LETO XXX., ŠT. 32 Ptuj, 18. avgusta 1977 CENA 3 DINARJE YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA Kaj bo s haloško zemljo (stran 3) Tudi gnilobo po najvišji ceni (stran 4) Ljudje, ki bodo pridelovali kruh (stran 5) Arheologi pred gradbeniki (stran 7) Vse o nogometnem igrišču (stran 9) Začetki graničarskih enot s^ajo v leto 1944, ko so v svobodi zadihali 2e prvi deli naSe domovine, predvsem njen južni in jugovzhodni del. 15. avgusta 1944 je nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije odločil, da se ustanovi korpus narodne obrambe Jugoslavije (KNOJ), iz katerega so še istega leta izšli prvi bataljoni in brigade s,specialno nalogo: upreti svoje sile proti vsem oblikam sovražnih izpadov na osvobojenih ozemljih. 15. avgust je letos že 33. praznik naših graničarjev. Letos je še posebej slove- sen, ker je obenem navdihnjen z veličino Titovih in partijskih jubilejev in sovpada v tok velikih družbenih zmag. Vsi, ki smo v teh dneh poslali če- stitko našim čuvarjem meja, smo jim poleg tega, da smo jim zaželeli veli- ko uspeha, tudi sporočili, da je njihov praznik tudi naš praznik. Njihov vsakdan je zlit z življenjem obmejnega prebivalstva; njuna med- sebojna vzajemnost in soodvisnost daje ,,izpit" ob mnogih priložnostih. Kljub specifičnosti njihovega dela in ^vljenja se najde čas za kulturno in zabavno življenje. V današnjih pogojih pa je karavla tudi malo središče splošne ljudske obrambe. Graničar je danes v svoji vlogi odlično uspo- sobljen; njegova opremljenost, strokovna usposobljenost in borbena pripravljenost zagotavljajo miren in nemoten razvoj naše socialistične samoupravne družbe. MG Premalo dosledni pri izpolnjevanju popisnic Predvdilna aktivnost se je v zadnjem času tudi v ptujski občini zdo razmahnila. V teku je akcga evidentiranja ddovnih lju- di, občanov in drugih za vse družbene funkcije v naslednjem štiri letnem mandatnem obdobju. Evidentiranje je prvi zelo po- memben člen v sistemu stalnih kadrovskih priprav, kar nalaga veliko odgovornost, pravočasnost in seveda tudi doslednost Pri tem pa smo po pivih podatkili žal odpovedali mnogokje. Kljub temu, da je na hrbtni strani popisnice temeljita obrazložitev, kako izpciniti, pa smo v večini primerov „pozabui" ali pa napač- no izpolnili njene rubrike. Pri pregledu že vrnjenih popisnic (teh je žal še zelo malo!) smo se lahko seznanili z vsemi napakami Katere so te? Predvsem se je zataknilo pri vprašanju uddežbe v NOB, članstvu v ZK, pri tem ali je ddovno mesto vodilno ali ne in tudi pri vprašanju evidenti- ranja možnega kandidata za opravljanje družbenih funkcij. Ni pa redek tudi primer, ko so nekoga evidentirali na več me- stih, v popisnico pa vpisali vsakič drugačne podatke, razen imena in priimka. Rok za vrnitev popisnic je določen za mesec septemba:. Časa ni na pretek, zato bo treba pohiteti, da bomo izpolmli vse naloge, ki so vezane na obdobje do predkandidacgskih opravil, to je do konca leta. Kar pa še ne pomeni, da smemo časovno prekoračevati roke in biti nedo- sledni pri izpolnjevanju popisnic. Ne smemo pozabiti, da je uspešno evidentiranje že dd uspeha volitev. MG Brigadirji-veterani, zbor! Letošnje veličastno praznovanje praznika občine Ptuj, Titovih m partijskih jubilejev ter 35. oblet- nice junaškega boja Lackove čete bodo v soboto 20. avgusta sklenili brigadirji - veterani. Njihov zbor bo že zjutraj ob 7. uri na Trgu mladinskih delovnih brigad, s tega trga so odhajale na ddovne akcge številne ptujske mladinske delovne brigade. Po zboru se bodo brigadirji-veterani udeležili udarniškega dneva sku- paj z brigadirji četrte izmene M DA »Slovenske gorice 77". Reke starih in mladih briga- dirjev bodo skupaj vihtde kramp in lopato na delovišču v kraju, kjer se je pred 35 leti jimaško bcgevala Lackova četa. Po preiz- kušnji svojih moči na ddovišču, bodo brigadirji-veterani posre- dovali mladim brigadirjem svoje bogate ^omine na številne de- lovne akc^'e na gradbiščih po vsej naši socialistični domovini, ko so gradili proge, ceste, tovarne in druge za naš razvoj pomembne objekte. Organizator, občinska konfe- renca ZSMS Ptuj pričakuje, da se bo sobotne akcije in obenem manifestacije ob prazniku občine Ptuj, udeležilo veliko število brigadirjev-ve teran ov, ne le z območja ptujdce občine, temveč tudi tistih, ki danes živijo v raznih krajih naše domovine in tudi tistih, ki živijo na območju ptujske občine pa so soddovali v drugih mladinskih ddovnih bri- gadah. BROŠURO VSEM BRALCEM TEDNIKA Med nastopajočimi na festivalu bodo tudi Dobri prijatelji iz Brežic. Na ! pevca Marija Felicijan in Rajko Šulev na avdkiji v studiu Radia | Ptuj. Foto:Rj Pred devetim ptujskim festivalom DZG Upravni odbor ptujskega festivala domače zabavne glasbe, ki ga vodi Franc Tomanič, ima polne roke dela z vrsto drobnih organizacijskih na- log, ki jih je treba urediti zato, da bodo 26. in 27. avgusta po Ptuju zopet zadonele domače zabavne viže v ritmu polke in valčka. ■ Po zadnjih poročilih festivalske ,,prijavno-odjavne službe", bo na fe- stivalu sodelovalo 24 ansamblov, od skupno 25 prijavljenih, ki jim je strokovna komisija na avdiciji dala tudi dovoljenje za nastop na festivalu, j lahko pa se zgodi, da bo kdo v zadnjem trenutku iz takšnih ali drugačnih j razlogov (bolezen ipd.) še odpovedal. 1 Toda glede na to bo oba festivalska večera na letnem prireditvenem j prostoru v Ptuju zelo živahno. Med zidovi 700 let starega minoritskega samostana in pod njegovimi arkadami bo zadonelo že prvi večer 48 novih viž domače zabavne glasbe, nekaj le instrumentalnih, večina pa z besedili, bolj ali manj posrečenimi, odvisno od sposobnosti in spretnosti raznih ljudskih ,,pesnikov". Večina besedil bo objavljena tudi v festivalski bro- šuri. Pri tem velja posebej povedati, da bodo letos festivalsko brošuro prejeli vsi bralci TEDNIKA, saj bo priložena naši naslednji številki. Poleg bese- dil pesmi, popestrenimi s številnimi fotografijami in risbami, bodo v bro- šuri objavljeni še vsi drugi podatki o IX. ptujskem festivalu, njegov po- slovnik in pravila ter oglasi vseh tistih delovnih organizacij in posamezni- kov, ki so materialno podprli ptujski festival domače zabavne glasbe. Tu- di letos je pokrovitelj Kreditna banka Maribor s podružnico v Ptuju. Pomembna pridobitev ptujske Perutnine miM TOVARNA KRMIL VTURNIŠČU Letošnjim jubilejem in praznovanju občin- skega praznika se je v soboto, 13. avgusta priključila še velika deh)vna zmaga delovne organizacije Perutnina Ptuj. Ob stari mešalnici v Tumišču je namreč zrasla nova tovarna krmil, največja v Sloveniji. Kljub slabemu vremenu se je pred novozgra- jenim objektom zbralo precej gostov in domači- nov, med drugimi tudi Miran Potrč, član izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS, Kar- melo Budihna, namestnik republiškega sekretar- ja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano SRS, predstavniki gospodarske zbornice, kmetijsko živilske razvojne skupnosti, delegati in predstav- niki SO Ptuj, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in društev v ptujski občini, projek- tanti, izvajalci, financerji in drugi. Zbrane je najprej pozdravil Drago Čater, predsednik centralnega delavskega sveta DO Perutnina Ptuj, se zahvalil vsem, ki so pripomogli k tako veliki pridobitvi. Pri tem je rekel: „Danes delavci in kooperanti mesokom- binata Perutnina Ptuj z radostjo in ponosom dajemo v pogon novo tovarno krmil, ki je te vrste največja v Sloveniji, po sodobni tehnološki oprem^enosti pa prva v Jugoslavyi. Že sama let- na zmogljivost te tovarne — 160.000 ton krmil, ali vlak dolg 160 km dovoU zgovorno pove, da je to zares pravi in resnični gigant, ki bo omogočal, da bomo v Perutnini Ptuj že leta 1980 dali na trg 30.000 ton piščančjega mesa. Nova tovarna krmil pa je tudi dokaz, da smo v Perutnini doslej dobro gospodarili in pravilno ravnali, ko smo ustvarjena sredstva združevali za pomembnejše in večje nove naložbe. Resnično smo lahko po- nosni na to, da smo kot dobri zavestni delavci in dobri gospodarji delili za osebne dohodke in skupno porabo le tisti del ustvarjenega dohodka, ki nam je po splošnih družbenih kriterijih tudi pripadal. Se več, marsikdaj smo se zavestno odpovedo- vali zasluženim osebnim dohodkom in del teh preusmerili v nove naložbe, ki so v zadnjih 15 letih zrasle kot gobe po dei^u. Te pa so: Frama brojlerjev Breg, farma kokoši Sela, farma kokoši Kidričevo, farma v izgradnji Tmovec, valilnica, mesna industrija Breg s klavnico perut- nine, predelavo, hladilnicami, kafilerijo, pral- nico za avtomobile, sodobni prevozni park, ki šteje okoli 100 motornih vozil, 166 novih hlevov za rejo piščancev, skladišča, prodajalne in mes- nice sirom po Jugoslaviji, stanovanjski bloki v Ptuju ter druge naložbe in oprema." Za tem je Franc Ribič, du-ektor nove tovarne krmil v Turnišču obšu-no tehnično obrazložfl zmogljivosti nove tovarne, o delovnih procesih v njej in o avtomatizaciji, ki je tukaj na višku. Branko Gorjup, predsednik SO Ptuj je nato v slavnostnem govoru orisal še vse druge delovne zmage delovnih ljudi sirom ptujske občme, pomembne uspehe v gospodarjenju in družbeno- politični dejavnosti, ob koncu je čestital delov- nim ljudem mesokombuiata Perutnine za pomembno pridobitev — novo tovarno. Vrvico pred vhodom v tovarno je prerezal Slavko Tumpej in tako simbolično odpri novo tovarno. Sledil je ogled novozgrajenih objektov, pod strokovnim vodstvom tam zaposlenih delav- cev. Nova tovarna bo delovnim ljudem mesokom- binata Perutnine gotovo veliko pripomogla k realizaciji začrtanih proizvodnih nalog, saj so z njo uskladili proizvodne zmogljivosti vseh faz proizvodnje perutnuiskega mesa. Besedik) in slika: M. Ozmec Sve£uo Je prerezal Trvko Slavko TnmpeJ,Bi^|stafeJ8ddavec v botI tovar- ni krmil. Franc RibK, faig. agr., razkazuje gostom povsem avtomatizhvn tehnoloSki postopek vskladiščenja, tehtanja, mešanja ter briketiraiya in skbdiščei^a krmil. 4. septembra v Koprivnico Karavana bratstva in prijateljstva Avtomobilska kolona ,JCa- ravana bratstva in prijateljstva '77" bo krenila na pot 4. septembra. Pripravlja jo orga- nizacijski odbor pri sekre- tariatu medobčinsko-med- republiškega odbora občin- skih svetov Zveze sindikatov SR Slovenije in SR Hrvatske Cakovec, Koprivnica, Kra- pina, Maribor, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica in Varaž- din. Karavana, ta tradicio- nalna oblika bratskega sode- lovanja, bo v letu Titovih in partijskih jubilejev še posebej slovesna m pomembna. Po- vezana bo s tradicionalnim srečanjem delavcev SR Slo- venije in SR Hrvatske, ki bo letos v Koprivnici. Udeležen- cem karavane bodo gostitelji pripraviH kulturni program, srečanje delavcev in ogled znamenitosti in zanimivosti Koprivnice in okolice. Avtomobilske kolone bodo krenile iz sedmih slovenskih in hrvaških občin. Kolone iz Krapine, Slovenske Bistrice in Maribora bodo prispele v Ptuj zjutraj okrog 6. ure, kjer se jim bo pridružila kolona ptujske občine. Nato bodo skupaj nadaljevali pot. V Ormožu se bo priključila kolona občine Ormož, v Varaždinu pa koloni občin Varaždm in Cakovec. V Koprivnici bo kolona prispela dcrog 10. ure. Kolone bodo sestavljala vozila, ki bodo ponazarjala oblike bratskega sodelovanja, organizirale pa jih bodo csnovne organizacije sindikata v organizacijah združenega dela in družbenih dejavnosti. Tako bomo v koloni zasledili gasilce, pripadnike civilne zaščite, letalce, lovce, ribiče, kolone iz posameznih občin pa bodo imele v svoji sestavi tudi kulturno skupino, ki bo sodelovala na prireditvi v Koprivnici. Na prvi seji organizacijskega odbora so se dogovorili, da bo kdono sestavljalo najmanj 125 vozil s 500 udeleženci. Seveda je to najmanjša zagotovljena udeležba, priča- kujemo pa lahko veliko večjo. Najmanjša udeležba po po- sameznih občinah bo nasled- ija: Cakovec 20, Krapina 15, Maribor 20, Ormož 15, Ptuj 20, Slovenska Bistrica 15 in Varaždin 20 vozil. Pri pripravi in vodenju kolone bodo v vseh občinah pomagala avtomoto društva, na poti pa bodo kolone spremljali miličniki iz posa- naznih občin. Karavana v okviru šestnaj- stih tradicionalnih srečanj bratstva in prijateljstva Ko- privnica 77 bo vtkala novo nit bratskega sodelovanja in pomeni hkrati pomembno družbenopolitično manife- Lkotar 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 18. avgust 1977 - TEMflK TEDNIKOV UVODNIK •TEDNIKOV UVODNIK Moč delavskega zakona še v okvirih akcijskih programov Leto se je prevesilo v svojo drugo polovico; do konca leta je ostalo le še nekaj mesecev; to je čas, v katerem bodo delovni ljudje, občani in drugi svoje ustvarjalne napore strnili v konkretizacijo zapisanih akcijskih programov uresničevanja določil zakona o zdruienem delu. Zakon, ki je rezultat naših samoupravljalskih izkušenj daje odgovore na mnoga pereča vprašanja odnosa delavcev do sredstev za proizvodnjo in do sadov njihovega dela na podlagi marksistične analize druibenih gibanj, njihovih protislovij in naše bogate samoupravne prakse in je hkrati močno oroije v rokah delavskega razreda in njegovih zgodovinskih prizadevanj v boju za brezrazredno druibo. Uresničevanje določil zakona o zdruienem delu je zasnovano kot velika akcija samoupravne baze, vsega delegatskega sistema, zveze komunistov Jugoslavije, socialistične zveze delovnih ljudi Jugoslavije, Zveze sindikatov in drugih organiziranih socialističnih sil. _ . Program uresničevanja Zakona o zdruienem delu mora imeti vsaka temeljna organizacija zdruienega dela, krajevna skupnost in druge samoupravne organizacije. V njem se zrcali naš nadaljnji razvoj v smeri uveljavljanja zdruienega dela in samoupravljanja kot odločilnih dejavnikov za osvobajanje delavskega razreda in ustvarjanja svobodne asociacije proizvajalcev. Razvoj, ki je pred nami pa navezuje tudi premik druibenih sil v razširitvi druibenih in materialnih obsegov samoupravljanja za krepitev enotnosti, povezanosti in solidarnosti delavskega razreda ter krepitev na.ie socialistične skupnosti v njenih zgodovinskih temeljih: socialističnih samoupravnih odnosih ter enotnosti narodov in narodnosti Jugosla- vije. V tem trenutku, čeprav to obdobje poimenujemo kot ,,dopustniški čas", pa smo ie opravili prve preglede uresničevanja akcijskih programov uresničevanja določil zakona o zdruienem delu v konkretnih samoupravnih sredinah. O tem, kako poteka uresničevanje zakona o zdruienem delu v ptujski občini, so svoje ugotovitve sklenili v posebni analizi, ki jo je izdelal občinski svet ZS občine Ptuj, člani 16 delovnih skupin, ki so v minulem mesecu obiskali 98 organizacij zdruienega dela oziroma temeljnih organizacij zdruienega dela. Njihovi napori so ponekod zbledeli in v dejanskosti niso v celoti ,,uspeli" dobiti sliko uresničevanja določil zakona v konkretni sredi- ni; ker iz teh ali drugih vzrokov ni bilo moč dobiti,, verodostojnih podatkov". V splošno oceno pa lahko zapišemo, da so akcijski programi uresničevanja zakona v večini delovnih in drugih sredin sicer skrbno pripravljeni, vendar so še vedno v ,,posesti" ozkih krogov iste sredi- ne; njihova vsebina se je na poti do delavca ,,izgubila". Delovne skupine pa ob svojih obiskih niso samo terjale odgovore na vprašanja dela komisij za izvajanje določil zakona, analize samoupravnih razmer, dohodkovnih odnosov, ustanavljanja novih temeljnih organizacij zdruienega dela, o pripravi potrebnih aktov od samoupravnih sporazumov o zdruievanju delavcev v temeljno organizacijo zdruienega dela, uveljavljanja svobodne menjave dela temeljnih organizacij zdruienega dela do skupnih strokovnih sluib in podobno; ampak so se v svoji vlogi pojavile tudi kot svetovalke za hitrejše spodbujanje procesa zdruievanja dela in sredstev, razvijanja dohodkovnih odnosov, poglabljanja samoupravnega sporazumevanja in podobno. Njihova dosedanja aktivnost je šele začetek v jesensko akcijo, ko bodo znova krenile v zdruieno delo, tokrat ie z določenimi izkušnja- mi. Ena izmed ugotovitev skupin pa je tudi, da so doslej kakovostno analizo lastnih samoupravnih razmer, dohodkovnih odnosov ter dosedanje organiziranosti opravili le v manj kot polovici od 98 obiskanih OZD oziroma TOZD; povsod drugod je ta še v zaključni fazi izdelave. Posamezne ugotovitve izvajanja določil zakona o zdruienem delu v konkretnih samoupravnih sredinah so pokazale, da je v več kot polovici obiskanih delovnih in drugih sredin, konkretizacija akcijskih programov uresničevanja zakona šele v začetni fazi. Vse preveč je tudi stališč in drugih ,,plitkih" izgovorov, da lahko odlašamo in čakamo ,,ustreznih navodil in potrebno dopolnilno zakonodajo". Izkušnje, ki smo jih v zvezi z uresničevanjem zakona uspeli zbrati dosedaj, zgovorno potrjujejo, ie znano trditev, da receptov ni in da je treba kakovostne in ustrezne rešitve iskati le v lastni samoupravni sredini in nikjer drugod! Odgovornost, ki so jo v posameznih sredinah pokazali za izvaja- nje vsebine zakona daje optimističen pogled v prihodnost, da bomo le do konca leta spravili v nove vsebinske okvire določila zakona; ne da- je pa tudi zagotovila, da naša bitka „za nov zakon naše samoupravljalske prakse", ne bo zgolj formalna preobrazba doseda- njih odnosov; kar bi v površnem pregledu dosedanjih izkušenj lahko dejali. Ob ,,pregledu splošne druibeno-politične klime", gospodarskega poloiaja in drugega, pa veje ie omenjeni optimizem, ki potrjuje prepričanje, da bomo v bitki uveljavljanja vsebine določil zakona o zdruienem delu, .slavili ponovno zmago delavskega razreda in celotne druibene skupnosti. Odlašanje za jutri, odlašanje za prestavitev časovnih rokov in drugih morebitnih zahtev ,,ie starih in znanih zamudnikov" pa tokrat ne bomo upoštevali! Škoda, ki bi jo s tem ustvarili ne koristi nikomur, najmanj pa delavskemu razredu. S tem pa ne trdimo, da bodoči samoupravni razvoj v praksi ne bo prinesel novih spoznanj in novih kvalitet, ki smo jih v zakonu šele nakazali. Majda Gajzer TEDNIKOV UVODNIK »TEDNIKOV UVODNIK Ptujske toplice - samoupravna organiziranost in nadaljnji razvoj Ptujske toplice so pričele z delom letos 25. maja, del kolektiva pa je urejal okolje in pro- store že dober mesec pred tem. 5. maja so iz- vedli tudi referendum za ustanovitev temeljne organizacije združenega dela, s čimer so se stri- njale tudi vse ostale TOZD v Kmetijskem kom- binatu Ptuj. Dosedanji rezultati poslovanja so zelo ugod- ni, saj so si PTUJSKE TOPLICE že pridobile stalne obiskovalce od blizu in daleč, prihaja pa že tudi precej Avstrijcev in drugih gostov. Se- veda je največji naval na topliške objekte ob sobotah in nedeljah, je med drugim dejal Janko MLAKAR, vodja TOZD ptujske toplice. V TOZD ptujske toplice je trenutno zaposle- nih 57 delavcev, ki opravljajo svoje delo v dveh izmenah. Za nedoločen čas se je zaposlilo tudi 37 delavcev, ki bodo tu ostali do konca kopalne sezone, ki se bo končala s 15. septembrom. Letos, 1. avgusta so si delavci v ptujskih toplicah izvolili tudi začasni delavski svet in na referendumu sprejeli samoupravni sporazum o združitvi dela delavcev v KK Ptuj, TOZD, ki ga mora podpisati sleherni zaposleni. V nasled- njem obdobju bodo sprejeli še statut in v skladu z njim razpisali tudi mesto individualnega po- slovodnega organa — direktorja TOZD in s tem bo ta kolektiv dokončno konstituiran z vsemi svojimi dolžnostmi in pravicami. Računajo, da bodo te naloge opravili do sredine meseca sep- tembra in da bo rezultat poslovanja v letošnjem tričetrtletju sprejemal kolektiv že povsem kon- stituiran. V ptujskih toplicah je že v letošnjem letu preživelo svoj dopust precejšnje Število naših delavcev in imajo torej toliko večji pomen tudi za razvoj rekreacije in počitka našega delovnega človeka in občana. Zdravilna termalna voda, kopanje ob vsakem vremenu in nenazadnje bi- vanje doma, so trenutno prednosti, ki se jih naš delovni človek rad poslužuje. Seveda je največji naval ravno na bazene, ki so polnjeni s termal- no vodo, kar velja za vse, razen olimpijskega, v katerem je polovico vode iz mestnega vodovo- da. Od skupne vodne površine 2060 kv. metrov je 1540 kv. metrov vodne površine na prostem, ki je predvsem ob lepem in sončnem vremenu v celoti izkoriščena. Z zaključkom kopalne sezone na prostem se bo seveda obremenitev prenesla na pok pokrite bazene, kjer se v letošnjem je- senskem in zimsko-spomladanskem času priča- kuje, da bodo zmogljivosti v celoti izkoriš&ne. V zvezi z nadaljnjim razvojem ptujskih toplic je tovariš Mlakar povedal, da je le-ta predviden v dveh fazah in da prva predvideva najprej gradnjo hotela in z njim seveda pridobivanje stacionarnih in stalnih gostov, ki bi lahko v toplicah izkoristili svoj dopust, prišli na zdrav- ljenje ali kako drugače ostali več dni njihovi gostje. Seveda razmišljajo tudi o gradnji manj- ših počitniških hišic, ureditvi avto campa, za katerega je že sedaj izredno veliko zanimanje in povpraševanje, o ureditvi zimskega drsališča in še enega bazena v katerem bi se lahko kopali predvsem starejši ljudje. Ta bazen bo z nekoli- ko nižjim nivojem vode in tudi nekoliko od- maknjen od največjega topliškega vrveža. Razvoj, ki predvideva gradnjo novega hotela bi prinesel za potrebe našega turizma tudi 240 do 250 novih nočitvenih zmogljivosti, ureditev parka in vsega drugega kar sodi v okvir te hotelske dejavnosti. Pomembna je seveda še fizioterapija, v okvi- ru katere bi svojim gostom nudili še zdravniško nego in tako ptujsko termalno vodo dokončno preizkusili Se v praksi. Naj ob koncu tega zapisa dodamo misel, ki jo pogosto slišimo med našimi delovnimi ljudmi in občani: ptujske toplici so nam bile Se kako po- trebne, vanje radi zahajamo in če se bo gradnja spremljajočih objektov s tako zavzetostjo in resnostjo nadaljevala, kot smo ji bili priča do sedaj, potem bo Ptuj resnično dobil veliko turi- stično-rekreacijsko območje, ki skupaj s karto- dromom, novim streliščem, akumulacijskim jezerom in drugim daje vse možnosti za resničen in hiter turistični razvoj, ki je doslej vse prepo- časi prihajal čez prag naše občine. mš Količinski in finančni načrt presežen Planska izhodišča za leto 1977 v pekarni ,.Vinko ReS" Ptuj za obdobje prvih šestih mesecev letoš- njega leta kažejo, da je njihovo uresničevanje tako v strukturi ko- ličinskega kot tudi finančnega plana^ v istem obdobju, dokaj uspešno. Količinska proizvodnja je bila v tem času v celoti presežena za 4,92 odstotka. Pekarna je v prvih mesecih letoš- njega leta izdelala 2,019.700 kg raznih izdelkov, od tega 1,693.526 kg raznovrstnega kruha, 274.790 kg pekovskega peciva in 51.383 kg slaščičarskega peciva. Skupno so v pekarnah presegli plan pri ispeki kruha za 4,92 odstotka, pri pecivu pa za 6,52 odstotka. Finančni obračun za šest mesecev prikazuje za 44,25 odstotka več skupnega prihodka kot v enakem obdobju lanskega leta. Celotni prihodek tako znaša 17,110.470,60 dinarjev, porabljena sredstva 10,306.811,40 dinarjev, dohodek pa je 6.803.659,20 dinar- jev in je za 108,33 odstotka večji od lanskega v istem obdobju. Poslovni rezultati letošnjega leta so sicer težko primerljivi z rezultati enakega obdobja leta 1976, ker je TOZD v prvem polletju 1976 izkazovala izgubo. Na dokaj zadovoljiv finančni prikaz proizvodnih rezultatov pa je vplivala tudi minimalna neplačana realizacija. Tudi produktivnost je v tem obdobju narasla za 4,44 odstotka. OD so se v letošnjem letu povečali za 3,28 odstotka; v primerjavi s povprečnimi OD preteklega leta pa za 19,4 odstotka. Iz naštetih podatkov je razvidno, da bo tudi letni plan presežen. MG Dogovor za nove oblike sodelovanja Gradbena operativa ptujske občine že nekaj časa uspešno uveljavlja svojo ponudbo tudi izven slovenskih meja, predvsem F« v sosednji Hrvatski. Kot primer navajamo Stavbar, TOZD gradbe- ništvo ,,Drava" Ptuj, ki je v pomladanskih mesecih letošnjega leta izvedlo sanacijska dela na te- rasah hotelov Mimosa, Hedera in Narcis v Rabcu v Istri, v vrednosti 22,000.000 dinarjev. Vrednost izvršenih del predstavlja 22 odstot- kov letnega plana TOZD gradbe- ništvo ,,Drava". Obnovitvena dela na že omenjenih hotelskih kompleksih so izvajali v zimski sezoni in v času pomanjkanja del na gradbenem tržišču, kar je še posebej zadovoljivo. Rok za sana- cijo je bil 1X3 pogodbi določen za 20. maj, vendar so dela zaključili predčasno. V zadnjem obdobju izvajanja sanacije je bilo v pov- prečju zaposlenih 72 delavcev vseh profilov. Ob tem, da so bila dela opravljena še pred rokom naj po- vemo, da so bila le-ta obeležena tudi z visoko stopnjo kakovosti v splošno zadovoljstvo investitorja UTTP Rabac—Labin, kakor tudi samega izvajalca. Investitor pa je v času izvajanja del poskrbel tudi za dobro počutje delavcev. Dobri odnosi se bodo kakor vse kaže nadaljevali tudi v prihodnje in se odrazili v različnih oblikah bodočega poslovnega sodelovanja. To smo lahko slišali pred dnevi, ko so se v Rabcu seitali predstavniki TOZD Gradbeništvo ,,Drava" in predstavniki UTTP Rabac—Labin ter predstavniki IS Labina. Tu- ristično gospodarstvo v labinski občini si je postavilo v obdobju 1976 — zelo ambiciozen načrt izgradnje turističnih objektov naj- različnejših oblik. Glede na dose- danje dobro sodelovanje z gradbeno operativo Slovenije, računajo, da bodo svoje razvojne usmeritve uresničili tudi s pomočjo slovenskih gradbenih in drugih podjetij. V Rabcu, ki bi ga lahko upravi- čeno imenovali ,.bodoče središče delavskega turizma", si zelo prizadevajo, da bi s svojo po- nudbo vložili kar največ. Kot se je izrazil predsednik IS občine Labin pa bi bili zelo veseli tudi turistov z našega območja. Sklenili so, da bodo v jesenskem času obiskah predstavnike ptujske občine in se z njimi dogovorili o možnostih kori- ščenja turističnih zmogljivosti v letnih mesecih. K sodelovanju pa bodo povabili tudi predstavnike počitniške skupnosti občine Ptuj, ki bo lahko tudi s to obliko sodelovanja uveljavila svojo vlogo organizatorja ,,delavskega oddi- ha". MG GRADNJA MOSTOV Hidroelektrarna Formin Bregova ob kanalih za hidro- elektrarno Srednja Drava II v Forminu bo povezovalo osem mostov. Pet jih bo postavljenih v dovodnem in trije v odvodnem delu. Pri razmejitvi Ptujskega polja z gradnjo je to nujnost in obveza investitorja. Vse mostove bodo postavili delavci gradbenega podje- tja Ingrad iz Celja. Poprečno bodo za gradnjo enega mostu potrebo- vali tri mesece dela. Obiskali smo ^aditelje na mostu v Markovcih prek katerega bo speljana cesta, ki povezuje Ptuj z Varazdinom. Ta most bo seveda zaradi tega n^ širši. Vozišče bo široko okrog 7 metrov in pol, na obeh straneh bosta pločnika. Skupna širina je okrog 10 metrov. Most je dolg okrog 80 metrov. Višina podpor- nih stebrov je enaka višini oziroma globini kanala, okrog 9 metrov. Pri gradnji mostu bodo porabili okrog 850 kubičnih metrov betona in približno 80 ton železa. Ob tem je potrebno zapisati tudi, da bo sedanje cestišče premak- jšeno za jaek^i deset metrov in Nm most pri Markovcfli. Dela so v zaključni fazi. foto: B. VoduSek seveda obnovljeno. Tako bo del ceste, ki je prej v slabem kot dobrem stanju, moderniziran. V jeku največjih del je dela opravljalo 30 delavcev. Sedaj na mostu opravljajo zaključna dela. Gradnja bo predvidoma končana ob koncu teg^ meseca. L kotar Uspešna povezava - dobri poslovni uspehi TVI Majšperk V času današnjega razvoja je postalo na dlani, da mala delovna organizacija ne more konkurirati velikim in znanim podjetjem, zato je pojav integracije vse pogostejši v našem gospodarstvu, kajti le ta- ko je možno dosegati dobre delov- ne uspehe. Tega so se zavedali tudi v Tovarni volnenih izdelkov Majšperk, ko so lani zaradi splošne krize, v katero je zašla tekstilna industrija, beležili izgubo in slabe poslovne uspehe. Svojega partnerja je tovarna iz Majšperka našla v Mariborski tekstilni tovarni — TOZD Merinka, ki ima tudi precej podoben proizvodni pro- gram. Pogovori o začetku skupne- ga poslovanja so se začeli že v začetku preteklega leta, v mesecu oktobru pa so se delavci obeh organizacij na referendumu množično odločili za uradni zače- tek sodelovanja. Začeli so usklajevati svoje proizvodne programe in jih dopolnjevati, da bi na ta način najhitreje dosegli zaželjene delovne uspehe. Odločili so se za mo- dernizacijo proizvodnega traku, saj mnogi stroji, ki jih imajo v TVI Majšperk ne ustrezajo več zalitevam sodobne tekstilne in- dustrije. Napredek so dosegli tudi na področju organizacije poslova- nja in na področju prodaje, kar se je pokazalo predvsem po pregledu uspehov poslovanja v prvem polletju letošnjega leta. Prav tako beležijo trdno voljo in pripravlje- nost vseh delovnih ljudi za poveča- nje sodelovanja, saj se zavedajo, da bodo le z vztrajnim sodelova- njem dosegli večje uspehe in rešili težave, v katere so zabredli v preteklih letih. S kvalitetnimi izdelki bodo lahko osvojili tržišče in povečali celotni dohodek delov- ne organizacije. V prvih šestih mesecih so prav tako realizirali vse zahteve integracijskega načrta, posebno vzpodbuden je rezultat dela, saj so doseli že 60 odstotkov letošnje začrtane proizvodnje. Napredek pa je viden tudi na področju delovanja družbeno- političnih organizacij in delovanja samoupravnih organov. Med poglavitne probleme, ki še spremljajo TVI, spada realizacija sanacijskega programa na področju tehnologije, kajti precej strojev več ne zmore zahtevam tovarne, pa tudi njihovi izdelki ne ustrezajo potrebam in zahtevam današnjega trga. Načrte za mo- dernizacijo imajo sicer že pri- pravljene, vendar nastopajo težave pri zagotavljanju deviznih sredstev za nakup tekstilnih strojev, ki jih ne izdelujemo v domovini. Zapetljaji nastopajo tudi pri dobivanju soglasij za nakup omenjene prepotrebne opreme iz tujine. Glede na to, da je TVI Majšperk na manj razvitem območju ptujske občine, pričakujejo pri izvajanju snacijskega in srednjeročnega načrta tudi širšo družbeno pomoč, kajti tu se zaposluje precej delovne sile z območja Haloz. Se naprej si bodo v skladu z načrtom, ki so ga sprejeli po združitvi z Merinko, prizadevali za povečanje svojega proizvodnega programa, saj se zavedajo, da bi s tem odprli še več novih delovnih mest, kar bi pripomoglo k splošnemu napredku tako Majšperka, kot tudi širše okolice. Z zaposlitvijo večjega števila mladih bi v veliki meri zmanjšali pojav odseljevanja, ki je v današnjem času še marsikje pre- cej zaskrbljujoč. Vsekakor je razvojni načrt, ki sta ga sprejeli obe sodelujoči tekstilni tovarni zasnovan na trdnih temeljih sodelovanja in samoupravne organiziranosti. To nam dokazujejo tudi rezultati, ki sta jih dosegli v prvih šestih mese- cih letošnjega leta in to je hkrati nova vzpodbuda za še tesnejše sodelovanje, kar bo nedvomno pripeljalo do še večjih in pomembnejših delovnih zmag. v. voduSek Eden od mnogih strojev, kJ v TVI MaJSperk tekajo na „upokoJltev". Foto: B. VoduSek TEDNIK -^8a^g"s*^977 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 Nagrajeni občani v Dražen- Foto: Langerhoic Uspela prireditev v Dražencili Občani Dražencev so se v okviru krajevne skupnosti Hajdina, vključili v prazno- vanje letošnjih jubilejev, ki so jih povezni s praznikom občine Ptuj. V soboto, 6. avgusta popoldne so se zbraH na proslavi, kjer so najzasluž- nejše občane nagradih z umetniškimi slikami in knji- gami Monografija Ptuja in V. Rojičeve Dušan Kveder-To- maž. Od krajevne skupnosti Hajdina so prevzeli v uprav- ^anje tudi dom občanov. Zagnan, aktiven, vesten, uspešen... Martin KOROSEC je prvi in tudi edini slovenski ^erutninar doslej, ki ga je zadružna zveza Slovenije odUkovala s plaketo in pismenim priznanjem. Njegovo odlikovanje se navezuje na 10 let uspešnega sodelovanja s Meso- kombinatom Perutnina Ptuj in na zasluge, ki jih je imel Martin Korejec za ustanovitev Kmetijske zadruge v Lovrencu. Označiti bi ga smeli z naslednjimi besedami: vesten, uspešen in napreden kmetovalec, dober človek, akti- ven in požrtvovalen družben o- pdiričen delavec, prijeten sogo- vornik in svetovalec.... Obiskala sem ga in se z njim pogovarjala o njegovi aktivnosti od začetka NOB pa vse do danes. Povedal je mnogo zanimivega, saj je bilo v njegovem življenju vsak dan nekaj novega in pomembnega za vaščane, zai^ in za šiiso družbeno skupnost in povsod je bilo vsaj nekaj tudi njegovega dela. V času NOB je sodeloval z borci Lackove čete in Pohorskega bataljona in bil v taborišču v Dachau. Leta 1941 gaje z NOB povezal dr. Pečej, zdravnik na Ptujski gori. Prvotno so zbirali denarna sredstva in živila za intemirance na Boiiu, nato so zbirali orožje, ki ga ie ob razsulu zapustila stara jugoaovanska voj- ska; Zbirni center tega orožja je bil v Ivančičevem mlinu ob Polskavi, Sodelovali so z Lackovo četo in tudi zanje zbirali živila in razni materiaL Z Martinom so takrat sodelovali še: Maks Ivančič, lastnik mlina; Ivan Meznarič, Ivan Tumpaj, Ivan Zoreč in še nekateri. Sestajali so se pri mlinu. Od Pohorskega bataljona pa sta prihajala k njim Linka K sel a-Jas- na in Tone Olstrak, ki je šd v Pohorski bataljon po njihovi zaslugi ter postal tam kurir. Martm je priskrbel šapirograf in lazni matenal, da sta lahko Linka Martin Korošec Foto: N. Topolovec in Tone razmnoževala in tiskala letake v Sajkovi viničargi na Janškem vrhu. To sodelovanje s Pohorskim bataljonom je trajalo vse do leta 1943. Takrat so namreč Olstraka v Rušah pri Kselovih, kjer se ie zdravil, prijeli in so ga zaprli. Olstrak je v zaporu klonU in jim j izdal okrog 20 iz raznih krajev. Martina Korošca so aretirali 6. julija 1943 in je bil zaprt v Vlariboru, 17. decembra pa so ga poslali v taborišče v Dachau, kjer je trpel vse do osvoboditve. Vrnil se je junija 1945. Po vrnitvi iz taborišča se je aktivno vključil v življenje na vasi in avgusta 1945 postal prvi predsednik krajevnega ljuddcega odbora v Lovrencu. Delo na vasi je bilo težko, kajti zbirati so morali živila (obvezne oddaje). Nastajale so nove tovarne in vedno več je bilo delavcev, ki ga je bilo treba prehraniti. 1947 je bil Martin Korošec ustanovitelj kmetijske zadruge Lovrenc, ki je nastala iz prvotne nabavno prodajne zadruge. Član- stvo v zadrugo je nabiral povečini sam. Kmetje so radi pristopili v zadrugo, kajti od nje so si tudi mnogo obetali. Zadruge so kme- tom nudila razna umetna gnojila, drobne stroje ... Delo je bilo težko, kajti vse je bilo potrebno na novo ustvariti----Kljub temu so zgradili zadružni dom, zgradili skladišče. Danes je Martin Korošec akti- ven v krajevni skupnosti, je v delegacgi pri skupščini občine Ptuj, predsednik kmečke delega- cije in član delegacge za skupšči- no SR Slovenije. Pri delu ga moti nepravilna povezanost znotraj kmečke delegacije. O tem mi je povedal naslednje: »Kmečka de- fegacija je nekako osamljena. Vanjo so delegirani delegati iz Kmetijskega kombinata Ptuj, Pe- rutnine in gozdnega gospodarstva. Vendar ti delegati nimajo pravega stika s tistimi, ki so jih delegirali v delegacijo. Mi bi morali zastopati interese naših kooperan- tov, ki so nas ddegirali in bi zato morali biti tudi povezani z njimi, kar pa nisma" Martin Korošec sodduje vraz- nih samoupravnih organih in komisijah Perutnine in je delegat v centralnem ddavskem svetu. Njegovo sodelovanje sega v leto 1967, takrat je postal kooperant Perutnine in začel s soddovanjem v njihovih organih upravljanja, sprva je bU v organih upravljanja pri kooperaciji v Hajdini, danes je v centralnem ddavskem svetu Perutnine. Letos je Martina Korošca na občnem zboru odlikovala Zadruž- na zveza Slovenije s pismenim priznanjem in plaketo. Na vpraša- nje; Kako je sprejel to, mi je odgovoril: „Bil sem presenečen in vesd, da sem dobil to priznanje. Letos poteče 10 let mojega soddovanja s Perutnino, pa tudi ddo prvih let zadruž- ništva ni bilo lahko..." Mogoče vas zanima, kako preživlja svoj proti čas. Nima ga, vam moram odgovoriti Sicer pa, če pridete v njegovo dnevno sobo boste lahko videli, kako se šibgo police od knjig, ki jih Martin prebira. Pa tudi vnuki, ki jih ni malo, mu krajšajo ure in dneve. Nada Topolovec Kaj bo S haloško zemljo Tradicionalna razdrob/jenost a/i moderni kompleksi Potrebe današnje družbe neiz- prosno zahtevajo iz dneva v dan več strokovnjakov, kvalificirane delovne sile. To pohvalno dejstvo, ki vodi po poti hitrega napredka, pa na nekaterih mestih seka boleče rane, ko mladina trumoma zapušča podeželje, lačna znanja in boljšega življenja. Ostajoajo le starci, za delo nezmožni ljudje. Najbolj boleče so te rane na manj razvitih območjih naše republike, katerih imena postajajo vsakdanjost v našem tisku. Poskus prikaza Haloz se le v nepomem- bnih kapilarih razlikuje od ostalih območij bistvo pa je podobno kot jajce jajcu. Halozam so minili časi, ko je bila zemlja obdelana do zadnjega koščka, da je lahko preživela vso prebivalstvo. Številne družine, ki so morale iz zemlje iztisniti vse, so se umaknile in se razbile na čereh želja po slajšem kosu kruha. Se pred desetletji ni bilo težko najti cfesetčlanskega gospodinjstva, da- nes pa namesto teh najdemo redko družino, ki bi poleg cstardega očeta in matere štela še kakšnega člana. Nič novega ne bomo povedali, če povemo, da prebivalstvo v Halozah kopni z neustavljivim tempom. V desetih letih (1961-1971) je število prebivalstva padlo za okrog 2500, tako da je lani v Halozah živelo 14520 ljudi. Prav tako se je močno spremenila generacijska struktura prebivalstva na škodo itadih delovnih moči. Mar res haloška zemlja ne daje dovolj? Dodati je potrebno, da padec prebivalstva na prvi pogled ne kaže vsega: večji haloaci kraji se sicer počasi, a vztrajno širijo, njihovi prebivalci pa so Haložani le še po teritorialni pripadnosti. Zaledje in okolica teh krajev pa izgubljata življenjski utrip. Kaj bo z zemljo? Težava je v razdrobljenosti in majhnosti parcel, ki vsaka zase samevajo. Težko bi bito postreči s pdatki koliko zemlje je opušče- ne, saj bi sem lahko šteli tudi tisto. Ki je delno obdelana in daje nekolikrat manj kot bi lahko. Jasno je, da gre za precejšnjo družbeno škodo in nič lahko ni odgovoriti na vprašanje, kako resiti ta problem. Rešitev bi bila v združitvi zemlje v večje komplek- se in strojni obdelavi, a je ta rešitev le teoretična zaradi mnogih dejavnikov. Vemo, da ne gre za pojav, da bi bili opuščeni veliki kompleksi: med obdelanimi so krpe neobdelane zemlje med zemljo, ki je primerna za obdelovanje so tudi manjši Eedeli, Ki zaradi strmine ali k snega drugega faktorja za to ni primerna. Ta dejavnik je skoraj nemogoče odpraviti, pa tudi. ljudem, ki še obdelujejo svoj košček zemlje ga ni moč iztrgati iz njihove navezanosti nanj, da bi se ustvarili omenjeni kompleksi. 1450 hektarov haloške zemlje je danes last Kmetijskega kombinata Ptuj in tudi na teh hektarjih se kažejo podobni problemi: zemlja je razdrobljena, povprečna veli- kost kompleksa je majhna. Pri istvarjanju večjih kompleksov naletijo na opisane probleme. Njihove parcele, ki niso primerne ali pa so premajhne za strojno obdelavo pa nimajo kupcev; tudi primanjkljaj ljudi za obdelavo je očiten. Padanje števila prebivalstva pa z chevnimi migracijami pospešuje nastajanje sloja polkmetov, ki jim postna vedno bolj jasno, da od majhnega vinograda ali sadovnja- ka, od »njivskih drobtin" ni možno živeti. Zato jim je tudi dblo doma vse bolj malo mar, saj imajo zagotovljene dohodke v cfclovni organizaciji. Pojav pol- kmetov pa prinaša razkknost tudi v človeka samega in z vključitvijo v dve različni okolji vpliva ne samo na materialno, ampak tudi ra stran človeka samega in njegove psihe. V nacionalnem interesu pa je, da prostor ostane naseljen. Rešitev je morda v tem, da se človek odloči za eno ali drugo stran svoje razklanosti. To pa zopet vodi v upad števila prebivalstva in s tem ponovnega opuščanja zemlje in povzročanja novih problemov. Svet zunaj HUoz pa hitreje ali počasneje živi ritem napredka- Mar ni to »začarani krog revščine"? Dejstva opozarjajo in postavljajo pred družbo potrebo po rešitvi. Neobdelano zemljo prerašča trnje, ob praznih cimpranih hišah se bohotijo koprive. Rešitev večjih kompleksov bo spremenila haloš- ko pokrajino in nekdanja idilDca bo morala izginiti Čustva bodo morala dati pot razumu. Danes večkrat slišimo, kako škoda bi bilo uničiti lepoto haloških vinorodnih krp. To so besede tistih, ki za to idilo ne vidijo socialnih in ekonomskih podob prenekaterega haloškega življenja. Terasasti nasadi, ki so edina rešitev izrabe vinorodnih haloških tal bo res močno spremenila in ponekod že spreminja videz pokrajine. Toda tudi sedanji propad pomeni spreminjanje pokiajine. Tu je nekoč živel človek, več njegovih rodov... Danes še samevajo žrmlje v kotu, brenta trohni na tleh ... Jutri pa se bodo tod bohotile koprive. Foto: R Obstajata dve rešitvi. Prva: z novim načinom in organizacijo obdelave haloške zemlje izkoristiti njeno čeprav nekoliko skromnejše bogastvo. V to sili pomanjkanje delovne sile in nuja, da ta nekoč tako živ dd naše zemlje ne bo izdihnil v krčih lastnega zaostaja- nja. Druga: ohraniti halo a:© idiliko in prebivalcem omogočiti, da bodo v tem svojem svetu lahko živeli tako, kot bo živel svet zunaj haloških meja. Ta rešitev bi zahtevala razumevanja in sredstva, zahtevala bi od družbe in Haloz samih, da najdejo način usklaje- vanja med tradicionalnostjo in napredkom. Različni ljudje bi različno izbirali rešitve. Da bi bil ktobčič še bolj zamotan, se predvsem postavlja še problem izbire med rešitvama. Franc Milošič Peter Radojevič - od akcije do akcije po Jugoslaviji V petek, je brigadirsko naselje v Domavi obiskal Peter Radojevič iz Beograda, ki je sodeloval na prvi niadinski delovni akciji po osvoboditvi pri gradnji proge Bčko-BanovičL Od takrat pa do predlanskega leta je sodeloval kar na 32 delovnih akcijah mladih sirom naše domovine. Zadnjih nekaj let potuje po mladinskih delovnih akcijah in beleži resnico o njihovih dogodkih s foto- grafskim aparatom. O tem nam je takole pripovedoval: „Na območju Slo- venije sem obiskal že vseh sedem zveznih in republiških mladinskih delovnih akcij. Napravil sem prekrasne fotozapiske. Od vseh teh pa bom napravil kompozicijo dolgo uro in pol pod naslovom, mladinske delovne akcije 77 v Sloveniji. Mladi iz vse Jugoslavije a bodo lahko tako ogledali barvne diapozitive s spremljajočim teks- tom o dejanslah dogodkih vaših brigadirjev. Kar se tiče mladinske delovne akcije Slovenske gorice 77, moram reči, da je to rnJadost v pravem pomenu besede. Tudi na ostalih akcijah v Sloveniji obstaja popolnoma razčlenjen in jasen sistem dela, ne pa samo skrb za dinar. To je prava šola samoupravljanja, bratstva in prija- tdistva, šola srečne bodočnosti rjin in njihovih naslednikov. Menim, da mora vsak mladinec, ki to želi biti resnično, spoznati Oka Pero, nasmejan, kot zmeraj z brig^dirico, ki je njegov ponos, s številnimi udami^cimi značkami na njej. življenje v mladinski delovni akcijL Predlagam vsakemu, da ne razmišlja, temveč, da ob prvi priložnosti stopi v akcijo, da se sprijatelji s krampom in lopato, z brigadirji, vse to se postopoma pretaplja v knjigo, ki prinaša mladim srečo. Kadar sem med brigadirji se pčutim, Kot da sem z mojo generacijo, s tisto iz dnevov revolucije. Lahko trdim, da je to le nek novi vid revolucije, sodobne revolucije, kjer borci ne padajo, ampak rastejo. Vsem mladim toplo polagam na srce, da se spoprijateljijo med seboj v delu, šele tedaj bodo spoznali p-avo vrednost dela vseh mladih sirom naše domovine." Cika Pero je tudi brigadirjem v Domavi predvajal barvne diapozi- tive iz drugih mladinskih delovnih akdj v Sloveniji in Jugoslaviji, seveda pa je tudi njim naredil barvne fotografije — ^min na MDA Slovenske gorice 77. S svojim delom tako povezuje brigadirje ostalih akcij, jih seznanja z vsebino ene in druge, z dogodki v njih, skratka Cika Pero je pravi zaklad mladih brigadirjev. Besedilo in sluta: M. Ozmec prodajalna Ptuj Šolarji pozor! v prodajalni PEKO imajo v zalogi otroške čevlje, vse vrste copat, šolske torbice — aktovke, trenirke in drese. OBIŠČITE PRODAJALNO PEKO IN IZKORISTITE MOŽNOST VELIKE IZBIRE! 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 18. avgust 1977- TEDNIK Slovesna izjava nove sodnice Predsednik SO Ptuj Branko Gorjup je 10. avgusta v prostorih skupščine občine pripravil sprejem ob priloinosti dajanja slovesne izjave nove sodnice občinskega sodišča v Ptuju, Sonje Kukovec. Sprejema so se udeleiili predstavniki DPO, SO in občinskega sodišča Ptuj. Sonja Kukovec, dipl. pravnica je bila izvoljena za sodnico občinskega so- dišča v Ptuju na 33. zasedanju vseh zborov SO Ptuj. MG Nova sodnica med dajanjem svečane izjave. Foto: S. Kosi Tudi gnilobo po najvišni ceni IZ DELEGATSKE BAZE Ob obisku na ptujski tržnici se mi je zastavilo vprašanje, ali res moramo potrošniki plačevati gnilo sadje aU sadje slabe kakovosti po najvišji ceni? Marsikatera go^odinja se vprašuje enako in bi lahko pritrdila mojim ugotovitvam, da imamo na tržnici v Ptuju precej višje cene kot drugod. Se huje pa je to, da med sadjem, zlasti med breskvami in hruškami prodajajo tudi že n^ol gnile plodove, kar potrošnik navadno ugotovi šele doma, saj zna branjevec na tržnici zelo spretno in hitro tako sadje pomešati in zaviti z drugim. O tem sem se osebno prepričal 2. in 5. avgusta 1977, ko mi je ob nakupu breskev in hrušk prodajalec podtaknil tudi gnilo sa^e. Odločno sem protestiral, zato je prodajalec gnilo sadje izločil. Na veliko presenečerge pa sem doma ugotovil, da sem imd med 1 kg breskev spet dve gnili, med hru3cami pa še več... Morda bo kdo menil, da je to malenkost, vendar menim, da ni! Če je dcupščina občine Ptuj spejela odlok o tržnem redu, v katerem je zapisano, da mora prodajalec prodajati sveže (posebej pa se kakovostno in zdravo sadje) potem menim, da bi pristojni mšpekcijski organ moral ^ede tega na tržnici delati red in kontrolirati, afi je sadje res zdravo in sveže. V imenu potrošnikov vprašujem, ali smo res primorani tako drago plačevati slabo in pokvarjeno sadje? Tudi ne želim, da bi spet kdo rekel, da je to stvar sveta potrošnikov! Konrad ZOREČ,, Kidričevo: Uveljavljanje ZZD - naša skupna naloga v AGISU - tovarni avtooprenie, gumgevih izdelkov in servisih Ptuj, so že sprejeli podroben program o uresničevanju zakona o združenem delu, ki so ga potrdili tudi zbori delovnih ljudi Ob tem pa tesno sodelujejo z družbenopoli- tičnimi organizacijami, strokovnimi službami ter samouprav- nimi organi v delovni organtaciji AGIS in temeljnih^ organtacij združenega dela. ..... Sekretar konference ZKS v Agisu - ing. Franc KRABONJA o tem pravi: ,J*rva akc^a v zvezi z uresničevanjem zakona o zdru- ženem delu je bila že, ko smo obravnavali njegov osnutek. Ko pa je bil zakon sprejet smo dodatno govorili še o nekaterih dopolnitvah in uskladitvah ZZD. Takoj smo se seveda lotili priprave spremljanja in uresniče- vanja določil ZZD in po tem programu ga danes v naši delovni organizaciji že uresničujemo. V program smo v prvi vrsti vnesli organizacijo dda v TOZD in v OZD, usklajevanje samo- upravnih aktov, način in ugotav- ^anje dohodka ter razporejanje dohodka in čistega dohodka, pripravo potrebne dokumentacije za registracijo TOZD. Določene so tudi aktivnosti v zvezi z usklajevanjem SS o osnovah planirai^a na ravni OZD in v TOZD. Tako smo že pripravili predlog o organiziranju delovne skupnosti skupnih služb in TOZD. Delo smo do podrobnosti razčlenili, kar nam bo v nasledrpem obdobju uresničevanja ZZD shiži- lo za pr5)ravo kataloga del in pozneje za ocenjevanje procesa dela v naši delovni organizaciji Pripravljamo predlog o dopol- nitvah sporazuma o osnovah planiranja, ki nam bo služil za konkretno dopolnjevanje SS o združevanju dela v TOZD in za dopolnitev spoiazimia o združe- vanju TOZD v OZD Ta spora- zum o planiranju bo služil tudi za urejevanje dohodkovnih odno- sov; Na tem področju beležimo trenutno največjo aktivnost, ker ugotavljamo najrazličnejše ne- pravilnosti, ki jih moramo do 1. januarja prihodnje leto tudi v celoti odpravitL Pri vprašanju dohodkovnih od- nosov je potrebno seveda opraviti vrsto nalog od merjenja dela za tako imenovano individualno usr pešnost posameznega delavca do pr^rave planov za delovno orga- nizacijo in TOZD. Pomembno je seveda vprašanje osebnega dohodka, ki bo moral biti v bodoče sestavljen iz dela osnovnega in zagotovljenega do- hodka ter iz dela gibljivega dohodka, ki bo odvisen od stimulacije z ozirom na doseganje ali preseganje plana na ravni delovne organizacije, TOZD ter osebne prizadevnosti in aktivnosti delavca na delovnem mestu. Tudi za merjenje dela delavcev v skupnih službah pripravljamo način ugotavljanja na osnovi predloga posebne komisije pri Gospodarski zbornici Slovengc. Mi smo tak predlog pri nas že pripravili in ga uskladili z našimi specifičnostmi, med tem pa so jrišle spet določene spremembe, cer je bilo ugotovljeno, da se nekatere norme tega predloga v popolnosti ne ujemajo z normati- vi našega samoupravnega sociali- stičnega sistema. Tako bomo morah nekatere stvari še dopolni- ti in pripraviti v skladu z novimi napotili.' , Tovariš KRABONJA, kako pa se komunisti v AGISU vključu- jejo v prizadevaiga, da bi zakon o združenem ddu v popolnosti zaživel in da bi samoupravne akte vskladili do predpisanega roka? „Komimisti naše osnovne orga- nizacije smo se vključili v uresničevanje ZZD na več nači- nov. Piyi naš korak je bil, da smo se po TOZD priključili k sindikalnim trojkam, ki aktivno delajo na uresničevanju omenje- nega zakona- Tako laUco sprotno ugotavljamo morebitne nepravil- nosti pri samem oblikovanju samoupravnih aktov, pri opravlja- nju tako imenovanih rokovnih nalog za posamezne faze dela, vključujOTio pa se tudi kot strokovni delavci pri pripravi in izdelavi posameznih predlogov. V AC3SU računamo, da bomo uredili dohodkovne odnose in dopolnili vse potrebne samo- upravne akte do prvega januarja prihodnje leto, to je v predpisa- nem roku. Vse ostale naloge pa bomo dokončno oblikovali v prihodrgem letu." , Kako se ddavci iz neposredne proizvodige vključujejo v vse te omenjene priprave, da bi ZZD v AGISU v celoti zaživel in bil resnično usklajen z željami in potrebami delovnega človeka? „Vsi sodelujemo v razpravi o posameznem predlogu samo- upravnega akta, ki je bil predhod- no oblucovan v strokovnih služ- bah in v samoupravnih tdesih ter ugotavljamo ali so ti predlogi v popolnosti takšni kot to zahteva ZZD in če so prilagojeni našim razmeram. Po takšni razpravi se vsi predlogi in priporočila te- meljito proučim in nato vnesejo v predlog SS. Ta predlog ie nato ponovno v razpravi in sele nato ga dcJcončno sprejmemo. Ob uresničevanju določenih akcij programa zakona o združe- nem ddu smo se ponovno lahko prepričali, da je zakon o ZZD taksne narave, da njegovo uresni- čevanje ni mogoče ob zgolj formalno pravnem pristopu tem- več s širšim angažiranjem sposob- nih kadrov, ki znajo zasnovati prve delovne osnuflce in prve rešitve na osnovi katerih l^ko delavci uspešno razpravljajo, se odločajo in sprejemajo konkretna stališča- Nas program uresniče- vanja ZZD je nastal v praksi in v njej dobil tudi konkretne oblike in vsebino. Brez kakršnih kcAi predsodkov se zavedamo, da ne bo mogoče vsega do podrobnosti opraviti čez noč, ker je uvdjavljanje ustave in zakona dolgotrajna naloga, ki ves čas na poti do popolne osvojitve doživ]ya kvalitetne dopolnitve. Temdje naše ustave smo posta- vili mi vsi Na njih pa nastaja nadgradiria za katero vemo, da ne bo nikdi dokončana saj kvali- tatitiven razvoj samoupravne družbe ni mrtva materija, je življenje in dinamika nas vseh, naših medsebojnih odnosov. .. ,Z razvojem zavesti in človeške narave se bodo nenehno preobli- kovali tudi odnosi, kar velja še Eredvsem za samoupravno socia- stiono družbo - najvišjo kvali- teto družbenih odnosov človeštva nasploh." m. šneberger Moderniziranje cest v krajevni skupnosti Markovci Srednjeročni program dela v krajevni skupnosti Markovci vsebuje tudi modernizacijo vseh važnejših cest. Trenutno se v Markovcih pripravljajo na moderniziranje približno 10 kilometrov cest in sicer v Prvencih, Strelcih in Novi vasi. Sredstva so zagotovili iz rednega krajevnega samoprispevka, prispevka krajanov, lokalne skupnosti za ceste in Dravskih elektrarn iz Maribora. Predračunska vrednost asfaltiranja znaša okrog 3,5 milijona dinarjev. Pri urejanju bankin bodo sodelovali prebivalci vasi, kjer bo potekala modernizacija, s prostovoljnim delom in potrebnim materialom. In kakšne so obremenitve krajanov pri moderniziranju? Posamezna gospodinjstva bodo prispevala znesek v višini dvakratnega katastrskega dohodka, enomesečnega zaslužka, ene pokojnine, od traktorja ali avtomobila po 500 din in pavšalni znesek 500 dinarjev. Krajani, ki so na začasnem delu v tujini, bodo prispevali po 4000 dinarjev. Zraven omenjenili del preostane do izpolnitve obveznosti iz sredrijeročnega programa še moderniziranje ceste v Sobetincih in povezave iz Borovec do Markovec. 1. kotar O lokaciji odlagališča smeti Komimalno podjetje Ptuj je nekako pred dvema letoma, v soglasju s pristojnimi organi, določilo izkoriščeno gramozno amo ob cesti IV. recia, Ptuj- Domava, za odlagališče smeti in drugih odpadkov. To je v redu, ker bi zasuta jama priMa prav za ureditev parkirišča ob novem ptujskem pokopališču, če... Kdo je kriv, da veter raznaša par sto metrov naokrog kose )apirja, plastične vrečke in drugi ahki material, kar zelo onesna- žuje okolje. Se bolj pa me zanima, kdo je kriv, da se pogosto v jami zažiga odpadni material, da dim osmrajuje dd nasdja Brstje, Podvinci in Ro- gozmca? To ni takšen dim, ki ga povzroča sežiganje odpadkov z njiv in gozdov, travnikov... Tu se ■ smodi in gori vseh vrst odpadni material, da človeka kar duši, če gre mimo peš ali se pelje s kolesom, da se človeku zaradi obojega kar gnusi iti tam mimo. V kratkem bo odprto novo pokopališče, ki je na^o lokacgo tam nasproti. Kaj bo, če bo prav takrat, ko bo pogreb, kakšen zlobnež aU pa naivnež zakuril v gramozni jami, ali bodo vzdržali pogrebci, ce bo pihal vzhodni ali jugovzhodni veter? Ali pa bo zadeva z zasipavanjem odpadkov prej urejena, to občani žd^o vedeti- N^ me, dragi bralci ne smatrajo za obrekovalca ali natcJcevalca, toda naš pisatdj Finžgar je nekje zapisal: »Resnici ni treba noči in teme", zato mislim, da je tudi o c^isanem problemu treba resnico povedati javno. Zanimivo bi bilo tudi slišati, kaj o tem meni komunalni inšpektor pri skupščini občine Ptuj? Ne bi bilo odveč tudi slišati, če je bila koordinacija med tistimi, ki so locirali pokopališče in onimi, ki so ddočali odlagališče...? Teh nekaj misli sem n^isal po tem, ko sem se 4. avgusta 1977 s kdesom pdjal po Domavski cesti, nazaj pa sem se raje vračal skozi Podvinci, ker pač smradu tam mimo nisem mo^ prenašati Letos je leto varstva okdja, poskrbimo, da bo urejeno in brez dušečega smradu tudi c4cdje, ki sem ga opisal! Konrad Vela, Ptuj Spindiarjeva 10 DruBiene organizacije in društva hA l(olel(tivni člani ZSIVIS Družbene organizadje in društva imajo posebno in pomembno vlogo pri vzgoji mladih. Mladi najdejo v organizacijah in društvih tudi pre- cejšnjo mero zadovoljstva in raz- vedrila, sprostijo se, srečajo se s prijatelji in nekateri zaradi aktivno- sti v organizadjah in društvih izgu- bijo čas za posedanje v lokalih, za utapljanje v mamilih in dušenju s cigaretnim dimom. V organizacijah in društvih se oblikuje mladostni- kova osebnost, neprisiljeno, sklad- no ob zadovoljevanju njihovega lastnega interesa. Prav pomembnost družbenih organizacij in društev je RK ZSMS spodbudila, da so organizirali jav- no razpravo o vlogi družbenih organizacij in društev (DO—D). Drugi element, ki pa ni nič manj, če že ne še bolj pomemben pa je prav gotovo problematika delovanja DO—D v posameznih sredinah. Gradivo za javno razpravo leži na občinskih konferencah ZSMS in nekateri so k javni razpravi že pristopili, drugi pa se zadovoljujejo z opravičilom, daje sedaj čas dopu- stov, počitnic ... in da imajo še čas do konca septembra, saj se javna razprava zaključi šele koncem sep- tembra. V Ptuju načrtujejo prvo sejo predsedstva, konec avgusta, posve- titi tej problematiki, v Slovenski Bistrici pa so gradivo že razdelili članom predsedstva. Obe občinski konferenci ZSMS sta namreč skle- nili, da bosta z javno razpravo pospešeno začeli v mesecu septem- bru. Najprej naj naštejem kolektivne člane ZSMS: Zveza tabornikov Slo- venije, Zveza telesnokulturnih organizacij Slovenije, Zveza orga- nizacij za tehnično kulturo Slove- nije, Planinska zveza Slovenije, Počitniška zveza Slovenije, Zveza kulturnih organizadj Slovenije, Strelska zveza Slovenije, Glasbena mladina Slovenije, Gasilska zveza Slovenije, Rdeči križ Slovenije, Gibanje znanost mladini, Zveza pionirjev Slovenije. In sedaj še nekaj besed o problematiki DO—D. Gledano v celoti vloga kolektiv- nega članstva Se vedno ni zgrajena. Pogosto je vezana le na organiza- cijska vprašanja, pri čemer pa izo- staja aktivnost. Se vedno ni zado- voljiva kvaliteta v programski in idejni orientaciji. V DO—D je vključenih premalo mladih iz zdru- ženega dela. DO—D so premalo akcijsko povezane z OO ZSMS v krajevni skupnosti, šolah in fakul- tetah. Posebno pozornost bi morali posvetiti tudi vprašanjem telesne kulture. Med mladino so premalo razširjene tehnične dejavnosti. Mladim moramo omogočiti spoznavanje geografske, zgodovin- ske, kulturne in ekonomske vred- note svoje domovine; seznanjati jih z dogodki, socialistične revolucije in osvobodilne borbe naših naro- dov, kar velja za učne programe šol na vseh stopnjah. V zadnjem času je zlasti pomembno dejstvo, da nekatere DO—D povezujejo z ustreznimi organizacijami slovenske narod- nostne skupnosti v sosednjih drža- vah, kar je potrebno Se naprej razvijati. Celotno članstvo DO—D mora dobiti večje možnosti za neposred- no izražanje svojih interesov, potreb in odločanja v vseh vpraša- njih, ki so vezana na delo posamez- nih organizacij. Seveda je potrebno za uspešno delo storiti še precej, urediti finan- dranje . . . Sicer pa mora potekati javna razprava v vseh osnovnih organizacijah ZSMS in v vseh osnovnih oblikah organiziranja DO—D. V razprave v posameznih občinah se morajo vključiti tudi občinske zveze DO—D in družbenopolitične organizacije v občini; skratka dopolnitve in pri- pombe razprav bo do konca sep- tembra 1977 sprejemal koordinacij- ski odbor za DO—D pri PRK ZSMS. Zavedati se bi morali, da v enem dnevu razprave ne moremo zaklju- čiti oz. se ne moremo dovolj teme- ljito posvetiti problematiki DO—D, zato bi bilo prav, če bi spremenili odnos do kolektivnih članov ZSMS in odgovorneje pristopiti k javni razpravi. N. Topolovec BRONASTA ODLIČJA OSVOBODILNE FRONTE V okviru letošnjega občinskega praznika ptujske občine so se v ponedeljek, 8. avgusta, na sam prazničen dan, sestali v osnovni šoli Borisa Kidriča v Kidričevem na slavnostni seji člani sveta krajevne skupnosti Kidričevo skupaj s člani zbora delegatov in predstavniki družbenopolitičnih organizadj tega kraja. Sejo je vodil Miro Kovač, predsednik KS Kidričevo. O pomenu letošnjih jubilejev, praznovanja občinskega praznika je govoril Franc Klemenčič, pred- sednik zbora delegatov KS Kidričevo, povdaril je razvoj občine kot celote, dokaj uspešna gospodarska gibanja v njej ter številne uspehe in delovne zmage občanov Ptuja, hkrati pa je celoten razvoj ptujske občine povezal z nenehnim razvojem krajevne skup- nosti Kidričevo, ki ni majhen, in to potrjuje uspešnost uvajanja in vo- denja delegatskega sistema ter družbenopolitičnih organizacij. Franc Sršen, predsednik krajev- ne konference SZDL je za tem po- delil zaslužnim krajanom Kidriče- vega 4 bronasta odličja Osvobodil- ne fronte slovenskega naroda. Odličja so prejeli: Andrej GorSe, učitelj telesne vzgoje v OS Kidričevo ter dolgoletni uspešni trener v telesno-vzgojnih društvih še posebej za levji delež pri gradnji TRIM STEZE v Kidričevem. Anton Kovač, za dolgoletno uspeš- no delo v taborniškem od- redu Kidričevo. Josip Banko, za aktivno in požrtvovalno delo v družbenopolitičnih organizacijah naselje II in v okviru krajevne skupnosti, ter Franc Repec, pred- sednik krajevnega odbora SZDL Kungota, za uspešno in aktivno delo v krajevni skupnosti in odboru SZDL. Posebno priznanje in darilo — monografijo mesta Ptuja pa so na slavnostni seji podelili še Francu Lončariču, ki se je v svojih letih bivanja v KS Kidričevo izredno izkazal, še posebaj v aktivnosti Zveze rezervnih vojaških starešin. M. Ozmec Slavnostni govornik, Franc Klemenčič, ob delovnem predsedstvu na slav- nostni seji v Kidričevem. Foto: M. Ozmec TEDNIK - 18-avgust 1977 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 Potrebujemo ljudi, ki bodo pridelovali kruh za vse nas Poljedelsko živinorejska Soia v TumiSču pri Ptuju deluje že ] 24let Šola ima pomembno vlogo v razvoju kmetijstva nal ptujskem in sosednjih območjih. Vendar jo najbolj tarejo'^ prostorske težave, predvsem neustrezni prostori v starem\ gradu, ki je potreben temeljite obnove O sedanjem trenutku. šole, njenih usmeritvaJi, vpisu in še marsičem, sem se\ pogovarjal s predavateljem Milošem Jeromlom, ki je uvodoma] dejal: ' „0d prvotne splošne eno- letne kmetijske šole ie z razvojem nastala dvdetna poljedelsko-živi- norejska šola, ki je nudila svojim učencem potrebno znanje za poklice živinorejcev, poljedelcev m traktoristov. Pred leti smo ustanovili posebni oddelek za kmetovalce, torej usposabljanje za strokovno delo na kmetijah." - Koliko učencev vpišete ui kako poteka letošnji vpis? „Vpis na šolo ni bil visok. Solo je obiskovalo letno od 40 do 80 učencev. Letos vpisujemo učence v poljedelsko-živinorejski odde- lek, oddelek za kmetovalce in mlade ter starejše v traktorski tečaj." , - K letošnjemu vpisu se bova še povrnila. Kakšne so usmeritve i^ede na učni načrt in potrebe onet^stva na našem območju? „Z ozirom na potrebe kmetij- stva na ptujskem območju smo od ozke specializacije poljedelstva in živinoreje prešli k širsL Tako obravnavamo vse panoge kmetg- stva, ki so na tem področju vključno tudi sadjarstvo in vino- gradništvo." - Sestavni del učnega načrta je tudi praktično dela Kako imate to urejeno? „Žal praktično delo ni naj^jdje urejeno, ker se že dalj časa srečujem s problemi učnih objek- tov. V primeru boljše naklonje- nosti družbenih in kmetijsko-gos- podarskih dejavnikov v občini bi lahko bilo to vprašanje uspešneje rešeno." - Ustanovili smo srednješoldci zavod. Kje je mesto vaše šcJe v tem zavodu? „Po letošnji združitvi srednjih in kmetijskih šol v ptujski občini ^ada naša šola v srednješolski zavod. Zaradi razumevanja in potreb kmetijstva ima šola v tem svoje mesta V crfcviru zavoda bomo dvoletno kmetijsko izobra- ževanje razvili tako, da bi najboljši učenci lahko nadaljevali drugo stopnjo, kar pomeni tudi tretji in četrti razred kmetijske tehniške šole. Problema prostorov sedaj šola nima rešenega. Upamo na delno rešitev z zgraitvijo centra za splošne predmete usmerjenega izobraževanja, med- tem ko bi strokovni in praktični pouk kmet^slva imeli na IbmS- cu. Za uspešno opravljeno prak- tično ddo na lumišču je potrebna gradnja, obnova m tehnična opremljenost šole." - Potrebe in razvojne možnosti ptujskega ombočja bodo nareko- vale spreminjanje učnega načrta in uvajanje novih predmetov, kot so: kmečki turizem, vrtnarstvo in podobno. O teh razvojnih mož- nostih in prihodnosti vaše šole je tekla beseda pred nekaj meseci na razgovom o problematiki kmetijskega šolstva v naši občinL Kakšna so vaša razmišljanja v tej smeri? „S predhodno materialno ure- ditvijo kmetijske šole bi zamisd o izobraževanju za kmečki turi- zem in vrtnarstvo na namakalnih površinah ob vodni dektrarni Formin, bila izvedljiva. Potrebujemo toUko rednih pre- davateljev kot je odddkov. k soddovanju smo pritegnili stro- kovnjake iz Kmetijskega kombi- nata. Perutnine in Živinorejsko- veterinarskega zavoda. Pri nadalj- njem šolanju bo prišlo do ožjih specializacij, pri katerih bodo posamezne splošne predmete pre- davali strokovnjaki, oziroma pre- davatdji strok. - Vrniva se na letošnji vpis. Slišal sem za podatek, da se je na 70 razpisanih mest prijavilo le 35 učencev oeiroma bodočih učen- cev. Številčno g^dano je vpis nizek. Zakaj je takšno stanje? ..Nasprotno! Letošnji vpis j učencev na šolo je znatno boljši kot v preteklih letih. Sedaj imamo vpisanih 40 kandidatov in z vpisom nadaljujemo vse do začetka pouka, ki bo v začetku septembra. Upamo, da bo kmetij- ska šola po nekaj letih ponovno polno zasedena. Letos smo imeli uspešen razgo- vor z ravnatdji osnovnih šol. Ti so spozndi, da je ob potrebah in nalogah zdenega plana naše lepubUke, zlasti kmetijskega pod- ročja kot je ptujsko, nujno v večji meri pritegniti zlasti pode- želsko mladino v kmet^ske poklice." - Dobro poznate razmere v kmetijstvu in zlasti v kmetgskem šolstvu. Kaj odvrača mlade od kmetijskili poklicev? „Na splošno! Dmžbena vdjav- PoToika fad^ kmet^dce inehanizac|e, primerna tiufi za hribovite predele, na proslavi praznica občine Ptuj v Leskovcu. Foto: zk nost kmetgskih panog in inaqše zastarele lunetge, ki ne omogo- čajo socialne varnosti in obstoja mladi graieracgi, zato se ta od kmetgstva oddaljuje. Vendar v sedanjih pogojih ni rešitev v zaposlovanju mladih v industriji ali v tujini, ker bomo še zdo potrebovdh kader, ki bo priddo- val kruh za nas vse." - Kakšni so pogoji za vpis na poijeddjsko-živinorejsko šolo? »Kmetijska proizvodnja je po- sebna. Tasti, ki se odločajo za kmetijske poklice, morajo izhajati iz vrst kmečkega prebivalstva, kjer otroci že od majhnih nog živijo in rastejo z rastlinami in živahni V tej otroški dobi že obUkujejo svoj odnos do vse žive narave. Od podeželskih otrok smo veseli vpisa tistih, ki jim je veselje do kmetijskega poklica ostalo neskaljeno. Pogoji so enaki kot v drugih pokficnih šolah, torej dokončana osnovna šola." - Ob tem mi sili v ospredje vprašanje štipendiranja vašm učencev! „Medtem, ko pred leti ni bilo tako, je štipendiranje danes lazmeroma dobro urejeno. Učen- ci kmet^ske šole v večini prejemajo štipendije od kmet^ d^ih ddovnih organizacij ali pa iz solidarnostnega sklada za štq>en- diranje," je končal razgovor predavatdj Miloš Jeromd. Vsi, ki vas veseli ddo v naravi in privlači kmetgski poklk in se še niste odločili, obiščite po^e- delsko-živinorejdco šolo v Tumiš- ču, kjer vam bodo pogoje za vpis (tudi v primeru nedokončane osnovne šole) z veseljem pojasni- li! L kotar JUTRI OTVORITEV 15. ŽIVILSKEGA SEJMA V GORNJI RADGONI v petnajstih letih delovanja si je Kmetijsko živilski sejem v Gornji Radgoni upravičeno pridobil sloves velikega sejma, čigar ime je znano tudi izven naših meja. Dokaz za to je veliko število prijavljenih, med njimi prek 300 domačih podjetij ter prek 70 tujih razstavljalcev. Z dograditvijo novih razstavnih pro- storov razpolagajo v Gornji Radgoni s 45 tisoč kvadratnimi metri razstavnih površin. Zanimiv je tudi podatek, da bo na letošnjem sejmu razstavljalo lepo število novih razstavljalcev, predvsem iz tujine, kar utemeljuje našo prej- šnjo trditev, da je sejem zaslovel tako doma kot v tujini. Noviteta letošnjega sejma bo raz- stava živine, od svinj, konjev do goveda. Zanimiva bo za obisko- valce prav gotovo tudi brezplačna poskušnja 180 vzorcev jugoslovan- skih vin. Organizatorji imajo izdelan bogat strokovni program priredi- tev. Vsak dan se bodo vrstila po- svetovanja, simpoziji, demon- stracija mehanizacije, komercialna in organizacijska srečanja in podobno. Ponovno se vključuje Zadružna zveza Slovenije, ki bo pripravila prikaz s povdarkom na žitaricah od setve do žetve. Ves čas bo na razpolago strokovna služba, ki bo svetovala skupinam in posa- meznikom, skrbela pa bo tudi za to, da si bodo organizirani obi- skovalci lahko po želji ogledali sodobno urejena gospodarstva v družbenem in zasebnem sektorju Pomurja. Na razstavi bo tudi precej uvožene kmetijske mehani- zacije, primerne za družbeni sektor, kar je prav tako ena izmed novosti letošnjega sejma. V progra- mu sejma, ki ga bo jutri uradno odprl dr. Anton Vratuša, podpred- sednik zveznega izvršnega sveta, pa se bodo zvrstila tudi razna tekmo- vanja, nadalje kmečka parada, dirke, demonstracije in zabave, kar daje sejmu posebno, tudi turistično privlačnost. Ob koncu naj omenimo, da bo na sejmu sodelovalo tudi nekaj delovnih organizacij iz ptujske in ormo?ke občine, med njimi Kmetijski kombinat Ptuj, Mercator — obrat zaščita iz Kidričevega, Slovin iz Ormoža in tako dalje. JB Skrbimo za lepše okolje, bolje se bomo počuti i ,,Z veseljem in radostjo smo se včasih igrali na bre- gu tega potoka ali reke, ime je lahko tako ali drugač- no. Voda je s sabo odnašala, vse kar smo vanjo odvrgli, mi pa smo se potem kopali v njej. Ležali smo v jutranji rosi na travi ob tem potoku ali reki. Danes pa se je vse spremenilo. Človek je postal premoderen in odlaga vse kar mu je nepotrebno v to reko in na bre- gove njene struge; voda pa več ni tekoča in ne more odnašati s seboj,,greha človeka", ki živi na tem kon- cu in ne misli na lepoto svoje prijateljice — narave." Pot po kateri sva se namenili z Marijo, ki stanuje na tem koncu, na Bregu pri Ptuju, vodi h kopališču in neredki so ljudje, ki gredo v toplice po isti poti. Tako raznolika je pokrajina in videz pokrajine tod. Tako nekako žalostnih oči te pozdravljajo koprive in kupi smeti, ki se tu in tam precej na gosto ob poti skrivajo za rastlinjem. Samo malo dobre volje in čuta do nara- ve bi bilo potrebno tem ljudem, ki žive tod (na Bregu pri Ptuju). Hiše so dovolj nagosto, ne bilo bi potrebno posamezniku delati in ohranjati mnogo. Tako prijeten pogled na Studenčnico, pa čeprav je njena voda umazana, je pod Koroščevo hišo na Bregu; trava je pokošena in vrbe žalujke se ogledujejo v vodi. Drugod pa je zanemarjeno in žalostno seje sprehajati ob tej poti, čeprav je ta kraj kot nalašč ustvarjen za. sprehajališče. ,,Tudi v tej vodi. če bi bila očiščena, bi lahko čofotali labodi, vendar je njihovo perje prebelo za tako umazano vodo," mi je tožila Marija. Na Bregu stoje nove hiše in prebivala so prav gotovo še mladi. Ne manjka članov ZSMS, čeprav nji- hovega dela ni čutiti. Prav oni bi lahko z malo dobre volje uredili okolje v prijetno, vabljivo in zadovoljni bi bili gotovo tudi sami, samo zbudiU bi jih bilo potrebno iz zimskega spanja. ,,Tudi kulturni dom, ki ga imamo, je žalostna slika preteklosti in tudi tu bi lahko mladi napravili nekaj, če že ne drugo prebelili stene, omeli in pometli njegovo notranjost, da bi ljudje ob vstopu v dom začutiU topli- no Ln bi z veseljem zahajali vanj; se morda tudi učili kakšno igro, gojili ljubiteljske dejavnosti . . . Pri avtobusni postaji na Bregu bi moral biti na cestišču zaznamovan prehod za pešce ali vsaj neka opozorilna tabla (prehod), pa bi gotovo prišlo do nesreč manjkrat. Na tem mestu morajo prečkati cesto otroci, ki gredo v šolo in v vrtec; ljudje ko gredo v kopališče. ,,Doma sem s tega konca — z Brega pri Ptuju in bolijo me te reči, ti problemi ... Zal pa človek sam ne more odpraviti tega, ljudi bi bilo potrebno predramiti, osvestiti, pa bi mogoče tudi mi, v množici lepih novih hiš, imeli urejeno okolje, v katerem bi se lahko spro- stili tudi drugi," mi je ob slovesu dejala Marija Rašl- Klajdarič. N. Topolovec Dr. Fran Brumeii O akutnih zastrupitvah Najprej na kratko za uvod nekatera splošna pojasnila. Zastrupitve se pojavljajo tekom celega leta in pri vseh starostih. Tekom tople, posebno še poletne dobe leta, ko ljudje iz turističnih razlogov zapuščajo svoje domove, vsekakor nekoliko več, ker se k običajnim zastrupitvam pridružgo še tiste, ki izhajajo iz razlogov hranjenja izven domačega gospodmjstvain kuhinje. Popotni človek se mnogo ustavlja v neznanih krajih in tako lahko naleti na pokvarjene jedi, aH pijače. Pri vsaki bolezni, posebno pa pri akutnih zastrupitvah je NAJBOLJ VAŽNA HITRA IN PRAVILNA UGOTOVITEV — kaj je povzročUo zastrupitev — diagnoza. Mnogokrat je hitrost in seveda pravibiost ugotovitve za rešitev življenja odločilna. Iz polnega zdravja nepričakovano in takorekoč trenutno nastali znaki obolenja, ali pa nenormalni bolezenski znaki, ki ne spadajo v sliko že eventuabio obstoječe bolezni, upravičujejo sum akutnega zastrupijenja. Najrazličnejši strupi pridejo lahko v organizem skozi vsako telesno odprtino — bodisi naravno, ali ranitveno. Tisti strupi, ki so topljivi v maščobah, pa tudi še skozi nepoškodovano kožo. Za razpoznavo zastrupitve je potrebno SKRBNO PREGLEDATI: kožo. sluznice, odprtine zenic, dab izdihanega zraka, spremembe krvnega obtoka in dihanje, dalje spremembe v funkdji možganov in živčevja in poleg vsega tudi še telesno toploto. Posebno vaiao je OHRANITI ZA PREIZKAVO VSE RAZLICNE TELESNE TEKOČINE (urin, sline, solze i.p.) TUDI DRUGE IZLOČKE — ekskremente (blato), posebno pa izbruhanine. Vse podobno bistveno pomaga pri utrditvi diagnoze in je v določeniii primerih velike pojasnilne vrednosti tudi pri eventualni sodnih raziskavah, ki se pri mnogih zastrupljenih običajno pridružijo. Prav tako nujno potrebno je SHRANITI VSE, V NEPOSREDNI OKOLICI NAJDENE PREDMETE (različni ovoji, posebno originalne škatljice industrijskih proizvodov, posode, vrečke, torbice i.p.). Kateri so NAJPOGOSTEJŠI IN ZNAČILNI ZNAKI AKTUNIH ZASTRUPITEV? MOŽGANSKI KAPI PODOBNI ZNAKI nastopajo pri slededh zastrupitvah s: prusko kisHno (Btausaeure), žvepolovodikom, narkotičnimi sredstvi (aether, kloroform), ogljikovo kislino, fenoli in njim sorodnimi snovmi. ONESVEŠČENJE POVZROČAJO: alkohol, tudi metllnl alkohol (gorilni ali lesni špirit), seveda vsi narkotično delujoči strupi (že prej našteti in še morfijum hi njemu podobni pripravki), uspavalna sredstva, katerih Številno seje v zadnjih desetletjih izredno močno pomnožilo, dalje fenolske spojine in kinin. Zelo pomembna je SKUPINA KRVNIH STRUPOV, med katerimi naj omenimo le nekatere: svinec, anilinski pripravki, nitrobenzol, arzenovodik. Tudi za nestrokovnjaka opazen značilni znak je cijanotlčna zariplost v obrazu, ki pa žal ni zanesljiv razpoznavni znak, ker se pojavlja tudi še pri mngoterih drugih obolenjih m so zato merodajne le strokovno Izvedene laboratorijske preizkave. PROLIVE, POGOSTO ZDRUŽENE Z BRUHANJEM, povzročajo: predvsem zastrupitve z gobami, okužitve s pokvarjenim mesom in vsemi njegovimi pripravki, posebno s salamami; dalje arzen, živo srebro Vsebujoči produkti, jesenski podlesek in posebno njegovi ekstrati, rženi rožiški (secale cornutum), baker, barij, živo apno i.p. Sledi 1. nadaljevanje Zgodovina Borla za njegove obiskovalce Prejšnji teden je vrsta stolov na dvorišču boriskega gradu sameva- la, restavracija je bila prazna, le nekaj kopalcev se je namakalo v bazenu. Grad pa je zrl na Ptujdco polje in se stiskal Halozam v naročje. Kakor da na njem ni življenja, kakor da je preživel svoj čas in ga nihče niti pogledati ne bi hotel. A to je bil le videz. Vodja obrata letovišča grad Bori Tone Je 25. januarja 1348 to obzidje vzdržalo silovit po- ti^s? Zumbar mi je rekel, da bi moral priti v soboto ali neddjo. Med tednom so tu le gostje, ki si na svoji poti proti Zagrebu ali Jadranu ah pa na poti nazaj le odpočijejo. Penzionski gosti pa so v poletnem soncu v senci mogočnih dreves tod okoli ah pa na pikniku kje v bližini, ki ga na njihovo ždjo organizirajo. V gradu je kar 43 sob z 80 ležišči. Takšne notranjosti si najmočnejša fantazija prvih last- nikov Ajieknsteinov ni mo^a predstavljati. Čeprav v gradu ni več dosti zgodovinskega, pa se oko lahko napase mogočnih zidov in stare kaj)elc, ki je še ostala. Ostale so tudi stare slike in seveda vrsta legend, ki jih direktor rad pripoveduje gostom. Zgodovina gradu je bolj skopo poznana, ker manjTca dokumen- tov in ravno zato so fcgende tako zanimive, v njih pa gre \erjetno iskati tudi resnično jedro. Tako n^ bi obstajal z gradu podzemni rov pod Dravo, ki bi naj v najhujšem bil rešitev nekdaigih lastnikov. Tov. Žimbar mi je powdai,da so že razmišljah o knjižici, ki bi turistom prucazala zgodovino gradu od samih začet- kov. Za sedaj laliko kratek zgodovinski pregled preberejo le v omejoii kapelL Da je grad bil pomembna točka na meji med Ogri in habsburško oblastjo, kaze že dejstvo, da so gospodje Ptujdci z gradom prevzeli v svoj grb še borlski znak - sidro. Turiste bi prav gotovo zanimah tudi časi,ko so po teh krajih divjali vojaki Matije Korvina-Kdo ve, če ni ogrdca kraljica Beatrice, ki je bila na zdravljenju v Ljutomeru, obiskala tudi tega obzidja na skah? So kobihce leta 1338 uničile polja lastnikov gradu, je silovit potres desetletje pozneje prizadd tudi nekaj metrov debele zidove; je kuga tega leta razsjala tudi po gradu? Malo je znanega o številnfil turških vpadih. Se je kateremu izmed zapornikov uspe- lo rešiti iz nemških krempljev, ki so tu trgali naše ljudi? Kaj je z zaditjo lastnico gradu Weissovo in kje so urbarji, ki so jih pred vojno odpeljali v neznano in bi nam razkrih vsaj del odgovorov na ta in podobna vprašanja? Celo muzej NOB so pred kratkim prenesh v Ptuj m tako je turistom neznano cdo zadnje obdobje iz grajske zgodovine. Da je zamisd o knjižnem prikazu zgodovine pravilna.torej ^loh ni potrebno poudarjati. Ce je že zgodovina zaradi objektivnih vzrokov gostom ne- dostopna pa zanje drugače dobro podabijo. Vsako soboto prirejajo jlcs, organizirajo boiiske večere, ci so dobro obiskani... Letos bo čeE zimo grad verjetno zaprt. ker je vzdrževanje predrago in gostov premalo. Tako bodo v terj „mrtvi sezoni" ddali v dq>an- dansL Tesno soddovanje z agencijami je omogočilo, da je turistični promet ostal na nivoju prejšnjih let. Ncva cesta proti Zagrebu je odtegnila precej prehodnih gos- tov, na bazenu pa se čuti tudi odprtje Ptujskih toplic. Tako imajo letno 55 odstotno zasede- nost kapaciatet, pri čemer pa so domači in tuji gostje nekako v ravnovesju.' Besedilo in slika: Franc Mikiiič Borlski vodnjak Tekst in foto: Franc Milošič Voda je že od nekdaj ptavo bogastvo, posebno tam, kjer je težko priti do nje. Vodnjak na sliki kaže te napore s svojo gjiobino, ki pa je ni še najbrž nihče izmeril. Legenda pravi, da sta ga kopala dva dosmrtna zapornika. Eden ni vzdržal napo- rov in je kmalu umii, drugi se je trudil dalje in ko je prisd pod ^adino EŽrave, ga je zalila voda. Naj bo res ali ne, spodobilo bi se, da bi bil malo bolje urejen. Na železni konstrukciji je pred leti visd zvončekjci ga več ni, tudi lepo kovan vzorec je že precej načet. Danes sega voda v vodrgaku precej visoko in je pokrov kar nevaren in neprime- ren. Z malo dda in še manj denarja bi lahko postal prijetno dopomilo borlskemu dvorišču, ne pa da je kot odvečna gmota stisnjen ob steno. 6-IZ NAŠIH KRAJEV 18. avgust 1977- XKPifIK Približevanje bančnih uslug širšemu krogii Delovno zmago ob praznovanju občinskega praznika, 8. avgusta, so zabeležili tudi v podružnici Kre- ditne banke Maribor v Ptuju. V Gorišnici so 8. avgusta ob pri- sotnosti predstavnikov banke, KS GoriSnica, DPO, izvajalca del Gradisove gradbene enote iz Mari- bora in drugih, odprli v zgradbi Mercatorjeve trgovine novo ban- čno poslovalnico, ki je za občane kakovostna pridobitev. V njej lahko občan zadovolji svoje potre- be po skoraj vseh bančnih uslugah z dinarskega in deviznega po- dročja; dobi pa tudi potrebne informacije o potrošniških, prav tako pa tudi o gradbenih kreditih. O pomenu pridobitve nove ban- čne poslovalnice, je na otvoritvi spregovorila Marija Magdalene, podpredsednica izvršilnega odbora KB Maribor, podružnica Ptuj. Za mladega učenca Darka Pintariča pa je bil dan otvoritve še posebno presenečenje, ker je kot prvi vlaga- Svečanost ob prazniku občine Ptuj, ko so 8. avgusta 1977 poslovalnico odpili. telj v novi poslovalnici, ,,odebelil" svoje začetno stanje na hranilni knjižici s prispevkom podružnice; za 500 dinarjev. V poslovalnici sta zaposlena dva uslužbenca; delovni čas pa je od 7. do 18. ure, v soboto pa od 7. do 12. ure. Omenjeni odpiralni čas so narekovale številne potrebe tam- kajšnjih občanov, še posebno pa delavcev, ki so zaposleni na hi- drocentrali v Forminu in so se vse doslej srečevali s številnimi težava- mi bodisi pri vplačilu ali izplačilu OD. Tudi delavci zaposleni v tujini z območja krajevne skupnosti Go- riSnica bodo v poslovalnici zane- sljivo našli odgovor za svoje potre- be. Že nekaj dnevno poslovanje pa je potrdilo, da je poslovalnica našla svoje mesto v reševanju vsakodnevnih potreb in želja obča- nov. MG LMDA Ormož 77 z LOPA TAMI IN KRAMPI SKOZIKAMEN IN BLATNO ZEMLJO Do 20. avgusta bodo brigadirji lokalne mladinske delovne akcije Ormož 77 izkopali 11800 m vo- dovodnega jarka. Brigadirji so do- slej izkopali že nekaj nad 8 km jarka za kasnejšo položitev vodo- vodnih cevi. Delo na trasi je precej težavno, kajti ponekod je potreb- no izkopati več kot meter globoko in tedaj se pojavi voda, ki otežuje nadaljno kopanje. Zares je v oko- lici Podgorcev težavno delo. Ljud- je z zanimanjem opazujejo briga- dirje, z njimi se tudi pogovarjajo in prijazni so videti eni in drugi obrazi. 100 brigadirjev, ki so zbrani in organizirani v brigadah ,.Jo2eu Sedei kkiloe MDA Onnoi 77 y omovni ioll Veliu Nedelja. KerenCiCa", „ Vinka Megle" ter Bratskih mest, se je naselila v osnovni šoli Velika Nedelja, kjer je tudi celoten štab brigade. Koman- dant akcije je predsednik občinske konference ZSMS Ormož, Ivan Vajda, ki je takole pripovedoval o delu in življenju v brigadi: ,,Vsak dan se brigadirji odpravi- jo v Podgorci, kjer se z lopato in krampom dobesedno ,.borijo" s kamnom in močvirnato zemljo. Žuljev je vedno manj in brigadirji so se privadili trdemu delu. V bri- gadi delo teče po načrtu in doslej Se ni bilo delovnih zastojev, pa tudi medsebojni odnosi so na zavi- dljivi ravni. Brigadirji vstajajo ob pol petih in so od šestih do štirinajstih na trasi. Popoldne so na sporedu različne aktivnosti. Nekateri se navdušujejo nad športom, drugi pripravljajo kulturne programe in urejajo brigadirski bilten. Fantje in dekleta, ki so prišli iz Splita, Vrnjačke Banje ter iz domačih krajev, se med seboj dobro razu- mejo in nekatere ,,napetosti", ki nastajajo na trasi, popoldne popu- stijo in vse je spet dobro, tudi za- bavno in prijetno. Brigadirsko življenje je lep do- godek za mladega in bilo bi prav. da bi se tako imenovane Sole življenja udeleževali vsi mladi. Po organiziranosti je naša brigada na ravni republiške in zvezne, le ma- sovnosti ni takšne. Pri delu nam pomagajo tudi mladi iz osnovnih organizacij in sicer so se akcij že uddežili mladi iz Obreza, Središča hran Vt^da, komandant lokal- ne MDA Ormož 77. Foto: B. Vodušek in delavci iz trgovskega podjetja Zarja. Na udarniškem delu so bili tudi delavci skupščine občine Or- mož ter brigada ,,Dušana Kvedra" iz Ptuja. Poleg tega so na trasi bili tudi mladi od Tomaža, Miklavža in iz tovarne ,,Jože Kerenčič" ter vaščani iz Podgorcev." zk foto: BV TEMEUNI DELEGAT Drgoč vas lepo pozdrovlan no van želin vse najbojše. Poletni pesji dnevi, ki so nan tudi v senci na ves gfos lojali, so mindi, zq pa nas vutro zorana že tak po mden jesenska hladna koza liže. Pfi kaj čemo, tak se pač toti puklasti svet vrti. Pelarno, rintamo, orjemo no sejemo, ž jemo no gradimo svoj še lepši jutrišji den Ker se nan bližajo nove delegatske volitve, smo to ovi den tudi v naši vesi evidetirali možne kandidate no ocenli delo ta štorih delegatov. T^di jaz sen ba na tapeti Še kar dobro oceno sen doba no so me drgoč predlani Vsi so se s ten strijali, samo moja Mica je proti bik. iya ves ^os je disku tirala: „Ce je moj Lujz tokšni delegat, kak duma mož, ki mi zvečer v štampeti samo obuja spomine na mloda leta, -. akcije no haska pa od toga nemam nibenega, te sen jaz z vsemi štirami za mlajšega delegata..., V, Vidite, tak se mi godi, še v družinskem TOZD-i mi rotacijo napovidovljeja P(i kaj čete, moja Mica je pač tak (lekič še ma keri drugi tok o ženo), da bi tudi v zokonsko živteje rada delegatski sistem sprovla no po določeni dobi moža zamejala Kak bi se to v praksi obneslo ne ven, zatrdno pa sen prepričan, da jaz s svojimi leti, na niben spisek evidentiranih kandidatov več ne bi priša. , Na našem zbori občanov smo ugotovlali, da se naša krajevna skupnost no še posebno naš Suhi breg iz leta v leto vse bolj praznita, da nan deca grunte zapušajo no si druge službe išejo. Yete, mindli so cajti kdo se je po kmečkih dvoriših pei deset di pa še več fačokov drlo no drengala Kruha blo manj, dece pa blo več. Z(ij pa je ^ih obratno: Več kruha pridelamo no bojše živimo, kindermaheri pa smo slabši grotali Jaz le mislin, da so vsega toga kriva tista kontra-cepcpva sredstva. D,ekline no žene zoblejo tiste tablete kak naš kokot karuzo, moški se na druge načine proti očetovstvi bronijo, vse fkuper pa ^ih tak z§.eda kak mo van zaj zapisa:„Zato se s kontracepcijo borimo, da bi na svetu bil kak cepec manj." , Vas pozdrovla kontra-cepec LUJZ Cirkovce Že 40 otrok za otroško varstvo Gradbena in druga dela se v Cirkovcah pri gradnji druge faze Doma krajanov pospešeno izvajajo. Kot so se že na začetku leta na zboru delegatov dogovorili, bodo vrtec svojemu namenu predali že v septembru. Dela je še precej, zato z delom v krajevni skupnosti zelo hitijo. Moči kra- janov so se v zadnjem času že nekoliko potrošile, zato v Cirkovce prihajajo na pomoč brigadirji iz MDA Slovenske gorice 77, ki pomagajo pri zaklju- čnih delih otroškega vrtca, stanovanj ter jedilnice s kuhinjo. Sedaj nameravajo obeliti vse prostore, položiti keramiko ter vgraditi notranjo opremo. Na zadnjem sestanku, kjer se je poleg predstavnikov otroškega varstva občine Ptuj, krajevne skupnosti udeležilo tudi okoli 30 žena, so skupno ocenili trenutno situacijo ter ugotovili, da bo vrtec sprejel pod svojo streho okoli 40 otrok. Kot ocenjujejo po sedanjih prijavah, ne bo problema z nezasedenostjo vrtca, kajti otrok je dovolj. To je bila tudi glavna skrb otroškega varstva v Cirkovcah, kajti zaradi premalega števila otrok, bi lahko nastal hud finančni problem, prostori pa bi ostali neizkoriščeni. V krajevni skupnosti so tako sedaj to rešili, pred njimi pa je reševanje problema opreme jedilnice in stanovanj. Za stanovanja je denarja dovolj, ostaja le odprto vprašanje pri opremi kuhinje in jedilnice. V krajevni samoupravi so prepričani, da bodo denar skušali zbrati s krediti, ali ga dobiti prek ustrezne interesne skupnosti v občini. zk DA BO LUČ SVETLEJŠA LetoSnja gradnja elektroenergetskih objektov poteka po načrtih Program dela TOZD Elektro Ptuj vsebuje tudi gradnjo elektroenergetskih objektov na ob- močju občin Ptuj in Ormož. Program, ki ga uresničujejo, da je bil sestavljen na podlagi dogovar- janja s krajevnimi skupnostmi, ki takšne objekte potrebujejo. Seveda je ob tem določeno tudi sodelo- vanje krajanov, s finančnimi sredstvi in prostovoljnim delom ter materialom kot so drogovi, grad- beni material in podobno. O načelu zagotovitve sredstev smo obširneje že pisali. Ob tem je potrebno zapisati, da v programu niso zajete vse potrebe krajevnih skupnosti, ker ali se niso dogovorili ah so svoje px)trebe posredovali prepoz- no, ko je bil program že sestavljen in sprejet. Kakorkoli že, program uresničujejo in o tem sem se pogo- varjal z direktorjem TOZD Elektro Ptuj Stanislavom Horvatom. Dela, oziroma obveznosti iz pre- teklega leta, ki jih niso uspeli pravočasno izvesti, so skoraj v celoti končana. Ob tem še to, da predvidevajo v srednjeročnem ob- dobju prehod vseh napajalnih vo- dov na napetost 20 kilovoltov in s tem bodo lahko prenašali večjo moč. Dela iz tega programa že ures- ničujejo. V Ormožu bodo postavili raz- delilno transformatorsko postajo za 20 kV omrežje. V programu sta še dve transformatorski postaji in sicer v Skolibrovi ulici in za novo blagovnico. V ormoški občini so letos zgradili vmesne transforma- torske postaje v Sardinju, Bresnici in Cvetkovcih. Dogovarjajo pa se za gradnjo na Runeču in Sterjancih. Med drugim so izvedli visokonapetostne priključke za to- varno Droga v Središču. Pregradili bodo transformatorsko postajo pri bolnici za prehod na 20 kV omrežje in položili kable za visoko napetost za napajanje naselij ob vinski kleti in za tovarno plastičnih izdelkov Jože Kerenčič. Sodelovali bodo tudi pri izgradnji nove tovarne sladkorja. Ob gradnji novih transforma- torskih postaj obnavljajo na tem območju sedanja omrežja. Uporabniki pri tem sodelujejo s sredstvi, prostovoljnim delom in materialom. Toliko o gradnji na ormoškem področju. V ptujski občini so v letošnjem letu že px)stavili transformatorsko postajo v Dragonji vasi. Sedaj te- čejo dela pri gradnji postaj v Bre- zovcu, Bišečkem vrhu, na obrežju v Ptuju in v Sdah. Za gradnjo tran- Nova transformatorska postaja v Dragonji vasi. Foto: zk sformatorskih postaj Kicar I in II, Ločič, Zgornja Pristava in Njiverce je potrebna dokumentacija že pri- pravljena. V pripravi so potrebni dokumenti (dovoljenja, načrti in podobno) za transformatorske po- staje Podlože, Slovenja vas, Hajdoše, Mestni vrh, Placar in Vareja.Ob gradnji tr'ansformator- skih postaj potekajo tudi dela na obnovi obstoječega nizkonapetost- nega omrežja. Tako so dela že opravili v Grajenščaku, v progra- mu pa so v Gorišnici in delno v Ptuju ter Spuhlji. Elektro Ptuj skrbi tudi za javno razsvetljavo v Ptuju. O tem so sklenili pogodbo s krajevno skup- nostjo. V ta namen zagotovljena sredstva združena s sredstvi kra- jevne skupnosti bodo porabili za obnovo razsvetljave v Čučkovi ulici in na Mariborski cesti. Za vsa do sedaj navedena dela je TOZD Elektro Ptuj zagotovila sredstva v višini 14 milijonov di- narjev. Približno 5 milijonov dinar- jev so zbrali uporabniki in sou- deleženci pri investicijah. Veliko pa prispevajo krajani s prostovoljnim delom in materialom. V programu so zajete tudi naprave, stroji, orodje, instrumenti, ki jih potre- bujejo pri opravljanju del. Zraven teh dejavnosti opravljajo delavci TOZD Elektro Ptuj tudi srednja investicijska popravila na napravah s katerimi upravljajo. V ta namen so v okviru Elektrogospo- darstva Slovenije sredstva zagotov- ljena v višini 3 milijone din. Ta sredstva bodo porabili za obnovo predvsem nizkonapetostnih omre- Sj, seveda oplemenitena s sredstvi uporabnikov in s prostovoljnim delom. 1. kotar Majšperk za boljši jutri Moderniziranje cest, vodovodne- ga omrežja, postavitev mrliške vežice je le nekaj najpomembnejših delovnih načrtov v krajevni skup- nosti Majšperk v tem letu. Seveda imajo v tem srednjeročnem načrtu v Majšperku zapisanih še veliko drugih prepotrebnih objektov in akcij, toda načrta ni mogoče pre- hitevati, ampak le uresničevati. Letos so že povezali vodovodno omrežje na obniočju centra kra- jevne skupnosti, ki ga je začela graditi že MDA Haloze 75 in s tem je zaključena druga faza gradnje tega vodovoda. Tretjo fazo bodo končali predvidoma leta 1979. Letos še nameravajo modernizirati 850 metrov krajevne ceste Vrhe—Brezje, za katero bodo po- lovico sredstev prispevali krajani sami. Prav tako popravljajo mnogo cest na območju Haloz, kjer je cestna povezava marsikje Se precej slaba. V kratkem nameravajo začeti z gradnjo nove mrliške vežice na pokopališču. Krajani bodo s pro- stovoljnim delom pomagali pri gra- dnji in s tem se bodo precej zmanjšali stroški gradnje.. Napeljati nameravajo še telefon- Majšperk dobiva vse sodobneJS zunanji videz. sko omrežje v naselje Lešje, kjer je za novi telefonski priključek že prijavljenih deset zasebnih naroč- nikov. Kljub vsem tem delovnim uspehom, pa ostaja v Majšperku še vedno precej odprtih problemov. Urediti bi morali več mostov, ki niso več primerni za prehode, neka- tera naselja še vedno nimajo pitne vode, zaradi česar prihaja marsikje do {M-ecejšnjih težav in gospo- darskih problemov, ker si morajo prebivalci voziti vodo iz bolj oddaljenih krajev. Jeseni nameravajo v Majšperku začeti z gradnjo novega 20 sta- novanjskega bloka, na pomlad prihodnjega leta pa bodo zgradili novo bencinsko črpalko. Besedilo in slika: B. VODUSEK TEDNIK -18-avgust 1977 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 ARHEOLOGI KONČNO PRED GRADBENIKI Arheološka izkopanja na območju ptujske občine so v teh dneh že v tisti fazi, ki pomeni na tem področju izredno velik napre- dek in obenem potrjuje, da je bila vsejugoslovanska solidarnostna akcija arheologov in študentov arheologije korak, ki bi se ga morali lotiti že prej in s tem prihraniti ne samo kakšen solidarnostni dinar, temveč tudi dragoceni čas zaradi katerega smo i gradnjo stanovanj močno kasni- 11. Buldožerji, ki so pred meseci zaorali mol ,,stare rimljane" in njihovo kulturo so poleg vsega dvignjenega prahu, ostrih besed in očitkov, vendarle storili, da se je stvar premaknila naprej in to v pozitivnem smislu. Seveda s tem ni rečeno, da to akcijo javno odobravamo, vendar pa je dala vedeti, da v naši arheologiji vendarle vse ni tako kot bi moralo biti in da se vse preveč zapiramo v ozke lokalne okvire in da z ljubosumnim čuvanjem arheolo- gcih terenov naredimo več škode kot koristi. Danes je stanje nekoliko drugačno, ,,stari runljani" niso več problem številka ena in določeni roki za sprostitev zemljišč nekaj nemogočega, stvar o kateri se je odločalo v zelo ozkih krogih in prepričevalo o tem in onem sa- mo o tistem ne, kaj in kako storiti, da bo šlo na boljše, hitreje in da bodo ljudje dobili svoja težko pričakovana in obljubljena stanovanja, solidarnostni dinar pa pravočasno in pred vsakodnevnimi podražitvami vložen tja kamor so ga delovni ljudje in občani tudi namenili. Pri tem ne želimo postavljati na zatožno klop kogar koli, vendar nekdo za minule razmere mora biti odgovoren in prav bi bilo, da bi pred javnostjo tudi o tem nekoliko konkretneje spregovorili. Ravnateljica Pokrajinskega muzeja v Ptuju dr. Štefka Coblje- va, ki je prevzela odgovornost nad arheološkimi izkopavanji v Ptuju nam je takole opisala trenutne razmere na terenu: ,,Za nas je razveseljivo predvsem to, da smo pred gradbeniki in ni več krize niti bojazni, da bi z raziskavami ovirali gradnjo. Ta prednost je danes že tolikšna, da nas gradnja stanovanj več ne more dohiteti. To je seveda naš največji uspeh, ki smo ga lah- ko dosegli, predvsem, če primerja- mo stanje v lanskem letu, ko je bi- lo ravno obratno. V tem letu smo končali raziska- ve na zemljišču kjer bo stal blok III, h koncu gredo dela na zemljišču za blok B V in sedaj že Skupina Študentov arheologQe Iz Beognula na razfakovalnem območja v RabeUčji vasi. končujemo površino, kjer bi naj bil blok B VI, ki je po novem konceptu združen z blokom B VIII, ker bi tako pridobili na zemljišču in po prvotni zamisli izgubili le nekaj stanovanj. Trenutno delamo tudi na B VII, ki je združen z B IX in pomeni isto situacijo kot pri prejSnji varianti. Na tem delu smo zašli v precej gosto najdišče, ker je pod zemljo nekdanje pokopališče. Na nekaterih mestih je že precej izropano, verjetno že v prvotnem času ob naselitvi starih Slovanov in zato naletavamo na različno vred- nost posameznih najdb ali pa jih sploh ni. Kot veste, so v pomladnih mese- cih ddali na arheološkem terenu predvsem študentje ljubljanske univerze, ki pa so izčrpali svojih štirideset delovnih dni. Odprla so se tudi druga arheološka delovišča drugod po Sloveniji in zato smo poklicali na pomoč še zagrebško in beograjsko univerzo. Slednja je imela zares veliko rezumevanja in Foto: B. VoduSek je že doslej poslala veliko arheolo- gov in nam jih še pošilja. Dela bo- mo lahko z njihovo pomočjo nadaljevali tudi do pozne jeseni. Za tako akcijo kot jo imamo le- tos v Ptuju, je seveda potrebno ze- lo dosti priprav, stikov in dogovo- rov. Lani smo temu verjetno posvetili premalo pozornosti, če- prav so poskusi bUi, vendar brez uspeha. Letos, ko je bila situadja zelo, zelo pereča smo seveda morali z akcijo začeti širše kot si- cer. V tem trenutku, ko smo pravza- prav ob koncu letos planiranih arheoloških raziskav v Ptuju še ne moremo govoriti o finančnih sred- stvih, ki smo jih za dela porabili. Vsekakor se gibljejo v okviru planiranih zneskov in bi o tem kazalo spr^ovoriti, ko bodo dela končana. Moram pa predvsem povdariti izredno požrtvovalno sodelovanje Samoupravne stanovanjske skupnosti Ptuj, ki je ta sredstva izdvojila ne glede na zakonska določila. Ce ne bi bilo toliko razumevanja v naši občini in skrbi, da se naloga opravi, ne vem kako daleč bi danes lahko prikazovali arheološke razmere v Ptuju, ki so pred nedavnim vzburile vso našo javnost. Poleg vsega, kar sem omenila pa je brez dvoma najbolj pereče vprašanje kdaj in kako vse to kar smo v Ptuju odkrili, tudi napisati in seveda predstaviti našim delov- nim ljudem in občanom ter tistim, ki jim je področje arheologije specialnost ali jih kako drugače zanima. Material je zelo obsežen in bo potrebno izluščiti tisto kar je najvažnejše. To je težko storiti včasih že v čisto navadnem pogovoru, kaj šele vse to spraviti na papir. Naši sodelavci so nam obljubili vso pomoč, med njimi dr. Koroščeva iz Ljubljane, profesor Dobričevič iz Beograda in njihovi sodelavci. Je pa vprašanje, kako bo z objavljanjem pripravljenega materiala, ker bomo zato potrdjovali posebna sredstva. Ob dosedanji pomoči in razumevanju odgovornih ustanov pričakujemo, da bomo tudi v prihodnje našli skupen jezik. Vse pa zahteva svoj čas in dela je šc veliko. Menim, da bi bilo najbolj primerno, da bi lahko končno v Ptuju videli eno večjo arheološko razstavo, ki bi pokazala rezultate izkopavanj zadnjih treh let. S tem bi se tudi morali oddolžiti našim občanom in delovnim ljudem, ki so nam s svojimi sredstvi omogoči- li, da smo dobili denar za arheolo- ške potrebe. Obenem bi jih lahko tudi najlepše informirali, kaj smo našli in kakšne dragocenosti je skrivala zemlja v svojih nedrih. Obljube seveda dajem zelo težko, ker vse ni odvisno od mene, obsta- ja pa najboljša volja, da gremo po tej poti in da lahko čimprej obvestimo širšo javnost, vse tiste, ki jim je drag Ptuj, da vidijo koli- ko dragocenosti imamo, da spoznajo naše delo..." Gotovo med nami ni občana, ki se s prizadevanji dr. Cobljeve ne bi strinjal, na naših arheoloških delavdh pa je, da svojo odgpvor- nost pred delovnimi ljudmi in občani vzamejo resno in da s svo- jim delom dokažejo, da so bila ogromna materijalna sredstva tudi koristno vložena. Ravno Lz te ne- kaj mesečne prakse lahko vidimo, da so bolj kot besede, potrebne konkretne akcije, da pa pohii depoji tudi ničemur ne služijo, če material ni obdelan in na voljo javnosti. Poleg pravic imamo tudi dolžnosti in ne samo izgovore. M. ŠNEBERGER Samonikli slikar iz Skorišnjaka v Skorišnjaku 30 pri Leskovcu že od 1958 živi upokojeni Edvin Fric, ki si krajša dneve s slikanjem. Ko sem ga obiskal je spretno namakal čopiče, pod katerimi se je risala pokrajma. Marsikaj mi je povedal, a čopiča ni odloziL „Ze od mladih nog rad slikam. To ie moje vesdje, konjiček bi rekel. „V sobi,kJ je istočasno atdje in topd dom, je na steni precej njegovih stvaritev. Najraje slika pokrajine; tople barve, usklajenost m preprostost kažejo njegovo osebnost. „Rojen sem bil 1902 v Rušah in potem postal šofer," se mi je sam predstavil „Nekaj let sem vozil v Bosni. Potem sem bil v Mariboru do tiste nesreče. Vlak je zadel v avtobus in skupil sem jo. Za šoferja nisem bil več, drugo pa me tudi ni veselilo. Tako sem že osemnjast let upokojen." Ne govori veliko naenkrat; pove misel in se zqpet skloni nad barvno ploščo. Slika namreč z oljem na lesonitne plošče. Ves se vzivi v svoje ddo in se zopet dvigne. Nova misd pride iz njegovih ust; kratka, je, a pove Edvin Fric: „Nisem družbeno priznan slikar." veliko. „Med drugo vojno sem bil malo v službi, malo v hosti. Težko je bilo takrat Ko sem še vozil, sem manj slikal. Sedaj v pokoju ddam precej več." Ko ga vprašam, koliko ploščam je že vdihnil svoje motive, se le nasmehne izpod sivih brčic. ,J>Je bi vedd. Okrog 50 jih naredim na leto. N^več ddam po naročilu; ljudje dobro spre- jmejo moje slike. Da, večino prodam, kar nekaj lokalov je opremljenih z mojimi deli. Naj- več jih je v gostilni Pri Bošku na Vidmu, pa v Leskovcu ... Ljudje jih vid^o in sprašujejo, kdo jih je nashkal. Potem prihajajo k meni in naročajo.' Sam zase pomisUm, da mu vržejo slike kar lepo vsoto na leto. Kakor, da bi mi prebral misli, mi hitro pojasni: „Moje slike so poceni. Komaj za jdoščo in barve dobim vrnjeno, pa še za kakšno škatlo cigaret pri sUkL Dela nimam plačanega, čeprav je potrebno precej ur presedeti, preden nastane taka podoba. Od tega nočem in ne živim, ker je to le moje vesdje." Prepričan sem, da bi lahko nekajkrat več iztržil za svoje ddo, ki je tako tesno prežeto z njegovim življenjem. Tu živi na lepem hribu sredi vinogradov, sadovnjakov in gozdov. Pravi, da lirupa v mestu ne bi mc^d prenašati; zadovoljen je, ker živi v tej spokojnosti. Na steni ob vhodu ima naslikano trgatev, ki lahko vsakemu pove, da je vzljubil te kraje. Življenje mu je polno barv, mimo in srečno. Včasih se malo ponorčuje iz vsega. Takšna je suka, ki visi v gostilni Pri treh l^ah v Leskov- cu: mož ves ddjučen nosi težak kseni križ, na katerem sedi žena in ga z bičem priganja. Vse slike so mu enako drage, od tiste, ko volkovi napadajo voznika, pa do podobe sv. Florgana na poljani „Ddam poceni, ker msem družbeno priznan. Ce bi bil, bi te dike imele nekajkrat višjo ceno, pa ne zato, ker bi jo jaz hotd postaviti. Meni anonimnost ne pomeni nobenega zla; v največje zadovoljstvo mi je, da ljudje radi pogledajo moje sUke in jih radi obešajo v svoja stanovanja." Prikimam mu in že hočem reči, kako je z družbeno priznanos^o, Sa mi to pove sam. ,J^isem kovno izobražen, pa se zato ne počutim slaba Narišem to, kar mi je všeč, kar me prevzame, če me likovniki priznajo ali ne je pa njihova stvar.' Žal je res tako, da nek^" umetnikov, ki si bolj ali manj zaslužijo ta naziv, oblikuje okus in norme umetnosti. In ta umetnost se danes drago prodaja. Ljudje pa se včasih obnašajo tako, da imajo rajši drago kakor fepo sliko. Potrošništvo pač ne pozna meja in vdira tudi v umetnost „Eden od priznanih ptujdcih slikarjev si precej bdi gjavo, ker so moje slike tako cenene. Premočno mu konkurirajo!" Mo- goče pa mu ne konkurirajo le v ceni, tudi nekaj okusa yudi je zraven. Po vsem se sUkar Fnc sproščeno povrne nad svoje barve. Pravi, da shka po dobri dve uri dnevno, ker več ne vzdrži Vedno pa se vrača k svojemu oknu, ob katerem je igegova miza; vsa prepleskana je in . kaže, da je njen lastnik tu presedd že dneve in dneve. Franc Milošič V Folklorna skupina Markove! - nastopila v Beltnicih v nedeljo 14. avgusta je bil v Beltindh v Prekmurju že sedmi tradi- donalni mednarodni folklorni festival, ki so se ga udeležile plesne skupine iz Avstrije, Madžarske in Jugoslavije. Nastopilo je devet skupin. Med nji- mi plesalci in pevci iz Sel iz avstrijske Koroške, med katerimi so biU tudi mladina, ki so ob znanem nezakonitem preštevanju Slovencev v Avstriji javno nastopili zoper kršitev 7. čl. državne pogodbe in jim avstrijske oblasti pripravljajo sodni proces 19. avgusta na Dunaju. Videli smo tudi Porabske Slovence iz Sakalovec na Madžarskem, dalje več skupin iz Slovenije in Hrvaške. Vsi nastopajoči so bili lepo sprejeti od občinstva, ki je v velikem številu napolnilo park ob gradu, kjer so nastopale folklorne skupine. Plesalci folklorne skupine iz Markovec so se predstavili z domačimi izvirnimi plesi in s svojo udeležbo potrdili prijateljske vezi s skupino iz Beltince, ki je že večkrat scxlelovala v Markovcih in v Ptuju. Folklorni festival v Beltincih je ena največjih prireditev te vrste v Sloveniji in jo lahko mirno postavimo takoj za ptujskim Kurentovanjem. Prav gotovo bi si obe prireditvi zaslužili, da bi bili uvrščeni v republiški program. Kulturna skupnost iz Murske Sobote že dela na tem, upajmo, da bodo tudi ptujski kulturni delavci oz. kulturna skupnost dosegla da se Kurentovanje uvrsti v seznam republiških prireditev. OP Študentje iz Amerike peli, plesali in igrali v Ptuju v okviru V. ptujskih kulturnih srečanj so se v ponedeljek, 15. avgusta zvečer predstaviU Ptuj- čanom in brigadirjem MDA Slovenske- gorice 77 študentie ^asbe iz Indiane, ZDA. Prek 500 ^edalcev, ^ubitdjev musicdov Leonarda Bemsteina, je napolnilo letni prireditveni prostor in navdušeno pozdravilo 70 mladih ^asbenikov, pevcev in plesalcev. V prvem delu programa so študente predstavih edino Bern- steinovo opero ,^mešniava na. Tahitiju", ki je nakakšna parodija na filmsko' ^asbo petdesetih let S svojim izredno čistim in zvonkim glasom je še poseb^ navdušila Wendy Wliite v naslovm vlogi Dinah. V drugem ddu programa pa so nam predstavih odlomke iz treh musicdov Leo- narda Bernstdna, katerega mu- sicd Zgodba z zahodne strani, je ponesel njegovo ime po vsem svetu in katerega odlomke smo videli tudi v ponedeljek zvečer. N. B.. VIDA ROJIC UPORNE SLOVENSKE GORICE (10. nadaljevanje) Štefan KOCEVAR se je rodil leta 1808 v Središču in je umri leta 1883 v Celju. Med študijem medicine v Zagrebu se je seznanil z Gajem in Demetrom, nato se je na IXinaju družil s slovanskimi študenti- Leta 1832 se je seznanil z Vrazom v Gradcu pri Dommkušu ^ postala sta prijatdja. Kočevar je kot zdravnik denarno pobiral Vrazovo hteramo ddo. Počitnice je Vraz preživljal pri Kočevarju v »"odčetrtku, kjer je bil okrajni fizik. Leta 1852 se je Kočevar presdil v Cdje in bil središče slovenskega pltumega in političnega življenja. Bil je večletni predsednik čitalnke. ^ta 1868 je snoval slovenski politični ust Slovendci narod in politično ^štvo. Prva številka Slovenskega naroda je izšla 2. ^rila 1868. I^^očevar je bil član celjskega mestnega sveta. Z Vošnjakom je snoval "*di društvo slovenskih zadružnikov, ki ga pa niso ustanoviU. Kočevar je napravil načrt za slovar jugoslovanskih jezikov in našel sodelavce: Mrušeca, Ulago, Drobnica, Perša, Orožna, Matjašiča in ^«a. Večletno ddo ni rodilo sadu. Zbrano gradivo je prevzelo ^ovensko društvo v Ljubljani. Kočevarjeva odhka je bila tudi prizadevanje za zbliževaige ^ovanskih narodov, zlasti pa jugoslovanskih. Pod Vrazovim vplivom je nekaj časa v štajerskem deželnem zboru pooblaščenec graške ^»oven^e. Leta 1848 je govoril tudi na hrvaško-slovenskem in ^l^atmskem zboru v Zagrebu. Izkazal se je tudi kot govornik na ^odu v Pdjčanah julija 1848. Kočevarja uvrščamo po njegovem pohtičnem ddu med 'pomembnejše slovendce narodne buditdje na Štajerskan. Rodil se sicer ni v oarednju slovendcogorišldh gričev, ampak na njihovem ravninskem obrobju. Med slovenskogori^e nar(xine buditdje pa ga uvrščamo, ker spada Središče v slovenskogoriško poUtično in kulturno območje. JAKOB KOŠAR se je rodil v Slapetincih pri Juiju ob Ščavnici in je umri leta 1846 v Gradcu. Bil je Vrazov sošdec v Mariboru. Študiral je filozofijo in teologijo v Gradcu. Bil je izredno nadarjen za učenje jezikov. Naučil se je več evropskih in vse slovandce. V Gradcu je Košar poglabljal svojo narodno zavest V slovenščino je prevajal rimske klasike in poizkušal pesnikovatL JOZEF KOVACIČ roien leta 1827 v Ormožu je umri leta 1909 v Vrbju (FeldbachX Študiral je teologgo in v krajih svojega službovanja budil med ljudstvom narodno zavest Anton KREMPL se je rodil v Poličkem vrhu pri Gornji Radgoni in je umrl leta 1844 pri Mali Nedelji. Bil je duhovnik in narodni buditelj ter pesnik posvetnih in nabožnih pesmi. Njegove posvetne pesmi so okorne v slovenščini, sicer pa polne krepke osebnosti. Napisal je veliko število šol- skih in nabožnih knjig. Poglavitno njegovo delo je DOGODIVŠČINE ŠTAJERSKE ZEMLJE S POSEBNIM POGLEDOM NA SLOVENCE (1845). Knjiga je zgodovinska izpoved obrobne slovenske skupine, katere tradicijo je ogrožal ilirizem in slovensko kulturno središče. Delo lahko primerjamo z Linhartovo zgodovino glede na razvoj narodne miselnosti na vzhodnem Štajerskem. Krempl je simpatiziral z ilirici, vendar je ostal zvest slovstveni tradi- dji. V rokopisu je zapustil veliko verzov in zgodovinskih spisov. Pisal je živo narodno besedo ljudstva zato ni zaslužil Prešernovega epigrama: ,,Nisi je v glavo dobil, si dobil le slovenščino v kremplje, duh preonemčeni, slab; voljni so kremplji bili." IVAN KUKOVEC rojen 1834 v Pušencih pri Ormožu je študiral pravo, a ga ni dokončal Umri je v Ljutomeru leta 1908. Bil je zaveden Slovenec. Leta 1868 se je udeležil tabora v Ljutomeru. Tedaj je utemdjeval prvo točko resolucge o pravicah slovenščine v uradih. V Ljutomeru je bil načelnflc okrajnega zastopa od 1870 do 1905; več let je predsedoval tudi okrajnemu šolskemu svetu. Leta 1872 je ustanovil! v Ljutomeru prvo okrajno posojilnico, ki jo je čez dve leti spremenil vi zadrugo in ji načdoval do leta 1908. Bil je poslanec v deželnem zboru , za kmečke občine Ljutomer in Ormož. S svojim poslanskimi govori se je zavzemal za pravico do slovendceca jezika v šdah. Trudil se je tudi za železnico Radgonar-Ljutomer (1883-1888X _ „__, VEKOSLAV KUKOVEC se je rodil leta 1876 v Koračicah pri Ormožu- Bil je odvetnik v Cdju in Mariboru. Kot narodnjak je deloval pri ustanovitvi narodne stranke za Štajersko leta 1906. Bil je poslanec v deželnem zboru za trge od leta 1909. Tam je predlagal osuševalna dela v občinah Žerovinci in Ivanjkovci, ustanovitev deždnega kulturnega sveta za slovensko Štajersko, izpopolnitev kmetijske šde v Šentjurju. Med prvo svetovno vojno se je zavzel za ustanovitev narodnega sveta v Ljubljani in nar(xinega veča v Zagrebu. Po ustavitvi jugoslovanske države je bil član narodne vlade za Slovenijo, poslanec ustavodajne skupščine in leta 1920 ter 1921 minister za scx:ialno politiko. Zagovarjal je načrte socialne zakonodaje in uvedd enotno zavarovanje ddavcev v Jugodaviji. Več let je vodil uredništvo cdjskega tednika Domovina in vanj pisal politične in gospodarske članke. JANKO LESNICAR rojen 1884 na Humu pri Ormožu je umri leta" 1931 v Zemunu. Študiral je veterino na Dunaju, a jt študij prekinil in postal urednik Domovine v Cdju, nato pa je urejeval Slovenski narod. Med prvo svetovno vojno in nato do leta 1927 je bil vodja Zadružne zveze, predsednik Zveze slovenskih posojilnic, vodja časopisa Nova doba v Cdju in član raznih drugih organizacij. Po vojni je bil član glavnega tarifnega odbora v Beogra4y. Zasluzen je kot domoljubni časnikar in zadrugar. 1 IVAN MACUN se je rodil leta 1821 v Bišu in je umrl leta 1883 v Gradcu. Študiral je modroslovje in pravo nakar je služboval kot profesor v Zagrebu^ Ljubljani Trstu. Nabiral je narodno blago pod Vrazovim vplivom. Ze med študijem v Gradcu je bil vodja rodoljubov, ki so hotdi ustanoviti slovensko čitalnico, kar pa je policga leta 1842 prepovedala. Zavzemal se je za soddovanje med Jugoslovani pisal v hrvaška hterama glasila, v nemških pa je opozarjal na žalostne narodne razmere Slovencev. V Trstu je izdal CVETJE SLOVENSKEGA PESNIŠTVA (1850). V knjigi je zbral pesmi 62 jugoslovanskih pesnikov. Po letu 1853 je napisal več šolskih knjig, med njimi grško in nemško slovnico. Njegovo najboljše delo je Književna zgodovina dovcnskega Štajerja. Izšla je v Gradcu leta 1883. V Ljubljani je bU tajnik čitalnice. N^isal je razpravo o slovenski narcxinosti in o panslavizmu, katerega cilj naj bo zbhžanje med slovanskimi narodi Nadaljevanje prihodnjič 3 - NAŠI DOPISNIKI 18. avgust 1977- TE0NIK Združuje in povezuje jilj delo Zdravo brigadirji, je bilo slišati najprej, potem pa ho-ruk in takoj smo ugotovili, da smo prišli na pravo mesto. Velika Nedelja se je kopala v soncu, štab v senci. Osnovna šola je sedaj center lokalne mladinske delovne akcije Margeta Daniia Ormož 77. Mir je bil. Iz loncev je prijetno dišalo, kuharice so pripravljale brigadirsko kosilo. Brigadirji so bili na delu. Obiskali smo jih v Podgorcih, kjer so kopali jarek za položitev vodovodnih cevi. Fantje in dekleta so kopali, bili so do kolen v blatu in vodi, vendar delo ni zastalo. Danira Margeta iz Splita pripo- veduje: ,,Sem gimnazijka in v Ormož sem prišla zato, ker sem se prijavila za brigado. Nikoli ne bi videla in čutila brigadirskega živ- ljenja, če ne bi bila aktivna v osnovni organizaciji socialistične mladine na šoli. No, moja priza- devanja so bila poplačana in sem sedaj v Ormožu. Prijetno mestece je, odlično se počutim tukaj, žuljev nimam več. Roke so se mi povsem utrdile. Mislim, da ne bi smelo biti mladega človeka, ki ne bi bil na neki delovni akciji, kajti tukaj se kalijo odnosi prijateljstva, dela in podružabljanja. V brigadi sem zadolžena za kulturo in reči moram, da kultura živi, urejamo bilten pripravljamo različne MSaii Mlinaric kulturne prireditve, poleg tega pa skušam k temu delu angažirati še druge brigadirje." Milan Mlinaric iz Strmca pri Ormožu takole govori o brigadi: ,,V Strmcu sem sekretar aktiva socialistične mladine in sem se na delovno akcijo prijavil na občinski konferenci. Vesel sem, da sem tukaj še z drugimi mladimi. Delo mi gre dobro. Imam pa tudi dobro pomočnico in sicer Jelko Zidarič iz Pušenc in prav z njo sem Davorin Novak ,,postavil" tudi rekord v kopanju jarka. Z Jelko sva v osmih urah izkopala 17 metrov vodovodnega jarka in sicer na zelo težkem terenu. Delo na trasi poteka nemoteno. O delu v brigadah bom razmišljal in morda se bom spet prijavil na kakšno delovno akcijo." Davorin Novak je doma iz VeHke Nedelje in je najmlajši udeleženec akcije, le štirinajst jih ima. O delu je rekel: ,,z£une sploh ni važno, če sem najmanjši in najmlajši, zame je važno to, da sem na trasi in da delam in da popoldne igram nogomet. Zadovoljen sem z življenjem in delom v brigadi. Upam, da bom do 20. avgusta še vzdržal in bom tako lahko pripo- vedoval svojim vrstnikom o v osmem razredu o brigadirskem živ- ljenju. Mislim, da je lepo biti bri- gadir. Roke so utrjene in z Viktorjem, s katerim skupaj delava sva udarnika v pravem smislu besede. . ." V naselju smo srečali ,,dežurnega". Vladimir Stošič- Gera iz Vrnjačke Banje pripovedu- je: ,,Siar sem 15 let in všeč mi je tukaj. Zelo dobro se počutim, čeprav je delo na trasi težko. Prišel sem, da skupaj z drugimi skopljenio čim več metrov vodovodnega jarka. No, to nam uspeva. Tukaj sem si našel tudi Vladimir StoSič Foto: B. Vodufek nekaj prijateljev. Se se bom vrnil v Ormož. Delo dežurnega je nekoliko lažje kot recimo kopanje jarkov na trasi. Moje delo v štabu ni tako težko. Pripravljam malico, nosim hrano ter čistim štab, okolico in stopnice. Poln vtisov sem in mnogo česa bom potreboval, da bom o vsem tem pripovedoval prijateljem v Vrnjački Banji." uk Gimnazijci, gimnazijci, gimnazijci... Icje ste? v sredo, 10. avgusta 1977, je bi- la v gimnaziji Dušana Kvedra v Ptuju organizirana prva udarniška akcija dijakov te šole. Zal pa so bili rezultati odziva dijakov presenetljivi v negativnem smislu. Akcije se je udeležilo 25 dijakov, v četrtek jih je bilo 15 in v petek 8. Mogoče pa bo vendarle kateri gimnazijec prečital ta sestavek in rekel: ,,Kaj pa delajo?" Verjetno ste opazili, da belijo staro šolsko poslopje Gimnazije, stene učilnic, hodnikov in telovadnice spreminjajo svoj videz. Toplina te objame, ko stopiš v gimnazijsko poslopje. Pedagoško vodstvo splošne in pedagoške gimnazije se je namreč odločilo, da odstranijo iz poslopja vse kar je nepotrebno in očistijo vse kar je potrebno. Finančno pomagajo šoli delovne organizacije ptujske in ormoške občine, KS Ptuj, stanovanjska skupnost Ptuj, SO Ptuj in SO Ormož. Delo teče nemoteno, akci- jo pa stalno spremljata pedagoga Lorger in Potočnik. Dijaki, ki jih šteje gimnazija kar 543, pa se akciji ne odzovejo. Za- kaj? Izgovarjajo se, da niso seznanjeni, da ne vedo zanjo. Kljub temu pa si pri- hajajo po štipendijo — s solidarnostjo prelita sredstva in ne občutijo dolžnosti, da nekaj morajo s solidarnostjo tudi vrniti. Štipendistov je mnogo, precej je mladih članov ZK, pa ne prihajajo na akcijo ne eni in ne drugi. „PRIPRAVLJENOST DIJAKOV ZA SOLIDARNOSTNE AKCIJE IN NJIHOV ODZIV NANJE — TO SO PODATKI S KATERIMI BODO LAHKO OZNACILI KARAKTER NAŠIH DIJA- KOV", so menili pedagogi, ko sem jih obiskala. Akcija čiščenja gimnazijskega poslopja teče vsak dan od 8. ure dalje in vsak ima možnost, da se odzove, da pomaga pri delu čistil- katn in prispeva svoj del k temu, da bo gimnazijsko poslopje nared že 1. septembra. Takrat bodo lah- ko tudi tisti, ki v poletnih mesecih niso našli poti v Prešernovo ulico, zadihali svežino stare šole. Lahko bodo varno stopali po stopnicah in si ogledovali prepleskano stopniščno ograjo. Lahko bodo sedeli v sobi mladih v kletnih prostorih, čakali na avtobus in se ukvarjali z ljubiteljskimi dejavnostmi. Morda pa jim bo ta- krat le prišlo v zavest, da niso ravnali prav, ker se niso odzvali akciji, ker niso pomagali tudi oni in njihova glava se bo nehote sklonila, ker jih bo moralo biti sram. N. Topolovec Makole Otroci v „odišavljenem" okolju Njgmlajši varovanci vzgojno varstvenega oddelka v Makolah so se prav gotovo najbdj razvesdili, ko so v njihovem kraju odprli sodoben marlesov objekt - otroški vrtec. Svetu in tc^li prostori, prijazne vzgcriitdjice m zadovoljni starši. Takšno zadovo^ivo stanje vlada v tem objektu še danes, saj so otroci dobili možnost izobražo-anja ob ni^sodobnejših igračah in metodah dda, starši, predvsem matere pa so dobile možnost večjega vk]|iučevaqa v domsča opianU, auMiB so a Neskladje med sodobnim vrtcem in nekdanjo kožamo je očitno. prav po zaslugi organiziranega varstva lahko poiskale stalno zaposUtev m s tem pripomogle k hitrejšemu reševanju nerazvitosti KS Makole. Vse to je prav in lepo, lahko bi tudi rekli nujno potrebno. Zal pa prgetno vzdušje in predvsem okolje že od otvoritve naprej moti objelct v neposredni bUžni vrtca. Manjša hišica je last kmetijske zadruge v Makdah. V njei pa so sušili živalske' kože, zato se še danes širi neprgeten vonj, ki je zlasti poleti še posebno v nadlego najmlajšim pa tudi ostalim zaposlenim v vzgojno varstvenem oddelku in bližnji dkdicL V zgradbi danes kož sicer ne sušijo več, zato je postala neuporabna in v nezaželjeni okras kraja in okolice vrtca. Ker obstota še možnost infekcij otrok, ki se v neposredni bližini sušflnice kož skoraj vsakodnevno igrajo, je nujno odstraniti ta objekt Kljub temu, da se tega dobro zavedajo tudi tisti, ki bi morajti ta nepotrebni objdct odstraniti, ta še čaka, kdo ve v kakšne namene? Besedilo in slika: V. Horvat Mladi delavci pionirskih hranilnic na izletu Kreditna banka Maribor, podružnica Ptuj je nagradila mlade delavce v šolskih pionirskih hranil- nicah z enodnevnim izletom po Prekmurju. Dne 25. maja smo se zbrali pred ptujsko banko, kjer so nas name- stili v dva avtobusa. Odpeljali smo se v Gornjo Radgono. Tam smo si ogledali znano zbirko hranilnikov. Občudovali smo jih. saj so različ- nih oblik in iz več evropskih držav. Obiskali smo tudi tovarno ELRAD. Všeč so mi bili delavci, spretni in hitri, da jim se slediti nisem mogel. Tovarna je velika, zato smo za ogled porabili več kot eno uro. Ogledi so nas izčrpali in tovariši so nam razdelili malico. Ko smo se okrepčali, smo zopet sedli v avtobus in se odpeljali. Ustavili smo se v Bogojini, kjer smo si ogledali zelo lepo cerkev. V njej so tudi umetniške slike, ki jih je izdelal ptujski slikar profesor Mežan. V Bogojini so nam pove- dali, da živijo v sosednji vasi znani prekmurski lončarji. Ker smo jih želeli videti pri njihovem delu smo se odpeljali v Filovce, toda lončar- jev nismo našli doma. Obrnili smo se v Bakovce, kjer nas je čakalo ko- silo. Kosilo je bilo obilno in okusno. Tudi odžejali smo se. Ko smo se dovolj odpočili, smo se odpravili domov. Vožnja je bila prijetna. Pred domom se je drugemu avto- busu ,,zakuhal" motor. Šoferja sta okvaro hitro popravila in že smo odbrneli po asfaltni cesti. V Goriš- nici smo se ustavili. Gorišniški delavci pionirske hranilnice smo se poslovili in izstopili. Tako smo mladi delavci pionir- skih hranilnic praznovali lep dan mladosti in Titov 85. rojstni dan. Peter Zorli, 5/b, Gorišnica Šolske knjige na prodaj Tradicionalni sejem „krame in kiča" na ožboltovo je tudi letos napolnil stare ptujske ulice do zadnjega kotička. Ponudba je bila takšna in drugačna, v nekaterih primerih tudi dobra. Še posebej v primeru na naše.n posnetku, ki smo ga naredili pred zgradbo v kateri domuje Kreditna banka Maribor, podružnica Ptuj. Pionirji ptujskih osnovnih šol so za trenutek odložili počitniško brez- delje na stran, segli po zaprašenih učnih knjigah svojih bratov in sester ter jih prinesli na ožboltov sejem. Uspeh ni izostal, kajti domov so se vrnili praznih rok, zato pa so bili njihovi žepi polni. Fotovest: M. Ozmec Na podlagi Pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve in po sklepu zbora delegatov samoupravne enote za graditev pri Samo- upravni stanovanjski skupnosti občine Ormož z dne 20. 6. 1977 se razpiše VI. natečaj za dodelitev kreditov organizacijam za gradnjo ali nakup: — novih družbeno najemnih stanovanj, — stanovanjskih hiš. Natečajna vsota znaša din 3,700.000.- s koriščenjem do 30. 6. 1978. A. RAZPISNI POGOJI Posojila za gradnjo ali nakup novih družbeno najemnih stanovanj ali stanovanjskih hiš lahko najamejo temeljne in druge organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije, družbenopolitične skupnosti, društva in državni organi (v nadaljnem besedilu: organiza- cije), ki združujejo sredstva za stanovanjsko graditev po 13. členu Zakona o družbenem dogovoru pri Kreditni banki Maribor. 1. V natečaju za posojila za nakup ali graditev novih družbeno najemnih stanovanj lahko sodelujejo organizacije, ki bodo pridobile ali zgradile v okviru občinske družbeno usmerjene stanovanjske grad- nje stanovanje, sposobno vselitve najkasneje do 30. 6. 1978. Za gradnjo ali nakup novih družbeno najemnih stanovanj in stanovanjskih hiš mora organizacija prispevati lastno udeležbo, ki znaša najmanj 50 °Io od kupoprodajne vrednosti stanovanj ali predra- čunske vrednosti, če organizacija sama gradi. Lastno udeležbo je treba plačati ob koriščenju posojila. 2. Obrestna mera za dodeljene kredite znaša 3,5 % letno, odplačil- na doba največ 20 (dvajset) let. B. DOKUMENTACIJA Organizacija, ki se prijavi za natečaj, je obvezna predložiti banki: 1. Vlogo v kateri navede (obrazec): a) zaprošeni znesek kredita, ločeno za: — nakup novih družbeno najemnih stanovanj, — gradnjo novih družbeno najemnih stanovanj; b) število in vrsto najemnih stanovanj, ki jih gradi ali kupuje z navedbo lokacije, veUkosti in cene,; c) kupnina oz. predračunska vrednost in znesek lastne udeležbe za gradnjo ali nakup najemnih stanovanj. 2. Srednjeročni program za reševanje stanovanjskih vprašanj svo- jih delavcev. 3. Sklep pristojnega organa samoupravljanja organizadje o najetju posojila po namenih ter izjavo, da bodo zagotovljena sredstva za odplačilo posojila (obrazec). 4. Sklep pristojenga organa samoupravljanja organizacije o zagotovitvi sredstev za lastno udeležbo na natečaju in dokazilu o kreditni sposobnosti (obrazec). 5. Kupoprodajno pogodbo ali pogodbo o predkupni pravici na sta- novanjih, sklenjeno s proizvajalcem stanovanj. 6. Lokacijsko dokumentacijo z glavnim projektom in potrjenim predračunom, če organizacija sama gradi najemna stanovanja. .7. Izpisek iz sodnega registra organizacij združenega dela. C. OSTALA DOLOČILA Natečaj traja vključno 15 dni po razpisu, objavljenem v „TEDNIKU". Vloge za najem posojila po tem natečaju sprejema Kreditna banka Maribor, ekspozitura Ormož, telefon 70091, kjer dobe udeleženci na- tečaja dodatna pojasnila o natečaju in potrebne obrazce za prijavo k natečaju. Neustrezno in površno izpolnjenih vlog za dodelitev posojila samo- upravna enota za graditev ne bo upoštevala. O izidu natečaja bodo prosila obveščeni s pismenim sklepom v roku 1 meseca po zaključku natečaja. Na zahtevo Kreditne banke Maribor, ekspoziture Ormož so jemalci posojila obvezni predložiti obvezno dokumentacijo za zavarovanje posojila, za ugotavljanje kreditne sposobnosti in druge morebitne po- trebe. Kreditna banka Maribor, ekspozitura Ormož sklene posojilno pogodbo s prosila, ki so na natečaju uspeli. ^ Ormož, 10. avgusta 1977 Predsednik zbora delegatov samoupravne enote za graditev Jože BEŠVIR l.r. ZAHVALA Ob nenadni izgubi drage mame, stare mame, sestre, tete m svakinje Elizabete Gašparič iz Grajene se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje, govorniku KS Cjajena, prav tako č. duhovščini in pevcem.' Žalujoči: sinovi Janko, Alojz, Branko, hčerki Marija in Lizika z družinami, brat ter ostalo sorodstvo TEDNIK -18-avgust 1977 Šport in društva - 9 Občinska nogometna liga Ptuj ZAČETEK TEKMOVANJA BO 3. IN 4. SEPTEMBRA Občinska nogometna liga Ptui 1,0 v prihodnji sezoni 1977/1978 štela i6 klubov. Razdeljeni bodo y tri kvalitetne skupine. Skupina yv bo štela 10, skupina B § in jjcupina C prav tako 8 klubov, fja zadrgi seji tekmovalne komisi- je so izžrebali tudi vrstni red Ichibov in tako določili tudi pare. Iti se bodo srečali v prvem kcJu. Takoj v začetku naj zapišemo fiovost nove tekmovalne sezone, jraradi pomanjkanja sodnikov t,odo skupine igrale srečanja ločeno, skupina C bo svoja srečanja igrda ob sobotah s pričetkom (v začetku sezone) ob 16. uri Srečanja v skupini B bodo vsako nedeljo dopoldan s pričektom ob 9. in 30 minut Najmočnejša, torej skupina A, bo nastopala ob nedeljah popoldan. Priče tek teh srečanj bo v začetku ob 16. uri. Popoldanska srečanja, nedeljska in sobotna, bodo proti koncu prvega dela tekmovanja zaradi krajših dnevov seveda prej. O tem se bo tekmovalna komisija odločila sproti. Klubi so v skupinah razdeljeni tako: Skupina A: 1. Gorišnica 2. Hajdina 3. Grajena 4. Kidričevo 5. Partizan ,6. Markovci 7. Videm 8. Drava -9. Aluminij 10. Skorba Skupina B: 1. Domava .2. Lovrenc , .3. Rogoznica 4. Gerečja vas 5. Slovenja vas 6. Stonjci 7. Apače 8. Kungota Skupina C: 1. Zavrč 2. Tržeč 3. Draženci 4. Leskovec 5. Vamica 6. Mladinec 7. Bukovci 8. Sela V občinski ligi bodo lahko nastopali brez zdravniškega pre- deda le igralci z dopolnjenimi 18 letL Mlajši bodo morali imeti posebni zdravniški pregled. Ta bo brezplačen in o času pregleda bodo klubi posebej obveščeni Novost je tudi oddaja poročil s srečanj. Ta bodo morala prispeti že v ponedeljek. Tako boste rezultate srečanj in tekočo lestvi- co lahko spremljali v Tedniku. Pred kratkim je posebna komi- sija pregledala vsa igrišča v ptujski občini Z,anima^ so jih predvsem mere. Iz poročila je razvidno, da bo do začetka tekmovanja potrebno marsikatero igrišče temeljito pripraviti Di- menzije igrišč so neustrezne v Stonjcih, Rogoznici, Lovrencu in Vidmu. Vsa igrišča bodo morala ustrezati vsaj minimalnim pred- pisom o dimenzijah in opremi Zato vam v tej številki posredu- jemo tudi najosnovnejše podatke o nogometnem igrišču. Do pri- četka tekmovanja je ostalo malo časa. Temdjito ga izkoristite za pripravo igrišč (potrebna bo registr^ija) in igralcev ter ,opre- me. Iz izkušenj lahko zapišemo, da bi bil potreben seznam barv dresov posameznih klubov, takch imenovana klubska barva- V, tem primeru ne bi prihajalo do tega, da domačin in gost pritečeta na igrišče v enakih dresih. Barve dresov, v katerih igrajo domačini na svojem igrišču, morajo gostu- joči klubi poznati Upajmo, da bo v prihodnji sezoni imela_tekmovalna komisija mai^ dela. Želimo si kvalitetnih, borbenih in fer srečanj! 1. kotar NOGOMETNO IGRIŠČE DIMENZIJE IGRIŠČA Igrišče mora imeti obliko pravo- kotnika. Ne sme biu daljše od 120 m in ne krajše kot 90 m. Največja širina je lahko 90 m, najmanjša pa 45 m. V vsakem primeru je igrišče bolj dolgo kot široko. Označevanje Igrišče mora biti označeno z dobro vidnimi črtami (linijami), ki so lahko široke do 12 centimetrov. Linije ne smejo biti vkopane v obliki črke V. Daljše mejne linije imenujemo vzdolžne, krajše pa prečne. V vsakem kotu igrišča mo- ra biti postavljena zastavica na pa- lici z zaobljenim vrhom v višini 1,5 m od zemlje. Lahko sta postavljeni tudi zastavici za označevanje srednje linije, ki deli igrišče na dve enaki polovici. Zastavici morata od vzdolžne črte biti oddaljeni naj- manj meter. Središče mora biti označeno s točko okrog katere je krog s polmerom 9 m in 15 cm. Vratarjev prostor Vratarjev prostor je obeležen s črtami, ki so od prečne linije in stativ oddaljene 5,5 m. Kazenski prostor Na obeh straneh igrišča je s črtami, ki so od stativ in prečne linije od- daljene 16,5 m, označen takoime- novani kazenski prostor. V raz- dalji 11 m od prečne linije na njeni sredini je označena točka za ka- zenski strel — enajstmetrovko. Iz- ven kazenskega prostora je z zu- nanje strani opisan lok s polme- rom 9,15 m. Središče je v točki s katere se izvaja kazenski strel. Kot Od palice z zastavico v kotu ig- rišča je obeležena četrtina kroga s polmerom 1 m. 2eiJa vsakega kluba — ustrezno igriSče in polne tribune foto: M. Ozmec Vrata Vrata so postavljena na sredini obeh prečnih linij. Sestavljajo jih dva pokončna droga (stativi) z medsebojno razdaljo 7 metrov in 32 centimetrov. Spojena sta z vodoravnim drogom (prečka), ki je v višini 2 metra in 44 centimetrov. Vratnice morajo imeti enako širino (debelino), ki ne sme biti večja kot 12 centimetrov. Mreže so pritrjene na vratnice in zemljo in morajo bi- ti pravilno razpete, da ima vratar dovolj prostora. Vratnice so ok- rogle in bele barve. Odločitve Nogometne zveze Jugo- slavije 1.) Igrišča, na katerih se igrajo prvenstvena srečanja, morajo bid registrirana; 2.) Registracijo opravi posebna komisija; 3.) Sodnik, ki je določen za vo- denje srečanja, edini odloča o tem ali so pogoji za igro ustrezni ah ne; 4. Če se med igro polomi vratni- ca, je srečanje prekinjeno dokler vratnica ni popravljena; 5.) Protest gostujoče ekipe o neustreznih pogojih mora prejeti sodnik pred pričetkom srečanja; 6.) Vratnice morajo biti okrogle in belo obarvane. Debelina je od 10 do 12 cm; 7.) Zastavice v kotu in na sredini igrišča so oranžne ali rumene barve in velikosti 40 krat 30 cm; 8.) Na zahtevo sodnika mora domačin v odmoru, če je po- trebno, obnoviti linije; 9.) Širina linij za označevanje igrišča je od 10 do 12 cm; Klub — domačin, je dolžan vzdrževati igrišče (pokositi previ- soko travo, zravnati izbokline, za- suti vbokline in podobno); Prav tako mora domačin zagotoviti dve zastavici za stranske sodnike. To je nekaj osnovnih pravil in normativov o igrišču. Upamo, da smo tako pomagah klubom pri pripravi igrišč na predstoječo sezo- no. pripravil 1. kotar Načrt nogometnega igrliča Slovenska Bistrica^ širše možnosti vključevanja kobčanov v športno rekreacijo Pred kratkim je postalo središče občine Slov. Bistrica bogatejše za težko pričakovane nove športne objekte. V neposredni bližini domaTVD Partizan in nogometnega igrišča v Slov. Bistrici so predali svojemu namenu večnamensko ploščad. Na njej so zgradili prepotrebna igrišča za odbojko in rokomet ter košarko. Med največjimi pa je pridobitev dveh teniških igrišč, katerih doslej v občini Slov. Bistrica Se ni bilo, kljub številnim Iju- Soyi Športni objdcti v Slov. Bistrid, zbiraliSče rekreacije žeUnih občanov. biteljem te športne panoge. Ti so morali, če so hoteli potešiti svoje želje po tenisu, odhajati na igrišča v Mariboru. Skupno z igrišči pa so zgradili tudi garderobne in druge potrebne prostore. Celotna pogodbena vrednost objektov je znašala 1.100.000 dinarjev. Investitor je bila telesno kulturna skupnost Slov. Bistrica, medtem ko so finančna sredstva za uresničitev tega načrta zagotovili delovni kolektivi IMPOL, EMMI, Granit iz Slov. Bistrice, KS Slov. Bistrica in podružnica Ljubljanske banke. Pri telesno kuhurni skupnosti Slov. Bistrica pa pričakujejo, da bodo svoj delež prispevale tudi delovne organizacije, icaterih zaposleni se aktivno vključujejo v športna dogajanja mesta in občine Slov. Bistrica. Besedilo in slika: Viktor Horvat Množičnost, rekreacija in dobri rezultati V organizaciji STKS Slov. Bi- strica so letos na območju celotne občine pričeli z načrtnejšim vklju- čevanjem kar najširšega kroga ob- žanov, vseh starosti tako v moških kot v ženskih vrstah, v organizira- ne športne aktivnosti. V ta namen so letos prvič orga- nizirali tudi redne spomladansko- poletne in jesenske športne lige v nogometu, odbojki, streljanju in 5ahu. V vseh teh športnih panogah ^* nedavnem srečanju košarkarjev v Slov. Bistrki sodelovalo prek 700 občanov, tem pa je STKS Slov. Bistrica ^fganizirala tudi več posamičnih, °^asnih športnih akcij. Po prvem ^^.'u tekmovalnih športnih di- ^^Plin so bile dosežene naslednje "^rstitve: NOGOMET: NK BOČ „A" •^oljčane, NK Makole, Zg. Polska- Osankarica ,,B" Slov. Bistrica, JJ^POL Slov. Bistrica, NK ^lotnica, NK BOČ „B" in NK ^^agersko 75. ODBOJKA: Veterani Slov. Bi- ^•ca, Črešnjevec B, Poljana Slov. Bistrica, Laporje, Polskava B, Garnizija JLA Slov. Bistrica, IMPOL Slov. Bistrica in Sp. Pol- skava. STRELJANJE: najuspečnejša je bila ekipa SD IMPOL Slov. Bistri- ca, sodelovalo je skupno osem ekip. SAH: Granit Slov. Bistrica, Črešnjevec, Laporje, Osnovna šola Pohorski odred Slov. Bistrica, Pragersko, Sp. Polskava, Pokoše in Makole. Vsa dosedanja srečanja so pote- kala v dobri organizaciji domačih prirediteljev kot tudi sodniškega tirna. Doseženi rezultati pa so pre- segli pričakovanja. Vsa srečanja so pritegnila tudi številne domačine in okoličane. S tem je bil dosežen os- novni namen, katerega si je pri or- ganiziranju športno rekreativne aktivnosti na področju bistriške občine zadala STKS Slov. Bistrica. S tekmovanji bodo nadaljevali v mesecu septembru. Takrat bodo že znane tudi druge prireditve in športna srečanja v občini. Vključili pa bodo tudi rokomet. Besedilo in slika: Viktor Horvat Sp. Polskava 90 let gasilskega društva v nedeljo 7. avgusta je eno najstarejših gasilskih društev na območju občine Slov. Bistrica, PGD Sp. Polskava, slavilo 90. obletnico svojega ddovaiga. Praznovaiga so pričeli že v soboto 6. avgusta, ko so v Sp. Polskavi pripravili v večermh urah veliki gasilski manever, na katerem so sodelovale skoraj vse enote gasilskih društev občine Slov. Bistrica- Skupno so se t^a večera uddežili tudi že tradicio- nalne baklade po vasL Osrednja svečanost v okviru praznovanj, ki so jih združili tudi s praznovanji partijskih in Titovega jubileja, je bila v nedeljo, 8. avgusta, ko je prebivalce tega naselja že v zgodnjih jutranjih urah prebudila z budnico domača godba na pihala. Ob deseti uri so z komemoracijo počastili spomin na krajane, ki so padU v času NOB, na ^omenik pa so položili venec. Dopoldne je poteklo v tekmo- vanju pionirskih in mladindcih desetin gasilskih društev bistriške občine. Osrednja svečanost pa je pričda popoldne, ko so po svečanem uvodnem govoru, pre- dali namenu povsem prenovyeni gasilski dom. Ob tej priložnosti so najzaslužnejšim članom tega društva predali občinska odličja, kot tudi priznanja društva za dolgoletno in ušesno aktivnost v njegovih vrstah. Posebna prizna- nja je PGD Sp. Polskava poddila tudi številnim posameznikom, organizacgam in društvom kraja in izven njega, ki so s svojim ddom in fmančnimi prispevki omogočiU, da so ob tako Eomembni obletnici, kot je 90. !t ddovanja gasilci dobfli po- vsem prenovljeni dom. Že ob ustanovitvi leta 1887 je društvo štdo 36 članov in je postalo n^bolj ddavno društvo v takratni občini Pri svojem ddu je dobilo vso podporo občanov. kar je še danes osnovni nosilec njihovih uspehov pri usposablja- nju članstva in v njegovi stalni opremljenosti. Že leta 1912 so v Sp. Polskavi pričeli graditi gasilski dom. Zaradi L svetovne vojne so dom dogradili nekoliko pozneje. Leta 1928 so zamenjali staio ročno brizgalno, s takrat sodobno avtobrizgalno Štajer, s kakršno se je takrat lahko pohvalilo le malokatero društvo. Deset let kasneje so ob praznovanju 50. obletnice delovanja razvili še društveni prapor. Njihovo plodno ddo je prekinila druga svetovna vojna. Toda že prve dni osvobo- Pienovljeni gasilski dom zopet ponos Sp. Polskave. ditve so se ponovno organizirali Društvo je postalo cdo osnovno gibalo družbenega in kulturnega življenja kraja in širše okoUce, saj je vključevalo veliko število starejših pa tudi najmlajših obča- nov. Prav v tem društv^u so leta 1964 razvili prvi pionirski gasildci prapor v SR Sloveiugi Za dosežene uspehe v preteklih obdobjih je bilo PGD Sp. Pdskava leta 1967 odlikovano z republiškim odlik ovargem II. stopnje. Tega leta je društvo kupilo tudi prvo ic^o cisterno. Štiri leta kasnge pa še novo brizgalno Rosenbauer. Leta 1976 je društvo sprgdo sklep o obnovi gasilskega doma v vasi Sklep društva je bil tudi sklep vsen vaščanov in širše okoUce Sp. Polskave. Ob tako široki pomoči krajanov, ki so prispevali ves potreben les, kra- jevne in ddovne organizacge pa so prispevale svoj ddež v obhki denarja, so obnovili dom. Ob tem se je še posebno izkazala ddovna oiganizacga LIO Sp. Polskava, katere zaposleni so s prostovolj- nim ddom opravili vsa mizarska dda pri obnovi doma, s^ so opravin prek 500 udarniških ur. Člani društva PGD Sp. Polskava pa so za obnovo doma opravili blizu 4000 udarniških ur. Pose- ben prispevek je dala tudi osnovna šola, ki ima v domu tudi svojo stalno učilnico. Danes eno uspešnejših gasilskih društev na območju občine Slov. Bistrica, PGD Sp. Polskava šteje 95 članov, 21 pionirjev in večje število podpornih članov. Pred nedavnim je proslavila 70. oblet- nico obstoja tudi godba na pihala, katera uspešno dduje v njegovem okviru, šteje pa ckoli 30 članov. Besedilo in slika: v. Horvat 10-ZA RAZVEDRILO 18. avgust 1977—! TEDNIK TEDNIK -18avg"s*1877 OGLASI IN OBJAVE - 11 PRIPRAVE NA FESTIVAL SE BLIŽAJO VRHUNCU Pripravljalni odbor devetega fe- stivala domače zabavne glasbe Ptuj 77 ima v teh dneh polne roke dela. Delo, ki so si ga organizirali po komisijah, poteka v glavnem po zastavljenem načrtu, vsi pa si prizadevajo, da bi tudi letos osred- nja slovenska prireditev domače zabavne glasbe dosegla solidno kulturno raven in pritegnila čim več obiskovalcev. Poleg Štiriindvajsetih ansam- blov, ki se bodo zvrstili v tekmo- valnem delu prireditve, bo prvi ve- čer 26. avgusta nastopil Se meSani pevski zbor Alojza ArnuSa iz Ro- goznice. Drugi večer prireditve 27. avgusta bodo obiskovalci posluSali Se gosta letoSnjega ptujskega festi- vala — ansambel Francija Miheli- ča, zapel pa Se bo tudi melani pev- ski zbor iz GoriSnice. Za obisko- Pevd ansambla Staneta Skodt fc Izole. valce, ki jim pripravljalni odbor namenja vso pozornost, bo pripravljenih Se več presenečenj, med drugim bo tudi irebanje vstopnic za nagrade delovnih orga- nizacij. Nastop ansamblov bo ocenjeva- la strokovna komisija in komisija, ki bo sestavljena iz obiskovalcev. Ansambel, ki ga bo strokovna komisija razglasila za najboljSega, bo tudi letos prejel Orfeja z liro, ki ga podeljuje zavod Radio-Tednik Ptuj in denarno nagrado, ki jo bo prispevala produkcija kaset in ploSČ RTV Ljubljana. Drugo na- grado strokovne komisije bo pri- spevala revija Antena iz Ljubljane, tretjo pa bo podarila skupSčina občine Ptuj. Poleg teh nagrad pa bodo podeljene Se nagrade občin- stva in posebne nagrade. Jote Gošč, pevec In orgBčar Iz Šempetra v Savinjski dolini. Ansambel, ki ga bodo za naj- boljSega proglasili obiskovalci de- vetega ptujskega festivala, bo do- bil tradicionalne Stopove majolike. Denarne nagrade pa bosta dobila še ansambla, ki jima bo občinstvo prisodilo drugo in tretje mesto. Pripravljene so tudi posebne na- grade in sicer jih bo dobil ansam- bel, ki bo imel najboljSo instru- mentalno skladbo, ansambel z naj- boljšim besedilom in ansambel, ki bo izmed tistih, ki bodo letos prvič nastopili na ptujskem festivalu, dosegel najboljSo uvrstitev. NaSe bralce naj opozorimo Se na to, da si ie lahko zagotovijo vstopnice za letoSnji festival v upravi Zavoda Radio-Tednik, prav tako pa bodo vsi naročniki Tedni- ka dobili brezplačno pestro in za- nimivo festivalsko broSuro. Ta bo VodHa ansambla Matiček Shk 1^ Novega mesta. Foto: K na voljo tudi obisKOvalcem festi- vala ob vstopu na letni prireditveni prostor, kjer bo festival oba večera tudi potekal. B. VODUSeK Zadnji ho-ruk v tem letu MDA Slovenske gorice 77 Tudi v zadnji - IV. izmeni MDA Slovenslte gorice '77 je zaživelo pravo brigadirsko življe- nje. Brigade Slava Klavora iz Maribora, Miloša Zidanška iz Ridelj ob Dravi in Ljuba Sercerja iz. Ljubljane Vič-Rudnik, ki štejejo skupaj 146 brigadirjev so med seboj razvile že polno mero tovarištva in prijateljstva. Za njimi so že prvi metri jarka za primarni vodovod, prvi dve udarniški akdji pri S^adnji doma krajanov v Cirkovcih in za gradnjo razdelilnega vodovodnega omrežja na Gord pri Podlehniku. Preteklo soboto so imeb brigadirji obramb- ni dan. Odpeljali so se v ptujsko vojašnico, kjer so si ogledali razstavo orožja, za tem so se pogovarjali z vojaki o njihovem življenju. Proti svojemu ,,domu" pa so se vrniu peš, kajti orientacijski pohod do Mostja je zahteval svoje. Popoldan so si nato ogledah še filme o diverzantstvu in drugih obUkah partizanskega bojevanja, poslušah so predavanja o SLO in družbeni samozaščiti, skratka ves dan so posvetili obrambnim pripravam. V nedeljo so brigadirji odšli na krajši izlet po Ptujskem in Dravskem polju ter Halozah. V Podlehniku pri Petrolovem mo- telu, kjer je največ tujih turistov, so se ustavili na protestnem zborovanju zoper postopke avstrij- ske vlade do koroških Slovencev. Po prihodu v Ptuj so nadaljevali s protestnim ^odom pred a)omenikom narodnega heroja Jožeta Lacka, kjer so tudi javno prebrali protestno noto, nato pa nadaljevali svoj ogorčen protest s pohodom po mestnih ulicah. Brigadirji IV. izmene MDA Slovenske gorice '77 pa organi- zirajo tudi osrednje protestno zborovanje občanov ptujske obči- ne, ki bo danes popoldan ob 16. uri na Trgu mladinskih delovnih brigad v Ptuju. Se posebej je to pomembno zato, ker bodo jutri v Avstrgi sodih Filipu Varašu in OKtahm zavednim koroškim Slo- vencem. Prav je, da dokažemo javnosti svoje ogorčenje in protest zoper tako ravnanje avstrijske vlade do dela naših - tam živečih ljudi Besedilo in shka: M. Ozmec Prvi metri težke ilovnate zemlje brigade Miloša Zidanica iz Radelj ob Dravi so za njimi, za hip so skočili čez jarek in nastal je tale spomindci posnetek. Kdaj bomo rešeni „ceste smrti" Magistralna cesta prvega reda Hajdina—Krapina je nedvomno velikega pomena za razvoj ptujske občine, predvsem še nerazvitih haloških predelov ob njej. Obenem je tudi zelo zanimiva za turiste, ki potujejo proti jadranski obali, na jug naše države ali v bližnje evrop- ske in azijske države. Prav zaradi t^a je omenjena cesta posebno v teh poletnih mesedh preobremenje- na. Že kmalu po dograditvi se je pokazalo, da cesta sploh ne zasluži imena ,,hitra". Prvič zaradi pre- ozkega cestišča, drugič zaradi zda- leč premalo utrjenega vozišča in ne nazadnje zaradi tega, ker je v bistvu zgrajena šele do polovice. Na mnogih križiščih manjkajo nad- vozi, izvozne in dovozne poti, da o prehodih za pešce, ki na hitro cesto sploh ne sodijo, niti ne govorimo. Te naše trditve utemeljuje veliko število prometnih nesreč, ki so v ne- kaj letih, kar je cesta dana v pro- met, zahtevale že nekaj deset smrtnih žrtev. Eno izmed takih skrajno neurejenih križišč je tudi. s krajevno cesto v Lancovi vasi, kjer je prejSnji četrtek ugasnilo ŽE TRETJE ŽIVLJENJE, da o pomo- ru domačih vprežnih živali in o materialni škodi niti ne govorimo. Navsezadnje omenjeno križišče po izddanih načrtih sploh ne bi smelo Se lahko zadovoljimo s tako urejenim kriZSčem na magistralni cesti prvega reda? Besedflo in slika: JB obstajati, saj je bila za to vaško ce- sto predvidena zapora. Ce pa križi- šče mora biti, kje so potem asfaltni odcepi, kot jih zahteva zakon. Prav tako sta v bližini bila pred- videna dva nadvoza, prvi na cesti proti Majšperku„drugi pa na cesti iz Lancove vasi proti Vidmu pri Ptuju. Prebivalci ob cesti, ki jo lah- ko upravičeno imenujemo cesta smrti, se sprašujejo, zakaj do reali- zacije teh načrtov ni prišlo. Lahko z denarjem, ki je bil tukaj ,,prihra- njen" poplačamo človeška življe- nja, izgubljena na teh križiščih. Nekdo bi na to vprašanje moral odgovoriti! Nekdo bi moral nositi odgovornost! Res je, da je pri skoraj vseh nesrečah bila usodna neprevidnost, toda razumeti moramo, da imajo delovni ljudje polno vsakodnevnih skrbi in tegob, kar jih pripelje do trenutne nepazljivosti, ki pa je rav- no v tistem trenutku usodna. Toda, če zgradimo povsem novo cesto, če uničimo toliko rodovitnih polj, za- kaj je ne zgradimo do konca in tako obvarujemo vsaj človeška živ- ljenja. Zakaj morajo prebivalci ob tej cesti živeti v nenehni napetosti, v pričakovanju najhujšega. Zakaj morajo biti matere v nenehnem strahu za svoje otroke, ki prečkajo to cesto, ko hitijo v šolo. Mar ni dovolj že to, da jim množice, počit- ka potrebnih turistov, za kar pa ni ustreznih parkirnih prostorov, z vsemi mogočimi odpadki onesna- žujejo zemljišča ob cesti, parkirajo po travnikih, uničujejo poljščine in tako dalje. Kot smo že omenili, mora nekdo nositi odgovornost za vse to. Nekdo mora ta problem rešiti. Dokler pa to ne bo izpeljano, naj prebivalcem ob tej cesti velja staro pravilo: ,,Previdnost je mati modrosti!" Brigadirji IV. izmene na MDA ,,Slovenske gorice 77" vas vabijo na OBČANI PTUJA! PROTESTNI SHOD zoper gonjo avstrijske vlade proti koroškim Slovencem Protestni shod bo danes, v četrtek, 18. avgusta ob 16. uri na Trgu mladinskih delovnih brigad v Ptuju. DELOVNI LJUDJE IN OBČANI PTUJSKE OBČINE! Pridružite se nam, manifestirajmo našo enotnost in solidarnost z našimi brati onkraj meja, pridite na zborovanje v čim večjem številu. PRIDITE S TRANSPARENTI! ČRNA KRONIKA Na območju ptujske občine je bilo v tednu od 8. do vključno 15. avgusta 7 prometnih nesreč, v katerih so posredovali miličiidki. Ena oseba je pri tem izgubila življenje, sedem oseb pa je pri nesrečah dobilo lažje telesne pogodbe. V večini so bili to vozniki koles z motorjem, za katere obstaja upravičen sum, da so vozili pod vplivom alkohola. Skupna materialna škoda v nesrečah pa znaša prek 35.00 dinarjev. KOLESAR V AVTOMOBIL V četrtek U. avgusta se je zgodila na magistralni cesti Ptuj-Macelj huda prometna nesre- ča, izven naselja Lancova vas. Voznik osebnega avtomobila Kamsu Ali (32) je vozil od Podlehnika proti Ptuju, ko mu je na križišču s poljsko cesto nenadoma zaprl pot kolesar Jože Veronek (63) iz Lancove vasi 25. Osebni avtomobil ga je zadel tako silovito, da je obležal kolesar mrtev na cestišču. S KOMBl JEM V OGRAJO V poneddjek, 8. avgusta se je zgodila v Spuhlji lažja prometna nesreča, ko je Andjel Pavlovič iz Ljubljane vozil dostavno vozilo IMV - kombi v smeri proti Ptuju. Zaradi neprimerne hitrosti ga je v ovinku zaneslo na levo, kjer je vozilo obrnilo za 180 stopinj ter pristalo na ograji kmetije Lešni- kovih. Pri nesreči sta se lažje telesno poškodovala voznik Pavlo- vič in sopotnik Anton Lukman iz Štrigove. Materialna škoda pa znaša 30.000 dinarjev. NEPREVIDNI VOZNIKI KOLES Z MOTORJEM — V ponedeljek 8. avgusta je v Lovrencu na Dr. polju vozil Štefan Fuks iz Apač 187 proti domu, ko ga je zaradi neprimerne hitrosti pri hiši št. 51 na cestišču zaneslo in je padel. Obstaja sum, da je vozil pod vplivom alkohola. — Isti dan se je podobna nesre- ča pripetila v Grajeni, ko je Vlado Voda iz Doliča 10 vozil kolo z motorjem iz Mestnega vrha proti Grajeni. Zaradi neprimerne hitro- sti ga je zaneslo izven cestišča, kjer je obležal lažje telesno poškodo- van. Tudi zanj obstaja upravičen sum, da je vozil pod vpUvom alkohola. — 9. avgusta se je v Spodnji Hajdini pri hiši št. % zgodila nezgoda, ko je Janko Junger iz Ptuja, Na obrežju 18 vozil iz smeri Ptuja proti Hajdini. Pri omenjeni hiši je izgubil kontrolo nad kole- som z motorjem, zaradi česar je padel po cestišču in se lažje telesno poškodoval. Obstaja sum, da je vozil pod vplivom alkohola. — 10. avgusta se je zgodila na lokalni cesti v Pacinju podobna nesreča, ko je Janez Trbuc iz Spodnjega Velovlaka vozil kolo z motorjem ter nekje padel. Kako je prišlo do nesreče se ne spominja. Obstaja sum, da je vozil pod vpli- vom alkohola. — Na cesti Ptuj Kidričevo, se je istega dne zgodila še ena nesreča, ko je Franc Krajnc iz Zgornje Hajdine 96 vozil kolo z motorjem proti Kidričevemu. Pod podvozom ga je začelo zanašati, zaradi česar je zadel ob robnik pločnika in pa- del po njem. Pri tem se je lažje telesno poškodoval, na vozilu pa je nastala materialna škoda za 760 din. Obstaja upravičen sum, da je vozil pod vplivom alkohola. STRELA UNlClLA GOSPODARSKO POSLOPJE V sredo 10. avgusta je ob 14.30 v popoldanski plohi zadela strela gospodarsko poslopje Jerneja Horvata iz Zg. Jablan 18. Pri tem je nastal požar, ki je popolnoma uničil skedenj, parno in kolarnico. Zgorelo je 14 ton sena, 5 ton sla- me, razen tega pa še puhalnik, 9 kub. m drv in ostalo poljedelsko orodje. Materialna škoda po nestrokovni oceni znaša prek 400.000 dinarjev. Horvatovi so imeli zavarovano poslopje le za 110.000 dinarjev. — OM Rodile so: Tatjana Kostanjevec, Ptuj, Poljska cesta 24 — Marka, Milena Golob, Moškanjci 53 — dečka, Andjela Presečki, Ptuj, Ziherlova ploščad 10 — Barbaro, Romana Korošec, Ptuj, Zagrebška 5 — dečka. Draga Pavlinek, Ptuj, Fra- sova 2 — Davorina, Julijana Stojnšek, Kupčinji vrh 36 — Mar- tina, Olga Meznarič, Bukovci 161 — Vlasto, Angela Zavratnik, Mi- halovci 6 — Matejo, Ivanka Fostnarič, Hrastovec 10 — Marti- na, Marija Petrovič, Podvinci 2 — dečka, Danica Kokot, Gorenjski vrh 29 — Davida, Marija Gosak, šturmovci 18 — dečka, Marta Os- terc, Gradiščak 3 — Mitja, Majda Lesjak, Zg. Ključarovci 14 — dečka, Stanislava Viraj, Kidričevo 63 — Klavdijo, Marica Kline, Ptuj, Obrtniška ul. n.h. — dekli- co,Marija Mohorko, Zetale 54 — deklico, Marija Korada, Ptuj, Potrčeva 50 — deklico, Danijela Pogačar, Ptujska gora 77 — Vero- niko. Poroke: Viktor Svenšek, Zakl n.h. in Danica Cokl, Zakl n.h., Simon Habjanič, Žabjak 50 in Ksenija Polič, Ptuj, Gajzerjeva 13, Jože Krainer, Vrhov dol 21 in Jožica Bedrač, Repišče 3, Srečko Kocu- van, Vitomarci 38 in Marta Pucko, Hvaletinci 19, Anton Panikvar, Kungota pri Ptuju 77 in Marija Voglar, Mestni vrh 70, Marjan Orožen, Ptuj, Gregorčičev drevo- red 3 in Majda Vintar, Ptuj, Svaj- gerjeva 6, Zdenko Kodrič, Cirkov- ce 11 in Metka Baštevc, Zg. Jabla- ne 40, Anton Kovačič, Kidričevo 14 in Marjanca Kokot, Zg. Hajdi- na 37, Anton Žuran, Cirkulane 9 in Frančiška Muhič, Lukavci 64, Janez Pernek, Zg. Gruškovje 29 in Ivanka Bračič, Zg. Gruškovje 53, Jožef Koprive, Doropolje 21 in .Ana Holc, Placar 27, Ivan Jesenik, Središče ob Dravi, Slovenska 8 in Danica Cuš, Kidričevo 10, Ign Ciglar, Gabrnik 37 in Ana Pihler, Vitomarci 13, Ivan Majcenovič, Maribor Limbuška 23 in Ana Kelc, Paradiž 83. Umrli so: Franc Cvetko, Senešd 42, roj 1902, umrl 8. 8. 1977, Stanko Fu- rek, Zlatoličje 51, roj. 1932, umrl 6. 8. 1977, Cecilija Voglar, roj Cafuta, Repišče 10, roj. 1901 umrla 5. 8. 1977, Elizabeta Gašpa- rič, roj. Irgl, Grajena 27, roj 1901, umrla 6. 8. 1977, Jožefi Gerečnik, roj. Koser, Skorba 62, roj. 1906, umrla 10. 8. 1977, An- ton Skrbiš, Dravinjski vrh 28, roj. 1941, umrl 9. 8. 1977, Janko Zaj- dela, Žetale 1. roj. 1904, umrl 10. 8. 1977, Ivan Ožinger, Sedlašek Placerovci 25, roj. 1903, umrl 11 8. 1977, Pavla Podgoršek, roj. Ovčar, Sedlašek 47, roj. 1929, umrla 13. 8. 1977, Rudolf Trpine, Ptuj, Bezjakova 12, roj. 1914, umrl 13. 8. 1977. TEDNIK izdaja zavod za časopisno \^ radijsko dejavr>ost RADIO-TED- NIK 62250 Ptuj, VoSnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniSki odbor, glavni urednik MIHAEt GOB£C, odflovorni urednil« FRANC FIDERŠEK. Uredništvo in uprava Radio-Tednika telefo'' (062) 77-079 in 77-226. Celoletn« naročnina znaša 150 dinarjev, t* tujino 250 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-601-106^9- Tiska ČGP Mariborski tisk. N' podlagi zakona o obdavtevanj« proizvodov in storitev v promet" spada TEDNIK med proizvode, z» katere se n# plačuje temelj^"' davek od prometa proizvodov. vreme do nedelje 28. avgusta 1977 Prvi krajec bov poneddjek, 22. avgusta ob 2.04. Napoved: Okrog 22. avgusta bo dan ah dva spremeiSjivo vreme. 23. ah 24. avgusta se bo vreme ustalilo na lepo in še kar vroče v cpoldanskfli urah. Od 26. n^rej, tudi še v neddjo 28. avgusta bo lepo vreme. Alojz CestnBc Preveč „korajžen" in razbijaški Na Postaji milice Ptuj je bil v poneddjek, 15. avgusta pridržan v prostoru pod nadzorstvom do iztreznitve 24-letni Anton Selinšek iz Kkiričevega 14. Sdinšek je dan poprej prišel v restavracijo Kidričevo in zahteval od natakarice alkoholne pgače. Ker jih zaradi očitnega znaka vir^enosti ni dobil, je začel razbgati steklovino. Za tem je hotel uničiti tdefonsko zvezo, kar mu je preprečila natakarica. Ker mu tudi to ni uspelo, je pograbil zaboj v katerem je bilo 25 pivovskih steklenic ter ga vrgd po kuhinji restavracije. Drobci stekla so patUi v pripravljeno mahco za izmeno ddavcev TGA. Vse to mu še ni bilo dovolj, zato se je spravil za točilno mizo in začel pretepati natakarico. Zaradi nasilnega obnašanja in poškodovanja tuje stvari je bil obdrzan pod nadzorstvom do iztreznitve, zoper njega pa je postaja mihce Ptuj podala kazensko ovadbo občinskemu javnemu tožilstvu v Ptuju. _ LENDAVA Akcija se nadaljuje v lendavski občni so se pred nekaj meseci odločili zbrati posojilo za moderniza- cijo občinskih cest. Potem, jco sta občinski sindikalni svet in občinska konferenca SZDL opravila javne razprave v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, se je vpisovanje začelo. Po informacijah občinske skupščine bi Iž^ko trdili, da to poteka dokaj ugodno. Čeprav je bilo rečeno, da bi delavci, oziroma zaposleni odstopili 50 odstodkov od vpisanega posojila, oziroma obveznic za modernizacijo republiških cest, je več primerov, da zaposleni odsto- pajo obveznice v celoti. Tudi v krajevnih skupnostih vpis psojila poteka dokaj dobro, vendar nekatere krajevne skupnosti oziroma vasi zao- stajajo, pa bo v teh potrebno ponovno aktivirati krajevne konference SZDL. Če smo se že odločili za solidarnostno modernizacijo občinskih cest in s tem izrazili željo po boljših prometnih zvezah, se moramo tako tudi obnašati. S posojilom zbrana sredstva bi zadoščala, da bi v dveh letih asfaltirali 25 km občin- skih cest Jani D. Tudi leto^ji sedmi folklorni festival v Beltincih je po udeležbi nastop^očih skupin iz domovine in zamejstva pokazal, da so taki festivali in njemu podobne kulturne manifestacije i neusahljivi vir za zbliževanje med narodi in narodnostmi, za pogbbljanje bratstva in enotnostiJ Tako je tudi osnovno izročilo vsakoletnega beltinskega folklornega festivala, ki je vedno tudi dobro obiskan. (Tekst: S. K., foto: J. Herman) Varstroj gradi novo tovarno Podje^e Varstroj je bilo ustanovljeno šele pred 15. leti in je najmlajše v lendav- ski občini. Hiter razvoj je narekoval potrebo po gradnji novih proizvodnih prostorov, pa so tako pred leti zgradili sodobno tovarno varilne teh- nike, ki je hitro zaslovela na domačem, pa tudi na tujem tržišču. Pred nedavnim so začeli graditi novo tovarno, ki bo po mnenju strokovnjakov pomenila še hitrejši razvoj tega mladega podjetja, saj bodo v njej izdelovali sanitar- ne kopalnice in sanitame registre. Pomembno je nagla- siti, da sta oba nova proiz- voda izdelana iz domačih materialov. V novi tovarni bodo izdelali 10 tisoč sani- tarnih kabin v več tipih in čez''50 tisoč kosov sanitamih registrov. Novi proizvodi, zlasti sanitarne kabine, pome- nijo za gradbeno operativo zmanjšanje stroškov, za dva meseca se skrajša čas gradnje stanovanjskih in drugih ob- jektov. Nova proizvodnja Varstroj a naj bi dala 500 milijonov bruto realizacije, zaposlila pa bi 300 novih delavcev vseh profilov, kar je za lendavsko občino izred- nega pomena. V lendavskem Varstroju so doslej veliko dali na kadrovanje, tako da imajo danes veliko srednjega, višjega in visokega kadra, za ostale profile delavcev pa ni problem. Naložba v novo tovarno znaša 50 milijonov dinarjev v osnovna sredstva in 100 milijonov dinarjev v trajna obratna sredstva. V lendav- skem Varstroju pravijo, da bo nova tovarna nared žcl konec leta. Jani D. ŠTEVILNE SLOVESNOSTI IN SREČANJA - V počastitev 15. avgusta, dneva graničaijev, so se tudi v Pomurju zvrstile številne slovesnosti in srečanja občanov z našimi vojaki. Osrednjo slovesnost so pripravili minuli ponedeljek v soboški vojašnici, udeležili pa so se je tudi številni predstavniki DPO, OZD in drugi občani. Ob tej priložnosti so podelili tudi značke „primeren vojak" sedmim vojakom ter več nagrad in pohval, razdelili pa so tudi priznanja in pokale ekipam, ki so sodelovale v športnih tekmovanjih, posvečenih prazniku graničaijev. Ob prazniku so v Miurski Soboti odprli tudi razstavo v |»častitev jubilejev naše partije in tovariša Tita (na fotografiji) Foto: Jože Herman LENDAVA Gradijo 40 novih stanovanj Delavci gradbenega podjet- ja Gradbenik-Konstruktor iz Lendave so pred nedavnim Začeli graditi dva nova stano- vanjska bloka s po 20 stanovanji. V zadnjUi treh letih je lendavska občina dobila več kot 120 novih stanovanj, kar je več kot v desetih letih poprej. Na zazidalni površini, kjer zdaj^ gradijo dva nova stanovanjska' objekta, bodo po urabnistič- nem programu zgradili še nov otroški vrtec ter garaže če bo zanje zanimanje. 40 novih stanovanj, ta bodo vseljiva v prvi polovici prihodnjega le- ta, bo olajšalo stanovanjsko Poblematiko, ki je v lendav- ski občini še vedno pereča. Jani D. NA VRTU SPOMINOV - Folklorna skupina iz Sakalovec na Madžarskem, ki se je udeležila folklornega festivala v Beltincih, je minulo soboto obiskala tudi „VRT SPOMINOV" v Petanjcfli. Med razkazovanjem vrta je dr. Vanek Šiftar obudil spomine na nekatere grozote zadnje svetovne vojne (na fotografiji). Prav tako v soboto pa je podpredsednik občinske konference SZDL Murska Sobota Štefan Dravec pripravil sprejem za vse folklorne lupine iz zamejstva. Foto: J. Herman Asfalt do mosta v Bistrici Po programu modernizacije republiških cest je letos na vrsti odsek ceste Črenšovci- Bistrica, do mostu čez Muro. Pred nekaj dnevi so delavci cestnega podjetja začeli s pripravljalnimi deli na tej pomembni cesti, ki bo za lendavsko občino pomenila rajkrajšo pot v notranjost naše republike. Most na Muri, ki je bil zgrajen pred dvema letoma, je bil sicer odprt, vendar pa do njega ni bila speljana asfaltirana cesta, pa se je marsikateri voznik odločil za daljšo pot, da bi se izognil makadamski cesti. Cesta bo, kot kaže, asfalti- rana že letos. Jani D. Nogometni turnir NK Prošenjakovci je prire- dil 14. avgusta turnir v nogometu. Prvo mesto so osvojili nogometaši iz Mostja, ki so v finalu premagali Dobrovnik z rezultatom 2:0 in igrali neodločeno z NK Rrosenj akovci 0:0. Drugo mesto je pripadlo domači- nom, NK Prosenjakovci, na tretjem mestu pa so pristali nogometaši iz Dobrovnika. Pr:'e tri uvrščene ekipe so prejele pokal v trajno last. M. L v prihodnjih dneh bo sončno z vmesnimi po- oHačitvami, v popoldan- skem času so možne tudi nevihte. Temperature se bodo gibale okrog 25 stopinj Cekija. Olajšano delo v novih prostorih Kot smo že poročali, so v največji pomurski delovni organizaciji, tovarni oblačil in perila Mura iz Murske Sobote, 1. avgusta predali svojemu namenu ogromno skladiščno dvorano, katere površina znaša 1800 kvadratnih metrov, stala pa je okrog 20 milijonov dinarjev. S tem seje kapaciteta prejšnjega skladišča TOZD Ženski plašči povečala za 15 tisoč kosov, hkrati pa je na ta način omogočena povečana proizvodnja ženduh plašče v za domači trg za okrog 20 tisoč kosov v primerjavi z lanskim letom. Da bi kaj več zvedeli o tej novi pridobitvi več kot 3500-članskega delovnega kolektiva Mure ter o i^ihovem poču^u, smo za izjave zaprosili nekatere zaposlene. Štefan FARiC, skladiščnik go- tovih izdelkov: Z zgraditvijo novih prostorov se je razbreme- nilo moje delo, k^ti prej sem imel nadzorstvo nad tremi skladišči, in sicer surovine, pomožnega materiala in gotovih izdelkov. Z nabavo dveh novih tran^orterjev je odpadlo tudi ročno delo, kar je zelo pomembno. Vse doslej je bilo- namreč treba dvigovati poši^ke precej zamudno in je zahtevalo nmogo energge. Sed^* je z rampami v nmogočem odpra\ijeno težje fizično delo. To je velika pridobitev, eduide razsvetljava je še pomanjkyiva, za kar zadene krivda investitorja, kije morda preveč štedil s postavitvijo ustreznih hičL Marjana BUNDERLA, vodja nove brigade TOZD Ženski plašči: Vsak začetek je običajno težak, in tudi pri nas, kjer je polovica zaposlenih prišlo iz Centra poklicnih šol, pdovica pa iz M urinega centra, se temu nismo mo^i izogniti. Povprečna starost brigade je ndc^ pod 18. leti, zato je razuinljivo, da se šele privajajo na nove delovne pogoje. Večja pozom(»t je namenjena kvaliteti izdelkov, manj pa kvantiteti k-teh. Prve dni smo šde preizkusili nove stroje, na nekatere pa še čakmno, zato bo delo steklo hitreje, ko bo naba^ijena tudi vsa oprema. Zaenkrat se v novih prostorih kar dobro počutim, sq delo opra^ijam z Kristina VOURI, delavka v oddelku etiketiranja in odprave proizvodov: Prej so bili prostori likalnice in šivalnice skupaj, zdaj pa je oboje ločeno. Ne gre prezreti dejatva, da so se Murini prostori znatno povečali. V veliko pomoč nam je tudi transporter, kajti če je nek artikel izgotovlien, se da na stran, in potem Lahko začnemo z drugim. V teh prostorih sem tudi bolj zadovoljna, ker je tu večji mir. Prej je namreč bil prehod, tako da so Ijuc^e hodili mimo, kar seveda ni bilo ugodno. Večinoma se tega ne da primerjati s starimi prostori, toliko je sedaj tukaj bdjše. - Zlasti je treba poudariti, da so prostori funkcionalno urejeni in odgovarj^o estetskim zahtevam. Franc NOVAK, Skladiščnik surovin in pomožnega materiala: Od 1. avgusta sem na novem delovnem mestu, prej sem bil v komerciali. Vsekakor izredno ugodno ocenjujem to pridobitev, toda še vedno se mi zdi, da so prostori le nekoliko premajhni za vso količino surovin, ki se nakopičijo. O tem je nujno razmišljati tudi v zvezi z raširitvijo proizvodnje, predvsem predelave blaga za izvoz. Zato bi rabili za približno tretjino večje prostore. Ne da pa se tega primerjati s starimi prostori, s^ so pogoji dela izboljšani. V tej vročini nas moti to, da ventUacija, ki je načrtovana, še ni gotova. Začetne težave smo že zdavnq premagali, zato upam, da bodo rezultati boljšega poslovanja kmalu vidni. Jana CELEČ, konfekcijski mo- delar: Končala sem konfekcij- sko-modelarsko šolo v Mariboru, tako da sem se L avgusta letos spoprijela prvič s tem delom v neposredni proizvodnji Pred tem pa sem delala nek^ časa v ženski konfekciji, nakar mi je podjetje omogočUo s štipendiranjem šolanje. Kot sem lahko zvedela od svojih bodočih sodelavcev, so novi prostori znatno večji od prejšnjih, pa tudi razsvetljava, ki je pri našem delu izrednega pomena, je v redu narejena. Sprejeli so me zares lepo, tako da sem se kmalu privadila na novo sredino. Zato mi ni predstavljal nobene težave, vklopiti se v delovni proces. M. Jerše STRAN 21 ^eSTMlK. 18. AVGUSTA 1977 Neuspeh ameriške misije na Bližnjem vzhodu Ameiffld državni sekrettr Cyrus Vance je končal svojo turnejo po Bližnjem vzodu, med katero pa mu ni uspelo „premostiti prepada" med Arabci in Izraelci, Pogovori v Izraelu niso prinesli namreč sporazuma o bistvenili vpra- šAnjih, edini otipljivi rezultat pa so posredna pogajanja pred zasedanjem Organizacije združenih narodov. Tako bi na kratko laliko ocenili obiske ameriškega pred- stavnika v Tel Avivu, Amanu, Damasku in Aleksandriji. Tako je izraelski premier Begin izjavil, da je „opti- mist" in da Vance „ni izgovoril niti ene besede pritiska" na Izrael Begin je sprejel edinole predlog o delovni dcupini", ki ga je )onudil Vance, vendar neko- iko spremenjen. Kot je sporočila agencija AFP, je Vance med pogovori menda zahteval dodatna navodila od predsednika Carterja, češ da se ZDA ne nameravajo za- vzeti za spremembo reso- lucije 242 v skladu z željami PLO (Palestinske osvobodilne organizacije). Vendar pa je ameriški zunanji minister to- krat prvič na uradnih poga- janjih izjavil, da bi PLO morala sodelovati tako na začetku pogajanj kakor tudi pri sklenitvi mirovnih spora- zumov. Izraelci pa so se slejkoprej uprli kakršnikolim pogajanjem s palestinskimi predstavniki. Medtem pa Palestinci, kot se zdi, še vedno niso oblikovali d(^ončnega sta- lišča do Vanceovih predlogov in do resolucije 242. Vse izjave se za zdaj izteklo v misel, da bi PLO sprejela to resolucijo, če bi jo spreme- nili, in to je potrdil tudi vodja političnega oddelka PLO Faruk Kadumi v Niko- CVresVanee ziji, kjer je prisostvoval pogrebu predsednika Ma- kariosa. Toda zasedanje pa- lestinskega nacionalnega svec ta, ki naj bi bilo 16. avgusta, so na Arafatovo zahtevo preložili na 25 avgust, zato da bo izvršni komite dotlej lahko podrobno proučil novi položaj. V Ždružeiub narodih je medtem senegalski velepo- slanik Medoune Fall, ki vodi komite OZN za Palestino, sprožil akcijo, da bi zahtevali od varnostnega sveta, naj čimprej obravnava palestinski dosie in |^remeni lesc^ucijo 242. Tudi Egipt si mrzlično prizadeva, da bi postavil „most" med Američani in PLO. Lvropska gospodarska ^upnost meni, da bi PLO morala sodelovati v vseh pogajanjili, ki se nanašajo na vzpostavitev trajnega mim na Bližnjem vzhodu. Takšno je stališče belgijske vlade, ka- tere predsednik vodi tudi ministrski svet EGS. Še preden ie Cyrus Vance zapustil Izrael, ie na ti^ovni konferenci v El Kodsu strnil dvodnevne pogovore s pre- mierom Beginom in drugimi izraelskimi sogovorniki Van- ce je dejal, da »razgovori z odgovornimi izraelskimi oseb- nostmi niso omogočili, da bi se stvari premaknile s tiste točke, na kateri so bile pred mojim prihodom v arabske prestolnice". Vance je pouda- ril, da je za razliko od Izraela v pogpvorih v arabskih drža- vah začutil resnično željo, da bi dosegU kompromis na Bližnjem vzhodu. Glavni namen Vanceovih ponovnih obiskov v treh arabskili prestolnicah je v tem, da bi dokončno dosegli dogovor o novih arabsko- l^raelskih stikiii z ameriškim posredovanjem, za kar so za sedaj predvidena srečanja zunanjili ministrov v New Vorku ob pričetku letošnjega zasedanja generalne skupšči- ne Združenih narodov. Ta posredna srečanja so edinole, kar je Vanceu uspelo doseči potem ko je postalo jasno, da ženevske konference vs^ za zdai še ne bo in ko je propadla Sadatova zamisel o oblikovanju posebne „delov- ne skupine", ki bi ,,dobro pripravila Ženevo". Videti je, da ženevske konference okto- bra ne bo, pa tudi do konca leta bržčas ne, malo je tudi možnosti da bi v krajšem času karkoli štorih za mir na pravičnih in trajnih temeljih. Odgovornost za to ne gre pripisati samo Izraelu, pač pa tudi Zdm ženim državam Amerike. Ij(»flX>N - Južne četrti Londona so zi^H spopadi, kduSnih ne pomnflo od konca druge svetovne vojne, povzročili pa so Jfli pripadniki desničarske »nacionalne fronte', ko so priredili demonstrac^e proti naraščanju kriminala med črndcim prebivalstvom britanske prestdnice. Okrog 2000 pripadnikov ,4iacionalne fronte" se je zapletlo v spopade s 7000 prebivalci pretežno črnske občine in pripadniki levičarskih organizacij, pri čemer je posredovalo 4000 policistov. V spopadih je bilo ranjeiuh 110 ljudi, med njimi 56 policistov (na sliki posredovanje poUcije), prizorišče spopadov pa je popdnoma opustošeno. Telefoto: UPI - 061 cele občine so tsprle ▼ noSe podleže, tovariii.. • - Seveda... ker imomo nojveCle iigubel Tito na obisku v Sovjetski zvezi Predsednik SFRJ in pred- sednik ZKJ Josip Broz Tito je v torek na povabilo CK KP SZ in prezidija vrhovnega sovjeta ZSSR odpotoval na uradni in prijateljski obisk v Zvezo sovjetskih sociaU- stičnih republik, kjer se bo mudil od 16. do 24. avgusta. Predsednika republike bodo na tem obisku spremljali sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc, predsednik pred- sedstva SR Črne gore Veljko Milatovič, podpredsednik ZIS in zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minic, sekretar v izvršnem komiteju pred- sedstva CK ZKJ dr. Aleksan- der Grlic kov, član ZIS in zvezni sekretar za zunanjo trgovino dr. Emil Ludviger in dmgi. V Modcvi pripisujejo prija- telpcemu dbbka predsednika Tita in jugoslovanske dele- gacije velik pomen. V šte- vilnih komentaijih in poseb- nih prispevkih, ki jih posve- čejo razvoju jugoslovansko- so\ietskih odnosov, poudarja- jo, da je vsako srečanje „na najvišji ravni" spodbuda za medsebojno sodelovanje. Predsednika Tita in člane uradne jugoslovanske dele- gacije je sprejel Leonid Brežnjev in najvišji sovjetski voditelji. Predsedniku Titu so izkazali najvišje državniške časti, ki jili predvideva sov- jetski protokol. Rezidenca bo v Kremlju, kjer s svojim gostiteljem, predsednikom prezidija vrhovnega sovjeta in generalnim sekretarjem CK KP SZ Leonidom Brežnje- vom nadaljujeta uradne pogo- vore. Jugoslovandce zastave to obešene \'zdolž vse poti od letališča »Vnukovo 2" do Kremlja. V tisku, radiu in televiziji pa izražajo zado- voljstvo, da predsednik Tito ponovno prihaja v Sovjetsko zvezo. Sprejem na letališču je prenašala v celoti tudi mo- lovska televizija. „Uradni in prijateljski obi^ predsednika Sociali- stične federativne republike Jugoslavije in Zveze komu- nistov Jugoslavije Josipa Bro- za Tita v Sovjetski zvezi je pomemben dogodek v pro- cesu nenehne krepitve pri- jateljstva in sodelovanja med državama in partijama," je rečeno v komentarju uradne sovjetske agencije TASS, po- svečenem jugoslovansko- spvjetskemu sodelovaiiju in srečanjem, ki jih bo imel predsednik Tito z najvišjimi sovjetskimi voditelji Agencija poudarja, da se jugosiovan- sko-sovjetski odnosi obliku- jejo v skladu z načeli, zajetimi v beograjski dekla- raciji iz leta 1955 in drugimi skupnimi dokumenti. Tudi dmgi sovjetski listi in radio ter televizija opozarjajo na načela medsebojnili od- nosov in na vse tesnejše jugoslovansko-sovjetsko sode- lovanje ter na uspeh lanskega srečanja med Titom in Brež- njevom. Brežnjev bo v Kremlju izročil red oktobrske revo- lucije, kar bo hkrati prizna- nje jugoslovanski revoluciji pod vodstvom Josipa Broza Tita. BELFAST — Britanski \ojaki so ubili 16-letnega fanta, ki je na patruljo vrgel dve zažigalni bombi. Nekaj ur pozneje je neznani ostrostrelec iz maščevanje ustrelil nekega britanskega vojaka. To Je že deseti vojak in petinštirideseti civilist, ki je letos ubit na severnem Irskem- BEOGRAD — Ameriški senator George McGovern je prispel na biridnevni obisk v SFRJ. S funkcionarji skupščine SFRJ in drugimi visokimi osebnostmi v federaciji se je pogovarjal o aktualnih mednarodnih vprašanjih. Gost iz Amerike se je zlasti zanimal za razvoj sodobne Jugoslavije, še posebno pa kmetijstva. SANTIAGO — Vojaška hunta generala Pinocheta Je dosegla rekordne dolgove v tujini, in sicer več kot 4,5 milijarde dolarjev. Zaradi tega Je general Pinoche ukazal, da sprejmejo izredne ukre- pe, h katerim sodi tudi množično odpuščanje zaposlenih. Tako Je danes v CUu že več kot 20 odstotkov ljudi brez dela. 2ENEVA — Tu so se dvestotlč sestali sovjetski in ameriški pred- stavniki v okviru pogajanj o omejitvi strateškega oboroževanja (SALT) — znova neuspešno. Glavna ovira na poti k sporazumu bi naj bila nova ameriška ,,manevrima raketa" na eni in sovjetski bombnik ,,backfire" na drugi strani. WASHINGTON — Tanzanijski predsednik Nierere, ki Je bil na obisku v ZDA, Je izjavil, da Je držav^anska vojna v Južnoafriški republiki in Rodeziji neizbežna. Hkrati Je dejal, da bo njegova vlada še naprej podpirala osvobodilno gibanje v Južni Afriki. MADRID — Španski premier Adolfo Suarez bo kmalu obiskal glavna mesta vseh devetih držav, članic Evropske gospodarske skupnosti. To Je uradno sporočilo špansko zunanje ministrstvo. Poročali smo že, da Je Španija zaprosila za sprejem v članstvo EGS — 28. julija letos v Bruslju. BEOGRAD — Predsednik SFRJ Josip Broz Tito bo na povabUo predsednika republike Francije Valeryja Giscarda d'Estalnga le- tos jeseni uradno in prijateljsko obiskal Francijo. PEKING — Čeprav informacija ni uradno potrjena, pa bi naj v Pekingu potekal enajsti kongres Komunistične partije Kitajske. Na ojem bodo prebrali politično poročilo CK, ki naj bi ga podal predsednik partije Hua Kuo-feng, druga točka dnevnega reda pa Je sprememba partijskega programa in statuta. NIKOZIJA — Vodja ciprskih Turkov Rauf Denktas je zagrozil, da bodo prekinili ciprska pogajanja, če bodo naslednika predsednika Msdiaria priznali kot predsednika ciprske republike. Po njegovih besedah nimajo bližnje dopolnilne volitve predsednika „nikakršne zveze z ustavo iz leta 1960." PANAMA — Vladi Paname in ZDA sta dosegli sporazum o osnovah nove pogodbe o prihodnosti območja ob panamskem prekopu. Po 13 letih izredno težkih pogajanj so se dogovorili, da bo Panama do konca tega stoletja prevzela območje prekopa, ZDA pa se bodo odpovedale ,,večnemu dovoljenju". Telegrami LIZBONA — Komunistična partija Portugalske Je znova zahtevala razveljavitev nekaterih zakonov, ki so Jih pred kratkim sprejeli, odstop socialistične vlade, razpust parlamenta in predčasne volitve. Po njihovem mnenju vlada osamljene socialistične stranke ne služi niti demokraciji, niti ljudstvu, niti deželi. LIBREVILLE — Šefa držav Čada general Malloum in Libije polkovnik Gadafi se bosta prihodnji teden sešla v Lagosu in se pogovarjala o obmejnem sporu. Kot poroča agencija Reuter, je tako tako sporočil posredniški odbor OAE. Gre za 11.400 kvadratnih kilometrov ozemlja ob libijski meji s Čadom. LONDON — .\meriški državni sekretar Cyrus Vance se je pogovarjal z britanskim zunanjim ministrom Davidom Ovvenom o prihodnosti Južne Rodezije. Pozornost sta nemenila anglo- ameriškemu načrtu o izročitvi oblasti črnski večini v tej afriški državi. NEW YORK — Pet zahodnih držav članic varnostnega sve- ta Združenih narodov je skupaj s predstavniki ljudstva Jugozahodne Afrike (SWAPO) ugotovilo, ,,da obstajajo možno- sti, da bi v duhu resolucije 385 varnostnega sveta s pomočjo pogajanj dosegli rešitev namibijskega vprašanja". MOSKVA — Prvi sekretar CK PZDP Edvard Gierek se je s Krima vrnil na Poljsko. Gierek Je bU na dopustu na Krimu na povabilo CK KP Sovjetske zveze. AL2IR — General Raul Castro, prvi podpredsednik sveta minis- trov in obrambni minister Kube, ki Je na sedemdnevnem uradnem obisku v Alžiriji, se je srečal z obrambnim ministrom Zahodne Sahare Brahimom Galijem. Po poročilih alžirske časopisne agencije je sestanek potekal v ozračju prijateljstva in močne solidarnosti. KINSHASA — Zairskega zunanjega ministra Nguza Karla Bonda so na ukaz predsednika Mobutuja aretirali in mu odvzeli vse dolžnosti, ker je obtožen veleizdaje. Agencija poroča, da je ministrova aretacija povezana z dogodki v pokrajini Shabi. ŠKOCIJAN — Protestnega zborovanja in pohoda ter postavitve dvojezičnega napisa v Škocijanu na avstrijskem Koroškem se je zaradi stopnjevanja nasilja nad Slovenci udeležila angažirano tu- di koroška nemška demokratična javnost. NIKOZiJA — Vršilec dolžnosti predsednika ciprske republike Spiros Kiprianu je pozval k doslednemu uresničevanju Makariove politike in k notranji enotnosti ter napovedal svojo kandidaturo na dopolnilnih predsedniških volitvah 10. septembra, kar so podprle vse grške politične sile Cipra. STRAN 22 VESTNIK, 18. AVGUSTA 1977 OBIŠČITE xNAS NA SEJMU V GORNJI RADGONI Gospodarsko propagandna služba VESTNIK. 18. AVGUSTA 1977 STRAN 23 Festivalski Beltinci v znamenju sedmič PREKMURSKE TRLICE OSMIM NASTOPAJOČIM FOLKLORNIM IN DVEMA PEVSKIMA SKUPINAMA Minulo nedeljo popoldne so kljub, zaradi deževnega vreme- na, eno uro zapoznelemu pro- gramu bili Beltinci že sedmič zapovrstjo festivalski kraj v Sloveniji. Domače kulturnoumetniško društvo je kot organizator vsa- koktaih foUUornih festivalov tokrat gostilo sedem nastopa- jočih folklornih skupin iz domovine in zamejstva (Ivo Mikac iz Varaždina, Sakalovci iz Porabja, KUD Križevci pri Ljutomeru, Sele na Koroškem, Saška iz Nagykanizse, Miran Jarc iz Črnomlja, Markovci pri Ptuju), pred zbrano 4-tisoč glavo množico hvaležnih gle- dalcev pa je ,,vžgala" tudi do- mača folklorna skupina s ple- salci v pisanih narodnih nošah. Beltinčani so tokrat vešče pri- kazali nekolikanj prenovljene prekmurske narodne ženito- vanjske plese z gospodom in gospo, ozaljšanim in v poprej- šnjem sprevodu po beltinskih ulicah živahnim pozavčinom ter drugimi nosilci tega enkrat- nega prekmurskega obreda. Pomembno poživitev letošnje- mu folklornemu festivalu sta prinesla tudi nastop dveh pev- skih skupin — iz Sel na Koroškem in ljudskih pevk iz Dokležovja — in letos prvič: predstavitev domačih obrtni- kov s prodajanjem značilnih izdelkov prekmurske ljudske obrti v beltinskem parku. Milica Sadi, predsednica KUD Beltinci, je v imenu or- ganizatorja festivala v po- zdravnem nagovoru posebej ocenila pomen vsakoletnega osrednjega izročila festivala — pesem in ples družita narode, s katerima je naš človek že ne- koč izražal svoja narodnostna in osebna čustva. Podčrtala je zlasti neprecenljivo vlogo vseh, ki to pesem in ples kakorkoli ohranjajo, ju varujejo in ljubi- jo, s tem pa ju kot pomemben košček žlahtnine iz zakladnice kulturne dediščine narodov in narodnosti s pravo ljubiteljsko strastjo posredujejo tudi bodo- čim rodovom. Posebej je ob tej priložnosti pozdravila nav- zoče brigadirje MDA Goričko 77. FoDdomo skupino Ivo Mikac, sekcijo železnic ar^ega kultumoimietni3cega društva iz Varaždina, vodi Franjo Dvorščak. V kratki izjavi za Vestnik je povedal, da so varaždin^ folkloristi več zunaj kot doma. Plesne bisere kulturne dediščine svojega naroda zavzeto posredi^ejo tudi Evropi. Doslej so gostovali že v števiLiih državah: v Franciji, na Norveškem, v Vzhodni in Zahodni Nemčiji, na Češkem.. . Na letošnjem folkltMrnem festivalu v Bdtincih so sicer nastopili prvič, to pa je bil po sedemdnevni v Franciji in še daljši turneji v okolici Zadra letos že njihov šestintrideseti nastop. Z beltinskega festivalskega prizorišča so odnesli prav ugodne vtise. Presenetil jih je zlasti pester festivalni program. Za prihodnje leto pa so prav ob svojem prvem obidtu v Pomurju že zasnovali program gostovanj z Moravskimi toplicami in TOZD Zvezda-Radenska iz Murske Sobote. (Tekst: S. K,, foto: H. Herman) Pevci in plesalci iz Sel na avstrijskem KoroSkem so bili poleg rojakov iz Sakalovec v Porabju na letošnjem folklornem festivalu v Beltincih deležni posebne pozornosti številnega občinstva, ifevovodja Franz Certov nam je v pogovoru zaupal, da je bilo letošnje že tretje njihovo Kjstovanje v Beltincih. Kljub sprva deže\'nemu vremenu so slovenski Korošci, kot je dejal Certov, zelo z^ovoljni z organizacijo letošnjega festivala. Obe skupini, pevski zbor deluje že okrog deset let, sodita v tamkajšnje prosvetno društvo Planina, ki z ustvarjalnostjo svojih članov po svojih najboljših močeh prispeva k ohranjanju in oživljanju narodne zavesti prebivalcev tega znanega sloveivskega kraja na Koro^em - 12 km oddaljenega od Borovelj. (Tekst: S. K., foto: J. Herman) Slavnostni govornik Geza Bačič, predsednik medobčin- skega sveta ZKS za Pomurje in predsednik republiške komisije za narodnostna in obmejna vprašanja, je potem, ko je iz- rekel priznanje prizadevnim organizatorjem festivala, med drugim dejal: ,,Pravzaprav ka- že tudi ta prireditev v lepi po- krajini ob Muri neko simboli- ko: na svojstven način, s pes- mijo in plesom, z oživljanjem ljudske kulture in umetnosti, zgovorno kaže na težnje pomurskih ljudi ob meji kar dveh svetov, ljudi, ki z odpr- timi srci pozdravljajo in sprejemajo vse, ki dobro v srcu mislijo, kot je nekoč zapisal veliki pesnik." Primerjajoč uspešen obstoj beltinskega fol- klornega festivala z doseženimi rezultati letošnje konference o evropski varnosti in sodelova- nju v Beogradu, je tovariš Ba- čič dejal, da se tudi ob tej kul- turni manifestaciji lahko prepričamo, kako si ljudje že- limo mir, sožitje in miroljubno sodelovanje med narodi in dr- žavami. Tudi tokrat lahko namreč ugotovimo, da kultura ne pozna meja in da je name- njena vsem delovnim ljudem in narodom. Tovariš Bačič je to- krat govoril tudi o velikih uspehih, katerim dajejo obe- ležje prav letošnji Titovi in, partijski jubileji. Zavzel se je tudi za večjo doslednost pri uresničevanju zakona o zdru- ženem delu. Čeprav je tudi letošnji fol- klorni festival v Beltincih v svoji organizacijski zasnovi uspešno uresničil že znano olimpijsko načelo sodelovanja in udeležbe, za katero so v zaključnem dejanju dobile vse nastopajoče skupine zaslužena priznanja v obliki miniaturnih prekmurskih trlic, pa so neka- tere skupine prav prijetno pre- senetile in izstopale iz poprečja po izvirnosti in kakovosti svo-- jih poustvaritev. Z udeležbo plesalcev iz so- sednje Madžarske, iz bratske republike Hrvaške, Koroške in Porabja pa je festival nesporno potrdil tudi obeležje medna- rodnega srečanja kulturnih ustvarjalcev sosednjih narodov in narodnosti. Zato je prava Skoda, da se ga nista mogli udeležiti sicer v pismenem pro- gramu napovedani folklorni skupini iz Gornjih Petrovec in Kolo Slavuj iz Gradiščanskega, s čemer bi bilo dvakratno obe- ležje festivala — domače stva- ritelj stvo in mednarodna raz- sežnost — zanesljivo še bolj zaokrožena. S. Klinar Cmomeljčani — prvič na fdklomem festivalu v Beltincih. Letošnji debitant - fcJkloma skupina KUD Mirana Jarca šteje 46 članov, v Beltincih jih je plesalo 34. Njihova voditeljica - Rozalija Črne - je navdušeno govorila o izjemno uspeli in množični organizaciji festivala. Našemu sodelavcu je v imenu svojih varovancev zagotovila, da bodo v Beltince še radi prišli, če jih bo organizator festivala povabil (Tekst: S. K., foto J. Herman) Franc Mesaric sodeluje na razstavi jugoslovanskega slikarstva v Beogradu Na PETEM BEOGRAJ- SKEM TRIENALU JU- GOSLOVANSKE LIKOVNE UMETNOSTI 1977 — reprezentativni rastavi, ki prikazuje pomembne dosežke in značilne smeri v slikarstvu Jugoslavije od leta 1970 — sodeluje tudi akademski slikar FRANC MESARIC iz Murske Sobote. V tematskem razdelku ,,K radikalnem realizmu" je razstavljena njegova slika Železniška postaja (akril, 1975). Mesarica vabijo tudi na prireditve Likovne jeseni v Somboru, kjer se bo v oktobru pod naslovom ,,Trenutek jugoslovanskega slikarstva '77" predstavila mlajša generacija jugoslovanskih slikarjev, prav tako pa bo Mesaric sodeloval na razstavi ,,Balkan — cona miru in razumevanja" v Bukarešti, v začetku prihodnjega leta pa tu- di v izboru jugoslovanskega slikarstva, ki bo obiskal nekatere evropske države. is Franc Mesaric: Zelezniika postaja, akril, 1975. S to sliko Mesaric sodeluje na Petem beograjskem trienalu, ki prikazuje pomembne dosežke in značilne smeri v jugoslovanskem slikarstvu od leta 1970 dalje. RAN 24 VESTNIK, 18. AVGUSTA 1977 OBIŠČITE NAS NA POMURSKEM SE.TMU Gospodarsko propagandna služba POUOOPSKRBA NA KMETIJSKO ŽIVILSKEM SEJMU V GORNJI RADGONI Poljoopskrba — trgovsko podjetje je s svojimi poslovnimi centri, trgovinami in skladišči močno razširjena po vsem jugosk>vanskem prostoru. Kot taka predstavlja pojem, ki združuje in nudi kompletno kmetijsko mc^«iizacijo za vse, ki so kakorkoli vezani na kmetijsko predelavo. Poljo- opskrba ima svoj sedež v Zagrebu. Na sloven- skem območju jo zastopa poslovni center v Mari- boru s svojima trgovinama v Mariboru in Murski \jSoboti ter s svojimi skladišči._ HITRO SO ODRASLI Poslovni center Maribor je sorazmerno mlada delov- na organizacija. Njen zače- tek je obeležen z letom 1968 z enim zaposlenim, brez u- rejenih poslovnih prostorov in celo brez pisalne mize. Do leta 1970 sta predstavni- štvo v Mariboru vodila le dva človeka in v tem času so poleg najemnih poslov- nih prostorov posedovali že skladišča na Račjem dvoru pri srednji kmetijski šoli. Vestno in zagrizeno delo ter potrebe slovenskega kme- tovalca so narekovali še močnejši razmah te trgov- ske hiše. Že leta 1973 so odprli prvo trgovino v Mari- boru, naslednje leto pa nove poslovne prostore in trgovino v Mariboru in trgo- vino v Murski Soboti. Trenutno je v Poslovnem centru Poljoopskrbe Mari- bor 28 delavcev, ki v tej de- lovni organizaciji združujejo svoje delo. Iz 1 milijarde 1968. leta preko 7 milijard v letu 1974 do 18 milijard predvidenih za leto 1977 je tekla vrednost njihovega bruto prometa. Številke ja- sno kažejo hitro rast in uspešnost dela in poslova- nja poslovnega centra. RAZVOJNI PROGRAM JE ZASTAVUEN Dejavnost delovne orga- nizacije pa ne miruje. Svoj delovni program nenehno dopolnjujejo in ga širijo. Že stojijo pred novimi pro- gramskimi in prostorskimi razširitvami. V polnem teku so priprave za gradnjo skla- dišča in prodajnega prosto- ra v Murski Soboti. Lokacija je dobro izbrana. Skladišče bo ob eni od vpadnic v Mursko Soboto, neposred- no za sejmiščem. Frekvenca kmetovalcev na tej relaciji bo vedno velika. V mariboru pa bodo skladiščne prostore razširili v sodelovanju s STT centrom (javna skladi- šča). Trenutno je poslovni center v Mariboru še delov- na enota matičnega podjet- ja s svojim planom prometa in s svojim planom dohod- ka. Dela pa se na tem, da postane poslovni center samostojna temeljna orga- nizacija. NEGOVANJE OSNOVNE DEJAVNOSTI Kot rečeno, Poljoopskrba poslovni center Maribor skrbi in zadovoljuje potrebe in povpraševanja po kmetij- ski mehanizaciji na območju Slovenije. Svoj program ima še vedno pretežno usmerjen v oskrbo in proda- jo kmetijske mehanizacije za individualnega kmetijskega proizvajalca. Pričenjajo pa z intenzivnejšimi dogovori z družbenim sektorjem. Za potrebe kmetijskih kombi- natov bodo oskrbeli določe- ne specializirane stroje in opremo (kombajne, polnilne linije, hladilnice itd.). Letos so se tudi programsko bi- stveno razmahnili. Do sedaj so predstavljali osnovni pro- dajni program kmetijski stroji, rezervni deli in pri- ključki. Letos pričenjajo s programom prodaje ke- mičnih sredstev za zaščito rastlin. Nov program pred- stavljajo tudi barve, laki in druga sredstva za premazo- vanje in konzerviranje kme- tijskih strojev in tudi avto- mobilov. Osnovni prodajni pro- gram pa še vedno tvorijo traktorji domače proizvod- nje Torpedo-Deutz Reka, IMT Beograd in Tomo Vin- kovič Bjelovar z rezervnimi deli in vsemi priključki. Že- lezarna Štore je pred krat- kim odprla novo tovarno traktorjev Fiat-Štore. Tudi te vrste traktorjev bo moč kupiti pri Poljoopskrbi. Ved- no več je ljudi, ki se za Kombsnji čakajo, da j9i izkoristijo pridne roke in z njimi hitr^ in boQe opravfo delo. rekreacijsko dopolnilo ukvarjajo s ,,kmetova- njem". Za vrtičkarje in dru- ge imajo vedno na zalogi ši- roko izbiro drobne kmetijske mehanizacije (kosilnice, motokultivatorje, žage, itd.). Iz svojega uvoznega pro- grama nudi Poljoopskrba pri nas že udomačene traktorje Ursus. Novejši program pa predstavljajo kombajni za krompir in sladkorno peso poljskega porekla in v zad- njem času tudi zeleni in ru- meni program znane ame- riške firme John Deere. NA KMETIJSKEM SEJ- MU Kot vsa leta nazaj bo Poljoopskrba poslovni cen- ter Maribor tudi letos zasto- pan na kmetijskem sejmu v G. Radgoni. Eksponate si boste lahko ogledali na od- prtem delu sejmišča, kjer bodo razstavljali na 1.200 kv. metrih in v hali. Najzanimivejši razstavni program letošnjega sejma bodo gotovo kombajni za izkop krompirja ter za izkop in čiščenje sladkorne pese. Kombajni so poljske proiz- vodnje in jih bo mogoče kupiti z dinarskimi sredstvi. Program bo gotovo zanimal individualne proizvajalce in morda še bolj strojne skup- nosti, ki jih je že mnogo po naših vaseh. Obeta se torej zanimiv ogled. AR CESTNIK, 18. AVGUSTA 1977 STRAN 25 OBIŠČITE NAS NA SEJMU V GORNJI RADGONI Gospodarsko propagandna služba lip bled lesna industrija 64260 bled TRIKRAT OBRNJEN DINAR „Hiša v paketu" - z iso-span sistemom je ustreženo načelu: naredi si sam! Otroci zidajo gradove v oblakih Kdo še ni opazoval otrok pri igri z različnimi sistemi kock? Kako navdušeno in igraje so otroci iz njih gradili svoje hiše, stolpnice, garaže, tovarne in še kaj! Ste se kdaj ob opazovanju te igre povrnili v svoje otroštvo? Ste! Pa vas je življenjska resnoba potegnila v resničnost in zrelo razmišlja- rge? Pomislili ste: lepo je otrdcom, takole — en, dva, tri zgraditi hišo! In zaželeli ste si, da bi otroške kocke postale večje, tako velike, da bi z enako lahkoto in po enakem sistemu zgradili dom, pravo garažo, pravi hlev. Da! Pomislili ste na to! In mogoče še v mislih pokarali samega sebe - igra je i^a — resničnost pa je čisto nekaj drugega! Zidanje z iso-spanom ni otroški »hokus-pokus" Približno tako, kot otroci s kockami gradijo svoje gradove v oblake, si lahko danes tudi vsak odrasel človek postavi poslopje. Z večjimi kockami — zidaki, ki niso igra — so resničnost! Imenujejo se ISO-SPAN zidaki. Izdeluje jih LIP Bled. Nekdanje sanje... Nekdaj smo za zidanje uporabljali predvsem kamen in navadne opečene zidake, potlej pa je naša industrija začela delati zidake, katerih osnova ni glina, ampak lesne iveri in cement. Z njimi dosegamo celo boljšo toplot- no in zvočno izolacijo. Novi zidaki, čeprav jih pri nas že nek^ let poznamo in s pidom uporabljamo, v svetu pa mnogo dlje, imajo še vrsto drugih prednosti, ki jih bomo v nadaljevanju vsekakor še omenili. Ni se namreč težko odločiti za določen gradbeni material, če veš, da bo dinar zanj, namesto enkrat — kar trikrat obrnjen. ... postajajo resničnost Lesnoindustrijsko podjetje Bled se je pred dobrimi šestimi leti odločilo in začelo proizv^ati že priznane ISO -SPAN bloke in v ta namen zgradUo v Bohinjski Bistrici nov obrat. Drobce lesnega iverja obde- lajo v posebnih koloidno- kemičnih kopelih, da dobijo netopljiv, vodo odbijajoč zaščitni film, ki omogoča dhanje osnovnega materiala, hkrati pa onemogoča škodlji- vo krčenje in nabrekanje lesa. Nastali „film" omogoča tudi trdno in neuničljivo povezavo s hidravličnim vezivom, s portland cementom. Nazadnje pa lesno iverje tudi impregni- r^o proti ognju in napadu mrčesa. Lesno iverje pa je odporno še proti širjenju ognja. Tako pripravljene in „obo- gatene" lesne drobce potlej zmešajo s cementom znamke 550 in stisnejo v bloke različnih velikosti. Te uporab- ljamo v najrazličnejše name- ne, tako za gradnjo domov, hlevov in ne nazadnje — pčitniških hišic. % Nekaj praktičnih navodil za zidanje z iso-spanom ISO-SPAN zidake zalivamo z betonom, ta pa tvori s posameznimi stebrički in vodoravnimi vezmi, ki se oblikujejo v njegovem kalupu, nosilno betonsko mrežo, ki prevzame vse vodoravne in navpične obremenitve. Nosil- ni element je sodoben gradbeni material, torej be- ton. Zidaki prevzamejo poleg funkcije „opaža" za beton s svojimi odličnimi toplotnimi lastnostmi tudi vlogo toplotne zaščite in nosilca ometa, ker je površina zidakov hrapava. Beton, s katerim zalivamo zidake, mora biti primerno gDSt, hkrati pa mora doseči trdnost betona, katero je določil načrtovalec v gradbe- nem načrtu. Seveda pa mora biti prvi sloj oblikovalnikov postavljen tidno na vodorav- no zaščitno lepenko ali zaščitni premaz, Ce kletna plošča ali temelji niso dovolj ravni za suho nalaganje prvega sloja oblikovnikov, moramo podlago izravnati s slojem malte. Prvi sloj oblikovnikov' je potrebno s pomočjo vrvice in vodne tehnice točno izravnati in nato zaliti z betonom. Beton vsipamo v oblikov- nike nekako do višine petih • centimetrov pod gornjim robom in ga z leseno letvico ali železno palico dobro nabijemo. Vse naslednje djlikovnike zidamo naprej „na suho", brez malte na stikih, tako da jih glede na spodnji sloj vodoravno pre- maknemo za kakšnih 30 cm. Tako dobi že nezaliti zid svojo stabilnost. Tudi zunanje in notranje omete na tovrstnem zidu izdelamo kot na opečnih zidovih, le da pred grobim ometom zid obrizgamo s cementom. Tako dosežemo boljšo sprejemljivost med zidom in ometom. Zidati moramo vse zidove hkrati. Tako dobimo trdno medsebojno povezanost vseh delov zidu na poslopju. Dimnike na njem moramo zidati naprej in jih povezati s celoto v obliki vezi na višini stropne konstrukcije. Vendar samih dimnikov ne smemo graditi z ISO-SPAN oblikov- niki. Kadar je to potrebno, zidake in plošče žagamo enostavno in hitro z navad- nimi žagami za les. Oblikov- nike in plošče pa lahko žagamo tudi strojno. Prav zato, ker se dajo oblikovniki hitro odžagati in tako narediti utore za vse instalacije, so za gradnjo še posebej dobrodošli. Iso-span - izjemen zaveznik tudi pri gradnji kmečkih hlevov Človek vedno bolj gleda nase, pa ne le to, ampak tudi na vse, kar ima. Kmetje na pimer na živino,, kije nekdaj živela v vsemogočih prostorih, dostikrat nezdravih. Posebej v starejših hlevih, ki so bili zidani iz kamna. Zidovi so bili vse leto, posebej še v zimskem času, neprestano vlažni. In tudi marsikateri kmet, ki ima hlev zidan iz opeke in ne iz kamna, lahko ugotovi, da so tudi taki zidovi pogosto- krat vlažni, čeprav bi enaki zidovi pri stanovanjskih hišah bili mai^. Kako torej graditi sodobne veUke hleve s pravilno toplotno izolacijo, kakovost- no in poceni, seveda? ! Treba je namreč upoštevati, da živina izloča več vlage in toplote kot ljudje, razen tega pa hlevov dodatno ne ogrevamo. V toplotnem po- gledu gre za drugačne, zahtevnejše pogoje kot v stanovanjskih prostorih. Pri tem kaže upoštevati zlasti neprimeren toplotni režim in pa vlago, ki v hlevu povzročata izgubo pri reji živine. Pogosta je tudi nevarnost obolenj, ker je živina manj odporna. Potlej pa je tu še tiajnost hlevov, ki je pri nepravilni gradnji zelo zmanjšana, pri- haja do večjih popravil in večjih stroškov vzdrževanja. Iz vsega povedanega je več kot očitno, da je Mev treba zgraditi z zidovi, ki prepre- čujejo prekomerno ohlaje- vanje pozimi in tudi močnejše pregrevanje poleti. Zato je treba zunanje ploskve, zidove in stiope izolirati celo bolje, kot je minimalna toplotna zaščita za stanovanjska poslo- pja. Ce naj bi dosegh zadovolj- ivo toplotno zaščito, bi morali biti opečni zidovi pri hlevih debeli 45 cm. To pa bi bilo resnično predrago! ISO-SPAN zidaki so za gradnjo hlevov več kot primerni, saj že pri debelini zidu le 17,5 cm dajejo enako toplotno zaščito kot opečni zid debeline 48 cm. Statično trdnost hleva kljub tankim stenam dosežemo s tem, da na razdalji po 4 m vgradimo betonske stebre, ki so vWjučeni v zidove tako, da toplotna izolacija pri stebrih ni prekinjena. Ker so ISO-SPAN oblikov- niki veliki in lahki (le 17 kg), z njimi izredno hitro gradimo. Opaži za vmesne stebre so že predelani in je zato izdelava stebrov zelo poenostavljena. Vsi izdelani fizikalni izra- čuni tudi dokazujejo, da pri siceršnji večji vlažnosti hlevov ne more priti do vlaženja zidov, ker je toplotna zaščita zidov zadostna in popolnoma preprečuje zbiranje vlage. Iz pogovora s številnimi kmeti smo spoznaH, da so gradbeni stioški za ISO -SPAN zidove občutno manjši kot pri gradnji z opeko. Dodatni prihranek pa seveda pomeni povečani prostor zaradi tanjšUi zidov. Kompleten paket potrošniku - graditelju UP Bled nudi brezplač- no za nasvete pomoč strokovnih sodelavcev. So- delavci, ki so pripravili za naše tržišče proizvodnjo tega sistema, so že naredili nekaj uspelih projektov za družinske hiše in druge objekte. Večina je že v praksi preskušenih in lastniki ne govorijo več tistega znanega pregovora, da novogradnja človeku ukrade polovico življenja. I^asprotno: nudi mu celo veselje ob tem! Pri LIP Bled so se projekta ISO-SPAN lotili z jasnim namenom: nuditi v takoimenovanem paketu potrošniku-graditelju vse potrebno za gradnjo doma, vikenda, garaže, hleva, vse potrebno v taki obliki, da bo lahko lastno ustvarjal- nost dokazal tudi na praktičnem primeru. Pri tem mu nudijo tudi gradbeno pohištvo (ostie- šje, okna, vrata, stenske obloge). Na voljo pa je tudi notranja oprema lastne konstrukcije in izdelave. Ker je ISO -SPAN material lahko obdelati, ne predstavlja domala nobenih proble- mov niti pri vgrajevanju instalacij vseh Vrst. BODOČI GRADITEUI! To je le kratek opis možnosti, ki jih nudi ISO-SPAN sistem LIP Bled. Vsak, ki ga stvar natančneje zanima, bo brezplačno dobil obširnej- ša pojasnila in nadrobno izdelane prospekte, če bo v pisemsken ovitku poslal naslov članka (izrezan iz Vestnika) na naslov: LIP Bled, Ljubljnska cesta 32, Bled. Deset osrednjih prednosti isospana ISO- SPAN ZID VAM OMOGOČA: - VEUKE GRADBENE ELEMENTE - MALO DELA NA POSLOPJU - VKUUCITEV NEKVALIFICIRANE DELOVNE SILE - MOŽNOST ZA UVELJAVLJANJE OSEBNIH VEŠČIN; NAREDI SI SAM! - HITRO NAPREDOVANJE GRADNJE - MALO GRADBENIH ELEMENTOV - NATANČNOST PRI ZIDAVI - VSESTRANSKO UPORABNOST - LAHKO VGRAJEVANJE INSTALACIJ - CENEN TRANSPORT GRADBENEGA MATERULA SUHI ISO-SPAN ZIDAKI Z LASTNOSTMI ODLIČNE- GA TOPLOTNEGA IZOLATORJA VARUJEJO BE- TON V MRAZU PRED ZMRZALJO. ZATO JE Z NJIMI MOGOČE GRADITI TUDI V ZIMSKLi^Za££U STRAN 26 VESTNIK, 18. AVGUSTA 1977 Lendava Gasilci ne mirujejo Skupnost za varstvo pred poža- rom občine Lendava se pripravlja na sejo skupščine, na kateri bodo razpravljali o sprejemanju samo- upravnega sporazuma o temeljih piana skupnosti do leta 1980. Na seji bodo sprejeli tudi finančni na- črt za letošnje leto. le ob ustanovitvi skupnosti var- stva pred požarom je bilo rečeno, da se mora skupnost zavzeti za mobilizacijo vseh sil, ki so nekoč delale v gasilstvu, saj je to po- memben faktor v sistemu splošne- ga ljudskega odpora. Gasilska društva v lendavski občini dokaj dobro delujejo, vendar pa so po- nekod vrzeli, ki jih bo potrebno v najkrajšem času odpraviti. Zani- mivo je, da se v zadnjem času po- samezna gasilska društva moder- nizirajo z lastnimi močmi, da bi tako zadostili Čim boljši požeu^ni varnosti. Skupnost varstva pred požarom taka prizadevanja podpi- ra in tudi sama pomaga, da se ga- silska društva krepijo. Na skupšči- ni bodo razpravljali tudi o srednje- ročnem razvoju, v katerem bo po- trebno veliko doseči, zlasti pa to, da bo v vsakem naselju delovalo gasilsko društvo. Razveseljivo jc to, ugotavljajo gasilci, da se v dru- štva včlanjuje čedalje več mladih, ponekod tudi najmlajših, ki bodo nadaljevali tradicijo gasilstva. Jani D. Gasilska desetina iz Velflce Polane Benedikt Nov gasilski dom za krajevni praznik Pri Benediktu v Skjvenskih gori- cah bodo v nedeljo praznovali IIL krajevni praznik. V praznovanje se bo z veliko delovno zmago vključi- lo domače gasilsko društvo in tako počastilo 50-letnico obstoja z otvoritvijo novega gasilskega do- ma. V obe praznovanji bodo pri Benediktu vključili tudi letošnje Titove in partijske jubileje. Vsi ga- silci iz občine Lenart pa bodo to nedeljo praznovali še svoj dan — dan gasilcev. Na predvečer praznovanja bodo pripravili kresovanje z baklado pri lovskem domu, na dan samega praznika pa bo po budnici svečana skupna seja vseh družbenopoliti- čnih organizacij in društev. Popoldne bo velika gasilska vaja, na kateri bodo člani vseh gasilskih društev v občini prikazali svoje znanje in opremo. FRANC BRATKOViC VELIKA POLANA Prizadevni gasilci v Veliki Polani je tamkaj- šnje gasilsko društvo pred dvema letoma praznovalo SOLJctnico obstoja. Sedaj društvo šteje 65 članov. Imajo mladinsko, pionirsko in ope- rativno enoto. Polanski gasilci so v dveh letih močno napredovali. Tako so na občinskih sektorskih vajah postali celo občinski prvaki. Pred kratkim pa so prav tako uspešno nastopili na preizku- su znanja in tako znova potrdili ta naslov. Sredstva pridobivajo z veselicami, prostovoljnim delom, nekaj pa primakne tudi občinska gasilska zveza. Sedaj tečejo intenzivne priprave na sektorske vaje, ki bodo v Veliki Polani v začetku septembra. Društvo uspešno vodi poveljnik Jože Matjašec, Želja gasilcev, kakor tudi vaščanov je, da bi čimprej pričeli z gradnjo novega gasilskega doma. Nabavili bi radi nov gasilski avto, v načrtu pa je še izgradnja dveh protipožarnih vodnjakov. Jože Žerdin Tudi letos servis za študente in dijake V Murski Soboti tudi letos deluje podružnica mariborskega študentskega servisa, katerega osnovni namen je nuditi študentom in dijakom možnost, da si med poletnimi počitnicami zaslužijo do- datna sredstva. S priložnostno zaposHtvijo pa lahko mladi spozna- vajo tudi življenje in delov organizaciji združenega dela. Servis pa je seveda lahko tudi ugodna rešitev za delovne orga- nizacije, ki lahko prek njega zapolnjujejo vrzeli v času letnih dopu- stov. Podružnica v Murski Soboti, ki deluje v prostorih kluba mla- dih v gradu, je zato na začetku počitnic vsem delovnim organizaci- jam v Pomurju poslala posebne dopise, s katerimi jih je seznanila z možnostmi in pogoji sodelovanja. Zal je bil odziv preskromen. Premajhno zainteresiranost so pokazale zlasti večje delovne orga- nizacije, posebej pa velja omeniti razumevanje Pomurskega tiska, lendavskega Primata, soboškega projektivnega biroja in komunal- nega podjetja,,Sobota". S pomočjo servisa v Murski Soboti se je doslej priložnostno zaposlilo okrog 100 dijakov in študentov, to število pa se bo pove- čalo zlasti na račun sejma v Gornji Radgoni, saj se uprava sejma vsako leto poslužuje njihove pomoči. J. G. LENDAVA Lokalna delovna akcija OK zsms Lendava pripravlja lokalno delovno akcijo na območju občine Lendava. Akcija bo potekala od 21. do 27. avgu- sta, v njej pa bo sodelovalo okrog 40 brigadirjev, ki so letos delali na MDA v Suhi Krajini ter mladi iz OO ZSMS, delovnih organiza- cij in dijaki srednjih šol. Mladi bodo sodelovali pri urejanju okolice starega gradu v Lendavi, urejanju okolice Copekovega mlina v Mali Polani ter pri urejanju bankin v Žižkih. Brigadirsko naselje bo v starem gradu v Lendavi, pokrovitelj brigade pa je Konstruktor TOZD Gradbenik iz Lendave. Tehnično bo opremil brigado oddelek za narodno obrambo iz Lendave. V tednu lokalne delovne akcije bodo brigadirji en dan sodelovali na obrambnem dnevu, dva dneva sta predvidena za udarniška dneva itd. V popol- danskem času bodo za brigadirje organizirali razne interesne dejavnosti kot so športna srečanja, kulturni večeri, potekali pa bodo tudi razni izobraževalni tečaji. Jože Žerdin „Dnevi Mladine" v soboški Iv« • obcini v četrtek in petek (11. in 12. avg.) so v soboški občini potekali ,,dnevi Mladine". Občinsko konferenco ZSMS Murska Sobota je obiskalo skorajda celotno uredništvo revije ,,M", pod vodstvom odgovornega urednika Vilija Pšeničnega, da bi se seznanili s prob- lemi mladih in z njihovim udejstvovanjem na različnih področjih; cilj obiska pa je bil tudi popularizacija revije ,,M", katero naj bi približali čim širšemu krogu mladih. Najprej so obiskali nekatere osnovne mladinske organizacije. Zlasti zanimiv je bil pogovor z mladimi v ,,Diani", kjer so ugotav-- Ijali, da je njihova organizacija dokaj aktivna na različnih področ- jih dela. Dobro sodelujejo tudi z osnovno organizacijo Zveze komunistov, s sindikatom in se vključujejo v delegatski sistem. Redno sodelujejo tudi s pripadniki JLA. Seveda pa vsega §e niso V okviru „dnevov Mladine" v soboški občini so pripravili tudi ustni časopis, na katerem je bila osrednja tema pogovora položaj in razvoj telesne kulture v občini Murska Sobota. Foto: J. Herman storili. Zavzeto so se vključili tudi v tekmovanje ,,najboljši delavec — samoupravljalec". V prihodnje pa morajo posvetiti še večjo pozornost idejnopolitičnemu delu. Mlade v Martjancih pa je poleg ostalih obiskal tudi predsed- nik konference mladih v izobraževanju pri RK ZSMS Franc Križan. V pogovoru so med drugim poudarili, da je zastopanost mladih v ostalih družbenopoUtičnih organizacijah v krajevni skup- nosti preskromna, zato bo treba to še posebej upoštevati v pripra- vah na bUžnje volitve. Osnovna organizacija v Martjancih je sicer pri svojem delu dokaj uspešna: proslave, delovne akcije, športne prireditve in sodelovanje z vojaki pa so najpogostejša oblika njiho- vega delovanja. Svoj vrhunec pa so dnevi Mladine" dosegli z ustnim časopi- som, ki je bil v dvorani občinske skupščine v Murski Soboti, sodelovali pa so poleg mladih tudi telesnokulturni delavci in šport- niki, kajti tema pogovora je bila ,,telesna kultura v občini Murska Sobota". Njen položaj je orisal predsednik telesnokulturne skupnosti Bela Banfi, udeleženci ustnega časopisa pa so z zanima- njem prisluhniH tudi besedam državne prvakinje v padalstvu Zden- ke Glažar. Lahko rečemo, da so ,,dnevi Mladine" v soboški občini uspeli in tako dosegli svoj cilj. Alojz Kisilak VESTNIK, 18. AVGUSTA 1977 STRAN 27 OBIŠČITE NAS NA SEJMU V GORNJI RADGONI Gospodarsko propagandna služba STRAN 28 VESTNIK, 18. AVGUSTA 1977 ROKOMETNA iN NOGOMETNA SEUBKCUA PRED NOVO SEZONO Pri Poletu in Muri zadovoljni z delom BHZtjoCa se nova sezona prtnala v vseh športnih panogah na Slo- venskem nekatere spremembe v tekmovalnem sistemu. Gre za nastopanje selekcij z omejitvijo starosti v tekmovanju slovenskih lig. Kako daleč smo priSli v Pomurju z delom pri uveljavitvi selekcij, kako tečejo priprave in kaj pričakujemo od nove sezone, o tem smo se pogovarjali s predstav- nikom rokometnega kluba Polet iz M. Sobote — predsednikom Bo- žom Kuharičem in predstavnikom nogometnega kluba Mura iz M. Sobote — trenerjem Stankom Maučecom. Omenjena kluba sta namreč nosilca selekcij za rokomet (moški) in nogomet in bosta našo regijo predstavljala v republiških ligah. BOŽO KUHARIC - Novi tekmovalni sistem prinaša nasled- nje novosti v rokometu: enotna slovenska liga se deli na dva dela in sicer zahodno in vzhodno skupi- no. V vzhodni skupini nastopa Po- let s sledečimi tekmeci: Brežice, Minerva, Šoštanj, Slov. Gradec, Sevnica, Maribor in Ormož. To so v glavnem selekcije, ki so že na prvi pogled izredno kvalitetne, saj so ta moštva bila tudi v lanski se- zoni med najkvalitetnejšimi. Pr- venstvo v vzhodni slovenski ligi se začenja 4. septembra. Prvo tekmo igra Polet doma s Šoštanjem. Za- radi super lige se bosta v jesen- skem delu tekmovanja odigrali še dve koli iz spomladanskega dela. Po končanem spomladanskem delu tekmovanja se srečata dve pr- vouvrščeni ekipi vzhoda in zahoda v super ligi, ki naj odloči o sloven- skem prvaku, ki bo potem lahko nastopal v II. zvezni ligi. V sloven- ski ligi lahko nastopajo igralci, ki so rojeni 1953 leta ali mlajši ter trije starejši igralci. Zaradi zahtev- nosti tekmovanja smo se pri Pole- tu resno lotili dela. Tako smo eki- po okrepili z nekaterimi perspek- tivnimi igralci iz pomurskih klubov in mladinskega moštva. To so: Varga, Gomboši, Titan, Bertala- nič, Antolin in Srt. Ti igralci so na testiranju že dokazali svoje kvali- tete, vendar pa jih čaka še ogrom- no dela. Fizionomija ekipe naj bi ostala približno enaka, s tem da eventuelne šibke točke izpopolni- mo z novimi igralci. Zal želi prene hati z aktivnim igranjem rokometa Sapač, vendar si bomo prizadevali, da bi ga obdržali, kajti z njegovo odsotnostjo bi spremenili način igre. Priprave za novo sezono so v pobiem teku. Deset dni smo se pripravljali na Blagoškem jezeru, medtem ko sedaj trikrat tedensko treniramo doma. Odigrali smo že tudi nekaj prijateljskih tekem, do pričetka prvenstva pa planiramo še nekaj srečanj. O vprašanju selekcij moram po- vedati dejstvo, da se je ta naša selekcija razvila organsko, da smo že pred leti začeli vključevati mla- de perspektivne igralce v našo eki- po in mislim, da je tak način edini pravilen. V zvezi s selekcijami mladincev in pionirjev pa pričaku- jemo, da bo strokovni odbor za rokomet v najkrajšem času sprožil iniciativo za strokovno in načrtno delo vnaprej. Pri Poletu smo pri- pravljeni nuditi vso pomoč, saj so le strokovni prijemi porok za na- daljnji razvoj rokometa v Pomurju. STANKO MAUCEC — Pri NK Mura smo se pričeli pripravljati na novi tekmovalni sistem f£ v le- tošnjem spomladanskem delu tek- movanja. Analizirali smo igralski kader v klubu in prišli do spozna- nja, da imamo v moštvu več kot polovico starejših igralcev, ki niso perspektivni za pomurski nogo- met. Odločili smo se, da angažira- mo iz pomurskih nogometnih klu- bov večje število igralcev ter jih na osnovi treningov selekcioniramo in tako ustvarimo mlado ekipo, ki bo v perspektivi sposobna pripjeljati pomurski nogomet na tak kvalite- ten nivo kot je že bil v Murski Soboti. Siguren sem, da bomo s tako zastavljenim programom v klubu ustvarili trdne temelje, ki bodo osnova za nadaljnji razvoj nogometa v M. Soboti. S pripra- vami za novo sezono smo začeli 26. julija. Igralci so z nogometom obremenjeni petkrat tedensko (to so trije treningi in dve tekmi). Do sedaj smo dali glavni poudarek te- lesni pripravljenosti, v naslednjih dneh pa prehajamo na uigravanje ekipe. Poudariti moram, da so se vsi igralci z nekaj izjemami v celoti vključili v delo kluba, tiste igralce, ki pa se niso uspeli adaptirati na velike napore pa bomo morali vr- niti klubom nazaj. Rezultati dose- danjih tekem in angažiranost igral- cev na treningih so garancija, da bomo s tako začrtanim delom lah- ko upravičili prizadevanja za uve- ljavitev smernic, katere pred nas postavlja novi tekmovalni sistem. STRELSTVO MNOŽIČNA TEKMOVANJA V OSNOVNIH ORGANIZACIJAH Tako kot v ostalih športnih panogah so tudi v strelskem športu predvidene nekatere spremembe v novem tekmovalnem sistemu. V soboški občini so o tem dokaj obširno razpravljali na zadnji skupščini občinske strelske zveze, kjer so tudi sprejeli nadaljno usmeritev, nam je povedal predsednik občinske strelske zveze Murska Sobota Jože Bedič. V bodoče bodo dajali poseben poudarek množičnosti v osnovnih organizacijah, ki bodo nosilci osnovnega tekmovalnega sistema za vse kategorije razen pionirjev, ki bodo tekmovali v okviru šolskih športnih društev, pod strokovnim vodstvom strelskih družin v krajevni skupnosti. Poleg množičnosti pri izvajanju na- cionalnega programa pa bodo morale osnovne strelske organiza- cije tudi skrbeti za kvaliteto. Dru- ga stopnja tekmovanj bodo potekala v okviru občine, na kate- rih bodo lahko sodelovali le strelci, ki izpolnijo predpisano normo. V okviru občine se bo prav tako izvajal nacionalni program s serij- skim orožjem za vse kategorije razen pionirjev. Tisti perspektivni strelci, ki bodo na teh tekmova- njih dosegli rezultate republiških norm, bodo lahko sodelovali pri izvajanju mednarodnega progra- ma. V novi sezoni pa niso predvidena strelska tekmovanja v regiji, pač pa bodo na republiških in zveznih tekmovanjih nastopale občinske selekcije. Na republiških in zveznih tekmovanjih bodo lah- ko sodelovali tudi posaniezniki, ki izpolnijo predpisano normo. Poleg športnega udejstvovanja strelskih organizacij pa bodo te morale posebno skrb posvečati tudi obrambni vzgoji občanov. V zvezi s tem je še ta mesec predvideno odprto občinsko tekmovanje z vojaško puško za vse prebivalstvo, ki bo v Mačkovcih. Pomembna naloga občinske strelske zveze Murska Sobota v prihodnje je tu- di, da skrbi za potrebne strelske objekte in strokovni kader, ki v soboški občini primanjkujejo, kaj- ti brez teh ne bo mogoče realizirati tako zastavljenih nalog v novem tekmovalnem sistemu. ROKOBORBA PET SOBOCANOV V ROKOBORSKI SOLI Rokoborska zveza Jugoslavije vsako leto organizira v Ohridu v Makedoniji šolo za perspektivne rokoborce iz vse države. Letošnje šole se je udeležilo okrog 200 mla- dih, med katerimi je bilo pet mla- dih rokoborcev TVD Partizan Murska Sobota. To so: Bojan Kous, Stanko Šernek, Vasilij Stefič, Iztok Jerebic in Danijel Vrbančič. Šola je trajala petnajst dni, vodila pa sta jo zvezni trener Foti Djatovski in olimpijec Kiro Ristov. Mladi rokoborci soboškega Partizana so si v šoli prav gotovo pridobili precej potrebnega znanja za nadaljnji razvoj, kar bo gotovo prispevalo k še hitrejšemu napred- ku. Tudi prihodnje leto se bodo najperspektivnejši mladi rokoborci soboškega Partizana udeležili šole v Ohridu. Z izkupičkom na izlet Družbenopolitične organi- zacije in društva v Bučkovcih tudi v poletnem času niso prenehale z aktivnostjo. Tako je organizacga zveze borcev v juliju organizirala tombolo, ki je bUa zelo dobro obiskana, izkupiček pa so namenili za dvodnevni izlet v SR Bosno in Hercegovino - ogled zname- nitosti in zgodovinskih krajev iz NOB. Zabavno prireditev je orga- nizirala tudi lovska družina Bučkovci, gasilsko društvo pa pripravja srečolov. T. K. Lendava Srečanje mladine in graničarjev Vse karaule vzdolž meje v len- davski občini so za dan graničarjev obiskale delegacije mladih iz os- novnih organizacij ZSMS. Sreča- nja, ki so bila povsod svečana, so se razširila še na športna tekmova- nja in pogovore z mladimi čuvarji meja. Karaule so za dan graničar- jev obiskali tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Povsod, kjer so se srečali graničar- ji in mladi ter občani, se je potrje- vala skupna želja po tesnem sode- lovanju in jačanju sistema splošne- ga ljudskega odpora. Jani D. NOGOMET MURA-MARIBOR 2:2 Pretekli teden so nogome- taši Mure odigrali prijateljsko tekmo z drugoligašem Maribo- rom. Srečanje, ki se je končalo neodločeno, zadetka za Muro pa sta dosegla Savel in Rous, je bilo zelo privlačno. Selekcija Mure, ki se je v novi sestavi prvič predstavila domačemu občin- stvu je prijetno presenetila, saj je bila povsem enakovreden tekmec izkušenim gostom. Sodeč po tej prvi predstavi lahko ugotovimo, da imamo v Pomurju zares talentirane nogometaše, ki se bodo ob strokovnemu delu lahko razvih tudi v dobre tekmo- valce. Za Muro so igrali: B. Baranja, Jerič, O. Horvat (Hozjan), S. Savel, Šarkezi, J. Horvat (TPintaričX Š. Horvat, Vršič (Kuzma), Šemga (Re- cek), Š. Savel, Rous. Tekmo je sodil Golob iz M. Sobote. PADALSTVO SAFARIC V REPREZENTANCI v času od 25. avgusta do 3. septembra letos bo v Kazanloku v Bolgariji drugo balkansko prvenstvo v padalstvu, katerega se bo udeležila tudi padalska reprezentanca Jugoslavije, v reprezentanci bo na- stopil tudi član aero kluba Murska Sobota Ivan Šafa- rič. VESTNIK, 18. AVGUSTA 1977 STRAN 29 STRAN 30 V£STNJK, IB. AVGUSTA 1377 ^ESTJMIK. IS. AVGUSTA 1977 STRAN 31 iW TAUSMAitl^OR Zlati talisman in nad 200 icolajn za kvaliteto izdeiicov Kdo še ni slišal za Oro, pivo Pfls ali staro slivovko, za vinjak Kaval, Boonekamp, Cassis, Tal- vador, za priznano žganje Viljamovko...? Izredna popularnost (eh proizvodov potrjuje delovne uspehe domala že tisoč-članskega kolektiva delovne organizacije HP Tališ v Maribo- ru. VODILNI PROIZVAJALEC ALKOHOLNIH IN BREZAL- KOHOLNIH PIJAC v JU- GOSLAVIJI Talisovo rojstvo sega prav- zaprav že v predvojne čase in §e bolj v preteklost, ko so v Mariboru že obstajale manjše tovarne, iz katerih je pozneje nastalo veUko podjetje. Tako — na primer — pivovarna Ta- liš nadaljuje tradicijo že izpred dve sto let. O začetku današ- njega Talisa pa je mogoče govoriti Sele po letu 1949, ko je bilo z združitvijo tovarne kisa, likerjev in sadnih sokov, mest- ne pivovarne, tovarne sodavice in brezalkoholnih pijač, tovar- ne hranil in pražarne ustanov- ljeno novo podjetje — Živilska industrija Maribor. Z uvedbo delavskega samo- upravljanja so bili dani podjet- ju, ki se je pozneje preimeno- valo v Jugoalko in nato v Tališ — tovarno alkoholnih izdelkov in sadnih sokov Maribor — pogoji za nemoten in bliskoviti razvoj. Leta 1962 se je podjet- ju pridružil še Apis iz Šentilja. Tako so še povečali proizvod- njo alkoholnih pijač in mari- borski Tališ je postal znani proizvajalec alkoholnih in brezalkohokiih pijač, piva in kisa — ne zgolj v Jugoslaviji, marveč tudi v svetu. Nadaljnja združevanja so le- ta 1972 pripeljala Talis Mari- bor v novo sestavljeno orga- nizacijo združenega dela Slo- venije — HP združeno podjet- je živilske industrije —, kjer so se člani samoupravno dogovo- rili, da bodo potlej združeni iskali pota za svoj nadaljnji obstoj. V programu te velike delovne družine pa ima Talis izredno pomembno mesto, VEDNO BOU SE PRILA- GAJA POTREBAM TRŽI- ŠČA Uspehi, katere je delovna skupnost HP Talis Maribor dosegla v svojem dosedanjem razvoju, so resnično vehki. Zagradili so eno najsodobnej- ših pivovarn, v kateri lahko v eni uri napolnijo domala 60 ti- soč steklenic piva, znatne koli- čine osvežujoče Ore v litrskih steklenicah, Tonica, Pepsi Co- le... Precej sredstev so vložili tudi v obnovo zastarelih obra- tov za proizvodnjo alkoholnih in brezalkoholnih pijač, za bližnjo bodočnost pa načrtuje- jo gra njo povsem novih to- varn. Močno so povečali pro- izvodnjo kisa in prav sedaj gradijo nov obrat za proizvod- njo dehidriranih živilskih iz- delkov. V mariborskem Talisu so že zdavnaj spoznali, da se morajo s svojimi izdelki čimbolj prila- goditi potrebam potrošnikov na tržišču. V zadnjih letili imajo namreč vedno bolj opravka z izostrenim okusom zahtevnega potrošnika. Za ob- dobje po letu 1%0 so zato zna- čilne intenzivne raziskave trži- šča in v njem so se potrošni- kom predstavili tudi z nekate- rimi novimi proizvodi — Ca- ssis, Encijan in Bitter. Najprej so prodajali svoje izdelke zgolj na slovenskem tržišču, nato Se v Istri, Zagrebu in hrvaškem Zagorju. Leta 1965 so odprli novo prodajno enoto v Lju- bljani. Tej odločitvi sledi ponovno obdobje novih proiz- vodov. Osvežujoča Ora je na mah osvojila tržišče, njej jc sledila čarovnica z metlo — Boonekamp, pa Prima C, vi- njak Kaval, Talvador in seveda pivo — Pils. Priznane alkoholne pijače so pričeli prodajati tudi na jugo- slovanskem tržišču, kmalu pa so na njem razširili tudi proda- jo brezalkoholnih pijač in pi- va. Tako je ma."*U)rski Talis postal podjetje vsejugoslovan- skega razsežnosti. Pa ne samo to: že pred nekaj kti so se v Zmagovalka med iobklmi kolekthi m lanskem Zlatem talisma- nu — tekmovalna ekipa poklicne gostinske šole iz Radencev. Na skrajni desni: strokovni vodja ekipe — Inge Krapše. Talisu pričeli vključevati tudi v izvozna prizadevanja. Pivo izvažajo sedaj predvsem v Av- strijo, tonic na Češko, alko- holne pijače v Zahodno Nem- čijo in sadne sokove v nekatere skandinavske dežele. DOSEŽENA IVALITETA — SVETLA STRAN POSLOV- NOSTI TALISA Ves čas je bila glavna skrb v mariborskem Talisu namenje- na kakovosti izdelkov. To vsa- kodnevno preizkušajo strokov- njaki v sodobno opremljenem laboratoriju. Podatki o kvali- teti nekaterih proizvodov, ka- terih tradicijo nadaljujejo še dandanašnji, so zbrani celo v posebni knjigi, ki je že leta 1823 izšla na Dunaju. Nepre- stano uveljavljana skrb za kakovost proizvodov se je podjetju že bogato poplačala, saj so od leta 1961 dobiH na državnih in mednarodnih tek- movanjih približno 200 medalj za kvaliteto. Se posebej velja omeniti pri- znano hruškovo žganje Vilja- movko in črni ribezov liker Cassis, ki na mednarodnih ocenjevanjih alkoholnih pijač dobivata zlata odličja s šampi- onom. Že leta 1974 je bilo na trinajstem svetovnem izboru piva ,,Monde selection" v bel- gijskem glavnem mestu — Bruselj -— z zlato medaljo na- grajeno pivo Pils Export. Lan- ski reprizi za pivo Pils Export v Amsterdamu so sledili - še proizvodi Ora, Viljamovka in Cassis, ki so prav tako dobili zlate medalje za kakovost. To pa je le nekaj predstavni- kov iz pestrega taHsovega pro- izvodnega programa — pred- stavnikov torej, ki so ponesli sloves talisovih proizvodov tu- di izven meja Jugoslavije. Ob tem kaže zapisati, da bodo vsi značilni Tahsovi pro- izvodi dostojno predstavljeni tudi na letošnjem petnajstem kmetijsko-Zivildtem sejmu v Gornji Radgoni — po stalnih poslovnih partnerjih maribor- skega Talisa iz Gor. Radgone: domačem trgovskem podjetju Sloga in TOZD Radenska — Gostinstvo. DESETLETNO USPEŠNO SODELOVANJE Z JUGO- SLOVANSKIMI BARMANI Zveza barmanov Jugoslavije, ta deluje v okviru poslovnega združenja hotelskih podjetij, je bila ustanovljena leta 1%6. Talis sodeluje s slovensko sek- cijo te zveze od njene ustano- vitve dalje. To sodelovanje ima predvsem vzgojni učinek — navajanje potrošnika za zmer- no in kulturno uživanje al- koholnih pijač — in z raznimi skupnimi nastopi in tekmoval- nimi prireditvami, med kateri- mi omenimo samo mariborski šampionat ekip v mešanju bar- skih pijač — Zlati talisman, tekmovanje za pokal Bleda, tekmovanje za trofejo opatij- ske riviere, državno prvenstvo itd. — izdatno prispeva tudi k oblikovanju vsesplošnega spo- znanja, da so proizvodi doma- čih proizvajalcev prav tako kvalitetni in uporabljivi kot uvoženi in da so povrtiu tega I« cenejši. Uspešno sodelovanje med mariborskim Talisom in jugo- slovansko zvezo barmanov se prav letošnje leto nagiba že v iO-toiiubiki. Lani 26. in 27. februarja je bil mariborski Talis organiza- tor drugega šampionata v me- šanju barskih pijač 76. Tek- movanje je bilo v hotelu Slavi- ja in sodelovale so tudi tekmo- valne ekipe osmih gostinskih izobraževalnih centrov iz Slo- venije. Sodelovanje gostinskih naraščaj nikov na tekmovanju poklicnih barmanov je bila sploh novost lanskega Zlatega talismana v izvedbi maribor- skega Talisa, saj je bilo to pr- vič v Jugoslaviji. Na ta izjemen dosežek so v mariborskem Talisu še posebno ponosni. Zanimivo pri tem je, da je prvo mesto med nastopajočimi tekmovalnimi ekipami osmih slovenskih gostinskih izobraže- valnih centrov zasedla tekmo- valna skupina poklicne gostin- ske šole iz Radencev v postavi: Branko Kolbl, Franc Kous in Alojz Cedula. Lep prehodni pokal s te prireditve bo pri- hodnje leto februarja morala braniti na drugem šolskem in tretjem zveznem tonamenskem tekmovanju. V mariborskem Talisu kajpak želijo mladim Radenčanom, da bi ponovili uspeh iz Maribora tudi na teh srečanjih. NAMIZNI TENIS Priprave na novo sezono Tudi igralci in igralke NTK Sobota so pričeli s pripravami na novo sezono, od katere si v klubu obetajo, da bi bila vsaj tako uspešna, kot je bila pretekla. Da bi ta cilj dosegli, se morajo za novo sezono res doijro pripraviti, saj bo konkurenca letos tako v republi- škem kot zveznem merilu mnogo močnejša, ker se tudi ostali klubi v republiki temeljiteje pripravljajo, kot v prejšnjih sezonah. Pri tem pa ne gre pozabiti, da mladinci brani- jo dva republiška naslova med posamezniki in ekipami in dva državna naslova prav tako med posamezniki in ekipami. Pod vodstvom novega pro- fesionalnega trenerja Zekša so pričeli s treningi že konec julija; najboljši Veren, Kovač in Horvat so bili takrat na pripravah državne reprezentance, Varga pa v zvezni šoli najboljših mladih igralcev na Ravnah. Skupne priprave vseh igralcev kluba so se pričele 11. avgusta in so tudi letos zaradi štednje v Murski Soboti. Soboča- nom so se tudi letos pridružili naj- boljši mladinci Olimpije, Kemičar- ja, Kočevja in stalni gosti igralci Ozrena iz Doboja. Na pripravah je tudi Lendavčan Golenko, ki bo moral veliko delati, če si bo hotel izboriti mesto v pomurski selekciji, ki bo nastopala v republiški ligi. Treningi so v novi telovadnici CP§ in so zelo zahtevni, saj so igralci 4—5 ur za mizami, poleg tega pa imajo še 2 uri fizičnih priprav. Ker so igralci navajeni v svojih klubih dobro delati, jim obremenitve ne povzročajo posebnih težav, le v začetku so bili nekateri zelo utrujeni. Odigran je bil tudi že prvi pregledni turnir na katerem je zmagal Vizjak (Kemičar) pred Golenkom (Lendava) in Vargo (Sobota). Najboljši Sobočani na tem turnirju niso nastopili, pač pa so odigrali prijateljski dvoboj z najboljšo selekcijo na pripravah, v katerem so Veren, Horvat, Kovač in Varga zmagali visoko s 15:1 (edino partijo je izgubil Kovač od najboljšega mladinca Olimpije Strgarja). Skupne priprave v Soboti bodo trajale do 23. avgusta in v načrtu je še več preglednih turnirjev ter dvobojev. Najboljši Kovač, Veren, Horvat in Varga pa so 15. avgusta odpotovali na priprave republiške mladinske in članske .selekcije v Mozirje, ki bodo trajale do 27. avgusta. Priprave bodo zelo naporne, ker s< Slovenija od teh igralcev veliko beta, vodila pa jih bosta republiški inštruktor Janškovec ter njegov pomočnik Usenik, v zadnji fazi pa se jima bo priključil tudi trener Sobote 2ekš. Kot vidimo, nove usmeritve v telesni kulturi že prinašajo drugačno delo, zlasti še v vrhun- skem športu, kjer naj bi Slovenija preko načrtnega dela imela v tej športni panogi večji delež v zvez- nem merilu, zlasti v članski konkurenci. M. U. Mura poražena v Strigovi MTČ : MURA 3:1 (1:1) Po lepem dosežku nogometašev pomurske selekcije, ki je v M. Soboti igrala z drugoligaško ekipo Maribora 2:2 so mladi pomurski nogometaši v nedeljo bili poraženi z ekipo MTC, članom hrvaške lige. Sobočani so se dobro držali v prvem delu, medtem ko v nadaljevanju z drugo garnituro ni- so več vzdržali ravnotežja. Edini zadetek za Muro je dosegel Štefan Horvat iz 11 m. Med pripravami za novo nogometno prvenstvo bo soboška Mura, ki sedaj nastopa kot selek- cija, v nedeljo 21. avgusta igrala v Cakovcu proti Slogi, medtem ko bo v sredo 24. avgusta v M. Soboti gostoval drugoligaš Varteks iz Varaždina. (tg) Carda zmagala v Avstriji Nogometaši Carde iz Martjanec so v soboto in nedeljo sodelovali v Lafeldu v sosednji Avstriji na dvodnevnem mednarodnem nogometnem turnirju ter nepričakovano osvojili prvo mes- to. Nogometaši Carde so v odločil- nem srečanju za prvaka premagali ekipo Halberaina z rezultatom 4:1. Na turnirju je sodelovalo 8 ekip med njimi tudi ekipa Vrelca iz Moravec, ki pa je osvojila četrto mesto pa čeprav je sodelovala na turnirju samo prvi dan. (tg) Zdomci igrali v Beltincih Okrog 300 gledalcev se je zbralo na igrišču Beltinke ob prijatelj- skem srečanju domačih nogometa- šev in ekipe naših delavcev zaposlenih v ZR Nemčiji. Ekipa zdomcev sestavljena iz igralcev od Beograda do Maribora, v njej igrajo tudi trije Pomurci, se je uspešno upirala le do 30. minute ko je padel prvi zadetek. V nadaljevanju srečanja pa so zaradi slabe telesne pripravljenosti pov- sem popustili in doživeli hud poraz. Zadetke so dosegli: za Beltinko — Balantič 4, Sebjan, Kolbl, Sreš, Mertiik in Krauthaker po 1 medtem, ko sta za ekipo zdomcev bila uspešna Goričanec in Horvat. Srečanje je vodil Pertoci iz Murske Sobote. (tg) PLAVANJE Na trimu 146 udeležencev Zveza telesnokulturnih orga- nizacij občine Ljutomer je na ljutomerskem kopališču organizirala trim plavanje za bronasto, srebrno in zlato značko. Tekmovanja se je udeležilo 146 tekmovalcev, kar sicer ni veli- ko za ljutomersko občino. Najstarejša udeleženka je bila 50-letna Milica Žemljic, najmlajši pa šestletni Ja- nez Godec. Oba sta osvojila zlato značko. Tekmovanje so vodili učitelji telesne vzgoje. T. Ficko MALI NOGOMET: Start v radgonski občinski ligi SODELUJE 22 EKIP Začelo se je tekmovanje v občinski ligi malem nogometu na območju občine Gornja Radgona. Tekmovanje se bo odvijalo v dveh skupinah v I. kolu pa so bili doseženi tile rezultati: A skupina: Negova—Tehnik 1:3, Lutverci—Biser 5:2, Hrastje Mota-Sčavnica 3:2, Kapela—Radenska 4:5, Zepov- ci—Police 7:0 in Vrelec—Old boys 5:4. B skupina: Hercegov- ščak—Partizan (Videm) 5:8, Ščavnica (Crešnjevci) 6:5, Očesalv- ci—Murščak 2:5, Avtoservi- si—Mladost (H. Mota) 2:2 in Stre- lec—Gasilec 5:11. Turnir v Ljutomeru TVD Partizan Ljutomer je organiziral turnir v malem nogometu, katerega se je udeležilo 14 ekip iz ljutomerske, ormoške in čakovske občine. Prvo mesto je presenetljivo osvojila domača eki- pa, ki je tokrat zaigrala v povsem spremenjeni postavi. Vrstni red: 1. TVD Partizan Ljutomer, 2. Grla- va, 3. Lukavci itd. T. F. SAH Mura na novi poti Igralci šahovskega kluba Mura iz Murske Sobote so imeli v nede- ljo svoj redni letni občni zbor, na katerem so pregledali delo preteklega leta in si zastavili nove naloge. Pretekla sezona ni bila na tekmovalnem področju kdo ve kaj uspešna in tudi ne pri organizacij- skem delu kluba. Sahisti so sodelovali na več tekmovanjih področne in republiške šahovske zveze in dosegli skromne rezultate. Trije člani šahovskega kluba Mura so osvojili drugo kategorijo, za pokal maršala Tita pa je moštvo zasedlo šele četrto mesto v soboški občini. Poleg tega tudi disciplina igralcev ni bila najbolj- ša, kar se je odrazilo na rezultatih, medtem ko je prit^ovanju mlajših Šahistov bilo posvečeno premalo pozornosti. Novoizvoljeni upravni odbor — | za predsednika šahovskega kluba Mura so izvolili Ludvika Gumilar- ja, direktorja TOZD Ženski plašfi — si bo v prihodnje prizadeval za čim uspešnejše delo šahovskega kluba, hkrati pa so prepričani, da jim bo šahovski klub Radenska, kar je bilo potrjeno tudi na sestan- ku, nudil vso potrebno strokovno in igralsko pomoč. M. JerŠe RAZPORED TEKEM POMURSKE ODBOJKARSKE LIGE L kolo — 10. 9. 77 I Apače: Ljutomer j Pomurje: Radenska | Cven:Cankova i II. kolo — 17. 9. 77 I Ljutomer:Cankova Cven: Radenska Apače: Pomurje III. kolo —24. 9. 77 Pomurje:Ljutomer Cven:Apače Cankova: Radenska IV. kolo — 1. 10. 77 Ljutomer: Radenska Apače:Cankova Pomurje:Cven V. kolo — 8. 10. 77 Cven: Ljutomer Cankova: Pomurje Radenska:Apače VESTNIK, 18. AVGUSTA 1 STRAN 32 Črni vikend I^RIJF. MRTVI IN VEČ HUDO POŠKODOVANIH — SVINJA IZSILJEVALA PRKiiNOST, l^ALET JELENA, USODNA GRAMOZNICA SMRT PESAKINJE — V petek, olcrog 20.30 se je zgodila smrtna nesreča na nekategorizirani cesti izven naselja v Rožičkem vrhu. Voznik kolesa z motorjem, 17-letni starejši mladoletnik V. A. iz Kapel- slcega vrha 34, je vozil iz Rožičkega vrha proti Kapeli. Pri tem je ,,se- Ical" levi blagi ovinek ter zapeljal na levo stran ceste, kjer je trčil v 72- ietno pešakinjo Justino Nedog, iz Rožičkega vrha 1, ki je šla od bliž- njega soseda po desni strani ceste proti domu. Trčenje je bilo tako silovito, da je pešakinja na kraju nesreče zaradi hudih telesnih poškodb umrla. Voznika kolesa z motorjem pa je vrglo po cestišču, da je obležal v nezavesti z hudimi telesnimi poškodbami. Nemudoma so ga prepeljali v soboško bolniš- nico. Materialna škoda na vozilu znaša 1500 dinarjev. UTONIL V GRAMOZNICI — V soboto popoldan je v zapuščeni gramoznici Gabrove grabe izven Odranec utonil 15-letni Milan Smej iz Odranec 264. Okrog 14. ure je imenovani šel lovit ribe, ker pa se do 17. ure ni vrnil domov, ga je šla iskat mati. Ker je bila na obrežju gramoznice sinova obleka, je takoj pomislila na najhujše. Poklicala je sosede, ki so kmalu našli truplo utopljenca. Tudi krajevna zdravni- ca je potrdila, da je Milan Smej umrl zaradi utopitve. Vse okolišči- ne hkrati kažejo, da se je med ribo- lovom trnek zapel za podvodno korenino ali za kaj podobnega, na- kar ga je Smej hotel osvoboditi, vendar se je to zanj končalo usod- no. UMRL V BOLNICI — Delavci postaje milice Salovci so bili 14. avgusta obveščeni, da je v soboški bolnišnici umrl Aron Orban, 50-let- ni kmet iz Krplivnika46. 5. avgusta je namreč Orban dobil pri padcu s snopja ob mlačvi pri Petru Abraha- mu, Krplivnik 33, hude telesne poš- kodbe. Vzroke nezgode in okolišči- ne Še preverjajo. POVZROČITELJ NESREČE SVINJA — V petek okrog 23. ure je na regionalni cesti Lendava— Mursko Središče nenadoma prečkala vozišče 200 kilogramska divja svinja. Ravno takrat pa je pri- peljal z osebnim avtomobilom 19- letni Miroslav Zivkovič iz Gajdob- ren pri Bački Palanki, ki ni mogel preprečiti trčenja. Zadel je svinjo z desno prednjo stranjo avtomobila, nakar se je le-ta od udarca opotekla na nasprotno stran ceste, kjer je vanjo trčil še voznik Ivan Levačič, 39 let, iz Murskega Središča. Divja svinja je zaradi poškodb poginila, škoda na vozilih pa znaša 6 tisoč dinarjev. NALET JELENA — V petek ob 13.30 so se z motokultivatorjem, na katerega je bila pripeta manjša eno- osna prikolica, odpeljali z doma 13-letni M. Š. iz Čentibe 68, njegov stari oče Pavel Marton, star 50 let, iz Čentibe 66, in 2-letna vnukinja G. R. iz Dolgovaških goric 320. Na poti skozi gozd za vasjo Čentiba so kolesa motokuhivatorja zaradi mokre trave začela drseti, zato je voznik M. Š. ustavil, da bi lahko izstopili. V tistem trenutku pa je po bregu navzdol pridrvel večji jelen, ki je z rogovi zadel na vozilu sede- čega M. S., ga dvignil kvišku in ga vrgel v starega očeta. Oba sta padla po tleh in obležala v nezavesti. Marton Pavel se je po 15 minutah prebudil, saj je imel zlomljeno le rebro, medtem ko je M. Š. dobil hude telesne poškodbe po glavi. Deklica je ostala nepoškodovana. HUDO TRČENJE PRI ŽE- LEZNIH DVERIH — V nedeljo se je zgodila prometna nezgoda na lo- kalni cesti Ljutomer—Železne dveri, ko je voznik kolesa z motor- jem, 46-letni Milan Zabota iz Ceza- njevec 49 vozil iz Zelezjiih dveri proti Ljutomeru po klancu navzdol, in sicer kar po levi strani ceste. V tem trenutku pa mu je na- sproti, pravilno po desni strani, pri- peljal z osebnim avtomobilom Dra- go Ernoič, 41 let, iz Varaždina. Ko je voznik opazil, se mu je hotel izogniti v levo stran, vendar je tudi voznik kolesa z motorjem zapeljal ponovno na svojo desno stran. Prišlo je do trčenja, pri čemer se je Milan Zabota hudo telesno poško- doval in so ga prepeljali v soboško bolnišnico. Škode je za 6 tisoč din. DVE IZTREZNITVI — V petek ob 23.25 so na oddelek milice v Ra- dencih privedli močno opitega M. M., 25 let, iz Hrašenskega vrha 10, ki je pred restavracijo Vikend žalil, izzival k pretepu ter enega od mimoidočih celo udaril. Za svoje dejanje se bo zagovarjal pred sod- nikom za prekrške. Naslednjo noč ob 1. uri pa so na postajo milice v Ljutomeru privedli močno vinjenega V. F. 36 let, iz Ljutomera, Soboška cesta 2. Ta je okrog 22. ure prejšnjega dne priSd ; domov vinjen in začel razgrajati ter : hotel napasti svojo mater. Pri tem je nekajkrat udaril brata, ki je bra- nil mater. Spričo groženj so se domači umaknili iz hiše. ODKLENJENO STANOVA- NJE — V petek dopoldan se je na postaji milice Lendava oglasfl občan Štefan Lebar, 63 let, iz Dolgovaških goric 87, in povedal, da mu je neznani storilec v času med 8. in 12. avgustom ukradel iz nezaklenjenega stanovanja 2 tisoč dinarjev, ki jih je spravil v spalnici. Delavci postaje milice poizvedujejo za storilcem — to pa je hkrati do- ber opomin, da ne puščamo stano- vanja nezaklenjega. i Z UPRAVE JAVNE VARNOSTI V MURSKI SOBOTI Ce varnostni pas visi... POSIJEDICE NESRECE NE BI BILE TAKO HUDE, ČE BI BILA OSEBA PRIPETA Z VARNOSTNIM PASOM. VEČJI POŽAR V FIKŠIN- CIH. TATOVI NE MIRU- JEJO. SOPOTNICA HUDO Pa ŠKODOVANA - 51-letni Jože Čemela iz Filovec 90 je v sredo, 10. avgusta, ob 7. uri vozil osebni avtomobil po lokalni cesti iz Moščanec proti Križevcem. 500 metrov izven naselja Moščanci je v nepreglednem levem ovinku zapeljal čez sredino ceste, v trenutku, ko je nasproti )ripeljal z osebnim avtomo- bilom 23-letni Peter Horvat iz Križevec št. 220 v Prekmurju, pravilno po desni strani ceste. Posledica je bila seveda trčenje, pri čemer se je sopotnica Černele Irena Cug iz Doline 23 hudo poškodo- vala. Žalostno pa ie dejstvo, da so v avtomobilu Čemele Vgrajeni varnostni pasovi, vendar ju niti voznUc niti njegova sopotnica nista v času nesreče uporabila. Če bi bila namreč Irena Cug pripeta z varnostnim pasom, je ne bi vrglo v vetrobransko steklo in tako ne bi prišlo do tako hudih posledic. Na avtomo- bilu je za 35 tisoč dinarjev škode. NEPRIMERNA HITROST V torek, 9. avgusta, ob 5.40 je zgodila prometna Nesreča v Čakovi. Voznik osebnega avtomobila Franc Kolbl, 24 let, iz Drakovec 88, J6 Spričo neprimerne liitrosti v l^j vasi zapeljal na rob desne ^ "ankine, od koder je vozilo \ '.crknilo v 1,35 metra globoki j j^ek, kjer se je prevrnilo. Med j prevračanjem je voznika Kolbla in njegovega sopotnika Franca Kolbla, 31 let, iz Ženika 41, vrglo iz avtomo- bila, medtem ko je 45-letni Jože Kurbus iz Kokolanjščaka ostal v vozilu. Vsi trije so se telesno poškodovali in so iskali zdravniško pomoč v zdravstvenem domu v Vidmu ob Ščavnici. Materialna škoda znaša 25 tisoč dinarjev. ZARADI VINJENOSTI V DREVO - Preteku četrtek ob 22. uri pa je 33-letni Ivan Graj iz Gornje Bistrice 57 vozil osebni avtomobil iz Srednje Bistrice proti Gornji Bistrici. Zaradi neprimerne hitrosti ni mogel zvoziti blagi desni ovinek pri hiši št. 77 v Gornji Bistrici, zato je trčil najprej v dvoriščno ograjo, vozilo pa se je zaustavilo šele takrat, ko je priletelo v akacijevo drevo. Pri nesreči sta se telesno poškodovala voznik in njegov sopotnik Avgust Dominko iz Gornje Bistrice 19. Oba sta iskala zdravniško pomoč. Ker je voznik Ivan Graj kazal očitne znake vinjenosti, so mu odvzeli kri za anahzo. _ STRELA ZANETILA PO- ŽAR - V sredo, 10. avgusta, ob 15.15 ie med močno nevihto strela zanetQa požar na stanovanjskem poslopju Franca Štelsa, 69 let, iz Fikšinec 17. Ognjeni zublji so uničili del stanovanjskega poslopja in okrog 2 tisoč kilogramov sena. Skupno škodo ocenjujejo na 30 tisoč dinarjev. Požar so lokaliziraU domači gasilci, ki so takoj priskočili na pomoč, s čemer so preprečili še večjo škodo. DVE TATVINI - 10. avgusta med 14.45 in 16.45, ko je bila v Moravskih toplicah nevihta, je iz parkiranega avtomobila nem- škega državljana pred kopa- liščem neznanec izvršil tatvi- no prtljage. Ukradeni so šotor, usnjen kovček, pekač s plinsko bombo in jedilni pribor za štiri osebe. Vrednost predmetov znaša 3250 nem- ških mark. 11. avgusta pa je na postaji milice Murska Sobota prijavil tatvino 464etni občan Anton Pajžlar iz Petanjec 50. Povedal je, da je neznani storilec v času od 8. do 10. avgusta iz gospodarskega poslopja ukra- del devet borovih desk, dolžine 8 metrov, in ga tako oškodoval za 4 tisoč dinarjev. Neznanega storilca še iščejo. NEZAKONIT LOV - Lovski čuvaj Ignac Horvat iz Dolnje Bistrice je na dnevnem obhodu, v četrtek, 11. avgusta, ob 6.30, zasledil divjega lovca, ki je v naglici odvrgel malokahbrsko puško. Na postni milice Lendava so ugotovih, da gre za 27-letnega Jožeta Lonca iz Odranec 111, ki je priznal, da je že pred tremi tedni ustrelil fazana in zajca. Njegov primer bo obravnavalo pristojno javno tožilstvo. PRETEP IN ŠE POVRA- ČILO? - 6. avgusta okrog 18.30 je bila pri splošnem pretepu v Črenšovcih poško- dovana po glavi in levem očesu z dva metra dolgim kolom 64-etna Terezija Le- vačič, iz Črenšovec 219. Zdravniško pomoč je morala iskati v soboški bolnišnici. Naslednji dan ob 11. uri pa je spet prišlo do fizičnega obračuna, pri katerem je bil na svojem domu telesno poškodovan Aleksander Le- vačič, 37 let, iz Črenšovec 219. Napadalci so prizadejaU tudi materialno škodo v znesku 4 tisoč dinarjev, saj so razbiU steklo na oknih, vrata in posodo. Storilci so predani v obravnavo okrožnemu javnemu tožilstvu v Murski Soboti ŠTEVILNA PRIDRŽANJA - 8. avgusta v večernih urah so delavci postaje milice v Murski Soboti pridržali do iztreznitve 44-letnega B. E, iz Vanča vasi 62, ki je pod vplivom alkohola doma grozil ženi in otrokom, nakar so bUi le-ti prisiljeni zbežali z doma. Naslednji dan ob 13. uri so morali pridržati močno vinje- nega Z. L., 38 let, iz Rakičana, kije doma pretepal ženo in otroka. Istega dne ob 22. uri pa so delavci postaje mihce Ljuto- mer pridržali močno opitega, M. O. iz Okoslavec 62, starega 48 let. Ta je okrog 18. ure obiskal prijateljico v Rado- slavcih. Namesto hvaležnosti pa je v pijanem stanju segel po sekiri in podil svojo prijatelji- co in njeno hčerko iz lastnega stanovanja. V tem prime m je bila intervencija miličnikov nujno potrebna. Preteklo sredo ob 19.15 pa so delavci postne milice Murska Sobota bih prisiljeni jridržati pojanega Č. Š., 33 et, iz Murske Sobote, Zorana Velnaija 29. Omenjeni je ves dan popival po gostinskih lokalih, namesto da bi šel na delo. Ko je prišel domov, je začel razbijati inventar in pretepati ženo, ki je bila prisiljena zaprositi za pomoč delavce mihce. VINOGRADNIKI, SADJARJI! DO PINUS ~ Tovarna kemičnih Izdelkov, Rače predstavlja neka) svojih sredstev za varstvo vinogradov In sadovnjakov. ^ AMTDAr^rki )® organski fungicid, sredstvo, ki deluje zoper w ainika^^^l - bolezni na vinski trti In sadnem drevju. Na vinski trti deluje na jjeronosporo In rdeči ožig, zavira pa tudi razvoj oldija in rdečega pajka. • DITHANE M-45 - 1® antracolu podobno sredstvo, katero uporab- ljamo zlasti V sadjarstvu za škropljenje proti šktiupu. m I^APATHANF i® sredstvo zoper plesni na sadnem drevju ter w i\AMVMrv\Mc - ^i^l^j p^^^^ j^j^jl^,^ tempera- turah, ko žveplo še ni aktivno^ ter tudi pri višjiti temperaturali ne povzroča ožigov. • EUPAREN in sta dva znana botriticida, sredstvi zoper sivo ENOVIT M - grozdno plesen (Botrytis), ki povzroča na grozd- ju vsako leto veliko škode. •i/ciTUAMc sta sredstvi, ki uničujeta rdečega |xijka no . vinski trti. sadnem drevju ter drugih kuitumih inTEDION- rastlinah. • BASU DIN 20 - j® Insekticid, sredstvo za zatiranje rastlinskih škodljivcev. Je zelo učinkovito, vendar manj * strupeno sredstvo, ki ga uporabijanrK) zlasti v sadjarstvu. Dobro se meša s fungicidl In aka- ricidl. Vinogradi bodo dajali dober pridelek, če bo- mo skrbeli, da bodo nasadi vedno čisti in brez plevela. Novo zelo učinkovito sredstvo^ za zati- ranje plevela v vinogradih In sadovnjakih je: • USTINEK special - uniči tudi slak in trdovratne ozkolistne plevele. Delovati začrte hitro, njegovo delovarije pa traja vse leto. • BAVFOIAN - j® tekoče gnojilo, ki preprečuje motnje pri pre- skrbovanju rastlin s hranilnimi snovmi. Deluje preko listov pa tudi preko korenin. Vsebuje po- leg dušika, fosforja in kalija še mikroelemente: železo, mangan, bor. baker, cink in molibden. Dodaja se ostalim sredstvom pri škropljenju vin- ske trte, sadnega drevja in drugih kultur. BAVFO- IAN pospešuje rast in cvetenje trte. ozdravi ble- dico, podaljša asimilacijsko sposobnost listov do jeseni ter poveča kakovost pridelka. DO Tovarno kemičnih izdelkov, Rače Popravek v zvezi s poročanjem o fizičnem obračunu med Brankom Horva- tom in Janezom Kuminom mlaj- šim v prejšnji številki Vestnika moramo zaradi objektivnega prikaza stanja povedati, da je bilo pri temeljitem naknadnem preverjanju ugotovljeno, da Janez Kumin starejši ni sodeloval pri razbijanju stekla v stanovanju Horvata, kot so to prvotno zatrjevale priče. Oče Kumin je na- mreč v resnici pohitel za sinom z namenom, da ga odvrne od tega dejanja. Za neljubo pomoto se prizadete- mu opravičujemo! Poroke Jože JAKLIN, gradb. delavec. V. Polana 21 in Marija APATiC, šivilja, Beltinci, Pot ob Črncu 3; Andrej SlPOS, Študent, Beltinci, S. Kovača 16 in Ljudmila HAMLER, viš. med. sestra, Crešnjevci 116; Marjan SRA- KA, soboslikar, Bratonci 119 in Marija VČRČS, trg. pomočnica, Bratonci 109; Ladislav ŽALIG, delavec. Lipovci 47 in Irena KUZMA, čistilka, Lipovci 47; Milan SiPLiC, gradb. tehnik, M. Sobota, Poljska 30 in Zinka TURNER, medic, sestra, Tešanovci 105; Štefan TOPLAK, šo-. fer, Renkovci 141 in Ivanka BARANJA, šivilja, Tešanovci 123; Jožef FI-j CKO, zidar, Radovci 39, in Marija DONŠA, bolniška strežnica, Bakovci] 183. " Krvodajalci Bernarda Horvat, M. Sobota, drugič; Marija Forjan, Melinci, petič; Stanko Sarjaš, Trnje, tretjič; Elizabeta Zauneker, Borovo, M. Sobota, drugič; Radovan Bezjak, Borovo, Ljutomer, drugič; Ivan Rengeo, Petrol, M. Sobota, četrtič; Štefan Kosednar, Diana, M. Sobota, tretjič; Ivar Karaš, Diana, M. Sobota, četrtič; Ivan Vereš, Diana, M. Sobota, petič; — iz podjetja PTT: Jože Danč, drugič; Janez Meričnjak, četrtič; Viljem Lukšinovič, tretjič; Karel Tanacek, četrtič; Maristela Žerdin, tretjič; Stanko Benkovič, prvič; Franc Cipot, prvič; Karel Bohar, prvič; Mak; Volkar, prvič; Mijo Novak; prvič; Ludvik Breznik, šestič; Štefan Bohnec tretjič; — iz UJV: Dragica Rumeš, sedmič; Miro Zupančič, desetič Martin Pravdič, desetič; Ludvik Horvat, sedmič; Miran Bezjak, petič Ernest Bedek, drugič;Alojz Špindler, štirinajstič; — iz postaje milice I Milena Kamničar, drugič; Vlado Dubrovski, desetič; Rudi Pucko, prvič ; Zivko Pavlovič, sedemnajstič; Miro Pevec, trinajstič; Renata Korošec : prvič; Jože Miholič, tretjič; Stanislav Kaučič, drugič; Ernest Bedek j drugič; Mirko Pivar, tretjič; —- iz TOZD Mesna industrija KIK Pomurka Štefan Zbiil, drugič; Ludvik Šebjanič, tretjič; Evgen Gomboc, četrtič . Karel Luk, desetič; — iz Pomurskega tiska: Aleksander Lukaser sedemindvajsetič; Alojz Mes,trinajstič; Vili Lehar, tretjič; Jože Lukaser sedmič; Janez Grah, prvič; Štefan Obal, štirinajstič; Štefan Banfi Kupšinci, četrtič; iz Agroservisa: Slavko Cerpnjak, tretjič; Jane Gomboc, sedmič; Anton Luter, drugič; Viktor Pintarič, devetiJ Marija Klar, Bratonci, petindvajsetič; Matija Jerebic, Crenšovci, devetih Franc Bohar, Panonija, osmič; Karel Dolgov, podjetje Sobota, enajstii 49 brig«iirjeY piDA „Goričko 77 ". CESTNIK, 18. AVGUSTA 1977 STRAN 3 OBIŠČITE NAS NA SEJMU V GORNJI RADGONI Gospodarsko propagandna služba STRAN 34 VESTNIK, 18. AVGUSTA 1^'^ OBIŠČITE NAS NA POMURSKEM SEJMU Gospodarsko propagandna služba ^ESTIMIK, 18. AVGUSTA 1977 STRAN 35 STRELSTVO LD Rankovci prva v JelenSčeku pri Rakičanu je i bilo meddružinsko tekmovanje v i streljanju na glinaste golobe, katerega se je udeležilo 10 ekip z 88 tekmovalci. Največ uspeha je imela ekipa LD Rankovci, ki je zasedla prvo mesto pred LD Tiši- na in LD Sobetinci. Med posamezniki je zmagal večkratni republiški prvak Janko Rožmarin iz Markovec pred Štefanom Ben- kom (Brezovci) in Aleksandrom Gergarom (Fazan). Po končanem tekmovanju je bilo veselo srečanje lovcev v naravi. Dddvski svGt TOZD KARTONAŽA ZGP ^POMURSKI TISK" MURSKA SOBOTA, razpisuje prosto delovno mesto referenta prodaje Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — ekonomist-komercialist in 3 leta ustrezne prakse ali — ekonomski tehnik in 5 let ustrezne prakse. Prijave na razpisano delovno mesto sprejema splošno kadrovska služba ZGP „Pomurski tisk" Murska Sobota, Lendavska 1, v 15 dneh po objavi razpisa. Veliki sejem OD 20. DO 28. AVGUSTA novih in rabljenih kombajnov za icrompir s sposobnostjo sortiranja v vreče Cena novih od 70.0(X) šilingov starih od 53.(XX) šilingov Delavci zaposleni v tujini lahko kupijo na kredit, brez obresti, do leta 1978. ZADRUGA BADRADKERSBURG Odprto od 8. do 17. ure. TOZD Osnovna šola Prežihov Voranc Bistrica razpisuje prosto delovno mesto predmetnega učitelja slovenskega jezika Delovno mesto se razpisuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Modemizac^a Partizan^e ulice v Lendavi traa že drago leto. Letos je bil urejen del ceste od gostišča Park do blagovnice. Cesta je razširjena in zaradi tega sposobna za večji promet, postavljena pa je tudi nova ulična razsvetljava. V prihodnjem letu se bo modernizacjga nadaljevala. Jani D. GORENJE - ELRAD Gornja Radgona, Partizanska 3 Odbor za organizacijsko kadrovska vprašanja Gorenje- Elrad, Gornja Radgona, OBJAVLJA naslednja prosta delovna mesta: 1. uvajalec novih proizvodov 11 (ponovna objava) 2. tehnolog za sestavo anten (ponovna objava) 3. kalkulant v OPP Zahtevani pogoji za zasedbo delovnih mest: Pod 1.: — inženir strojništva — 3 leta delovnih izkušenj na takem delovnem mestu — moralnopolitične kvalitete po pravilniku o moralno- ^ političnih pogojih za zasedbo vodilnih in vodstvo- • nih delovnih mest * Pod 2.: — strojni tehnik — 4 leta delovne prakse kot tehnolog Pod 3.: — ekonomski tehnik — 2 leti delovne prakse na podobnem delovnem mestu Za vsa delovna mesta se sklene delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in po- sebnim pogojem poskusnega dela do treh mesecev. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazilom o strokovnosti kadrovski službi Gorenje-EIrad, Gornja Radgona, Partizanska 3. Rok prijave je 8 dni od dneva objave. STRAN 36 VESTNIK, 18. AVGUSTA ^9f^ RADIJSKI IN TV SPORED OD 19. DO 25. AVGUSTA 18. AVGUSTA 1977 STRAN 37 STRAN 38 VESTNIK, 18. AVGUSTA 19'' CESTNIK, 18. AVGUSTA 1977 STRAN 39 ,,Me pa nimamo Icapelnika!" se je na nedeljskem folklornem festivalu v Beltincili pošalila 78-letna Neža Zver, starosta ljudskih pevk h Dokležovja. Njena lupina šteje pet pevk v povprečni starosti 68 let. Na beltinskem festivalskem odru so dvoglasno zapele nekaj starih narodnih pesmi, katere so nekoč „^opejvali" v prekmurskih kmečkih hramih. (Tekst: S. k., foto: J. Herman) Lendavska ribiška družina veliko da na vzgojo mladih ribičev. Vsako leto organizir^o več ribiških tekmovanj za n^mlajše, Id se ob pomoči starejših ribičev ne učijo samo lovljenja rib, temveč tudi o zaščiti narave. Na sliki: ugotavljanje raziUtatov enega izmed nedavnih ribiških tekmovanj. Jani D. GRADNJA NOVEGA DOMA - Tudi Lov^a družina Bogojina sa je že dlje časa prizadevala, da bi zgradila lasten dom. Naposled so dela stekla. Člani zelene bratovščine jih opravlj^o večinoma sami, da bi tako kar najbolj pocenili strošice gradnje. Dom bo stal na lepi lokaciji med Bogojino in Bukovnico. (J. G.) Foto: J. Kološa Vinogradnik in gostiivanjski „mužikaš" če se peljete po cesti proti Pince vasi in zastanete nekako na sredi poti, se ustavite v vasi Dolina, kjer se vsaka domači- ja ukvarja tudi s pridelova- njem žlahtne kapljice. Joška Feher je eden izmed prebival- cev vasi, ki se je stisnila med rodovitne bregove, obrasle z ilahtno trto. Nismo ga obiskali samo zaradi vinogradništva, s katerim se ukvarja, ker to ni njegov hobi, pač pa zaradi druge dejavnosti, ki je postala bolj redka, kakor so ostali red- ki vaški ,,muiikaši", ljudje, ki so s svojimi skupinami bili nepogrešljivi del vsakega dobrega gostiivanja. Joie je violinist-samouk. Včasih, ob izjemnih prilikah, potegne po žicah tudi doma, vendar njegova violina zapoje pravo melodijo le na gostijah. Imeti je potrebno voljo, pa tudi moč, da lahko godci igrajo na gostijah po nekaj dni. Poznati je potrebno veliko melodij, ki so si včasih sila podobne, a vendar različne in pri srcu lju- dem, ki prihajajo na gostije. Gostije, o teh sva se razgovori- la, so bile nekoč drugačne kot danes, bilo je več folklornih značilnosti kot dane, večkrat gre le za prestiž. Pravih kmečkih gostij danes pravza- prav ni. Mladi drugače gledajo na te reči, če pa se tu in tam starši vendarle držijo starih običajev, se jim včasih smejijo. Naš Joško je človek srednje generacije. Z violino razveseljuje ljudi na gostijah, ki so nekoč bile v zimskem ča- su, danes pa se mladi ženijo ob vsakem času. Kot otrok si je želel biti muzikant, a se mu že- lja ni izpolnila. Vendar se je sam naučil igrati na violino, ki se v njegovih rokah spremeni v shrambo neštetih narodnih viž. ,,Malo nas je", pravi Joško,,, takih, ki bi še igrali na gostijah, pa tudi sam že mislim na dan, ko bom nehal. Dokler pa bo še kaj moči, naj moja violina razveseljuje ljudi." Jani D. Trije Avstrijci, trije obtoženi Slovenci Fantje so iz Sel na avstrij^em Koroškem — Nande in Marjan Olip - bratranca in Florijan Jug. Ob minulem preštevanju Sloven- cev so se odločno uprli diktatu večine, podpihovane cd Heimatdiensta in drugih neonacističnih organizacij na avstrijskem Koroškem. S svojstvenim dejanjem - odtu- jitvijo volilne skrinjice iz volilnega prostora - so dali vedeti avtorjem famoznega preštevanja, da na Koroškem še vedno živijo zavedni in tudi dločni Slovenci. Kaže pa, da teptanje osnovnih narod- nostnih in človečanskih pra- vic Slovencev na Koroškem istovetijo z državljansko neposlušnostjo, zato bodo hrabri fantje bojda morali že jutri na zatožno klop - pred senat dunajskega sodišča. V porog vsem mednarodnim dogovorom o narodnostnih manjšinah in samemu sedme- mu členu avstrijske državne pogodbe! Republiška cesta Lendava-Pince vas bo kmalu dobila asfaltno prevleko. Delavci cestnega podjetja iz Maribora te dni asfaltirajo cesto, ki bo velikega pomena za vasi v tem skrbnem severovzhodnem delu lendavske občine. Dela, ki bodo končana konec tega meseca, veljajo 7 mil^onov dinarjev. Jani D. Regulacija manjših in večjih vodotokov je v lendavski občiiu vsakodnevno opravilo. Za zaščito obdelovalnih površin je nedvomno najbolj pomembno, da se regulirajo manjši vodotoki (na sliki Kopica), ki pomenijo med drugim tudi pridobitev novih obdelovalnih površin. Z regulacijo v^otokov je lendavska občina v zadnjih dveh letih pridobila nek^ sto aa novih obdelovalnih površin. Jani D. POLETNA RAZGLEDNICA IZ ŠALINEC - Šalind so manjša vas v ^utomerski občini, ki se ji zaradi bližine Ljutomera obeta v prihodnjih letih večji razmah. To še tembolj, kef bodo skozi naselja asfaltirali cesto. V ta namen že zbirq'<' sredstva s krajevnim samoprispevkom. (J. G.) Foto: J. H NAMIZNI TENIS - EVROPSKO PRVENSTVO Uspešen nastop Na pravkar končanem 20. evropskem mladinskem prvenstvu v Vichyju v Franciji je jugoslovan- ska reprezentanca, za katero so igrali Frank (Maribor), Koljaja (Vojvodina) in kar trije Sobočani Kovač, Veren in Horvat, osvojila 8. mesto, kar lahko ocenimo kot uspešen nastop. Ze sama uvrstitev treh Sobočanov v reprezentanco je izreden uspeh in priznanje klubu ter igralcem, njihov delež v dobri ekipni uvrstitvi pa je bil tudi velik. Ekipa je sicer dosegla za dve mesti slabšo uvrstitev kot v lanskem letu, vendar je treba upoštevati, da so bili kar štirje igralci novinci v eki- pi, ki so prvič zaigrali v mladinski konkurenci na evropskem prven- stvu. Ekipa je bila ena najmlajših na prvenstvu in v kolikor ne bo bistvenih sprememb, si lahko od nje v prihodnjih sezonah veliko več obetamo, tudi borbo za meda- lje. To pa je v veliki meri odvisno tudi od politike zveznega kapeta- na, saj je reprezentanco treba določiti veliko prej in z njo siste- matično delati, ne pa slab mesec in pol pred prvenstvom, ko je vse premalo časa za dobro pripravo ekipe. Tudi igralci — kandidati za reprezentanco bodo morali več in sistematično delati skozi vse leto, če bodo hoteli na prihodnjem pr- venstvu doseči boljšo uvrstitev, za kar so vsekakor sposolini. Jugoslavija je na prvenstvu pre- magala Island s 5:0, Norveško s 5:1, Francijo s 5:3, Madžarsko s 5:2 ter izgubila z Nemčijo s 3:5, CSSR z 0:5, Poljsko z 1:5 in za končno uvrstitev z Madžarsko s 3:5. Kovač in Frank sta bila naj- boljša igralca ekipe in standardna člana, slaba točka v ekipi pa je bil tretji igralec, na mestu katarega sta se izmenjavala Veren in Koljaja. Zlasti je razočaral Koljaja, ki je že lani igral v ekipi. Sicer pa je zvezni kapetan verjetno napravil veliko napako, da ni dal več priložnosti Horvatu, ki je zaigral samo proti Norveški. Kljub vsemu pa so naši igralci prikazali dobre igre, velika pomanjkljivost je bila, da so iz- gubljali partije kljub visokim vod- stvom, vse to pa je povezano s premalo mednarodnih izkušenj. V posamezni konkurenci je na- pravil največje presenečenje prven- stva Frank, ki je osvojil naslov viceprvaka, vendar je pri tem treba upoštevati, da se do finala ni sre- čal z nobenim nosilcem skupine, ker so mu te premagali drugi igral- ci, s katerimi se je potem srečal. Je pa to vsekakor izreden uspeh tega igralca, ki mu pa doma ni uspelo osvojiti naslova republiškega in državnega prvaka. Od Sobočanov je Kovač v prvem kolu premagal Kumruja (Turčija) z 2:0 in potem izgubil z najboljšim igralcem Šved- ske in enim izmed favoritov prven- stva Franklinom z 0:2 kljub temu, da je v prvem setu vodil 20:18. Horvat je v prvem kolu premagal Sonduma (Island) z 2:0 in potem izgubil z Romunom Bohmom z 0:2. Veren pa je že izpadel v prvem 1:2. Med dvojicami je lep uspeh dosegel Veren, ki se je skupaj z Avstrijcem Straussom uvrstil med najboljših 16 in potem sta izgubila od prvih nosilcev dvojice Kav- ka—Pavliček (CSSR) z 0:2. Ko- vač—Horvat sta izpadla v drugem kolu po veliki borbi z novima evropskima prvakoma dvojico Franklin—Bengtsson (Švedska) z 19:21 in 18:21. Na koncu lahko ocenimo nastop Sobočanov v reprezentanci kot zelo uspešen za Kovača, njihova naloga pa je, da se bodo dobro pripravili za novo sezono, da bodo dobro in več delali skozi vso sezono in si preko dobrih uvrstitev na zveznih tekmo- vanjih obdržali mesto v reprezen- tanci, kar pa ne bo lahko, saj je konkurenca za državni mladinski jkes^zeloJuroka. ______ M^IL MURSKA SOBOTA 27. avgusta — tovariško srečanje invalidov Društvo invalidov v Murski Soboti — trenutno združuje okrog 560 članov in ima v soboški občini 26 poverje- ništev - bo organizator in prireditelj skorajšnjega sreča- ija invalidov, ki bo v petek in soboto, 26. in 27. avgusta, v Murski Soboti. Na to tovariško srečanje so povabili tudi predstavnike in člane vseh invalidskih društev iz Pomurja. V soboto, 27. avgusta bo predvidoma kegljaško tekmo- vanje invalidov v motelu Carda pri Martjancih, nasled- ili dan pa na soboškem ribniku ob Bakovski cesti še tekmovanje ribičev. Nedeljski logram ob desetih dopoldne )odo obeležili še s slavno- stnim nagovorom, razglasit- vijo tekmovalnih rezultatov in piknikom za vse navzoče invalide in druge udeležence tega srečanja. Iz soboškega društva inva- lidov sonam sporočili, da bodo v soboto, 27. avgusta, okrog osme in devete dopoldne vozili posebni avto- busi s soboške avtobusne postaje na prizorišče prvega množičnega srečanja invali- dov ob ribiškem domu na Bakovski cesti. -sk