loVenako Izhaja vsaki četrtek ob 8. uri popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol lota K I'50. Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 5 kron. Rokopise sprejema »Narodna Tiskarna< v Goric(, turini znanila sp rej upravniltvo v Gorici, Semeniška ul. it. 16. Posamezne Številke se prodajajo v tobakarnah v Gosposka ul. 9, v ulici Silvio Pellico, v ul. Potite Nuovo 9, v Kapucinski ulici 1, v Semeniški ul. 12, v prodajalni »Kat. tiskov, društva« Semeniška ID, v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, po 8 v. Oglasi in poslanice se računajo po potit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v, dvakrat 12 v, trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. X XX. letnik. v Gorici, 14. avgusta 1912 33. Številka. SIrajk (stavka). Delavci vidijo svojega delodajalca-tovarnarja-botega, vidijo, kako sc mu premoženje kopiči, opazujejo sijaj, v katerem živi na drugi strani pa lastno siromaštvo. Kako leliko se vzbudi nevošljivost in nezadovoljnost zlasti, če pride še kak hujskač! »Od vaših žuljev se masti, vi delate, a on dobiček shrani, vam pa vrže le kako drobtinico. Manj dela, več plačila!« Ako bi kedo teni delavcem svetoval: »Delajte po eno uro več na dan, pa vam bo gospodar rad tudi to uro plačal" — oh, kako bi bili gluhi, tudi s trobento jim ne dopoveš, a »menj dela. več plačila« to pa slišijo tako urno. da je kaj in, če jim še tako tiho kedo na uho po-šepeta. če tudi tako tiho. kot grešnik svoje smrtne grehe pri spovedi. »Več plače, menj dela! če ne pa sploh ne bodemo več delali!« to povedo nekega dne gospodarju; ker je pa gospodar po navadi na to uh o gluh — ravno nasprotno od delavcev, se navadno ne uda takoj in delavcev kar ni več na delo, dokler gospodar kaj ne primakne, a večkrat morajo iti delavci zopet na delo pod istimi pogoji, kakor prej. Misel stavkujočih je: gospodar ima sedaj mnogo dobička, če bo nam nekaj dodal, bo imel sicer nekaj dobička menj, a vedno še toliko, da bi se mu zdelo škoda zapreti tovarno in — včasih jim vsede in delavci se veselo češ, toliko smo pridobili, toliko smo na boljem! Res? Gospodar-kapitalist bo malokedaj na škodi — bo pa pridelkom ceno zvišal. Da mu ptuja konkurenca ne bo škodila, bodo že preskrbeli »trusti« in »karteli« to je gospodarji napravijo zvezo in pogodbo med seboj, da ne sme nihče pod določeno ceno prodajati. Denimo, da bi bili pekovski delavci dosegli s silo zvišanje svoje plače — mojstri ne bodo na škodi, ker bodo takoj ceno kruhu zvišali, kar se bogatašem tudi ne bo poznalo, a vsi drugi reveži, delavci, ki morajo zarad obilne družine na vinar paziti, t i b o d o t r-p e I i — a ne dolgo, saj so se od pekovskih delavce\ naučili, kako si spoma-gati — in tako neumni ne bodo, da bi m ne — štrajkati bodo začeli tudi čevljarji, mizarji, zidarji, krojači in zmagali najbrže tudi. Pa pojde pekovski delavec kupit čevlje: »So draži, ko prej« jim bo povedal čevljarski mojster, ko fo treba stanarino plačati, bo rekel gospodar: »Sedaj, ko so zidarji draži, je hiša tudi draža, boš plačeval več na-jemščine. kakor dosedaj«. Pojde kupit živil na trg in bo tudi slišal, da je v.scr draže. ker mora kmet delavce tudi dra-žt plačevati — pa smo tam. kjer smo bili prej. In dobiček? In. ako bi štrajkali delavci celega sveta, ter zahtevali dvojno plačo — se ve, da bi zmagali, ker brez delavcev pač m mogoče biti, toda, koliko hi bil; na boljem? Ker bi bili delavci dvakrat draži, bi bile pa vse stvari dvakrat draže. Obleka tkavec ima dvojno plačilo, krojač tudi i. t. d. .le že tako, če se eno lopato na kolesu premakne, gredo vse druge za njo. l oleg tega bi se pa morali oglasiti vsi uradniki in pošteno j.-, da se jim omogoči pošteno živeti ker je vse dvakrat draži z dvakratno plačo in kje bo pa država denar dobila? Z dvakratnimi davki in te bodo zopet morali skladati in kmetje in posestniki, a tudi delavec mnogo davka plčuje. da sam ne ve kedaj; a na bolje po tej poti ne pridemo. Ako se kje delavcem res očividna krivica godi. jim ne bo nihče zameril, ako se potegnejo skupno za svoje pravice — če tudi s stavko, da pa pri tem večkrat razbijajo in podirajo, to je grda surovost! Ce t a t kaj ukrade, je gotovo grdo. a če drugim na tak način škodo delajo, je še grše. l at ima vsaj ta izgovor: U-kradel sem z a s e, da bi j a z imel, a kaj pa imajo taki rogovileži? Nekaj ječe. a njihova uboga družina — solze v očeh in v želodcu lakoto. Zgodi se pa tudi, da kapitalisti, sami nalašč nahujskajo — se ve, da po plačanih posredovavcili — delavce, da štrajkajo. Na Ogerskem, oddaljeno od železnice je imel bogataš zalogo premoga in veliko zalogo, toda prodatr ga ni mogel, vsak raje kupi, kjer je bliže. - Nahujskani delavci so po vseh premogovnikih štrajkali in — ko ni bilo premoga več drug j e dobiti, spravil je Iehko vso svojo zalogo v denar in štrajka je bilo konec, ker je hujskanja ponehala. — Na Dunaji je pred leti pokupil špekulant vse zaloge pohištva in delavci mizarji so štrajkali, da so bili črni špekulant je pa prodajal, kakor je s a m hotel, saj ni bilo nobene konkurence, mizarji niso delali, zalogo je imel samo on — in ljudje so morali plačevati, kolikor je zahteval. Ko je razprodal, kar je imel, so zvedeli delavci: Nič ne bo. štrajk se je ponesrečil, na deio zopet, kakor prej in delavci so se postili en mesec v korist kapitalista! Ako bi delavci pa le pretiravali svoje zahteve, moral bi mnog tovarnar kar zapreti tovarno in kje bo dobilo nekaj stotin ljudi svoj zaslužek? I udi štrajk je dvorezen meč! Škodo ima delodajavec a tudi delavci in včasih na milijone. Ako naj bo štrajk opravičen. morajo biti delavci gotovi, da bo dobiček presegal škodo, sicer ni pameten! Naj širijo delavci raje smisel za krščansko pravičnost in krščanske \estnost na vseh straneh, pa bo bolje zanje, kakor po desetih štrajkih. Blagohoten nasvet. Likvidacijski odbor »Trgovsko -obrtne zadruge« trdi v svoji okrožnici, da je ta zadruga po bilanci 31. dec. 1911 še aktivna. Isti odbor javlja v nedeljski številki tržaške »Edinosti«, da danes ni še dognana uikaka izguba. Iz tega sledi, da nima likvidacijski odbor nikake pravice, zahtevati od članov »T. o. z.« v-plačilo po 300 K za kritje izgub. To pravico zadobi omenjeni odbor po določilu §§ 38 in 40 zadruginih pravil še le tedaj, ko bo izguba dognana in bi zadru-gino premoženje ne krilo zadruginih dolgov. Da pa ne pride Zadruga v konkurz, svetujemo, naj zberejo primeren fond za kritje morebitnih izgub med seboj tisti člani načelstva in nadzorstva, ki so to nesrečno zadrugo vodili od I. 1902 naprej. Ko je imelo pred leti Kmetijsko društvo v Št. Petru izgubo, so poravnali ,.'i imanjkijaj »klerikalni« člani načelstva in nadzorstva te zadruge. Tudi »liberalni« italijanski upravitelji so še pred likvidacijo goriške Banke popolare žrtvovali okrog pol milijona krotr) za pokritje izgube. Pričakujemo, da se bodo tudi upravitelji »Trgovsko-obrtne zadruge« zavedali svoje moralne odgovornosti, da zberejo sami med seboj potrebni zaklad za kritje morebitne izgube in da ne bodo k temu silili ubogih zadolženih kmetov, trgovcev in obrtnikov, sploh članov. ki ne morejo niti tega plačati, kar so Zadrugi dolžni. Dosedanji člani načelstva in nadzorstva zložijo tak iond prav lahko, ker je med njimi mnogo jako premožnih mož, kar je n. pr. razvidno že iz sledečega imenika članov načelstva in nadzorstva »Trgovsko-obrtne zadruge«. Leta 1902 so bili izvoljeni v načelstvo za dobo 3 let: Gabršček Andrej, lastnik tiskarne: odvetnik dr. Gruntar. Jeretič Anton, trgovec; Jerkič Anton, lastnik fotogratičnega zavoda: Kocjan čič Franc, veleposestnik v Podgori; Pečenko Anton, trgovec in posestnik. V nadzorstvo so bili voljeni: Dr. Treo Dragotin, odvetnik: Križnič Ant.. tovarnar in posestnik v Kanalu; Koren Anton, trgovec; Zajec Alojzij, trgovec; Makuc Anton mizar in posestnik v Solkanu; Krušič Anton, krojaški mojster in trgovec. Leta 1906. so bili člani načelstva: Gabršček Andrej, predsednik; Rovan Josip. I. podpredsednik: dr. Šorli Ivo. II. podpredsednik, dr. Puc Dinko. Konjedic Rudolf. Pečenko Anton. Kocjančič Fr. Nadzorstvo je bilo sestavljeno ta-ko-le: Dr. Treo. predsednik; Križnič Anton, podpredsednik: Zajec Alojzij. Drufovka Ivan. Drašček Karl. Križman Ignacij, nadučitelj v Dornbergu: Oblo-kar Ivan, Caharija Ivan. posestnik v Nabrežini. •t Toliko je skoro plačal eden sam. Leto 1909. Načelstvo: Gabršček Andrej, predsednik: Pečenko Anton. dr. Puc Dinko, Kocjančič Fran, Cigoj Anton. Furlani Fran. Šubic Gregor, vpok. uradnik. Nadzorstvo: dr. Treo Dragotin, predsednik; Križnič Anton, Druiovka Ivan, Draščik Karl Caharija Ivan, Kravos Ivan, dr. Lettpušček Josip, Savnik Anton. Leto 1910. Načelstvo: Kocjančič Franc, predsednik, Pečenko Anton, podpredsednik; Cigoj Anton. dr. Faganel, Poveraj Martin. dr. Puc Dinko. Šubic Gregor. Nadzorstvo: dr. Treo. predsednik: Križnič Anton, podpredsednik: Caharija Ivan, Draščik Karl. Kravos Ivan, dr. Leupušček Josip. Savnik Anton, 2i-Iih Josip, profesor. Med navedenimi upravitelji Trgovsko-obrtne zadruge so nekateri tako težki, da bi jim bila prava igrača, spraviti skupaj 300 tisoč kron. ki bi rešile Zadrugo prt tečegu pogubonosnega kon-kurza. Politični pregled. Sklicanje deželnih zborov. Graški list »Tagespost« poroča, da bodo medtem ko bodo imele delegacije svoje zasedanje delovali tudi razni deželni zbori. Gališki deželni zbor bo sklican v septembru ne glede na to, ali se do takrat doseže sporazum med Pojaki in Malorusi. Sklicanje štajerskega deželnega zbora pa bo odvisno od pogajanj, ki se še vedno vrše med Slovenc* in Nemci. Koroški deželni zbor bo imel tudi kratko zasedanje, v katerem se bode razpravljalo /prašanjt glede kritja višjih stroškov pri sistemizaciji učiteljskih plač. Nobenih mirovnih pogajanj med Italijo in Turčijo v Švici. Kolikor od italijanske strani toliko tudi od turške se zdaj oporeka, da so se imela vršiti v Švici mirovna pogajanja med turškimi in italijanskimi odposlanci, o katerih pogajanjih so minoli teden prav isti listi, ki to danes oporekajo, pisali cele članke. In največ so o takih pogajanjih pisali italijanski listi. List »Popolo roma-tio« se sedaj kar zgraža nad italijanskimi listi, ki so pisali o mirovnih pogajanjih. češ da ^0 s teni kompromitirali italijansko javno mnenje kakor da bi Italijani nekako prosjačili za mir in bi pri njih pojenjaval pogum. No, kolikor se da posneti iz pisave raznih italijanskih opozicijonalnih listov, posebno pa so-cijalno demokratičnih, se je italijansko ljudstvo po večini že v resnici naveličalo te vojske, ki stane Italijo toliko denarnih in tudi človeških žrtev, ki niso v ni-kakem razmerju s dosedanjimi vspeht italijanskega orožja. Res turške razmere. Novo turško ministerstvo je pričelo pregledovati račune prejšnjega kabineta. Prišli so na sled raznim malverzacijam. Tako so našli blagajne notranje- j ga ministerstva skoro popolnoma prazne. Bivši minister Husein - Kiazim je bi! aretiran, ker je poneveril* denar narodne zbirke za vojno brodovje. Bivšega vojnega ministra Riza pašo so prisilili plačati 200.000 turških lir, ki zmanjkujejo. Kam je prišel denar, se ne ve. Turčija in Crnagora. Spopadi med turškimi in črnogorskimi vojaki na turško-črnogorski meji se še nadalje ponavljajo. Skoro vsaki dan pride tam do manjših ali večjih prask, ki bi pa znale sčasoma postati jako nevarne za evropski mir. Darovi. Jubilejni darovi za Slovensko Sirotišče: P. n. gg. N. N. 1 K: Terezija Preselj. trgovka 1 K: Josip Fabjan župnik 1 K: Dr. Peter Medvešček I K; \iktor I o-ffoli trgovec I K: Anton Gregorič. Vo-gersko 30 vin; Terezija Kozman. trgovka 20 vin: v nabiralniku v gostilni »Pri Zvezdi« 3 K 60 vin. Za Sklad »Slovenskega S i r o t i š č a«; P. n. gg.: Neža Dugar 1 K; Micka Pernič 20 vin; Marija Jug, postrežnica 20 vin; Julija Tutta 1 K: Neža Lazar 1 K; Rozalija Hosvanski 1 K; A. S. 80 v: Matevž Collazio, klepar v Gorici, 10 K: Chj. 60 v; Jetnej Trampuž 50 v; Franc Simčič, krojaški mojster, 2 K: A. Malič 60 v: Ivan Pisk, krojaški mojster. 56 v; Ivan Podgornik, krojaški mojster. 1 K; N. N. 20 v; N. N. 1 K; Marija Devetak 1 K; Ana Frohlich 1 K: Karolina Peric 20 v; N. N. 60 v: .los. Šajn v p. 1 K: Neža Dugar 20 v; Micka Perič 20 v; Viktor Poljšak 1 K; dr. Medvešček 1 K; Anton Mazzurini 50 v; Marija Marušič 40 v. V P o d g o r i so darovali; P. n. gg.; Ivanka Bregant 2 K: Marija Deipin 50 v; Jos. Nemec 1 K: Anton Klarčič 1 K; Anton Vičič 32 v; »Delavsko konsumtio društvo« 1 K: Fr. Brešan 50 v; Jožefa Čekuta 1 K; Eva VVeickert 1 K; Josipina vdova Kocjančič 2 K; Jos. Perko 1 K: Terezija Širok 20 v; Jos. Bascher 80 v; Ign. Terpin 40 v; B. Brešan 40 v; Trusnovic 60 v; Ivan Terpin, sluga, 30 v; G. Gregorig 1 K; Savica Ličen 40 v; Marija Nemec 1 K 60 v; Tonica Valenčič 20 v; Anton Terpin 1 K: Jos. Hvalič 40 v; Leopolda Brešan 30 v; Antonija Caligaris 30 v; Ivan Brešan 20 v; Marija Coos 30 v; C. M. Vuga 2 K; S. Sch. 20 v; Marija Bandelj 40 v; Marija Hvalič 40 v: Frančiška Kogoj 40 v; N. N. 60 v: Marija Eping 7(1 v; E. Bascher 40 v; Angela Rožič 20 v: Katarina Terpin 30 v; Anton Batistič I K: Ivan Pišot 50 v; Uršula Kogoj 20 v; Jos. Sfiligoj I K: Iv. Šušteršič 1 K. Terezija Miklus I K; Ant. Bo-zink 60 v; Franc Melik 20 v: Katarina Šuligoj 40 v; Giovana Martinussi 40 v. Bogpoplačaj stotero! Vse I v boljšo bodočnost sloven-i skega naroda pod slavno v 1 a-! d o N j e g a Veličanstva c e s a -! rja Franca Jožefa I.! Domače in razne vesti. Duhovske spremembe. Preč. g. An-gelj Čargo, kurat v Nabrežini pojde za \ ikarja v Sovodnje. — Preč. g. Frančišek Švar a. vikar v Šempolaju bo začasno oskrboval ttabrežinsko duhov-nijo. Preč. g. Bogomil N e m e c, župnik v Zgoniku, je imenovan za upravi-' telja devinskega dekanata. — C. g. I. ! š t a n t a, kaplan v Volčah ic imenovan \ za kooperatorja v Št. Petru, in to vsleu j bolezni preč. g. dekana Gotarda Pavle t i č a. - Za kaplana v Volčah je imenovan novomašnik č. g. Fr. Cerni-g o j. Štiridesetletnico svojega mašništva bodo praznovali dne L sept. preč. 'gg.: šolski svetnik dr. Hil. Zorn, Ivan Ku-r inči č. kurat v Medani, Anton T e r-p i it. vikar v Podsaboiinu, Blaž Bande I, vikar v p. in pa župniki Z i a c h, B a 11 a b e n. T o m s i g. Vsem preč. slavljencem naše iskrene čestitke! Duhovne vaje za č. duhovščino bodo 26. do 30. avgusta v centralni bo-goslovnici v Gorici. Vodil jih bo P. iz Jezusove D. Cerkveno odlikovanje. Duhovnim svetnikom ljubljanske škofije je imenovan č. g. Jakob Alja ž, župnik na Dovjem. Evharistični kongres. Vsi duhovniki, ki se udeležijo kongresa, imajo od 1. do 20. septembra spovedno pravico v dunajski nadškofiji. Treba je le, da vzame vsak svojo jurisdikcijo iz domače škoiije s seboj in jo tam pokaže dotič-nemu cerkvenemu predstojniku. — Popolni odpustek lahko prejme vsak udeleženec enkrat, ako prejme katerikoli dan tam svete zakramente, obišče kako cerkev in pobožno moli za edinost katoliških vladarjev, za izpreobrnenje nevernikov in grešnikov, za povišanje matere sv. katoliške Cerkve. — Nepopolni odpustek 7 let in 7 kvadragen lahko prejme vsak dan. če moli v katerikoli cerkvi ali javni kapeli pred Sv. Rešnjim Telesom. — Obojni odpustki se lahko obrnejo v prid dušam v vicah. — 14. septembra bo v cerkvi sv. Štefana po veliki maši papežev blagoslov, ki je združen s popolnim odpustkom pod navadnimi pogoji. Posebna milost dunaj- „flleksandrinke“. Kaj vse znajo naše »Aleksandrinke«. Dragi gospod urednik! Imam Vam poročati neko veselo, a obenem tudi žalostno novico. Pomislite dotični podlistek pod naslovom: Nekaj o naših »Aleksandrinkah« v Vašem cenj. listu št. 30 ni bil brez uspeha. Da je to pristna resnica, je najboljši dokaz to. da so začela prihajati anonimna grozilna pisma neki osebi v domovino, katero pa imaio naše hrbtne Aleksandrinke na sumu, da dopisuje v »cajtenge«. V teh pismih se zrcali podlost in umazanost najnižje vrste. V njih se mu grozi z najhujšimi sredstvi, češ. ako ne od jen: a v svojimi razkritji - gorje njemu, kajtt one (Aleksandrinke) se bodo o njem že kaj tacega izmislile, da ga popolnoma uničijo in da bodo to če bo treba, tudi s prisego potrdile. Kaj nadalje sledi, nisem še svoj živ dan čital in ne slišal. Le izrodki človeštva se drznejo kaj 'ličnega pisariti. Podpis pa je dobesedno sle- deči: »Več poštenih punc in žen«. — Gosp. urednik, ni treba, da bi Vam pravil, kako je to poštenje sodbo si lahko sami napravite. Kam bomo prišli, če bomo šli tako naprej. Dan na dan drvi vse polno naših deklet v Egipt, katera so komaj pred letoma kratka krila slekla. Revice niti ne slutijo, kaj jih tam čaka. Namesto sreče jih navadno doleti nesreča, združena z duševno propalo-stjo. In večina teli deklet se čez nekaj let spet vrne v domovino, kjer se navadno omože. Kakšne matere bodo. In vendar nihče ne pomisli na posledice, l isti, ki bi se morali pri tej stvari najbolj zanimati se navadno najmanj, zlasti pa naša slavna županstva bi lahko mnogo pripomogla k omejevanju izseljevanja. ko bi le malo več dobre volje imela. In t<; bi bilo tudi v financielnem oziru dobro. Le vprašajte naša županstva, koliko letnih stroškov imajo z domačimi v tujini, posebno pa še s tistimi, kateri tam ohole. skega kongresa pa je ta, da prejmejo vsi verniki po celem svetu na dan procesije, t. j. 15. septembra popolni odpustek, ako prejmo doma sv. zakramente in se v duhu združijo z udeleženci na Dunaju. / ozirom na te milosti imajo vsi duhovniki, ki bodo spovedovali od 1. do 20. septembra v dunajski nadškofiji, pravico odvezati tudi od škofovih pridržkov. Iz sodne službe. Deželnosodui svetnik pri dež. sodišču v Trstu Ivan C I a-r i c i je imenovan za podpredsednika deželnega sodišča v Trstu. Naslov in značaj višesodnega svetnika je dobil deželnosodui svetnik pri trgovinskem in pomorskem sodišču v Trstu dr. Anton P o v š i č. Iz politične službe. Naslov in značaj okrajnega glavarja je cesar podelil na-mestništvenemu tajniku in voditelju tržaškega okrajnega glavarstva g. Josipu G a s s e r. »Vsi enaki«. Uvodni članek, ki smo ga priobčili v zadnji številki pod gorenjim naslovom so ga doslovno prinesle »Dolenjske Novice«. Opozarjamo na slavnostno pred-stavc ob priliki sestanka prim. kat. n. dijaštva in rojstnega dne Njega Vel. cesarja Frana Josipa 1. v nedeljo 18. avgusta ob 4'L popoludne v Centralu. — Vsporcd: 1. Oton Zupančič: »Pesem mladine«, Ivo Palčič. 2. Marij Kogoj: »Sen«. Proizvaja na klavirju M. Kogoj. 3. St. Premrl: »Zapel bi pesem žalostno«. Solospev s klavirjem. Proizvajata M. Kogoj in Ivo Palčič. 4. F. S. Finžgar »NAŠA KRI«, igrokaz v 4 dejanjih. Režijo vodi abit. Alojzij Res. Med dejanji klavirske točke (M. Kogoj). Cene: I. II vrsta 3 K. — III. IV. V 2 K. — VI, VII, VIII K 1.51) IX. X, XI 80 vin. Stojišče 40 vin. Po predstavi: Komerz v »Centralu« z dijaškim zborom, solospevi ku-pleti itd. Dijaški odbor. Vstopnice za »Našo kri« so v jired-prodaji v prodajalni kat. tisk. društva. Gosposka ulica 2 in pri g. L. D u -g a r j u. ZA BRIŠKE KOLONE. — Visoka vlada je podelila na prošnjo »Zveze slov. kolonov«, na priporočilo c. kr. nainest. svetnika Rebeka in na prizadevanje poslanca Fona za briške kolone novo podporo v znesku 2000 K. Podpora se porabi za nakup živil ubožniin in potrebnim kolonom b vajočim v Brdih (tedaj tudi onim, ki bivajo izven občin Kojsko v Št. Ferjan) in sicer potom »Goriške zveze«. Veseli nas, da je visoka vlada spoznala, kako potrebni poupore so briški koioni. ODBOROVA SEJA »ZVEZE SLOVENSKIH KOLONOV« bo v nedeljo ob 11. uri predp. v prostorih »Slov. kat. delavskega društva« v Gorici, Semeni-ška ulica št. 16. Za pospeševanje govedoreje je go-i iški deželni odbor izdal v letih 1910 in in 1911 K 124.865*97. Možato je pisala »Soča« 12. febr. 1901 o »Trgovsko-obrtni zadrugi« in zatrdila, da takega denarnega zavoda ni daleč okoli, tudi goriški »Mont« ne. — »Podali smo ta števila« — piše »Soča« ob koncu članka — »da vidi naše občinstvo, kako imenitno napreduje zavod, ki je klerikalcem tako hud trn v peti. Ali naj se le jezč, naj ga le zavidajo: »Trgovsko-obrtni zadrugi« to ne bo škodovalo!« — Presneto smo radovedni, komu je dane s »Trgovska« trn v peti. če ne ravno tistim, ki so ji peli glorijo in slavo. Kako »imenitno« je pa .ta zavod napredoval do danes, to vedo vsi oni, ki so dobili povabilo na obed za 300 kron. Koliko ho znašala napitnina, o tem se pa še ne ve prav natančno. Poka, poka v hiši »Centrifuge«. Ko jt šel pred leti jiod zlo trgovec z manufakturo I. Bohinski, ki je bil slučajno nastanjen v hiši »Centralne posojilnice« je pisala »Soča«; »V hiši »Centrifuge« lioka za sedaj od spodaj. A ko bo pokalo v prvem nadstropju, takrat bo šele pravi pok. In ta čas se bliža«. — Tako je pisala »Soča« pred leti. Danes stno v stanu reči, da v prvem nadstropju »Centralne« ni pokalo, pač pa poka v »Trgovskem Domu« spodaj in zgoraj! Poka tako, da odmeva po celi deželi!! Ozmerjana »Centrifuga« je ozdravila že mnogo po »Trgovski« obstreljenih revežev! — Poka, »Soča« poka! »Šusi«, ki prihajajo iz »Trgovske« so »Šarf«, in so zadeli 1006 »šajb«. Vabilo za napravo gnojilnih poskusov na travnikih v letih 1912—1915. Zveza avstrijskih kmetijskih posku-ševališč je sklenila napraviti v jeseni 1912 poskuse z umetnimi gnojili na travnikih. Ti ix)skusi se bodo nadaljevali do leta 1915. . Oni ki nameravajo napraviti omenjene poskuse, naj se priglasijo pismeno ali ustmeno do 2 septembra pri c. kr. poskuševališču v Gorici kjer dobe tozadevna natančnejša navodila in podatke. Letošnji vojaški nabori za goriško* okolico in za mesto Gorica se ne bodo vršili na Goriščeku kakor druga leta, ampak Podturnom v znani Catinellijevt vojašnici. Par zanimivih slučajev glede pridobivanja domovinske pravice. — »Samo-uprava« poroča: L Neki prosilec ni bil uslišan za sprejem v novo občino, dasl je v njej bival, kakor določa domovinski zakon z dne 5. dec. 1896, že deset let. Kot vzrok je nova občina navedla, ker je užival v tej dobi začasno oskrbo siromakov. Upravno sodišče pa je dne 29. dec. 1905 št. 12868 razsodilo, da začasna oskrba za siromake ne zadostuje. da bi se komu smela odreči domovinska pravica. Po zakonu z dne 5. dec. 1896 ni mogoče dobiti domovinske pravice v novi občini, ako kdo trajno vživa podporo za siromake. 2. Vdova prosi, da se ji prizna domovinska pravica v občini, kjer se je nahajala s svojim umrlim možem ne-pretržno pet let, ne da bi imel mož domovinsko pravico v občini. Vdova pa |e v neposredni zvezi z gorenjo dobo bivala v občini še nadaljnih pet let. Vprašujete nas, ali se mora všteti vdovi z možem prebita doba petero let v desetletni čas, ki je potreben za pridobitev domovinske pravice. Na to odgovarjamo: Da. Kajti prvič pravi razsodba upravnega sodišča z dne 24. novembra 1902. štev. 10007., da zamore vdova samostojno pridobiti novo domovinsko pravico, drugič pa se mora v smislu razsodb upravnega sodišča z dne 20. sept. 1902. št. 8043. in z dne 31. oktobra 1902. št. 9197. smatrati doba, ki jo je dolžna prebiti zakonska žena na stanovališču svojega moža, kot prostovoljno bivališče in ta doba se mora pri uveljavljanju zahtevka od strani vdove za podelitev domovinske pravice vračuniti v desetletno dobo nepretržnega prostovoljnega bivanja v občini. Enoleten prostovoljec padel v 120 m globoko podzemsko jamo. V soboto zvečer se je podal enoletni prostovoljec 97. pešplka Josip Holmos iz Budjevic, ki se je nahajal na vajah v Bazovici v družbi dveh narednikov k takozvani »Hudičevi jami«, nahajajoči se pod goro Kokoš, da bi tam iskal gnezda divjih golobov. Vzel je s seboj vrv dolgo kakih 15 metrov, katero si ie privezal okolo sebe na enem koncu, dočim je gorenji konec vrvi privezal na roli neke skale ob vhodu v jamo. nakar se je spustil v iamo, naročivši narednikoma, da ga potegneta navzgor, ko jima bode dal znamenje. Kakor rečeno, je bila vrv dolga le kakih 15 m, dočim je jama globoka blizu 120 m. Vsled tega je Holmos obvisel na vrvi, gugajoč se semtertja. da bi zamogel ob straneh najti kak prostor, na katerem bi lahko stal. Ker se mu ni to posrečilo, pocuknil je še precej močno (Dalje v prilogi.) Priloga »Primorskemu Listu” št. 33. z dne 14. avgusta 1912. vrv, da bi dal s teni znamenje narednikoma, da ga potegneta iz jame. Ker je bila vrv slabo pričvrščena na zgoraj omenjenem robu skale, se je odvezala in nesrečni Holmos je padel na dno lin m globoke jame. Narednika sta to sicer koj opazila in začela sta ga klicati. Nekaj časa so se čuli iz jame slabotni glasovi, ki so pa kmalu ponehali. Narednika sta tekla v Bazovico naznanit to kar se je dogodilo vojaškemu poveljniku, orožnikom in županu, ki so se vsi naglo podali v spremstvu drugih ljudi na mesto nesreče, a sposobnih priprav za rešitev je manjkalo, in poleg tega divjala je tam tudi huda nevihta. Ni kazalo dru-zega kakor iskati pomoči za rešitev pri tržaških ognjegascih, h katerim sta bila poslana dva častnika. Ognjegasei so se pripeljali s potrebnimi pripravami z avtomobilom v Bazovico. V jamo se je spustil v nedeljo ob 8. uri zjutraj po vrvi g. Riolfatti, ki je kmalu dal znamenje, naj potegnejo drugo vrv, katero so spustili v jamo. Storili so to in izvlekli so na ta način iz jame nesrečnega Holmo-sa, katerega je našel g. Riolfati na dnu jame že mrtvega. Med Gorico in Postojno — tako se govori — bo vozil automobil, ki bo prevažal tudi pošto, Ta avtomobil bi o-pravljal službo dosedanje vozne pošte s konji. Ako se ta reč izvede, ni še prav gotovo. Obsodba enega puljskih obtožencev. V četrtek je rovinjsko okrožno sodišče obsodilo delovodjo puljske plinarne Antona Brozino iz Jelšan zaradi goljufije in tatvine na šest mesecev težke ječe. Brozina si je osvojil povodom gradnje puljske plinarne več vozov opeke, ki je bila namenjena za novo plinarno. Nadalje je odnesel oziroma dal odnesti več orodja in priprav iz plinarne. Brozina Je imel lastno delavnico za dela pri inštalaciji plina. Delali so pri njem delavci iz plinarne, plača se jim je pa izplačevala iz občinske blagajne. Cela stvar se je godila več let zaporedoma. Škoda, ki jo trpi občina je cenjena na nad 600 K, a obtožnica pravi, da mora biti za mnogo večja. Velika nesreča v premogokopu v Bochumu. V četrtek so se v bochum-skem premogokopu vneli plini, nastale so eksplozije, vsled katerih je ostalo mnogo ljudi takoj mrtvili. Dosedaj so potegnili 120 mrtvecev iz premogovnika. Mnogo drugih je ranjenih. V Bo-clium se je podal tudi nemški cesar. Rudniška nesreča v Bochumu. Vseli mrtvih je 125. — Konstatiralo se je, da je vzrok nesreče kaznjiva nemarnost, ker je nek rudarski delovodja kljub temu, da je bila navzočnost plinov kon-statirana, razstreljeval skalo. Hrvaška obrtna šola v Pulju. S prihodnjim šolskim letom se otvori v Pulju obrtna šola, ki bo razdeljena na tri oddelke in sicer s hrvaškim, laškim in nemškim učnim jezikom. 59. nemški katoliški shod je pričel zborovati v pondeljek dne 12. t. m. v starodavnem mestu Aachen. Vse mesto je slavnostno okrašeno. Podržavljenje ljubljanske policije. Kakor smo že poročali se bo s prihodnjim letom uvedla v Ljubljani državna policija. Poveljnik te policije bo vzet i/ osobja tržaške policije. Iz Trsta pojde v Ljubljano tudi sto državnih redarjev. Pijača na železnici prepovedana. Norveški parlament je sklenil z (>1 pro*i 59 glasovom zakon, po katerem se kaznuje vsak, ki v železničnih vozovih alkoholične pijače pije. 'i udi lastne pijače, če jo ima s sabo, ne sme piti. Postava je že stopila v veljavo. 7drava dežela. Prebivalci na Balkanu dočakajo, kakor je znano, večjo starost, kakor pa drugi Evropejci. Bolgarska vlada je uradno dognala, da živi med 4 milijoni prebivalstva 40(10 ljudi, ki so nad 100 let stari. Nemčija ima 65 milijonov prebivalcev, pa šteje komaj 72 po 100 let starih ljudi. Poresrečeni rojak. Blizu Vrhnike je ponesrečil pri sekanju drv Štefan Cej (M Voglarjev pri Trnovem. I )cblo mu je padlo na nogo in mu jo zlomilo. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. Koliko davka plačujejo državljani raznih držav? V belgijski zbornici je predložil poslanec iz Liittiha, Hektor Denis, statistiko, v kateri je bilo natanko preračunano davčno razmerje posameznih držav. Iz te statistike je razvidno, da pride na vsakega državljana v Angliji 82.06, v Tranciji 78.98, v Holandiji 57.59, v Avstriji 49.05, v Italiji 45.94, v Nemčiji 43.37, v Norvegiji 42.60, v Danski 41.70 in v Belgiji 34 frankov davka. Jukie-ev proces. V pondeljek se je v Zagrebu razglasila razsodba proti Ju-kič-u in njegovim soobtožencem. Jukič je bil obsojen na smrt na vešalih; obtoženec Horvat je bil obsojen na šest let težke ječe; obtoženci Cvijič, Cesarec, Bublič, Neidhart, in Horvatin na pet let in Josip Sarinič na šest mesecev težke ječe. Ostali obtoženci so bili oproščeni in izpuščeni iz zapora. Crez nekaj ur pa jim je zagrebška policija dostavila odlok, da so za dobo petih let izgnani iz Zagreba. IJri prečkanju obtožnice je Jukič na več mestih prekinil predsednika z raznimi vskliki kakor: »Na vešala s Čuvajem!« »Atentat je izzval Čuvaj!« »Ni-kdo mi ni pomagal pri atentatu.« Ko mu je bila prečitana obsodba je zakričal: »Apelujem na hrvaški narod, Živela Hrvaška! Smrt tiranom!« Nato je zapustil dvorano. Drugi obtoženci so v-skliknili: »Živio Jukič!« Ko je sodni dvor zapustil dvorano, so ostali obtoženci zapeli pesem »Ljepa naša domovina!« Občinstvo v dvorani, ki je bila nabito polna, je navdušeno spremljalo petje do konca. Culi so sc vskliki: »Živio Jukič!« »Smrt tiranom!« — Pred palačo je bilo vse polno občinstva, ki je čakalo na izid obravnave. Policija je morala množico razgnati. Sv. Oče Pij X. je izdal letos peru-vanskim škofom v južni Ameriki okrožnico, v kateri jim nalaga posebno skrb za Indijance. Znano je, da so v Ameriki evropejski kapitalisti popolnoma usuž-njili ubogo indijansko ljudstvo. To novodobno suženjstvo obsoja papež v tej okrožnici in poživlja škofe, naj store vse, kar mogoče, za Indijance. Papeževa okrožnica začenja z besedami: La-crimabili statu in nosi datum: Dne 7. junija. Strašen potres v Turčiji. V Baru pri Oulipoliju je porušil potres 350 hiš. Ena deklica je ubita, šest oseb ranjenih. V Čakaj je odjjoslala vlada parnik z žl-\ ili. V Carigrad je došlo veliko ranjencev in sirot. Dne 11. t. m. ob 9. uri zvečer so v Carigradu zopet čutili lahek potresen sunek, ki je močno poškodoval poslopje finančnega ministerstva. Preiskujejo vsa državna poslopja. Častite cerkvene predstojnike in sl. županstva opozarjamo na oglas tovarne umetnih ognjev in pripomnimo, da nas zelo veseli, da se naše verno ljudstvo prij>ravija na dostojno proslavo Unevov, kateri so odmenjeni počeščenju kralja vseh kraljev. Ako slavimo rojstni dan Nj. Vel. našega vladarja, dolžni smo v neskončno večji meri skazati čast vladarju vseh vladarjev, Zveličarju celega sveta. Dunajsko mesto je določilo 50.0(10 kron za povzdigo proslave zgodovinskih dnevov. Gotovo bo tudi najskrom-nejša gorska vasica žrtvovala nekaj kron v počeščenjc našega Odrešenika Jezusa Kristusa. V tem slučaju opozarjamo na oglas tovarne umetnih ognjev. Mesine novice. Shod »Slov. kat. delavskega društva« v Gorici bo dne L sept. t. I. Odborova seja društva »Skal-niea« bo prihodnjo nedeljo dne 18. t. m. ob 4. in pol |)0|)oludne v društvenih prostorih. Marica Podgornik, predsednica. »Slov. katol. delavsko društvo« v Gorici se udeleži evli. kongresa na I hmaju z zastavo. Poskusen samomor. Crevljar Alojzij Malič, star 18 let, doma iz Vrtojbe, a stanujoč v ulici Lunga pri svoji sestri, jioročcui Furlan, se je v samomorilnem namenu ustrelil v desnosence.Kroglja je ostala v glavi. Prepeljali so ga v bolnišnico usmiljenih bratov, a kroglje mu niso mogli odstraniti. Njegovo stanje ni nevarno. Kaj ga je privedlo do tega koraka, nečc povedati. Aretacija trgovcev v Gorici. Te dni so vzbudile po mestu splošno pozornost aretacije treh goriških trgovcev. Aretirali so in sicer trgovec manufak-turista Krainerja v Raštelju, bivšega trgovca Ferfoglio in bivšega trgovca Feliksa Mosetig — Ronchi. Pravijo, da bodo tem aretacijam sledile še druge. — Pač čudne trgovske razmere v naši Gorici! Odprti lekarni. Od 18. do 25. t. m. bodeta imeli ponočno službo lekarni: Gironcoli-Pontoni. Jutri pa bodeta tudi poiioludne odprti lekarni: I. i b e r i - T romb a. Iz goriške okolice. g Cesta Dobrovo - Vipolže - Št. Ferjan. — Deželni odbor je sklenil napraviti korake, da se začne gradba ceste I >obrovo-Vipolže-Št. Ferjan. V ta namen bodo morale dotične občine in cestni odbor v Podgori postaviti prispevke za to cesto v svoje proračune. g Za most pri Mrijakih v renški županiji bo izvršil potrebne načrte deželni tehnični urad. g Umrl je dne 11. t. m. naš večletni zvesti naročnik gospod Miha Pintar, posestnik v Podsabotinu. Pogreb je bil dne 13. t. m. N. v m. p.! Preostalim naše iskreno sožalje. glz Bilj. V odgovor biijenskim naprednjakom, ki so se oglasili v »Soči« št. 86. Čudno se nam vendar zdi, da niste prav nič odgovorili govornikom na javnem shodu dne 28.17. t. I. v Biljah, ko ste imeli vso prostost. Morda vam je pogum otrpnil; ali pa mogoče ste premalo kisle vode pili; ena teh dveh je morala biti, sicer bi bili vže tam na licu mesta pokazali svoj pogum... da ste res naprednjaki. Kaj pisarite po vaši blodni »Soči«, katere nobeden pravomisleč človek ne čila več. Kaj morete protestirati proti govornikoma. morda so vas ušesa bolela, zato ker sta resnico govorila in ljudstvu za blagor dušne in telesne sreče oči odpirala, pustite govornike |>ri miru, ki vas po ničem ne prašajo. in oni nekdo, ki ga v »Soči« tako eminentno predstavljate, kdo je tisti »nekdo«, ki se je tako nesramno izrazil, da |)o njegovem mnenju kurat si ne zasluži za odgovor druziga kod »klofuto«. To so res sadovi biljeuskega napred-stva. Zatorej, dragi občani, ako imate še količkaj iskre človeškega čuta v sebi, morali bi vendar na vsak način obsoditi take vzgledne naprednjake. g Vabilo k IV. rednemu občnemu zboru »Kmečke hranilnice in posojilnice v Grgarju« reg. zadruge z neomejen ) zavezo’ ki sc bo vršil dne 25. avgusta t. I. v župnišču ob 3. urah popoldne. Dnevni red po zadružnih pravilih. Odbor. g Lokovee. V nedeljo dne 25. avgusta se bo vršil občni zbor »Kat. slov. izobr. društva« takoj i>o sv. maši v društvenih prostorih. Dnevni red po pravilih. Vabljeni so vsi cenj. člani, članice, društva kakor tudi vsi somišljeniki. Odbor. g V pojasnilo. V zadnji št. smo pri-občili vest, da je utonil pri kopanju v Solkanu mizarski ijomočnik Ludovik T u r k. V poročilu je bilo rečeno, da je ponesrečeni delal pri mizarskem mojstru, ki je zahteval delo tudi ob nedeljah. Zaradi tega se je oglasil v našem uredništvu mizarski mojster gosi>. Ivan Golob iz Solkanu, pri katerem je bil uslužbcn iiokojni Turk. G. Golob je pojasnil, da v njegovi delavnici se ob nedeljah in praznikih ne dela, toliko manj pa, da bi on silil koga ob nedeljah k delu. Pojasnil je tudi, da pokojnik je bil omenjeni dan pri sv. maši in pri blagoslovu, kakor tudi vsako nedeljo in praznik poprej. — Toliko resnici na ljubo. — Iz ajdovskega okraja. Riheuberg. Prejšnje županstvo je prosilo svoj čas vlado in deželni zbor podpore za zgradbo nekaterih kapnic v Rihcnbergu in na Brjali. Sedanje županstvo pa je sporočilo deželnemu odboru, da so kapnice brezpotrebne, ker je v obeh vaseh veliko zasebnih kapnic. S tem odpade tudi vsakršna podpora od strani vlade in dežele. In vendar je znano, da razsaja vsled slabe pitne vode v Rihcnbergu skoraj vsako leto tifus. Vodovod v Ravnah pri Črničah. Deželni odbor je izročil županstvu v Črničah načTt za zgradbo vodova v Ravnah z naročilom, naj izposluje sta-rešinstveni sklep, glede kritja stroškov, ki bi ne bili pokriti z državno in deželno podporo. Vabilo k ljudski veselici v proslavo Slomšekovega jubileja katero priredi srednje-vipavsko okrožje »Orlov« v Selu na travniku g. Alb. pl. Maiti dne 18. avgusta 1912. Slovesen blagoslov v cerkvi ob 3. urah. Začetek \csclicc ob 4. uri jiopoldne. Vspored zanimiv. Iz kanalskega okraja. ki Cestna proga Grgar-Avče. Na prošnjo cestnega odbora kanalskega seje deželni odbor zavzel za to, da bi se začela graditi cela cestna proga Grgar-Avče. V ta namen je sporočil c. kr. cestni ekspozituri v Gorici, da bi predplačal od deželne podpore 76.001) K zneske, ki so določeni za leta 1913, 1914 in 1915, ako izplača tudi c. kr. vlada naprej svoje prispevke. Z drevesa je padel v petek kakih 5 m globoko 15 letni Leopold Štrilia na Banjšieah ter si zlomil desno nogo. -Drejieljali so ga ponoči v bolnišnico u-smiljcnih bratov. Iz tolminskega okraja. Za dela pri kanalizaciji v Ljubimi je prosilo tolminsko županstvo deželne |)od|)ore. Prošnja se predloži deželnemu zboru. tl/. Grahovega. Na naši železniški postaji sc je pričelo uelo nove vojaške rampe in razširjenje postaje. Postaja je dobila 5. tir. Ceste iz postaje v vas (irahovo še nimamo, če tudi je jako potrebna. Cestni odbor, ki bi nas imel podpirati, pravi, da bi bila ta cesta »luksus«. Ker ni ceste iz postaje, tudi ni vožne pošte. Pošto nosijo na (irahovo v strganem košu tako, da je naravnost smešno. C. kr. pošta na Grahovem se je preselila |)o 40 letih iz hiše pok. Franc Rolja v hišo F. Brišar. Poštna tabla je pa Sc vedno stara in je postala vže črna, tako i!a se vže skoraj iic pozna, kaj je na nji pisano izven tega so jo pa še pomazali ne ve se s čim in zakaj, sodi se pa, tla zato, ker je c. kr. poštna uradnica (kakor se sama imenuje) s strankami preveč uljudua. Z;ito pa prosimo one, ki imajo kaj oblasti v rokah, da se potrudijo, da dobimo vendar enkrat eno dovozno cesto i/. (Jraliovske žel. postaje. C. kr. poštno ravnateljstvo pa prosimo, da kupi poštnemu uradu na Grahovem novo poštno tablo in en nov koš. t Iz Podbrda. Pretekli teden priletel ic v Podbrdo golobček pismonoša. Pod perutnicami je imel listek, na katerem je bilo ivsauo »Luseharicnberg S h 5 111« in še nekaj drugega, kar pa se m moglo citati. Ta krotka živalica je priletela še istega dne popoldne, v kojem je bila izpuščena na sv. \ išarjih naravnost k gospodu poštarju I. Torkarju v Podbrdo. Ko je oddala svoje pismo je hotela imeti tudi svoje plačilo. Hodila je za gosp. poštarjem, da se je naravnost videlo, tla je lačna. Gospod poštar pa je živalico vjel in del v kletko ter ji dal potrebno postrežbo. Naznanil je slučaj »rož; ikoni, kateri so naznanili na Du-naj, ( d koder je prišlo dovoljenje, da sc golobčeka ob lepem vremenu lahko izpusti. t Volče. »Kmečka hranilnica in posojilnica« v Volčah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, bo imela svoj redni občni zbor dne 21. avgusta t. I. takoj po blagoslovu pop. ob 2'!-< uri v kaplaniji z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo o poslovanju zadruge v I. 1911. 2. Potrditev letnega računa za L 1911. 3. Nadomestna volitev v nadzorstvo. 4. Slučajnosti. — K obilni udeležbi uljudno vabi 1 odbo». t Pri Sv. Luciji bo 18. avgusta t. I. lepa veselica izobr. društva »Soče«. — Vspored je zanimiv: spevoigre, tanibu-ranje, moški in mešani zbori. Gostoval bo tudi konservatorist gosp. Jos. Rijavec, ki zapoje med drugim -odlomek iz oratorija »Vnebovzetje Marije Device«. Vsi prijatelji glasbe naj posetijo to prireditev! Začetek o pol petih popoldne v dvorani gostilne Mikuž, t Zarakovec pri Grahovem. Pretečeni teden se je končala zgradba našega novega vodovoda po načrtu c. kr. me-lijoracijskega urada tržaškega namestništva. Zgradbo vodovoda je prevzela tvrdka inž. Cimadori in Mauro v Trstu. Delo sc je vršilo pod nadzorstvom c. kr. inž. I. Skabeme od vlade in inž. Al. Čadeža od tvrdke. Delo je vodil g. Zbo-ua, inonterska dela pa je izvršil Ant. Milost, oba iz Grgarja. Vodovod se je speljal vsem prav po volji, zato priporočamo tvrdko Cimadori - Mauro v Trstu, ki po volji dela in tla zaslužiti domačim delavcem. Ta tvrdka jc tudi glede plačila z občino zelo kulantno postopala. t Iz Kneže. Temljinski vodovod ima čuden pritisk, tako da bo pognal na dan celo vse nepravilnosti pri razdelitvi obč. zemljišč od strani podžupana Jože-fa Kenda. Ta vodovod je dal povod, da sta se sprla Jožef in Miha Kenda. Jožef Kenda toži Miho Kenda radi razžaljenja časti, ker mu jc baje očital v neki krčmi. da nj inč čudnega od njega, tla jc Ustavil razglas ki ga je poslalo županstvo za razglasiti ter da celo sejne sklepe brez navzočnosti starešinstva s tajnikom sam piše. Dne 3. t. m. se je vršila obravnav« pri goriškem sodišču; ker pa sodišče nima še dosti dokazila o podžupanovih !ie|>ravilnostih, se je razsodba odložila. Razglas, ki ga Je podžupan ustavil, se glasi, da ne sme nobeden stopiti v posest odkazanih mu deležev obč. zeme-Ijišč, dokler ni dotični razdelitveni ope-lat potrjen od deželnega odbora; to pa podžupanu Jožefu Kenda ni dišalo, ker je s krivično razdelitvijo zadovoljen. Ko so pa pritožniki proti razdelitvi izvedeli, tla je podžupan ustavil razglas, so se pritožili na c. kr. okr. glavarstvo v I ol-iiiinii, katero jc ukazalo razglasiti razglas prihodnjo nedeljo s pripombo, tla tretje osebe nimajo pravice sc utikati v županstvcnc ukaze. V »Soči« št. 53. t. I. se napada županstvo. tla ni tlajo razglasiti tozadevnega razglasa na odlok deželnega odbora v že v letu 191(1. Sedaj smo se pa pritožniki prepričali, tla ima županstvo v uradu dotični razglas potrjen od podžupana Jo. Kenda, in sicer tla je bil razglašen dne 5. junija l‘>l<*. Ta razglas so pa knežki faktorji prcustrojili in ravno v nasprotnem sinilslu razglasili. To tožbo je pa dr. hranko, ki zastopa Jožefa Kenda, razvil v čisto drugo obliko. (Ravno to smo čakali.) Dr. Franko je pri sodišču trdil, tla se je podžupanu Jožefu Kenda očitalo, tla je on kriv, da se razdelitveni operat ne potrdi iu tla se 11 oče J. Kendo pred ljudstvom počrniti, da bi ga ne volilo več v starešinstvo. Vsa čast dr. Franku, ker je izvrsten odvetnik, ali Jožefa Kenda razim nekaterih na Kneži vseeno ne bodemo več volili v starešinstvo, ako tudi ga gosp. dr. Franko pere. Vže pri zadnjih volitvah smo vložili rckurz proti izvolitvi, ker so ga nam le druge vasi volile proti naši volji. Rekurz nam jc c. kr. namestništvo zavrnilo, ali Ic zato, ker smo ga prepozno vložili. Jož. Kenda sc jc tako-rečeno sam ponujal in silil v starešinstvo. (Konec prih.) Iz kobariškega okraja. Županstvu v Libušnjah je deželni odbor poslal načrte za zgradbo spodnjega dela ceste Vrsno-Krn z nalogom, da poskrbi za pokritje stroškov, ki bi ostali nekriti po odbitku državne in deželne podpore. Vodovod v Selcah v županiji Li-bušnje. Deželni odbor je priporočil c. k. namestništvu, naj izposluje za vodovod v Selcah ()(>'' državne podpore, deželnemu zboru pa bo predlagal, naj podeli 30'/' podporo. Selški občani bi na ta način plačali le 10% vseh stroškov. Iz bovškega okraja. h Cezsoški Log. V naši vasi ima skoro vsaka hiša po eno ali dve kozi za mleko. To je že tako, ker drugega rediti ne moremo. Mleko iu polenta, to je naš živež. Pa šc kozjega mleka nam oblasti skoro ne privoščijo; kajti ako sc koza pase po planinah, kaznujejo gospodarja na 4 do 5 kron, tako da si moramo od ust utrgati ta denar ali si ga pa kje izposoditi. Dogodilo se je že, da je moral en posestnik trikrat kazen plačati, čeravno škoda ni znašala niti desetino plačane globe. Cc bi koza res bila tako škodljiva ne bi imeli tako lepili gozdov pri tako velikem številu koz. Liberalni Cezsočani so gozd prodali l.alm iu so danes sami brez drv. Mi Ložani pa pasemo koze Ic na solnčnati strani hriba Polovnik, kjer koze ne morejo napraviti nobene škode; kajti tam je skoro samo skalovje. Na senčnati strani pa sc po zinii pasejo divje koze, ki drevju mnogo škodujejo, l ega gospodje ne vidijo, ker sami radi na lov hodijo. Ce pa gospodom ni prav, da držimo neškodljive koze, naj nam dajo drug svet, tla bomo krave in vole lahko preživeli iu mir bo nastal v tein pogledu. Iz cerkljanskega okraja. c Vabilo k rednemu občnemu zboru "Kmetijskega društva« v Cerknem re-gistrovane zadruge z neomejeno zavezo« za poslovno leto 1911. ki se bo vršil dne I. septembra 1912 po popoldanski službi Božji v dvorani »(iospodarskega Doma«. Dnevni red: I. Potrditev računskega sklepa za leto 1911, 2. Volitev načelstva. 3. Volitev nadzorstva. 4. Volitev nadzorništva. 5. Prečkanje revizijskega poročila, (i. Slučajnosti. K udeležbi uljudno vabi odbor. e Učitelj — umrl. Cerkljanski učitelj g. Anton Stres je umrl na Viču pri Ljubljani. Podlegel je operaciji. Star je bil šele 41 let. Zapušča udovo iu male otroke. Bil je šele 3 leta v zakonskem stanu. Pokopali so ga na Viču dne 12. t. m. e Št. Viška gora. V noči med 4. in 5. avg. zgorel je kozolec tukajšnjega posestnika Lovrcta Kranjc. Požar je ostal omejen. Ogenj jc zanetila hudobna roka. Dne 5. avg. popoldne ob 5. url treščilo je v vasi Polje v hlev posestnika Tomaža Feltrina. Strela jc zdrobila veliko strešnikov, nekaj tramov in je šla skozi seno v lilcv kjer jc ubila eno kravo. izoralu tlak hleva in skrojila glavna vrata. K sreči ni zagorelo. Vslcd pogostega treska in požarov so ljudje že vsi zbegani in nihče ne spi več brez skrbi. e l.azce pri Otaležu. V soboto dne 2i). julija zvečer ob pol K), uri jc udarila strela in imela vezani kozolec na »Sivki <. ki je bil poln žita. Kozolec je do tal pogorel. V dolžnost si štejem, da se zahvalim vsem, ki so vstrajno delovali, da se ni ogenj razširil na hlev, ki je le nekaj korakov od pogorelega kozolca. Zlasti se zahvaljujem pa požarni brambi iz Pluženj, ki je bila takoj na mestu nesreče. in vstrajno delovala, dokler ni bila nevarnost odstranjena. Peter Zajec, posestnik. Iz komenskega okraja. km Kraško okrožje »Orlov« je imelo minulo nedeljo zborovanje v Komnu. I redsednikom okrožje je izvoljen g. M. Z a v a d I a v, visokošolcc. Pred volit-vijo je predaval preč. g. župnik M. K r a g e I j iz Škrbine kaj zanimivo. Govorili so še drugi govorniki. Posebno mladeničev iz Klanca iu Zagrajca je do-šlo lepo število, zakar naj jim bo izrečena zahvala. km Socialistična surovost. Nek zagrizeni socialni demokrat je lastnega sina Imdo potepel, ker se je Ic-ta Udeležil nedeljskega zborovanja »Orlov« v 'Penili i c i. Pač lep oče, vreden njegovih so-tlrugov! Kam privede človeka slepa strast iu zaslepljenost! Iz sežanskega okraja. •s Županstvo v Štorjali jc prosilo državne in deželne podpore za zgradbo kapnice. Prošnja se je zavrnila, ker Jc tudi vas Štorje sprejeta med občine, ki dobe vode iz splošnega vodovoda po kraški planoti. Iz korminskega okraja. kr (ilede regulacije hudournika Kozbanjščka jc deželni odbor obvestil e. kr. okrajno glavarstvo v Gradiški, da > e to vprašanje predloži deželnemu zboru v prihodnjem zasedanju. Gradba ceste v Kozbanjščkovi dolini je toliko napredovala, da je deželni odbor mogel že nakazati deželni prispevek v znesku 3831 K. kr Iz Nebla pri Šlovrencu. V ponde-Ijek so italijanski junaki grozovito streljali. Bronasta žrela so pretresavala zrak z gromom. Mislili so si najbrže, da streljajo boli gotovo doma kakor v — Tripolisu. Hlače se nam niso tresle pa prav nič. Bolj pametno bi bilo ako bi denar za one patrone iu smodnik porabili res za Tripolis ali še bolje za polento in krompir lačnim siromakom, ki tako radi uhajajo v »maledetto« Avstri- jo med »muže tli patata«. In naša Avstrija goji te kače na prsih iu neguje bolj kakor najbolj častljiva mati seartanega otroka. Oblasti niso nič kaj prijazne Slovencem ob meji in jim nagajajo kar najbolj morejo, dočim so laški sosedje nedotakljivi. Nismo jim nevošljivi radi tega, ali enako mero pač sinemo zahtevati vsaj od politične oblasti! (Tako je! Op. ur.) kr Fojana. V nedeljo dne 18. avgusta sc bo ob 41/” uri popoldne vršila veselica kat. slov. izobraževalnega društva v Fojani s prelepo dr. Krekovo igro: ' Turški križ«, katera nas spominja na čase vpadov Turkov v slovenske dežele, na čase trpljenja, a tudi krščanskega junaštva našega naroda. — Razun znamenite igre bo tudi oder, okrašen z izbornimi slikami domačega gospoda učitelja, nudil občinstvu prijeten užitek. Književnost. Spominska knjižica »Podpornega društva delavcev in delavk v ljubljanski tobačni tovarni«, ki je pravkar izšla, je zelo zanimiva in podučna v marsikaterem pogledu. Tiskala jo Je »Katoliška tiskarna« v Ljubljani. Cena 40 vin. ZA KRATEK CAS. Veroučitelj je razlagal o zakramentu sv. pokore. Pravil je, da je pet reči potrebnih: L Izpraševanje vesti. 2. Kes, ali obžalovanje. 3. Trdni sklep — i. t. d. saj veste, kaj šc sledi. Koncem ure se jc hotel prepričati, ali so učenci razumeli, kar jim je razkladal in poprašuje sam: »Česa ni opravil oni, ki bi pri spovedi niti vedel ne, kaj je grešil?« Otroci so tudi kmalu j)ovedali, da tak »vesti ul izprašal.« »Kaj pa tak, ki še pred spovedjo klepeta v klopi, še pri spovedi se le smeje?« 'Tudi so otroci takoj odgovorili, da tak nima »kesanja«. »Pa, ako bi sc kedo uiti poboljšati ne mislil, temuč ostati, kakoršen je, kaj pa takemu manjka?« - Ccnctov Nacek, še le šestletni fantek vzdigne roko visoko, maha ž njo m miga, tla bi ga pač g. katehet ne prezrl. Res opazi katehet Nacka in pravi: »No lepo, tla si si tudi zapomnil, dasi nisi bil šc nikoli pri spovedi, no, pa povej, kaj manjka onemu, ki bi se ne mislil poboljšati?« »Palica!«, zakliče Nacek in Bog ve, morda je imel Nacek tudi prav, tlasi so sc mu drugi součenci smejali. Oglas. Sl. županstva in čast, cerkvena oskrbništva, katera so naročila umetne ognje za rojstni dan Nj. Veličanstva in poslala tudi naročila za proslavo evharističnega shoda, naj blagovolijo spre-jeti na znanje mojo zahvalo in poročilo, da so toliko ena kot druga naročila žc dovršena. Ona sl. županstva in čast, cerkv. predstojništva. katera niso šc poslala naročil za proslavo evharističnega slio-da, vljudno vabim da to čim prej store, k e r se naročila z vsakim dnevom tako n može da bode težko vsem posti cčl, ako se pravočasno ne prijavijo. Z odličnim spoštovanjem prva prim. tovarna umetnih ognjev v Gorici. Koledar za duhovščino. 19. Ut in Dir. Off. II. cat. Vesp. fer. 2, ritu dup., a cap. de seq. Ant. O I>octor. Or. Deus, qni populo tus, com. praec. et Oct. Compl. fer. 2. 20. Ut in Dir. Off. II. cat. Vesp. fer. 3, a cap. de seq Or. Deus,