje na njihovem simulatorju. Zavedajo se, da so vsi tehnično izobraženi in da potrebujejo andragoške in pedagoške izkušnje. Del inštruktorjev ohranja licenco za delo v komandni sobi, kjer še vedno občasno delajo, da ne zgubijo stika s proizvodnjo. Igor Fifnja je v zasebnem življenju mož profesorice slovenščine in oče štiri in pol leta stare hčere. Z njima živi v stanovanju v Brežicah. Veliko bere, tako leposlovje kot strokovno literaturo. Dnevnopolitični dogodki ga ne zanimajo preveč. Rad se giblje v naravi, teče, kolesari. Kadar družini Fifnja čas dopušča, ga preživijo pri ženinih starših na deželi. Prosti čas si Igor zapolni še s poslušanjem glasbe, fotografiranjem ter seveda z ukvarjanjem in igranjem s hčerko. MINKA SKUBIC Igor Fifnja TEŽAVE PRI URESNIČEVANJU OKOLJSKIH ZAKONOV V Mariboru je v začetku decembra potekal mednarodni seminar o izzivih, kijih za kandidatke za članstvo v Evropski uniji prinaša usklajevanje z evropskimi okolj-skimi standardi. Pripravila gaje Evropska hiša Maribor, pri tempa so ji pomagale podobne hiše iz Avstrije, Nemčije, Francije in Poljske. Na seminarju, ki seje ga udeležilo več kot trideset ljudi, so učitelji, strokovnjaki v izobraževalnih sistemih ter izvedenci s področja varovanja okolja in trajnostnega razvoja ocenjevali uresničevanje okoljskih standardov tako v državah članicah Evropske unije kot tudi v državah kandidatkah. Glavne teme so tako bile vodni viri, onesnaževanje zraka, odpadki, obnovljivi viri energije in evropska politika trajnostnega razvoja. Udeleženci in predavatelji so skupaj ugotovili, da so nacionalne zakonodaje za zaščito okolja sicer vse bolj obsežne in čedalje bolj podobne evropskim zahtevam, toda vse več težav se kaže pri dejanskem uveljavljanju teh zakonov v praksi, zlasti zaradi neustreznega sankcioniranja kršitev in premalo dodelanega nagrajevanja za tiste, ki vendarle sledijo zahtevanim merilom. V mislih so imeli predvsem davčne olajšave za podjetja, ki vlagajo v izboljšanje okolja. Poleg tega so poudarili še, da bi morale države bolje poskrbeti za obveščenost državljanov o okoljski problematiki oziroma jim poenostaviti dostop do podatkov. Pri obveščanju naj bi imela odločilno vlogo tako imenovana okoljevarstvena vzgoja, ki postaja vse pomembnejši del učnih načrtov. (STA) VEDSKA S SOLARNIMI NAPRAVAMI 00 OGREVANJA Podjetje Sydkraft iz Švedske je začelo v pročelje športnega centra v mestu Malmo inštalirati približno tisoč kubičnih metrov veliko solarno ploščo, ki bo proizvajala toplotno energijo. Z njo naj bi dobili 185.000 kWh toplote, ki jo bodo uporabljali za ogrevanje športnega objekta, preostanek pa bodo porabili v skupnem mestnem ogrevalnem sistemu. Izvajalec naj bi dela končal prihodnje leto, projekt pa je le del načrtov, kijih imajo mestne oblasti in podjetje Sydkraft. 51 94 Bine Ko{ar, Informatika Vsestransko pripravljeni za trg Leto ve~ kot ~etrt stoletja je njegov drugi dom Informatika. Nekaj let prej je delal pri Elektro Ljubljani. Od tedaj je del 94-~lan-skega podjetja, ki vsak mesec obdela in pripravi za po{iljanje milijon ovojnic za elek-trodistribucijo. Bine Ko{ar, vodja stojnega oddelka, je pri tem nadvse potreben. D 52 anes je Informatika razdeljena v dve enoti. V ljubljanskem delu jih je zaposlenih 40, v Mariboru 54. V Mariboru je testni del, v Ljubljani produkcija. Iz ljubljanskih strojev gredo fakture za 850.000 odjemalcev elek-tri~ne energije, iz mariborskih izpisi za Elektro Maribor. Poleg tega obdelujejo {e opomine, zamudne obresti za nepla~nike, tiskajo ovojnice za osebne dohodke za vso distribucijo. Vse to znese pripravo milijon ovojnic na mesec. Sicer pa je temeljna dejavnost Informatike obra~un elektri~ne energije. Obdelujejo pa tudi druge segmente poslovanja, kot so saldo-konti, glavna knjiga, osebni dohodki, osnovna sredstva. Skratka, celotno poslovanje distribucije je ra~unal-ni{ko podprto v Informatiki. V 32 letih delovanja dru`be so bili ra~uni z njihove strani vedno pravo~asno izstavljeni, tako da so jih odjemalci lahko pravo~asno poravnali. So pa v teh letih zamenjali {tiri sisteme obdelav in pet tehnologij izdelave in raz-po{iljanja ra~unov za elektri~no energijo. »Do zdaj so imeli na{i lastniki - 90 odstotkov smo v lasti distribucijskih dru`b - dokaj{ne razumevanje za posodabljanje na{ih naprav. Ko so se za~ele uporabljati zgornje meje uporabnosti na{e tehnologije, so bili na{i argumenti za posodobitev vedno pozitivno sprejeti v vodstvih distribucije. To pa pomeni, da smo po na~inu obra~una kot tudi razpo{iljanju po-lo`nic primerljivi z Avstrijo ali Nem~ijo,« pohvali razumevanje lastnikov za sodobno obdelavo obra~una Bine Ko{ar. V tridesetih letih se je njihovo delo zelo pove~alo. Za~eli so z obra~unom mese~nega inkasa na podlagi realnega odbiranja {tevcev. S hitrej{im tempom so pre{li na akontacijsko dvo-mese~no pla~evanje. Na dva meseca so izstavljali dve fakturi, ki smo jih odjemalci poravnavali mese~no. Zaradi velikih sprememb v cenah elek-tri~ne energije se je ta princip spremenil in distribucija je za~ela z izdajo mese~nih faktur, da je bil zagotovljen teko~i priliv prihodka. Tak na~in velja zadnjih sedem let. Za delo v prihodnje se Informatiki ni za bati. S sprejetim konceptom in kadrovsko usposobljenostjo za ra~unal-ni{ke sisteme, ki so v funkciji, pokrivajo samo potrebe distribucije. Na njihove naprave je vezanih 1200 terminalov. Ker gre razvoj v smeri dela na delovnih mestih, njihove naprave pokrivajo le potrebe distribucije. »Nekaj rezerv imamo pri ovojnicah. Pri tem procesu so mo`nosti dodatnega tr`enja, kar ob~asno tudi storimo. Vendar so tudi te zmo`nosti izrabljene 80-odstotno,« pojasni Ko{ar in nadaljuje, »Vsi na{i produkti so delani natan~no za potrebe porabnikov. Zagotovo pa bi se jih z do-lo~enimi modifikacijami dalo uporabiti tudi za druge naro~nike. Zasedenost na{ih delavcev s spremembami in uvajanjem novih tehnologij je to-lik{na, da bi te`ko delali {e kaj,« pojasni vstop na trg Bine Ko{ar. Posledice trga so pri njihovem delu `e nekaj ~asa dobro vidne. Do 15. oktobra so bile vse fakture v Sloveniji enake in obra~unane na podlagi tarifnega sistema. Od oktobra so podpisane individualne pogodbe z upravi~eni-mi odjemalci, kar pa pomeni ve~ dela pri obdelavi ra~unov. Za upra-vi~ene odjemalce sedaj izstavljajo dve fakturi za energijo in za omre`nino, kar pomeni podvojitev dela pri izpisih in ovojnicah. Ve~ja pa bo tudi potreba po shranjevanju podatkov, saj bo treba za vse odjemalce hraniti podatke deset let. Bine Ko{ar Vlado Poredo{ »Z uvajanjem trga so se za~eli s tem podro~jem dela v javnih podjetjih ukvarjati novi ljudje z novim na~inom dela. Mi v Informatiki vemo, da {e vedno znamo in bomo znali izdelati fakture, ne nazadnje imamo 32-letno tradicijo. Zavedamo pa se, da se z odpiranjem trga pojavi tudi stro{kovni princip za izdelavo teh faktur. Dokazati se bomo morali, da smo kakovostni in konkuren~ni. V Sloveniji ni veliko podjetij, ki bi znala kakovostno izdelati fakture, in ne veliko, ki bi znala dobro upravljati desetine milijonov podatkov. V na{i dru`bi smo prepri~ani, da smo prostorsko, kadrovsko in tehnolo{ko sposobni za izzive trga, prav tako pa smo sposobni svoje znanje dokazati tudi na{im naro~nikom. Veliko vlagamo v izobra`evanje zaposlenih, vodimo kombinirano kadrovsko politiko mladosti in izku{enosti, pridobivamo mlade teoreti~no podkovane strokovnjake, ki jih dodatno usposobimo za kakovostno delo,« predstavi reference Informatike za obstoj na odprtem trgu elektri~ne energije. Pravi, da ~e `eli{ v ra~unalni{tvu dobro delati, je potrebno timsko delo. V Informatiki se delavci med sabo dobro razumejo. Dobre delovne odnose posku{ajo {e izbolj{ati na rednih pomladanskih in jesenskih sre~anjih, popestrenih s {portnimi igrami. Druga~e pa Ko{ar nabira mo~i za ra~unalni{ko delo z igrami tenisa s prijatelji in kolegi iz slu`be ter hojo v hribe, kjer ni izbir~en pri vi{inah in strminah. Vsak hrib mu je dobro-do{el, da se le prediha in nau`ije naravnih lepot. MINKA SKUBIC Zmajeva kri V @ILAHO rlekov Leto{njo jesen je skupina Orleki iz Zasavja izdala novo zgo{~enko z naslovom Tetovirani. Zgo{~enka je posve~ena enemu samemu dogodku, in sicer referendumu o gradnji TET 3. Zaradi velikega {tevila gostovanj v tujini so jo izdali nekoliko z zamudo. Vsebina pesmi pa kljub temu ne izgublja aktualnosti. v lado Poredo{, vodja skupine, glavni pisec besedil, skladatelj in njihov pevec, se je v Zasavje preselil pred dvajsetimi leti. Iz rodnega Prekmurja je od{el v srednjo tekstilno {olo v Kranj in od tam na {tudij zgodovine v Ljubljano. Med {olanjem je spoznal sedanjo `eno in skupno pot sta za~ela v njenem rojstnem kraju – Zagorju. Tako je Vlado, pre`et s prekmurskimi {irjavami in baladami te pokrajine, za~el spoznavati med hribovje vkle{~ene tri zasavske doline. »@ivljenje ljudi v Zasavju je delno zaznamovano z geografsko lego krajev, {e bolj pa z 240-letno tradicijo rudarjenja. Zagotovo je bolj trdo kot v Prekmurju, bolj surovo, bolj im-pulzivno, kar se prena{a na na~in razmi{ljanja tukaj{njega prebivalstva. Tu so vsi ljudje povezani z rudarstvom, vsak ima v dru`ini koga, ki je delal pod zemljo ali pa to dela {e zdaj. Tudi `enin rod je kopal premog. Sam sem bil nekajkrat med knapi, tako slu`beno kot zasebno. Take solidarnosti, kot je med njimi, ni mogo~e najti nikjer. Ko se v rudniku zgodi nesre~a, je celo Zasavje `alostno. Prav tako poseben je njihov obe{enja{ki humor,« pripoveduje o svojih revirskih spoznanjih Orlek Vlado Poredo{, ki meni, da je mo-go~e prav zato, ker ni iz Zasavja, tem bolj opazil knapovske zna~ilnosti, ki se jih sami niti ne zavedajo. In temu Zasavju, ki mu je prvo listino za iz-kori{~anje premoga - zmajeve krvi - v prvi polovici 18. stoletja dala Marija Terezija in mu je bil rudnik gonilna sila razvoja regije ve~ kot 200 let, se je odlo~ila dr`ava dati na referendum termoelektrarno, ki kuri premog izpod zagorskega podzemlja. »Referendum o TET3 nas je {okiral. TET3 je bila za regijo mo`nost razvoja. [e bolj kot neuspeli referendum, je v regiji povzro~il revolt na~in, kako so se nad regijo spravile stranke, ki pri nas nimajo volilnega zaledja. Ker so v skupini ~lani, ki so delali, nekateri pa {e delajo v rudniku, vsi pa cenimo dru`beno anga`ira-no glasbo, smo temu dogodku posvetili zadnji album z metafori~nim imenom Tetovirani,« nadaljuje sogovornik. Knapovstvu so tudi v preteklosti posve~ali precej pozornosti. Trilogijo plo{~ na to temo sestavljajo Fu{terc in jeternica, Melodije smoga in premoga in Adijo knapi. Vmes pa so izdali {e vrsto plo{~ z anga`irano glasbo, vendar ne s tematiko energetike. 53 zanimivosti Vlado Poredoš Vlado pravi, da je emocionalni naboj v Zasavju močan in daje inspiracijo za udarno pesem. Prekmurski melos je veliko bolj poetičen, primeren za balade. Glasbeni ritem Zasavja je bolj primerljiv s slovensko etno glasbo, ki je Orlekom blizu. To je ritem zamaha z krampom. »Glasba je v naši regiji zelo priljubljena. Večina otrok obiskuje glasbeno šolo. Tudi vsi člani skupine imamo glasbeno izobrazbo. Glasba nam je vsem devetim hobi in ne živimo od nje. Igramo in pojemo za dobrobit regije, s katero smo zliti. Razmišljamo lokalno, delujemo globalno. Prav zaradi zvrsti naše glasbe imamo v regiji vso podporo. Z našimi pesmimi je prišla regija do glasbenega kulturnega preboja. Med drugim smo igrali v parlamentu na predstavitvi Zasavja. Ker pa je rudarstvo značilno tudi za druga slovenska mesta, je naša glasba enako dobro sprejeta v teh mestih. Tako na primer brez težav napolnimo velenjsko Rdečo dvorano. Socialne težave so podobne, le odtenki so drugačni,« pojasnjuje zlitje skupine z okoljem njen vodja. Pravi, da jih je bilo tedaj, ko so začenjali prepevati pesmi z rudarskimi motivi /Adi-jo knapi/, malce strah, kako jih bodo rudarji sprejeli. Vendar pa so jih ti hitro vzeli za svoje in od tedaj se z njimi dobro razumejo. Je pa treba biti z njimi pošten in odkrit in ne izigrati njihovega zaupanja. Prav odnos Orlekov do zasavskih rudarjev bi lahko bil zgled našim politikom, kako delati v kočljivih zadevah, kot je primer zapiranja rudnikov. Vlado Poredoš pravi, da zakoni, dekreti, uredbe niso prava pot. Potreben je subtilen, počasen pristop, tako da ljudje začutijo, da delaš v redu zanje. Orleki bodo s svojim poslanstvom, promocijo Zasavja, njegovih vseh treh dolin, zasavskih glasbenikov, nadaljevali tako v domovini kot v tujini. Gostovali so in bili dobro sprejeti že povsod v Evropi, razen na Pirenejskem polotoku. Niso pa igrali v stari elektrarni v TE Trbovlje, tam, kjer so imeli koncert Laibachi. V TET pravijo, da streha v tem nadvse primernem ambientu za njihovo etno rock glasbo ni več varna za organizacijo koncertov. CILJ VSAJ 20 DOLARJEV ZA SOD NAFTE Cena nafte Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC) se je po tednih stalnega padanja v začetku decembra spet začela krepiti. Tako je bilo treba ob koncu novembra za sod plačati že 17,48 dolarja, še teden prej pa celo 16,86 dolarja. Da seje cena zelo znižala, pove podatek, daje bilo treba oktobra letos za sod plačati še 19,64 dolarja, leta 2000 v tem mesecu pa 27,60. Kot so povedali na sekretariatu naftnega kartela na Dunaju, bo OPEC januarja znižal količino načrpane nafte za 1,5 milijona na 22 milijonov sodov na dan. To količino naj bi pozneje še enkrat znižali, in sicer za dodatnih 500.000 sodov na dan, vendar te odločitve članice še niso potrdile. OPEC si prizadeva, da bi za sod iztržil vsaj 20 dolarjev. (STA) PRIMANJKLJAJ SE POČASI MANJŠA Slovenija je oktobra izvozila za 837,4 milijona dolarjev blaga, uvozila pa gaje za 916,9 milijona, s čimer je blagovni primanjkljaj znašal 79,5 milijona dolarjev, pokritost uvoza z izvozom pa je dosegla 91,3 odstotka, so sporočili iz državnega statističnega urada. V primerjavi z istim mesecem lani seje oktobrski izvoz povečal za 8,9, uvoz pa za 5,3 odstotka. Po izračunih statističnega urada je se v letošnjem desetem mesecu uvoz glede na mesec prej povečal za 9,5 odstotka, izvoz pa za 4,1, kar pomeni, da seje v vseh desetih mesecih leta 2001 izvoz Slovenije povečal za 7 odstotkov na 7,8 milijarde dolarjev, uvoz pa za 0,6 odstotka na 8,5 milijarde dolarjev. V državni blagajni je tako primanjkljaj dosegel skoraj 695 milijona dolarjev, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 91,8-odstotna. (STA) MINKASKUBIC 54 94 obletnica strokovnega ~asopisa 70 LET ELEKTROTEHNI[KEGA vestnika Petnajstega oktobra 1931 je za~el izhajati »Elektrotehni{ki vestnik« kot prvi jugoslovanski strokovni ~asopis za elektrotehniko. Ustanovila ga je Strokovna zadruga kon-cesioniranih elektrotehnikov na pobudo Ivana Mihel~i~a v Ljubljani. Prvi odgovorni urednik je bil Tone Polj{ak. Prvo {tevilko je natisnila Tiskarna Slovenija v Ljubljani. V za~etku je bil to stanovski ~asopis, ki je objavljal razna navodila in dru{tvena obvestila ter strokovne elektro-tehni{ke prispevke. »E lektrotehni{ki vestnik stopa s prvo {tevilko pred elektrotehni{ko strokovno javnost. S tem je za-do{~eno na vsakoletnih ob~nih zborih Zadruge koncesijoniranih elektrotehnikov Dravske banovine obetovano izra`eni `elji po lastnem strokovnem glasilu. Elektrotehnika s svojim ogromnim razmahom in neprestanim razvojem zahteva velik kader strokovno temeljito izobra`enih du{evnih in ro~nih delavcev. Univerza, tehni{ke srednje {ole, delovodska obrtna {ola, obrtna nadaljevalna {ola, razni strokovni te~aji in strokovna literatura so ~initelji v prvi vrsti poklicani, da nudijo to potrebno strokovno izobrazbo,« je v uvodniku z naslovom Na{e glasilo v prvi {tevil- ki, oktobra 1931, zapisal ing. V. Turn{ek. »Zadruga koncesijoni-ranih elektrotehnikov Dravske banovine si je stavila nalogo dvigniti nivo strokovne izobrazbe svojih ~lanov in svojega strokovnega delavstva. Tako je prirejala do sedaj specialne ve~erne te~aje za elektromonterje in za~ela je s prirejanjem vsakoletnih pettedenskih celodnevnih te~ajev za vajence zadnjega letnika. Z da-na{njim dnem pa stopa zadruga na plan z lastnim strokovnim glasilom Elektrotehni{ki vest-nik,« je zapisal uvodni~ar in opisal program glasila. Objavljal bo aktualne strokovne in gospodarske ~lanke, obve{~al svoje bralce o predpisih in normah in o te-ko~em razvoju elektrotehnike ter elektrotehni{kega gospodarstva. Nastal je z namenom, da bo »mentor, vodnik in svetovalec na{emu elektrotehni{kemu du{evnemu in ro~nemu delavstvu.« Zato je odprl predal za strokovna vpra{anja in odgovore. Namesto dosedanjega neposrednega dopisovanja bodo v vestni-ku objavljena splo{na obvestila in okro`nice. Odstopil bo prostor vsem tistim, ki i{~ejo slu`be in strokovne delovne mo~i, saj jim bo namenil poseben koti~ek za objave. S splo{nimi obrtnimi strokovnimi vpra{anji pa se neposredno ne bo ukvarjal, ker te zasledujejo in zastopajo zadovoljivo vnemo razli~na obrtna glasila. Platnice in priloge bodo izpolnjene z inserati elektrotehni{ke stroke. Pisec je razlo`il tudi komercialno mo`nost s ponudbo: »Ker bo Elektrotehni{ki vestnik v rokah vsakega elektrotehni{kega podjetja in elektrarne, bo nudil oglasnikom najve~jo mo`nost za materijelen uspeh oglasov. Elek-trotehni{ki vestnik si je stavil nalogo izdajati tudi splo{ne elektro-tehni{ke publikacije popularnega zna~aja. Na ta na~in bo sku{al zapolniti vrzel v na{i elektroteh-ni{ki literaturi.« Elektrotehni{ki vestnik je sprava objavljal strokovne ~lanke, uredbe, pravilnike, navodila in zanimivosti iz elek-trotehni{kega sveta ter prina{al slovensko elektrotehni{ko izrazje. Spodbujal je strokovno vzgojo mladih kadrov, elektrifikacijo in {iril elektrotehni{ko znanje v elektrotehni{ki operativi. Kmalu so za~eli vanj pisati mladi diplomirani in`enirji elektrotehnike, ki so od leta 1925 prihajali iz ljubljanske Univerze. Tako je postal Elektrotehni{ki vestnik `e v letih pred vojno upo{tevan strokoven ~asopis. V njem so se takrat ogla{ali z zanimivimi prispevki tudi tehniki, absolventi priznano dobre in stroge Srednje tehni{ke {ole v Ljubljani. @e takrat si je ~asopis skromnega formata 14 x 21 cm pridobil zavidljiv sloves. DRAGO PAPLER 55 strokovna posvetovanja Zanimiva zasedanja dveh nacionalnih komitejev V vmesnem obdobju med dvema zasedanjema mednarodne Cigre, ki se odvija vsakokrat v Parizu, se po dogovorjenem klju~u izvajajo {te-vilne aktivnosti znotraj posameznih nacionalnih komitejev v obliki organiziranja raznih simpozijev, seminarjev in konferenc. Kot oblika tovrstnega delovanja so tudi redna zasedanja posameznih nacionalnih komitejev CIGRE, ki `e vrsto let potekajo vmesno, vsako drugo neparno leto. T 56 renutno v okviru pari{ke Cigre aktivno deluje 52 nacionalnih komitejev {irom sveta, med njimi so tudi po osamosvojitvi Slovenije v letu 1991 slovenski Sloko Cigre (ustanovljen leta 1992) ter nacionalna komiteja Ci-gre iz sosednje Hrva{ke ter Bosne in Hercegovine. Slednja sta bila ustanovljena prav tako v tem obdobju, po razpadu nekdanje Jugoslavije. Kot je znano, je bilo v Sloveniji do sedaj organiziranih `e pet tovrstnih sre~anj v obliki konference slovenskih elek-troenergetikov (Ljubljana 1993, Maribor 1995, Nova Gorica 1997, Ro-ga{ka Slatina 1999, Bled 2001). Enaka aktivnost je bila tudi v sosednji Hrva{ki in v Bosni in Hercegovini, kjer so bili medsebojni stiki tudi na tem strokovnem podro~ju kljub vojnim razmeram v bli`nji preteklosti ohranjeni in se {e poglabljajo. PETA KONFERENCA BOSANSKOHERCEGOVSKE CIGRE Od 23. do 27. septembra letos je potekala V. konferenca bosansko-herce- govskega nacionalnega komiteja Ci-gre, ki se je je udele`ilo preko 300 predstavnikov {tevilnih elektrogospodarskih in drugih delovnih organizacij iz BiH, sosednje Hrva{ke, Slovenije in nekaterih drugih evropskih dr`av. Tudi tokratnemu posvetovanju je gostoljubje zaporedoma `e drugi~ ponudil hotelski kompleks Neum iz istoimenskega idili~nega bosanskega obmorskega mesta, kjer je aprila 1991 potekalo tudi dvajseto in hkrati tudi zadnje posvetovanje nekdanjega jugoslovanskega komiteja Juko Cigre. Konferenca je bila izredno dobro pripravljena in vodena. Prete`no delo v programskem in organizacijskem pogledu sloni na predsedniku nacionalnega komiteja prof. dr. Ru-smirju Mahmut ]ehaji}u, njegovih sodelavcih ter generalni sekretarki Jasmini Jaki}. Tako predsednik kot sekretarka sta v tej funkciji od ustanovitve njihovega nacionalnega komiteja leta 1992 do danes. Na IV. redni skup{~ini te organizacije je bilo obravnavano poro~ilo o delu BH K CIGRE za dvoletno obdobje, 1999- 2001, ki je zajemalo delo upravnega odbora BH K Cigre, sekretariata komiteja in vseh delujo~ih 16 {tudijskih komitejev. Posebna aktivnost BH K Cigre je bila namenjena mednarodnemu sodelovanju s Cigre-jem iz Pariza, Ciredom iz Bruslja in z drugimi zdru`enji doma in v svetu. TUDI V BIH ZELO AKTIVNI V okviru BH K Cigre se izdaja tudi posebna strokovna revija »Bosansko-hercegova~ka elektrotehnika«. ^aso-pis so `e leta 1992 ustanovili doma~i strokovnjaki, in`enirji in drugi zanesenjaki strokovne pisne besede v tedanji okupirani in od vojnih strahot razdejani Bosni in Hercegovini. To so bili tudi razlogi, da je ~asopis zagledal lu~ sveta {ele leta 1996, polna {tiri leta po formalni ustanovitvi. Do zdaj so iz{le `e tri {tevilke (1996, 1997 in 1998). V prvih dveh {tevilkah je iz{lo 25 strokovnih ~lankov s podro~ja teoretske elektrotehnike, elektroenergetskih sistemov ter uporabne elektrotehnike. V tretji {tevilki pa {e 14 strokovnih prispevkov prete`no s po-dro~ja sodobnih kompozitnih izolatorjev in njihove uporabe v elektrotehniki nasploh, predvsem na nadzemnih prenosnih vodih in drugih energetskih napravah. ^etrta {tevilka je tik pred izdajo s predvidenim terminom izida do konca leta 2001 in v njej bo na posebno povabilo objavljen tudi en slovenski prispevek. V letu 2002 se na~rtuje posebno strokovno posvetovanje na temo nume-ri~ne za{~ite in nadzora, ki bo 15.–16. aprila 2002 v Sarajevu. Sicer pa je bilo za leto{nje V. posvetovanje prijavljenih 142 referatov 236 avtorjev in soavtorjev, kar je do sedaj naj-ve~je {tevilo. Vklju~no z leto{njim posvetovanjem pa je bilo doslej predstavljenih `e 505 strokovnih referatov 718 avtorjev in soavtorjev. Vsekakor lepe {tevilke, kjer po {tevilu in po vsebini obravnavane tematike prevladujejo vpra{anja s podro~ja razvoja, gradnje, vzdr`evanja, vodenja in obratovanja elektroenergetskega sistema s pripadajo~imi napravami. Prvo posvetovanje BH K Cigre je bilo leta 1993 v Sarajevu, drugo leta 1995 v Tuzli, tretje leta 1997 v Biha~u, ~e-trto leta 1999 v Neumu. V BH K Ci-gre je v~lanjenih 80 individualnih in 12 kolektivnih ~lanov in deluje kot polnopravni ~lan pari{ke Cigre. Po sklepu generalne skup{~ine Cigre v Parizu z dne 28. avgusta 2000 je bila tudi na tem zasedanju v Neumu sprejeta sprememba naziva te organizacije na »Me|unarodno vije}e za velike elektri~ne sisteme«. USPE[NO SODELOVANJE SLOVENIJE Na leto{njem V. posvetovanju BH K Cigre v Neumu je bila Slovenija zastopana s {estimi kombiniranimi referati slovenskih in bosanskih avtorjev in z enim samostojnim referatom. Med kombiniranimi referati so za [K 31-distribucijska omre`ja prispevala avtorja J. Curk in M. ^e~o referat: »Odkrivanje in lokacija zemeljskih stikov v izoliranem omre`ju« in M. ^e~o, I. Birkelbach, M. Kr`i{nik referat: »Indikator zemeljskega stika v omre`ju z izoliranim in kompenzira-nim zvezdi{~em LOK 20-BiH«. Iz skupine [K 34-za{~ita, [K35-teleko-munikacije in [K 36-elektromagnet-ni vplivi so bili prijavljeni {tirje referati avtorjev Z. [ehi}, I. [krjanc, D. Matko: »Prediktivni funkcionalni regulator (PFC) na Fuzzy modelu procesa« ([K 34), M. Had`imehmedagi}, J. Jarc, @. Karas: »^asovna sinhronizacija naprav v elektroenergetskih sistemih s pomo~jo GPS i DCF77 signalov« ([K 35), N. Sarajli}, T. Konji}, A. Orgulan: »Pove~anje izgub zaradi vi{jih harmonikov v omre`ju« ([K 36) in T. Konji}, N. Sarajli}, J. Vor-{i~: Merjenje podharmonijskega kolebanja napetosti«. Iz skupine [K 22-nadzemni vodi je bil predstavljen {e en samostojni referat: »Vpliv segrevanja vodnikov na povese pri nadzemnih vodih« (avtorji dr. Franc Jakl, Miro @unec, Andrej Jakl). Referat prina{a rezultate raziskav segrevanja vodnika Al/Je 490/65 v stacionarnem stanju z metodolo{-kim pristopom {tudijskega komiteja za nadzemne vode mednarodne Ci-gre s strani {tudijske delovne skupine za vodnike WG22.12 z ustreznimi metodami za izra~unavanje temperature vodnikov v nestacionarnih pogojih pri kratkih stikih. V tej {tudij-ski skupini podpisani `e deset let aktivno sodeluje v krogu strokovnjakov iz 12 dr`av sveta. Prikazani so rezultati izra~una temperatur pri adiabat-skem segrevanju z vplivom na pove-se, kjer so teoretski izra~uni primerjani z na{imi slovenskimi eksperimentalnimi rezultati raziskav za najneu- godnej{i primer kratkega stika v elektroenergetskem sistemu Slovenije v trajanju 1 sekunde za vodnik Al/Je 490/65 in za{~itno vrv AlMg1E/Je 120/70 z upo{tevanjem nekonstant-nih vrednosti za specifi~no toploto vodnika (temperaturna odvisnost). PETA KONFERENCA HRVA[KE CIGRE V ~asu od 4. do 8. novembra je v Cavtatu potekala tudi V. konferenca HR Cigre. V uvodnem delu je imel odmevno predavanje dr. G. Manzoni na temo stanja energetike v svetu z naslovom Razvoj elektroenergetskega omre`ja. Predstavniki HR Cigre so uglednega gosta dr. Manzonija iz Italije povabili kot ~astnega gosta na tem posvetovanju, ki je predsednik nacionalnega komiteja Cigre iz sosednje Italije in hkrati tudi vodstveni sodelavec raziskovalnega in{tituta CESI iz Milana. Po odprtju konference je bila tudi redna skup{~ina te organizacije, ki jo je vodil predsednik HR Cigre mag. Ivica Toljan. OBSE@NO DELOVANJE DOMA IN NA TUJEM Delovanje HR Cigre je zelo ob{irno in vsestransko tako doma kot tudi na tujem. Med drugim hrva{ki komite aktivno sodeluje v mednarodni Cigre Paris, v mednarodni organizaciji Ci-red in s {tevilnimi drugimi strokovnimi zdru`enji doma in v svetu. Za uspe{no delo gre poleg predsednika velika zasluga dvema dolgoletnima sodelavcema prej{nje JUKO in sedanje HR Cigre, in to glavnemu tajniku dr. Zorku Cvetkovi}u in poslovni tajnici Vesni Velebir.V vmesnem obdobju od predhodnega posvetovanja leta 1999 do letos je HR Cigre organiziral ve~ odmevnih strokovnih sre-~anj: – Okroglo mizo na temo: »Re-strukturiranje in privatizacija hrvatskega elektroenergetskega sektorja« v okviru [K 37 (Cavtat, 18. oktobra 1999) – Tretji simpozij o elektrodistribu-cijski dejavnosti ([ibenik, 14.-17. maja 2000) 57 PBTO r FtT SAVJETOVANJE Mi I I H me L ftfajMNd 55 – Okroglo mizo na temo: »Napetostne razmere v prenosnem omre`ju 400 kV in stabilnost EES« v okviru [K 11, 12, 14, 34, 37, 38, 39 (Cavtat, 25. oktobra 2000) – ^etrti simpozij o vodenju elektroenergetskega sistema v Cavta-tu (22.-25. oktobra 2000) – Okroglo mizo na temo: »Kalifornijska kriza in reforma hrva{kega elektroenergetskega sektorja« v okviru [K 37 in [K 39 (Zagreb, 21. marca 2001) – 50. obletnica Cigre na Hrva{kem in 10. obletnica delovanja HR Cigre skupno s praznovanjem 50. obletnice ~asopisa Energija (Zagreb, 24. maja 2001) – Mednarodni kolokvij [K 35: »Providing Quality Telecommunication Services to the Power Supply Industry« (Zagreb, 5. junija 2001) HR Cigre je tudi zelo dejaven na po-dro~ju publicistike. Tako je ob 50. obletnici Cigre na Hrva{kem, ob 10. obletnici delovanja HR Cigre in so-~asno ob 50. obletnici izhajanja strokovnega ~asopisa Energija izdal li~no in s {tevilnimi fotografijami opremljeno monografijo. To je tudi dokument trajnega zna~aja o prehojeni poti, polni trdega in ustvarjalnega dela na pomembnem strokovnem po- dro~ju, ki je velikokrat po krivici postavljeno ob rob dru`benega dogajanja. Bilo bi primerno, da se podobna monografija izda tudi v Sloveniji. Sicer pa je bilo na leto{njem V. posvetovanju navzo~ih rekordnih 600 ude-le`encev iz Hrva{ke in tujine. Prijavljenih in obravnavanih je bilo 202 referatov (501 avtorjev in soavtorjev), kar je do sedaj najve~je {tevilo. Prvo posvetovanje HK Cigre je bilo leta 1993 v Zagrebu, drugo leta 1995 v Primo{tenu, tretje leta 1997 v Cavta-tu, ~etrto leta 1999 prav tako v Cav-tatu. Aktivnih je vseh 16 {tudijskih komitejev iz treh sekcij (Elementi elektri~nih postrojev, Vodi in postro-ji, Omre`ja). NAJAKTIVNEJ[I [K 22 ZA NADZEMNE VODE Tokrat je bila Slovenija zastopana s petimi samostojnimi in s {tirimi kombiniranimi referati slovenskih in hrva{kih avtorjev. Najve~ referatov je bilo predstavljenih v [K 22-nadzem-ni vodi ({tirje), po dva referata v zdru`eni skupini [K22/31-nadzemni vodi/distribucijska omre`ja, po dva referata v skupini [K 37-planiranje in razvoj elektroenergetskega sistema in en referat v okviru [K 33-koordinaci-ja izolacije elektroenergetskega sistema. Naj omenimo le nekatere iz naj-aktivnej{e skupine [K 22, kjer smo bili do sedaj z referati navzo~i na vseh dosedanjih konferencah HR Cigre od leta 1993 do leto{njega sre-~anja. Prva dva referata »Pristop raz-re{avanja problematike elektromagnetnega sevanja pri nadzemnih vodih« (avtorja mag. Breda Cestnik, dr. Franc Jakl) in »Sodobni vodniki za nadzemne vode - kdaj v Sloveniji?« (avtorji dr. Franc Jakl, mag. Kre{imir Baki~, Andrej Jakl) prina{ata pregled za{~itnih standardov s podro~ja elektromagnetnega sevanja frekvence 50 Hz s slovensko re{itvijo pri projektiranju nadzemnih vodov glede na zahteve slovenske vladne uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in `ivljenjskem okolju iz leta 1996 oziroma nove tehnolo{ke re{i-tve vodnikov za nadzemne vode, ki imajo v primerjavi z vodniki klasi~-nih izvedb bistveno bolj{e mehanske in termi~ne lastnosti, s ~imer dose`e-mo ve~jo u~inkovitost prenosnih vodov in tudi za okolje prijaznej{e teh-ni~ne re{itve. Referata »Vpliv nepre-pletenosti daljnovodov na tokovno in napetostno neravnovesje« (avtorji dr. Ivo Ugle{i}, dr. Ivica Pavi}, dr. Maks Babuder, mag. Stane Vi`intin) in »Analiza po{kodb za{~itnih vodnikov z vgrajenimi opti~nimi vlakni prenosnih vodov Elektro-Slovenija, d.o.o. za obdobje 1988–2001« (avtorja Milan Kenda, Sre~ko Lesjak) obravnavata problem nesimetrij pri neprepletenih ali delno prepletenih prenosnih vodih z rezultati raziskav na 400 kV daljnovodu Heviz-@erja-vinec-Tumbri (Mad`arska-Hrvatska) ter na 400 kV daljnovodu Kr{ko-Be-ri~evo oziroma problematiko opa`e-nih po{kodb v zadnjem desetletnem obdobju na OPGW kablih na prenosnem omre`ju Slovenije, povzro-~enih zaradi atmosferskih razelek-trenj (strel) in vandalizma. Zadnji referat je odli~no in izredno slikovito predstavil Sre~ko Lesjak iz Elesove enote Podlog, ki si zaslu`i {e posebno priznanje za izvirnost svoje predstavitve. Vse informacije o delu in organizaciji obeh nacionalnih komitejih je mogo~e najti tudi na spletnih straneh http://www.bhkcigre.ba in http://www.hk-cigre.hr. DR. FRANC JAKL novosti s knji`nih polic Statisti^ni letopis ENERGETSKEGA GOSPODARSTVA REPUBLIKE SLOVENIJE Statisti~ni letopis slovenskega energetskega gospodarstva za leto 2000, ki ga je izdalo Ministrstvo za okolje in prostor, je v prvi vrsti zelo koristen pripomo~ek strokovnjakom, ki na~rtujejo razvoj energetike ter spremljajo in analizirajo izvajanje bilanc v dr`avnih organih in podjetjih na tem podro~ju. V njem so namre~ zbrani podatki o proizvodnji, uvozu, porabi, izvozu in pretvarjanju posameznih vrst energije in goriv v Sloveniji. Vso to mno`ico podatkov, zbranih pri razli~nih elektroenergetskih podjetjih in Statisti~nem uradu RS, so izdelovalci letopisa mag. Andrej Tir{ek, mag. Du{an Trpin, Boris @iv-ko, Marjan Zagor{ek, Dejan Gjura in Matej Praper pod vodstvom Iva Novaka ustrezno metodolo{ko obdelali, in to tako, da jih je mogo~e primerjati tudi s preteklimi leti. Poleg tega so v publikaciji zbrani {e novi viri energije, s ~imer publikacija te`i k celostnem pokrivanju energetskih tokov v tem letu. Letopis je pregledno razdeljen na sedem glavnih poglavij – energetiko, premog in druga trdna goriva, teko~a goriva, plinasta goriva, elektri~no energijo, toploto iz sistemov daljin- skega ogrevanja in energetske bilance. V vsakem izmed njih so najprej podane osnovne tabele in diagrami za leto 2000, k temu pa so avtorji dodali pri premogu, teko~ih in plinastih gorivih ter elektri~ni energiji {e primerjalne tabele in diagrame, ki omo-go~ajo bralcu bolj poglobljeno razumevanje podatkov. Toda kljub nazornosti tabel in pregledni postavitvi je priporo~ljivo pred branjem in iskanjem `elenih podatkov preleteti {e splo{na pojasnila, ki razlo`ijo znamenja v tabelah, kratice, pojasnjujejo posamezne tabele ter ne nazadnje tudi za tiste, ki v teh strokah niso tako doma~i, razlo`i merske enote in definira strokovne pojme. Podobna pojasnila so avtorji dodali {e v nekaterih obse`nej{ih poglavjih, zato bo uporabnik publikacije brez te`av na{el odgovore ter ustrezne primerjave, ki so {e posebej nazorno upodobljene v barvnih diagramih. Sicer pa je strokovnjakom letopis zagotovo `e znan sopotnik, saj izhajajo podobna po-ro~ila s podro~ja elektrogospodarstva `e od leta 1950 naprej, statisti~ni letopisi pa od 1966-ega. Slikovni atlas JEDRSKE TEHNOLOGIJE Pojav jedrske energije v sredini dvajsetega stoletja je obnorel svet – ljudje so za~eli graditi jedrske elektrarne, ladje na jedrski pogon, projektirali letala ter razmi{ljali o vesoljskih ladjah in celo vlakih na jedrski pogon. Toda navdu{enje se je kmalu pomirilo, po nekaj resnih nesre~ah pa se je slika popolnoma obrnila in jedrska tehnologija je postala nevarnost, je ena izmed ugotovitev v uvodu Slikovnega atlasa jedrske tehnologije, ki ga je junija 2001 izdalo Dru{tvo jedrskih strokovnjakov Slovenije. Ta sicer tanka publikacija, katere temeljna naloga je na poljuden na~in pojasniti temeljne pojme o radioaktivnosti in jedrski energiji, skriva vse glavne skrivnosti te dobrine, ki so opisane na izredno zanimiv, slikovit in preprost na~in v slovenskem in angle{kem jeziku. Prav zato je lahko atlas, ki ga je uredil Andrej Stritar, zanimiv tako za mlade radovedne`e kot tudi strokovnjake. Da tovrstna energija in tehnologija ni tak{en bav bav, za~ne pojasnjevati povsem na za~etku – pri atomu in radioaktivnosti, ki je tako re-ko~ del na{ega vsakdanjika. Glavnim razlagam sledi predstavitev slovenskega raziskovalnega reaktorja in proizvodnje elektri~ne energije pri nas, kamor je ume{~ena tudi jedrska energija. Da brez te za zdaj ne moremo, pojasnjuje z okoljem in katastrofalnimi vplivi izgorevanja fosilnih goriv nanj. Atlas se ne ustavi le pri nas, ampak gre tudi v Evropo in svet, kjer je jedrska energija {e bolj prisotna, ob tem pa pojasnjuje samo proizvodnjo in pomen te energije. Toda brez prepri~evanj – le z navajanjem dejstev. »Le z dobrim poznavanjem si lahko vsak posameznik zgradi svoje mnenje o koristih in slabosti,« menijo avtorji, zato prepu{~ajo bralcem, da sami presodijo, kako pomembna je jedrska energija za ~lo-ve{tvo. SIMONA BANDUR 59 izobraževanje Vlagatelji v ljudi-standard, KI nGRaADIljudeh @e ve~ kot desetletje prodira v ospredje spoznanje, da so ljudje, njihova znanja in odnosi med njimi odlo~il-ni dejavnik poslovne in sploh konkuren~ne prednosti dana{njih organizacij, tudi elektroenergetskih. K 60 ako dobro bodo izkori{~ene tehnologije, kako kakovostno bo opravljeno delo, kako hitro se bodo nalo`be povrnile in ali se bo posamezno podjetje oziroma organizacija na trgu borila za pre`ivetje ali pa razvoj v svoji panogi tudi narekovala, je odvisno od na~rtovanja poslovnih ciljev in tudi novih ve{~in ter dodatnega izo-bra`evanja zaposlenih, s katerimi je te cilje mo~ hitreje, la`e in predvsem u~inkoviteje dose~i. V prid temu mnoga uspe{na podjetja oziroma organizacije jasno dolo~ajo odgovornost za usposabljanje na vseh organizacijskih ravneh, na~rte in cilje usposabljanja neposredno povezujejo s poslovnimi cilji, stalno spremljajo in analizirajo vire za usposabljanje. V poslovnih na~rtih jasno izra`ajo pomen ~love{kega potenciala, s kadrovanjem in nagrajevanjem podpirajo usposabljanje in osebni razvoj zaposlenih. Spodbujajo skrb za lastno kariero in osebni razvoj pri vseh zaposlenih in aktivno i{~ejo stike z zunanjimi institucijami, ki lahko pripomorejo h kakovosti njihovega usposabljanja. Vendar pa uspe{na podjetja ali organizacije postajajo uspe{ne tudi zaradi tega, ker svoje tako naravnano poslovanje standardizirajo v skladu z meri- li dobre prakse. Pri tem za vrednotenje lastne kakovosti uporabljajo raz-li~ne standarde za doseganje celovite kakovosti, ki bolj ali manj uspe{no urejajo na~in poslovanja, in med kazalce, katerih ustreznost preverjajo, vklju~ujejo tudi odnos do ~love{kega vira. Najbolj znani in uveljavljeni med njimi so pri tem zagotovo standardi ISO, ki bodisi poudarjajo proizvod (ISO 9001) bodisi okolje (ISO 140001). Ker pa je obenem tudi vse ve~ podjetij ali organizacij s pridobljenimi tovrstnimi standardi, si us-pe{na podjetja oziroma organizacije postavljajo vse vi{ja merila dobre prakse za usposabljanje in razvoj ljudi za doseganje podjetni{kih ciljev, da bi na ta na~in zagotovila svojo kon-kuren~nost na trgu in svojim zaposlenim dala pravo veljavo. Standardizacijo teh vse vi{e postavljenih meril ponuja standard »Vlagatelji v ljudi« (Investors in People). Navedeni standard, razvili so ga v devetdesetih letih v Veliki Britaniji, je danes mednarodni standard za usposabljanje in razvoj ljudi za dosego podjet-ni{kih ciljev. Po na~inu merjenja in pridobivanja je sicer podoben ISO in drugim znanim standardom, pomeni pa korak dlje v doseganju celovite kakovosti. Ponuja namre~ mednarodni okvir za izbolj{anje podjetni{kih u~inkov in konkuren~nosti s po-mo~jo na~rtnega pristopa tako pri postavljanju podjetni{kih ciljev kot pri usposabljanju ljudi za dosego teh ciljev. Od drugih standardov doseganja celovite kakovosti se razlikuje po tem, da na~in poslovanja spreminja, in ne ureja. Drugi standardi namre~ odnos do ~love{kega vira sicer obravnavajo, vendar pa ga zgolj standard »Vlagatelji v ljudi« tudi aktivno vklju~uje v samo poslovanje, v na~rtovanje, sodelovanje pri razvojnih odlo~itvah in s tem v soodgovornost za poslovne u~inke. Pri standardu »Vlagatelji v ljudi« je poudarek na razvoju zaposlenih kot temeljni in, kar je bistveno, merljivi kakovosti. Pri tem so karseda upo{te-vane osebne ambicije posameznika in njegova skoraj izklju~na odgovornost za lasten razvoj ter velik pomen, ki ga imata sodelovanje in kolegialnost med zaposlenimi, tako po vodoravni, kot tudi po navpi~ni osi. Poglavitna prednost navedenega standarda je v tem, da na izmerljiv na~in spodbuja podjetja ali organizacije k izbolj{eva- nju odnosa do ~love{kih virov, kar vodi do izbolj{av pri vedenju zaposlenih in k pove~evanju produktivnosti. Vse to pozitivno vpliva tudi na zadovoljstvo kupcev ali uporabnikov, njihovo stalnost in izbolj{uje tudi druge klju~ne podjetni{ke kazalce us-pe{nosti. Predvsem pa standard »Vlagatelji v ljudi« ne izklju~uje procesov izbolj{av, ki jih zahtevajo drugi standardi, ampak jih dopolnjuje in le-ti lahko potekajo skupaj, bodisi hkrati bodisi eden za drugim. Navedeni standard je za elektroenergetiko, zlasti kot panogo v procesu prestrukturiranja, zanimiv iz ve~ razlogov. Poenostavljeno pomeni standard razvijanje individualnih na~rtov izobra`evanja za vse zaposlene v podjetju oziroma organizaciji. Razvijanje teh na~rtov pa je partnersko in nikakor ne more biti narekovano od zgoraj ali od zunaj. Tisto, kar ljudje zmorejo in so za to tudi motivirani, mora sovpadati s tistim, kar podjetje ali organizacija od njih pri~akuje, vendar se ta proces vije naprej v spirali vse vi{je in poraja nenehno izbolj{evanje. Pri tem je izjemno pomembno (in standard »Vlagatelji v ljudi« sam to tudi zahteva), da ima podjetje oziroma organizacija prej jasno vizijo o tem, kaj ho~e dose~i v prihodnosti in kako bo to dosegla. To vizijo mora (s)poznati vsak zaposleni, ki mora obenem tudi vedeti, kak{no vlogo ima pri uresni~evanju te vizije in za kaj je pri tem odgovoren. Podjetje ali organizacija mora pri tem v skladu z razvojnimi cilji in lastno vizijo identificirati izobra`evalne potrebe in do-lo~iti aktivnosti za zadovoljevanje in nenehno razvijanje izobra`evalnih potreb vsakega zaposlenega, vklju~no z identifikacijo virov, ki bodo omo-go~ali izobra`evanje zaposlenih v skladu s potrebami in razvojnimi na~rti podjetja oziroma organizacije ter osebnimi potrebami zaposlenih. Medtem ko elektroenergetska podjetja v skladu z razvojnimi cilji in vizijo tudi v teh spreminjajo~ih se razmerah v sami panogi ve~inoma (1) `e imajo ugotovljene in opredeljene izo-bra`evalne potrebe za vsakega zaposlenega in tudi (2) `e imajo opredeljene vire, ki bodo omogo~ali izo-bra`evanje zaposlenih v skladu s po- trebami podjetij in tudi osebnimi ambicijami zaposlenih (1. temeljno na~elo standarda »Vlagatelji v ljudi«), pa (3) se sleherni posameznik v teh podjetjih {e ne ~uti povsod odgovornega za lastno izobra`evanje ter (4) iskanje in razvijanje prilo`nosti za nenehno u~enje (2. temeljno na~elo standarda »Vlagatelji v ljudi«). Obenem je z vidika izpolnjevanja pogojev navedenega standarda umestno tudi vpra{anje, koliko je pri vodilnih in vodstvenih delavcih (na vseh ravneh) v elektroenergetskih podjetjih `e prodrla zavest tudi o (5) lastni odgovornosti za razvoj vseh zaposlenih z izo-bra`evanjem in hkrati (6) odgovornosti za razvijanje partnerstva z zaposlenimi ter s tem odgovornosti za {e u~inkovitej{o uporabo sredstev, namenjenih vlaganju v razvoj zaposlenih (3. temeljno na~elo standarda »Vlagatelji v ljudi«). Prav zato je v sedanjem trenutku tudi nemogo~e realno presoditi, koliko je ekonomski uspeh podjetij tudi dejansko posledica izmerljivega vlaganja v ljudi, ki ga sicer formalno izkazuje prav navedeni standard. V razmerah prestrukturiranja slovenskega elektrogospodarstva in bilan~nega uravnavanja njegovega poslovanja je zato umestno pri~akovati, da se bo zanimanje za navedeni standard in njegovo pridobitev iz tega in {e drugih razlogov zagotovo pove~alo. Standard »Vlagatelji v ljudi« namre~ spodbuja podjetja tudi v smeri razvoja u~e~ih se organizacij, predstavlja pa tudi formalno priznanje, ki motivira navznoter in ima svojo ceno tudi navzven. Druge organizacije se po nosilcu standarda »Vlagatelji v ljudi« za~no zgledovati, se primerjati z drugimi, prilagajati svoje delo in dosegati izbolj{ave. Zavoljo vseh na{tetih razlogov se je Izo-bra`evalni center elektrogospodarstva Slovenije (ICES) maja kot predstavnik elektrogospodarstva tudi odlo~il prijaviti se na razpis Andrago{kega centra RS za sodelovanje v pilotnem projektu njegove pridobitve, saj `eli kot vezni ~len omogo~iti nadaljnjo {iritev navedenega mednarodnega standarda s podro~ja upravljanja s ~love{kimi viri v okvir elektrogospodarstva Slovenije. In s tem prispevati k njegovi {e ve~ji poslovni odli~nosti. MATEJ STRAHOVNIK 61 z mi{ko po internetu Cedejka na[a za[^itena Ker se nam z nezadr`nimi koraki bli`a bleda Mati zima in ji pod ledenim koraki {kriplje devi{ki pr{i~, je prav, da v zadnji leto{njem koti~ku malce zaidemo z dokaj resnobnih pisanj o Oknih in se malce ozremo po poteh in stranpoteh digitalne glasbe, ki nas bo med prazniki osre~evala. v 62 sekakor je eno od najpogostej{ih opravil PCja predvajanje avdio plo{~ CD oziroma glasbenih cedejk in kopiranje njihove vsebine. Pri tem uporabljamo dva splo{na na~ina. S sodobnimi pogoni za zapisovanje na zapisljive plo{~e CDR - s peka~i -lahko izdelujemo prave dvojnike izvirnih cedejk ali pa z namenskimi programi za zajemanje glasbe (music rippers) pretvarjamo vsebino posnetkov v digitalne zapise, denimo v datoteke MP3, ki so trenutno najbolj priljubljene. Pri tem lahko dolo~amo kakovost zapisovanja z izbiranjem za`elene podatkovne prepustnosti za predvajanje v kilobitih na sekundo. Obi~ajno snemamo MP3je s hitrostjo 128 kb/s ali 160 kb/s, ki `e zagotavljata kakovost, ki je za navadnega poslu{alca skoraj na ravni HI-FI. Z vsakim ve~predstavnim PCjem z okenskim Media Playerjem ali z drugim glasbenim program~kom, kot sta WinAmp ali Music Match Jukebox ali RealPlay Jukebox lahko po-slu{amo tako klasi~ne glasbene cedej-ke kot tudi MP3je. @al pa prav datoteke MP3 {tevilne enote HI-FI ali CD-avtoradiji ne morejo predvajati, ker menda v ozadju na proizvajalce porabni{ke elektronike mo~no pritiska Ameri{ko zdru`enje glasbenih za-lo`nikov (RIAA). Ta posku{a odvrniti poslu{alce od datote~nega standarda MP3, ker MP3 nima vdelanih zmo`nosti za prepre~avanje kopiranja in za nadzorovanje uporabe. No, tu se na{a zgodba za~ne. Sredi le-to{njega listopada oziroma novembra so nekateri kupci silno znoreli, ko niso mogli s svojim predvajalnikom CD ali DVD poslu{ati najnovej{ega albuma Natalie Imbruglie »White Lilies Island«, ki jo je v Evropi izdal BMG Entertainment, glasbenoza-lo`ni{ko h~erinsko podjetje nem{ke-ga Bertelsmanna. Te`ava je bila v tem, da je BMG za{~itil Imbrugliino cedejko z novo vrsto protipiratske tehnike, ki naj bi nadobudnim lastnikom osebnih ra~unalnikov in CD-peka~ev prepre~evala, da bi bi izdelovali dvojnike. Tehnika za{~ite naj bi imela po besedah tiskovne predstavnice BMG tudi »nepredvidene omejitve«, zaradi katerih naj bi nekateri CD-gramofoni imeli te`ave `e s predvajanjem izvirne cedejke, kaj {ele njenega dvojnika. Zalo`ba BMG je jeznim kupcem obljubila, da jim bo zamenjala cedejko z novo, manj nagajivo, plo{~o. Kljub za~etnim te`a-vam pa je glasbena industrija trdno odlo~ena, da cedejke ~edalje bolje varuje pred ra~unalni{kim kopiranjem in njenim pretvarjanjem v MP3. RIAA rahlo `iv~no ugotavlja, da so se glasbeni ljubitelji mo~no navadili na peko lastnih plo{~ in oblikovanje zasebnih zbirk, saj naj bi v zadnjem letu prodaja praznih zapisljivih plo{~ CDR narasla kar za 80 odstotkov! Prav zato naj bi kmalu zalo`be na ce-dejke zapisovale dve obliki glasbene vsebine: obi~ajni CD-glasbeni zapis in niz zvo~nih datotek, ki pa ne bodo v obliki MP3, temve~ v enem od »varnih« datote~nih zapisov Microsofta (Windows Media Audio), Sonyja, RealNetworksa in drugih podjetij. Kot so `e ugotovili nekateri jezni kupci Imbrugliinega albuma, naj bi bil klasi~ni glasbeni zapis namenoma popa~en z digitalnimi napakami, ki naj bi krepko zmedli pe- ka~e in zajemalne programe, CD-gramofoni pa naj bi napake sproti odpravljali. Kupec bi glasbene datoteke sicer {e vedno lahko prepisal v ra~unalnik, ne bi jih pa mogel po-slu{ati s predvajalniki MP3, temve~ z drugimi program~ki, kot je Media Player. Jasno je, da zalo`be nikoli ne bodo mogle v celoti izkoreniniti piratskega kopiranja glasbe, saj za vsak na~in varovanja vsebine obstaja tudi recept, kako ga onemogo~iti. Res pa je, da bi industrija glasbenih cedejk zmagala, ~e bi lahko uveljavila staro pravilo »20:80«, po katerem bi bilo piratstvo vsaj {tirikrat te`je kakor doslej in bi se ga lotevala samo {e petina ljudi. Kot vejo vsi navdu{eni »do-ma~i peki«, lahko danes izdeluje dvojnike cedejk `e skoraj vsak, ki zna malce klikati po Windowsu. Jonathan Usher, direktor Microsoftove poslovne enote za digitalno predstavnost prostodu{no priznava, da bodo pirati vedno na{li pot mimo glasbene za{~ite - ~e druga~e ne, pa tako, da bodo ti{~ali mikrofon k zvo~niku HI-FI -ja. [tevilni tr`ni analitiki pa mo~no dvomijo, da se bodo sistemi za varovanje cedejk pred kopiranjem obdr`ali na trgu, saj naj bi bili tehno-lo{ko preve~ zapleteni in naj bi po{tene kupce preve~ jezili, zlasti takrat, ko bi povzro~ali te`ave celo med poslu{anjem izvirnikov. Celo nekateri vodilni mo`je gramofonskih dru`b neuradno priznavajo, da je protipiratska za{~ita samo za~asna re{itev, dokler njihova industrija ne za~ne izdajati glasbe na drugih, var-nej{ih fizi~nih nosilcih, kot so, denimo, avdio DVDji. Pri vsem tem pa se poraja vpra{anje, kaj je z na~elom po{tene uporabe (fair use), ki je eden od temeljev sodobnega avtorskega prava. Po njem smo doslej smeli, denimo, presnemavati glasbo s kupljenih cedejk na magnetofonske kasete. Pravniki opozarjajo, da kupci {e vedno imajo pravico izdelovati dvojnike cedejk za osebno rabo, vendar glasbene zalo`be niso zakonsko zavezane, da bi jim to opravilo laj{ale. Na koncu bosta o sprejemljivosti zadnjih ukrepov glasbene industrije razsojala samo trg in ~as. ^e bodo ljudje enako mno`i~no kupovali protikopirne razli~ice glasbenih plo{~ kot so prej{njo zvrst cedejk, je industrija zmagala, v nasprotnem primeru pa jo ~aka temeljita preobrazba. DAVID PAHOR AEP (HTTP://WWW.AEP.COM/) American Electric Power je ameri{ka nadnacionalka, ki je eden od naj-ve~jih dobaviteljev elektri~nega toka na svetu. Premore pet milijonov strank v ZDA in dva milijona odjemalcev v drugih dr`avah. Dru`ba ima dolgo tradicijo postavljanja in upravljanja elektrarn, saj je `e leta 1917 zgradila prve obrudni{ke termoelektrarne in visokonapetostne daljnovode na ameri{kem jugu. Med najbolj cenjeno lastnino AEPja gotovo sodijo elektrarne z name{~eno mo~jo 38,000 megavatov. AEP na-mre~ upravlja raznoliko mno`ico plinskih, premogovnih, jedrskih in vodnih elektrarn, hkrati pa ima tudi 75-megavatni vir obnovljive energije v skupini vetrnja~ v jugozahodni Mesi, ki najve~ja vetrovni objekt v Teksasu. AEP je danes celotni ali delni lastnik kar 89 elektrarn v zveznih dr`avah na jugu ZDA ter v Braziliji, Mehiki, Avstraliji, Kitajski in Veliki Britaniji. Dru`ba pa zagotavlja drugim podjetjem tudi vrsto energetskih storitev in izdelkov, med katere sodijo strate{ko svetovanje in in`enirstvo, gradnja elektroobjektov, izdelava pe~i za premog, laboratorijsko presku{anje in analiziranje ter upravljanje energije in njenih virov. Med drugim sestavljajo AEP tudi poslovne enote za komunikacije, energetske storitve, re~ni prevoz, trgovanje z elektriko in premogom ter za tuje nalo`be in razvoj. Spleti{~e AREPja ima uokvirjeno osrednjo stran s sestavljenimi likovnimi podobami. V zglavje in levo navpi~no pasico sta vdelana menija povezav. Spet gre za klasi~no »enostavno« postavljeno ameri{ko poslovno spleti{~e, od katerega bi se lahko marsikateri slovenski spletni oblikovalec nau~il, kaj je u~inkovita preprostost. Za vse, ki ljubijo animirane uvodne film~ke, pa je na glavni strani tudi povezava »intro«, ki spro`i bogato ve~predstavni prikaz v Flashu. ANGLEŠKI SLOVARČKI Kolikokrat smo se že morali, uboga delovna sila, truditi s pisanjem dopisa ali pisma v angleščini, pa so nas begali izrazi, tuji in skrivnostni? Prav zato je modro, da občasno pokukamo v dober angleški slovar in te-zaver (slovar sopomenk). Zal splošnega slovensko-angleškega slovarja še ni v spletu, tako da se moramo operti na angleško-angleške slovarje. Po mojih izkušnjah so nam brezplačno dostopni samo trije dobri splošni slovarji, in sicer Webster Dictionary založniške hiše Merriam-Webster (http://www.m-w.com), Wordsmyth English Dictionary-Thesaurus (http://www.wordsmyth.net/) in Webster Dictionary 1913/ARTFL Project (http:l/humanities.uchicago.edu/forms_unrest/webster.form.html). Zadnji dve spletišči vzdržujejo akademske ustanove in jezikovni zanesenjaki. Verjetno najbolj znan angleški slovar sopomenk je Roget’s Thesaurus, ki že nekaj stoletij velja za »osrednji« slovar s tega področja. (Zakaj bi vedno pisali znanki iz Bostona, da se nam zdi prikupna -»attractive«, če pa je lahko tudi očarljiva, mikavna in čarobna -»charming«, »captivating«, »entrancing« in »bewitching«?) Rogeta najdemo tudi v spletu in sicer v http://www.thesaurus.com/. Po drugi strani pa imata dve od navedenih slovarskih spletišč - Webster in Wordsmyth - že vključeni tudi povezave za poizvedovanje po sopomenkah in protipomenkah (sinonimih in antonimih). Nekaj napotkov bi bili verjetno veseli vsi, ki bi radi malce popravili in oplemenitili svoje pisno izražanje v angleščini. Vsi nadobudni pisci razprav in esejev v novičarskih skupinah lahko obiščejo kar nekaj krajev z navodili, primeri in nasveti, kako slogovno in skladenjsko čim lepše pisati. Mednje sodi vsekakor delo The Elements of Style avtorjev Strunka in Whitea (iz leta 19181 - http://www.bartleby.com/l4l), ki je še danes eden od priporočanih vodnikov dobrega sloga v ameriških srednjih šolah, uporabijo pa ga tudi številni starejši pisci. 63 galerija Elektro Gorenjske Razstava kra[kega slikarja in kiparja petra abrama Na dvajseti razstavi v organizaciji Elektro Gorenjske 22. novembra se je predstavil slikar in kipar Peter Abram, umetnik, ki v ustvarjanju izhaja iz prvin doma~ega kra{kega sveta. P eter Abram se je {olal na Akademiji likovnih umetnosti v Benetkah in pozneje na slikarski specialki Likovne Akademije v Ljubljani. Med tehnikami se ukvarja z akvarelom, kamnom in lesorezom, - med motivi pa rastline, samotne pokrajine, plemeniti obrazi in starodavni ornamenti. Samostojno je razstavljal po celotni Sloveniji ter se pridru`il ve~ skupinskim razstavam. Leta 1999 je prejel prvo nagrado na [kofja Loka Ex Librisu. Ilustrira in opremlja knjige. V letih 1997, 1998 in 1999 je prejel ve~ nagrad, med njimi za kamnite skulptu-re in akvarele. Stalno razstavo del ima v odmaknjeni vasici Pedrovo nad Branikom, kjer `ivi in dela. Svoje stvaritve je vtkal v knjige in katalog V senci nepozabnega drevesa. Del utripa in zanosa kra{kega sveta je vnesel v Galerijo Elektro Gorenjske. Kot je ilustrativno v nagovoru dejal direktor poslovne enote za upravljanje distribucijskega omre`ja Alojz Zupanc, smo skozi Abramovo razstavo spoznali poleg kra{ko poznanega pr{uta in terana {e nekaj ve~. Likovno in kiparsko udejstvovanje, ki mu daje navdih rde~a kra{ka zemlja. »Na{e delo v podjetju je povezano z elektriko in vsa dejavnost se logi~no vrti okrog tehnolo{kih in prodajnih kontaktov. Med nami je ~lovek, ki za svoje delo ne rabi elektrike v pravem pomenu besede,« je misel povezal Alojz Utrip z razstave kra{kega slikarja in kiparja Petra Abrama. 64 Zupanc in dejal, da se nam predstavlja ~lovek z umetni{kimi deli, ki iz`arevajo druga~no estetsko energijo, ki mu daje navdih in likovni izraz kra{ka du{a in okolje, v katerem `ivi. »Peter Abram je izrazito skromen in hkrati znotraj te skromnosti samozavesten. Prehodil je pot klasi~nega izobra`evanja, blizu mu je moderni likovni izraz, {e najbli`je pa minima-lizem, kjer z najmanj{im mo`nim {tevilom potez ali kakr{nih koli posegov v kateri koli material izrazi kar najbolj bogato vsebino, likovno spo-ro~ilo. Minimalizem ima veliko sorodnost s Haiko poezijo, ki posku{a z minimalnim {tevilom besed izraziti maksimalno ~ustveno jakost, maksimalni filozofski ali duhovni naboj. Tudi Peter Abram polno izra`a svojo posebno specifi~no duhovnost, ki raste iz zavesti in kompleksnosti,« je dejala likovna kriti~arka Maru{a Av-gu{tin. Abramovi akvareli imajo skope dve ali najve~ tri barve, ki `ar~ijo z neko posebno skrivnostno svetlobo, v kateri ~utimo znanje preteklih rodov. Vsebina je njegovo skrivnostno tipanje in vklapljanje v naravo, ki nam jo ka`e v majhnih drobcih. Ob akvarelih je njegov priljubljen material kamen, ki ga kle{e in izra`a iskrivo zadr`ano samozavest s svojimi notranjimi razpolo`enji. Glasbeno podobo kulturnega dogodka je dopolnila harmonika, eno najbolj raz{irje-nih glasbil na Slovenskem, ki se je pri nas pojavila konec 19. stoletja. Njena priljubljenost je tako bliskovito rasla, da je izpodrinila vsa druga ljudska glasbila. Zlasti se je uveljavila harmonika na tipke ali diatoni~na harmonika, ki je v ljudski govorici najbolj poznana kot »frajtonerica«. Modera-torka kulturnega programa mag. Mateja Nadi`ar Praprotnik je predstavila 20-letnega harmonikarja Dejana Raja, ki je zmagal na gorenjskem prvenstvu na diatoni~no harmoniko 1997., 1998. in 2001. leta. Bil je zmagovalec tekmovanja za Zlato harmoniko na Ljube~ni pri Celju leta 1997. Ve~krat je nastopal tudi na tekmovanjih v tujini, kjer je tudi osvajal prva mesta. V programu je izvedel skladbe avtorja Zorana Lupinca: Spomladanska vedrina, Pod [empo-lajem in Spomini. Kar simboli~no je glasba povezala kra{ko ustvarjanje razstavljalca in jesenski ljudski praznik, ko se mo{t spremeni v vino. DRAGO PAPLER Elektro Gorenjska V BLE[^E^EM SIJU FILMSKE sMvSeKEtlobe Elektrogospodarski javnosti `e znani ustvarjalec Drago Papler je spet zablestel. Na sre~anju foto, video in filmskih ljubiteljskih ustvarjalcev Gorenjske je oktobra v kategoriji video filmov prejel drugo nagrado in posebno nagrado za kamero, ki sta jo podelila republi{ki javni sklad za kulturne dejavnosti (obmo~na izpostava Dom`ale) in kulturno dru{tvo Mavrica iz Radomlj. Spodbudne uspehe na tem podro~ju dosega tudi njegov sin Simon, ki z ra~unalnikom vse bolj prodira v privla~ni svet filmske monta`e. I irija je Dragu Paplerju podelila priznanje za dokumentarni video esej z naslovom Svetloba in pri tem poudarila odli~no prelivanje besedila in av-tenti~nih posnetkov svetlobe na avtorjevih sopotjih od Kri{ke gore do New Yorka. Ta video esej odra`a avtorjev pogled na svetlobo sonca in njegovo sevanje in dokumentira pojav son~nega mrka 11. avgusta 1999, ko je sonce povsem ugasnilo in je za`arela son~eva korona. Sonce, ta `are~a krogla, rumena zvezda ima po Paplerju v svoji simboliki {tevilne pomene: toplino, svetlobo, bo`anstvo, svetinjo, pozitivno mi{ljenje in podobno. Sonce je kot lu~ na obzorju. ^e je dan jasen in svetel, je tudi na{e razpolo`enje veselo, razigrano. Sonce je kot sinonim nepojmljive sre~e, veselja, zadovoljstva. Ta ob~utja je Pa-pler posre~eno izrazil v ble{~e~em siju filmske svetlobe. Na sre~anju filmskih ustvarjalcev Gorenjske je bilo opa`eno in nagrajeno tudi delo njegovega sina Simona, ki je kot samostojni avtor prejel diplomo za monta`o filma Svetloba. Film je na tekmovanje poslal javni sklad kulturnih dejavnosti Tr`i~. Uvrstil se je tudi v finale 6. festivala neodvisnega filma in videa Slovenije, ki je potekal 26. in 27. oktobra 2001 v Ljubljani. Omenimo pa {e en dru`inski dose`ek: Drago in Simon sta pred kratkim na festivalu filma in videa v Radomljah prejela pohvalo za film Eksperiment: globina, ki pretresljivo izra`a ~love{ko prizadetost ob septembrskem teroristi~nem napadu na WTC v New Yorku. Film kljub ~lo-vekovi krhkosti in ujetosti v nevarnosti sedanjega trenutka zbuja trdno vero in upanje v prijaznej{e `ivljenje. Poleg tega je Drago Papler jeseni pripravil tudi dokumentarno video kaseto o RTP Zlato Polje 110/20 kV s tehnologijo SF6 iz serije Elektroenergetika in ~as. Kot je povedal, je s tem filmom sku{al na poljuden in razumljiv na~in prikazati tehni{ke re{itve skozi 40-letno obdobje. Gorenjsko elektroenergetiko je prikazal kot del nepogre{ljivega vsakdanjega dela in `ivljenja v siju jutranje svetlobe in v poznem popoldanskem panoramskem poletu nad Kranjem, kar daje filmu {e poseben ~ar. MIRO JAKOMIN Drago Papler med podelitvijo nagrade, ki jo je prejel za film Svetloba v Dom`alah. eprav je bilo o Dragu Paplerju v Na{em stiku `e veliko napisanega, njegove teme z notranjim nabojem in sporo~ilom {e zdale~ niso iz~rpane. Njegovi priljubljeni pojmi so elektrika, gibanje, lu~, svetloba. Do elektroenergetike neguje zelo ustvarjalni pristop, ki ga izra`a z dokumentarnimi zapisi, fotografijami in video filmi. Komaj opravi eno delo, `e je poln zamisli za nov podvig. Kdor ni `e po naravi ~ute~a in ustvarjalna du{a, te`ko razume njegov miselni na~in dojemanja, sprejemanja in preseganja materialnih danosti. Klju~na pojma sta svoboda in upanje. 65 na obisku pri Borisu Me{ku Ljubezen DO KRI@ANK Boris Me{ko je eden tistih, ki so svojo celotno delovno dobo pre`iveli v elektrogospodarstvu in je kljub svojim sedemdesetim letom {e naprej zelo aktiven. O tem pri~a tudi dejstvo, da se je ravno na dan najinega pogovora odpravljal na keglja{ki trening na Ptuj, ter da na uredni{tvo Kiha {e vedno redno po{ilja tudi svoje ugankarske izdelke. B 66 oris Me{ko se je rodil v Zgornjem Le-skovcu v Halozah in kot najstarej{i od petih otrok se je moral ~im prej podati na pot za kruhom. Kljub temu pa mu je vendarle uspelo do-kon~ati srednjo {olo, po kateri so ga leta 1949 z dolo~bo poslali na slu`bo v HE Doblar, kjer je bil tedaj sede` so{kih elektrarn. Na Primorskem je bilo tedaj veliko pomanjkanje kadrov, saj so Italijani od{li in za sabo pustili nezasedena delovna mesta. Kot edini s kon~ano srednjo ekonomsko {olo na gospodarsko ra~uno-vodskem podro~ju sem tedaj zelo hitro napredoval. Svojega prihoda na Doblar pa se {e spomnim, pravi Boris Me{ko, »kot da bi bilo v~eraj.« Ne nazadnje me na to spominja tudi oti{~anec na prstu, ki ga imam {e danes in je nastal, ko smo po mojem prihodu na Doblar delali no~ in dan, da bi nadoknadili petmese~no zamudo in pripravili zaklju~no poro~ilo. Ob {tevilnih reorganizacijah elektrogospodarstva sem nato nekaj ~asa delal tudi kot ra~unovodja na HE Pla-ve, pa pozneje deset let v Elektrogospodarski skupnosti v Ljubljani in zadnjih 25 let v Dravskih elektrar- nah. Ves ta ~as sem bil zvest svojemu poklicu in delal v ra~unovodstvu ve~ji del ~asa kot {ef ra~unovodskega podro~ja. Sicer pa sem ob delu pozneje dokon~al tudi prvo stopnjo na Visoki ekonomski {oli v Mariboru. Med dogodki, ki so me ob vsakdanjem delu {e posebej motili, pa se spominjam predvsem takratnega toz-diranja, ki je po mojem prepri~anju gospodarstvu povzro~il ogromno {kodo. Sploh se mi zdi, da so se tega procesa tedaj spomnili politiki, ki so vse bolj zgubljali popularnost, na njihovo mesto pa so za~ela prihajati us-pe{na podjetja. Spomnim se tudi, da smo se tak{nemu nesmiselnemu preoblikovanju podjetja v Dravskih elektrarnah sprva uprli, a ker nas niso hoteli vpisati v register in so na na{o delovno organizacijo izvajali tudi druga~ne pritiske, smo nazadnje popustili, pri ~emer pa je pri{lo tudi do ekonomske slabitve podjetja. S tak{nim na~inom se nikakor nisem mogel sprijazniti in to me je tudi pozneje precej `rlo. SKRB ZA DU[EVNO IN TELESNO ZDRAVJE Moram re~i, da sem imel {tevilke `e Boris Me{ko je v svojih slu`benih letih bil tudi ~lan odbora za ekonomsko finan~ne zadeve in komisije za osebne dohodke, tako da elektrogospodarstvo resni~no dobro pozna. zanimivosti BESEDNE UGANKE ALI LOGOGRIFI BREZ OZNAČENIH POLJ: 1. pristanišče v Alžiriji, 2. ime igralke Lollobrigide, 3. goljava v gozdu, 4. stavčno ločilo, 5. mesto v Mavretaniji, 6. mesto na Pe-lješcu, 7. pleme, pasma, 8. pastir- 1 2 3 4 5 6 7 8 9 O ska koča, 9.zareza v dogah pri sodu. SKOZI VES LIK: 1. ime teniškega igralca Iva-niševiča, 2. grški otok v Saron-skem zalivu, 3. staro ime jezera Malavi v Afriki, 4. pripovedno pesništvo, 5. orač, 6. angleški fizik, Nobelov nagrajenec za kemijo (Francis William), 7. potek prometnega objekta na terenu, 8. slovenski igralec (Boris), 9. vrteči se del elektromotorja. NA OZNAČENIH POLJIH DOBITE STROJ ZA PRETVARJANJE MEHANSKE ENERGIJE V ELEKTRIČNO. BORIS MESKO o o o o o o o o od nekdaj rad in so mi tudi sodelavci priznavali, da se z njimi zelo dobro znajdem, saj sem jim pogostokrat pomagal poiskati napake, ki so se njim kljub večkratnem preverjanju uspešno skrivale. Tej ljubezni do številk pa gre verjetno pripisati tudi dejstvo, da sem se začel po upokojitvi še posebej zanimati za križanke, ki sem jih z veseljem reševal že od malih nog. Tako sem nekega dne sklenil, da se pri njihovem sestavljanju poskusim tudi sam in od tedaj do danes so mi v Ki-hu objavili že 319 različnih križank, številčnih kombinacij in ugank. Z njihovo pomočjo sem se tudi ves čas učil, pri samem sestavljanju pa so mi v veliko pomoč tudi ugankarski slovar in različne enciklopedije in leksikoni. Se najraje pa se lotevam tematskih ugank, ki jih pripravljam na kakšno posebno temo, kot so denimo športna prvenstva ali podelitve Oskarjev. Križanke so zame, pravi Boris Meško, moja duševna hrana, za telesno kondicijo pa še vedno skrbim s kegljanjem. V mlajših časih sem se ukvarjal tudi z odbojko, v času mojega službovanja pa sem bil tudi član kegljaške ekipe Branik in tudi Drav- skih elektrarn, v okviru katerih sem se redno udeleževal tudi elektroiger. Sicer pa še vedno kegljam v okviru področne lige društva upokojencev Maribor, kjer med sabo tekmuje osem ekip. Drugače pa se s kolegi srečujem še v okviru društva upokojencev Dravskih elektrarn, kjer sem tudi član upravnega odbora. Skratka, kljub temu, da sem že pred nekaj leti zapustil svojo delovno mizo in pisarno, stike z Dravskimi elektrarnami še vedno redno vzdržujem in se veselim tudi vsakega srečanja z nekdanjimi sodelavci, ki jih tudi ob tej priložnosti lepo pozdravljam, veliko delovnih uspehov in zdravja pa želim tudi vsem sedanjim zaposlenim. BRANE JANJIC EVROPSKA UNIJA BREZPOSELNOST NESPREMENJENA Podatki evropskega statističnega urada Evro-stat kažejo, da se brezposelnost v državah Evropske unije oktobra letos v primerjavi z mesecem prej ni spremenila. Tako je bila v vseh državah članicah 7,7-odstotna, v državah evroobmočja pa 8,4-odstotna. To pomeni, daje bilo brez dela v vsej Uniji 13,3 milijona ljudi, v evroobmočju pa 11,4 milijona. Največ brezposelnih je med mlajšimi od 25 let, saj jih je bilo oktobra v celotni Uniji 15,3 odstotka brez zaposlitve, v državah evroobmočja pa 16,4 odstotka. Sicer pa so imeli največ brezposelnih v Španiji, kjer je bilo brez službe 12,9 odstotka prebivalcev. Z najnižjimi stopnjami se lahko ponaša Nizozemska, kjer je bilo 2,2 odstotka brezposelnih. Se lani je bilo v tej državi 2,9 odstotka ljudi brez dela, kar pomeni, daje tam brezposelnost v zadnjem letu tudi najbolj upadla. Nizozemski sledijo Luksemburg z 2,5 odstotka, Irska s 3,9 odstotka, Avstrija s 4, Portugalska s 4,3 in Danska s 4,4 odstotka brezposelnih. V ZDA je ta stopnja oktobra znašala 5,4 odstotka. (STA) NEKOLIKO NIŽJE CENE INDUSTRUSKIH PROIZVODOV Indeks cen industrijskih proizvodov je oktobra v državah Evropske unije padel za 0,5 odstotka, v državah evroobmočja pa za 0,6 odstotka. V primerjavi z lanskim oktobrom seje omenjeni indeks v celotni Uniji znižal za 0,4 odstotka, v evro območju pa je upadel za toliko kot oktobra letos — 0,6 odstotka, poroča Evrostat. Vtem mesecu so na mesečni ravni cene industrijskih proizvodov padle v vseh državah članicah EU, razen na Švedskem, kjer so narasle za 0,3 odstotka. V Veliki Britaniji in Luksem-burgu se niso spremenile, največji padec pa so izračunali v Nemčiji (za 0,9 odstotka), na Portugalskem (za 0,7odstotka) in v Franciji (za 0,6 odstotka). Najbolj je narasel indeks cen trajnih proizvodov za široko porabo, in sicer za 0,1 odstotka, indeks cen proizvodov za investicije je ostal nespremenjen, indeks cen ne-trajnih izdelkov za široko porabo pa je upadel za 0,1 odstotka — tako v vsej Uniji kot tudi v evro območju. Nekoliko bolj se razlikuje indeks cen za surovine, kije na mesečni ravni v Uniji padel za 0,2 odstotka, v evroobmočju za 0,3 odstotka, indeks cen za energente seje v EU znižal za 2,3 odstotke, v evroobmočju pa za 2,6. Sicer pa so na letni ravni na padec indeksa cen industrijskih proizvodov najbolj vplivale spremembe cen za energente in surovine. Prvi je v EU padel za 6,4 odstotka in v evroobmočju za 6,8, drugi pa v celotni zvezi za 0,7 odstotka in v evroobmočju za 0,8. (STA) 67 v spomin IBT V 68 hladen jesenski dan je 27. novembra zaplapolala `alna zastava, ki je naznanila, da je preminil dolgoletni sodelavec Elektro Gorenjske Lucijan Vidu~. Leto dni je od tega, ko je {e aktivno delal med sodelavci v poslovni enoti za dobavo elektri~ne energije Elektro Gorenjske. Rojen je bil pred 60. leti, 5. septembra 1932, v Mostu na So~i na Primorskem. Imel je te`ko mladost, o~eta ni poznal, mama je bila bolehna in jo je izgubil v rani mladosti odra{~a-nja, tedaj, ko jo je najbolj potreboval. Bil je sirota in se selil iz doma v dom ter odrasel v rejni{kih dru`inah. Odlo~il se je za poklic elektromonterja in {olanje s kvalifikacijo uspe{no kon~al v Elektrogospodarski {oli v Cerknem junija 1959 ter se zaposlil v Elektro Tolminu. Po odslu`enju voja{kega roka v Beogradu je ostal sam, brez sorodnikov in doma. Ni se vra~al na Primorsko, ampak iskal sre-~o na Gorenjskem. V Medvodah je sprejel slu`bo v policiji, ki mu je dala tudi iskano streho nad glavo. Ta poklic ni bil zanj, iskal je delo v svojem, elektrikarskem, poklicu in ga ~ez pol leta tudi na{el. Leta 1965 se je zaposlil kot elektro- monter v takratni distributivni enoti Elektro Kranj, nadzorni{-tvu Medvode. Kmalu je spoznal prijetno dekle Marico in se z njo leta 1966 poro~il. Zelo je bil vesel skromne in tesne sobice, kajti {ele takrat, ko je prvi~ »na svojem rezal kruh« je zares ob~util toplino doma, ki ga je do tedaj tako pogre{al. Rojevali so se otroci - Alenka, Bo{tjan in Vojka - in najbolj ga je osre-~evalo, ~e je lahko bil ~im ve~ z njimi. Kot priden in skrben mo` in o~e, je na~rtoval svojo hi{o. Z `eno sta jo zgradila leta 1969 na Ladji pri Medvodah. Kot prakti~en in priro~en ~lo-vek se je z veliko vnemo loteval doma~ih del, urejanja notranjosti hi{e in okolice. Tudi popoldne je rad poprijel za delo in naredil kako uslugo strankam, dru`ini pa izbolj{al gmotni polo`aj. V prostem ~asu se je rad povzpel na hribe; prehodil Julijce, Karavanke in Lo{ko pogorje. Rad je posegel po knjigi ter re{eval kri`anke. Kot vesten in marljiv je bil poznan tudi v krajevnem nad-zorni{tvu Medvode. Od kvalificiranega monterja je napredoval do pomo~nika vodje nad-zorni{tva. Terensko delo v stiku z ljudmi je rad opravljal, ~e- prav je bilo naporno in je potekalo v neugodnih vremenskih razmerah. V njem je bila tudi organizatorska `ilica in ko je nadome{~al nadzornika, je bil dosleden in natan~en. S sodelavci se je dobro razumel. Ne-pri~akovano so se pojavile zdravstvene te`ave in omejitev pri delu na vi{ini, zato je 1. junija 1996 sprejel fizi~no in letom primernej{e delovno mesto v prodaji elektri~ne energije s sede`em v Kranju. V praksi pa je bil {e vedno v stiku z odjemalci elektri~ne energije na svojem »rajonu« v Medvodah in obmo~ju [kofje Loke. Dejal je, da je zadovoljen s slu`bo in da ima rad opravka s strankami. Bil je del kolektiva poslovne enote za dobavo elektri~ne energije in skrbno, mirno in z odgovornostjo izpolnjeval naloge v slu`bi obra~una tarifnih odjemalcev pri mese~nem odbiranju merilnih mest. Bolezen ga je odtegnila iz delovnega okolja, v bolni{ki stale`, med katerim je 2. julija letos do~a-kal upokojitev. Ni mu bilo dano, da bi jo u`ival v jeseni `iv-ljenja, bolezen je bila ~edalje huj{a. Optimisti~no jo je pre-na{al, z `eno je nekaj ve~ kot leto dni bodril bolnike v okviru Kr{~anskega bratstva bolnikov in invalidov na Taboru pri Ljubljani. Pogum, vera v po-mo~ in tola`ba so bile vrline, ki so mu pomagale premagovati bole~ine v zadnjem mesecu `iv-ljenja, ki ga je priklenilo na posteljo. Bolezen je bila mo~nej{a kljub njegovi mo~ni volji ... DRAGO PAPLER varnost in zdravje pri delu Predvideno tudi posebno V tem prelomnem ~asu, ko se kon~uje rok za izjavo o varnosti z oceno tveganja, se po besedah Mirka Vo{nerja, predsednika Zveze dru{tev varnostnih in`enirjev Slovenije in Zbornice varnosti in zdravja pri delu, vzpostavlja polo`aj stroke varnosti in zdravja pri delu v skladu z zahtevami EU. Z akon o varnosti pri delu dobiva svojo dejansko podobo predvsem v praksi, v {tevilnih gospodarskih dru`bah, zavodih in skupnostih, v ravnanju dr`av-nih in{titucij, ne nazadnje pa tudi v sami stroki. O tej tematiki so strokovnjaki razpravljali na 6. simpoziju o varnosti in zdravju pri delu. Med ukrepi, predvidenimi v Nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu, so spregovorili tudi o mo`nostih za uvedbo posebnega zavarovanja za po{-kodbe na delu in poklicne bolezni. Na tem simpoziju, ki sta ga 28. in 29. novembra 2001 v kongresni dvorani Mercuriusa v Ljubljani pripravila Zveza dru{tev varnostnih in`enirjev Slovenije in Zbornica varnosti in zdravja pri pri delu, so si varnostni in`enirji, drugi strokovni delavci in poobla{~eni zdravniki (specialisti medicine dela, prometa in {porta) izmenjali svoje poglede in izku{nje. Poleg omenjenim udele`encem je bil simpozij namenjen tudi podjetjem z dovoljenjem za delo za opravljanje strokovnih nalog varnosti pri delu, in{pektorjem za delo, zdravstvenim in{pektorjem, in{pek-torjem za varstvo pred naravnimi in drugimi nesre~ami, predstavnikom sveta delavcev oziroma delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu, sindikalnim zaupnikom in {tu-dentom FKKT, oddelka za tehni~no varnost. Na simpoziju so tudi tokrat podelili nagrade in priznanja Avgusta irko Vo{ner, predsednik Zveze dru{tev varnostnih in`enirjev Slovenije in Zbornice varnosti in zdravja pri delu, je dejal, da si strokovnjaki s podro~ja varnosti in zdravja pri delu desetletja skupaj z vodstvi {tevilnih podjetij prizadevajo za vzpostavljanje vse vi{je ravni varstva pri delu. Na varnost so vplivali {tevilni dejavniki, od katerih je postajal vse pomembnej{i tudi ekonomski vidik. Tr`no gospodarstvo pri-na{a s sabo nove zakonitosti in nove izzive, hkrati pa tudi nujnosti po iskanju vse bolj{ih re-{itev. Kuharja za izjemne dose`ke na po-dro~ju varnosti in zdravja v letu 2001. Prejeli so jih Milan Tom{e, Marko Tomazin, Miroslav Savi~, dr. Franc Bohar, Slobodan Vlaovi~, Ludvik Sokli~, Zlatko Podr`aj, Peter Pet-kov{ek, Milan Skaza, Slobodan Drakuli~, Karel Loren~ak in Milo-rad [ikman. Nagrade za najbolj{e likovno delo o varnosti in zdravju ter za najbolj{e pisno delo na tem podro~ju pa so prejeli uspe{ni u~enci sodelu-jo~ih osnovnih {ol. Na simpoziju so znani predavatelji podali vrsto zanimivih tem o varnosti in zdravju pri delu s posameznih zdravstvenih, varnostnih, psihi~nih, ekonomskih, pravnih in drugih vidikov, kar so podrobno predstavili tudi v zborniku referatov. Zanimiva je bila tudi okrogla miza, na kateri so udele-`enci razpravljali o izku{njah in dilemah pri izdelavi ocene tveganja, o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu ter delovanju Zbornice VZD. Sicer pa so se na strokovnem sre~anju med drugim pogovarjali tudi o pravnih in ekonomskih vidikih uvedbe posebnega zavarovanja za zdravje in varnost pri delu. Kot je povedal mag. Martin Toth, sta varnost in zdravje pri delu ena izmed ~loveko-vih pravic, opredeljenih v Ustanovni listini Mednarodne organizacije dela. Temu podro~ju namenjajo v gospodarsko razvitej{ih dr`avah veliko pozornost. Pri tem jih vodijo vidiki humanosti in ekonomskih koristi. V Sloveniji smo pred letom sprejeli poseben zakon, ki ureja to podro~je. Vendar stanje pri uresni~evanju ukrepov varnosti in zdravja pri nas ni zadovoljivo. Predvsem delodajalci, ki so za to po-dro~je najbolj odgovorni, niso motivirani in stimulirani za dosledno ure-sni~evanje predpisanih ukrepov. Fi-nan~ne posledice po{kodb na delu in bolezni, povezane z delom, se namre~ zameglijo v solidarnostnih sistemih zdravstvenega in pokojninsko-invalid-skega zavarovanja. Zato je eden od ukrepov, ki je predviden v Nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu, tudi uvedba posebnega zavarovanja za po{kodbe na delu in poklicne bolezni. To bi bilo posebno zavarovanje, ki bi ga financirali delodajalci s prispevki. Ti pa bi bili odvisni od vi{i-ne tveganj v dejavnostih ali poklicih ter od vi{ine stro{kov, ki nastanejo pri delodajalcu zaradi zdravljenja po{kodb na delu in bolezni, povezanih z delom. MIRO JAKOMIN 69 najprej je zdravje Naravni na^in zdravljenja: SPOZNAJMO HOMEOPATIJO N 70 ajrazli~nej{e obremenitve so v da-na{nji tehnolo{ko zaznamovani dru`bi del na{ega vsakdana. Kot tak{ne jih sicer dojemamo, a vse te`je jih sprejemamo. V svetu sprememb `ivimo namre~ vse hitreje in hkrati vse te`je, saj je stvarnost navkljub vse ve~jemu prilagajanju nanjo vse dlje od na{ih pri~akovanj in zahtev. Na izzive `ivljenja smo se prisiljeni odzivati ~edalje bolj mehansko, pravega ~asa za razmislek o `ivljenju in s tem proaktivno delovanje v njem nam zmanjkuje. Vse manj sposobni smo uravnavati lastno `ivljenje, iz dneva v dan se vse te`je sestavljamo in zato ~edalje bolj izgorevamo. Ker ga vse manj obvladujemo, postaja na{e `iv-ljenje vse stresnej{e. V ~edalje ve~jem konfliktu smo s samim sabo, ko moramo navznoter utrujeni, razdra`ljivi in iz~rpani delovati navzven sve`e in spo~ito, se obvladovati ter truditi biti nadvse prijazni in ustre`ljivi, kar vse nam jemlje {e ve~ dragocene dodatne energije. Bolj kot se ru{i na{e sozvo~je z okoljem, bolj je ogro`eno tudi na{e notranje ravnovesje. Logi~na posledica tak{ne osebne raztre{~enosti je prav zato tudi vse ve~ja izpostavljenost boleznim in hkrati `e vsakdanje jemanje zdravil in po`ivil, s katerimi se `elimo bolezenskim stanjem izogniti. Vendar pa z jemanjem zdravil in po`ivil naj-ve~krat samo pomagamo potla~iti simptome na obolelih delih telesa, vzrokov bolezni pa s tem ne odpravljamo. Bolezen je namre~ stanje manj{e ali ve~je poru{enosti notranjega ravnovesja, ki se posledi~no odra`a na (slab{em) delovanju imunskega sistema in njegovem obnavljanju ter kot vse drugo tudi ta najprej nastane »v glavi«. @al pa je tudi napredek sodobne zahodne medicine povezan predvsem s tehnolo{kimi pridobitvami in v tem pogledu je »ortodoksna« zahodna medicina (ki sicer razmi{lja tudi o psiho-fizi~nih vzrokih bolezni) kot znanost napredovala veliko bolj tehnolo{ko kakor pa v odnosu do ~loveka in s tem nazadovala kot modrost. Njena osredoto~enost prvenstveno na bolezen in njene posledice ter s tem predvsem na posamezne obolele dele telesa je namre~ povzro~ila, da je nemalokrat spregledala ~loveka kot celoto in s tem tudi vzroke bolezni v njem. Navkljub silnim antibiotikom in fi-nan~nim vlo`kom vanjo zato ob vse ve~ji lastni komercializaciji in vedno novih dose`kih tudi {e vedno ne zmore ozdraviti nobene kroni~ne bolezni in nam tudi ne more povrniti izgubljenega ravnovesja. Sladkorni, sr~ni, revmati~ni in du{evni bolniki prejemajo zdravila vse `ivljenje, vendar nikoli ne ozdravijo. Sodobno »zdravljenje« celo nasprotno vodi v vse ve~jo odvisnost. Najrazli~nej{a zdravila na-mre~ posegajo v delovanje ~lovekove-ga imunskega sistema in ga pri tem posku{ajo okrepiti tako, da ga nado-me{~ajo in s tem (najve~krat kot stranski u~inek) zlagoma tanj{ajo naravno odpornost samega organizma. S tem pa dejansko zmanj{ujejo njegovo imunsko sposobnost, da se brani sam, in pove~ujejo dovzetnost ljudi za najrazli~nej{e bolezenske klice. Ker se danes vse bolj zavedamo lastne odgovornost za svoje zdravje, postaja poleg iskanja zdravih na~inov `ivlje-nja za resni~no pre`ivetje klju~nega pomena prav iskanje tistih oblik zdravljenja, ki odpravljajo ali vsaj zmanj{ujejo stres in s tem vzroke bolezni. Komplementarna medicina, imenovana homeopatija, se ukvarja prav s tovrstnim zdravljenjem. To je medicina ~loveka in ne bolezni, ki kot metoda zdravljenja ponuja u~inkovit in predvsem zadovoljiv odgovor na odpravljanje ali vsaj laj{anje danda-na{njih te`av s po~utjem in zdravjem. Homeopatija je `e stoletja znana in poleg akupunkture v svetu danes tudi edina uradno priznana oblika alternativne medicine. Zdravi po na~elu »podobno se zdravi s podobnim«, (od koder tudi izvira njen koren Homoios – podoben; Pathos – bolezen), kar pomeni, da bolnega ~loveka u~inkovi-to zdravijo to~no tiste snovi (v raz-red~enih koli~inah), ki bi pri zdravem povzro~ile bolezenske znake in simptome. Materialno je nedokazljiva in nerazlo`ljiva veda, ker zdravi z zelo majhno koli~ino snovi in deluje oziroma zdravi na energetski ravni ~love-ka. Predstavlja medicinski sistem, ki izbolj{uje na{e zdravje tako, da spodbudi lastne naravne sposobnosti zdravljenja in s tem omogo~i organizmu, da se pozdravi sam. Vzrok bolezni i{~e homeopatija v ~lo-vekovi notranjosti. Obravnava ga kot celoto in domneva, da so se na mestu, kjer so nastale vidne spremembe, `e pred njimi pojavile nevidne, ki niso vselej izmerljive, so pa posledica dogajanj (motenj) na energetskih in du{evnih ravneh. Za homeopatijo je namre~ vsaka telesna bolezen najprej bolezen du{e in je poru{eno notranje ravnovesje najprej du{evno, {ele pozneje fiziolo{ko in telesno. Bolezen je torej {ele zadnja stopnja du{evnega neravnovesja, ki je nastalo na energijski ravni in se {ele po dolo~enem ~asu nato izrazi (poka`e) na telesni. Bolezen je zanjo potemtakem stanje, ki ne prizadene samo enega dela telesa, temve~ osebo v njeni celoti. Zato zdravi hkrati ~lovekovo telo, du{o in duh skupaj, v globino, in ne simptomov, ki se ka`ejo na povr{ini. Odkriti in odstraniti vzroke bolezni in spodbuditi telo, da se zdravi z lastnimi mo~mi, pa hkrati pomeni, da homeo-patija v bistvu ne zdravi (v klasi~no medicinskem pomenu), ampak s po-mo~jo svojih zdravil vra~a telesu podrto energijsko in duhovno ravnovesje in s tem spodbuja organizem ~love-ka, da se ozdravi sam. Prav zato jo mnogi imenujejo naravni na~in zdravljenja, zavoljo njenega pristopa pa tudi kot zdravljenje po meri ~love-ka. MATEJ STRAHOVNIK PRIHODNJI^: HOMEOPATSKA ZDRAVILA IN NJIHOVO DELOVANJE planinarjenje Poti na veliko planino(2) N adaljujemo z opisovanjem poti in pristopov na Veliko planino, ki smo ga za~eli `e v prej{nji {tevilki. Naslednji pristop nas na planoto spet vodi po zahodnem pobo~ju mimo lovske ko~e Sivnik. Ta pristop ima ve~ mo`nih poti. Izhodi{~e je ponovno Kraljev hrib. Do `e omenjenega kri`potja gremo po poti na Rigelj, vendar na omenjenem kri`potju zavijemo desno. Pot nas ~ez grape in robove vodi pre~no dokaj vodoravno in nas skozi gost gozd pripelje do uravnave, kjer stoji lovska ko~a Sivnik. Za ko~o (nadaljevanje pre~ne poti je ena od mo`nih poti) stopimo na gozdni hrbet, po katerem se v klju~ih vzpnemo nad gozdno mejo do pre~ne stezice v travah (povezava poti ~ez Rigelj). Na kri`potju zavijemo desno do se-delca (tu je mo`en brezpoten pristop na vrh ~ez Planjavo). Tu za~nemo dolgo in zanimivo pre~no popotovanje ~ez razgledna in valovita pobo~ja, ~ez grape in robove, pod stenami in nad njimi do {iroke grape v gozdu. Tu se nam odkrije dokaj enostaven prehod na vr{na pobo~ja, od koder brez te`av ~ez trave in ru{evje do-se`emo rob planote. Pot je mestoma zahtevna in izpostavljena ter orientacijsko te`ka, hoje je {tiri ure. Zadnji zanimivi neozna~eni pristop na rob planote iz Kamni{ke Bistrice vodi skozi Konjsko dolino, tudi ta ima nekaj mo`nih poti. Izhodi{~e je doma~ija v Predkonjski (bli`nje sla-pi{~e je naravna znamenitost). Mimo hi{e zavijemo v dolino. Ve~krat prestopimo potok in se vzpnemo do lepega slapi{~a (na levi), kjer zavijemo levo (nadaljevanje ob strugi je mestoma zahtevno in zaradi hudourne vode tudi te`ko prehodno). Stezica nas vodi ~ez zanimiv del nad strugo, vi{je pa zavije v gozdno pobo~je in se v klju~ih dvigne do stika s pre~no pot- jo od Sivnika. Po njej nadaljujemo desno v rahlem vzponu ~ez ve~ robov in grap vse do zadnje grape in Gamsovih stre`, kjer je sedlo, 1276 m (drug odcep s pre~ne poti levo vodi do izvira, imenovanega Curla na robu planote). Smo nad planino Kiso-vec, do vrha pridemo brez te`av po markirani poti. Pot je mestoma zahtevna in tudi orientacijsko te`ka, hoje 3-4 ure. Tako, prispeli smo do la`jih, ju`nih pobo~ij, kjer prevladujejo markirane poti. Ena najbolj hojenih vodi iz Stahovice mimo sv. Primo`a in sv. Petra in skoraj ne potrebuje opisa. Izho-di{~e je v bli`ini kri`i{~a v Stahovici. [iroka pot nas mimo vasice Prapret-no pre~no v rahlem vzponu pripelje do sv. Primo`a (tu je lepa povezava s planino Kisovec, iz vasice Potok v ^rni pa vodi do sem tudi neozna~ena stezica). Od tu se vzpnemo v severni smeri do grebena Ravnega hriba in pod Pasjimi pe~mi od sedelca, kamor pripelje tudi pot skozi Konjsko dolino. Pot je nezahtevna in ozna~ena, hoje je 3-4 ure. Pa vseeno omenimo tudi eno neozna~eno ju`no pot: ta vodi iz doline ^rne na planino Kiso-vec iz vasice @aga. Od doma~ije {t. 4a krenemo levo v breg, vi{je se v klju~ih vzpnemo do pre~ne poti sv. Pri-mo`–Kisovec, kjer je @elezni~arski dom, pot je nezahtevna, hoje 3-4 ure. Cela vrsta markiranih poti vodi na planoto z vzhodnega dela doline ^rne. Gosti{~e Jur~ek v Kriv~evem je izhodi{~e za dve poti. Na pa{nikih stopimo na pot, ki nas skozi gozd v klju~ih pripelje do uravnave (cesta) in mimo lovske ko~e in kmetije Pod-krajnik (razgled) do kri`potja. ^e zavijemo levo, dose`emo ~ez strmo gozdno pobo~je uravnavo planine Kisovec, kjer pot naprej `e poznamo. Pot je nezahtevna, hoje je 3 ure. ^e pa v kri`potju zavijemo desno, nadaljujemo po cesti do odcepa na levi, kjer skozi gozd dose`emo cesto Kranjski Rak-Kisovec. Nadaljujemo ponovno skozi gozd (desno je globel Rakove ravni) in ~ez strmo pobo~je pridemo pod Goj{ko planino. Od tu po prijetni travnati razgledni poti do-se`emo Malo planino. Pot je nezahtevna, hoje je 3 ure. Do Goj{ke planine lahko pridemo po markirani poti tudi s Kranjskega Raka. Pot nas vodi skozi gozd ~ez pobo~ja Velike gri~e do ceste in stika s potjo s planine Marjanine njive. Vi{je stopimo na pot od Jur~ka. Pot je nezahtevna, hoje je 3 ure. Edina markirana pot iz doline Podvolovljek vodi z doma~ije Seli{nik v dolini Brlo`nice. V spodnjem delu nas vodi po razriti gozdni cesti, vi{je po lepi stezici do ceste (tam splezamo po leseni lestvi) in planine Marjanine njive, nad njo pa se priklju~imo poti s Kranjskega Raka. Pot je nezahtevna, hoje je 3 ure. V starih ~asih je bilo {e ve~ poti, ki so vodile na planoto, vse pa so danes za-ra{~ene in za hojo neprimerne. Ena je vodila iz Podvolovljeka ~ez planino Bukovec, druga pa iz Lu~ke Bele ~ez sedlo Prag (to v sestopu {e najdemo). Naj na koncu opozorim {e na zanimivo pre~no lovsko stezico, ki vodi pod vzhodnim delom planote. Poti z zahodne strani so primerne le za kopni ~as, v snegu pa so bolj{i ju`ni in jugovzhodni pristopi (pre~enje pod Pasjimi pe~mi je vseeno zahtevno!). Brez zemljevidov nam opisi ne bodo veliko povedali, torej: Grintov-ci (1:25.000), Kamni{ko-Savinjske Alpe (1:50.000). Najve~ opisov pristopov na Veliko planino bomo na{li v planinskem vodniku Grintovci, Ju`ni pristopi (Sidarta, 1995). Sre~no pot! VLADIMIR HABJAN 71 nagradna kri`anka Ne veste, kaj bi pravzaprav po~eli med leto{njimi novoletnimi prazniki. Poskusite pregnati dolg~as z re{evanje na{e novoletne nagradne kri`anke, za katero smo pripravili tudi pet lepih nagrad. Va{e re{itve s pripisom nagradna kri`anka na uredni{tvu pri~akujemo najpozneje do 21. januarja 2002. Pa veliko zabave vam `elimo. 72