a;l;u!m; i Tut; iTj GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA „BORIS KIDRIČ” KIDRIČEVO Štev. 4 April 1975 Letnik XII. Ob našem prazniku maj - dan zmage nad fašizmom 9. maja praznujemo najpomembnejši dogodek v zgodovini naših narodov — veliko jubilejno obletnico dneva zmage, nad fašizmom. Na ta dan pred 30. leti so naši narodi v težki in krvavi 4-letni osvobodilni vojni premagali krutega okupatorja na domačih tleh in so ga za vedno pregnali iz naše domovine. Ravno ob 30. obletnici zmage nad fašizmom moramo zopet dokazovati zgodovinsko resnico o boju naših narodov, saj so se pojavili glasovi v nekaterih deželah, ki s svojimi članki podcenjujejo pomen našega osvobodilne-' ga boja in ga izenačujejo z vsemi drugimi odporniškimi gibanji med II. svetovno vojno. To je grobo potvarjanje zgodovine, saj so bili naši narodi prvi v okupiram Evropi, prvi, ki so dvignili puško proti nadmočnemu sovražniku. Zato moramo ob tej jubilejni obletnici vsi skupaj izbojevati še eno zmago — zmago resnice. II. svetovno vojno je začela fašistična Nemčija kot visoko razvita kapitalistična država, s svojimi zavezniki: fašistično Italijo in Japonsko; te so pričele z osvajanjem sveta in podrejanjem ostalih narodov svoji moči in »svoji višji rasi«. Ta zasužnjujoči pohod ne bi bil mogoč, če ne bi fašizem imel podpore nekaterih krogov v evropskih državah, ki' so popuščale začetnim Hitlerjevim zahtevam, misleč, da bodo tako lokalizirali II. svetovno vojno. Takšni postopki so se pokazali kot zgrešeni in napačni, saj je po intervenciji fašistične Nemčije in Italije v Španiji prišlo do nemške agresije na Čeho-slovaško, Poljsko, Belgijo, Holandijo, Dansko, Norveško, Luxemburg, Grčijo in Jugoslavijo, kar je imelo za posledico, da so tudi ostale velike sile: Vel. Britanija, Sovjetska zveza in ZDA stopile v vojno proti fašističnim silam. Tako je izbruhnila II. svetovna vojna, ki je v kratkem (Nadaljevanje na 4. strani) NAŠ ENOTNI PRAZNIK Praznik Osvobodilne fronte slovenskega naroda in mednarodni praznik dela bomo letos delovni ljudje in občani ptujske občine strnili v veličastno proslavo ob 30. obletnici zmage. To bomo simbolizirali v pohodu — VSI PO POTEH REVOLUCIJE. Osrednja proslava 30. obletnice osvoboditve — letos ob spomeniku Slovenjgoriški četi v Mostju — za ptujsko občino Ob pripravah na to največjo in najmasovnejšo politično manifestacijo v ptujski občini nam misli nehote poromajo nazaj, v čas pred 34 leti, ko je bUa ustanovljena Osvobodilna fronta. Na pobudo KPi Slovenije so se sestali predstavniki- vseh naprednih plasti slovenskega naroda. Bilo je to v tistih usodnih dneh naše zgodovine, neposredno po razkosanju slovenskega o-zemlja, Odrekli so se vsak svojemu strankarskemu programu, takim ali drugačnim nazorom in ustanovili enotno Osvobodilno fronto, ki je pod vodstvom KPS povedla slovenski narod v osvobodilni boj za nacionalno ohranitev in uresničitev socialnih teženj. Ustvarjena je bila politična enotnost, množice slovenskega ljudstva so se vključile v neizprosen boj, v vseljudsko protifašistično gibanje. Skupno, ob tesni povezavi in medsebojni pomoči, z bratskimi jugoslovanskimi narodi, je naše ljudstvo izbojevalo zmago nad fašističnimi okupatorji in domačo reakcijo, pa ustvarilo nov socialistični druž- beni red. Trideseto obletnico te najveličastnejše zmage bomo po vsej Jugoslaviji, enako v ptujski občini, dostojno proslavili z najrazličnejšimi manifestacijami in prireditvami, predvsem pa z delom, z utrjevanjem našega samoupravnega socialističnega sistema, z doslednim uveljavljanjem ustave. Ko slavimo Prvi maj, se spominjamo dogodkov iz zgodovinskega boja delavskega razreda za uresničevanje njegovih pravic, izpričujemo pa tudi svojo solidarnost z delavci vsega sveta. Predvsem pa bomo pregledali svoje u-spehe v socialističnem razvoju, kako je z rezultati pri (Nadaljevanje na 3. strani) Naši delovni ljudje širom po socialistični Jugoslaviji bodo praznovali letošnji mednarodni praznik dela še posebno slovesno, saj sovpada tudi s 30. obletnico osvoboditve izpod fašističnega jarma. 1. MAJ — to je nedvomno naš največji praznik, resničen praznik vseh delovnih ljm di, tako v naši samoupravni socialistični družbi, kot tudi za delovne ljudi v tistih deželah, ki še ječijo pod jarmom fašizma, ki pa se vse bolj lomi ob naprednih svetovnih delavskih gibanjih. 1. MAJ — to je nedvomno praznik, za katerega se je naš delavski razred boril mnoga leta, to je praznik, ki je plačan z morjem prelite krvi delavcev širom po svetu in je prav zato tudi naš največji delavski praznik. Letošnje praznovanje našega praznika poteka v izredno razgibanem letu, tako na domačem kot tudi na mednarodnem področju, saj poleg 30-letnice osvoboditve praznujemo letos tudi mednarodno leto žensk, kar je za naš delavski razred še posebej pomembno in nas vse tudi obvezuje! Sklep o razglasitvi leta 1975 za mednarodno leto žensk svega sveta je sprejela Organizacija združenih narodov, konkretno s ciljem, da bi pospešila akcijo za napredek enakosti meci moškimi in ženskami, pa poudarila pomembno vlogo žensk v gospodarskem, družbenem m kulturnem razvoju na nacionalnih in na mednarodni ravni. Povabili so vse članice OZN in zainteresirane organizacije, da sprejmejo ustrez- (Nadaljevanje na 3. strani) ČESTITAMO ©☆©AO-Ä-OAG-Ä'OAO-A-OAO^O^OAO-^OAOTirOAGhtOAGWrOAO*©- ◄ 0 w © © © ◄ © 0 ◄ 0 « 0 ◄ 0 © ◄ © © r©A Ob letošnjem PRVEM MAJU — mednarodnem delavskem prazniku Za 27. april, praznik naše Osvobodilne fronte in njene naslednice SZDL — za 30. obletnico naše osvoboditve toplo pozdravljamo in čestitamo vsem članom naših delovnih kolektivov, njihovim svojcem, našim upokojencem in poslovnim partnerjem Samoupravni organi — Vodstva družbenopolitičnih organizacij — Vodstva na ravni OZD in TOZD — Uredniški odbor Aluminija ^©☆©AQtùt ◄ G & 0 ◄ © 0 ◄ 0 0 ◄ 0 M 0 ◄ © 0 ◄ 0 ODMEV IZ TOZD ALUMINIJ Vzdrževanje proge Hala B 12-S: — glinica 100 100 100 — anodna masa 100 97 98 — kriolit 100 88 90 — Al fluorid 100 69 68 — el. energija — kemija 3. ANODNA MASA 100 98 101 Za izvoz: — petrolkoks 100 102 101 — katranska smola 100 97 99 Za domačo porabo: — petrolkoks 100 102 102 — katranska smola 100 96 97 — el. energija 100 91 97 NEZGODE V MARCU Kako smo poslovali? Iz tabel I. in II. je razvidno, kako smo poslovali 1975 in v času od I. do III. 1975 v mar- Indeks 1975/1974 prikazuje odnos dosežene nasproti enakemu obdobju lanskega leta. I. DINAMIKA PROIZVODNJE — INDEKSI FIZIČNEGA OBSEGA Obrat — mesec Plan Doseženo v mes. kumul. 1975/74 II. PRIKAZ PORABLJENIH SUROVIN NA ENOTO PROIZVODA — III/1975 Prikaz nesreč po TOZD in DS SKUPNE SLUŽBE Marca se je poškodovalo 16 delavcev. na poti na delu skupaj TOZD ALUMINIJ 13 4 TOZD GLINICA — 5 5 TOZD VZDRŽEVANJE — 7 7 TOZD PROMET — — — DS SKUPNE SLUŽBE — — — proizvodnje SKUPAJ : 15 16 * 4 ŠTEVILO NEZGOD PO VZROKIH: neprevidnost pri hoji neprevidnost pri delu kršenje SVD predpisov neurejeni delovni prostori ročno orodje A. GLINICA 1. Izluženo: — februar 100 109 105 103 — marec 2. Kalcinirano: 100 98 102 103 1. — februar 100 109 103 100 — marec 100 99 101 101 2. B. ALUMINIJ 3. Elektroliza A: — februar 100 101 101 313 — marec 100 102 101 217 3. 4. Elektroliza B; — februar 100 106 107 112 4. — marec 100 106 107 112 5. Elektroliza B-12P: — februar 100 111 113 106 — marec 100 113 113 99 1. 6. Elektroliza B-12 S: — februar 100 110 109 88 — marec 100 112 110 88 2. 7. Livarna: — februar 100 96 100 155 — marec 8. Anodna masa: 100 107 103 142 3. — februar 100 82 86 101 — marec 100 103 92 110 Na 1 tono proizvoda Plan Indeks marec I-III/1975 5. 1. GLINICA Al hidrat — ALCE — boksit 100 100 102 — NaOH 100 78 97 1. — para 100 97 98 — el. energija 100 95 97 2. ALUMINIJ 2. Hala A: — glinica 100 100 100 3. — anodna masa 100 84 94 — kriolit 100 64 81 — Al fluorid 100 70 72 — el. energija — kemija 100 98 99 4. Hala B: — glinica 100 100 100 — anodna masa 100 87 94 5. — kriolit 100 53 77 — Al fluorid 100 67 65 — el. energija — kemija 100 94 94 6. Hala B 12-P: — glinica 100 100 100 — ano dni blold 100 90 96 — kriolit 100 86 88 7. — Al fluorid 100 76 74 — el. energija — kemija 100 98 98 Marca so se poškodovali naslednji delavci: TOZD ALUMINIJ Martin MURSEC, mat. št. 1579, iz elektrolize A, se je poškodoval 7. marca. Pri vožnji ga je nasproti vozeče vozilo zaslepilo z dolgimi lučmi, zaradi tega je zavozil s kolesom na rob ceste in padel na cestišče. Pri tem je na glavi utrpel lažje poškodbe. Franc JAZBEC, mat. št. 1497, iz elektrolize B, se je ponesrečil 20. marca pri gašenju plamena na anodi ob klinu. Ponesrečenec je z golo roko držal rokavico in z njo mahal po plamenu in tekoči masi. Pri tem je masa brizgnila in mu povzročila lažje opekline na levi roki in na vratu. Stefan VOGRINC, mat. št. 4098, iz elektrolize A, se je ponesrečil 11. marca. Pri odpiranju žaluzije je dobil med okvir okna in žaluzije prste desne roke. Na prstih je utrpel lažjo poškodbo. Anton KUKOVIČ, mat. št. 2340, iz elektrolize A, se je poškodoval 4. marca pri menjavi ročaja na loputi. Pri tem delu mu je padlo železno sekalo z rok na noge, kjer je na nartnem delu utrpel lažje poškodbe. TOZD GLINICA Jože FRANK, mat. št 509, iz kotlarne, se je poškodoval 3. marca. Pri zažiganju plastičnih vreč . je zaradi vetra nameraval položiti čez vreče cev. Ta pa je bila v neposredni bližini plamena, ko jo je dvignil, zato si je opekel dlan desne roke. Stanko PULKO, mat. št. 496, iz skupine za sprotno vzdrževanje, se je ponesrečil 4. marca. Odpiral je tlačni ventil na IV. membranski črpalki za brozgo. Vzmetni ventil je odpiral z orodjem, ki je bilo trenutno na razpolago. Med odpiranjem je orodje zdrsnilo, zaradi tega je ponesrečenec utrpel lažje poškodbe na prstih obeh rok. Štefan NAHBERGER, mat. št. 3533, se je ponesrečil 6. marca. Čistil je notranjost III. avtoklava v separaciji. Pri delu je uporabljal kladivo. Zaradi utesnjenega delovnega mesta se je s kladivom udaril po palcu desne roke. 4. Jože DREVENŠEK, mat št. 2132, iz glinice — rdeči del, se je ponesrečil 21. marca. Posluževal je Kelly filter št. 4, pri tem je vlekel desko izpod filtra. Ponesrečencu je spodrsnilo, nakar mu je deska padla na palec leve noge. 5. Ivan KELC, mat št. 4306, iz skupine za sprotno vzdrževanje, se je ponesrečil 28. marca. Čistil je notranjost dekantatorja št. I. Pri čiščenju mešala mu je priletel drobec rdečega blata v desno oko. TOZD VZDRŽEVANJE Ludvik ARNUŠ, mat. št. 1799, iz gradbenega vzdrževanja, se je ponesrečil 27. marca. Ponesrečenec je pri delu na dekantatorju (ogled odrov) stopil v lug in sl pri tem lažje opekel desno nogo — do kolena. Jože OGRIZEK, mat. št 2733, iz avtomacije, se je ponesrečil 17. marca pri montaži ventila. Ventil je zdrsnil in mu padel na levo nogo; ponesrečenec je utrpel lažjo poškodbo na nartu leve noge. Feliks MURSEC, mat. št 2945, iz elektro vzdrževanja. Ponesrečil se je 10. marca, ko je nosil sesalec za prah. Pri hoji se je spotaknil in sesalec mu je zdrsnil iz rok, mu padel na nogo in mu poškodoval palec na levi nogi. Maks SLUGA, mat. št 3439, iz strojnega vzdrževanja, se je ponesrečil 10. marca. Pri žganju cevi v avtoklavu mu je spodrsnilo in je z levim ramenom udaril ob cev, pa pri tem utrpel lažjo poškodbo na rami. Drago LONČARIČ, mat št 3067, iz strojnega vzdrževanja, se je ponesrečil 18. marca. Pri žganju grelnih teles v avtoklavu mu je padel trdi tujek v levo oko. Ponesrečenec je utrpel lažjo poškodbo na očesu. Anton ŠTRUCL, mat št 544, iz strojnega vzdrževanja, se je ponesrečil 4. marca. Pri razkladanju lir z el. vozička, mu je lira zdrsnila iz rok in mu padla na levo nogo. Ponesrečenec je pri tem utrpel poškodbo na nogi. Marjan PINTARIČ, iz strojnega vzdrževanja, se je poškodoval 12. marca. Pri delu na elektrolitski peči je stopil na rob peči in si pri tem poškodoval desno nogo v gležnju. Delovna skupina kot najmanjši samoupravni organ v TOZD Delovna skupina je najmanjša skupina samouprav-ljalcev in ima nalogo, da rešuje vse probleme, ki so v prid samoupravljanju. S svojimi nalogami se seznanja po samoupravnih aktih in vsakodnevnih problemih. Če je delovna skupina dovolj elastična in če hitro ukrepa, pa pravilno rešuje svoje naloge, omogoča lažje delo samoupravnim organom. Saj je tudi namenjena njim v pomoč, neposrednemu proizvajalcu pa za hitro obveščanje. Delovne skupine imajo svoj poslovnik, po katerem se naj ravnajo. Ta poslovnik bi jim bil le kot vodilo pri njihovem delu. V njem ne piše, »da se ga mora delovna skupina točno) pridržavati« kot pijanec plota in se le po njem ravnati. Delovna skupina naj rešuje vse probleme, ki so pereči v njeni sredini. To pa je tudi njen osnovni namen. ■ Upam, da smo za predsednike delovnih skupin kadrovali vešče ljudi, kateri bodo s pomočjo izmenovodij sposobni voditi delovne skupine. Izmenovodja se je na ta način rešil nekaterih obveznosti in se bo lažje posvetil bolj strokovnemu delu. Izmenovodja naj ne bi več organiziral raznih akcij, seveda pa ne bi smel stati ob strani. Moral bi se vedno zavedati, da je izmena odvisna od njega ter da tudi politično in moralno odgovarja za njo. Izmena je še vedno zaupana njemu v vodstvo in nadzorovanje, le delo mu je tako olajšano. Z uveljavljanjem delovnih skupin smo delno pritegnili neposrednega proizvajalca k odločanju. To pa je bil tudi osnovni namen, da spozna svojo vlogo v samoupravni družbi in v svoji TOZD. Spoznal je, da ni več številka, ampak, da s svojim soodločanjem prispeva k izgradnji, k boljšemu jutrišnjemu dnevu. Jože Marinko Oli našem prazniku (Nadaljevanje s 1. strani) ne ukrepe za uresničenje in napredek pravic žensk, kar še posebej velja za tiste države, v katerih žene še nimajo osnovnih človečanskih pravic. Prav tako pa nam delavcem naš praznik dela — 1. MAJ — pomeni še toliko več, ker ga praznujemo ob izredno velikih naporih za stabilizacijo našega gospodarstva, v priza-de van j ih zal varčevanje, za zniževanje stroškov in splošne porabe. To seveda pomeni za delavce tudi precejšnje odrekanje, vendar bo naš delovni človek v boju za dosledno u-veljavitev svojih pravic prav gotovo izpolnil svojo dolžnost in bo še naprej nosilec naprednih idej; predvsem se bo nenehno in odločno bojeval proti odtujevanju tistega, kar sam ustvarja, se vedno nam mora biti pred očmi Titovo pismo in poznejši sklepi in dokumenti raznih sej CK ZKJ in CK ZKS, pa vsa prizadevanja naše najbolj' množične politične organizacije SZDL. Naša ustava, ki ji mnogi še vedno oporekajo in si jo tolmačijo po svoje, je dala našemu delavcu poleg dolžnosti tudi velike pravice; te pa seveda kot delavec mora vedno in dosledno uveljavljati v skladu z ustavo in na vseh področjih svojega delovanja. Tudi letos bomo mnogi praznovali naš delavski praznik 1. maj na svojih delovnih mestih V neposredni proizvodnji, zavedajoč se, da prav s tem največ prispevamo k nujno potrebni stabilizaciji našega gospodarstva; toda s trdnim prepričanjem, da to vse delamo za sebe, za nadaljnji razvoj našega podjetja in končno za nadaljnji razvoj naše samoupravne socialistične družbe. In prav vse nas tudi obvezuje, da se v duhu nove ustave odločno upremo vsem poskusom kakršnegakoli izsiljevanja, ki bi nam onemogočilo našo pravico do samoupravljanja in odločanja. Zavedati se namreč moramo, da lahko do takih in podobnih kršitev skupno dogovorjenih nalog prihaja tudi v najboljši samoupravni organiziranosti. Nihče nas ne bo zavedel, saj smo sami danes še vedno žive priče mnogim neupravičenim posegom v delavske pravice; te nekateri kršijo podza- vestno, drugi pa nedvomno povsem zavestno, organizirano in pripravljeno. Taki posegi pa morajo za vselej postati tuji v naši samoupravni ureditvi, ki se oslanja predvsem na pravično in odločno odločanje našega delovnega človeka, ki je vedno nosil in še vedno nosi največji del bremena pri stabilizaciji našega gospodarstva. Toda delavec se mora zavedati, da samo z dobrim in vestnim delom — ne le z raznimi frazami — ustvarja tisto, kar pomeni resnično stabilizacijo in kar v naši tovarni pomeni boj za večji razvoj našega podjetja, za nenehno povečanje storilnosti in produktivnosti dela; le ta dva izpolnjena pogoja mu namreč lahko prineseta resnično boljši in večji kos kruha, boljši jutrišnji dan. Storjene napake moramo odpraviti, toda resnično vsi skupaj in ne le neposredni proizvajalci, kajti le s tem je mogoče pričakovati boljše proizvodne in poslovne uspehe. Sindikalne skupine v okviru nove sindikalne organiziranosti bi morale biti glavne nosilke takih naprednih idej in prav te skupine bi skupaj z aktivi ZK in aktivi mladih delavcev morale storiti vse, da bodo dogovorjene zahtevne naloge tudi dosledno izvedene s skupnimi napori inas vseh! 1. MAJ je torej praznik vsega delavskega razreda, vsega proletariata, ki se vse bolj zaveda svoje zgodovinske vloge in jo tudi vse bolj uveljavlja v svetu! Praznik dela naj bo letos ob 30-letnici osvoboditve resnično praznik velikih uspehov, naj bo resničen praznik našega delavskega razreda, ki je pravi nosilec vsega naprednega. Zato ob 1. MAJU iskrene čestitke in najboljše želje za obilo bodočih delovnih uspehov — v imenu uredniškega odbora in vseh DPO našega kolektiva! France Meško Član italijanske sindikalne delegacije med ogledom proizvodnih obratov TGA NAŠ ENOTNI PRAZNIK uresničevanju ustave, sklepov in stališč X. kongresa ZKJ in VII. kongresa ZKS. Zavedamo se, da našo domovino SFRJ gradimo na temeljih samoupravljanja, kar je naš glavni smoter. Ob tem pa se bomo tudi spomnili, da imamo demokratični centralizem, ki nas zavezuje, da moramo sprejete sklepe tudi izvajati. Ob tem bomo morda tudi spoznali, da bi bili lahko naši uspehi še veliko večji, če bi odločneje odpravljali subjektivne slabosti v delovanju organiziranih socialističnih sil. Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije je zrasla iz Osvobodilne fronte. Tudi danes je Socialistična zveza organizirana kot najširša fronta vseh zavestnih socialističnih sil. V SZDL je mesto za reševanje vseh otipljivih in žgočih vprašanj današnjega časa, v katerem živimo; SZDL ni samo področje delovanja, temveč resnična fronta. Med njene pomembne konkretne naloge spada tudi ta, da bo delavca iz TOZD, kot člana SZDL popeljala iz njegovega delovnega okolja v krajevno skupnost, kjer živi in kamor SZDL prenaša težišče svojega delovanja. Praksa je dovolj otipljivo dokazala, da ni pravega uspeha, če se aktivnost dela družbe omejuje samo na funkcionalno delovno okolje, drugih pa samo na krajevno. V vlogi medsebojnega povezovalca bo delo SZDL resnično zaživelo pri uresničevanju zamisli krajevne skupnosti kot specifične (samoupravne skupnosti. Letošnje leto bo za nas v marsičem kritično in odločilno. Prav zato je potrebno odločno ukrepati, da bo delavski razred pritisnil na organe in ljudi, da bodo tisto, za kar se dogovorimo, tudi naredili in naredili tako, kot smo se dogovorili. Povsod mora biti enaka usmeritev. Med najpomembnejše naloge v ptujski občini spada tudi izdelava srednjeročnega razvojnega programa, izvajanje stabilizacijskih programov in vseh drugih nalog, ne samo v okvi-jru občtine, temveč! v vsaki TOZD, krajevni skupnosti, v samoupravni delovni ali interesni skupnosti. Pri izvajanju vseh teh nalog je Zveza komunistov ne samo idejna, temveč tudi praktična vodilna sila. Izhajajoč iz tega, je tudi o-srednja občinska proslava ob 30. obletnici osvoboditve pod pokroviteljstvom občinske organizacije ZKS. Na dan proslave, 26. aprila 1975, bo iz Ptuja krenilo PO POTEH REVOLUCIJE na tisoče občanov iz vseh krajevnih skupnosti in delovnih organizacij v občini. Razdeljeni v Lackov, Kvedrov, Krambergerjev in Osojnikov odred, bodo vsak po svoji, vnaprej začrtani poti, mimo spominskih obeležij iz NOB, krenili proti Mostju, na kraj, kjer je v poslednjem boju izkrvavela Lackova četa. Tam bo vojaška vaja, ki bo manifestirala pripravljenost teritorialne obrambe za boj proti vsakršnemu napadalcu. Na svečanem zboru bo spregovoril Franc ŠETINC, sekretar IK predsedstva CK ZKS o zgodovinski vlogi Osvobodilne fronte in nalogah Zveze komunistov in SZDL v sedanjem obdobju. Za nas vse pa tega dne velja geslo — VSI PO POTEH REVOLUCIJE! Predvsem o občinskem proračunu ZBORI SKUPŠČINE OBČINE PTUJ: PRIHODNJIČ: O POGREBNIH SVEČANOSTIH V OBČINI V minulem mesecu so ponovno dvakrat zasedali vsi trije zbori občinske skupščine Ptuj. Sestali so se na svoji osmi redni seji, v torek, 18. marca, ih na deveti redni seji, 3L marca 1975. Tudi tokrat so obakrat zbori zasedali ločeno, razen na osmi seji, ko so vsi trije zbori poslušali ekspoze predsednika izvršnega sveta SO Ptuj tovariša ing Franja Gnilška o družbenem dogovoru o splošni porabi v SR Sloveniji za leto 1975, ekspoze o družbenem dogovoru o razporejanju dohodkov, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter o gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe leta 1975 v Sloveniji in ekspoze o družbenem dogovoru o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter gibanju in strukturi skupne porabe v občini Ptuj za leto 1975. Po teh skupnih ekspozejih so se vsi trije zbori sestali ločeno na svojih sejah. Na osmi seji so delegati razpravljali in odločali o 17. točkah dnevnega reda in na deveti redni seji o 10. točkah dnevnega reda; med njimi pa vsekakor velja predvsem omeniti osnutek in nato predlog odloka o proračunu občine Ptuj za leto 1975. O tem bom še obširneje poročal, najprej pa na kratko o vsebini dnevnega reda, o katerem so razpravljali in odločali vsi trije zbori, predvsem pa še zbor krajevnih skupnosti. Na 8. seji je najprej stekla razprava o družbenem dogovoru o splošni porabi v SR Sloveniji v letošnjem letu, družbenem dogovoru o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih prejemkov ter o gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v SR Sloveniji in občini Ptuj za leto 1975. Na osmi seji so obravnavali osnutek odloka o proračunu občine Ptuj za leto 1975, predlog odloka pa je bil obravnavan in sprejet na 9. seji. V nadaljevanju 8. seje je bil sprejet tudi Samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega zavarovanja o-ziroma Socialnega skrbstva, stekla je zanimiva razprava o pogrebnih svečanostih v občini Ptuj (o tem kaj več in obširneje drugič), o družbenem dogovoru o financiranju sodišča združenega dela v Mariboru; bil pa je tudi podan predlog o določitvi števila sodnikov pri sodišču združenega dela v Mariboru, sledila je tudi izvolitev članov in predsednika tega sodišča, za katerega je bil izvoljen Albin Šifrer, dipl. pravnik iz Maribora, iz naše občine pa so za sodnike bili izvoljeni: Peter Alič, ing. strojništva iz TAP Ptuj, Janko Bo-hak, pravnik iz Petovie Ptuj, Frido Klančnik, dipl. pravnik iz TGA Kidričevo, Ivan Krajnc, dipl. pravnik iz Kmetijskega kombinata Ptuj in Marjan Ostroško, ekonomist iz TP Merkur Ptuj. Sledilo je imenovanje delegatov občinske skupščine v svet zavoda za varstvo ostarelih občanov doma upokojencev v Ptuju, v zbor delovne skupnosti Glasbene šole Ptuj, imenovanje novih članov komisije za določanje nazivov ulic in naselij ter o i-menovanju ulic in naselij v občini Ptuj (o tem in še o dveh drugih odlokih je odločal samo ZKS). Sledila je še razrešitev ravnatelja OŠ Rodni vrh in imenovanje vršilca dolžnosti ravnatelja na tej šoli. Imenovan je bil tudi nov uredniški odbor in odgovorni urednik Uradnega vestnika občin Ormož in Ptuj. Odgovorni urednik je Marica Fajt, generalna sekretarka SO Ptuj. Na deveti seji so delegati najprej obravnavali resolucijo o družbenoekonomski politiki občine Ptuj za letos. Dalje so obravnavali predlog delovnega programa izvršnega sveta in zborov občinske skupščine za leto 1975, predlog samoupravnega sporazuma o financiranju sveta in skupnosti podravskih občin. Sledilo je obravnavanje in sprejemanje več samoupravnih sporazumov o u-stanovitvi interesnih skupnosti za: izobraževanje, otroškega varstva, raziskovalne skupnosti, regionalne zdravstvene skupnosti. Potem je bila še razprava o predlogu odloka o ukinitvi u-pravnega organa oddelka za družbene službe in delo, odloku o dopolnitvi odloka o urbanističnem programu občine Ptuj PTUJ in predlogu odloka o sprejetju dopolnilnega zazidalnega načrta stanovanjske cone v Ptuju ob Selski cesti in zazidalnega načrta historičnega centra Ptuja med republiško cesto, ulico heroja Lacka in Krempljevo ulico. Čeprav je bilo obravnavanih in sprejetih več odlokov in raznih sklepov, pa vsekakor velja omeniti predvsem osnutek ali predlog odloka o proračunu občine Ptuj, za letošnje leto. Prav o njem so posebno živahno razpravljali, čeprav posebnih bistvenih pripomb ni bilo, razen nekaterih izjem. Predvsem so o tem spregovorili delegati družbenopolitičnega zbora, najbolj pa še delegati zbora krajevnih skupnosti. Tako je delegat Zvone Masten menil, da so sredstva, v proračunu namenjena občinski kon- (Nadaljevanje na 4. strani) Novoizvoljeno vodstvo KONFERENCE SINDIKATA TGA 1. Anton Kurilič iz TOZD Promet, predsednik; 2. Franc Vehovar iz TOZD, Vzdrževanje, podpredsednik; 3. Ivo Tušek iz TOZD Aluminij, tajnik. Ostali člani: Franc Kolarič iz TOZD Aluminij; Ferdo Zupančič iz TOZD Vzdrževanje; Franc Toš iz TOZD Promet; Vlado Bur j an in Franc Lah iz TOZD Glinica; Jože Glazer in Vojislav Veličkovič iz delovne skupnosti Skupne službe. Iz pisarne sindikata (Nadaljevanje s 3. strani) ferenci SZDL Ptuj, prenizka glede na njeno vse večjo ustavno vlogo in poslanstvo po novih Pravilih o delovanju SZDL Slovenije in občine Ptuj. Pri tem so ga podprli domala vsi delegati DPZ, ker so menili, da je tak predlog nujno potrebno podpreti že zaradi tega, ker je prav DPZ dolžan podpirati vse politične akcije. Prav te pa sprejema SZDL kot najmasovnejša in najširša družbenopolitična organizacija. Brez predlaganih sredstev pa vseh nalog, ki so pred to organizacijo, ne bi bilo mogoče izpeljati. Zanesljivo lahko trdim, da je bil osnutek odloka o proračunu dobesedno na re- šetu delegatov vseh treh zborov. Ta obeta za letošnje leto skupne dohodke v znesku 59.766.880 dinarjev, kar predstavlja 17,6 °/o več sredstev kot lani. Ker pa dovoljeni obseg proračunske porabe v naši občini vključuje tudi financiranje skupnosti socialnega skrbstva v znesku 9,632.527 dinarjev, pomeni, da bo tako ostala čista proračunska poraba okrog 50,135.000 dinarjev. Postavke v predlogu odloka o proračunu občine Ptuj za letos so precizno in tehtno obdelane, pa prikazane tako, da so povsem razumljive vsem delegatom vseh treh zborov, ki so se brez dvoma zavedali svoje velike odgovornosti pred sprejemom tega odloka. Omenil sem že tudi, da so največ o osnutku odloka spregovorili delegati zbora krajevnih skupnosti, ki so se, razumljivo, ustavljali ob zneskih sredstev, ki so namenjena za funkcionalne izdatke krajevnih skupnosti, katerih je v ptujski občini 25 in je za vse predvideno za funkcionalne potrebe 2,200.000 dinarjev. Razumljivo je, da so delegati menili, vsaj nekateri, da bodo razpoložljiva sredstva bolj pičla, vendar so v poznejši konkretni razpravi dokazali, da tega zneska le ne bo mogoče povečati glede na ostale potrebe in na premajhna skupna sredstva, o naših zelo slabih cestah je govora vedno in povsod dovolj, a tega ni manjkalo niti na tem za- sedanju zborov občinske skupščine. Čeprav je za ureditev in modernizacijo cest v naši občini za letos namenjenih nad 2,900 tisoč dinarjev, pa vseeno menijo, da je ta vsota še vedno nizka za vrsto akutnih potreb. Toda: tako ali drugače ne bo mogoče na tem področju storiti kaj več. Za pozdraviti pa je že to, da bo modernizacija makadamskih cest in urejanje nekaterih že obstoječih zadržana na lanskem nivoju. V razpravi v družbenopolitičnem zboru je bilo zastavljeno vprašanje o kreditiranju pri nabavi umetnih gnojil za kmete, pa o zaprtju vrste gramoznic na Dravskem polju, s čimer so najbolj prizadeti tisti, ki gramoz po- trebujejo pri gradnji. O tem in še o ostalih odgovorih na delegatska vprašanja bomo poročali več in obširneje drugič, ko bomo tudi bolj izčrpno spregovorili o sprejetem odloku o pogrebnih svečanostih v občini Ptuj. Prav ta odlok je sprožil vrsto vprašanj in nekaterih nejasnosti tudi med člani naše delovne skupnosti. Prav gotovo bodo delegati, ki se udeležujejo sej zborov občinske skupščine, morali svojim volil-cem večkrat in konkretno poročati o raznih vprašanjih, ki zanimajo občane in delavce v naši delovni skupnosti, kajti le hitra, dobra in konkretna informacija lahko doseže zaželeni smoter! France Meško (Nadaljevanje s 1. strani) zajela vse države in narode in je bila prenešena na vse celine naše oble. Fašisti so 6. aprila 1941 vdrli v Jugoslavijo. Kralj in vlada so že 15. aprila 1941 zapustili državo, generali pa so 18. aprila sramotno kapitulirali. Jugoslavija je bila razkosana, njeno ozemlje pa preplavljeno s fašističnimi divizijami in domačimi izdajalci. Naše ljudstvo je bilo prepuščeno zverinstvu surovega okupatorja, samo brez vojske, ki je razpadla v izdajstvu. Toda to ljudstvo je na poziv KPJ ponovno dvignilo čelo in pričelo z oboroženim bojem za ponovno osvoboditev domovine, za ustanovitev nove demokratične Jugoslavije. Potek dogodkov je bil naslednji : — 27. aprila 1941 je bila v Ljubljani ustanovljena OF Slovenije, katera je pozvala vse napredne sile k pripravam na osvobodilni boj. — 22. junija 1941 je formirano poveljstvo partizanskih čet v Sloveniji. V prve partizanske skupine in čete vstopajo prostovoljci, pripravljeni na velike žrtve za svobodo svoje domovine. — 4. julija 1941 se je sredi okupiranega Beograda v vili Vladimirja Ribnikarja sestal razširjeni plenum politbiroja CK KPJ, katerega je vodil Josip Broz Tito. Na tem plenumu je bilo sklenjeno, naj se formirajo odredi in se takoj prične z oboroženo vstajo. Od tedaj je šlo naglo naprej in tako je julij postal mesec začetka vstaje po vsej Jugoslaviji, od Triglava do Vardarja. — 7. julija je počil prvi strel upora v Srbiji. — 13. julija se dvigne v napad domala vso ljudstvo Črne gore. — 22. julija odjeknejo prvi odporniški streh slovenskih partizanov pod Šmarno goro. — Hrvatska, Bosna in Hercegovina pričnejo svoj boj, 27. julija in Makedonija, zaradi posebnih okoliščin, 11. oktobra. Po vsej zasužnjeni deželi se je pričela brezkompromisna borba z okupatorjem, borba za nacionalno osvoboditev in pravično socialno ureditev, kajti stara Jugoslavija je sramotno propadla samo zaradi tega, ker ni znala rešiti ne socialnega, niti nacionalnega vprašanja. Tudi v drugih deželah, ki' so ječale pod okupatorjem, so se kasneje razvila odporniška gibanja, vendar se je naše vstaje močno razlikovala od njih, tako po organiziranosti in učinkovitosti, kakor tudi po vsebini in smotrih. Ko je naše ljudstvo še krvavelo in preganjalo sovražnika iz mest in vasi, si je hkrati gradilo novo oblast, novo državo, ki naj bi uresničevala davne sanje o pravi svobodi, o svobodi delovnega človeka. Tovariš Tito je že na samem začetku vstaje opozarjal, da ne bo zadostovalo samo pozvati ljudstvo v boj proti okupatorju v tako težavnih razmerah, marveč bo potrebno dati ljudstvu tudi perspektivo za boljšo prihodnost. Zato je naš boj že od samega začetka imel značaj ljud- I (0 £ O) ske revolucije. Na osvobojenem ozemlju so nastajali organi nove revolucionarne oblasti v obliki narodnoosvobodilnih odborov. Tako je ljudska oblast že od samega začetka boja na osvobojenem ozemlju v praksi dokazovala, da pomeni osvoboditev izpod okupatorja tudi konec vsega starega, konec mračne minulosti, nacionalnega brezpravja in socialnega zatiranja. V okviru vojaških naporov proti fašističnemu okupatorju so naši narodi v 4-letni osvobodilni vojni prispevali ogromen delež za končno zmago nad fašizmom. S svojim neizmernim junaštvom v 7 težkih sovražnikovih ofezivah, so na ši borci napisali najslavnejše strani naše nove zgodovine, sočasno pa so polagali temelje nove, neodvisne socialistične Jugoslavije. Da je ta delež za zmago nad fašizmom bil tako velik, je videti iz podatkov, saj so naši borci na območju naše dežele vezali na sebe močne sovražnikove formacije 25 kompletnih divizij, katere bi lahko sovražnik uporabil v boju proti ostalim našim zaveznikom na različnih frontah. Leta 1941 je bilo na območju Jugoslavije 660.000 okupatorjevih vojakov. Od tega 120.000 Nemcev, 280.000 Italijanov, 40.000 Madžarov, 70.000 Bolgarov in 150 tisoč kvizlinških formacij. Naša NOV je v tistem času imela 80.000 borcev. 1. aprila 1945 je bilo na teritoriju 680.000 okupatorjevih vojakov, število borcev NOV pa se je povečalo na 800.000. Iz podatkov je razviden velik porast v vrstah NOV, saj je to bil pogoj za dokončen obračun z okupatorjem. V 4-letni krvavi borbi je NOV prizadejala sovražniku zelo hude izgube. Na bojiščih širom po naši domovini je padlo 400.000 okupatorjevih vojakov in oficirjev, zaplenjeno pa je bilo 4.360 topov, 7.150 minometalcev, 13.396 mitraljezov, 500.000 pušk, 928 tankov, 309 avionov in 20.000 motornih vozil. Navedeni podatki prepričljivo dokazujejo o herojstvu naših narodov, saj je bilo nešteto primerov, da so naši borci s primitivnim orožjem premagovali nadmočnega sovražnika in se tako z vzetim orožjem oboroževali in pripravljali za nadaljnje, še težje napade. Zato lahko smelo trdimo, da so si jugoslovanski narodi priborili zmago v NOB s krvjo in življenjem svojih najboljših hčera in sinov. Za svobodo je padlo 1.700.000 naših ljudi, od tega nad 300.000 v oboroženem boju, prsa v prsa z okupatorjem, ostali pa kot neoboroženo prebivalstvo širom po domovini, v koncentracijskih taboriščih, v plinskih celicah in drugod. Poleg tega je okupator uničil in požgal mnogoštevilne domove, vasi, mesta, tovarne, železniške proge, mostove, bolnišnice, šole, kulturne spomenike, dragoceni arhiv itd. Skupno je bilo na območju Jugoslavije uničenih 289.000 kmečkih gospodarstev, 822.237 hiš, 137 električnih central, 28.000 tovornih in 3.000 potniških vagonov, 300 ladij, poškodovane so bile 103 luke in uničenih je bilo 28.000 kilometrov železniških prog in cest. Vojna škoda, katero je prizadejal okupator našemu gospodarstvu, je bila ocenjena na 46,9 milijarde dolarjev. Nad vsemi temi podatki bi se morali zamisliti falsifikatorji zgodovine in priznati jugoslovanskim narodom tak delež v borbi proti fašizmu, kot mu pripada. Generacija, ki je neposredno sodelovala v naši osvobodilni vojni, s ponosom hrani spomine na dneve in leta, ki predstavljajo prelomnico v zgodovini naših narodov. Z neizmerno hvaležnostjo se bomo spominjali svojih tovarišev in tovarišic, sinov in hčera naših narodov, ki so padli v številnih borbah na bojiščih, pri ilegalnem delu v fašističnih zaporih. Ta borba naj ostane svetal vzgled za bodoče generacije, da bodo znale spoštovati pridobitve našega boja, njene žrtve in da bodo iz preteklosti črpale herojstvo, če bi bila ponovno ogrožena naša domovina. Obujanje spominov ob tako pomembni obletnici in na tako velike dogodke, kot je 4-letna osvobodilna borba naših narodov, kapitulacija Hitlerjeve Nemčije, ko je fašistična vojska pretrpela popoln poraz na naših bojiščih, kot še nikoli poprej v svoji zgodovini, nas obvezuje, da se še enkrat vprašamo, kaj pomeni 4-letna osvobodilna vojna naših narodov za čas, v katerem živimo. 4-letni' osvobodilni boj naših narodov in zmaga nad fašizmom pomeni za čas, v katerem živimo, posebno pa še za mlajšo generacijo, veliko pridobitev, saj je poleg osvoboditve od okupatorja bil odpravljen kapitalistični sistem in tudi izkoriščanje človeka po človeku. Do veljave je prišlo delavsko in družbeno samoupravljanje, nenehno poglabljanje socialističnega demokratizma in vrednotenje človeka proizvajalca in ustvarjalca. Tako je socialistična Jugoslavija, nekdaj san zatiranih in ponižanih, danes živa stvarnost. Naš socialistični družbeni sistem, v katerem predstavlja največjo vrednost delovni človek, je postal privlačna sila za vse ostale narode, ki se osvobajajo od kolonialnega in kapitalističnega suženjstva. Zaradi tega je tudi naša dežela postala pomemben mednarodnopolitični dejavnik in aktivni borec za mir na svetu. Kot taka se bori na mednarodnem torišču, za miroljubno sožitje med državami in narodi ž različnimi družbenimi sistemi in ideologijami, ker je to edina alternativa, da bo preprečena vojna, saj je mir edini pogoj, ne samo za vsak napredek, marveč tudi za obstoj človeštva. Maj je mesec zmage nad fašizmom, je mesec osvoboditve, je mesec, v katerem se je rodil največji Jugoslovan, naš maršal Tito! Maj je mesec cvetja, sonca in mladosti, mesec upanja v lepšo in mirno bodočnost, zato se v tem mèsecu s hvaležnostjo spominjamo herojskega boja naših narodov, vseh padlih partizanov za svobodo, borcev, od katerih smo sprejeli geslo: »Obvarovati vse, kar smo si pridobili S potoki krvi!« Naj živi naša socialistična domovina in tovariš TITO! (Ž-K) KLUB MLADIH KIDRIČEVO: KAKO Sl POSLOVALI V PRETEKLEM LETO? DELAVSKI SVET TGA JE NA SEJI 27. FEBRUARJA 1975 OBRAVNAVAL ZBIRNI ZAKLJUČNI RAČUN TGA S POSLOVNIM POROČILOM ZA LETO 1974. Pri tem je ugotovil, da so samoupravni organi TOZD med 19. in 21. februarjem 1975 obravnavali predloge o delitvi celotnega dohodka in dohodka, pa jih sprejeli, zato je zaključni račun s poslovnim poročilom sprejel v predloženi obliki. Za leto 1974 je podjetje moralo izdelati šest zaključnih računov; najprej posebej za vsako TOZD in delovno skupnost Skupnih služb, nato pa še zbirnega za TGA. Glede na to, da so posamezni zaključni računi z analizami poslovanja bili izčrpneje obravnavani na vseh samoupravnih organih TOZD in delovne skupnosti Skupnih služb, bo v tem sestavku podan kratek pregled poslovanja za TGA kot celoto. Že sam naziv zaključni račun nam pove, da gre za obračun poslovanja v nekem obdobju, navadno v poslovnem letu. Obračun poslovanja pa nadalje pomeni vrednostni izraz proizvedenega oziroma prodanega blaga in storitev ter vseh potroškov materiala, delovnih sredstev, storitev in živega dela, porabljenih za v obračunskem obdobju doseženi obseg proizvodnje blaga in storitev. Osnovni cilj vsake proizvodne dejavnosti pa je doseči zadosten dohodek, ki naj omogoča delovnemu kolektivu normalni' osebni dohodek, sredstva skupne porabe in sredstva za sklade, ki omogočajo podjetju razširjeno reprodukcijo. Uspeh poslovanja pa je odvisen od cele vrste zunanjih in notranjih vplivov (tržišča, proizvodnega programa, tehničnega stanja opreme in ne nazadnje kadrov v širšem smislu). Podjetje kot celota je kljub motnjam zaradi omejitve el. energije, kar je povzročilo izpad proizvodnje aluminija za okrog 1.800 ton, uspešno zaključilo poslovno leto. Tudi TOZD so poslovno leto 1974 zaključile uspešno. Na področju nabave so bile zaradi pomanjkanja nekaterih kritičnih domačih in uvoženih surovin (lužina, silicij, itd.) precejšnje težave, katerih posledica je bilo zmanjšanje proizvodnje glinice in tudi na kvalitetni sestav livarniškega programa. Cene surovin so se v letu 1974 močno zvišale, nekatere do 5-krat (silicij!). To se je v II. polletju močno odražalo tudi v poslovnih stroških. Količinski plan proizvodnje je bil izpolnjen pri proizvodnji glinice z 96 odst., medtem ko je plan proizvodnje primarnega aluminija presežen za 5 odst. in'anodne mase za 3 odst. Tudi v odnosu na preteklo leto je bila proizvodnja primarnega aluminija in anodne mase presežena, proizvodnja glinice pa za 2 odst. manjša. Količinska prodaja po področjih prodaje kaže, da je bilo na domačem tržišču prodano več aluminija in gnetnih zlitin, pri glinici in hidratu pa plan prodaje ni bil dosežen. Podjetje je v letu 1974 izvozilo na konvertibilno področje okrog 8.000 ton aluminija in okrog 660 ton Al zlitin in s tem preseglo količinski plan izvoza za 33 odst. Plan izvoza anodne mase je bil v celoti izpolnjen. Plan izvoza glinice in hidrata je bil izpolnjen le z 91 oziroma 77 odst. Če opazujemo vrednostno prodajo po področjih, ugotovimo, da je bilo podjetje v letu 1974 močno izvozno aktivno, saj je prodalo na tuja tržišča 35 odst. vsega prodanega blaga. $_______________°/o Skupna eksterna prodaja (v 000 din) — od tega: — domače tržišče — izvoz . Od izvoza, ki je znašal skupaj odpade na konvertibilna področja odpade na klirinška področja 763.839 100 498.311 65 265.528 35 15.126.000 $ 100 8.689.000 $ 57 6.437.000$ 43 Plan celotnega dohodka je podjetje preseglo za 7 odst. RAZDELITEV DOHODKA (v 000 din) Zap. št. ELEMENTI 1973 1974 Ind. 1. Pogodbene obveznosti 2. Zakonske obveznosti 3. Osebni dohodki 4. Osebni izdatki 5. Rezervni sklad 6. Sklad skupne porabe 7. Skupne rezerve 8. Prispevek v solid, sklad 9. Prispevek za nerazvite 10. Za poslovni sklad 8.437— 6.699— 79 9.634— 19.537.— 202 80.017— 103.224.— 134 1.067— 1.392.— 130 2.256— 3.147— 139 5.300— 7.827— 147 901.— 1.590.— 176 — 1.150.— 4.225— 3.899.— 92 2.421,— 8.892,— 367 Med elementi dohodka je potrebno omeniti znižanje pogodbenih obveznosti, kar je rezultat ustrezne finančne politike v letu 1974, kajti namesto občasnih kreditov za obratna sredstva se je podjetje v glavnem posluževalo reeskontnih kreditov, ki pa so bistveno cenejši (7 odst. namesto 11 odst.). Zakonske obveznosti so občutno višje (1—202). Vzrok za to je v uvedbi nekaterih novih davkov in zvišanju stopenj obstoječih davkov in prispevkov. Dosežena sredstva za osebne dohodke so višja za 34 odst. Poprečje na zaposlenega znaša 3.124 din in je višje od preteklega leta (ko je znašalo 2.418 din) za 29,2 odst. Čez leto je prišlo med drugim tudi do odmikov od planirane mase, kar ima za posledico, da je prekoračena dovoljena masa OD po Samoupravnem sporazumu panoge za okrog 1,2 mio din. Za osebne dohodke v letu 1974 je bil razporejen enak znesek, kot je bil med letom izplačan. Ostanek dohodka je razdeljen na podlagi sklepov samoupravnih organov TOZD. Med elementi ostanka dohodka je prikazan tudi solidarnostni sklad, katerega formirajo TOZD na podlagi Samoupravnega sporazuma o združitvi v OZD. Kazalci poslovne uspešnosti so nekoliko boljši od preteklega leta. Toda preteklega leta zaradi motenj pri dobavi el. energije ne moremo jemati kot merilo. Planirana produktivnost dela na podlagi fizičnega obsega proizvodnje ni bila dosežena. Od preteklega obdobja pa je večja za 7 odst. Tudi rentabilnost je bistveno nižja od planirane, je pa višja od dosežene v preteklem letu za 12 odst., oziroma, ob upoštevanju pospešene amortizacije, za 49 odst. večja. Dosežena ekonomičnost porabljenih sredstev je pod planirano za 6 odst. in približno na ravni preteklega leta. Vsi kazalci poslovne uspešnosti so občutno slabši od planirane, so pa nekoliko boljši od doseženih v letu 1973. Leto 1974 lahko označimo kot specifično. Obdobje močne konjukture za aluminij je bilo zelo kratko, praviloma samo prvo lansko polletje in delno v tretjem tromesečju. V tem času je podjetje prodalo aluminij za izvoz in je zato bil finančni rezultat ob 9 mesečju znatno boljši od končnega. V drugi polovici leta,. zlasti pa v zadnjem tromesečju, je podjetje ponovno začelo proizvajati na zalogo, ki se je do konca leta povečala od 2.675 ton ob polletju na okrog 6.700 ton na koncu leta. Zaradi tega je bila dosežena manjša realizacija, ki je morala še pokriti nastale fiksne stroške in je razumljivo, finančni' rezultat v zadnjem tromesečju občutno slabši. Da ne bi zaloge aluminija še nadalje naraščale, je moralo podjetje nekoliko spremeniti proizvodni program v korist proizvodnje legur za domače tržišče. Planirano razdelitev celotnega dohodka pa je doseglo takole: m (v 000 din) Zap. Plan Realizac. Realiz. Ind. Ind. št. ELEMENTI 1974 1973 1974 74 plan 74/73 1. Celotni dohodek 1.140.941,— 694.228.— 1.232.043.— 107 177 2. Porablj. sredstva 957.804.-- 579.969.— 1.074.686.— 112 185 3. Dohodek 183.137,— 114.259.— 157.357.-|;‘' 85 137 4. Ostanek dohodka 57.697.— 15.104— 26.505— | 46 175 Doseženi dohodek je nižji od planiranega, ker so se porabljena sredstva povečala za 12 odst., celotni dohodek pa le za 7 odst. Vzroki za relativno hitrejši porast porabljenih sredstev od celotnega dohodka so v glavnem v močnem naraščanju cen pri surovinah, zlasti uvoženih, kjer je vplivala tudi sprememba paritete dinarja. Nadalje v spremembi predpisov o amortizaciji, ki uvajajo obvezno zvišanje stopenj za dvo in več izmensko delo. Tudi investicijsko vzdrževanje je občutno višje. Ostanek dohodka je sicer višji od preteklega obdobja, vendar močno pod planom. Na splošno je ostanek dohodka glede na določeno konjukturo v letu 1974 prenizek. Vzrok za to je predvsem v neustrezni domači ceni aluminija (predpisani), ki se ni pravočasno prilagajala naraščajočim stroškom surovin in družbenim dajatvam. Brez dvema se močno čuti tudi to, da prejeta odškodnina za redukcijo električne energije v obdobju 1973/74 ni pokrila dejansko nastalih stroškov na napravah in uničenih surovinah, pa izgubljenega dohodka zaradi manjše proizvodnje. TGA je v letu 1974 doseglo 157,357.000 din dohodka. V primerjavi s planom je manjši, ker so se spremenili nekateri predpisi v.zvezi z amortizacijo in davkom iz dohodka TOZD. Od preteklega leta pa je višji za 37 odst. Kako je bil razdeljen doseženi dohodek v odnosu na preteklo leto, je prikazano v nadaljevanju. Ta sprememba je imela tudi določene posledice za strukturo obratnih sredstev. Proti koncu so se močno povečale terjatve do kupcev in zaloge gotovih izdelkov, razen tega pa smo povečali tudi zaloge surovin (boksita). Vse to je nekoliko poslabšalo likvidnost podjetja, ki se je splošni nelikvidnosti, katera je drugim podjetjem delala težave čelo lansko leto, še uspešno zoperstavljalo. Terjatve do kupcev so znašale koncem leta 167,8 mio, od tega je odpadlo samo na Impol 63 odst. Sočasno pa smo dolgovali dobaviteljem 104,1 mio din. V letu 1975 je potrebno računati s povečanjem nelikvidnosti, zato bo potrebno z obstoječim finančnim potencialom racionalno poslovati. Izvoz aluminija zaradi nizkih cen ni primeren, domače tržišče pa ne kaže interesa za odkup večjih količin in vse kaže, da bodo zaloge aluminija še nekoliko narasle. Taka situacija vpliva tudi na odnos do kupcev, ki niso več pripravljeni, tako kot včasih, pristati na vsakršne dobavne pogoje. Zavedati se namreč moramo, da nismo več edini domači proizvajalec aluminija. Franc Lukman, dipl. oec., direktor finančnega sektorja Mladini potrebna mentorska In notna pomoč Klub mladih Kidričevo obstaja že dobro leto. Njegovo društveno delovanje ni bilo do pred kratkim jasno začrtano, ni bilo intenzivno, ni bilo pravega učinka. Vemo, da govorijo ljudje mnogokrat slabo o mladini, vsaj o njeni medli aktivnosti, pri tem pa se ne zavedajo, da obsojajo pravzaprav svoje otroke. Čeprav je morda nekaj resnice v tem, da mladina ni aktivna, pa obstajajo za to tudi razlogi. V glavnem obstajajo v mladini želje in hotenja po aktivnosti, vendar teh dispozicij doslej še nihče ni skušaj organizirano razvijati. Mladina je namreč neizkušena, nepoučena in še dokaj nesamostojna, zato ji je potrebna mentorska pomoč. Kot je znano, moramo v nek sistem dovajati energijo, da bomo pridobili koristno delo. Prav tako je potrebno tudi mladini dajati pomoč, pa naj bo finančna, materialna ali Idejna, ker bodo le takrat ud arjeni pogoji za nemoteno akt:.-. ■' mladine. Naša KS pričakuji mnogo od mladih, vendar sama ni storila ničesar, da bi pridobila mladino, čeprav se zaveda, da je v mladini velika delovna moč. Objektivno gledano, je mladina v naši KS, še posebno v naselju I, močno v zapostavljenem položaju, kar pa je neopravičljivo, saj je znano, da je mladina lani izvedla nekaj delovnih akcij, v finančnem programu KS pa še do-sedaj ni bila zajeta. Vsa aktivnost mladine je danes osredotočena na Klub mladih, ki je v zadnjih mesecih zaživel, ker so bile opravljene določene spremembe. Klub je namreč odprt vsak dan od četrte do devete ure: v. njem predvajajo moderno glasbo. To pa je danes, kot vemo, velika privlačna sila za mladino. Poleg glasbe si razvija mladina tudi sposobnosti za koncentracijo in kombinatoriko v Šahovski igri in podobnih družabnih Igrah. Mladina pa se tudi izobražuje z branjem knjig, v katerih so izbrane teme Mar-xa, Engelsa in Lenina, in pa z branjem revij, kot je revija Življenje in tehnika. Vemo, da je bistvo klubske dejavnosti in njegova rdeča nit, ki se jasno začrtuje, da si naj mladina pridobi v Klubu mladih vse kvalitete, ki so značilne za našo samoupravno socialistično ureditev, kar pa je težko doseči brez družbene pomoči. Trenutno lahko rečem, da smo prepuščeni samemu sebi in da svojo prihodnost krojimo, kakor pač vemo in znamo. Izgleda, kot da smo na začetku, kot da si moramo ustvariti vse sami — finance namreč. V zadnjem času smo izvedli nekaj organizacijskih prijemov, saj • vemo, da lahko dosežemo visoko storilnost ali v našem jeziku — vsestransko aktivnost z dobrimi odnosi — le z dobro organizacijo, za kar pa je pogoj zavednost, mladinska in klubska. (Nadaljevanje na 9. strani) Že nekaj časa smo v našem kolektivu priče izredni aktivnosti na vseh področjih delovanja samoupravnih organov, sindikata in ZK. Toda, ali res poteka aktivnost na vseh področjih? O tem bomo spregovorili pozneje! Delavski svet v TOZD kot tudi DS TGA so zasedali, razpravljali in odločali o vrsti pomembnih aktov, kot so spremembe pravilnika o SVD, o varstvenih in zaščitnih sredstvih!, dalje o Samoupravnem sporazumu o ugotavljanju celotnega dohodka, materialnih stroškov in delitvi dohodka, o merilih za pridobivanje in razporejanje dohodka ter podobnem, skratka: o vrsti pomembnih zadev za ves kolektiv! Razprave o programih ukrepov za aktiviranje notranjih rezerv v TOZD za leto 1975 v okviru stabilizacijskega programa bodo prav tako našle svoje mesto tudi na zborih delavcev, na katerih bodo delavci razpravljali o vrsti vprašanj, brez katerih si ni mogoče zamišljati uspehov v naših prizadevanjih za izpolnitev letnega proizvodnega plana, povečanja produktivnosti in storilnosti, pa še in še. prisoten tudi program za stabilizacijo v posameznih TOZD. Že uvodoma sem omenil vsesplošno aktivnost, ki bi naj seveda bila na vseh področjih v vseh smereh in pri vseh družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih. Toda, žal moramo ponovno govoriti o precejšnji pasivnosti večjega števila poverjenikov sindikalnih skupin; ti so bili izvoljeni od svojih sodelavcev na sestankih skupin. Kje je torej potrebno sedaj iskati vzroke za tako nezainteresiranost do sindikalnega dela in naših akcij ? Pri tem me namreč moti največ to, da je na račun prejšnjih izvršnih odborov OOS bilo mnogo kritike, češ, v izvršnem odboru so spet samo preddelavci in vodje izmen, delavcev pa bolj malo (ker ne vem, če potemtakem preddelavec in vodja izmene nista delavca, ki skupaj z njimi delata), saj bi po teh trditvah moralo biti največ članov iz nižjih struktur delovnih mest. V okviru nove sindikalne organiziranosti smo storili tu- Goseničar BREZ DRUŽBENE AKTIVNOSTI NI MOGOČE IZVAJATI STABILIZACIJE! ODPRAVIMO MOMO V NEKATERI SINDIKALNIH SKUPINAH, PA 00 BOUE Če najprej omenimo razpravo o spremembah pravilnika o zaščitnih sredstvih, o katerih so delavci živahno raz: pravljali, potem moramo hitro ugotoviti staro slabost, da kaj hitro radi uvalj avlj ajo svoje pravice, pozabljajo pa na dolžnosti. Vendar pa imajo delavci v TOZD ne le pravico, ampak tudi dolžnost, da si zagotovijo predpisano varstvo pri delu in jo seveda tudi dosledno izvajajo. Delo delavca ob dobrih delovnih razmerah zagotavlja tudi večje delovne rezultate, večji prispevek delavca k produktivnosti in je tako splqSnegà družbenega pomena. V tem času, ko bo izšla ta številka, bodo morda že o-pravljeni zbori delavcev, na katerih bomo razpravljali o samoupravnem sporazumu o ustvarjanju in delitvi dohodka in ostalih dohodkov ter še o čem. Pri tem ber kajpak di to in omogočili na sestankih skupin po vseh izmenah (v Glinici) najširšo možnost, da izberejo poverjenika, za katerega menijo, da jih bo kot član 10 OOS in njihov delegat najbolje zastopal Jj|| seveda v interesu uspehov celotne organizacije in kolektiva. Žal pa se je, kot že velikokrat doslej, ponovilo tisto, kar pred temi sestanki nihče ne bi pričakoval -s- to je, da se večina poverjenikov spet ne udeležuje sej izvršnega odbora. Te so večkrat nesklepčne in tako ni mogoče dosledno opravljati zaupanih jim nalog. Mislim sicer, da imajo podobne težave tudi v drugih TOZD in ne le v TOZD Glinica, katera je sicer sedaj vse svoje politične in tudi ostale akcije vedno v redu izpeljala in tako dokazala, da so njeni delavci pripravljeni sodelovati v raznih akcijah, če so se- veda dobro in temeljito pripravljene, pa jim tudi razumljivo pojasnjene. Vsekakor pa ni mogoče najti nobenega opravičila za tiste poverjenike, ki svojih dolžnosti, katere so prevzeli z izvolitvijo od svojih sodelavcev v izmenah, pa se sej 10 OOS ne udeležujejo in tako tudi največkrat matiraj o ostale sodelavce, ki pa so to nalogo prevzeli resno in prihajajo redno na seje. Večkrat pa te niso sklepčne, zaradi tega pa sindikat ne more opravljati vseh nalog, katere bi moral. Taka neodgovornost posameznikov ni na mestu in bo potrebno, da jih čimprej zamenjamo, kajti drugače ne bomo mogli o-pravljati tistih nalog, ki so pred nami in nam jih prinaša nova sindikalna organizira-, nost. Biti danes poverjenik sindikalne skupine in to v skupini, v kateri sam dela, to bi morali vrednotiti povsem drugače, kot se to sedaj dogaja. Krivda pa je vsekakor tudi v sami skupini, ki takega neaktivnega in nezainteresiranega poverjenika še ni o-pozorila ali pa celo zahtevala njegovo zamenjavo. Saj je pravzaprav za aktivno delovanje skupine odgovorna sama skupina, torej vsi, ki v njej delajo. O tem vprašanju bo potrebno resno razmisliti in tudi zavzeti določena stališča. Pri tem nosi precejšnjo odgovornost tudi konferenca sindikata TGA, ki je bila ustanovljena, da sploh ne govorimo odgovornosti 00 ZK v TOZD in vseh članov ZK, ki delajo v TOZD, kjer sindikalne skupine pač ne delujejo tako, kot bi morale, po zaslugi neodgovornih poverjenikov. Kajti, če nekdo ni zainteresiran za delo v svoji skupini, enoti ali TOZD, v kateri dela, potem res ne vem, kako si še naj predstavljamo boljše uspehe v proizvodnji, od katere pa je že in bosta še kako odvisna naš dohodek in zaslužek. Tarnanje po toči bo prepozno, zato je potrebno napraviti red že sedaj, v samem začet- ku. Sanacijski program in programi za stabilizacijo za aktiviranje vseh notranjih rezerv v TOZD v letošnjem letu morajo prodreti do slehernega proizvajalca. Ta mora odgovorno o vsem odločati in tudi resnično prispevati vse, kar je v njegovi moči in pristojnosti, da bodo razmere urejene v smeri naših skupnih prizadevanj. Kajti jasno je, da brez resnične aktivnosti na vseh področjih, predvsem še na področju delovanja sindikalnih skupin, ki so, kot take tudi najbolj odgovorne za vsa dogajanja v svoji skupini, enoti in TOZD — skratka: za vsa dogajanja v našem delovnem kolektivu 2— ne bo pričakovanih uspehov. Zato naj tisti, ki se še niso povsem vključili, čimprej razmislijo o naši skupni prihodnosti, ki bo zares odvisna le od nas samih! Franc Meško Delegati čim manj-vendar dovolj V daljšem prispevku odgovorov Franca Branislja, predsednika skupščine izobraževalne skupnosti SR Slovenije v Delavski enotnosti je zanimiv tale povzetek: Delegata ne smemo vsevprek dušiti s kupi papirja, iz katerih bo težko izbrskal bistveno. »Sam želim prejemati čim manj informacij — vendar dovolj,« je povedal tovariš Braniselj. Kako je z našo družbeno prehrano? Enajsto redno zasedanje delavskega sveta TGA je biloi 2. aprila 1975. Sklicano je bilo z namenom, da bi bili sprejeti splošni akti, ki so potrebni za redno izhajanje časopisa »Aluminij«, in zaradi uvedbe postopka za sprejem pravilnika o izplačevanju osebnih prejemkov iz materialnih stroškov. — Poročilo volilne komisije Volilna komisija je podala poročilo o izvedenih ponovnih nadomestnih volitvah v delegacijo iz TOZD Vzdrževanje. Delavski svet k poročilu ni imel pripomb, zato ga je sprejel v predloženi obliki. — Potrditev mandatov novoizvoljenima članoma delegacije iz TOZD Vzdrževanje Na predlog verifikacijske komisije je delavski svet potrdil mandat Majdi Mesarič in Antonu Ščuriču, ki sta bila na ponovnih nadomestnih volitvah v TOZD Vzdrževanje izvoljena za člana delegacije delavskega sveta TGA v tei TOZD. — Letno poročilo SVD Delavski svet je sprejel in potrdil letno poročilo SVD za leto 1974 v predloženi obliki in sklenil, da je potrebno izvršiti sklepe, katere je "v zvezi s tem poročilom sprejel tehnični kolegij. — Pravilnik o kreditiranju izgradnje, nakupa in adapta: cij stanovanjskih hiš iz sklada skupne porabe — tolmačenje 8. člena ^ Svet za samoupravljanje, življenjska vprašanja delavcev in obveščanje je pripravil predlog za tolmačenje 2. odstavka 8. člena Pravilnika o kreditiranju izgradnje, nakupa in adaptacij stanovanjskih hiš iz sklada skupne porabe. Svet je namreč ugotovil, da je ves čas priprave novega pravilnika o kreditiranju izgradnje, nakupa in a-daptacij stanovanjskih hiš iz sklada skupne porabe bilo prisotno mnenje, da je potrebno^ tistim delavcem TGA, ki so že dobili kredite za stanovanjsko izgradnjo iz sredstev TGA, omogočiti, da bodo dobili maksimalni znesek posojila, t.j. 80.000 din, ki je bil določen s starim pravilnikom. Zaradi tega je izvršena diferenciacija med višino kreditov za prosilce, ki prvič prosijo za posojilo, in prosilce, ki so že dobili posojilo za individualno stanovanjsko gradnjo po 3. odstavku 3. člena citiranega pravilnika. Svet je predlagal izdajo tolmačenja tudi zato, ker je ugotovil, dà je med prosilci, ki so že dobili kredite za stanovanjsko gradnjo iz sredstev TGA, mnogo takih, kateri bi z dodatnimi krediti, 3d pa ne bi presegli maksimalnega možnega zneska (80.000 din) še v letošnjem letu izpraznili družbeno stanovanje, katerega uporabljajo. Če takšno tolmačenje ne bi bilo sprejeto, bi družbena stanovanja, katera imajo prosilci, še dalj časa uporabljali. Potreba po družbenih stanovanjih pa je velika. V razpravi je prioritetna lista prosilcev za stanovanje, iz katere izhaja, da je skupno 84 prosilcev za družbena stanovanja. Zaradi teh razlogov je DS TGA Sprejel naslednje tolmačenje: »2. odstavek 8. člena pravilnika o kreditiranju izgradnje, nakupa in ,adaptacij stanovanjskih hiš iz sklada skupne porabe je treba tolmačiti tako, da veljajo njegova določila le za tiste, ki prvič prosijo za posojilo iz sredstev TGA. Prosilci, ki so že dobili posojilo iz sredstev TGA-, imajo po pogojih pravilnika pravico do razlike med že dob- ljenimi posojili in najvišjim zneskom po 3. odstavku 3. člena pravilnika, ne glede na fazo gradnje.« je predviden v samoupravnem sporazumu o združitvi v delovno organizacijo TGA; ostala materija, ki zadeva o-sebne dohodke, pa mora biti urejena s samoupravnim sporazumom. Sprejem samoupravnega sporazuma je kompliciran in dolgotrajen. — Delavski svet TGA. je sledil pred- DS TGA za odobritev izredne namenske dotacije v • znesku 32.500 din za nabavo oblek za člane moškega pevskega zbora. Zbor bo letos gostoval po Češkoslovaški, zato bi morali biti člani tudi primemo oblečeni. Zadnje obleke so bile nabavljene za zbor pred osmimi leti, so že stare, se- — Pravilnik o izplačevanju o-sebnih prejemkov na račun materialnih stroškov Komisija za obravnavanje delitve dohodka in osebnih dohodkov je pripravila osnutek pravilnika o izplačevanju osebnih prejemkov na račun materialnih stroškov. Ugotovila je namreč, da je ta del materije možno urediti s skupnim splošnim aktom in da za podjetje prične, veljati, ko je sprejet po postopku, ki Iz mehanične delavnice logu komisije, uvedel je postopek za sprejem pravilnika na takšen način, da ga je dal v 15-dnevno razpravo. V razpravnem roku ga morajo obravnavati vsi delavski sveti TOZD in delovne skupnosti Skupnih služb, nakar ga bo sprejel delavski svet TGA. — Odobritev izredne namenske dotacije DPD »Svoboda« Kidričevo Pevska sekcija DPD »Svoboda« Kidričevo je zaprosila stava zbora pa se je med tem časom tudi zelo spremenila. Delavski svet je prošnji u-godil tako, da je DPD »Svoda« odobril dotacijo v znesku 32.500 din v breme sklada skupne porabe. — Odgovori na vprašanja in vprašanja članov DS TGA Delavski svet se je seznanil z odgovori na vprašanja, ki so bila zastavljena na prejšnjih sejah. , Na tej seji pa so člani delavskega sveta zastavili vrsto vprašanj, ki še nanašajo na družbeno prehrano: — Koliko članov kolektiva ne jemlje malice iz zdravstvenih razlogov? — Za malico smo dosedaj regresirali 100 din, po novem bi se regres povečal za 100 odst. Za ta denar so člani kolektiva, ki malice ne jemljejo, oškodovani. Bilo bi dobro o tem razmisliti, kako prizadetim to povrniti, da v bodoče ne bi bili oškodovani? — Kaj o tem meni sindikat in ali so v njegovem vodstvu o tem sploh že kaj razmišljali? — Kam se stekajo sredstva, ki niso bila izkoriščena v obliki regresa od članov kolektiva, ki malice ne koristijo? — Zdravniška komisija naj ugotovi, ali je dostavljana v podjetje dietna hrana ali pa samo laži a hrana? Raziskati je potrebno vzroke, zakaj so rezultati izvedene ankete o družbeni prehrani v TOZD Aluminij tako nezadovoljivi. — Kaj je s sanacijo družbene prehrane? — Kaj je z izgubo, ki je iz-izkazana z zaključnim računom? — Kakšni bodo ukrepi za izboljšanje malice? Nadalje je bilo zastavljeno vprašanje odboru za notranjo delavsko kontrolo: — Kaj je dosedaj naredila notranja kontrola na področju svojega delovanja, s čim se ukvarja in kako si zamišlja svoje delo v bodoče? Na vsa ta vprašanja je potrebno pripraviti pismene odgovore do naslednje seje DS TGA. K.-n. DELAVSKI SVET »UNIAL« JE ZASEDAL Srednjeročni razvojni program do konca maja 4. redno zasedanje delavskega sveta sestavljene organizacije združenega dela »UNIAL«, Združene industrije aluminija, je bilo 25. marca 1975 v IMPOLU v Slovenski Bistrici. ;—Spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o združitvi V.d. generalnega direktorja SOZD Milan Krajnik, dipl. oec., je poslal delavskemu svetu osnutek sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela UNIAL — ZDRUŽENA INDUSTRIJA ALUMINIJA. Samoupravni sporazum je potrebno spremeniti in dopolniti zaradi več razlogov, med drugim tudi zato, ker se je po izvedenem natečaju spremenilo ime te sestavljene organizacije, združenega dela. Ustava, ki je bila sprejeta po podpisu sporazuma, je v nekaterih določbah uveljavila načela, ki ob sprejemanju in podpisovanju še niso bila znana. Vsa ta načela je potrebno vnesti v sporazum, ker je šele nato možno izvršiti vpis sestavljene organizacije v sodni register. Znano pa je, dokler organizacija ni vpisana v sodni register, ne more poslovati. Delavski svet je pobudo sprejel in uvedel postopek za sprejem sprememb in dopolnitev sporazuma, pri čemer je menil, da morajo v tem sporazumu najti svoje mesto tudi družbenopolitične organizacije, pa je predlog z ustreznimi določbami tudi dopolnil. — Informacija o planu SOZD za leto 1975 Kolegijski organ za program in razvoj, temu predseduje Franjo Kikec, dipl. ing., je podal delavskemu svetu informacijo o planu SOZD za leto 1975. Gospodarski načrt SOZD bo predstavljal seštevek načrtov posameznih TOZD ali obeh organizacij združenega dela. — Delavski svet se je seznanil z informacijo. — Informacija o srednjeročnem programu razvoja SOZD UNIAL Tudi' to informacijo je pripravil kolegijski organ za program in razvoj. V doslej pripravljenem materialu o srednjeročnem razvojnem programu so navedeni osnovni koncepti srednjeročnega razvoja in obdelana osnovna izhodišča programske usmeritve posamezne OZD. Nakazana je osnovna orientacija in delitev dela med posameznimi TOZD, obdelane so tudi druge zahteve, med njimi najaktualnejše stične točke skupnega pomena, kot je problematika kovinske bilance, stanje livarskih kapacitet, situacija pri mehanski in toplotni obde- lavi odlitkov, problematika povratnega materiala, nadaljnji koncept in možnosti za razvoj predelave in podobno.— Delavski svet se je seznanil z informacijo in sklenil, da je treba do konca maja pripraviti srednjeročni program razvoja sestavljene organizacije združenega dela. — Poročilo o zaključnem računu SOZD Poročilo o zaključnem računu SOZD je pripravil in obrazložil Franc Lukman, dipl. oec., predsednik kolegijskega organa za finance. Poročilo zajema osnovne podatke o celotnem dohodku, podatke O količinski proizvodnji v letu 1974 v obeh podjetjih, vrednost prodaje po področjih, primerjavo pokazateljev s planom in z letom 1973, dohodek in osebne dohodke, kazalce poslovne uspešnosti, zaposle- (Nadaljevanje na S. strani) Srednjeročni razvojni program do konca maja (Nadaljevanje s 7. strani) nost in povzetek poslovnih poročil obeh podjetij. S poslovnim poročilom o zaključnem računu se je delavski svet seznanil. — Imenovanje namestnika delegata v odbor za pospeševanje sodelovanja z deželami v razvoju Za namestnika delegata v odbor za pospeševanje sodelovanja z deželami v razvoju pri Gospodarski zbornici Slovenije je delavski svet imenoval Jerneja Koštajnška, dipl. ing., pomočnika glavnega direktorja za tehnične službe TGA Kidričevo. — Poslovnik o delu delavskega sveta SOZD Po sklepu delavskega sveta sta tajništvi organov samoupravljanja obeh podjetij pripravili poslovnik delavskega sveta sestavljene organizacije združenega dela UNI AL — združena industrija aluminija. — Podaljšanje mandata v.d. generalnega direktorja Milanu Krajniku, dipl. oec.; dosedanjemu vršilcu dolžnosti generalnega direktorja SOZD, je delavski svet podaljšal mandat za toliko časa, dokler delovno mesto generalnega direktorja SOZD ne bo zasedeno po razpisu. — Razpis delovnih mest Delavski svet SOZD UNIAL je pooblastil v.d. generalnega direktorja in razpisno komisijo za razpis delovnih mest skupnih služb UNIAL, da razpiše vsa delovna mesta skupnih služb SOZD, ki so bila sistemizirana s sklepom delavskega sveta, in to takoj, ko bodo našli ustrezne osebe. O izvedenih razpisih in objavah prostih delovnih mest in zasedbi teh delovnih mest naj na naslednji seji DS poroča predsednik razpisne komisije. Razpisati je potrebno vsa delovna mesta, tudi delovno mesto generalnega direktorja in ponovno sekretarja SOZD in računovodje. Komisija za razpis sistemiziranih delovnih mest skupnih služb SOZD in v.d. gene- Za varnost v prometu Janez se je vračal s svojim avtom domov s prijetne zabave in je čutil, da mu ni dobro niti v glavi, niti v želodcu. To se je poznalo tudi na načinu vožnje. Naenkrat opazi patruljo prometne milice. Ta ga na primernem kraju ustavi, a službujoči miličnik ga nagovori: »Tovariš, kako je kaj z vami, ali ste kaj popili, pihali boste!« Janez ga pogleda in odgovori: »Tovariš policaj, ne bo pomagalo, bom rajši bruhal!« ralnega direktorja SOZD naj v roku dveh mesecev, t.j. naj-kasnje do 1. junija 1975, poskušata v vsaki OZD, podpisnici samoupravnega sporazuma, najti po enega sodelavca-ki bi bil strokovno in moralnopolitično sposoben in - pripravljen združevati svoje delo v delovni skupnosti skupnih služb SOZD. Nujno potrebno je, da se bodo na ravni SOZD čimprej sestale družbenopolitične organizacije. Formira naj se svet ZK, ki naj pripravi svoj delovni program. V ta program naj vključi tudi zasedbo delovnih mest skupnih služb SOZD. Družbenopolitične organizacije, glavni direktor in vodje KSS obeh OZD, podpisnic sporazuma o združitvi v SOZD UNIAL, naj se maksimalno angažirajo, da bodo zasedena delovna mesta skupnih služb predvsem še delovno mesto generalnega direktorja. — Pokroviteljstvo Delavski svet SOZD UNIAL je prevzel pokroviteljstvo nad prireditvami Skok čez kožo in 20. jubilejni ples DIT. Delavski svet SOZD je predlagal samoupravnim organom OZD; — podpisnic, da pokrijejo del stroškov omenjenih prireditev — vsaka do ene polovice:, Tako hi- znašali stroški pokrovitelja nad 20. jubilejnim plesom DIT 10.000 dinarjev, pokroviteljstva nad prireditvijo Skok čez kožo pa 5.000 din za vsako OZD. — Uveljavljanje pravilnika Za plačilo potnih stroškov in dnevnic delavcem SOZD bo začasno uveljavljen pravilnik oziroma predpisi OZD TGA Boris Kidrič Kidričevo. — Dokler na nivoju SOZD ne bo ustanovljena finančna služba, bo potne stroške in dnevnice, ki se nanašajo na posle SOZD, izplačevala vsaka OZD za svoje zaposlene. Na tej seji je v.d. generalnega direktorja podal tudi obširno poročilo o poslovni problematiki. K.-n. IZ IMPOLA: Profili Obrat za izdelavo profilov PLANIRANJE V TG A V 86. členu ustave SR Slovenije med ostalim piše, da delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v katerih upravljajo zadeve in sredstva družbene reprodukcije, imajo pravico in dolžnost, da na osnovi razvojnih možnosti in z upoštevanjem ekonomskih zakonitosti, samostojno sprejemajo plane in programe za delo in razvoj svojih organizacij, da te plane usklajujejo med seboj, pa z družbenimi plani in na) tej podlagi' zagotavljajo doseganje skupnih interesov in ciljev. O pomenu družbenega planiranja TOZD je v zadnjem času precej povedanega in napisanega v raznih resolucijah in simpozijih, predvsem pa so pomembne ugotovitve srečanja samoupravljanlcev »Rdeči prapor« v Kragujevcu od od 15. do 17. februarja 1975. Tudi v naši delovni organizaciji se zavedamo pomembnosti družbenega planiranja in skušamo celoten, sistem planiranja prilagoditi ustavnim načelom. V veljavnih samoupravnih aktih TOZD in OZD ima planiranje pomembno mesto. Iz teh aktov je razvidna vloga in pomen planiranja, vsebina planov, kdo jih sestavlja, postopek razprave, usklajevanja in sprejema, roki za sestavo, odgovornost za izpolnjevanje planskih nalog itd. Pod pojmom planiranje razumemo predvidevanje bodočih rezultatov na osnovi določenih ugotovitev in zaključkov iz predhodnega obdobja. Planiranje ima širši družbeni pomen,1, ikaterega razumemo tako, da se z družbenimi sredstvi v proizvodnem procesu gospodarsko ravnamo, in gospodarski pomen, ko plan pomeni sredstvo za izvajanje takšne poslovne politike, ki vodi k Optimalnejšemu izkoriščanju vseh proizvodnih elementov in k doseganju najugodnejšega finančnega rezultata. V našem podjetju poznamo predvsem srednjeročne, letne in mesečne plane. Poseben poudarek je na letnih planih poslovanja (letni gospodarski načrt) TOZD in OZD. Za poslovno leto 1975 so letni plani pripravljeni v smislu sprejete metodologije planiranja, le celotni postopek izdelave in sprejema ni bil izpeljan v predvidenem roku. Glede na izdelavo letnih planov v prejšnjih letih ugotavljamo, da smo dosegli določen kvalitetni napredek, Predvidevamo, da bo postal letni plan pomemben kreator poslovne politike TOZD in OZD ter pomembno vodilo za delo in za uresničevanje delavčevih pravic. Iz plana poslovanja TOZD za leto 1975 vidimo, na kak- šen način in v kolikšnem obsegu ustvarjamo delavci svoje neodtujljive pravice, t.j. predvsem: — pravico do dela z združenimi sredstvi, — pravico do upravljanja z delom in poslovanjem TOZD, — pravico do upravljanja s sredstvi, — pravico do urejanja medsebojnih odonsov, — pravico do odločanja o dohodku, — pravico do osebnega dohodka. Vse te pravice so v letnem planu priznane s količinskim, vrednostnimi in časovnimi pokazatelji. Izdelava, vsebina in sprejem letnih planov poslovanja TOZD Nosilci planiranja so po ustavi TOZD. V samoupravnem sporazumu o združitvi v delovno organizacijo TGA smo se odločili, da v okviru Skupnih služb na nivoju podjetja pripravlja strokovna služba (Nadaljevanje na 10. strani) in gmotna pomoč (Nadaljevanje s 5. strani) Namreč, nasploh je zavednost tista gonilnica, ki lahko vzdržuje in poganja ves naš sistem. Vsa aktivnost, ki izvira iz zavednosti, pa je gotovo na prostovoljni bazi, Mladinska zavednost je namreč taka zavednost, ki je pač značilna za mladi rod. Če pogledamo v zgodovino, vidimo, da je bila mladina pred 20. leti zelo mladinsko zavedna; temu so dokaz ceste, železnice, študentska naselja in drugo. Mladina se je takrat zavedala svoje pomembne vloge, vedela je, da jo bo družba upoštevala le, če si bo svoje ime ustvarila z delom. Danes mladinska zavednost na žalost precej šepa. Če še okarakteriziramo klubsko zavednost, lahko rečemo, da je to taka dejavnost, ki je opravljena pod okriljem klubskega žiga, za katero pa ni potrebno, da je človek mladinec, razen, če je mišljen mladinski klub. Po navadi kotira taka zavednost višje od prejšnje. Če želimo biti kdaj brezhiben sistem, ki bo vedel, kaj hoče, moramo biti kompletno zavedni, da bo šel naš vzpon vedno višje, na boljše. Eden največjih faktorjev mladinske zavednosti so delovne navade, kar pa skušamo doseči v samem klubu. Začeli smo pri osnovnem — pri vzdrževanju klubskih prostorov, kjer so že vidni uspehi, saj je že precej mladincev in mladink poskušalo razvijati svoje sposobnosti v delovnih navadah. Pri tem naj _ omenim, da temelji vzdrževanje klubskih prostorov na samoupravljanju. Uvedene so namreč funkcije (dežurstvo, čiščenje ih še druge), ki so točkovane, tako da člani kluba tudi tekmujejo med seboj. Tekmovanje seveda teži k temu, da so dosežena boljša mesta in boljši rezultati, čeprav lahko tudi negativno vpliva, vendar na mladino ne sme, ne sme je pustiti v malodušnosti in brezbrižnosti. Tako smo torej prekopali to pot, navozili nanjo zemljo in jo še izravnali. Bila je pripravljena za sejanje trave. Z obeh strani smo bivšo pot zatem zaščitili z bodečo žico. S prostovoljne delovne akcije mladih — »Uredimo klubsko okolico!« Zraven kluba smo pripravili še gredico, prekopali pa smo tudi pot, ki vodi od pekarne do restavracije in jo pripravili za sejanje trave. Pri dovažanju zemlje z. bližnje parcele enega od članov kluba nam je priskočil na pomoč avtoprevoznik J. Jumbo, za kar se mu najlepše zahvaljuje- Letos šmo na seji letne skupščine Kluba mladih izvolili novo vodstvo, svet kluba in pa programski svet. Struktura članov je pestra, saj so vključeni dijaki, delavci in študentje, s čimer je olajšano reševanje različnih problemov. Ker smo želeli poudariti pripadnost članov kluba, smo izdelali lastne klubske izkaznice. S tem hočemo doseči to, da bi akcijah, zato jih bomo skušali izvesti v letošnjem letu čimveč, kajti le tako si bomo pridobili pomoč širših družbenih slojev. V planu imamo delovne, akcije pri gradnji in urejanju novega bazena, ureditev trim steze, čiščenju naselja in Še drugod. Da ne bi ostalo le pri besedah, kot se to dogaja, smo že pričeli z uresničevanjem tega plana. V soboto, 15. marca smo Pomembno je še to, da smo navezali tesnejše stike s Klubom štipendistov TGA. V naših prostorih so namreč izvedli instrukcije za svoje člane, organizirali pa smo jim tudi spoznavni večer. Udeležili smo se tudi najbolj humane akcije — krvodajalske, ki je bila izvedena 6. marca v Ptuju! Delovna akcija »Urejani'’ klubske okolice« je potovala nekako lovne akcije je bil olepšati izgled samega kluba in njegove o-fcolice, kar je v interesu nas mladincev, pa tudi KS. Očistili smo teren od drevesnega listja in papirja. V naslednjem smo želeli odpraviti gosti promet pešcev, ki je vsakodnevno po poti nekoliko metrov od klubskih vrat. Ta pot namreč vodi od restavracije do trgovine. Seveda so hodili po tej poti dosedaj vsi prebivalci, od najmlajšega do najstarejšega, ne zavedajoč se, da uničujejo svoj življenjski prostor, povrhu tega pa obstaja neestetski videz. Sploh pa se poraja vprašanje, čemu smo izdali težke milijone za gradnjo asfaltnih cest in poti, če jih nihče ne uporablja! vsak član vedel, da pripada nekemu sistemu, v katerega mora vlagati svojo energijo. Na dosedanjih sestankih vodstva kluba smo mnogo razglabljali o pravilniku in hišnem redu in splošni klubski problematiki. Pripravili smo delovni program in finančni predračun, katerega smo posredovali KS v obravnavo. Mnogo smo se pogovarjali tudi o delovnih akcijah, katere bomo izvedli skupaj s KS. Svojo afirmacijo vidimo le v delovnih izvedli delovno akcijo »Urejanje klubske okolice«. Omenim naj še, da je naša aktivnost osredotočena v glavnem na sobotni čas, ker se le takrat lahko udeležimo akcije v večjem številu. Druga delovna akcija, katero smo želeli izvesti naslednjo soboto, 22. marca pri gradnji novega bazena, je na žalost propadla zaradi slabih vremenskih razmer, vendar pa jo bomo izvedli v eni od naslednjih sobot. takole: Zaradi boljše obveščenosti se je vodstvo kluba odločilo, da pošlje vsem članom kluba vabila, kar smo tudi storili. Začetek akcije smo določili ob osmi uri, orodje pa naj vsak član kluba prinese s seboj. To sta bila o-snovna pogoja za uspešnost te akcije. Že pred osmo uro se je zbralo okrog 15 mladincev in mladink, sčasoma pa se je njihovo število povečalo na 40 in več. Cilj de- Akcija se je končala ob tretji uri popoldne. V glavnem je u-speia, vendar se že uresničuje bojazen, da je bilo naše delo zaman, saj prebivalci ne spoštujejo našega dela, ker trgajo ograjo in hodijo čez obdelano zemljišče. Tega ne moremo preprečiti, lahko torej samo upamo, da bodo ljudje sprevideli svojo napako. Stane Šegula upravnik Kluba mladih PLANIRANJE V TG A (Nadaljevanje z 9. strani) skupaj s strokovnimi službami TOZD osnutke planov in druge posle v zvezi s planiranjem; ti so podrobno našteti v 40. členu, tč. 4 navedenega sporazuma. Strokovne službe TOZD pripravijo tehnične osnove in ostale podatke, ki so potrebni za izdelavo stroškovnega in dohodkovnega dela plana. Glede na procesno proizvodnjo morajo biti že na samem začetku določeni podatki usklajeni med TOZD, tako n.pr. osnove za izdelavo plana TOZD Vzdrževanje in TOZD Promet morajo biti usklajene s plani proizvodnih TOZD, preden jih v službi sploh lahko uporabljamo za pripravo osnutka letnega pia-lana. Usklajene osnove za plan, poleg znanih podatkov iz preteklega obdobja (stroški, cene itd.), predvidenih nabavnih in prodajnih cen, resolucije o družbenoekonomski politiki SR Slovenije in predvidene poslovne politike OZD za plansko leto, služijo skupni službi za pripravo osnutka letnega plana poslovanja TOZD. V letošnjem letu je bil osnutek letnega plana TOZD pripravljen januarja. Po dvomesečni razpravi na različnih nivojih je bil v dopolnjeni obliki sprejet do konca marca v vseh TOZD, razen v TOZD Tovarna aluminija, kjer bo to storjeno v prvi polovici aprila. Vsebina letnih planov TOZD je več ali manj prilagojena sprejeti metodologiji. Na kratko lahko ugotovimo, da je letni plan poslovanja TOZD (gospodarski načrt) sestavljen iz več posameznih planov, ki tvorijo določene celote. Osnovne značilnosti posameznih delov letnega plana so predvsem v naslednjem: 1. V uvodnih poglavjih je podana kratka analiza preteklega' (obdobja, predvsem, kako smo izpolnili planirane naloge, kje nismo uspeli, zakaj nismo in kratki povzetek v tem smislu, da moramo v tekočem letu z vso odgovornostjo izpolnjevati planirane naloge na vseh nivojih, od prvega do zadnjega delavca v podjetju. Vsak individualni poslovodni organ TOZD je k uvodnemu delu podal osnovne smeri poslovne politike, ki bi jo izvajal v planskem obdobju. Kratka analiza trga in možnosti plasmana proizvodnje nakazuje možnosti prodajne službe za realizacijo plana prodaje, s poudarkom na težavah, ki so trenutno na tržišču. 2. Plan celotnega dohodka in njegova razdelitev je praktično zbir vseh stroškovnih in dohodkovnih delov letnega plana. Izdelan je po tromesečjih. Iz njega je razvidno, koliko znaša prodaja proizvodov in storitev t. j. skupila realizacija, kolikšna so porabljena sredstva in kolikšen je dohodek. V vseh letnih planih poslovanja TOZD za leto 1975 ugotavljamo ostanek dohodka, to pomeni, da je predvideni celotni dohodek večji kot planirani stroški. 3. Plan prodaje je prikazan v količinskih in vrednostnih pokazateljih. Značilnosti letošnjega plana prodaje za posamezne TOZD so predvsem naslednje: —■ planirana je samo prodaja sprotne proizvodnje brez zalog z dne 31. decembra 1974; — prodaja aluminijevih proizvodov je predvidena samo za domače tržišče, — za izvoz planiramo prodajo anodne mase, glinice in hidrata, prodajne cene aluminija v formatih in legur so v Jugoslaviji neurejene, na svetovnih tržiščih pa so nižje od naše proizvodne cene, — približno polovica prodaje primarnega aluminija odpade na IMPOL Slov. Bistrica, — prodaja proizvodov in storitev na internem tržišču (t. j. med TOZD) je dogovorjena po internih prodajnih cenah (IPC). Interne prodajne cene, ki so dogovorjene med TOZD, so formirane iz lastnih cen in dogovorjenega dela akumulacije. Procent akumulacije, ki je prištet k lastni ceni proizvoda ali storitve, omogoča TOZD formiranje potrebnih sredstev za sklad skupne porabe, rezervni sklad, sklad solidarnosti in le delno za poslovni sklad. 4. Plan proizvodnje pri proizvodnih TOZD in plan storitev pri storitvenih TOZD je izdelan v strokovnih službah TOZD na osnovi optimalne izkoriščenosti proizvodnih kapacitet. Izdelan je po tromesečjih in usklajen med TOZD. 5. Vsaka TOZD predvideva v planu investicij vlaganje investicijskih sredstev v zamenjavo dotrajane opreme, v razširitev in modernizacijo. TOZD Tovarna aluminija v ta namen predvideva na j večja sredstva, predvsem ža razširitev kapacitet in modernizacijo proizvodnega procesa. 6. Na področju kadrovske politike planiramo v letošnjem letu, da bo v TGA skupaj s pripravniki povprečno 1922 zaposlenih. Število zaposlenih v TGA iz leta v leto narašča, ne da bi vzporedno naraščal obseg proizvodnje. Na tem področju bo morala biti celotna politika zaposlovanja usmerjena predvsem: — v odpiranje novih delovnih mest za delo manj zmožnih delavcev, — v modernizacijo delovnega procesa, zamenjavo fizičnega dela delavcev s stroji, kjer je to možno, — v izboljšanje delovnih pogojev, g- v zaposlitev strokovno usposobljenih kadrov, S- v uvajanje stimulativnega sistema nagrajevanja, ki vzpodbuja zaposlene k večji učinkovitosti, k boljšemu izkoriščanju razpoložljivega delovnega časa in k večji delovni disciplini. Pomembno mesto v okviru obravnavane problematike zavzema politika nagrajevanja. Plan osebnih dohodkov kot sestavni del letnega plana poslovanja TOZD, obsega ugotavljanje planirane bruto mase za OD in razdeljevanje bruto mase. Bruto masa za OD posamezne TOZD je ugotovljena na osnovi dejansko izplačane v letu 1974, povečane za 15%, in pričakovanega finančnega rezultata. Tako ugotovljena bruto masa je torej plan osebnih dohodkov za leto 1975.. V letnem planu smo se tudi dogovorili, da je za razdelitev planirane bruto mase OD potrebno izpolniti naslednje planske naloge: — doseči plan proizvodnje in storitev, ■— doseči plan prodaje, — doseči potroške v okviru planiranih normativov, — doseči planirano stopnjo produktivnosti dela in — doseči planirani dohodek. Razdelitev planirane bruto mase OD predvidevamo v planu po naslednjih dogovorjenih osnovnih načelih: —■ razporejanje dohodka za osebne dohodke mora biti v odvisnosti od izpolnitve planiranih nalog, opravljena pa je ha nivoju TOZD; — osnovna vrednost točke v I. kvartalu 1975 je enaka vrednosti točke iz decembra 1974; —osnovna vrednost točke za naslednje kvartale ugotovimo tako, da vrednost točke iz zadnjega kvartala korigiramo za procent povečanja življenjskih stroškov, ki ga objavi Zavod za statistiko SRS; — kvartalno — v odvisnosti z izpolnjevanjem planskih nalog in v skladu z določili samoupravnega sporazuma o ugotavljanju celotnega dohodka, materialnih stroškov in delitvi dohodka TOZD sestavimo dejanski obračun na nivoju TOZD za pretekli kvartal in izračunamo dejansko vrednost točke za posamezne TOZD. Storitvena TOZD participira na tistem delu dohodka proizvodnih TOZD, na katerega je s svojo dejavnostjo vplivala; — vrednost točke za delovno skupnost Skupnih služb prav tako ugotavljamo kvartalno, ko osnovno vrednost točke korigiramo na podlagi doseženih rezultatov TOZD. Pri doseženi vrednosti točke TOZD sodelujejo skupne službe z enakim procentnim deležem, kot zanje opravljajo storitve. 7. Za nemoten potek proizvodnega procesa je potrebno poleg živega dela, uporabe strojev in poslopij, vložiti določene surovine, oz. drugi material, da nastane novi proizvod. Uporaba naštetih proizvodnih elementov izkazana vrednostno, predstavlja stroške poslovanja. V letnih pla- nih poslovanja TOZD ugotavljamo porast cen surovin in repromateriala za 30 do 50 odst. To je močno povečalo lastne cene naših proizvodov in storitev in zmanjšalo konkurenčno sposobnost celotnega podjetja. Občuten porast cen surovin zlasti iz uvoza, porast cene električne energije za okrog 40 odst., neurejene cene naših proizvodov, vse to postavlja naše podjetje v težaven položaj. Tega se vsi dobro zavedamo, zato smo tudi z vso resnostjo začeli za-snavljati program ukrepov za aktiviranje notranjih rezerv TOZD in OZD. Na vseh nivojih v podjetju smo si zadali določene naloge za zmanjševanje stroškov, doseganje večjega dohodka, na vsakem delovnem mestu moramo opravljati svojo dejavnost skrbno, kot dobri gospodarji in tako nenehno zmanjševati tiste stroške, na katere lahko vplivamo. 8. V letnem planu poslovanja za leto 1975 je prikazan tudi plan koriščenja sredstev skupne porabe. Sklad skupne porabe je bil formiran ob razdelitvi dohodka po zaključnem računu za leto 1974 v skladu s Samoupravnim sporazumom grupacije, ki povzema sindikalno listo. Iz osnovne mase sklada skupne porabe, ki je .ugotovljena na podlagi 70 odst. povprečnega (bruto) mesečnega osebnega dohodka zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem obdobju, pomnožena s številom delavcev v delovni organizaciji, pokrivamo: II- regrese za dopust, 4^ jubilejne nagrade, — solidarnostno pomoč, — kolektivno zavarovanje in —- dotacije. Posebej so k osnovni masi prišteta naslednja namenska sredstva: — za stanovanjsko izgradnjo, jsj- za izgradnjo in vzdrževanje počitniških, domov, — za preventivno zdravstveno varstvo, — za odpravnine, —- za otroško varstvo — za humanitarne organizacije in za — pomoč družinam delavcev, umrlih zaradi nezgode pri delu. 9. V zaključnem delu letnih planov je podan plan produktivnosti dela in kratek povzetek celotnega plana. Redno tromesečno bomo spremljali izpolnjevanje letnih planov in o tem obveščali samoupravne organe TOZD. Dosedaj v naši delovni organizaciji nismo prisojali letnim planom posebnega pomena, menim pa, da bomo morali ta odnos v bodoče spremeniti s tem, da bo vse naše delo potekalo po dogovorjenih in usklajenih poteh k skupnemu smotru, t. j. k doseganju čimugodnejšega finančnega rezultata celotne delovne organizacije. (I — n) Družina je oshovria celica družbe. Njene funkcije so se v zgodovini spreminjale. V primitivnih družbah je družina opravljala dve osnovni funkciji: produkcijsko (materialna proizvodnja) in reprodukcijsko! (ohranitev vrste). Z razvojem proizvodnih in družbenih odnosov ter delitvijo dela je produkcijska funkcija prešla na večje družbene skupine in institucije, medtem ko se je reprodukcijska funkcija ohranila. Pod vplivom družbene proizvodnje in družbene delitve dela so se spreminjale tudi družinske oblike. Družina se je razvijala od primitivnih oblik (promiskuitete — neomejeno spolno občevanje med člani družine) preko totemskih klanov (kjer so pripadniki enega rodu verjeli v skupno po- Zakonska skupnost individualne družine zajema le najožje sorodnike: moža, ženo, mladoletnike- in samske otroke, dokler Se ti ekonomsko ne osamosvój ij o. Potomstvo se določa pri takšni družini po obeh linijah, po moški in po ženski. Za individualno družino je značilen individualizem (samostojnost) njenih članov in ekonomska enakopravnost med zakonci, kakor tudi med ostalimi družinskimi člani; vsak član takšne družine ima lahko lastno premoženje. V kapitalistični družbi je ekonomska enakopravnost čisto formalnega značaja in je žena dostikrat ekonomsko povsem podrejena možu. V socialistični družbi pa je omogočena in zavarovana popolna enakopravnost med moškim in žensko — ekonom- spremenili tudi medsebojni odnosi med možem in ženo. Otroci si hitro pridobijo svoje znanje, znajo opravljati svoj poklic kot starši svoje-ga-, zato več ne sprejemajo absolutne avtoritete staršev. Pomembna posledica razvoja je ločitev delovnega mesta od družine. Tisti član družine, ki dela, zapusti družino vsak dan za efektivni delovni čas. To, kar dela, je za družino nezanimivo in nerazumljivo. Z razvojem industrije so se povečale možnosti za zaposlitev žena. Zaposlitev žena postaja po industrijski revoluciji vedno večja nuja. Na zaposlitev žena vpliva želja po vzdrževanju standarda ali direktna ekonomska nujnost Tudi žena mora prispevati k Iz strojne delavnice HVALEŽNO PODROČJE, KATEREGA BI KAZALO ŠE POGLOBLJENO RAZISKATI: Družinske vezi v TGA reklo svojih prednikov), velike družine (za katero je značilno skupno ime in sožitje več generacij znotraj družine), monogamne patriarhalne družine (kjer je družinski poglavar izključni in edini lastnik premoženja) do danes najbolj razširjene individualne (zakonske) družine. Za individualno družino je značilno, da je družbeno in pravno priznana družbena skupina; katero je mogoče ustanoviti le s posebnim konstitutivnim aktom — poroko. -ska in vsakršna druga, pa nastaja nov, višji tip družine, socialistična družina. Z razvojem družbenih in produkcijskih odnosov se je spremenila tudi konservativnost družinskega življenja — z enakopravnostjo družinskih članov v družbi se je začela porajati tudi enakopravnost družinskih članov v družini. Mož -dj oče ni več edini- prehranjevalec družine, temveč se v vedno večjem številu zaposlujejo tudi žene. Z ekonomsko neodvisnostjo so se družinskemu proračunu. Njen ekonomski prispevek je toliko pomembnejši, ker zaslužka ne uporabi za gospodinjsko pomoč in vzgojo, ker poleg-dela vse to še sama opravi. Njena vloga se s tem okrepi in ohrani ugled nasproti o-trokom, hkrati pa je taka žena pomembna tudi za finančno blagostanje družine. Na zaposlovanje žena vplivajo tudi ideologija enakopravnosti, kateri si prizadeva pridružiti žena (z enakimi pravicami, kot jih imajo moški) vsem aktivnostim; kulturni in poli-tičnodružbeni. Družina predstavlja primarno družbeno skupino, za katero je značilna: intimnost, neposredni odnosi in trajnost. Intimnost odnosov pomeni, da pri tem ne gre le za nekakšne površinske stike med člani družine, temveč za o-sebne odnose medsebojnega zaupanja, pomoči in razumevanja. Medsebojna pomoč v stiski se kaže v različnih oblikah, med drugim tudi pri iskanju zaposlitve. Družinski člani naših zaposlenih so tudi zaposleni, mnogi tudi v TGA. Pri naši analizi smo med družinske člane uvrstili le člane ožje družine, ki so med seboj povezani z naslednjimi sorodstvenimi vezmi: mož, žena, oče, mati, sin, hči, brat, sestra, vključili pa smo tudi taščo, tasta, snaho in zeta, ki' žive v skupnem gospodinjstvu. V TGA Kidričevo je 444 članov kolektiva, ki ima v podjetju enega družinskega člana (22,4 odst. vseh zaposlenih v TGA), 126 ali 6,3 odst. z dvema bližnjima sorodnikoma in 40 ali 2,2 odst. s tremi ali več sorodniki. Skupaj je v podjetju 610 ali 30,8 odst. zaposlenih s sorodniki v TGA. Število članov kolektiva s sorodniki v podjetju je verjetno še večje, saj smo pri naši študiji upoštevali le zaposlene, za katere smo lahko na subjektiven način ugotovili sorodstvo. Te podatke bo potrebno v prihodnje objektivizirati. Odstotek (30 odst.) nam kaže, da je v TGA precej velika stopnja »familiamosti«, saj so v našem podjetju zaposlene cele družine. Če bi obravnavali še širše sorodstvo (strič, teta, nečak, nečakinja), bi ugotovili še večje število sorodnikov. Osnovni razlogi, zaradi katerih se v TGA zaposlujejo sorodniki ali družinski člani zaposlenih (vzroki med seboj niso ovrednoteni in njihov vrstni red ne pomeni nobenega rangiranja): 1) geografski položaj TGA. TGA leži na pretežno vaškem teritoriju, za katerega je značilen močan tradicionalizem s precejšnjim poudarkom na sorodstvenih vezeh, kar se kaže tudi pri) izbiri poklicev (prenašanje poklica iz roda v rod), kar bi lahko v našem primeru posplošili na izbiro podjetja (kjer je zaposlen oče, tam je tudi sin). 2) tehnologija tovarne — tehnološki proces dopušča zaposlovanje strokovno neusposobljenih kadrov (dosti delovnih mest za NKV ali PKV delavce), kar ustreza nivoju izobrazbe prebivalcev zaledja tovarne (kjer živi zelo veliko ljudi z nedokončano osnovno šolo; ti težko najdejo zaposlitev v poklicih, kjer je potrebna vsaj minimalna izobrazba). 3) materialni položaj TGA — zaposleni v TGA imajo še zmeraj zelo visoke dohodke glede na dohodke enakih kvalifikacijskih struktur v ptujski občini ali republiki. Zaradi tega je povpraševanje po delu v TGA v vseh letih njenega obstoja zelo veliko. 4) močne sorodstvene vezi na širšem območju — za območje, od koder so naši delavci, so značilne zelo močne sorodstvene vezi, ki se manifestirajo v različnih oblikah. Ena izmed oblik je tudi medsebojna pomoč v težavah, ki je zlasti značilna za primarne skupine, tudi pri iskanju zaposlitve. Kadar se član kakšne družine (v širšem smislu) odloči za zaposlitev v podjetju, lahko pričakuje pomoč sorodnikov, ki so zapo- . sleni v podjetju (tudi v TGA). Na ta način se zaposli mnogo sorodnikov v enem podjetju. 5) stanovanjska politika TGA — tovarna razpolaga s precejšnjimi številom stanovanj in lahko v razmeroma kratkem času reši problem svojih zaposlenih. Tovarna tudi močno kreditira individualno gradnjo, s čimer se navezanost na podjetje še povečuje. 6) štipendiranje — več kot polovica štipendistov TGA so otroci naših delavcev, saj imajo ti prednost pri dodeljevanju štipendij. »Familiarnost« se v podjetju lahko izraža na različne načine s pozitivnimi in negativnimi posledicami. V podjetju se lahko oblikujejo neformalne družinske skupine, ki delujejo kot skupine pritiska pri sprejemanju odločitev, zlasti tistih, pri katerih so prizadeti njihovi sorodniki (pri zaposlovanju novih delavcev, ocenjevanju delovnih mest, določanju osebnega dohodka ...). Področje družinskih vezi je v industriji in tudi v TGA še popolnoma neobdelano, zato bi bilo dobro ugotoviti, kakšna je resnična Vloga sorodstva, v TGA in njegov vpliv na vse oblike njenega funkcioniranja. (Sestavek je odlomek iz študije Kadri v TGA, ki sta jo pripravila Z. Zeljič, dipl. psiholog, in J. Glazer, dipl. sociolog). B. Glazer SpSfl Pogovori v TGA: člana italijanske delegacije sta prva dva od desne ITALIJANSKA SINDIKALNA DELEGACIJA PRI NAS Zanimanje izkušnje Slovenijo je obiskala italijanska sindikalna delegacija. Dva člana te delegacije sta bila 19. marca v našem podjetju: Bruno Djeronin, sekretar zveze sindikatov C/SL za Benetke, ki je tudi član Con-federatie sindikatov Italije, in Masaro Carlo. Spremljali so jih: Rudi Mlinarič, I Vida Prinčič in Rajko Orešnik iz republiških sindikatov Slovenije, pri nas pa so jih sprejeli: Franc Klemenčič, Anton Ku-rilič, Milan Tkalčec, Srdjan Mohorič in Viktor Markovič kot predstavniki sindikata in družbenopolitičnih organizacij in Stane Tonejc, dipl. ing. in Jernej Kostajn-šek, dipl. ing., kot predstavnika podjetja. za nase Vsi skupaj so si najprej ogledali podjetje, nato pa so predstavniki sindikata seznanili italijansko delegacijo z organizacijo in delovanjem sindikata v našem podjetju, predstavniki družbenopolitičnih organizacij z delovanjem teh organizacij, Viktor Markovič pa je delegaciji pojasnil samoupravno delovanje in organiziranost našega podjetja. Po ogledu podjetja in opravljenih pogovorih je delegacija odpotovala v Ptuj, kjer se je seznanila še z nalogami in organiziranostjo občinskih sindikatov. K.—n. Dopusti so pred vrati Takoj po lanskem dopustu smo brali v glasilih delovnih organizacij o številu letovalcev, zamenjavah in o obetavnih načrtih za drugo leto. Koliko je bilo od tega storjeno dosedaj, kb so dopusti že domala pred nami, pa je druga pesem. Nas je našla zgodnja pomlad najbrž precej nepripravljene, saj ni bilo še ničesar objavljeno o izboljšavah v počitniškem domu, niti o lanskih napovedih glede letošnjih cen. O vsem tem je bilo zapisano le v delovnem programu sindikata za zimske mesece. Sindikalna lista in 8. kongres sindikata sta postavila vprašanje rekreacije na dovolj vidno in pomembno mesto, da bi morali o njem čez zimo razpravljati in izboljšati možnosti za letovanje vsem zaposlenim. sob s preureditvijo doma; za to je tudi letos prepozno. Morda pa bi kazalo najeti (če je še čas) sobe drugod, kakor to delajo nekateri kolektivi. Seveda ne smemo regres spraviti prej do zadnje pare vsak v svoj žep, temveč ne- kaj nameniti tudi za skupne potrebe. Z nekaterimi izboljšavami v počitniškem domu pa bi pridobili še več zamenjav, ki so že nekaj let nespremenjene glede na število in kraje. Tudi to sezono ni pričakovati sprememb, če se ne bodo bolj zbližali s TGA Kidričevo, ki ima svoj dom v Crikvenici. Nekoč smo imeli lepo urejene zamenjave (ko še niti mislili nismo na združitev), sedaj pa že več sezon v Kidričevem ni zanimanja za naš počitniški dom. Najbrž smo eni in drugi premalo storili, čeprav pri nas vsako leto o-stane nekaj delavcev razočaranih, ker so želeli letovati v Crikvenici. V Malem Lošinju ni hotelskega udobja, vendar marsikaj odtehta odlično podnebje in zagotovljeno lepo vreme. Da v Lošinju ni slabo, najlepše pričajo vsakoletne zasedene zmogljivosti doma. Po njem nemalo vprašujejo gostje, ki niso člani kolektiva in so pripravljeni' plačati penzion za tuje- goste. Ta pa je navadno vse prej kot nizek! Potrudimo se letos mnogo bolj, da bodo delavci obeh kolektivov ceneje in prijetneje preživeli svoj dopust ob morju ali pri Treh kraljih. Seveda je pri tem potrebno široko sodelovanje služb, samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Dokler pa bo ta skrb prepuščena le dvema ali trem delavcem v kolektivu, bo rekreacija naprej životarila kot doslej, delavci pa bodo uporabljali dopuste za vse drugo, samo ne za — počitek. L.K. POSLOVNI BONTON O TELEFONIRANJU TELEFONIRAMO? Lani je letovalo v Malem Lošinju 230, v Betini 40, Vr-sarju 31, Novem Vinodolskem 23, Kaštel Gomilici 16, v Piranu 2 in pri Treh kraljih 8 delavcev. Skupno število letovalcev 330 (ob upoštevanju zamenjav) je znatno premajhno za 1800-članski kolektiv. Vzrok temu so zmogljivosti doma, dovolj visoke cene (v primerjavi z drugimi kolektivi), premajhne možnosti za zamenjave in še kaj. Že več let si prizadevajo komisije in odbori za rekreacijo, da bi povečali število V zadnjih desetih letih, v času gospodarskega razcveta, so povišale številne uspešne ameriške družbe uslužbence — jim zaupale odgovornejša mesta, pri tem pa se je prav pogosto zgodilo, da ti ljudje novega dela niso zmogli. Posledice so najbolj vidne sedaj, ko kupčija vedno bolj šepa. Reklo, »Trgovina, ki cvete, zakrije tudi nesposobne ljudi«, ne drži več. Šefi družb so iz dneva v dan v težjem položaju, ker so se znašli pred odločitvijo, kaj storiti z ljudmi, ki ne ustrezajo. Jih priučiti ali odpustiti? Družbe so zaprosile za pomoč znanstvenike-psihiatre. Ti so izločili tri najpogostejše tipe takih ljudi: — ZGODNJI NEVROTIK Psihiater dr. Herbert Klemme je ugotovil, da se znajde mnogo moških, starih okoli 35 let, v »srednji življenjski krizi«. Takrat pride, pravi dr. Klemme, tak moški do pretreslji- KAKO V prvem sestavku lepega obnašanja smo pokazali kadilcem, kaj delajo narobe in kako postanejo kulturni kadilci. V drugem pa se lotimo naših nepravilnosti v obnašanju, ko telefoniramo. Tudi to pot nam bo pomagal Poslovni bonton pisca Orema Ružiča, šefa protokola zveznega sekretariata za poslovanje z inozemstvom, seveda veljajo njegove ugotovitve (pa še kako) tudi za »tuzemstvo«. vega spoznanja, da ne more uresničiti svojih sanj. Še bolj pomembno pa je, da prične takrat prvič resneje razmišljati o neizogibnosti smrti. Nekateri nevrotiki se potem kratko malo vdajo potrtosti, drugi se pričnejo opijati, njihovo delo in napredek trpita. — MOŠKI V KLIMAKTERIJU (prehodnem obdobju). Nekateri moški, ki so jih v službi povišali v poznih štiridesetih ali zgodnjih petdesetih letih, pričnejo pri delu pogosto popuščati, čeprav so ga vrsto let odlično opravljali. Prvi vzrok temu je dolgčas, druge, ga je navedel Paid Armerm, direktor računskega centra v Stanfordu: »Posamezniki postanejo pogosto nesposobni tam, kjer so nekoč delali povsem zadovoljivo«. Tak človek čuti, po pravici ali zmotno, da ne more več iti v korak z vsemi zahtevami modernega poslovanja in z mlajšimi sode- TAKO NI PRAV — Dvignete slušalko in slišite z druge strani vse mogoče. »Halo, Halo«! »Halo, kdo je tam?« »Dajte mi Janeza Čmrlja« »Kaj si ti to, Janez? A, nisi? Pa kje je Janez?« # — Imamo tri vrste žensk, ki ne znajo telefonirati (poleg onih, ki znajo).« lavci. Pogosto toži: »Prestar sem že, da bi se tega učil«. — NEODLOČEN ŠEF. Nekateri šefi postanejo tako o-hromljeni zaradi strahu, da ne bi naredili kakšne napake, da raje odložijo vse pomembne probleme, ki se kopičijo na njihovi mizi ter se preobremenjujejo z nepotrebnimi stvarmi. Znan je primer šefa marketinga velike družbe, ki se je prvih šest mesecev zaposlil samo z opremljanjem pisarne, čeprav je bila kopica stvari, na katere bi moral biti pozoren, vendar se z njimi ni mogel sprijazniti. Moški, ki je napredoval, pa ni sposoben za novo delo, se pogosto izda z določenimi znamenji: dela nadure, nadleguje podrejene zaradi nepomembnosti ali pa jih zamenja z ljudmi, ki mu bodo vedno pritrdili. Skoraj vedno govori, da si ne more privoščiti niti dopusta, v resnici pa se boji, da bi v njegovi odsotnsoti drugi — Prve se razburijo in že dvignejo glas, ko zazvoni, nato telefonirajo naelektrizirane. — V drugo skupino sodijo tiste, ki začno jecljati, zamenjajo imena in žele čimprej končati razgovor. — Tretja skupina je najmočnejša. Te telefonistke ne znajo prenehati govoriti in skačejo z ene teme na drugo. — Če vas sogovornik še tako razjezi, ne smete med raz- delavci odkrili njegove pomanjkljivosti. Kaj storiti s takimi ljudmi, ki ne ustrezajo na visokih položajih? Nekatere predčasno upokojijo z nenavadno visoko pokojnino, še pogosteje pa podelijo tem ljudem zveneče naslove, toda v službah, ki jim ne dajejo nobenega zadovoljstva. To so tako imenovani »podpredsedniki ničesar«. Zdi se nam, da imajo ti ljudje, z uglednim nazivom, visoko plačo in malo dela, zavidanja vreden položaj, toda v resnici le redko uživajo v njem. Mogli bi uporabiti tudi mnogo bolj inteligentne in učinkovite metode. Dr. Klemme meni, da naj bi zmanjšali z ustreznimi psihološkimi posvetovanji število nevrotikov. Takšni šefi naj bi hodili tudi ob sobotah na stroške družb na kratke osvežilne tečaje. Tam bi jih poučili o delu na novih položajih, da bi bilo to uspešneje. govorom odložiti slušalke (to je zelo nekulturno). — Če ne slišite točno imena, ne pozabite zato na oliko. — Tisti, ki kliče, se povečini pozabi prvi predstaviti. TAKO JE PRAV Pogovor obeh se vselej prične s predstavljanjem. — Če ste klicani: »Tu Janez Čmrlj, dobro jutro,« ta pozdrav ne bo preveč obremenil telefonske centrale, če boste pozneje odvrgli nepotrebno pogovorno navlako). — Ali ste klicah: Dobro jutro! Tu Peter Osa. Prosim tovariša Rogača!« — Ali gre za podjetje: Tu Jugorog, tajnica tovariša Žolne ... « — Če se je klicani pozabil predstaviti, ga obzirno vprašajte (dobil bo lekcijo iz vljudnosti): Prosim, kdo ga želi? Pogovor obeh »številk« naj ima ljubezniv in prijateljski ton. Izogibajmo se hitrega pogovora s priokusom jeze in slabe volje. Govor naj bo čist, jasen, izgovor pravilen. V usta ne sodijo svinčnik, zobotrebec, cigareta aM žvečilni gumi. — Pred telefoniranjem raz-mislimp, kaj bomo govorili, ker razgovori bremenijo linije in našo blagajno. —■ Kulturni telefonski pogovor, kulturno podjetje, kulturen narod.« PSIHOLOGIJA O ŠEFIH Današnja tema: varstvo okolja Red in čistoča - to je naša slika ! Človeku se nehote ustavi pogled, na kakšnem napisu, ki naj bi opozarjal kulturnega in nediscipliniranega človeka — o čistoči. Kajti čistoča je slika ljudi, kateri žive v določenem kraju. Žal pa se posamezniki tega ne zavedajo in jim te opozorilne oznake celo predstavljajo oviro pri vsakodnevnem opravljanju. Tako postanejo ti nenormal- (Nadaljevanje in konec) Dosedaj smo pri nas širokemu krogu zainteresiranih podajali na poljuden način premalo znanstvenih in strokovnih izsledkov. Občutno je tudi pomanjkanje vzgojno-izobraževalnih metod za področje prehrane. Vse metode in sredstva za vzgojo in izobraževanje bi se nujno morala razvijati skladno — v najtesnejšem sodelovanju — od prehranskih strokovnjakov do pedagogov in metodikov. Potrebno je namreč opozoriti, da bodo ta prizadevanja uspešna samo takrat, kadar bodo sestavni del splošnih družbenih prizadevanj za pravilno prehrano jugoslovanskih narodov. VI. Dopolnilno izobraževanje — prehodne oblike navajamo zato, ker menimo, da so potrebne vse dotlej, dokler ne bo razvit sistem šolanja kadrov v celoti. Vrzeli so tako občutne, da ni mogoče še nadalje čakati, kar je razvidno ni napisi tarče za dobre in pogumne metalce kamenja. Mi pa jih z zadovoljstvom o-pazujemo in odobravamo njihove nepogrešljive zadetke. Zadovoljni smo, ker imamo tako pogumne otroke, kateri ne zgrešijo niti enega samega zadetka. Ravno tako smo ponosni naj sodelavca iz naše delovne skupine, če je nepogrešljiv v zadetkih. Napisi in tudi iz ugotovitev drugih prispevkov. Prehodne oblike dopolnilnega izobraževanja so: — poglobitveni tečaji za specialiste tečaji za prehranske strokovnjake, učno osebje, zdravstvene in socialne delavce — usposabljanje kadrov za pravilno pripravljanje hrane — demonstratorji in o-sebje, ki v praksi — tudi kulinarično izvaja principe sodobne prehrane. 1. Pridobitveni tečaji za specialiste — tečaji za prehranske strokovnjake, učno osebje, zdravstvene in socialne delavce itd. Zaradi slabo organizirane mreže za izobraževanje strokovnjakov (vštevši učno osebje za pouk prehrane) menimo, da sodijo že med prve naloge za organiziranje različnih oblik dopolnilnega izobraževanja iz prehrane. Tu bi si strokovnjaki, ki že delajo v praksi, poglabljati znanje. To bi lahko bili krajši ali opozorilne oznake pa dobijo toliko udarcev, da izgubijo svoj prvotni namen in s časom morajo med odpadne stvari. Mi pa smo zadovoljni z našim podvigom, saj smo se vendar rešili vsaj ene od nadlog in na njeno mesto postavili kup ropotije — naj se ve, kje smo mi gospodarji! To je le ena stran medalje, o-glejmo si še drugo. daljši poglobitveni tečaji in seminarji, ki se vrstijo po potrebi, vendar vsaj enkrat na leto. Navedeni tečaji niso nikakršna novost, temveč so — v tem prehodnem obdobju — sestavni del hitrega razvoja znanosti in tehnologije, ki ju je nujno prilagajati področju prehrane. Ko bo zgrajen sistem izobraževanja kadrov za, področje prehrane, bodo taki tečaji njegov sestavni del na različnih stopnjah. V tečajih ali seminarjih naj se udeleženci seznanjajo s. stanjem prehranjenosti potrošnikov glede suficita ali deficita določenih hranljivih in zaščitnih snovi ter dobijo smernice za izboljšanje obstoječega prehranskega stanja. Seznaniti jih je treba tudi z novostmi pri izbiri živil in z načini obdelave za različna starostna obdobja (za zdrave, bolne, stare, doraščajoče in dojenčke). Hkrati jih je treba seznanjati tudi z novimi napravami za Moramo se obrniti malo o-koli sebe, kajti vsi mečemo kamenje, samo v drugačni obliki. Na naših delovnih mestih vidimo, da je čistoča na psu. Povsod vidimo nered, pa ga nočemo zaznati, še huje, umikamo se mu. Dostikrat steče pogovor o delovni disciplini. obdelavo in shranjevanje živil (zamrzovanje). 2. Usposabljanje kadrov za pravilno pripravljanje hrane — demonstratorji in osebje, ki v praksi — kulinarično —■ izvaja principe sodobne prehrane. 1. demonstratorji za razstave in za ekspresne tečaje; 2. kuharji za vrtce, šolske kuhinje, internate, obrate javne prehrane, turistične centre, bolnišnice, zdravilišča itd. Zahtevati je treba uradno spričevalo o pridobljeni kvalifikaciji za opravljanje del v zgoraj navedenih institucijah. V zvezi s kvalifikacijami je treba proučiti: a) dosedanje izkušnje b) zakonske predpise c) določiti profile in predpisati ustrezne učne programe za učno dobo (teoretični in praktični pouk). Iz referata za III. jugoslovanski kongres o prehrani, v Ljubljani 1973 Ali ni tudi to delovna disciplina? Zakaj ne kaznujemo prestopnikov? Nam je res vseeno, v kakšnem okolju živimo? Kakšno mnenje imajo o nas naši partnerji? Upam, da ne — dobro. To je le nekaj vprašanj, katera nam porajajo naše misli. Naša delovna mesta pa postajajo skladišča odpadnega materiala, nekaj po krivdi nas samih, še več pa po krivdi soudeležencev normalne proizvodnje iz ostalih TOZD. Okolja so neurejena. Povsod vidimo, kako smo nedisciplinirani in kako malo imamo smisla za lepo in urejeno okolje. Na naših prehodih se spotikamo ob razne predmete, katerim tu ni mesto. Pa ni človeka, ki bi jih spravil na njihov določeni prostor. Skratka: ne zavedamo se, da so čiste poti namenjene za naše varno in zdravo počutje, ne pa za skladiščenje odpadnega materiala. Ob naših poteh stoje razni objekti, ki že na zunaj kažejo svojo notranjo sliko. Včasih je človeku hudo, ko vidi takšno neurejenost v tovarni, katere del je tudi on sam. Skoraj bi se razjokal, ko vidi, v kako neurejenem okolju preživi del svojega časa. Mnogokrat bi si najraje zatisnil oči, da ne bi videl, kako mu neubogljivi veter raznaša njegov vloženi trud in denar. Vse to zaradi nehumanih odnosov sosedov, kateri se ne zavedajo dolžnosti, da morajo skrbeti za boljše in smotrnejše gospodarjenje celotnega podjetja v združenem delu. Besede bomo morali pustiti ob strani, jih spremeniti^ v dejanja in pričeti smotrnejše gospodariti. Le tako si bomo prihranili jezo in denar. Ob zmanjševanju delovne sile bo treba imeti red na delovnem mestu; delavec naj ima občutek delavca v čistem, zdravem in varnem okolju, ne pa čistilca za drugimi! Vprašam se, kdo je za to odgovoren? Mi vsi! Ali ni tako? Mnogo je bilo o tem že napisanega, lahko bi rekli — papirnata vojna. Nehajmo s tem! Morali bomo postati gospo-narni na vseh področjih; vsi, od prvega do zadnjega. Pa se napakam zoperstaviti. Boriti se bo treba in biti neusmiljen boj za boljšo prihodnost. Tisti, ki pa tega ne bo jemal resno,,bo poražen. Moral se bo pač zateči drugam. Jože Marinko ODSLEJ TUDI ŠOFERJI Sekretar Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije Ivan Kočevar je izjavil v Delavski enotnosti, da so menda uspeli dobiti priznan poklic po dolgoletnih prizadevanjih šoferjev. Tako to delo ne bo več samo veščina, temveč bomo i-meli s šolskim letom 1975/76 tudi že družbeno priznano poklicno šolo za voznike motornih vozil. Vzgoja potrošnika na področju Na podlagi 3. in 11. člena Pravil o organiziranosti in delovanju OOS TGA Boris Kidrič Kidričevo, predlaga občni zbor OOS zboru delavcev v TOZD Aluminij, Glinica, Vzdrževanje, Promet in delovni skupnosti. Skupnih služb, da sprejme sporazum Sklada TOVARIŠKE SAMOPOMOČI sindikalne organizacije tovarne glinice in aluminija Boris Kidrič, Kidričevo. 1. člen Sklad Tovariške samopomoči sindikata tovarne glinice in aluminija Boris Kidrič, Kidričevo se formira na osnovi mesečnega prispevka člana kolektiva v znesku 10 din. 2. člen Sredstva sklada Tovariške samopomoči so uporabljena kot pomoč ob smrti: a) člana kolektiva — njegovi ožji družini, b) ožjih članov družine članov kolektiva — članom kolektiva, c) članov kolektiva, kateri nimajo ožjih svojcev — plačilo pogrebnih stroškov, d) upokojenih članov kolektiva in njihovih ožjih svojcev (žene, moža) — njegovi ožji družini, e) tasta in tašče. 3. člen Za ožje člane so smatrani': a) žena, mož in otroci člana kolektiva, b) starši člana kolektiva, c) otroci, katere vzdržuje član kolektiva in nimajo lastnih dohodkov, d) žena ali mož upokojenega člana kolektiva, e) tast in tašča —..elana kolektiva. 4. člen Pravico do določenega zneska ob smrti upokojenega člana kolektiva imajo njegovi ožji svojci' — žena, mož ali otroci, ki prevzamejo pogrebne stroške. 5. člen Izplačilo iz sklada v primerih, navedenih v členih 2 in 3, je izvršljivo le enemu od navedenih upravičencev in sicer sporazumno z ostalimi' upravičenci. 6. člen Sredstva sklada Tovarniške samopomoči so naložena na hranilni knjižici pri KB. Naložbe, dviganja in izplačila sredstev izvršuje blagajnik sindikata TGA. 7. člen S Skladom Tovariške samopomoči upravlja nadzorni odbor sklada; tega izvoli Konferenca sindikata TGA. 8. člen Mandatna doba nadzornega odbora sklada Tovariške samopomoči traja 4 leta. 9. člen Prispevki članov kolektiva za sklad Tovariške samopomoči so plačevanj po plačilni listi, sočasno s sindikalno članarino. 10. člen Izplačila so na podlagi predloženega mrliškega lista in ostale dokumentacije, iz katere je razvidna upravičenost izplačila. 11. člen VIŠINA IZPLAČIL: a) ob smrti člana kolektiva 7.500 din b) ob smrti žene ali moža 2.000 din c) ob smrti otroka, katerega vzdržuje član kolektiva 2.000 din d) ob smrti upokojenega člana kolektiva 3.000 din e) ob smrti žene — moža upokojenega člana kolektiva 1.000 din f) ob smrti staršev, očeta — matere člana kolektiva 1.000 din g) ob smrti tasta — tašče člana kolektiva 800 din h) ob smrti pod točko a) in d) tega sporazuma, ki nima svojcev, upravičenih za izplačilo, se knjižijo pogrebni stroški do zneska, ki je nakazan v tem členu. Stroški pogreba umrlega, ki nima ožjih svojcev, se lahko krijejo v izrednih primerih nad določenim zneskom, vendar mora o tem posebej odločati vodstvo sindikata TGA, ki o svojem sklepu pismeno obvesti knjigovodstvo organizacije. (Nadaljevanje na 15. strani) F LU O RIDI — njihov vpliv na človeško zdravje Osnovni komponenti elektrolita pri elektrolitski proizvodnji aluminija sta razstaljeni kriolit (topilo) in aluminijev oksid — glinica (topljenec), vendar je raztopina še vedno modificirana z raznimi dodatki soli. Pri nas dodajamo elektrolitu še aluminijev fluorid (AIF3) in v nekatere celice tudi kalcijev fluorid (CaF2). Pri normalnem obratovanju elektrolitske celice sta glavni sestavini izločenega plina ogljikov dioksid (CO2) in ogljikov monoksid (CO); ta dva plina se običajno ne štejeta za škodljiva, ker v gorilniku CO zgori v CO2. Vendar pa plin vsebuje tudi določeno količino žveplovega dioksida (SO2), trdnih delcev (ogljik, glinico, fluoride), ogljikov tet-rafluorid (CF-0, vodikov fluorid (HF) kot plin in prah v obliki aerosola, ki nastaja pri hlapljenju elektrolita. Fluor torej izhaja iz elektrolize v različnih kemijskih spojinah. Najbolj pomembni fluorovi spojini v aerosolnih delcih sta verjetno aluminijev fluorid, kriolit in produkti razgradnje teh; zraven je tudi nekaj natrijevega fluorida (NaF). Kontrola onesnaževanja s fluorom je važna zaradi toksičnih vplivov fluora na živa bitja in rastline. Vodikov fluorid je posebno nevaren, ker izhaja iz elektrolize v plinasti obliki; vendar je dobro poznati .celotno koncentracijo fluoridov v plinski in trdni obliki, ker je možno, da trdni fluoridi pozneje preidejo v plinski HF. Fluoridi iz aluminijske industrije imajo široko področje fizioloških učinkov. Nekaj spojin je relativno inertnih, toda fluoridni ion je univerzalni celični strup, vpliva lahko na vse celice in organske sisteme v človekovem telesu. Res je, da je fluor normalni ingredient človeškega in živalskega telesa. Poapneno tkivo teži k akumulaciji tega elementa, zato ga je v glavnem najti v kosteh in zobeh — mehko tkivo vsebuje samo minimalne količine fluora. Tako pride pod določeno kritično mejo fluor v telo, ne da bi povzročil kakšne poškodbe; v količinah nad kritično mejo pa je fluor toksičen. Izpostavljanje vplivu fluoridov lahko na splošno vodi k akutni ali kronični poškodbi organskih sistemov, ki so v kontaktu z okolico, kot so pljuča ali koža; pride do profesionalnih bolezni, kot so fluoro-za, katar dihalnega sistema, kronični bronhitis in različne kožne bolezni. Fluoroza je najbolj neprijetna bolezen. Več kot 99% od količine fluora, ki ga telo sprejme, se zadrži v kosteh. Skeletna fluoroza je tako glavna manifestacija povečanja količine fluora v telesu, odkrijemo jo lahko z rentgenskim pregledom; karakteristični znaki fluoroze pa so abnormalnosti zob in kosti; zobne poškodbe so najbolj občutljiv indeks absorbcije prevelikih količin fluora, lahko pa pride do bolečin v križu ali do omejenega premikanja sklepov (delna ohromelost). Nadaljnje stopnje fluoroze z nevrološkimi manifestacijami niso splošne v primarni aluminijski industriji. Specialne medicinske študije so pokazale, da so ljudje različno občutljivi za toksičnost fluoridov. Nekatere ljudi prizadene fluoroza že po treh do petih letih dela v elektrolizi. Na drugi strani pa večina delavcev različnih poklicev ne kaže nobenih znakov fluoroze po 20-ih letih dela in še več. Prav tako je tudi odkrito, da so ljudje, ki začnejo delati v elektrolizi pri 30-ih letih ali več, bolj izpostavljeni za flu-orozo. Da bi jo preprečili, je potrebno delati na tem, da pride do zgodnje diagnoze te bolezni, obenem pa moramo vsi skrbeti za to, da bi bili naši delovni pogoji čimboljši in naše okolje čimmanj onesnaženo. APACE NA DRAVSKEM POLJU: VoM, otroški vrtec In. ■ Z našim potovanjem in spoznavanjem nekaterih krajevnih odborov na območju krajevne skupnosti Kidričevo smo prispe- li do vasi Apače na Dravskem Ta je prav v neposredni* bližini naše tovarne. Vsi, ki to precej veliko vas dodobra poznajo že iz prejšnjih let, se bodo strinjali z ugotovitvijo, da so prav v tej vasi dosegli izreden napredek v zadnjih nekaj letih. Predvsem pa to velja za zadnja tri ali štiri leta! Aktivni člani krajevnega odbora so si doslej vsako leto, odkar obstaja KO, pripravili delovni program in tega tudi vedno v celoti realizirali — z nekaterimi izjemami, ker ni bilo na voljo dovolj denarja. Tako se pač to dogaja tudi drugod. Spomnim se namreč, da so imeli pred letom v svojem delovnem programu zapisano, da bodo nabavili skupen kombajn za potrebe vasi, kar pa glede na precejšnje stroške niso uresničili. In če k temu že v začetku dodamo še izredno dobro in vestno opravljeno akcijo pri gradnji kulturnega doma, potem smo že kar povedali dovolj, pa čeprav bomo o tem uspehu še spregovorili: če ne danes, pa kdaj drugič, ker si to tudi zaslužijo. Bralec bo že iz naslova lahko ugotovil, da se v tej vasi pripravljajo na nadaljnje akcije. Imajo namreč več želja, med katerimi velja posebna pozornost gradnji vodovoda in pozneje še manjšega otroškega vrtca in morda še česa.. .1 Ko smo si ogledali njihov delovni program za letos, smo v njem predvsem zasledili naslednje akcije, katere bi naj opravili: predvsem mislijo na ureditev mostu na Polskavi, katerega bi obnovili (pri polju. tem bi jim morda kaj pomagala JLA, ki ima tod tudi svoje vaje), da bi lahko služil svojemu, predvsem varnemu naménu. Mislijo tudi na rekonstrukcijska dela na električnem omrežju, na vzdrževanje in nadaljnjo ureditev javne cestne razsvetljave. Imajo še tudi del cest, katere vaščani koristijo — to so predvsem krajevne ceste, katere nameravajo vzdrževati z navozom in planiranjem gramoza. Povsem razumljivo pa je, kako vneto razmišljajo o ureditvi avtobusnega postajališča, ki je za tak kraj, kot so Apače, resnično nujno_ potrebno. Ob koncu uresničevanja njihovega programa, ki pa zanesljivo ni dokončen, pa si bodo prizadevali tudi za ureditev in asfaltiranje vaške ceste z drugo prevleko, želijo pa tudi asfaltirati cesto, ki povezuje njihovo vas s sosednjim Selom. Seveda sem tu omenil le nekatere naloge, katere bodo poleg ostalih KO izvrševali tudi v Apačah. Vsi KO bodo namreč skrbeli za izvršitev konkretnih planiranih nalog, katere so sprejeli in potrdili na zborih občanov, razumlji: vo: v okviru razpoložljivih in zagotovljenih finančnih> sredstev. Pri izvrševanju njihovih nalog pa jim bo pomagal še I svet krajevne skupnosti s svojimi organi in strokovnimi službami. Ker smo že v uvodu omenili vodovod in vrtec, bi se morda z nekaj vrsticami ustavili ob tem vprašanju, ki ie za vaščane Apač zelo pomembno, to pa velja seveda tudi za KS, ki je prav tako zainteresirana, da se vsi kraji na njenem območju kar najbolj razvijajo. Na 11. redni seji sveta KS Kidričevo, ki je bila v drugi polovici januarja letos, je bilo na dnevnem redu tudi vprašanje vodovoda v Apačah. Na tem sestanku je o tem poročal tajnik. KS Matevž Cestnik in sicer o sestanku z načelnikom oddelka za gospodarstvo SO Ptuj, na katerem je bilo obravnavano vprašanje magistralnega vodovoda, ki bi naj potekal od Lancove vasi skozi Apače in Ptujsko goro do Majšperka. Pri tem je podal tudi celotno zasnovo sofinanciranja. Člani sveta so po razpravi predlagali, da bi naj v Apačah sklicali najprej krajevni odbor in o tem vprašanju razpravljali, nato pa bi naj na osnovi te razprave sklicali zbore občanov po sektorjih, pa tam razpravljali o gradnji vodovoda. Kolikor mi je znano iz pogovorov z nekaterimi vaščani Apač, so take zbore v vasi že imeli in so poleg vodovoda obravnavali tudi še potrebe otroškega varstva, oziroma nujno gradnjo manjšega otroškega vrtca. Seveda je pri tem povsem jasno, da vaščani Apač vsega tega sami ne bodo zmogli, predvsem zaradi dosedanjih akcij, pri katerih so se mnogi angažirali; pač eni bolj, drugi nekoliko manj, da ne bi govorili o tistih, katerim ni bilo za to, da bi pomagali svojim sovaščanom. Seveda glede na to, kar smo lahko sami videli in slišali že ob asfaltiranju cest v njihovi vasi in pozneje pri morda naj večji in izredno pomembni akciji — gradnji kulturnega doma BARVIE RAZPOZNAVNE OZNAKE NA CEVOVODIH Med preventivne varstvene ukrepe spada tudi barvna oznaka cevovodov. Njen namen je, da opozarja delavce na nevarne tekočine ali pline, ki se največkrat pretakajo po ceveh pod pritiskom in da pri delih na ceveh in njenih armaturah upoštevajo ustrezne varnostne ukrepe, kakor tudi, da oh njihovih okvarah, ko vsebina brizga v okolico, opozori na nevarnost in takojšnje ustrezno ukrepanje. V preteklosti smo imeli več primerov težkih nesreč; njih vzroki so bili predvsem: — v nepoučenosti in neznanju o nevarnih materijah, ki. se pretakajo po ceveh; — nepravilnem postopku pri zaslepljevanju cevovodov pred demontažo in v neoznačevanju cevovodov na pravih mestih ali pa sploh v ne-označevanju. Sedaj uporabljamo v našem podjetju razpoznavne barvne oznake po tehničnih pravilih. Med drugim' je v teh pravilih navedeno, da morajo biti cevi premera do 50 mm obarvane po vsej površini in dolžini, cevi večjega preseka pa samo ob prirobnicah, priključkih armatur ipd., kjer je treba označiti s pasovi ali s puščicami, katere kažejo smer toka materije. Cevno omrežje sodi tudi v skupino delovnih naprav in priprav, katere so podvržene pregledom. Ta zadeva bo obravnavana v posebnem aktu o periodičnih pregledih in preizkusih delovnih naprav in priprav, kjer bo za cevno omrežje med drugim določeno: — obseg in rok pregleda oz. preizkusa cevnega omrežja in njenih armatur, posod ipd., — kriteriji za obarvanje cevnega omrežja in antikorozijske prepleske. V TGA UPORABLJAMO NASLEDNJE RAZPOZNAVNE BARVNE — PASOVNE OZNAKE: R Z Z R Z z Č Z z č z Č Z . M 1 l;;M 1 1 B j M 1 M R 1 M H RU 0 B v B Rj č s OZNAKE KRATIC: R — rdeča Z — zelena č — črna M — modra B — bela para pitna voda tlačna voda (napajalna) industrijska voda odplaka (nečista voda) ventilatorski zrak vroči zrak stisnjeni (komprimirani) zrak plin iz peči npr. iz rotacijskih, el. celic kislina lug olje mazut vakum RU — rumena O — oranžna V — vijoličasta Rj — rjava S — siva (raški sejam rabi Kot vsako leto ob prvomajskih praznikih, tako bo tudi letos v Gradcu — glavnem mestu avstrijske Štajerske — spomladanski sejem. To je prireditev, ki privabi vsako leto precej naših občanov. Sejem ima izrazito potrošniško obeležje, saj razstavljajo vse — od oblačil, živil, televizorjev, v posebni hali »Vse za otroka«, do nakita in tobačnih izdelkov. Pa še mnogo koristnega za domačo rabo in prijetnega za oči! Jugoslavijo zastopata na tej prireditvi SR Slovenija in SR Hrvatska v posebnem poviljonu — v hali 14. V torek, 6. maja bo na sejmu jugoslovanski dan. Jugoslavija bo v Gradcu prikazala tudi svojo turistično ponudbo in tako seznanila vse udeležence sejma z možnostmi za dopustovanje pri nas. Prav naši razstavljale! so bili prvi, ki so na tej prireditvi prikazali turistične zmogljivosti in vabili tuje goste k nam na počitnice. Danes pa to počne že 22 dežel Evrope In Afrike. Za naše obiskovalce bo na sejmu urejeno tako, da bodo lahko plačali vstopnino (25 AŠ) v dinarjih ali pa si vstopnice lahko nabavijo že pri KOMPASU v Mariboru, ki zastopa Graški sejem pri nas. — CK — prepovedan vstop Naša karikatura APACE NA DRAVSKEM POLJU: VoM, otroški vrtec io... (Nadaljevanje s 14. strani) — smo se prepričali, da so kljub nekaterim notranjim težavam in problemom, ki se pojavljajo občasno povsod, vaščani Apač sposobni, da si že v bližnji bodočnosti, po izgradnji vodovoda, s pomočjo KS in TIS za otroško varstvo pri SO Ptuj zgradijo tudi prepotreben vrtec. Ta bo za njihove malčke in zaposlene matere velika pridobitev. Zato se tudi ob tem vprašanju počutimo dolžne — vsi občani KS Kidričevo, ptujske občine in ne nazadnje kot člani delovne skupnosti TGA, dà se zganemo in jim pomagamo tudi ob teh akcijah. Če namreč stoji v vasi že lepa kulturna dvorana, je nujno potrebno, da ta resnič- 20B0S tudi v nail tovarni V soboto, 17. maja (delovna sobota), bo v dvorani DS v III. nadstropju demonstracija sistema 2000S — angleščina in nemščina. Kasetna produkcija RTV Ljubljana je pripravila za individualno poučevanje angleškega in nemškega jezika komplet kaset pod tem imenom. Vsi interesenti so vabljeni, da si ogledajo demonstracijo, kjer bodo dobili tudi vsa izčrpna pojasnila. no služi tudi namenu, zaradi katerega so jo zgradili; pri tem pa mora imeti glavno besedo kultumoprosvetno društvo, ki se mora veliko bolj angažirati s konkretnim programom. Upam, da se bomo izčrpneje seznanili z delovanjem prosvetnega društva kdaj pozneje, ko bomo spravili skupaj vse potrebne podatke. Za danes bi naj ob koncu obveljalo le to, da vaščani Apač nadaljujejo z ohrabrujoče uspeš- nimi akcijami, ki so lahko vzor tudi mnogim drugim. Želja po novem vodovodu, otroškem vrtcu, telefonski liniji in podobnem naj ne bi ostale le želje, ampak naj bi bile realizirane ena za drugo — v skladu z danimi možnostmi. Vse njihove akcije namreč tudi moralno in materialno obvezujejo ostale dejavnike v občini in KS, da prav takim, ki tudi sami vlagajo, nudijo čimbolj izdatno pomoč! Franc Meško Sanimi spon (Nadaljevanje s 14. strani) 12. člen Za sklad Tovariške samopomoči je vodena pri sindikatu TGA posebna blagajniška knjiga. 13. člen Blagajniško poslovanje s sredstvi sklada nadzoruje nadzorni odbor sindikata TGA. KONČNE DOLOČBE 14. člen Ta sporazum začne veljati, ko ga sprejmejo delavci vseh TOZD in delovne skupnosti Skupnih služb TGA Bo-ris Kidrič, Kidričevo in ko podpišejo pristopno izjavo k temu Samoupravnemu sporazumu. 15. člen Ta Sporazum je uresničevan od dneva, ko Konferenca sindikata TGA ugotovi, da so ga podpisali vsi podpisniki. Z dnem, ko začne veljati ta Sporazum, preneha veljati dosedanji Pravilnik tega sklada. Ta je bil sprejet 31. avgusta 1971. 16. člen Ta Sporazum je bil obravnavan in sprejet na letnih konferencah OOS TOZD in delovne skupnosti Skupnih služb v času od 15. januarja do 14. februarja 1975. Kidričevo, marca 1975 Predsednik TKS: Anton Kurilič, I. r. Ni slučajno, da smo se tokrat ustavili prav v Strnišču, saj si stanovalci tega kraja zaslužijo, da tudi o njih izvemo vsaj nekaj o osnovnih akcijah, v katerih so sodelovali. Brez dvoma našim članom de- li asfaltni trak tudi do svojega kraja. Tega veselega trenutka tu ni mogoče opisati. Zasluženo so ga dobili, saj so za njega tudi veliko žrtvovali. Nekajkrat se mi je predsednik KO pritoževal, da ne uspevajo PREBIVALCI STRNIŠČA USPEŠNO UREJAJO SVOJ KRAJ Ne čakajo le na tujo pomoč! V okviru naših obiskov pri krajevnih odborih na območju krajevne skupnosti Kidričevo smo se tokrat ustavili v Strelišču in se pobližje spoznali z njihovimi željami, potrebami in zahtevami. lovne skupnosti ni potrebno predstavljati tega kraja, ker ga vsi prav dobro poznajo že Iz časov okupacije in časov izgradnje naše tovarne. Toda čas brez u-smiljenja hiti naprej, pa moramo zato tudi mi Za njim, pa vsa tista minula strašna leta pustiti za nami in se ustaviti pri današnjih problemih in potrebah. Najprej se vsekakor spodobi predstaviti predsednika krajevnega odbora Strnišče, ki ima največ posla, poleg ostalih vaščanov, ki mu stojijo ob strani in mu povsod tudi pomagajo pri izvajanju akcij v njihovem kraju. To je tovariš Jože Vauken, delavec v naši tovarni in aktivni družbeni delavec na svojem področju — v svojem kraju. Stanovalci Strnišča so si skupno z njim in še nekaterimi aktivnimi aktivisti prizadevali u-rediti svoj kraj tako, kot se spodobi; saj so dolgo časa imeli nemogočo cesto od Kidričevega do svojega kraja. Zato tudi ni bilo težko izvesti akcijo za uvedbo krajevnega samoprispevka; referendum o njem je zelo dobro uspel, s čimer so krajani dokazali, da ne čakajo le na tujo pomoč, ampak so sami pripravljeni prispevati v okviru svojih možnosti za ureditev ceste in za ostale potrebe. Bili so med prvimi, ki so se odločili za samoprispevek, zavedajoč se, da bodo le tako uspeli v svojih željah po ureditvi kraja. Dolgo so čakali na tisti dan, ko so potegni- V svojih zahtevah po ureditvi kraja, čeprav so se odločili, da bodo tudi sami prispevali, kar se največ da. To so tudi dokazali, ko je napočil toliko časa pričakovani trenutek, da dobijo do svojega kraja asfalt. Šli so v akcijo z zavestjo, da bodo morah glavno breme nositi sami, če resnično želijo dobiti tisto, kar čakajo že toliko časa. V zbiralni Spomenik Borisu Kidriču v. Kidričevem akciji so vaščani Strnišča v zelo kratkem času zbrali okrog 10 starih milijonov, kar je za njih bilo izredno mnogo, če omenimo, da je v tem kraju okrog 23 hiš in da tukaj živi tudi precej upokojencev. Prav zato je njihova akcija vredna dvakrat toliko, kot v krajih z mnogo večjim številom prebivalcev. Ko smo se pogovarjali z nekaterimi vaščani Stmi-šča, so ti povedali, da jim ni žal denarja, katerega so vložili v to, kar sedaj imajo, da pa bi le bilo potrebno bolj prisluhniti njihovim potrebam, saj še vedno nimajo igrišča za svoje otroke, čeprav je to bilo celo v programu, vendar se je pozneje zataknilo. Skromni so v svojih zahtevah, saj ne zahtevajo prav nič več, kot toliko, kolikor se za trenutne potrebe spodobi in jim tudi pripada. Rekli so, da ne pričakujejo nobene pomoči od nikogar, da so dali dovolj in da so vedno pripravljeni žrtvovati dinar za svoje potrebe, za svoje otroke, vendar pa kljub temu ne želijo biti zapostavljeni in pričakujejo tudi širšo družbeno pomoč pri urejanju svojega kraja. Tudi v letošnjem delovnem programu (o tem poročamo drugje) so si določili nekatere naloge, ki izhajajo še iz prejšnjih let, In zato tudi upravičeno pričakujejo, da jim bodo odgovorni priskočili na pomoč in jih podprli, tako moralno kot tudi materialno. Prva YL v Kidričevem ... GD DR OM MELI g TNX FER CALL ES QSO = UR RST IS 599^|i HR QTH IS ZAGREB ES MY NAME LAZO... Zgornji znaki v radioamaterskem jeziku pomenijo: »Dober dan, draga prijateljica Meli (Melanija). Hvala za poziv in zvezo. Vaši signali so popolnoma čitljivi (za 5), imajo maksimalno moč in odličen ton. Delam iz 2.— 3. Trikratni odmev 6. Romeo in Julija 9.—10. Kraljica za tisoč dni 13. Zdravniki in njihove žene 16.—17. Vohunka Darling Lili 20. Ulica Tuset 23.-24. V vrtincu 27. Saunder ali pasje življenje 30.—31. V službi njegovega veličanstva Zagreba in moje ime je Lazo Ti signali so oddani v telegrafiji in Lazo morda ne bi niti vedel, da ima »opravka« z deklico, če ne bi Melanija, ko je oddala ime »Meli«, dodala še kratico YL, ki pomeni »neporočena operaterka«. Melanija bo v bodočnosti navezala, ali kot pravimo: vzposta- barvni, ang. drama barvni, ang.-it. tragedija barvni, ang. zgodov. barvni, amer. Ijubez. barvni, ang. vohuns. špans. barvni, glasbeni barvni, amer. drama barvni, amer. drama barvni, amer. pustol. vila sto in morda tisoče takih zvez, vendar ji bo ta, ki jo navajam, ostala najbolj v v spominu. Namreč, to je njena prva zveza preko radijske postaje oz. radijskih valov. »Da je prišlo do nje, pa je Melanija, kot tudi vsi drugi, morala domala leto dni pridno obiskovati tečaj radiotele-grafije, poslušati in vaditi Mor-sejevo abecedo, ki je včasih bila prav zoprno piskanje v primerjavi z glasbo, ki je grmela v disko klubu, kateri je pravzaprav pred vrati radio kluba. Kljub temu, da je Melanija u-spešno končala tečaj in opravila izpit pred republiško komisijo, pa je vseeno potrebovala kar dva tedna, da je zbrala pogum, pritisnila na telegrafski taster in poslala svoj prvi telegrafski signal preko radijskih valov. Končno, ko je zbrala toliko moči in premagujoč tremo, je 8. marca 1975 ob 16.55 poslala prvi CQ (poziv vsem radioamaterjem), sta se ji javili kar dve postaji; čehoslo-vaška in jugoslovanska YU2CCP. Melanija se je odločila za Jugoslovana in mu odgovorila z YU2CCP DE YU3DEU GD DR OM ES TKS FOR CALL ... Led je bil prebit In Melanija danes kar korajžno in samostojno navezuje stike in sodeluje z radioamaterji naše in drugih držav. Krivico bi vsekakor naredili, če bi pisali samo o Melaniji, pri tem pa ne omenili Branka, ki je prav tako uspešno položil predpisani izpit Za razliko od Melanije je Branko komaj čakal, da je pridobil pravico dela na postaji in je že prvi dan, nekaj ur po izpitu, preizkusil svoje sposobnosti. Ko je poslal splošni po- ziv, se mu je prvi javil radioamater iz Poljske. Naslednji je bil iz Čehoslovaške, nato iz Madžarske in šele potem Jugoslovan. Branko je razen na radijski postaji aktiven tudi na področju konstruktorske dejavnosti in ima že zgrajen 60 W ojačevalec. Zgradil ga je v delavnici TSŠ v Mariboru, ker za konstruktorsko dejavnost pri nas še pogojev nimamo. Manjka nam delavnica s potrebnim orodjem in material za delo. Ko bo ta problem rešen, bo tudi pri nas dana možnost za razvoj konstruktorske dejavnosti, za katero je precejšnje zanimanje predvsem pri u-čenclh poklicnih in srednjih strokovnih šol. Na splošno lahko rečemo, da je radioamaterska dejavnost v Kidričevem v zadnjem času zaživela in da bo, ko bodo rešeni nekateri problemi (predvsem prostor), postala zbirališče tistih, katerim je radioamaterstvo hoby in ki bi želeli obogatiti svoje znanje s področja radio tehnike. Radio klub je preteklo leto prvič v Kidričevem organiziral tečaj za radioamaterje-operator-je, katerega sta uspešno končala pravkar omenjena člana. V tem in naslednjem letu imamo v programu še dva tečaja, konstruktorskega in telegrafskega, za katera vlada precejšnje zanimanje pri mladih. Seveda, pred tem bo potrebno rešiti vprašanje prostorov, kateri so zaenkrat najbolj problematični, pa tudi nujno potrebne opreme. Upamo, da bo tudi to uspešno rešeno in da bo radioamaterska dejavnost tudi v našem kraju dobila mesto, ki ji pripada. IZDAJA CENTRALNI DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« KIDRIČEVO Uredniški odbor: Franc Vrlič — predsednik, člani: Konrad Rižner, Sto|an Kerbler, dipl. Ing., Doroteja Puž, dipl. lur., Janez Sukič In odgovorni urednik tovarniškega časopisa Stane To-nejc, dipl. ing. ' Tisk: ZGP Pomurski tisk, TOZD Tiskarna, Murska Sobota Člani kolektiva In upokojenci dobivajo list brezplačno. Rokopisov In slik ne vračamo. KINO PROGRAM ZA MAJ 1975 Nujno potrebno je, da njihovi otroci dobijo vsaj najnujnejši prostor za svoje igre, da dobijo vsaj dva hidranta, ki sta potrebna temu kraju; tudi telefonska zveza mora biti, saj je povezava s Kidričevem potrebna vsak čas! Ob koncu želimo poudaiftl le to, da smo bili veseli, ker so vaščani Strnišča tako odkrito povedali svoje mnenje, saj so tudi z dejanji dokazali, da imajo u-reditev svojega kraja v prvem planu, da ne pričakujejo pomoči le od drugod, da pa želijo tudi materialno podporo kot ostali KO — za dokončno odstranitev lastnih problemov! Franc Meško MMM Ob nenadni izgubi mojega sina Ivana Petkoviča se prav lepo zahvaljujem Splošnemu sektorju za darovani venec, Sindikatu TGA Kidričevo za pomoč, godbi in vsem ostalim, ki so mi kakorkoli pomagali in mi izrekli sožalje. Oče Drago Petkovič »Velja do leta 1390« Precej čudno bi pogledali, če bi na diplomi mladega inženirja, ki bi letos diplomiral, pisalo: »Velja do leta 1990.« Sovjetski znanstveniki so namreč ugotovili, da se znanost danes tako hitro razvija, da bo v 7 (sedmih) letih zastarelo najmanj 50 odst. tistega znanja, katerega je mladi inženir osvojil za časa študija. Deset in večletna praksa bi po teh izsledkih imela svojo vrednost, če bi strokovnjak lahko dokazal, da je v tem času stalno sledil nbvostlm v svoji stroki. Strokovnjaki bi se naj vsakih nekaj let za kratek čas vračali na fakulteto in dopolnjevali svoje znanje z novitetami v svoji stroki. Razvoj znanosti je v nenehnem porastu in znanstveniki — verjetno statistiki — so ugotovili, da je v času po drugi svetovni vojni delovalo 90 odst. vseh znanstvenikov, kar jih je sploh kdaj bilo. Težko si to predstavljamo, pa bo vendarle držalo!