Leto LXVL, št. 18$ LJubljana, sreda 16. avgusta 1933 Cena Din l.- lahaja vsak dan popoldne, tsvsemši nedelje tn praznike. — Inseratt do 80 pettt a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst 4 Din 3.—, večji lnseratl petlt Vrsta Din 4, > Popust po dogovoru, inaeratnl davek posebej. — > Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, sa inosemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPEAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva nlloa it. 6 Telefon it. 8US, 3123. 3124, 3125 In 3126 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg St. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon it. 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon St. 190 — JESENICE. Ob kolodvoru 101. Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351« EVROPA PLAVA V STARE VODE Nemčija se kljub vsem pogodbam in konferencam mrzlično obo-rožuje — Na mesto razorožitve se pričenja novo oboroževalno tekmovanje London, 16. avgusta, r. Pod naslovom »Nemčija oborožuje svoje legije« objavlja »Sunday Referee« celo kopico dokumentov, zbranih po Nemčiji in vsej Evropi, iz katerih je razvidno, da je Nemčija izkoristila vse svoje moči za to, da se kar najhitrejše oboroži in pripravi na novo vojno. Med drugimi dokumenti in ugotovitvami objavlja list: 1. Vsled znižanja izdatkov za vojne žrtve in brezposelne se je v proračunu za leto 1933 dosegel prihranek 800 milijonov mark. Za kake svrhe se je porabil ta denar, nI mogoče ugotoviti. »Sundav Referee« je prepričan, da so vsi ti milijoni sil samo za tajno oboroževanje, ker bi bili sicer gotovo kje i 7.1™ ran i 2. četudi so potrebe nemške industrijo enake ničli, stalno narašča uvoz gotovih sirovin, potrebnih za oboroževanje. V prvi vrsti gre za uvoz železa in bakra, ki ne more služiti nobeni drugi svrbi, kakor za izdelovanje vojnega materijala. Tako so bile baš minile dni velike količine rud iz Španije in Švedske izkrcane v Ltibecku in v Emdenu za neki nemški kartel. Te rude zaradi svojega posebnega kemičnega sestava služijo v prvi vrsti v vojne svrhe. 3. »Sundav Referee« objavlja seznam nemških tvornic, ki so razdeljene v pet kategorij, in sicer za izdelavo vozov, topov, mitraljez, metalcev min in municije. Zlasti poudarja, da je bil v Kruppovih tovarnah izdelan kolosalen top, ki predstavlja po svoji učinkovitosti pravo Čodo sodobne tehnike. List komentira te navedbe, Id so doku* mentaricno podprte, ter pravi: Odkar je baron Neurath vrgel rokavico razorožitve-ni konferenci, je dobro vedel, kakšni so nameni Nemčije v pogledu oboroževanja. Nemčija je postopala tako neoprezno, da je na mah iztreznila vse one, ki so poprej še verjeli miroljubnim izjavam g. Hitlerja. Po neuspeli demarši v Berlinu s strani velesil bi bilo zaman pričakovati, da bo Nemčija prenehala s kršenjem pogodb, zaman misliti, da jo bodo velesile prisilile ali pozvale na odgovor, toda gotovo je, da bo prišlo do resnih zapletljajev, ako se bo še nadalje dopustilo, da se Nemčija tako mrzlično oborožuje. Nemčija ima večjo vojsko kakor L, 1914« Pariz, 16. avgusta. AA. Iz Madrida poročajo, da prinaša tamkajšnji list >E1 He-raldo« članek o nemški vojski. V tem članku med drugim pravi: V Nemčiji so vsi ljudje vojaki, in sicer dobro izurjeni in sposobni vojaki. Nemci se vzgajajo kot vojaki in smatrajo za največjo čast, če smejo umreti pod orožjem. Kdo danes trdi, da Nemčija nima vojske T Nemčija razpolaga danes z večjim številom vojaštva in bolje opremljenim, kakor leta 1914, ko je šla v svetovno vojno. Berlin, 16. avgusta. AA. Nemška vlada je izdala obsežne ukrepe proti napadom iz zraka. V Berlinu so morali izprazniti vsa podstreSja in odstraniti vse predmete, ki se radi vnamejo. Izpraznitev podstrešij so nadzorovali posebni uradniki protiletalske zaščite. Odstranjevali so pred vsem posteljnino, stare postelje, zaboje itd. V posameznih okrajih in ulicah bodo določeni posebni čuvaji, da takoj sporoče požare, ki bi nastali zaradi letalskih bomb. Anglija nima več upanja na uspeh ženevske konference London, 16. avgusta. AA. Kakor poroča >Daily Herald«, namerava vlada, če bi se razorožitvena konferenca razbila, zgraditi več lovskih letal z izredno hitrostjo. Načrti za ta letala so že gotovi. Stroški zanje so vpoštevani v novem proračunu in pridejo pred parlament v novembru. Obenem namerava Anglija zgraditi tudi večje število hidro planov. Nova brza letala bi bila opremljena z najnovejšimi modeli strojnic in najboljšimi motorji. Njih naloga bi bila zavarovati London pred slehernim poskusom napada iz zraka. Laburistični organ se vznemirja nad tem načrtom, ker vidi v njem podobno tekmovanje v oboroževanju kakor je bilo pred svetovno vojno v pomorskem oboroževanju. Zato poziva vlado, naj vse stori, da se razorožitvena konferenca ne izjalovi Novi incidenti med Avstrijo in Nemčijo Zopet sovražna radijska „predavanja" — mejniki — Zahteva po odpoklicu nemškega poslanika Dunaj. 16. avgusta. AA. Poluradna »Wicnej Zeitung« formakio demantira v&st, da bi bd] podikace-lar VVinfcfler dobil nalog, da bC bil podikainceJaT Winfcler dobi! nalog, i al z nemškimi delegati za uredLtev nemško - avstrijskega sipora. Tudi če se v inozemstvu res vrše kakšni takšni razgovori, pravi list, pri min niso udeležene uradna osebnosti jn zato ti razgovori ne morejo roditi ničesar pozitivnega. Dunaj, 16. avgusta. AA, Vsi Hsti komentirajo odkritje »Reicbspostc glede udeležbe nemškega poslaništva na Dunaju pri atecijl nacijonaln-ih socijalistov v Avstriji »Der Tag« je posebno oster ter zahteva, da se nemSki poslanik na Dunaju odpokliče. »Neut Freie Ptessec pa naglasa, da postaja avstrijsko vprašanje evropsko vprašanje in svari Nemčijo pred početjem, kfi je naperjeno proti boH&emu prepričanju vsega sveta. Dunaj, 16. avgusta. AA. Radijska postaja v Vrajtislavi je danes ponovila na gramofonski plošči včeraišrrji monakovski govor nemškega nacionalnega socialista Knaufa, ki je avstrijsko javnost zelo ogor-čil zaradi napadov na DolMussovo vlado. Dunaj, 16. avgusta. AA. V Leutasachu na bavarsko tirolski meh so našli obmejne kole iznivame in pometa ne na bavarska tla. Dunaj, 16. avgusta. AA V Avstriji se je ustanovjla nova stranka, imenovana nacionalna untitarisri"6na stranka; v njej so deloma tudi bivši nacionakii socialisti Heimwenrovski organ poziva vlado, naj pozorno zasleduje to gibanje, ki utegne biti samo krinka za hitlerjevstvo. London, 16. avgusta, r. Od dunajske »Reicttaposte« objavljeni dukoment o sodelovanju med ilegalnimi avstrijskimi In uradnimi nemškimi narodno-socialističaii-mi krogi so v londonskih političnih krogih povzročile največjo senzacijo. Liberalne >News Cronide, označujejo delovanje ilegalnih narodno _ socialističnih organizacij v Avstriji za spijonažo ter zlorabo diplomatskih privilegijev. To delovanje bi sličilo temu, ako bi an&leski poslanik v Berlinu paktiral z nasprotniki narodnih socialistov v to 8vrbo, da se zruši Hitlerjev režim DaiUy Telegrafih« poudarja, da ejo ti dokumenti novo in nadvse zanimivo luč na rivaliteto med nemfikim zai_ nanjim ministrom in med zunanjepolitičnim uradom narodnih socialistov, ki ga vodi Rosembeng. Angleži priporočajo Avstriji zbližanje z Malo antanto Pariz, 15. avgusta. AA. Po poročilih i« Liorbdona motri angleška vi ada mirno, toda pozorno razvoj odnošajev med Avstrijo in Nemčijo. Angleška vlada smatra, da ni mogoče pričakovati nagle lapremeanfce v nemški zunanji orijentaciji, ker bi to slabo učinkovalo na hitlerjeveke mtnofiee. Zato je angleška vlada mnenja, da je treba rešiti avstrijsko vprašanje na lirii podlagi. Havasov poročevalec smatra, da gre za tole rešitev: Rešitev, ki Jo odgovorni angleški državniki priporočajo, Je v tem, da bi a* Avstrija ki Mala antanta zbližali. Po mnenju angleških državnikov bi tako zbltta-nje okrepilo avstrijsko samostojnost m podprlo gospodarski potosaj Avstrije. Hitler naj dobi mirovno nagrado Po sodbi angleškega lista nima nihče večjih zaslug za učvršćenje miru v Evropi London, 16. avgusta r. Znani tednik »The News Statesman and Nation« v daljšem članku ironizira popustljivost velesil do Hitlerjeve Nemčije in na koncu predlaga, naj se Hitlerju podeli letošnja Nob-lova mirovna nagrada. List poudarja, da je Hitler to nagrado docela zaslužil, gotovo bolj, kakor morda Mussolini za svoj četvorni pakt ali katerikoli drugi državnik. Nihče ni tako zelo zbližal narode, kakor Hitler. V utemeljevanju svojega predloga našteva list: /. Hitler je pomiril katoličane in Ztde, česar ni dosegel Se nihče v teku 2000 let. 2. Zbližal je Italijo in Francijo, česar nt doseglo nobeno prizadevanje evropskih državnikov vseh zadnjih petna jat lat. 3. S svojim postopanjem proti Avstriji je rešil vprašanje »anšlusa*, ki je tako dolgo vznemirjalo duhove. 4. Rešil je Poljaka nevarnosti, da bi velesil* vrnils Nemčiji Pomorje. 5. Odstranil Je nevarnost maščevalne vojne v Evropi, ker je Nemčija ostala brez zaveznikov. 6. Poleg Italije tn Premelje je Hitler zbližal tudi Sovjetsko Rusijo, Poljsko in Malo antanto. 7. Krona njegovih zaslug je, da Je ta rm-munskega zunanjega ministra Titulesca napravil prepričanega rusofila. 8. Tako ogromnih rezultatov v kratki dobi šestih mesecev ni dosegel doslej se noben državnik tn nihče nima večjih zaslug za učvričenje miru. Zate je Hit?*r 7a-sluiil Noblovo mirovno nagrado. Italija in Rusija Pariz, 16. avgusta, r. Francoski Usti posvečajo veliko pažnjo i talijansko-ruski m pogajanjem o pogodbi med obema državama. Dobro informirani krogi trdijo, da so ta pogajanja pred zaključkom. Pogodba vsebuje v bistvu klavzulo o nenapadanja in nevtralnosti. Ta pogodba se od pogodb, ki jih je Rusija 3. in 4. julija sklenila s sosednjimi državami, razlikuje v toliko, da ne vsebuje točne definicije pojma napadalca. Italija je smatrala tako definicijo kot nevarno, ker bi se mogla v gotovih okoliščinah nepristransko izvajati. Listi opozarjajo na to, da se bo Italija s podpisom te pogodbe pridružila vzhodnim državam, ki so v zadnjem času sklenile z Busijo pogodbe o nenapadanju. Tudi protestantski duhovniki ne sinejo politizirati Berlin, 16, avgusta, d. V zaključnem protokolu državnega konkordata je bilo napovedano, da bodo izdane slične določbe kakor so se uveljavile glede političnega udej-stvovanja katoliških duhovnikov, tudi sa duhovščino protestantske cerkve. V Badenu so bile izdane sedaj prve tozadevne odredbe. Deželni voditelj verskega pokreta nemških kristjanov v Badenu je izdal razglas, v katerem je pozval tudi vse duhovnike evangelflko-protestantske cerkve, naj odložijo svoje politične funkcije. Usoda poslancev bivšega centroma Berlin, 16. avgusta r. Končne odločitve glede usode poslancev bivšega cen truma Se vedno ni. Kakor znano, hospitirajo poslanci centroma v narodno socialističnih vrstah. Znano je tudi, da je bilo več centrumaških poslancev izločenih iz državnega, oziroma deželnih zborov. Narodno socialistične oblasti so uvedle sedaj ponovno preiskavo tudi glede ostalih centromskih poslancev. Kakor poročajo usti, bo trajala ta preiskava vse do septembra. Ko bo zaključena, se bodo pričela nova pogajanja med voditelji centroma in narodno socialistično stranko sa končno ureditev tega vprašanja. Jugoslavija vodi v Odu Oslo, 16. avgusta. AA. Na včerajšnjih tekmah za Davtsov pokal za leto 1934 je Jugoslovan Punčec zmagal nad Norvežanom Heenesom v Štirih serih 6:1, 6.-0, 3.-6, 6.-4. Jugoslovan Kukuljevič je pa zmagal nad drugim norveškim zastopnikom v treh serih 6:1, 6:1, 6:1. Tako vodi Jugoslavija prvi dan 2*0 tn potrebuje še eno zmago, da pride v drugo kolo, __ ————— DORZA^ Devize: Amsterdam 2317.07—2328.41, Berlin 1376.^4, Bruselj »00.24 ao »04J 8, Ourfh 1196J6uJLllS46, London 189.0&_1&0.68, Newvork ček 4263.82 so 4(298.06, Pariš fa4.S6-£36.*7( Praga 167J0 do 170.76, Trat 301.46—303.86 (premtfa S.*X). Avstrijski ŠIJmsr v privatnem kdi-riosjn 3,60. INOZEMSKE BORZE, Cunk: Pariš 20.232«, London 17.69, Newyork 367, Bruselj 712.1760, MIlan 27-24, Madrid 43.2266. Amsterdam 206.36, Berlin 123.3260, Dama] 56.40, Praga 15.38, Varšava 56.66, Bukarešta 8.06. Velike letalske svečanosti v Ljubljani šef letalskega centra Beograd M. Hodjera v Ljubljani — Program svečane otvoritve aerodroma LJubljana, 16. avgusta. V ponedeljek se je z letalom odpeljal v Beograd odbornik Aerokluba in narodni poslanec dr. Stane Rape in snoči je v največjem vetru priletel nazaj z najnovejšimi novicami o otvoritvi našega aerodroma. V zraku je bil pri letenju sem in tja celih 6 ur. Od Ljubljane do Zagreba in nazaj je dr. Rape letel z ljubljanskim »Pelikanom«, ki ga je vodil sam, obenem z dr. Rapetom je pa z brzovlakom prispel iz Beograda ru- di ief letalskega centra Beograd g. Matija Hodjera, da si ogleda naše novo letališče in uredi vse potrebno za novo uvedeni osebni letalski promet na progi Beograd— Zagreb—Ljubljana Veseli smo, da moremo v svoji sredi pozdraviti enega najstarejših vojnih pilotov iz bivše Srbije, ki je s svojimi drznimi poleti nad sovražnimi vrstami v balkanski in svetovni vojni večkrat znatno pripomogel k zmagi srbskega orožja in tako tudi k naši svobodi. Značilno je, da g. Hodjera leta še vedno aktivno in si je svoj letalski poklic izbral v letalski stroki pri našem »Aeroputu«. Gosp. Hodjera se že danes spet vrne v Beograd, odkoder prileti v nedeljo z avionom na letalski miting k otvoritvi aerodroma m zračnega prometa v Ljubljani. Končno je določen že tudi program otvoritve letališče Ljubljana in velikega letalskega mitinga, ki bo v nedeljo ob 15. Otvoritev se prične s pristankom potniških letal iz tu- in inozemstva ter s pozdravom gostov, ki prilete iz Beograda, Skop-lja, Sarajeva, Osijeka, Vukovara, Zagreba, Novega Sada, Maribora, Celovca in Salz-burga ter morda tudi iz drugih krajev. Po pozdravu bosta blagoslovila letališče škof g. dr. Gregorij Rozman in prota Gjorgje Budimir. Skof g. dr. Rozman je navdušen prijatelj letalstva, kar je zlasti dokazal t svojim navdušujočim govorom, ko je blagoslovil našega »Lojzetac Tudi ob tej priliki bo imel govor, prav tako bo pa izpre- govoril tudi prota g. Budimir. O pomenu zračnega prometa za naše mesto bo govoril župan g. dr. Dinko Puc, za njim pa predsednik Aerokluba g. Rado Hribar, kateremu se imamo v prvi vrsti zahvaliti, da je Ljubljana prišla do te velevažne pridobitve. Končno bo govoril še ban g. dr. Drago Marušič in proglasil aerodrom za otvor-jen. Med svečanostjo blagoslovitve bosta pozdravila goste in občinstvo »Lojze« ln vojno letalo »Hawker« s pozdravnim krogom nad letališčem, torej nas najhitrejši civilni in naš najhitrejši vojni avion. >Lojze« je plod domačega duha in domačih rok, delo našega konstrukterja inž. Bloud-ka ter naših mehanikov in obrtnikov, veliki »Hawker« je pa angleški izdelek. »Lojzetov« motor ima samo 75 konjskih tO, »Havvker« pa 640, a »Lojze« nese z brzino 200 km na uro poleg pilota Se pasa-žirja, »Hawker« pa s brzino 400 km na uro samo pasaž i rja. Ali sd morete predočiti brzino 400 km na uro, ko človek v url prehodi le 5 kilometrov! Pri pozdravnem krogu bosta naši dve najhitrejši letali napravili nad terenom nekaj viraž, to je ostrih zavojev in slikovitih akrobacij. Ta tekma našega duha s plodom napredka svetovne aviacije bo delovala nadvse svečano. Pri tretji točki sporeda bomo občudovali hitrostno tekmo športnih letal na trikotni progi nad aerodromom, ki je dolga 28 in pol km. V ostrih ovinkih bodo letala v približno 20 minutah preletela trikot s letališča nad cerkev v Dev. M. v Polju, odtod bodo letela nad cerkev Božjega groba v stepen jI vasi, dalje nad šolo na smartinski cesti in odtod spet priletela na aerodrom k pristanku. Vse faze poleta bodo točno vidne z aerodroma, a posebno zanimiva bo tekma zato, ker bodo letala startala po vrsti svojih hitrosti, da se namreč prvi dvigne v zrak najpočasnejsi, zadnji pa najhitrejši aeroplan in zato prispe vsa letala kakor jata ogromnih ptic obenem na aerodrom. Te hitrostne tekme se udeleži velika skupina športnih letal, in sicer: is Beograda >Sim 8« s 110 HP ter mali >Fizir Gip-ay« s 120 HP, oba športna dvokrovnika domače konstrukcije ter last beograjskega Aerokluba. Iz Sarajeva prispe k tekmi angleški dvokrovnik >Gipsy Moth« s 86 HP, last sarajevskega Aerokluba, a iz Vukovara Bafin >Puss Moth«, angleški visoki enokrovnik s 120 HP in z limuzino, ki ga vodi jugoslovenski pilot Janković. Razen teh bo tekmoval še >Puss« zagrebškega Aerokluba ter najbrž srednji Brandenburg s 120 HP, ki je last mariborskega Aerokluba. Tudi naša dva športna letala »Lojze« ln »Pelikan« s 110 HP bosta tekmovala, razen teh bosta pa na aerodromu tudi oba naša »Brandenburga« po 100 HP ter naše novo brezin o to mo letalo, ki so ga izdelali sami naši navdušeni akademiki Is samega domačega materijala. Zahteve občinskih uslužbencev Sklepi včerajšnjega kongresa v Zagrebu Včeraj se je vršil v Zagrebu kongres Zveš* jugoslovenakih občinskih uslužbencev, v katerem so včlanjeni uslužbenci mestnih in podeželskih občin. Kongres je razpravljal o vseh stanovskih vprašanjih občinskih uslužbencev v zvezi z novim občinskim zakonom ter je izrazil svoje želje in zahteve v obširni resoluciji, Id navaja med drugim: Mestne občinske uprave morajo najdalje tri mesece po uveljavljen j u novega zakona o mestnih občinah izdati statute m pragmatike o občinskem osobju, v kolikor tega še nimajo. Mestne uradnike postavlja mestni odbor potom razpisa, zvaničnike in služi tel je pa mestni župan. Plače in druge pristojbine mestnih uslužbencev v nobenem primeru ne smejo biti manjše, kakor so one državnih nameščencev. Višina plač naj se določi po lokalnih prilikah. Kvalifikacije občinskih uslužbencev morajo biti enake oni državnih uslužbencev. Zakonskim potom se mora zajamčiti stalnost občinskih uslužbencev. Prav tako se mora zajamčiti občinskim uslužbencem pravica do osebne pokojnine po 10 letih službe in pravica do rodbinske pokojnine po petih letih službe. Mestnim uslužbencem se mora zajamčiti letni dopust in pravica do bolezenskega dopusta do 12 mesecev. Pri prestopu iz občinske v državno službo se morajo všteti vsa službena leta. Mestni uslužbenci se morajo docela depolitizirati. Prizna se naj jim enake ugodnosti glede zdravljenja, znižanja vožnje, kakor jih imajo državni nameščenci. Mestne občine naj za svoje uslužbence osnujejo pokojninske fonde. Pridob-J]ena pravice po obstoječih zakonskih in drugih predpisih morajo ostati nedotaknjene. V zvezi ■ to resolucijo je kongres sestavil tudi posebno poglavje k zakonu o ■testnih občinah. Ker je sedaj veljavno zavarovanje občin- skih uslužbencev pri OUZID nezadostno, predlaga kongres, naj se vsi uslužbenci podeželskih občin zavarujejo posebej tako. da se za vsako banovino osnuje poseben fond. Zopet požar Po dveh katastrofalnih požarih na Dolenjskem je prišla zdaj na vrsto še Gorenjska. Davi ob 7. je izbruhnil velik ogenj pri Legatovih na Lescah in uničil dve gospodarski poslopji z vsemi stroji in žitom vred. Domači so bili ravno pri zajtrku, ko se je začel valiti dim iz poslopja poleg nove šole. Izredno naglo se je ogenj razširil tudi na sosedno poslopje. Domači in sosedje, ki so prihiteli na pomoč, so imeli samo še toliko časa, da so rešili živino, vse drugo je pa postalo žrtev požara. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Hlebcev, Mohuč, Breznice, Radovljice in Begunj. Gasili so naporno vse dopoldne, vendar ob času, ko to poročamo, ogenj še ni bil pogašen. Gašenje je silno otežko čeno, ker zaradi dolgotrajne suše primanjkuje vode, vendar je glavna nevarnost že odstranjena. Skoda je precej velika in domnevajo, da bo znašala okrog 100.000 Din. Kako je požar nastal, še ni ugotovljeno, splošno pa vlada prepričanje, da je bil ogenj podtaknjen. Lega tova je bila sicer zavarovana, v svojo nesrečo je pa šele pred dnevi zavarovalnino znatno znižala, ako da škoda ne bo krita. Strašna toča na Poljskem Varšava, 16. avgusta. AA. k Krakova poročajo, da je tam padala toča, ki je napravila veliko škodo. Ranila je nevarno tudi okoli 110 ljudi. Nekatera tehtala 80 do 200 gramov. - tev Prijateljem in prijateljčkom prijateljsko Malo odgovora tistemu, M m spod tika ob propagaado za naše lope kraje LJubljana, 1«. avgusta. Pozor prijatelji prelepih pokrajin nafte ožje domovine, opozicija se oglaša! Sijajna zveada na polju belih lis s raztrganim materinskim srcem, sedef mogočnega, nepremagljivega filiafcretva, Ljubljana, kliče blagorodje meščane, da se zdramijo ter organizirajo. Torej prijatelji, stvar je strašansko resna: Nekdo je spregovoril v imenu materinske Ljubljane v ogmju za-peokarstva ter oznaci] strmečemu svetu, da se godi Ljubljani nezaslišana krivica, češ. da lete vedno na njo apeli, naj vele-cenjeni meščani podpirajo tujski promet na jugu in severu, na zahodu in vahodu, dočim na svoje mesto povsem pozabljajo ter ga zanemarjajo. Med vrsticami nam je dopovedoval, da društva, ki so se začela snovati zadtnja leta za kulturno, socijalno in gospodarsko povzdigo naših lepih zapuščenih krajev, ki jih poznajo bolj tujci, kot domačini (in jih tudi cenijo, čitaj članek v nedeljskem >Jutru-, o radgonskem gTad-u!) _ pričakujejo odrešenja le od Ljubljane in da je glavno njihovo delo prirejanje veselic, dobrodelnih in kultur, nih razstav, odnosno vetlicnih dni in da je gploh delo teh društev neresno. Prijateljčku raztrganega materinskega srca in razcefranih žepov bodo morali prijatelji naših lepih krajev dopovedati vsaj iz vljudnosti, da se je v s>voji nedeljski vznesenosti zelo spozabil tudi na račun Ljoibljane, ki jo je hotel vzeti pod svojo mogočno zaščito. Kulturna, gospodarska društva, kakršno je n. pr. >Krka<, se ne ustanavljajo kot ovičkareka omizja na račun blagorodnih Ljubljančanov in ne v škodo njihovih žepov. Vsi, ki so dobre voLje. so vabljeni, se pra.vi vsi tisti, ki jim je več za napredek naših lepih krajev, kot za visoko politiko pri ljubljanskih ovičkar^kih omizjih in ki imajo še zmisel za leipoto narave, za nepokvarjenost ljudstva in ljubezen do grude, ki nas redi (O, meščan se bridko moti, če misli, da redi on kmeta!) Seveda pa ne gre za tisti >tujski« promet, kakršnega si edino lahko misli naš meščan, za izlete z nahrbtniki in s steklenicami v vinorodne kraje. Ne gre tudi za veselice. Toda meščan ne more razumeti, zakaj prav za prav gre. Niti na misel mu ne pride, da ne pozna niti te tesne slovenske zemljice in da je ne zna ceniti. Ne zaveda se, da mu je kmet povsem tuj in da se je hotel z njim siprijaz-niti le v najhujši sili, ko je hodil med vojno moledovat za živila na deželo. Niti malo ga ne zanimajo brige in težnje podeželja in ne sanja se mu, da nobeno mesto ne more živeti brez zaledja ter da je vsako oidvisno od podeželja. Gre torej predvsem za to, da začnemo spoznavati svoje kraje, ker drugače jih ne bomo znali niklar ceniti, da se meii seboj seznanjamo in da skupno iščemo pota, kako priboriti lepotam našim krajev sloves, ki ga zaslužijo upravičeno. Če pa društva propagirajo za svoj delokrog, za Belo Krajino. 78 Gorenjsko in Dolenjsko in za Prle. kij« m Savinjsko dolino, s tam še ni rečeno, da »nadlegujejo« LjubijanAane In da pripravljajo atentate na njihove žepe. S tam, da imajo društva za povsjdig0 naših krajev sedeže v Ljubljani, vendar si rečeno, da so nekaloftne iflkor išče vabilce Ljubljančanov. Ta društva snujejo svoje podružnice tudi po drugih krajih ter vodijo propagando, a nikjer Jib. še niso gledali s takšnjlm nerazumevanjem. Kaj je namen taksnih društev, radi razložijo prlja-teJ&čBnu društva sama, da ne bo giedal na nde s takšnim fihstrokim občutkom. Nedvomno nimajo društva, ki so nekaj tako strašansko novega prijateljčku, samih takšnih prijateljev. Med našimi meščani, pa tudi prebivalci drugih krajev jih je mnogo, ki se nedvomno zavedajo pomena in namena njihovega dela. Zavedajo se pa tudi, da koristijo ta druAtva tudi nuLm, ne le pokrajinam, za katere •propagirajo. >Krka< je n. pr. priredila več izdetov na Dolenjsko, ki so bili znatno cenejši, kot če bi potovali izletniki na lastno pest. Razen tega omenjamo samo še, da se to društvo lahko po&tavJja, da je po njegovi inicijativi Dolenjska dobila izletniške vlake in da so nekateri kraji znatno napredovali v tuakoprjnittaiem pogledu, od česar ima seveda korist tudi izletnik Ni treba dokazovati, da delo tuj-akoprometnih činiteljev, kakršni so dru_ štva prijateljev naših lepih krajev, koristi tudi onim, ki hodijo na ialete Ln ne gledajo na vee to z zapečkarske perspektiv e. Prijateljček Ljubljane naj ho torej po-tolazen, saj ji društva, ki so ga zače'a tako v za e dirjat i, nič ne škodujejo. Za ij-ski promet v Ljubljani, ki bi ga morala po mmenju prijateljčka podpirati provinca, poskrbe dovolj drugi činitelji. Tudi letos se Ljoiibljana ne more pritoževati v tem pogledu, saj je privabilo več prireditev nad deset tisoče deželauov v Ljubljana, ki se pa niso pritoževali, da so zaradi tegs obuboža1!. Sicer pa more primerjati tuj ski promet Ljubljane z onim v Kra jini le prijateljček Ljubljane. Toda nje mu ni bila dovolj jasna zadeva glede lokalnega patrijotizma. Po njegovem je lo kaLni patrijot, ki drezne v meščanstvo letargijo ter reče, da je še toliko lepih krajev, ki jih ne poznamo, naših krajev, ki jih zapostavljamo, ker smo pač tako nobl< ter raje potujemo v tao—oetvo. kot da bi se ozrli miloetfljivo na naše kraje, ki jim pojejo hvalo tujci in odjedajo našemu ljudstvu zemljo na meji. Sloven ske gorice bodo km a ki pokupili podjetni tujci, ki jim bodo tiačanili naši ljudje kot viničarji. Tedaj se nam seveda ne bo tr^-ba več spodtiksti nad slovensko avtarkijo ... Sicer pa ne nameravamo kratiti pri. jatel^čkom preljubega veselja, naj se le organizirajo, ne gledamo s zavistjo na to njihovo gibanje, nego jim želimo, naj prijetno spančkajo in z navdušencem krc-kajo! Kolesarske dirke „Save" na dirkališču raka je bila, da }e v finalu startak) 12 dirkačev, ko bi fih bilo zadostovalo 8 Ljubljana. 16. avgusta. Mnogo dirkačev se je v nedelo zbralo na Hermesovem dirkališču, da bi poizkusili svojo srečo in si priborili razpisale nagrade, s katerimi ni kolesarsko društvo »Save» štedt.o. Za publiko, ne glede na povodno vreme, je bilo prostora še več Ikot dovoli. Opazilo se je tudi, da ne more bita med dirkači samimi prave harmonije, kajti ti so se takoj v začete porazdelili v posamezne skupinice in si tako vide! skupino Primorjašev na enem koncu igrišča. Hermežane na drugem, Mariborčane m druge na tretjem itd., iz česar se je dalo ■sklepati, da se bodo fantje v dirkaih bo-triH prav po levje. In res se je to opazilo, »ko so se po dirkah kolesark, kjer so z.ma-•gale: 1. Slamičeva, 2. Čeiešnlkova, 3. Sft--linova. in senijoriev spoprijeli v glavni •dirki »Save« in pa v međklubski, juniorski •m r"> podis&veznl točki. Pri novincih se je prav pohvalno izkazal mladi Ivan Kalan s svojo stilno in mimo vožnjo, kar ga je tudi dovediio do zmage v tej dirki. Navdušenega po uspehu ga je takoj zaneslo še e prvo mesto nekaj pred Lojzetom, tretje j« bH Žerjai »četrti Močnik, peti Stdrn. Trobcu, ki se ie v ppejšnoli dsrkah odlikoval v borbenosti, se ie pri todtoevnih poznaU manjša aktivnost in smo ga vač- z Rozmanom v Maribor (kakor vedno!), lep in dragocen pokal tvrdke »Torpedo« pa se je preselil iz mesta za vedno na letovišče k Močniku v Domžale. Vozne olajšave za ptujske svečanosti Ptuj, 15. avgusta. Na prošnjo podružnice CMD in sokolskoga društva v Ptuju je dovolilo prometno ministrstvo z odlokom >L S. št. 17.168 z dne 4. t. m. znižano voznino na državnih železnicah udeležencem proslave 25 letnice septemberskih dogodkov v Ptuju, ki bo 8., 9. in 10. septembra, in sicer telovadcem Sokolom, ki bodo prisostvovali ptujski proslavi, četrtinsko voznino, vsem drugim udeležencem pa polovično. Vozne olajšave veljajo od 4. do 14. septembra za vse vlake, razen ekspresnih. Sokoli - telovadci kupijo na odhodni postaji polovično vozno karto na podlagi lastne sokolske lesritimaeije in legitimacije ptujskega Sokolskega društva. Ta vozni listek velja za brezplačen povratek le s potrdilom pripravljalnega odbora za proslavo in Sokolskega društva v Ptuju. Vsi drugi udeleženci kupijo na odhodni postaji cel vozni listek, ki velja tudi za povratek s potrdilom pripravljalnega odbora za proslavo in ptujskega Sokolskega društva. Slovenci v Ameriki ŽB. julija se je peljal s tramvajem \ Clevelandu anani rojak Josip Grošelj. Na menjen je bil na društveno sejo, v vozu mu je pa nenadoma postalo slabo in so ga morali prepevati na kliniko, kjer je pa kmalu umrl. Zadela ga je srčna kap. — V Clevelandu je umrl Miha Svete, star 51 let, doma iz vasi Lokve, fara Lg pri Ljubljani. V Ameriki je bival 26 let, zapustil je ženo, sina in hčerko. V Banbertonu sta postala žrtvi avtomobilske nesreče d*va mlada slovenska fanta. Janez Gorenjec je kmalu po prevozu v bolnico umri. Franc Petrič se pa 3x>_ rl s smrtjo. Dedkovo družino v Woceetru, država Newyorik, Je Si. julija doletela teffea nesreča. Zjutraj ie Izbruhnil požar na podstrešju ji kmalu je ostal od hise samo se kup pepela. Dedikovim je zgorelo skoraj vse, nesreča pa je tem večja, ker je bila družina samo za malenkost zavarovana. Dedek je že tretji Slovenec, ki mu je v enem letu pogorela hiša Worcestm. V kraju Presto, država Pensylvani1a, Oe umrla Katarina Hafnerjeva, rojena Cardeš, stara 38 let Zapustila je moža in 7 otrok. Na domu svojih staršev v Mi!-waukeeju je po daljši bolezni umrla 2C-letna Angelina 6vigelj. — V Pueblu, država Golorado, je preminul Janes Grajnar, star 45 let, doma iz Prigorice pri Rib-iici. — 13. julija je v Pittsbnirghu preminul Anton Valant, star 51 let. Pokojni je bil doma z Dobrave, fara Stidna na Dolenjskem. V Ameriki je bival 32 let. Za ndim žalujeta žena in sin. Koroška Bela dobila vodovod Koroška Bela, 14. avgusta. V nedeljo popoldne smo imeli slovesno otvoritv novega vodovoda, kii jie dokaz dobrega in smotrenega občinskega gospodarstva ter stremljenja k napredku v korist občane in njenega prebivalstva. V vsej občini je vladalo v nedeljo prav praznično razpoioženje, prihajali so gasilci in občani od vseh strani, ki so se zbrali sredi praznične Koroške Bete. Tu so deioLeta v narodnih nošah pripela vsem udeležencem krasne šopke iz nageljnov m rožmarina, na kar se je iormi-»raia povorka, ki ji je na čelu igrala živahne koračnico cerkvena godba z Jesenje. Povorka je kremila k na novo zgrajenemu rezervoarju na zgornjem koncu vasi. V povorki so korakali domači ga-sLica ter tov. požarni hrambi z Jesenic in Javormka ter dolga vrsta predstavnikov rasnih društev in drugega občinstva. Re-soTvoar ie bil lepo okrašen, visoko gor! v zraku pa je p*apolakt ogromna državna trobojnica, ki so io domači fantje napeli na žico m privezali na drevesa dveh nasproti si stoječih hribov. Otvoritvi je prisostvoval ves občinski odbor Ln zastopnik banske uprave g. inž. Kotiušek ter mnogo občinstva. Tu je spregovoril predsednik občine g. Erlah, ki je izročil kfriuče reservoarja zastopniku do-mačih gasilcev, na kar je povzel besedo načekijk Radov#i§ke gasilske župe g. Ivan Rus i Bleda, ki ie poudarjal važnost vodovoda tudi giede na gasilstvo, ki je čuvar premoženja posameznika kot celote tega kraja. Govoril je še načelnik domačega gasilnega društva g. Cap, na kar je'krenila povorka nazaj v vas. Tu so gasilci definiral« mimo zastopnika banske uprave, občinskega odbora ter žispncga načelnika g. Bura. Popoldne se Je vršil koncert cer-ibvene godbe na s oko Is k em telovadišču. ki ije bU zelo dobro obiskan. Bo koncertu ie bila na telovadiWu in v sok. dvorani vedska narodna vesOUca, Mi je trajala poano •v noč. Z dograditvijo vodovoda ie občina Koroška Bela storila vet* korak naprsi. Vodovod bo napeljan po vsej Koroški Bes* ia Javorniku do hiše g. Bosteleta. Največ zaslug za dograditev vodovoda ima župan g. Eriah ter dični vodovodni odsek s predsednikom župnikom g. Matevžem Zbontarjem »a Čehi. Zanimivo pri v«ej s4o-vesnost ocvoritve vodovora je to, da je g. župnik odrekel blagoslovitev vodovoda, ne da bi navedel za to dovolj tehtne vzroke, kar je napravilo med občani precej mučen vtis. Vso prireditev je skrbno organiziralo domače gasita o društvo ob sodelovanju o-bčinskega odbora. Vse vodovodno deio je rzvršila tvirdka Žužek iz Ljubljane. Živilski trg Ljubljana, 16. avgusta. Na živilskem trgu je zadnje čase največji promet s sadjem. Danes je prispelo mnogo grozdja in jabo!. Branjevci, ki imajo tržne mize ob zeiemiadnem trgu. so najbolj založeni s sadjem ln papriko. Zadnja leta, odkar je nas trg založen tudi s pridelki iz južnih krajev, >ma jeseni tudi nekoliko južni značaj. Ljubljančani so se že navadili na papriko kot Madžari. Ta poslastica nima pretirane cene, komad dobiš za 75 par. Branjevd so tudi dobro založeni s paradižniki, ki jih prodajajo po 4 Din kg. Kmetice so danes lahko postreg'e gospodinjam z vsem, kar >im je poželelo srce. Kumare so postale čez noč izredno debele, komad po 75 par. Velik grm en-diviie dobi-š za 50 par. Najboljši stročii ■fižol, kifel-jčar. je po 4.50 Din kg, sicer •je pa po 2.50 Din tudi dober. Zelina tih g4av je že nmogo na trgu in dobiš dva komada za 1.50 Din. Na perutninskem trgu ni spremembe, edino piščancev niso gospodioje danes kupovale s taksno vnemo. Na Sv. Petra nasipu je bilo precej krompirja na prodaj na debelo, ki ga lahko kuplŽ Že inpod dinarja kg-___ Iz policije fc*****fke LJubljana, 16. avgusta Pred dnevi se je pojavil pri zlatarju Eberlj na Mestnem trgu približno &0ietni moški tsr prosil miloščine. Po njdgovem odhodu je trgovčev nečak opazil, da je z njim vred izginil zlat križec, vreden 1000 dinarjev. Neznanec je bil srednjs postav^, subaga podolgovatega obraza, kostanjevih las, nosil ie ponošeno obleko. V Rožni dolini se je pojavil dvonogi dihur Na ceeti VI ie šiloma odtrgal ključavnico na drvarnici posestnika Pavla Wol-mutha in mu odnesel 7 zajčkov, vrednih 350 Din. — Krojaški mojster Janko Vodo-oivec, doma iz Dornberga, je t? dni prenočeval y gostilni Tišlar v Kolodvorski ulici, kjer je hranil tudi nekaj oblek«. Včeraj popoldne mu je bil zavoj z obleko ukraden. Tat mu je odnseel 2000 Din vreden, skoraj nov smoking, ponošeno svetlo obleko, tri srajce in par nizkih čevljev. Skupna škoda znaša okrog 3000 Din. — Iz spalnico posestnice Uršule Dolnicarjeve v Smartnem ob Savi te nekdo te dni odnesel več kosov perila v vrednosti 400 Din, 100 Din gotovine, s podstrešja pa tidi nekaj obleke njenega pokojnega moža. Skupna škoda znaša 1100 Din. Tat, ki fe očividno poznal razmere v hiši, se je pustil vanjo zapreti ter se je nafbrž 9kril v kleti- Tam so videli sledove svece. Tudi je pojedel kruh in popil mleko, ki ie bilo v kuhinji pripravljeno. Poročali smo že, da so skušali 5. avgusta neznani svedrovci vlomiti v prostore Konzunmega društva na Kongresnem trgu. Policija ie prijela Stanka R. in Jožeta r., oba člana znane Praftkove vlomilske toVpe, ki je bila šele nedavno pred sodiščem- Pri vlomu ju je namreč opazila domaea natakarica. Seveda Stanko in Jože vlom trdovratno zanikata, kar }ima pa ni pomagalo in 3ta bila izročena sodišču. Na mestj je našla policija rudi novo ključavnico znamke >Leverc in 5 ključev werth eimovega sistema. — Jagoetovenska rspresen4aae» proti Madžarski. Na sestanku delegatov vseh pod-t^avezov in savezne uprave je bila včeraj na Sišaku odrejena plavalna reprezentanca, ki bo zastopala našo drŽavo 18- in 20. avgusta v Splitu orpti reprezentanci Madžarske. 100 m prosto: VVilfan (Primorje) in Senjanović (Jadran). 400 m prosto: Se-nfanovič". Mini (Viktorija), 1500 m prosto: Bonačič (Jadran) in Bibiča (Jug). 4X200 m orosto: Wilfan, Senjanovie. Oazzari. Mini. 100 m hrbtno: VVilfan. Gazzari (Jadran). 200 m prsno: Hribar (Ilirija) in Orkinić (Viktorija). 3X100 m mešano: Grkinie, Se-nianović, Wilfan. skoki: Kordeli? in Ziherl (oba Ilirija)- V waterpolu bo Jugoslavijo zastopal kompletni team Juga, ki je nastopil na Sušaku, ce pa ti ne W prišli v Split pa: Pavešić (Viktorija). Culić (Jadran). Mstkovi«, Grkinie* (oba Viktorija. Bonalič. Birimiša, Reje (vsi Jadran). Velika dejanja lahko sfožijo tudi slabim namenom. KaJ«*ar. Pansa: Sreda. i«. s>TBuat» katoličani: Rnfc, Nemira, pravoslavni 3.-av**iBta Današnje prireditve. Kino Matica: Ljubimkanje Kino Slika: Tri sestre Dežurne laka me. Danes: Kuralt, Ooapoevetsfca ee*ta iu in toAnik, Marijin trg i. {Ffltpecf sita Ntto vti upokojenci zadnji, niti pri nas ne. In tudi kronski niso vsi, temveč so nekateri od sile dinarski Kolikor par dobiva starovpokojenec za kruhek brez vsake do-klade na stara leta, toliko ti dobi tak ljubljenček Fortune približno dinarčkov. Da, kar pravljično se sliii, pa le ni bajke, da so na svetu vpokojeni gospodje, ki jim prineso vsak mesec na dom sedemdeset jurjev. Toliko pokojnine ne dobi naš kronski vpokojenec v desetih letih. Pa nimajo taki gospodje sedemdeset ust, niti želodcev, da bi rabili več hrane, pa tudi sedemdeset parov rok niso imeli, da bi bili delali z njimi, ko ie niso bili vpokojeni. Ne, ie en par rok so presneto malo rabili, če ne računamo truda, ko so dobro jedli in pili. J Pa ne smete misliti, da rast o ti magnati med vpokojenci pri nas. Ne, naše razmere so jim preskromne, pri nas bi se dolgočasili. Raje se zabavajo po Parizu in Londonu. PaČ se pa ne branijo našega denarja, temveč nasprotno, celo navdušeni so zanj in z veseljem spravijo vsak mesec sveženj na&fr tisočakov. Pravijo sicer, da je med njimi samo eden, ki spravi vsak mesec 70.000 dinarčkov, a jamčiti ne moremo, da jih ni več, vsaj približno tako debelih polhov. Revizija odredb o izvozu valut se kar sama ponu j a. „Krka" na Kumu L;ubijana, 16. avgusta. Vabilu »Krke« k propagandnemu izte-tu na Kum se je odzvalo le malo Ljubljančanov, tam bolijo pa je bilo zastopano ?vse Zasavje in sosedina Štajerska. Že v ponedeljek zvečer se je abraJa prijetna druiba okro« visokega kresa, ki ga jc priigala »Krka« v pozdrav na Gorjanci! pri deseti krsto; stavi Trdinovega vrha zbranim gostom. Veseio planinsko razpoloženje je kaj hitro združilo navzoče ia&et-nike in kar težko se je bilo loči-tf od do-gorevajočega kresa. Po prisrčnem slovesu od zasavskih gostov, ki so se vračali v Hrastnik in Radeče in od prijaznega oskrbnika koče, je krenila ostala družba popoldne na povratek preko Sv. Jurija in po romarUbčna soteski ob bobnečem ^endrrovou v Zagorje. Navdušeni nad prekrasnim razredom, dJvK-romaoti6no okolico in nad vse pričakovanje prMazndm sprejemom domačinov, so bali vsi izletoiki edini v skllepu, da se jeseni ponovno sestanemo na Kumu ki takrat pripeljemo s seboj ie vse. ki »o bSl včeraj kakorkok zadržani. Posebno potovalno pa moramo ugotoviti izborno postrežbo tako na Kumu kakor v Sv. Juriju ter iaro6bn vsem Članom »Krke«, da nudijo odslej oskrbnik piantnske koče na Kumu, nova turLstovska restavracija g. Jožeta Kneza v St. Juriju pod Kumom in znana leto vi Sena gostilna g. Medveda kraj št. Juriija vsakemu, ki se izkaže s člansko knjižico ali z začasnim po* trdilo m o plačani Stanarini »Krke« 30od-Btotnj popust pri hrani in pijači. Novi predpisi glede pravice revnih Finančno ministrstvo je zvedelo za množeče se ztlorabe ubožuih izpričava«. Stranke, lei žele, da bi j«n sodasče pri-fcuaio v smislu § 164 c»v. sodnega postopka pravico revnih, ne navedejo v iormuiarjih finančnega ministrstva za izdajanje potrdil o imovinskem stanju tudi one imovine, ki je izven področja občine, kjer stakvo 'bivajo. Zato priznavajo sodišča pravico 'revnih tudi v takih primeril, kjer bi tega gotovo ne storila, če bi stranka navedla tvso svojo imovino, pa naj bo kjerkoli, a ne samo one s področja občine, kjer sta4-mo prebiva. Enako k tudi v pravdah in čz vrsne m postopku, kjer se stranki, k) ni oproščena taks v smislu § 9, točka 3 zakona o sodnih taksah, ne naroči, naj poravna stroške nasprotni stranki — torej t udri v primeru, ko stranka z ubožndm Iz-ipričevaJom l*zgubi tožbo — a posledica je, da država v takem prmieru ne pride d«o lin, Da se to prepreči in da tako stranke kakor tudi obiastva, ki izdajajo potrdila »o imovinskem stamiu, ne bodo uapostav-4ueue nevarnosti, da bi bile kaznovane po § 39 zakona o sodnih taksah odnosno da bi odgovarjale po kazenskem zakonu in po civilnem sodnem postopku po 9 17 s krojnim do petkratnim zneskom utajene Hajkse. je ftnančrvo ministrstvo naprosilo •notranje ministrstvo, naj preko svojih podre j enih organov naroči vsem obiastem, ki izdajajo potrdila o imovinskem stanju, naj od dot enega prosilca zahtevajo iz-irecno izjavo o tem, ali ima premoženje ♦odnosno dohodke tudi v kateri drugi občini izven svpiega stalnega bivališča ali ne. Odgovor na to vprašanje, pa naj bo Irdilen ali n skalen, naj se vedno zabeleži v omenjenem formuJarju. O tem ie obveščeno tudi pravosodno miivistrsrvo, da s svoje strani obvesti vsa sodišča, da se v bodoče ne bodo več dogajale take zđo-rabe. Preizkušnja spomina. Krčmar: »Ćujte, vi ste mi vsak dan več dolžni. Od jutri vam nič več ne napišem. Goet: »Tako? Kakor hočete, toda bojim se, da si ne boste vsega zapomnili. Stev 18$ »SLOVENSKI NAROD«, dna 16. avgusta 1933 Strati '< MAGDA SCHJVEIJDER LllSE TJLLRICH VVOLFGANG LIEBENEINER WILLY EICHBERGER PAUL HoRBIGER LJUBIMKANJE Po nepozabnem odrskem komadu Arturja Schnitalerja Čudodelni Rok jih je zdravil obi ^8 in K10 zvečer Ta film 4 Dnevne vesti — Zahvala generala D. Popoviča. General g. Dragomir PopoviČ se ten potocn najprisrčmeje zahvaljuje vsem znancem »n prijateljem, ki so se od njegove soproge tn njega ob odhodu iz Ljubljane poslovili. — Vrseslovanskl zdravniški kongres v Poznanju. Jugoslo venski narodni odbor vseslovanske zveze opozarja zdravnike, da jim je dovoljen dopust za čas kongTesa, ki se pa ne bo Štel v redni dopust. Prometno ministrstvo da udeležencem kongresa na razpolago tri spalne vagone, ki bodo v Poznanju v njih lahko tudi prenočevali, ravno tako tudi med vo*njo. Zdravniki, ki hočejo potovati s temi vagoni na kongres, plačajo za vožnjo 2750 Din in 120 Din kongresne takse. S tem je plačana vožnja v II. razredu za vso pot, postelje v spalnem vagonu, zajutrek, legitimacija za kongres, ekskurzije, higijensko razstavo, vse oficijelne bankete, recepcije in druge prireditve v okviru kongresa. Naši zdravniki odpotuieio iz Beograd! P. septembra, iz Zagreba pa 8. septembra zvečer. Zdravniki zapadnih krajev bodo imeli do Beograda poseben vagon, v naši državi imajo udeleženci kongresa četrtinsko vožnjo. — Tiskarne in kartel papirja. V zv^zi s podražitvijo papirja f*o nokrenile tiskarni sporazumno z Erraficriimi delavci aknio proti kartelu papirfn, zahtevalo? znižanp zaščitnih carin na papir, da bi tako z inozemsko konkurenpo prisilile domar.p papirnice k pocenitvi papirja. V nedeljo i> bila v trgovinskem ministrstvu konferenca za interniranih organizacij in v poštev prihajajoč i h državnih ustanov. Do sporazuma ni prišlo, pač pa je bilo sklenjeno, naj se tiskarne in papirna induMriia y enem mesecu same sporazumejo. Med zagrebškimi tiskarnami in kartelom papiria \? že dosežen sporazum. — Ustanovitev ivejte knjigarnarjev, v naši državi imamo štiri udruženja knjigarnarjev, in sicer v Zagrebu, Beogradu, Ljubljani in v Novem Sadu. Na inicijativo beograjskega udruženja j? bila pokreniena akcija za ustanovitev zveze knjigarnarjev. V kratkem bo ustanovni občni zbor nove zveze. _ Veterinarska razstava. Bilance našega narodnega gospodarstva ne sunemo presojati po tem, koliko izvozimo v inozemstvo, temveč moramo upoštevati tud: iagube, ki jih utnpimo doma. Potem bomo uvideli, da je ta bilanca visoko pasivna Posebno se ta pasivnost kaže pri nimal-ni produkciji. Neprestano nas ogrožajo na vseh straneh stražne kužne bolezni, ki povzročajo velikanske izpuhe. V svoji raiiozri alosti poizkuša naš živinorejec sipoznavati te bolezmi, pa jih iz neprevidnosti samo prenaša Ker je nekdanji državni režim protežiral izobrazbo nemškega kmetovalca, je naš kmetovalec zaostal. To se maščuje sedaj na našem narodnem gospod a rs-T.vu. Visled tega je potrebna večja izobrsaba našega živinorejca, ki ga naj usposobi pravilno gledati na škodljivce narodnega premoženja in ga napraviti amožnega pomagati pri pobijanju živalskih kug. V to s-vrho se prireja v Ljubljani na letošnjem jesenskem velesejrmu za naše razmere zelo velika veterinarska razsta_ ta, katero bi si moral vsak živinorejec temeljito ogledali. Najookj<še bi se to napravilo v obliki ekskurzij in ogledov, kakor je bilo ob »priliki potujoče kmetijske razstave. _ Nov pooblaščeni inženjer. Minister javnih del je odobril inž. Miroslavu Vede-niku iz Ljubljane javno prakso na vsem osemlju naše države specijelno iz gradbene strok«. _ Volitve v Delavske zbornice. Minister socijalne politike in narodnega zdravja je odredil, da morajo bili volitve v Delavske zbornic? v Beogradu. Zagrebu in v Ljubljani. NoA'*m Sadu in Sarajevu najpozneje v druui polovici oktobra. Dan volitev bodo določili volilni odbori pri poedinih zbornicah v smislu njihovih stabjtov. _ Hrvatski planinci v Kamniških planinah. Manjša skupina Planov Hrvatskega planinskega društva iz Križeveev je prispela včeraj v Kamniške planine, kjer ostane tri dni. _ Tovarišice maturantlnje leta 1923 državn. ženskega učiteljišča v Ljubjlanil Sestanek ob 10-letnici mature bo 2S. t. m. on 15. uri na vrtu restavracije >2/vezdac v Ljubljani. Pridite vse! Na veselo svide nje! Amica Snpan-Kozrek. — Iz »Službenega lista«. SI libeni list kr. banske uprave dravsk^ banovine Št. 65 z dne 16. t- m. objaviia navodilo za izvrševanje § 27*2 zakona o uradnikih glede pokojninske odmere, pet objav o raznih mednarodnih konvencijah, objave banske uprave o pohirjjiiu občinskih trošarin v letu 10?3 in pravilnik o obratovanju izvoščkov na Bledu in v Bohinju. — Za mrtvo proglašena Okrožno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvo Mariia Hribar, roj. Pirnat, pristojna V Veliko Loko pri Trebnjem, ki j? l?ta 1913 odšla nekam na Oorsko, od koder ie zadnjič pisala leta 1917. — Delo dobe. Borza dela v Ljubljani išče za takoj 2 kolarja, 1 mlinarja za valjčni mlin, 1 čevltfarja in vajenca, 1 kurjača za opekarno (Ringofen), 1 sekir-nega kovača. 1 hlapca, 1 pekovskega pomočnika, 1 krojača. Sprejmeta se tudi dve prvovrstni moči za Albanijo. Neko podjetje išče mojstra za tapeciranje m lakiranje avtokaroeerij in mojstra za delo v pločevini in avtogenično varenje za avto-karoserije . — Most na Vrhniki (banovinska cesta st- 56 Vrhnika-Podpeč) bo zaprt za vsak promet od 28. avgusta od 8. ure zjutraj do 6. septembra do 8. ure zjutraj zaradi popravil. _ Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno in nestanovitno vreme. Včeraj je nekoliko deževalo samo pri nas, drugod je pa bi"o vreme večinoma lepo. Vročina je .povsod popustila. Včeraj j« znašala najvišja temraeratura v Splitu 32, v Sarajevu 20. v Skoodju 39, v Zagrebu 28, v IJnibAjani 27.2, v Beogradu 26, v Mariboru 24.2. Davi je kazal barometer v Ljuboani 761.4. te.mnera.rura je znašala 14.6. _ Vožnja v Ameriko trača po francoski liniji z brzoparnikr.m >I1 de France< dobrih 5 dni in ne 7 dni, kakor je bilo rečeno v članku -Kako žive naši v Ameriki •. ki smo ga priobči!! v ponedeljek. — Tragična smrt Mletaega dečka. V vasi GranČari blizu Zlatarja se je pripetila v nedeljo zvečer težka nesreča. 141etni Slavko Globan se je igral v hiši premožnega kmeta T van a Jandr-*ea z dvema fantoma in naenkrat je počil strel. Domači so našli ^av-ka v mlaki krvi in fi^ nekaj minut je izdihnil. Fanta zatrjujeta, da se je revolver naenkrat sprožil in krogla je prebila Slavku vrat. Zdravnik na trdi. da se fant ni sam pjgtrejfl- _ Vlafc povozil kmeta. Na progi med Prijedorom in CaČkorn je v ponedeljek tovorni vlak do smrti povozil kmeta Velimir-l*a Pavlovi ca iz bližnje vasi Rošac. —Porodila otroka brez cela. V bolnici na Sušaku je porodila Marija Sičor iz Jelenja otroka br^z čela. Takoj nad očmi se začenja teme. Tidi v?liki možgani niso razviti in en del je izven lobanje. — Samomor premožnega posestnika. Včeraj je bil v Višnji gori pri maši premožni posestnik iz Velike Loke g. Janez Z a j c s svojo hčerko Po maši se je nekaj časa mudil še v gostilni, potem je pa odšel domov. Popoldne so ga pa naSIi doma v gospodarskem poslopju obešenega. Kaj ga je pognalo v smrt, ni znano. Pokojni je bil kot rečeno premožen, imel je samo enega otroka, tako da pač ni mogoče misliti, da bi šel v smrt zaradi bede. Orožniki so uvedli preiskavo, ki bo pokazala pravi vsrok Zajcevega obupa. _ Prešelitveno naznanilo. Cenj. občinstvo obveščam o, da .ce je manufakturna trgovina Marija Ramovš. Ljjnbljana, preselila iz Tavčarjeve ulice št. 2-£ sedaj na Sv. Petra cesto 26 v prostore prejfinje tVT ' ariia •To-eti 429-n Pri apnen.iu arterij v možganih in srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Franz Josefove« vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska. Cenjeni učeniki na klinikah za notranjo medicino so dosegli celo pri polstransko ohromelih z »Franz Josefovo« vodo nai-boljše uspehe pri iztrebljanju črevesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane _I j Umestna odredba. Navalic opetovanim opozorilom kalijo različni ponočnjaki nočmi mir a petjem, kričanjem ln razgrajanjem. Tako početje škoduje dobremu imenu Ljubljane in povzroča upravičene proteste. Tudi tujsko-prometni oziri zahtevajo spodobno in kulturno obnašanje prebivalstva. Obzirnost do someščana in tujih gostov je elementarna dolžnost vsakega kulturnega človeka, ki se tudi iz spoštovanja do samega sebe ne sme tako spozabiti, da postane s svojim nedostojnim obnašanjem na javnih ulicah predmet zasmehovanja in ogorčenja. Uprava policije pričakuje, da bodo prizadeti sami spoznali nekulturnost in nespodobnost svojega početja in da bodo v bodoče spoštovali pravico mirnega prebivalstva do počitka m miru. Neuvidevni bodo nosili posledice, ker bo uprava policije proti takim brez-obzirnežem postopala najstrožje in iih prav občutno kaznovala. — Za to odredbo so pohciji hvaležni vsi, ki čez dan delajo in hočejo imeti ponoči mir. želeli bi le, da bi policija res pošteno stopila na prste razgrajačem, da bo končno Ltfublrjama rešena te sramote. Obrate se vodno zapirajo. Izboljšanja gospodarskega položaja še vedno ni, čeprav se širijo glasovi o znakih popuščanja kri£ivalca< sta nastali zadnje čase dve struji, ena zahteva izreden občni.' aboc, d rut a s predsednikom na čelu je pa proti Na strani opozicije Je tudi več odbornika ln opozicija je -asiaalaU okrožnico, v kateri poziva Han-3, na] zahtevajo izreden občni zbor, da -e ca njem razčistijo nekatere zadeve. Predsednik ia tajnik sta pa iadala proti okrožnico, ki v nj! za. vračata vse očitke opozicije. Nas ie ta spor ne tiče, pač bi pa želeli, da bi se to marljivo in npsšno delujoče društvo čim prej zopet vrnilo k slogi, da njegovo delovanje ne bo trpelo. _I j Meetna zastavljalnica, bo imela redni dražbi januarja zastavljenih predmetov in sicer za dragocenosti dne 6. septembra, za efekte (perilo, preproge itd.) pa 12. septembra t. 1. od 15. ure dalje v uradnem prostoru na Poljanski cesti št. 15. —Ij Tvrdka F. Stupica sporoča ceni občinstvu, da bo danes od 16. naprej trgovina zaradi pogreba njenega tragično preminulega uslužbenca g. Marka Bande zaprta. —Ij Izgubljena je bila zlata moSka ura znamke TriumrpSlov. Naroda« ali na policiji- 4-30-n —Ij Očala, daljnogledi, barometri foto aparati itd najusodnejši nakup pri t*r. P. Zajcu izpraša nem optiku. Ljubljana. Stari ire 9 Ceniki brezplačno. ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V SISKI. Telefon 33-87. Danes in jutri ob ^7 in *£9. uri HANSI NIESE v krasnem velefilmu „TM SESTRE" Ali more na laži temeljiti srečen zakon? Odgovor dobite v tem filmu! PRIDE! »PLAM ANGEL« Iz Metlike — Novo gasilsko društvo. Zaradi številnih požarov, ki zadnje čase uničujejo imetje tudi po Beli Krajini, so pričeli ustanavljati še nova gasilska društva. V nedeljo je bila v bližnjem Grabrovcu veselica, katere čisti dobiček je namenjen novemu gasilnemu društvu. — Izredno živahnost in prav lepe uspehe je pokazala v zadnjem času naša Strelska družina, ki šteje že 107 članov. Pri zadnjem in predzadnjem streljanju so strelci dosegli 35% in celo 3&% pogodkov, kar je zelo veliko za sicer mlado našo družino. — Nemikutarijo tudi pri nas radi nekateri posamezniki in zlasti damice, pa bi bilo prav koristno, da se te nelepe navade odvadijo, ker je Metlika že od nekdaj v težjih časih bila zavedno slovensko mesto. — Novo kopališče na Kolpi je zopet lepše, ker so navozili tudi mivke, da je solnčenje še prijetnejše. Obisk je zadovoljiv, ker je vstopnina za omarico 1 Din, za kabino pa 2 Din, vendar pa kljub temu mnogi sicer premožni Met ličani ne uporabljajo kopaliških kabin, nego ae slačijo na prostem. Tujskoprometno društvo naj bi strogo pazilo na taks kopalce, pa jih s svojega prostora odstranilo, ker niti v drugih krajih ne dovoljujejo vstopa na kopališče tistim, ki niso plačali vstopnine. Upamo pa. da bodo Metfičani sami tako obzirni in s skromno vstopnino podprli naše Tujskoprometno društvo, ki je ie,. še več pa bo storilo za napredek in povzdigo našega mesta. — Most čez Kolpo začno graditi v kratkem. Delavske barake za orodje so že postavili, pa bo tako stari most kmalu nadomeščen z novim, železobetouskim. Iz Črnomlja — Sokolska slavnott na Koprivniku bo v nedeljo 27. t m. Čraomeljci, udeležite se je v čim večjem številu. — Veliko vrtno veselico je priredilo v nedeljo Gasilsko društvo na Vinici za nabavo nove motorne briigtine. Uspeh je bil kolikor toliko razveseljiv, ker se je mladina prav dobro zabavala, pa seveda tudi starejši, dočim je obisk zunanjih gostov bil slabši, kar je zaradi hude vročine in številnih drugih prireditev razumljivo. Mladine pa seveda niti vročina ne more motiti, da ne bi zaplesala in se po svoje razveselila. Sicer pa je nedelja v Beli Krajini minila mirno. — Kako so res siromašni ljudje v naših krajih, nam kaže praktičen primer. Premožnejši meščan je kupoval od kmetov seno, pa se je domenil z enim za voz sena. Kmetic sicer sena še ni pripeljal, vendar pa ga je revščina prisilila, da je prišel h gospodu in prosil, naj mu na račun sena posodi 3 dinarje, da bi kupil najpotrebnejše za dom. Letina bo sicer letos zadovoljiva, vendar pa to ne pomeni zboljšanja položaja, ker bo kmetom manjkala tudi najpotrebnejša gotovina, rubežni pa je ie sedaj v naših krajih veliko. — Vsi nisi kolodvori so podobni velikemu cvetnemu vrtu. Menda postajenačel-niki tekmujejo, katerega postaja bo lepša, kar je prav razveseljivo, ker bi komisija gotovo lahko brez velikega truda ugotovila, da so belokranjske postaje med najlepšimi v naših krajih. Za večjimi postajami v Črnomlju in Metliki ne zaostajajo prav nič manjše v Gradacu, Semiču itd. Posta-enačemiki ki osobje zaslužijo vse priznaje za svoje vzorno delo. — Za trboveljske sirota niso v nedeljo tekmovali le debeli in suhi, nego sta tudi požrtvovalni članici našega Rdečega križa gospe dr. Kiisslova in Janeiičeva nabrali nad 700 Din prostovoljnih prispevkov. Bela Krajina kljub svojemu siromaštvo sočustvuje z bednim bližnjim. — Ceste so v našem srezu v prav dobrem stanju, pa zasluzijo merodajni največjo pohvalo, ker kljub minimalnim sredstvom vlagajo mnogo truda, da bi bile ceste dobre. Nujnost javnih del pa je seveda še vedno zelo velika. Dva mafflni Kitajec je pritel pred vojno v Avstrijo in na Dunaja je posetil starinarja. Pri njem je videl kip Budne, pod njim pa napis: »Poganski maiik«. Ko je prišel domov, je obesil med svojo zbirko starinske dragocenosti avstrijski bankovec za IDO kron in napisal spodaj: »Evropski malikc. V Dravljah je bilo včaraj tradicijon množico Ljubljana, 16. avgusta. Včeraj smo vsi nenadno zboleli, dežela-ni in mehčani. Vsak ie imel kakino rano in bil potreben rx>moCi nebeškega čudo del-nika. Zato smo vzeli vaj v roke romarsko palico in krenito pobožno v Dravlje. Vse je bilo tako. kot pred stoletjem, kjudje se ne spreminjajo mnogo, vsaj pri nas ne. Holge procesije ljudi so se pomikalc od vseh koncev in krajev v Dravlje. Morda so se te procesije razlikovale od onih njjega dn. samo po tem. da ni nihče v n>ih moiH. Toda nameni včerajšnjih romarjev niso bift nič slabš:. L.iubTjančani. ki znajo »nergati«, niso med potio niti godrnjali nad prahom, ki Ym je segal na cesti od Šiške proti DravKiam do g'ežn;ev. Vsi smo romali veseli kot se spodobi. Nihče ni mi-slH na nič slabega in hudega, zavedali smo se, da nas bo ozdravil Rok. Dravelij-iski Bok je še vedno čudodelnik kijub vsem krjžem in težavam .ki nas tarejo zadnje »čase. — 2e v Sjški so zavzeli berači svoje postojanke. Tudi v tem pogledu is bilo vse točno tako, kot mora biti na naših tradicionalnih zevanjih. Hromi, sle-ipl, invalidi in bebci so ra»zkazovali ter prodajali svojo revščino na vseh dohodih v Dravlje. Bila j;h ie cela armada, čeprav tso se de-Mle sile. ker ie bilo včeraj tudi na Srnami gori žegnanje. Lfudje so hodili skoraj vsi mirno, kot da ne v idi: o beračev in njihovih ran. ki bi iih moral zdraviti čudodelni Rok. Toda berači so konkurirali med seboi s nohab'jenostjo in hi najbrž ne bilo nobenemu všeč. če b'. nenadtnn ozdrave«. ?Am je bil takšen revež, da ni mogel niti sedeti ter je ležal na vozičku pred cerkvijo, kot da čaka čudeža, vendar ;e pa imel tudi navzgor obrnjen klobuk in se je zdoio, da berači na smrtni postelji. V Dravljah se je zbralo toliko Liud:., da in najbrž ni bilo še nikdar več. Veselični prostor je bil premajhen :n premalo je bio naprav za r-repotrebno zabavo, Čeprav se je vrtel skoraj tucat vrtiljakov. Cirku-tskih in streliŠkih šotorov ie bilo še celo več kot včasih na velcsejmišču. Podjetni cigani so se prikUt'Ji v Ljubiansko okolico od vseh stran:. Kar na leoem so zrasli iz tal Zasedli so skoraj vse Dravlje s svojo ropotijo. Uudjenr. so postregli z gugalni-cami, vrt'Jjaki, cirki in »kabareta«. Od reza K so dobro, saj 1'judje na takšnih žeg-nanjvh smatrajo zabavo orav tako za obligatno kot priporočanje nebeslcim priproš-niikom Kot da ne prejme* odpustka, če ne zlezeš na vrtilnak, so 1'judje stoli na priprave za veselo premikanje. Vsi so gledali na življenje na veseličnem prostoru strašansko resno. Sploh je b;lo vse silno resno, skoraj obredmeta?.m in jih porazila v razmerju 3:1, odnosno 6:1. — Prazna učiteljska mesta. Na jeseniški narodni in meščanski šoli sta prosti po dve učiteljski mesti. Da ne bo zopet trpel pouk v šoli, prosimo za nastavitev novih učnih moči. Nesreče in pokolji Ljubljana. 16. avgusta. Davi okrog 8 se ie petfal na kol asu Mirko Sabec, 121etni sin uslužbenca državnih železnic lz Ljubljane proti DM v Polju. Fant fs vozil pravilno po desni strani, na ovinku mu je pa privozil naproti voznik, ki je vozil po levi. Sabec as je zaletel v voz in padal tako nesrečno, da je prišel pod kolesa z drvtni naloženega voza, ki Je šol čezenj- Mirko }i nezavesten obležal. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnico. Njegovo stanje je zelo resno. V St. Vidu je včeraj popoldne padel z drvečega tramvaja 2«*tni brezposftai delavec Avgust Polik, stanujoč na Oasti dveh cesarjev- Morali so ea prepeljati v bolnico. — Težja nesreča se je pripetila včeraj po-poldn? tudi v Mostah, kjer je iz drvseega brzovlaka padla llletna Angela Kast^lice-▼a, hčerka upokojenega ieleamiearja. Dekli-ea si ie prebila lobanjo in js nezavestna obležala ob progi. Reševalni avto jo je prepeljal v bomieo. Njeno stanje je sek> resno. _ Včerai |e v Prešernovi ulici povozil neki voznik prodajalca Leopolda Ovna z Viča. Težko ranjenega so prepeljali davi v lfirbljaneko bolnico 231etnega posestnikove-ga sina Franca Petriča iz Bedulj, občina Be*ninji3 na Gjrenjekem. Snoci Je popival z vedio družbo fantov v naki gostilni. Preveč so s« naoili fantje, nastal je pretep in že se*i> zabliekal nož. Smrtno nevarno ranjen )a obležal na bojišču Petri?, ki ga g nekdo zabodel trebuh. Njegovo stanje |e brezupno. Ko se je ponoči okrog 1« vračal domov 261etni magistratni uradnik Frane Oreh A, stanujoč v jOepodvorski ulici, ga je nekdo v temi počakal v zasedi in ga i noistn *u-nii v glivo. V bolnici so Orehku nudili potrebno pomoč. — Knjigovez Oto Makovee je veeraj popival v Mostah v neki gostimi. Vino j 2 razvnelo duhove, zlasti pa H razburilo nekega sina kršne Bosne, ki je med hodim prepirom nenadoma potegnil nei m sunil s njim Makove« dvakrat v roko. — Četrta irtov junakov noža je pa postal br»- alno žegnanje, ki je privabilo veliko ljudstva prostorna gostilniška dvoridca. V Dravljah ie već gostiln kot biS, vendar jih je bilo včeraj premalo. 2egriansko življenje je bilo včeraj v polnem razmahu. Kar se kupcijske strani tjče. jo letošnje žegnanje bik> mnogo Lmenitne-jše od lanskega. Prodajalcev je bilo več. Največ je bido sladkari-j, dočim drugega kramarskega blaga ni bik> mnogo. Prodajali odnosno ponujali so pa Se razno čudovito olago. ki ga lahko kupiš le na že-gnanju. Stojnic z lectom je bila nepregledna vrsta, na vsakem koraku so pa še posebej ponujaU bobe, drave'jsko specijalitete malinovec. štruklje, sadje in najrazftič-nejške odpustke. Toliko prodajalcev najbrž ni bilo še nikdar. Eden je prodajal tudi zdravilne koreninice, s katerimi lahko od-ženeš vse bolezn: celo brez čudode'ne-ga Roka Možak je dopovedoval ''udem. da v lekarnah ne dobe nič drugega kot preparat iz takšnih koren'iTic, U je pa mnogo dražji. Prav tako podjetni možak je »pa ponuiai k'pce svetnikov, a med razdeli in svetniki so bi'e tudi nekakšne Venere z od.kirit:m; čari Tistim, ki so to opazili, ie dejal prodajalec brez zadrege, da se svetniki ne bodo pohujšali, ljudje pa itak ne opazijo takšn;h malenkosti. V Dravlje so pri-romali ljud:«e tudi od daleč Ker mnogi niso dobili prostora t (gostilnah, a k pa so ime'ni s setoj brašno, so posedEJ ob cerkvi, kjer so razvili cule ■ter s» privezovaL pobožne duše. Ce bi pri-išeJ tujec v naše tradicionalno žegnanje, kakršno je draveljsko. bi ne vedel, alii je na sejmu, vesel-ici ali na božji poti. Vse to ie ■združeno na naših žegnanjih. Pri nas ni ostro določene meje med uživanjem duševne in te'esne hrane, a o duševni hrani,, majsi bo kakršnekoli obVike, ni vredno niti govoriti, ko imajo gostilničarji in kramarji velik dan. Težko je reči. kaj je b> tstvo žegnanja. toda jasno je. da bi brez gostiln sp'.oh ne bsjo pravega žegnanja. Ce bi bilo gosrilme tako tesne kot je n. pr. draveljska cerkev, bi jih pobožni romarji razgnali kot so Riibnlčani svojo cerkev Patron draveljske fare pa deM milost tudi ontlm, ki ga časte v gjostoljubnih hišah in »ne le v svetih. Vsi so postali namreč kar blaženi, ko so se nekoliko okrepčali. Sicer so pa draveljske gostilne tudi dovolj zna-imenifce — upravičeno. Vse rane ti zacelijo, kot da imajo v zakupu čudodelno moč ■zdravnika Roka. Ljudje so še posebno srečni, ker bo žegnanje trajalo še do ponedeljka. Se v ■nedeljo bodo romali v gostoljubne Dravlje. "Domačini še vedno pražijo bobe, koljejo •pujske Jn pečejo kruh. Tudi kmečki kruh •je specijaliteta v Dravljah, namreč zato. ker je pošteno osoljen, da romarje boli-►žeja. In na žegnanj-ih ie glavno žeja. poselni klepar Anton Micger iz Dravelj, k» ga je včerai nekdo v neki gostilni v Šiški sunil z nožem v glavo in desnico. Vse tri so prjrpeljali v bolnico. Štiriletni Mirko Stefe, sinček zidarja iz Hrastja, i? v ponedeljek na vrtu soseda Pavčnika pobiral odpadlo sadje. Zasačila sta ga zakonca Pavčnikova, ki sta ga kruto in nejsniiljeno kaznovala. Najprej mu je mož vrgel v glavo poleno, žena ga je pa treščila s tako silo v vrata, da si >e otrok pretresel možgane in j3 nezavesten obležal. Njegovo stanje fe salo resno. K tragični smrti akademika Gorupa LJubljana, 16. avgusta. V prvih poročilih o planinski nesreči akademika Gorupa, zlasti pa v poročilu v >SIov. Xarodu< z dne 14. t m. se poatavlja moje sodelovanje pri reeevafcni afccijri pre več v ospredje. Naglasiti moram, da eem prliel v 'bližino Icraja nesreče po daljftl turi zelo utrujen in d* sem bil pod vitiaom tra&ičnejra dogodka tudi tiveno silno potrt. Radi tega sem igraj pri naglo ie razvijajoči akciji boij pasivno vlogo. Resnici na Ijjubo je dotična poročila treba izpopolniti z nekaterimi podrobnostmi, kj so v ostalem že omenjene v poročilih >Jutraa in »Slovenca« z e Roger govoril samo o tem, da je treba nemudoma hiteti v Saipetriero. — Kar v tej obleki, mishte? — se je zasmejal Picard. — In jaz naj bi šel te vami v ječarjevi uniformi? Zaupajte mi, gospod vitez, najprej morava k •vam na dom, da se preoblečeva, potem pa pojdeva takoj v Salpetriero. Roger se je pomiril. — Pojdiva po nabrežju de la Tou-raelle, — je dejal, — morda pa dobiva izvoščka. Vitez je stanoval v vild na otoku Saint-Louis. Komaj je izvošcek pognal, ie obsul Roger Picarda z vprašanji o Henriki. Picard mu je kratko povedal, kaj se ije bilo zgodilo v jetnišnici. — In Henrika je bila med njimi? — de vzkliknil Roger ves iz sebe. — Gorje — da! Vitez je prijel Picarda za roko in mu jo krepko stisnil. — Zakaj nisi ostal pri nji? — je vzkliknil. — Kaj mi nisi prisegal... — Da jo poiščem, da; in to sem tudi storil. — Da jo boš varoval. — Ali je bilo to mogoče, gospod vitez? Pomisli/te vendar! Tam je bil Ma-rest s svojimi Ijotdmi... Kaj bi bil mogel storiti za osvobojenje drage gospodične? ... Najmanjši korak v njeno korist bi bil izdal moje naklepe ... — In odšel si, njo si pa pustil v ro-kal teh lopovov, ki morda ravnajo z njo kot s prostitutko... Prepustil si jo strašni usodi... — O, ne. gospod; dejal sem ji, da prihajam od vas, da mislite samo na njeno osvoboditev. In pred odhodom sem ji oovedal, da grem uredit vse potrebno ... — Oh, kaj moreva storiti zdaj? — je tarnal vitez. — Vse, gospod vitez, vse... Straža v takih primerih ni posebno močna. Lahko jo bova zapodila v beg, a še lažje jo bo podkupiti; lahko jih dohiti-va, če so že krenili na pot... Dohitiva jih in prisiliva, da nama izroče jetni-co... Molčite, gospod vitez, in vse to, kar vam tu pripovedujem... — Se mi zdi blazno, — je pripomnil Roger. Te besede so ohladile Picardovo navdušenje. Presenečeno se je ozrl na svojega gospoda, ki je pa mamo nadaljeval: — Ne bova se mogla boriti z vojaki ... in tudi če bi to storila ... — Premagala sva že težje ovire, saj se je nama posrečilo pobegniti iz BastiMe, — je odgovoril Picard ponosno. — A potem, vrli Picard, ko rešiva ubogo H en riko, ali ne bo treba odpeljati jo iz Francije? — Seveda jo odpeljeva, to je že sklenjeno. — Edina bodočnost, ki naju čaka, je usoda izgnancev. — Nič ne de ... oba sprejmeva to bodočnost! Oba odpotujeva s svojo nevesto, in ko bomo tam doli, jo vza-meva za ženo in oba bova... ne, reči sem hotel, da bosta srečna ... oba. — Kaj, rudi ti nameravaš odpotovati, Picard? — je vprašal vitez začudeno. — Ti se hočeš obsoditi z nama na izgnanstvo? — Iz dveh nagibov: prvič vas nočem več zapustiti; dovolj sem že služil dvema gospodoma ... Moja iskrena želja je služiti vam odkrito, brez ovinkov, brez laid... Drugič mi pa gospod grof ne bo odpustil, da sem vam pomagal pobegniti. Prepričan sem, da bi mi dal kljub štiridesetim letom poštene in vestne službe v njegovi družini pokojnino in počitek v Bastilli. In v ječi bi trpel Picard za udanost svojemu mlademu gospodu. Potem je nadaljeval z drhtečim glasom: — Vidite, gospod vitez, da mi ne morete več prepovedati slediti vam... Da, to je že sklenjeno: kamorkoli poj-dete, povsod pojdem z vami. Vitez je upal, da Henrika še ni krenila na pot v Havre. Vpraševal se je, kako bi bilo mogoče v tem primeru osvoboditi Henriko. Domneval je, da bi se predstojnica gotovo uprla misli, da bi kršila tako stroge jetniške predpise, in nikoli bi se ne spozabila tako daleč, da bi sodelovala pri ugrabitvi. — Dovolite mi storiti, kar se mi zdi prav in potrebno, — je dejal Picard zadovoljen, da ie odvrnil od svojega gospoda razburjenje, ki se ga je bal. — Najprej pojdem vprašat, kaj se je zgodilo po mojem odhodu. Potem bova pa razmišljala, kaj bi kazalo storiti za osvoboditev gospodične Henrike. — Pa naj bo, — je pritrdil vitez, — požuri se. čakal te bom tu. Pri Picardovem odhodu je stopil Roger na vogal ulice, da bi videl, kako bo sluga vstopil v jetnišnico. Picard se je kmalu vrnil. — Gospod vitez, ne preostaja»nama drugega, nego slediti tistim, ki so odpeljali ubogo gospodično, — je dejal Picard po povratku. — Kaj, Henriko? — Da, odpeljali so jo. Treba jih bo dohiteti. Vitez de Vaudrev je kar ostrmel; nekaj časa je zrl nepremično pred se, potem je pa dvignil glavo, rekoč: — Takoj morava za njima. Najprej preskrbi konje. — Preskrbim jih. o oplojena rodila tri otroke Velika senzacija v Loe Angelecn — Mati treh otrok« ki nikoli ni bila lena njihovega očeta V Los Angelesu imajo ženo, ki je te dni izjavila, da je postala mati dveh otrok s pomočjo znanstvene metode. Žena je ločena in zahtevala je sodno razdelitev premoženja svojega moža. Poleg nje nastopa v domaČi drami tudi mož, ki bi bil rad imel otroke, pa jih ni bilo. Nastopa pa tudi »oče po znanstveni metodi«, ki nikoli ni bil mož matere svojih otrok, in končno nastopa Se ljubček, ki je odnesel zmago ne samo nad zakonskim možem, temveč tudi nad možem po znanstveni metodi. Gospa Homellova, mati po znanstveni metodi rojenih otrok, je pred sodiščem pričala, da je postala mati po umetni oploditvi. Izjavila je, da je mati treh otrok, da pa v resnici nikoli ni bila žena očeta svojih otrok. V Času rojstva svojih otrok je bila se žena nekega Shelleva, toda oče njenih otrok ni bil on, temveč Raphael Corcoran. Homellova ima tri hčerke, stare 13, 14 in 15 let. O Čudnem spočetju svojih hčerk je pripovedovala : »Svoje tri otroke sem imela z možem, ki ga nisem nikoli videla, ki so mi ga določili za moža naš domači zdravnik, moja mati in moja tašča. Z možem sva storila veliko napako v tem, da sva dovolila, da je pravi oče mojih otrok zahajal k nam in se z njimi igral. Zaljubila sem se vanj, kar je bilo končno čisto naravno. Spoznali smo, da bo najbolje, če mi Shelley dovoli ločitev zakona, da bi se poročila s Corcoranom. Pozneje sem se pa zagledala v dr. Homel-la, ki me je tudi ljubil, in poročila sva se. Tako sem vzela njega namestu Corcoran a.« Razumljivo je, da so hoteli novinAr-ji zvedeti od nje še več. Kmalu so ugotovili, da je poskrbel za umetno oploditev detroitski zdravnik dr. L. Breiten-bacb, strokovnjak na najboljšem glasu. On je tudi v polnem obsegu potrdil to, kar je izjavila Homellova, s pripombo, da je bil dr. Dunwoody, ki je napravil operacijo, takrat njegov družabnik, on pa ni bil z njim samo pri umetni oploditvi, temveč tudi pri vseh treh porodih. Dr. Dunwoody je bil domači zdravnik zakoncev Shellevevih. Zakonca sta bila nesrečna, ker nista imela otrok, čeprav sta živela skupaj že več let. Pred odhodom v Rusijo in Indijo med svetovno vojno je Shelley vprašal domačega zdravnika, kaj bi bilo treba storiti, da bi z ženo dobila otroke. Zdravnik mu je svetoval znanstveno metodo oploditve in mož je bil takoj pripravljen preizkusiti jo. Drugi pacijent dr. Dunwoodyja je bil krepak 191etni fant, zelo nadarjen in blagega značaja. Niti on, niti gospa Shelleyeva, ki ji je bilo takrat 29 let, se nista poznala in prej nikoli videla. Operacija je bila uspešna. Shelley je odpotoval v Indijo in ko se je vrnil, je bila njegova hči stara že nekaj tednov. Bil je je zelo vesel in rad bi imel še sina. Zdravnik je poskus z umetno oploditvijo ponovil in posrečil se je, toda na svet je prišla zopet hčerka. Tako je bilo tudi tretjič. Shelley je bil zelo pono- sen na svoje otroke in bil je vzoren oče. Sele po rojstvu tretje hčerke sta zakonca spoznala pravega očeta svojih otrok in kmalu so postali najboljši prijatelji. To je bil pa konec njunega rodbinskega življenja, sledila je prostovoljna ločitev zakona in nepričakovana možitev z dr. Homel lom. Dr. Breitenbach je pred sodiščem izjavil, da je napravil sam podobno operacijo tudi za druge zakonce v Detroi-tu, in sicer z največjim uspehom. Zdaj govori ves Los Angeles o umetnih oploditvah. Nagci v parku Parižani, ki so se izprehajali ali sedeli v neznosni popoldanski vročini 8. t- m. v srednjem delu znamenitega Boulognskega gozda pri Parizu, kjer brizga miniaturni vodopad hladno vodo na vse strani, so gotovo mislili, da so se vrnili zlati časi, ko ljudje oblek sploh niso nosili. Bili so pa razočaram, ko je prihitela policija in napravila konec mikavni idili v parku. Pred vodopadom sta se bila ustavila dva elegantna avtomobila in iz njih so izstopili štirje pari mladih lepih fantov in deklet. Kakor na povelje so se začeli vsi takoj slačiti in še predno so se presenečeni gledalci prav zavedli, kaj se godi, so bili že vsi nagi in stali so pod vodometom, da jih je voda hladila. In kakor na povelje so se pojavili fotografi, ki so nagce takoj fotografirali. Toda kmalu so prihiteli redarji, ki so vile in favne prisilili, da so se za silo oblekli, potem so jih pa odpeljali na policijo. Tam se je pa izkazalo, da ves ta rajski prizor ni bil nič drugega, nego spretno zasnovana reklama. Ni šlo za nobeno romantiko ali moderno higijeno, niti za nemoralnost. Neki večermk je angažiral osem lepih fantov in deklet, da bi lahko objavil sliko nagcev pri vodopadu. Nemci ustrelili litovska letalca Po katastrofi letala >Lithuania«, ki sta z njim letalca Darius in Girenas preletela Atlantski ocean, je objavil stras-burški »Dernieres Nouvelles« vest, ki zavrača trditev nemškega tiska, da je vihar treščil letalo na drevje. Omenjeni list piše, da so Nemci po litovskem letalu streljali in ga zbili na tla. Zdaj poroča litovski tisk o čudnem vedenju Nemcev po katastrofi. Ko so prispeli na kraj nesreče litovski zastopniki, je bilo razbito letalo že zloženo in trupli obeh letalcev v krstah. Čim so izšle v listih vesti o tem, da je nemška protiletalska obmejna straža streljala po litovskem letalu, so litovske oblasti odredile ekshumacijo trupel ponesrečenih letalcev in sodno obdukcijo. V petek so trupli obducirali in obdukcija je pokazala, da je katastrofo res zakrivila nemška obmejna straža. V prsih enega letalca so našli tri karabin- Državna razredna loterija Dne 15. avgusta so bili Izžrebani naslednji večji dobitki: 10.000 Din srečke št.: 4.216, 19.313, 21.027, 47.247, 52.802, 82.499, 4.222, 32.397, 58.906, 71.952, 79.529, 89.952, 96.740, 99.613. Onim Igralcem, U jim bodo srećke izžrebane za manjše dobitke, bomo izžrebane srečke zamenjali za nelzžrebane, da bodo mogli igranje nadaljevati na visoke dobitke, žrebanje bo trajalo vsaki dan do 31. avgusta. Zadružna hranilnica r.i.zo. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19 ske krogle. V eni krsti so našli tri roke, v eni pa samo eno, kar priča o naglici, s kakršno so Nemci spravili trupli v krsti. Litovski tisk piše zdaj, da so Nemci litovsko letalo zbili na tla. Nemci imajo ob meji s strojnimi puškami oborožene straže, ki jim je naročeno streljati po vsakem letalu, ki preleti nemško mejo. Ta ukrep je naperjen zlasti proti Poljski. Litovski tisk poziva vlado, naj prekine z Nemčijo diplomatske stike. Turški princ pred sodiščem Okrajno sodišče v Budimpešti obravnava tožbo žene turškega princa Abdu-la Kadira, rojene turške vojvodinje Me-ziette Mezidove, ki svojega moža dol-ži, da ji streže po življenju. Zato prosi sodišče, naj njen zakon razveljavi in prisili njenega moža k plačevanju ali-mentov v znesku 1500 pengd mesečno. Abdul Kadir je sin zadnjega turškega sultana in njegovi dohodki znašajo samo 3000 pengo mesečno. 2ena pravi v tožbi, da je živela s toženim možem v Budimpešti v skupnem gospodinjstvu od leta 1924, toda njeno življenje je bilo pravi pekel, ker jo je mož neprestano mučil in žalil, često ji je pa tudi grozil, da jo ubije in razreze njeno truplo. Nedavno je prinesel domov celo vitriola, češ, da jo polije z njim. Vse to je počenjal baje z namenom iznebiti se je, da bi mogel živeti z drugo. Resničnost njenih izpovedb so potrdile rudi njene priče, ki so označile toženega turškega princa za surovega, zlobnega in vročekrvnega človeka, ki nima nobenega povoda za ljubosumnost ln preganjanje svoje žene. Pravni zastopnik toženega princa pa vztraja na tem, da madžarsko sodišče ni kompetentno obravnavati spor turških zakoncev, ker med Turčijo in Madžarsko ni pogodbe, ki bi dajala madžarskemu sodišču pravico obsoditi Turka na plačevanje alimentov ženi. Turški princ že zato ne more biti obsojen, ker mu vera dovoljuje imeti več žen in ker se njegovi dohodki v korist žene ne smejo zmanjšati. 2ena, ki svojega moža ne spoštuje, temveč ga celo obrekuje, pa ne zasluži alimentov. Sodišče je ugodilo zahtevi toženčevega zagovornika, da se zaslišijo še nekatere priče, in je obravnavo preložflo. Iz Celja —c Poroke. V Celju so se poročili: g. Viktor Svetel, sodnijski pripravnik pri okrajnem sodišču v Laškem, in gdč. Marta Hrabalekova, hčerka pokojnega živino-zdravnika g. Vojteha Hrabaleka v Celju, dalje policijski stražnik Josip Romih iz Zagreba in sobarica Ana Sušteršičeva iz Medloga pri Celju ter posestnikov sin Martin Teržan iz Galicije in posestnica Marija Strajharjeva iz Lise pri Celju. Obilo sreče! —c Za uprizoritev Novačanovega »Hermana Celjskega«, ki bo v prvi polovici septembra v gledališču na prostem v mestnem parku v Celju, je potrebnih okrog 60 gospodov za zbor bičarjev ter 20 dam in gospodov za grofovo spremstvo. Gospodje in dame, ki hočejo sodelovati, naj se javijo v četrtek 17. t. m. ob 20. v Zdravstvenem domu. —c Težka nesreča otroka. V ponedeljek 14. t. m. je mlatilnica zgrabila štiriletnega posestnikovega sinčka Ivana Tro-bisa v Novi cerkvi pri Vojniku za desnico in jo razmesarila. Otroka so oddali v celjsko bolnišnico. —c Izguba in dva najdbi. Dne 11. t. m. je bilo na poti od Krekovega trga po Raz-lagovi ulici do Brega izgubljen bankovec za 100 Din. Dne 13. t. m. okrog 11. dopoldne je bila v mestnem parku najdena zlata ovTatna verižica, eno uro pozneje pa je bil na neki klopi v parku najden ženski solnčnik. Kočljiv položaj. V zelo kočljivem položaju sem, prijatelj. Rad bi se oženil iz ljubezni, pa ne vem, kako bi svojim upnikom to previdno sporočil. Preselitveno naznanilo! Cenjeno občinstvo obveščamo, da se je manufakturna trgovina MARA RAMOVŠ LJUBLJANA, preselila iz Tavčarjeve ulice štev. 2-1. sedaj na Sv. Petra cesto štev. 26 ▼ prostore prejšnje tvrdke Marija Rogelj. 8706 Mednarodni veleseje 3. do 10. septembra 1933 v Pragi SVETOVNI VELESEJEM NA KATEREM SO ZASTOPANI NARODI IN DRŽAVE ZNIŽANA VOŽNJA ZA BRZO VLAKE IN NAVADNE VLAKE Jugoslavija 25 — čehoslovaška 50 — Avstrija 25 — Madžarska 25 odstotkov Opozarjamo posebno na ugodnost znižane vožnje v Cehoslovaški prej 38 %, sedaj 50 % popusta. Pojasnila in legitimacije dojet ALOMA OOMPANY, Ljubljana, Aleksandrova cesta t — CEHOSLOVAŠKI KONZULAT — PUTNIK, Gajeva ulica (za nebotičnikom) >Jw4.€*K og1asi< odgocKzrf AVTO CHEVROLET proda Maček, Slatna 1, p. Pil-štanj. 3268 4 BELE OLEANDRE proda Kokol, Laško. 3269 ZA ARHITEKTE Naprodaj js redka knjiga: An-dreas PaHadius, Baukunst, NUrnberg 1698 — Vincentius Scamozzi, Baukunst, Nurnberg 1697. — Pojasnila pri upravi ^Slovenskega Naroda«. 3283 N0KMKS* v VOJNIKU prodam za 40.000 Din. Stojan, trafika, Šoštanj. 3271 LETOVIMABSKO HTMOO ob Savi in flori preda Petan, Verje pri Medvodah. 3279 mehanično delavnico odda t TISKARNO oddam v najem. — Informacije: Balkanvi, Dolnja Lendava 3278 stanovArjJv 250.— DIN MESEČNO stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin — oddam takoj. — Naslov v upravi >Slovenskega Naroda«. 54/L TRISOBNO STANOVANJE v n. nadstropju, Slomškova uli. ca se takoj odda. — Več pri kamnoseku A. Vodniku pri Glavnem kolodvoru v Ljubljani. 53/L kupim VSE RABLJENE STROJE kupim ter plačam najbolje. — Pismene ponudbe na: Kulberg, Zagreb, Hatzova št. 30, s pri- najem Sušnik, Tacen 78. 3277 ločitvijo za 5 Din znamk. 3250 PAZNO NAJCENEJŠE LETO VIME v Poljanski dolini pri Ingliču v Srednji vasi pri Poljanah. Penzija Din 30. 3272 DOMAČE 8ALAME prvovrstne, samo pm I. Buzoo lini, Ljubljana, Lingarjeva ulica (za Škofijo). 3236 Modna konfekcija Najboljši nakup A. PRESKER, LJUBLJANA Sv. Petra cesta 14. 11/1 KROJENJE OBLEK in perila, najmodernejše, poučuje v Brežicah J. Hašek. — Vpisovanje od 9. do 12. ure. — Narodni dom, Brežice. 3276 BRUSNICE dobavlja Pugelnik, Libeliče-Me-ža. 3280 SLUŽBE PEKOVSKEGA VAJENCA sprejme Dobovičnik, Dobrna pri Celju. 3281 Specijelni entel oblek ažuriranje, pred tisk. najhitrejša postrežba, najfinejše delo pri Matek & Mikeš Ljubljana poteg botela Štrukelj Vezenje raznovrstnib monogramov. parila, zaves, pregrinjal; sntlanje. Izdelovanje gumbnlc Vsled najmodernejše ureditve podjetja — ia1nt*1e cene asi usta: Oton Gor***. — JE* t