i*svšalira«a v llfevilka 1 Mn, ;Slt¥e 122, ¥ Myfeilanl» ¥ soöoio 21, ionlfa 1923, » Ltto NABIMM RMNKMilll tSMBMm ?&m% mask &m a^rsi« mmwSA p®®&£r&&. KtesÄa naroädna: fijpiiü ma ifr—# »o poü Oto «•—, ^ llrediilitiro: WoSfova t^cs St 1/L Telefon Ü 213 &rsoiavni naslov: JNo»oslR|»rf>f}afM^, H^ravništvo: KarUtn frg St. S. »• Telefon 44. Og^sđ po ta4fn. ap*ökMB*io le öe tS.ar^'' ■'$ Pismeni« vpražanlem naj se priisži znairJca za o^tž^KSt. «*c ßaöiB p?! pošten £elt waekt št 13.238, ■ti-'-. Nainujneiši zakon i Prvi plod zakonodaje pod vodstvom jjomogene vlade leži pred nami: uradniški zakon je bil na zadnji seji zako-[jDođajnega odbora sprejet. Specijalna iŠebata bo trajala morebiti še do konca jlega meseca, nato pa bo vladni načrt fdobil svojo predzadnjo sankcijo v ple-inuniu narodne skupščine. Vsem, ki liu-Mjo to državo in ki so bili v skrbeh radi usode nradništva se je odvalil v tem Irenutku težak kamen, saj pomeni ureditev kočljivega vprašanja o razmerju međ državo in njenimi uslužbenci veük korak k notranji konsolidaciji države. Da le bilo to vprašanje že tako zre-io, njegova rešitev pa silno nujna, nam dokazuje lepo dejstvo, da je glasoval za načrt vlade ves zakonodajni odbor brez razlike. Vendar enkrat se je našla platforma, na kateri so se našli poslanci najrazličnejših političnih skupin pri skupnem dejanju I Tu in ravno na tem slučaju je neizpodbitno dokazano, da je kooperacija najdivergentnejših strank ne samo mogoča, marveč tudi izvedljiva. Treba je samo dobre volje, pa je Miko premagati vse ovire. Imamo še celo vrsto nujnih državnih probiemov, kjer bi v resnici trebalo take solidarnosti, kakor je bila manifestirana na zadnji seji zakonodajnega odbora. 5 poslancev šteje ta odbor in prvič po osvo-bojenju smo doživeli čudež, da med temi možmi ni bilo najti enega, ki bi bil glasoval prot predlogu vlade! Da niso uhajali demokrati svoj čas v radikalao-fiemokratski koaliciji na čudna pota (zagrebški kongres) bi danes že imeli to vprašanje rešeno. Tako pa se je stvar zavlačevala. V stvari je bil sprejet načrt izza bivše koalicije, toda zakon je Po soglasnem mnenju vseh politikov in Parlamentarcev moderna tvorba, po~ sebno-pa v onih določbah, ki urejajo Vprašanje kvalifikacije in gmotnega položaja državnih in javnih nastavijencev. Narodni radikalni stranki gre brez-đVomno velika zasluga, da je bil v tako kratkem času sprejet najnujnejši zakon v sedanji zakonodajni dobi. Res je sicer, da tudi drugi načrti ne prenesejo nadaljnega odlaganja, toda gladujočemu uradniku se je moralo za vsako ceno priskočiti na pomoč. Tu ni bilo nobenega izgovora več, kajti beda tiosčerih nastavi jencev je neizprosno trkala na vrta narodne skupščine. Sedaj je podana zakonita baza, ki ureja razmerje med delodajlcem in delojemalcem. Še nekaj je, česar ne smemo pozabit*: zboljšanja uprave, ki bo nastopilo kot naravna posledica oživotvoritve sprejetega zakona. Že v predzadnjem uvodniku smo opozorili na velik pomen, k! gre defi-ftKivni ureditvi uradniškega 'vprašanja, oedaj nj več negotovosti, tiste tajne si- ki je vodila vse korapcijonistične nagibe, bodisi da so izvirali iz resnične bede ali pa tudi iz zapravljivosti, ki da-*e dandanes svoj žig vsemu moderne- življu, ž norim zakonom je likvidi-rana negotovost v uradniških vrstah. 5ba si ie pređoSfi silno mašinerijo aržavne uprave, potem je šele mogoče doumeti smisel tega dejstva. Zakon je nekaka garancija, ki daje nastavljencu prava, a um istočasno nalaga tudi dolžnosti. Jn mirno lahko rečemo, da so .svoboščine, zlasti pa politične svoboščine, ki lih predvideva zakonski predlog vlade, tako šrokogrudne in toku časa prilagođene, da nas lahko zavida marsikatera sosedna, država. Uradništvo, ki je v naših' krajih slepo drvelo za demokrati, se lahko sedaj •samo «veri, oa Narodna radikalna Stranka le ni tako *reakcijonarna« stranka, kakor so bobnali gospodje iz Lutrove dežele. Radikalci niso nikoli vzeli uradniškega vprašanja kot monopol svoje stranke in vendar so, upoštevajoč interes države, storili s svoje strani vse, da se ta zakon čimprej sprejme. NRS ni uganjala s tem vprašanje nobene demagogije. Ko je prišla sama na vlado, je obljubila kot zvesta čuvarica državnih interesov uradni-. štvu, da bo poskrbela za uzakonitev njegovega razmerja do države. To obljubo je NRS častno izpolnila. S tem pa ie razblinila vse klevete, ki jih je širil proti njenim namenom demokratski tisk. Naša javnost je v tem vprašanju «otovo solidarna z vlado, ki je znala v pravem času in na nedvoumno patri-totičen način pospešiti rešitev tega pe-rečega problema. Nikao ne dvomi, da je bil že skrajni da se zakoni tim notom c opomore Narodna skupščina. Beograd, 22. junija. (Z) Danes ob 9. uri dopoldne je predsednik skupščine g. Ljuba Jovanovič otvoril sejo parlamenta. Po čitanju zapisnika, prošenj in pritožb predloži minister pravde skupščini zakonski predlog o dopolnitvi zakona o državnem svetu in o upravnih sodiščih z dne 17. maja 1922. in zakonski predlog o priznanju izvrševanja advokature v področju dalmatinskega višjega deželnega sodišča odvetnikom tega sodišča, ki so do 2. januarja optirali za italijansko državljanstvo. Minister za izenačenje zakonov g. TrifkovK objavlja razloge, radi katerih dosedaj še ni prišel na dnevni red predlog Vojeslava Laziča o nujni pomoči po toči oškodovanim. Minister pravi, da se je vlada postavila na stališče, da se najprej zberejo podatki o celokupni škodi in da se šele takrat napravi zakon, ki bi temu odpomogel Iz obvestil, ki so doseđaj dohajala k ministru poljeprivrede in voda, da je 80 milijonov dinarjev škode v vsej državi. Iz teh poročil se vidi, da je to najugodnejša letina po vojni, kar se tiče setve. Ko bo ministrstvo imelo potrebne podatke bo v dogovoru, z ministrstvom financ našlo sredstva In smatra, da bo odbor za pretres tega zakona končal svoj posel v 15 dneh. Na predlog ministra g. Triikoviča se ja sklenilo, da mora odbor najkasneje v 15 dneh podati skupščini poročilo o tem vprašanju. Nato se je prešlo na debato o izrednih in naknadnih kreditih: Oddelek ministrstva javnih del. Govore klerikalec Stanovnik, kmetijec Pucelj, radikal Mita Đimitrijevlč in demkorat Savčič, ki v svojem govoru predlaga dobre železnice in pravi, da je izvoz tem večji, čim boljše so železnice. Poslanik Dimitrije Vujič (zemljoradnik) kritikuje stanje komunikacij v Vojvodini, minister javnih del pa zavrača očitke predgovornika, na kar skupščina sprejme kredit za ta oddelek, ter se nato preide na oddelek: ministrstvo saobračaja. Klerikalec Kremžar izjavlja, da ne bo glasoval za ta oddelek, ker nima zaupanja v vlado. Seja se nato ob L uri zaključi in bodoča določi za jutri ob 8. uri in pol z nadaljevanjem istega dnevnega reda. Beograd, 22. junija. (B) Danes dopoldne je posetil predsednika Pašiča narodni poslanec dr. Anton Korošec in ostal pri njem pol ure. Kakor se doznava, se je vršil razgovor o nezadovoljstvu muslimanov in klerikalcev radi vojnega zakona. Ta razgovor pa ni imel nikakega rezultata. Beograd, 22. junija. (B) Danes popoldne ob 6. uri se je nadaljevala seja finančnega odbora, na kateri se je vzelo v pretres v poedinostih predlog zakona o budžetskih dvanajstinah. — Ravnotako se je vršila seja zakonodajnega odbora, na kateri se je v podrobnostih pretresal zakon o uradnikih. smilila siowanskifi klerikaicev. Beograd, 22. junija. (B) Sotru-dniku »Novosti« je g. K o r o š e c izjavil sledeče: Zakonski načrti, ki se bodo predložili skupščini, so zrevoltirali naše pristaše. Naša velika organizacija v Sloveniji, jugoslovenska kmečka zveza, v kateri so organizirani vsi naši se-Ijaki, je sklenila, da pozove svoje poslance. da zapuste Beograd, ako se v skupščini sprejme povišanje na davkih, s katerimi se ne dajejo za Slovenijo ni- kake gospodarske in kulturne koncesije. Dan na dan se pojača mnenje, da je samo abstinenci mogoče doseči naše avtonomistične cilje. Zadnja dva dni, ko je kljub imel sejo, je sklenil, da se meni dajo proste roke glede sklicanja klubske seje, na kateri bi se končno sprejel sklep.o zapustitvi skupščine. Ako bi mi in muslimani zapustili skupščino, bi ona bila le še srbski parlament Pf@p@¥@dan ftadSšev shod. Zagreb, 22. junija. (Z) Kakor doznava današnji »Hrvat«, je prepovedan shod hrvatske republikanske seljačke stranke, ki je bil sklican za nedeljo dne 26. t. m. v Zagrebu. Ker je ta shod prepovedan, javlja današnji »Hrvat«, da se bo vršil v nedeljo volilni sestanek po § 6 zakona o zborovalni pravici, po katerem ima vsak narodni zastopnik pravico, da ima v zaprtih prostorih sestanek z voliicL Sestanek se bo vršil v dvorani Sokola in tudi v drugih krajih, ki se bodo naknadno objavili. Kakor poroča današnji »Hrvat«, se vrši danes popoldne seja odbora hrvatske republikanske seljačke stranke, na kateri bo predsednistvo predlagalo, da se pošljeta v Beograd dva odposlanca stranke s poročilom, ako beograjski viasto-drŽci ne ukinejo prepovedi' omenjenega (shoda, da bo hrvatsko narodno zastopstvo in potemtakem tudi hrvatski narod prekinU z njimi vsako vez. yladla pri Ptuju. Beograd ji 22. junija. (B) Ministrstvo poljoprivrede in voda je zahtevalo od ministrstva financ, da mu odo-bri-kredit v znesku 2 in pol milijona dinarjev za regulacijo Drave pri Ptuju. Ministrstvo financ je odobrilo ta kredit in ministrski svet ga je danes sankcijo-niral, tako da se bo regulacija Drave začela že tekom prihodnjega meseca. NariPurski ©mlinski svet. GLEJ POROČILO NA 2. STRANI. Hadiiev fiesto v Pragi Beograd, 22. junija. (B) »Tribuna« poroča iz Prage od Pere Tale-tova: Tu sta se nekaj dni mudila gg. Košutič in Prpič, pooblaščena predstavnika HRSS. Cilj njihovega pota ni bil nov. Hotela sta pogreti svoje stare klevete o Srbiji in pridobiti češko javno mnenje, da se zavzame za Hrvate proti brezmejni tiraniji Srbije. Njih obreko-valna misija pa se ni mogla uspešno uveljaviti niti pri službenih krogih, niti pri kakem praškem listu. Nek gotov uspeh pa sta menda dosegla pri nekem natakarju v hotelu pri »Zlati gosi«, ki je bil med vojno naš ujetnik. Predsednik ministrskega sveta g. Švehla je brez zavijanja izjavil, da jih ne sprejme. Niti g. Tener jih ni sprejel, temveč le edini sekretar Beseša, ki se jima je v lice smejal. Tako Radič ne bo mogel govoriti na svojih shodih, da mu je Švehia ravno te dni zaupal to in ono in ravnotako Beneš to in ono. NAŠI DOLGOVI V AMERIKI. Be o g r a d, 22. junija, (B) Glasom obvestila, M ga je dobilo naše ministrstvo zunanjih del od našega poslanstva v Washingtonu, pride v sredi meseca julija k nam g. Melon, ameriški državni sekretar za finance v svrho ureditve plačila naših dolgov v Ameriki Gosp. Melon ne bo posetil samo naše države, temveč tudi vse one države, M so dolž-nice Amerike, a katere še niso poplačale svojih dolgov. Imenovani bo vodil pogajanja o konsolidiranju ameriških dolgov. državnim nastavljencem tudi glede gmotne strani problema. Naj pomislijo vsi, ki čitajo v opozicijonalnih listih zlobna natolcevanja proti vladi, ki baje noče pomagati uradništvu s takojšnjim izplačilom najpotrebnejših doklad in prejemkov, naj torej pomislijo, da je treba najprej sredstva v ta namen šele najti. Kdo je tako naiven, da bi verjel demokratom ali klerikalcem, da bi oni pomagali uradništvu na nekak čudovit način, recimo brez črpanja iz davčnih virov. Če imajo v mislih kaka. inozem- ska posojila za židovske obresti in ■ strašne pogoje, je to njihova stvar, ali vlada se v take kombinacije, ki bi oškodovale interes široke splošnosti, pod nobenim pogoje ne more spuščati. Vlada bo gledala na to, da se najdejo sredstva proračunskim potom, ne pa, kakor se je to zgodilo v napol bankrot-nih državah, z izjemnimi finančnimi operacijami. Uradništvo je treba plačevati iz rednega proračuna, zato bo treba vsaj toliko potrpežljivosti, da se caideio primerni, davčni viri Sporazum v reškem vprašanju? Beograd, '22. junija. (B) Rimska »Tribuna« javlja, da se je našla baza za sporazum med Italijo in Jugoslavijo v vprašanju Reke. Beograd, 22. junija. (B) Po vesteh iz Rima se je dosegel sporazum med našo in italijansko delegacijo glede ureditve Reke. Ta vest še ni potrjena v službenih krogih. Beograd, 22. junija. (Z) Iz Zadra javljajo, da je v zmisiu sanmargherit- skega sporazuma mešana italijansko _*> jugoslovenska komisija za ocenjevanje pokrajinskega in občinskega premoženja začela svoje poslovanje pod predsedstvom odvetnika Lupina z italijanske strani in odvetnika Cortelazze z naše strani. Prva seja se je vršila v duhu prijateljske prisrčnosti. Predvideva se, da bo poslovanje te komisije trajalo kakih 6 tednov. Po sofijskem prevratu. G, T@€i@r@¥ ¥ Ba©iraciy« -- Poslanik Raki! pra dr. — Zanimiv protest Italije. — trupi© Stambolijskega izginilo. Beograd, 22. junija. (Z) Danes je dospel semkaj iz Lausanne bivši bolgarski poslanik na našem dvoru, g. Te-dorov. Tekom dopoldneva je prišel g. Todorov v bolgarsko poslanstvo in vzel tam neke svoje stvari. Pri tej priliki se je pomudil dalje časa v razgovoru z novim odpravnikom poslov g. Minčevim, pri katerem se je v privatnem razgovoru informiral o sedanji situaciji v Bolgarski. Ob 11. uri je bil sprejet od našega ministra zunanjih del g. dr. Ninčiča, pri katerem se je informiral o držanju naše vlade napram vladi g. Cankova. G. Todorov ostane najbrže še nekaj dni v Beogradu, nato pa odpotuje v Pariz. V Parizu ima kot bivši francoski častnik ih borec proti Bolgarom dobre veze. G. Todorov se bo bari! v Parizu samo z žumalistiko. Beograd, 22. junija. (Z) Naš poslanik v Sofiji g. R a k i č je bil danes ob 11. uri dopoldne sprejet od ministra zunanjih del g, dr. Ninčiča, ravno v istem času, ko je ministra posetil g. To- dorov. G. Rakič je g. dr. Ninčiču poročal o situaciji v Bolgarski Beograd, 22. junija. (B) Pariški list »Journal« javlja, da je Italija poslala Mali antanti noto, v kateri protestira proti vmešavanju v notranje zadeve Bolgarske. Beograd, 22. junija. (B) »Novosti* poročajo iz Prage: Sem je dospel pobegli minister iz Stambolijskega vlade g. G b o v. Na potu je ime! na češke-madžarski meji incident. Na intervencijo češkoslovaških oblasti je preše) Obov na češkoslovaško ozemlje, ter bo stopil z Daskalovim v zvezo. Milan, 22. junija. (Z) »Corriere delia Sera« javlja iz Sofije, da je truplo Stambolijskega izginilo brez sledu. Verjetno je, da so Stambolijskega njegovi pristaši na tihem pokopali. Stambclij-skega vilo so Seljaki opustošili. V okolici njegovega doma so se našle večje vsote bolgarskega in inozemskega denarja. Ustali se bližalo Skadru. ODGODITEV »ALBANSKEGA PARLAMENTA«. — ODSTOP MINISTRSKE« GA PREDSEDNIKA. Beograd, 2. junija. (Z) Sinoči se je obrnila »Politika« na Ali Kolonija pašo, albanskega poslanika na našem dvoru, za obvestilo o dogodkih v Albaniji. Izjavil je, da je albanski parlament v Tirani odložil svoje seje do 15. oktobra radi velike vročine, (?) Id vlada sedaj v Albaniji. Kar se pa tiče kredita 5 milijonov frankov za oboroževanje, pravi Ali Kolonija, da to ne more biti točno,, ker Albanija danes ni v stanju, da izda toliko denarja za oboroževanje. O samih dogodkih in vstajah v severni Albaniji pa izgleda, da poslanik še ni točno obveščen, ker datira poslednjo brzojavko, ki jo je dobil od svoje vlade iz Tirane, od 18. t. m. V tej brzojavki se pravi, da so vladine čete pobile ustaške čete v Šalji. Podgorica, 22. junija. (Z) Iz Skadra se javlja, da se atentat na Ahmed bega ni posrečil. Po enem poročilu je odšel v Mačo, kjer zbira nove čete za borbo z ustaši iz Malezije in Šalje. Beograd, 22. junija. (Z) »Politika« javlja iz Bara: Pobunjena plemena iz Malezije in Hoti se približujejo po tem, ko so potolkla vladine čete. Skadru in ne zadevajo na nikak odpor. Razbito oddelenje težko ranjenega komandanta Prenk Jaku se umika proti Mači, ker mu je obstanek v Maleziji onemogočen vsled prestopa ostalih katoliških plemen k ustašem. Beograd, 22. junija. (Z) Iz Tirane in Skadra so se dobila istovetna poročila, da se bo Ahmed beg umaknil s položaja ministrskega predsednika. Kot njegov naslednik se imenuje Jafer Ipl dosedanji član regentstva. Ta umik Ahmed bega se smatra kot začasen. On bi tudi dalje ostal v vladi, toda kot vojni minister, bi imel nadaljevati s tega položaja borbo z ustaši in tujimi agenti miru v Oršlenfu* Lausanne, 22. jun. (Br.) Položaj na konferenci je še vedno neizpreme-njen. Kot pravi nek tukajšnji dnevnik, boleha konferenca na splošni paralizi. Na zunaj se komaj vidi, da se sploh vrši. Eden poslancev je podal resumč položaja s sledečimi besedami: »Vprašanje, ki zakasnjuje sklep miru, presega našo kompetenco, kajti odvisno je od kompetence kabinetov v Parizu, Rimu in Londonu. Naša akcija bo šele takrat v Lausanni uspešna, ko se bodo vsi ti kabineti domenili o skupnem postopanju proti Turkom. To je možnost, ki se lahko udejstvi vsak trenutek. Mi pričakujemo navodil« ŠVICA IN DRUŠTVO NARODOV. Bern, 22. jun. (Br.) Politična debata v narodnem svetu se je končala z zveznega svetnika Motte, ki se je izrazil o intervenciji Društva narodov v zadevi Poruhrja na sledeči način: »Gotovo, da je ruhrska zadeva zelo kočljiva, pomota pa je, če bi jo hoteli ločiti od krvavega okvira svetovne vojne. Kako je mogoče pozabiti grozote vojnih poljan, požige, uničevanja, suženjstvo žena in otrok? Tehtne vzroke imamo, da ne spravimo tega vprašanja pred Društvo narodov in prosim govornike v interesu enote, da prenehajo s svojo gonjo zoper Društvo.« ATENTAT NA MARŠALA PETAINA Beograd, 22. junija. (B) »Balkan Express« poroča iz Pariza: V vlaku, ki je pri Smirenskerju skočil s tira. se je nahajal maršal Petain, komandant Pariza za časa vojne. Petain je ranjen, a dva njegova adjutanta sta ostala mrtva. Preiskava je dognala, da je bi! proti Petainu izvršen atentat od strani nemškega inž. Georgesa, ki je pred svojim lastnim bratom priznal dejanje. Georges je zaprt in mirno pričakuje posledice. PADEC NEMŠKE MARKE. Berlin, 22. jun. (Br.) Ravnate!; devizne centrale je dal parlamentarni komisiji ki preiskuje vzroke padca marke, sledeče podatke o razdelitvi 80 milijonov dolarjev, ki jih je vrgla narodna banka na trg od L marca sem: 10 odstotkov je absorbirala trgovina in industrija, 19 odstotkov berlinske banke, 43 odstotkov banke v nezasedenem nemškem ozemlju in 11 odstotkov inozemstvo. Od 486 bank, od katerih je komisija zahtevala razjašnjenja o uporabi kupljenih deviz, je odgovorilo samo 106 v teku Šestili mesecev. Eden urednikov Frankfurter Zeitung, g. Oe-ser se je izrazil, da je družba Stinnes kupila en teden pred padcem marke za 100.000 angleških funtov tujih deviz. Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči teden: Lekarna Sušnik na Man-jiae® trgu žn Kuralt na Gosposvetski cesti. K vprašanju naših, učiteljišč in učiteljskega naraščala. Po našiH učiteljiščih, kakor tudi po drugih srednjih šolah se vrše sedaj zrelostni izpiti. Cela dolga vrsta mladih moči namerja prvi korak v samostojno življenje in bo iskalo kruha in služb. Ker je redukcija uradništva pred durmi, na drugi strani pa bodo stotine čakale, da dobijo mesta, zato je prav, da se o tem javno razmišlja in razpravlja posebno še glede našega učiteljskega naraščaja. S tem vprašanjem se je že pečala šolska oblast, če se ne motim, meseca marca. Znano je, da je takrat naš višji šol. svet hotel ravno vsled nadproduk-cije učiteljstva upokojiti vse učiteljstvo, ki je izpolnilo svojo službeno dobo. Predlog je bi! zadel iz raznih ozirov na hud odpor in je propadel. V javnosti se pa mnogo govori o tem, da bo na vsak način potreba vprašanje nadprodukcije učiteljstva nekako regulirati. Neki list je svoj čas celo prinesel vest, da se misli s prihodnjim šolskim letom ukiniti prve letnike na vseh naših učiteljiščih in da se na ta način izognemo nadpro-dukciji. Koliko je na vsem tem resnice, seveda ne ve nihče, najbrže niti ne oblast sama. Gotovo pa je, da se o zadevi razmišlja in bojimo se le, da bo bodisi ta ali ona odločitev prišla prav zadnji hip, kar se zlasti pri šolski oblasti tako rado zgodi. _ V Sloveniji imamo sedem učiteljišč in sicer dve moški in pet ženskih. Dve moški in dve ženski so javna, druga so pa zasebna s pravico javnosti. Kljub temi, da javno žensko učiteljišče v Mariboru še ni izpopolnjeno in torej ne pošlje še svojih gojenk v življenje, bomo imeli gotovo nad 350 oseb prirastka pri učiteljstvu. Dasi je še mnogo praznih mest in se dobijo tri in štiri-razrednice, kjer poučuje samo ena ali pa dve učni osebi, ter imamo zlasti še v Prekmurju precejšnje število pomožnega učiteljstva, vendar ne bomo mogli kljub vsemu temu spraviti vsega letošnjega učiteljskega naraščaja pođ streho. Že iz tega je razvidno, da pridemo letos v neljubo zagato celo, ako bi bil že izpolnjen predpogoj financi-jelnega kritja. Zaradi težavnosti poklica in pa slabega gmotnega stanja je bilo že pred vojno opažati, da primanjkuje zlasti moškega naraščaja pri učiteljstvu. Vojna je moške vrste še bolj razredčila in danes je morda komaj slaba tretjina mo-skili, dobri dve tretjini je pa učiteljic. rAko zapustijo šolo še starini, ki čakajo na sprejetje pragmatike in gredo v zaslužen pokoj, potem bo nastala še večja vrzel in lahko doživimo občutno krizo že v doglednem času, medtem ko bomo imeli nadprodukcijo učiteljic. Pri tem ne gre samo za delo v šoli, ampak za kulturno, gospodarsko in organiza- Slovanski svet. ^ — Madžarski denar za agitacijo proti češkoslovaški renabliki. »Nepujsag«, ki je začel izhajati nedavno kot glasilo madžarske stranke na Slovaškem, dolži v zadnji številki madžarske opozicijske stranke na Slovaškem, da vzdržujejo smotreno in direktno zveze z Budimpešto, odkoder dobivajo denar za protidržavno agitacijo na Slovaškem. — Omenjena nova madžarska stranka iz nedavne preteklosti Je očividno vrlo dobro posvečena v tajnosti madžarskih opoziciaonalcev, da more s toliko gotovostjo na te odnošaje madžarske opozicije na Slovaškem do Budimpešte opozarjati. — 160.000 železničarjev. Pri češkoslovaških železnicah je nameščenih 160.113 oseb, in sicer v področju praškega ravnateljstva 36.849, v področju plzenskega rav- torično delo med narodom sploh. Zakaj v šoli še nadomešča ženska moškega, a zunaj ga more le redkokedaj. In zunanje delo ne zaostaja dostikrat za notranjim, po nujnosti ga celo prekaša. Na vsak način bo treba misliti na to, da se moški naraščaj pri učiteljstvu pomnoži. Zato ni potreba ustanavljati novih moških učiteljišč, ampak ustvariti učiteljstvu tak položaj, da bodo učiteljiščniki napolnili sedanji učiteljišči. Ko so se bili po osvobojenju — zlasti 1. 1920. — učiteljstvu prejemki nekoliko uredili in je vse kazalo, da se odslej v tem stanu ne bo rezal pretanki košček kruha, so se bili napolnili tudi moški začetni letniki učiteljišč. Zadnja leta pa je število zopet padlo, ker je zavladala tudi med učiteljstvom gmotna mizerija. Težje pa je vsaj na prvi pogled z našimi ženskimi učiteljišči. Z zasebnimi jih imamo torej pet in ima morda še kak letnik vzporednico. Prilično pa bi zadostovali za ženski učit. naraščaj dve. Javnih ne kaže opustiti, ker je v prvi vrsti poklicana država, da vzgaja narašča] v svojem pravcu. Naša sedanja zasebna ženska učiteljišča pa včasih po svojih uredbah in po opremljenosti učnih pripomočkov celo prekašajo javna učiteljišča. Teh po sedanjih postavali niti ne moremo zabraniti in bi bil ne-smsel, ako bi tudi to hoteli storiti. Ženska učieljišča, dasi so strokovne šole, vendar vzgajajo obenem ženski naraščaj za takozvane meščanske sloje. Zakaj dandanes tudi mi v Sloveniji nimamo — razun par izjem — zavodov, iz katerih bi izšla izobražena slovenska žena. In to občutno vrzel v našem šolstvu izpopolnijo vsaj deloma naša javna in zasebna ženska učiteljišča. Dasi pride razmeroma veliko število učiteljskega naraščaja iz zavodov, vendar jih precej ne bo okušalo grenkega kruha učiteljskega stanu posebno takrat ne, ko se življenjske razmere urede. V sedanjih časih bo pa seveda vsak gledal, da pride do kruha in službe, ker je zlasti v uradniških rodbinah pomanjkanje silno občutno. Sploh pa bomo v slučaju nadprodukcije inteligence — tudi učiteljske — lahko odstopali odvišek zlasti bratom Srbom. Predpogoj bo seveda obvladati srbohrvaščino v govoru in pisavi. Dasi tam še niso tako urejene življenjske razmere, kakor pri nas, vendar se bo dalo izhajati tudi našemu človeku, ko se privadi razmeram, ki se bodo gotovo boljšale od leta do leta. Pričakujemo torej od šolske oblasti, da za enkrat pusti naša učiteljišča kakor so in ne ukine prvih letnikov. Ce pa že mora na vsak način ukreniti kaj posebnega, naj pa to stori pravočasno, da se bodo mogli zainteresirani krogi prilagoditi. nateljstva 20.728, v področju kraljevograd-skega ravnateljstva 26.050, v brnskem ravnateljstvu 17.090, olotnuškem 25.688, bratislavskem 16.846 ter v košiškem 16.204 oseb. Železna cesta meri vsega vkup 12.415 km, od teh pride na praško ravnateljstvo 1,894, na plzensko 2029, na kraljevogradsko 2012, na brnsko 1274, na olomuško 1517, na bratislavsko 2109, in košiško 1593 km. — Inozemci v Vitkovicah. »Moravsko-Slezski Denfk« v Opavi našteva, koliko inozemcev je nameščenih v vitkoviških zavodih. V centralnem ravnateljstvu je izmed 6 ravnateljev 1 Nemec iz rajha, poleg tega ima ravnateljstvo v službi še 13 avstrijskih Nemcev, 8 Nemcev iz rajha, pa enega Angleža. Torej službuje v ravnateljstvu 22 inozemcev, dočim je pri tem podjetju zaposlenih samo 16 Čehov. Pri zavodni železnici je nameščenih 12 Dunajčanov, pa 10 Čehov. Italijanski fašisti proti naši kraljevini in Hali antanti. »Mea Nazlonale« je objavila ie dni obišren uvodnik, v katerem predstavlja Malo antanto, zlasti pa kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, kot tvorbo, ki je nevarna evropskemu miru. Ob priliki Karlovega poizkusa je pokazala Mala antanta svoje namene, ki so šli za tem, da se raztrga Madžarsko ... Danes hočejo isto stvar z Bolgarsko. Listi Male antante, predvsem pa beograjski tisk, prikazujejo na tendencijozen način bolgarske dogodke, o prevratnikih pa pravijo, češ, da so prijatelji bivšega bolgarskega carja. Nato izražajo svoje upanje, da se bo Bolgarsko zasedlo. Z eno besedo: vsa politika Male antante gre za tem, da Se spravi ves Balkan pod gospodstvo slovanske Male antante. S pomočjo Poljske in Grške naj bi se ustvarila močna federacija, v kateri bi gospodovali Slovani od Donave do Jadranskega morja s hiperbolično državo SHS na Jadranu. Mi ne moremo dopustiti, da se ta država še bolj veča in širi. V tre- nutku, ko je Francija ob strani Jugoslavije, mi ne moremo mirno gledati, kako se pripravljajo akcije proti Bolgarski in Madžarski, Mi tega ne moremo' storiti ne iz zgodovinskih in tudi ne iz geografskih razlogov. Bolgarska in Madžarska sta po naravni logiki naši prijateljici saj jima je namenjena naloga, da stojita kraljevini SHS za hrbtom. Naš interes nam veleva, da branimo ti dve državi, to pa tembolj, ker bi v slučaju naše brezbrižnosti prevzeli to vlogo bolševiška Rusija in Kema-lova Turčija. Na ta način bi se lahko zgodilo, da bi se sile Vzhoda okrenile proti zapadu, potemtakem proti Italiji. In te sile so danes že ob Donavi, jutri pa lahko stopijo pred obalo Jadranskega morja. Radi tega moramo — pravi list — en in isti veto, ki smo ga bili trikrat ponovili v korist Madžarske, kategorično izreči tudi v korist Bolgarske. To se mora zgoditi čim najhitreje, ker nam veleva dolžnost v trenutku nevarnosti. Odpor prot! Mussoliniju. Zoper fašizem se borita danes predvsem dva italijanska lista, to sta milanski »Corriere della Sera« in novi rimski dnevnik ljudske stranke »Popolo«, ki ga je pred kratkim ustanovil glavni tajnik stranke, don Sturzo. V zadnjih mesecih se je položaj za fašiste spremenil, rekli bi: nekoliko poslabšal. To že razvidimo iz tega, da nervozni Mussolini drži govor za govorom o fašizmu, njega nalogah in ciljih in ~ last not least — o samem sebi. Ko je bil postal Mussolini ministrski predsednik, so bili najnevarnejši sovražniki fašizma, komunisti takorekoč uničeni. Vse druge stranke so bile tako preplašene od triumfalnega uspeha fašizma, da so naravnost okamenele in jim je delovanje fašizma kar sapo zaprlo. Parlament sestoji v večini iz mož, ki so sovražni fašizmu, a so se Mussoliniju kar uklonili. Tako je Mussolini kar deloma hipnotiziral, deloma potisnil ob zid vse javno mnenje in postal absolutni gospodar položaja. Naravno to ni moglo večno trajati. Res je, da je imel tu in tam Mussolini uspehe, predvsem je napravil red v državi in njegov finančni minister g. de Stefani je dobro uredil finance, toda na drugih poljih fašizem zaenkrat še ni mogel beležiti skoraj nobenega uspeha in s tem je bila jav- KSerifcalne kfevste in natolcevanja. Pred par dnevi so posetili trije srbski novinarji — med njimi je bil tudi sotrudnik »Tribune« — g. dr. Korošca s prošnjo, da jim poda nekaj informacij z ozirom na politiko federalističnega bloka. Q. Korošec je najprej vprašal, ža katere liste želijo informacij, nato pa je, brez pravega povoda, izjavil, da ne mara dati nobenemu srbskemu novinarju kakršnihkoli informacij, ker je vse srbsko časopisje baje na najnižjem niovoju novinarstva sploh. Nato je napadel oficirski zbor, upravo in vlado. Istočasno je poveličeval bi\€o Avstrijo, ki je bila po njegovem mnenju visoko kulturna država, v kateri so imeli Slovenci vsega v izobilju, ker je vse cvetelo in napredovalo. »Vi niste poznali Avstrije, a še do včeraj ste imeli vse od nje. Vaši oficirji ne znajo razločevati Slovenije od Slavonije. Načelnik generalnega štaba v Ljubljani psuje na vsa usta Slovence. Vi porivate na vsa mesta samo Srbe. Celo v »Jutranje Novosti« se je moral prikrasti za direktorja neki Srb. Ljubljanski univerzi ste vsilili Srba za rektorja. Kaj hočete vi? Kakšne informacije? Ml nimamo interesa za vaše nost precej razočarana. Nazadnje se bo ie pokazalo, da je bila cela fašistovska »revolucija« farsa, ki se je pač mogla pripetiti narodu z vročekrvnim značajem kot je italijanski, ki plamti nekaj časa za kako stvar z urnebesnim navdušenjem, a se prav tako naglo ohladi. Fašisti so s svojimi nasprotniki postopali prebrutalno in jih na prvi pogled uničili, toda ravno v zadnjih tednih se kaže, da se demokratski in socl-jalistični odpor proti fašizmu polagoma, a stalno krepi. V- začetku so bile pohlevne kritike, ki so dvigale glavo, danes pa že stoji ljudska stranka, ki šteje nad 100 poslancev, Mussoliniju sovražno nasproti in sicer predvsem radi novega volilnega reda, ki bi ga Mussolini rad uvedel. Ministri ljudske stranke tvorijo danes opozicijo. Volilna reforma se sedaj obravnava v parlamentarni komisiji, ki šteje 18 članov, katerih polovica je za, polovica pa zoper reformo. Ko pride ta pred parlament, se Jahko zgodi, da bo zavrnjena in bo s tem Mussolini doživel poraz. Potem ima dva pota: ali se ukloni in s tem pokoplje svojo avtoriteto, ali pa razpusti parlament in napravi nove volitve po starem volilnem redu. V slednjem slučaju bi fašizem skoraj gotovo podlegel —žn— časopisje. Noben Slovenec noče videti vaših črk, pri nas se ne sprejme in ne čita niti ena številka vaših listov. Avstrija je bila kulturna država in v njej smo imeli vsega, kar nam je trebalo. Vaše časopisje je na najnižjem nivoju, takega časopisja nima ves svet. Oficirji nimajo nobene izobrazbe. Kar se tiče njihove hrane, pa poglejte v oficirski dom. Vidite, tako se hranijo vaši oficirji.« — Uredniki mu niso ostali dolžni odgovora. »Zahvalili« so ?e ljubeznjivemu gospodu Korošcu za njegove »informacije« na, primeren način. Sedaj vemo, kako stališče bo zavzel federalistični blok napram vladi. Gospod dr. Korošec je drugi šef tega bloka in on je naravno podal smeri, katerih sc namerava oklepati federalistična gospoda v svoji borbi proti državnemu in narodnemu edinstvu. Mi se na te klevete, ki jih je izustil g. Korošec, ne bi ozirali, da ni izustil dveh precej debelih laži. Naj nam g. Korošec po. vč, katerega Srba je videl sedeti v direkciji »Jutranjih Novosti«. Najprej moramo ugotoviti, da takega mesta pri našem listu sploh ni. Smer lista je program NRS, žur-nallstlčna in politična poštenost. Če je g. Korošec to zameril, mu ne moremo pomagati. Na ljubljanski univerzi je bil za novega rektorja izvoljen Slovenec dr. Kidrič, Iz pFosuefnzga žiuljenja. LJUBLJANSKA DRAMA. Javna produkcija gojencev dramatične šole. Sloviti igralec Talma pripoveduje v svoji študiji »Reflexion sur Lekain« o tem umetniku, da je bila zanj potrebna petindvajsetletna razvojna doba, predno je njegova umetniška pot dosegla svoj višek. Vsaka panoga umetnosti zaklepa v sebi nebistven, a važen del rokodelstva. Tu je potrebna šola. Izvanredni pojavi ne izpremetie dejstva. V splošnem ima igralec o sebi najtežjo sodbo. Objektivnost in individualnost je v tej panogi umetnosti tako ozko združena, da ustvaritelju tujih značajev in likov jemlje možnost vršiti odločilno kontrolo nad svojim lastnim udejstvovanjem. Zato je težko hoditi vedno pravo pot. Mnogo se govori o nenadni gledališki »karijeri«. To srečo doseže le oni umetniški pojav, ki pride o pravem času na pravo mesto. To je lastnost onih, ki jih graja ne omaje in hvala ne pohujša. Rezultanta uspeha pa ostane: moč umetniških lastnosti, znanja Sn ustvarjajoče domišljije. Kdor ne napreduje — ta zastaja, je geslo pravega igralca in umetnika sploh, Kar je prezgodno, prenagljeno in preko razvoja dosegljivo — to ne ostane. Iz teh razlogov je tudi prvoten utis o začet-niku-igralcu večinoma nemerodajen za njegov poznejši razvoj. Običajno se istoveti talent — z diletantizmom. Za razne duševne utise sprejemljive nature, inteligentni prijatelji gledališč, postanejo lahko takozvani »misleči igralci«. Ker jim nedostaja lastne moči. samoniklosti — žive od vzvišenih vzgledov. V najboljšem slučaju dosežejo virtuozno tehniko in zalagajo gl iališča z Izvežbanimi rutinerji in utilitarcL Te misli se pojavijo pri javnih produkcijah gojencev dramatičnih ali drugih umetniških šol. Javna produkcija gojencev naše drama- tične šole je nekaka bilanca o delu in uspehu igralskega naraščaja.. Nastopilo je 16 gojencev in gojenk z deklamacijami, raznimi monologi in s tremi sceničnimi nastopi (Shakespeare, Cankar). Nastopajoči so napravili resen utis, dobro šolo (gg. Šest in Lipah), so presenetili z lepim nastopom in v splošnem niso kazali strahu. Naštudirali so svoje stvari dobro. Začetnike je razodeval deklamatorski način prednašanja, patos in pri scenah križi in težave z rokami ter boj s samimi seboj. Seveda so se poznali še razni »vzori«, a nekaj gojencev vzbuja upravičeno nado za lep razvoj. Ecksteinova »Bajka o sreči« je bila deklamirana z mehkim, a pretilnim glasom. Čustva je dovolj. Nastop prijeten. Deklamacija je bila boljša kot Her-mija v sceni. Kette: Na očetovem grobu. Kultura glasu je še pomanjkljva, oprostit se bo sile. Prelepo Heinejevo pesem »Romanje v Kev-lar«, smo čuli prednašano z izrazito artikulacijo in inteligentnim glasom. Enoličnost je bil seveda splošen pojav. Z dobrim Izrazom, jasno vokalizacijo in občutkom je bila deklamirana Župančičeva »Dete čeblja«. Priznanje pa zasluži prednašanje Prešernove »Nuna in kanarček«, zlasti pa monolog lädy Maebethove. Slednji je bil prinešen z močnim izrazom, lepim altom, z začetniškim, a prijetnim patosom. Oprostiti se bo »vzorov«! Temperamentno in plastično so se čuli Župančičevi »Kvartopirci«. Utegne se pozneje razviti komični talent gojenca. Moči — sicer še neobdelane — je dovolj. Mortimerjev monolog je bil govorjen v prenaglem tempu. Deklamatorsko. Notranji ogenj še spi. Prešernovega »Ribiča« je bilo čuti prijetno. Qojenec je član ensambla in v priznanje mu je, da se uči dalje ter se ne usloči v poz6 malega vseznalca kot je žal pri nas navada. Sčasoma bo lahko uporabna moč: predpogoji so dani Mnogo obeta gojenka ki je prednašala Kettejevo pravljico »Kužek in sultan«. Ima očitno veselje do stvari in dovoli naravne- ga talenta. Pozna se ji šola. Učitelji so vidni skoro pri vseh. Ko se oproste vseh vplivov, tedaj bo izgovoriti jasno sodbo. Deklamacija Prešernovega »Krsta« in Brutov govor je šteti med najboljše stvari produkcije. Lepi moški glasovi. Nekoliko začetniške srditosti mesto plemenite moči je opaziti še vsepovsod, Stereotipnost, dialektični govor (Zlodej) in podobno odpravi čas in izkušnje. Talent premaga vse. Nežno je zvenela Grudnova »Lepa Vida«, ljubko »Pesem Marjetice«, predeklama-torsko, preveč na besede vezano pa Župančičeva »Vesela pomladna, epiotola«. Ugajala pa je čista izgovarjava, »Jurček-zidar« in »Oranža« so stvarice za bodočo naivko. V gojenki so te kali. Scenični nastopi so prinesli manj uspehov. O samosvojih tipih seveda ni govora. Opaziti je bilo pa marsikako fino nijanso (Jacinta) in nekaj presenetljivega miru (nadučitelj v »Hlapcih«). Izrazitosti manj, volje mnogo! Trud učiteljev se je izplačal. To je prvi resni začetek vzgoje naraščaja. Zajedno je bila ta produkcija račun o naših mladih igralskih močeh in o zanimanju za igralski poklic sploh. Zadnjega Je mnogo. Dotok, potreben za pomladek je pripravljen in čaka prilike, da se udejstvuje. Kar je dobrega; bo kljub težavam in trenotnim neuspehom obstalo. Nerabno odpade samo. Publike je bilo mnogo, zanimanja ter odobravanja tudi Smatrati je to za vesel pojav. —i. — Javne produkcije goiencev konservatorija Glasbene Matice v Ljubljani Ravnateljstvo konservatorija Glasbene Matice v Ljubljani priredi koncem šolskega leta 1922-23 v dvorani Filharmonične drtSbo javne produkcije gojencev konsei-vatorija Glasbene Matice v Ljubljani in sicer v sledečem redu: 1. Sobota, 25. junija ob 5. uri popoldne interna vaja. 2. Nedelja, 24. junija ob 8. uri zvečer I. javna produkcija. 3. Pondeljek »25. Junija ob 8. uri zvečer II. javna produkcija. 4. Torek, 26. junija ob 8. uri zvečer III. javna produkcija. 5. Sreda, 27. junija ob 8. uri zvečer IV. javna produkcija, na katerih se bodo izvajale skladbe konservatoristov Josipa Brno-biča in Zdravko Švikaršiča. — V teh produkcijah nastopijo zrelejši in naizrelejši gojenci. Produkcije naj bodo jasno zrcalo sistematičnega glasbeno-vzgojnega dela naše Glasbene Matice. Ravnateljstvo in odbor vabita vse kroge, ki se zanimajo za gras-beni pouk, v prvi vrsti pa stariše gojencev in gojence same, da posetijo te produkcije. Mladini je dovoljen vstop le v spremstvu starišev. Ravnateljstvo prosi vse posetnice, da opuste vsako odobravanje. V kritje troškov, pobirali se bodo pri vhodu v dvorano prostovoljni prispevki — Občni zbor Glasbene Matice v Lfub-liani se vrši v pondeljek, dne 9. julija 1923 ob 8. uri zvečer v pevski dvorani Glasbene Matice. Dnevni red: Otvoritev občnega zbora po predsedniku, poročilo tajnika, poročilo blagajnika, poročilo pregledovalcev računov, volitve v odbor Glasbene Matice, predlogi in nasveti. Odbor vabi vse člane, kakor tudi - prijatelje Glasbene Matice, da se občnega zbora v obilnem številu vdeleže. ■— Pan! Valery. P. Valery. ki slove zlasti po svojih delih Eupalinos in Charmes, je dobil »slikarsko nagrado« s 15 glasovi od 19. Ta slovstvena nagrada ima to posebnost da jo podeljuje odbor, sestavljen iz samih slikarjev. Najbrže bo pripadi-', njemu tudi velika literarna nagrada francoske akademije. Večina akademikov je baje že nasvetovala Vaieryjn, naj postavi svojo kandidaturo med '^c-'xrtüike na pravkar izpraznjeni sedež Pierra Lotija. , — Popravek. V včeraj priobčenem »Pismu Srbkinje« popravljamo le sledeča opustošenja: mesto veliki bratski centralizem je brati bratski entuzijazem (!). Mesto olivni dar, je prav, diy.ni dar. In yeč drugega. torej mož. o katerem pravijo, da je še na!-bližje politični koncepciji g. Korošca, zlasti kar se tiče takozvane »avtonomije«. Zdi se, da ie g. Korošec padel _v svojih političnih nazorih zelo globoko. Kar je še včeraj povzdigoval v nebesa, preklinja danes, ne da bi se zavedal svoje lastne konfuznosti. Da, Avstrija je bila res »kulturna« država. Dala nam je vešal in svinčenk za narodne borce, kolikor se je nemškim krvnikom zahotelo. Mi pa pravimo: Vsaka psovka in kleveta proti Srbom bo podvojila naše stremljenje, da se ta sramota našega naroda popravi. — Slovenski narod bo preklical prejalislej nesramno legitimacijo, ki daje g. Korošcu pravico do takega blatenja naših osvoboditeljev! Inozemski glasovi © bolgarskem prevratu» »B e c z i Magyar U j s ä g« (Dunaj). Organ strpljivih madžarskih emigrantov piše: Reakcionarna Evropa se veseli smrti Stambolijskega. Zakaj sovraži Evropa tega človeka, ki ni bil socijalist in ki je nasprotno socijaliste preganjal? Zato, ker ni izdal interesov svojega razreda, ko je prišel na vlado. Ni postal izdajalec Seljakov, kakor Nagyjatad ali pa Witos. Ni postal gosposki kmet» ostal je navaden kmet. On je bil najizrazitejši in najzavednejši seljaški politik. Kot tak je uničil kapitalizem in ustvarjal ja pacifistične interese seljaštva. S svojim se-ijaškim pacifizmom je zmagal nad kobur-škim militarizmom. Zemlja in mir to sta bila glavna principa njegove politike. Radi tega je moral za časa vojne v zapor. Bolgarski fašisti, zbrani v makedonskih organizacijah, in oficirji so ga sovražili, ravno« tako tudi reakcionarna inteligenca. Postal je fanatik svoje stranke in to je bil vzrok njegovega padca. Postal je enostranski človek. Kljub vsem njegovim pogreškam je bil simpatični politik, borec in neprijatelj militarizma. Danes vladajo v Bolgarski avanturisti... FHaritaski občinski svet Maribor, 22. junija. Nocoj se je nadaljeval dnevni red zadnje občinske seje. Uvodoma je poročal župan o anketi, ki jo je sklical trgovski gremij v zadevi avtomatične te* lefonska centrale, za katero se poteguje Maribor iz nemških reparacijskih dajatev. Na zadevni anketi je bil izvoljen odbor, kateremu predseduje župan. Naloga odbora je, da se ukrene vse potrebno, da se zasigura ta centrala Mariboru, ker Se tudi mesto Sarajevo poteguje zanjo. V ta odbor je bil delegiran kot zastopnik občinskega sveta občinski svetnik Roglic. Župan zavrača nato očitke občinskega svetnika dr. Leskovarja, ki mu je očital, da je on kriv nerednosti, ki so se vršile na magistratu ter mu tudi očital dalje nekorektnosti v zadevi magi-gistratnega uradnika Ježa, ki je dobil od župana zapisnik tajne seje in na njega podlagi vložil proti dr. Leskovarju tožbo zaradi dejanj, ki mu jih je imeno-. vani očital v. tajni seji Župan omenja, da je bil z izročitvijo tega zapisnika tudi dr. Leskovar sporazumen. Tej trditvi ugovarja dr. Leskovar, češ, da ga je župan postavil pred gotovo dejstvo in ga ni še-le vprašal za njegovo mnenje. Na zahtevo občinskih svetnikov je bila debata zaključena. Mariborski novinarski klub se je v zadevi novinarskega kongresa, ki se ima 5. in 6. avgusta t. 1. vršiti v Ljubljani nakar nameravajo novinarji posetiti Maribor, obrnil na občino za prispevanje k sprejemu. Na predlog občinskega svetnika Rogiiča je občinski svet načeloma dovolil tri tisoč dinarjev prispevka za sprejem novinarjev, dočim naj bi ostanek stroškov prevzele druge korporacije. Nadaljuje se debata glede gostilniškega vrta, ki bi ga želel napraviti lastnik grajske kleti na trgu Svobode. Občinski svenik dr. Sernec predlaga, naj se prošnji ugodi in naj se z najemnikom sklene pogodba za dobo petih let proti letni najemnini tri tisoč dinarjev. Predlog je socijalistična večina proti glasovom demokratov in narodnih socijalcev odklonila, dočim so se klerikalci vzdržali glasovanja. Nato je L odsek poročal o sprejemu nekaterih prosilcev v občinsko zvezo, kakor tudi o zvišanju plač nastavlien-cem mestnega pogrebnega zavoda. Občinski svetnik Bahun omenja, da ravnateljstvo zavoda ni podalo točnega In objektivnega poročila, kar se tiče plač nastavljencev ter je svoje trditve podprl z raznimi podatki Dr. Jerovšek predlaga, naj se razprava o predmetu odloži do prihodnje seje, da se morejo nabaviti uradni podatki glede sedanjih plač. Med njim in občinskim svetnikom Bahunom pride vsled tega do živahnega prerekanja. Bahun oičta dr. Jerov-šku, da je, sovražnik delavstva. Nato je bil sprejet predlog fViri uSteliske izpite, drugače ostat! na svojih dosedanji! službe-lembra^i *ZPiti Se vršili koncem sep- Zrelostni izpiti na clrž. zenskem učite Ijišču V Ljubljani so se vršili pod predsed stvora g. univ prof. dr. K, Ozvalda od 13 do 19. junija. Priglasilo se je 52 kandidatin IV. letnika in 3 privatistinje. Zrelost z; osnovne šole se je priznala 48 kandidati njam, in sicer zrelost z odliko 19, zrelost p; 29 kandidatinjam; ponavljata! izpit se je do Volil 6 kandidatinjam, 1 kandidatinja (priva tistinja) pa je med izpitom odstopila. Spri čevalo zrelosti so prejele: Ambrožič Roža Andrejka Katarina (z odliko), Benedičič Vi da, Bohte Stanislava (z odliko), Bolha Roza Bulovec Marija (z odliko), Česnik Leopol dma (z odliko), Dežman Vida, Dokler Bog uana (z odliko), Dovjak Marija (z odliko) raganel Miroslava, Frank Marija, Globoč mk Marceda, Grum Ljudmila (z odliko), Gu-So^a (z odliko), Janežič Bariča, Janežič Dora (z odliko), Jeglič Ana, Kastelic Ma-[*)a, Kavec Marija, Kavšek Frančiška (z od-/Konc A!?5ziia (z odliko), Korduš Ma-Sr* {z Koriek Ana’ Lenče Iva, Li- povšek Nuša (z odliko), Lipovšek Slava 7°,rber Angela, Milavec Josipina, Mozetii Jetrca (z od-liko), Novak Cecilija, Pavčič Da-' ,.ca* Pavčič Lea, Penko Pavla, Pirnat Terc-wia (z odliko), Podboj Marija (z odliko) voijanec Stanislava (z odliko), Podboj Ma-tudi » odiiL'0). Poljanec Stanislava (z odlike Rampr^ivt11]^6^ u£nega jezika), Pucelj Iva kam naj se obrne. Lastniki ladij ki vpra-ševanje 105. Zagreb, 22. junija. Devize, Dunaj 0.1235—0.1245, Berlin 0.0625—0.0665, Bruselj 482.50—487.50, Budimpešta 0.96—1, Italija, izplačilo 399—401, London, izplačilo 406—407, New York, ček 87.25—88.25, Pariz 545—550, Praga 264.50—265.50, Švica 1680—1585. — Valute. Dolarji 86—87, avstrijske krone 0—0.1242, levi 90—92, češkoslovaške krone 260—262.50, angleški funti 395—398, leji 44—0, lire 395—398. Zagreb. 22. junija. (Priv.) Devize, New York 87.25—88.25, Pariz 5.45—5.50. Švica 15.80—15.85, London 406—407, Dunaj 12.35—12.45, Praga 2.645—2.655, Italija 3.99 —4.01, Berlin 6.25—6.65. — Valute. Dolar] 86—87, italijanske lire 3.94—3.97. C u r i h, 22. junija. Otvoritev. Berlin 41, Holandija 218.30. New York 557.12, London 25.71. Pariz 34.50, Milan 25.30, Praga 16.69, Budimpešta 6.50. Zagreb 6.35, Bukarest 2.75, Sofija 7.15, Varšava 55, Dunaj 78.50, avstrijske krone 78.50. Praga, 22. junija. Dunaj 4.45, Berlin 2.29 Rim 150.75, avstrijske krone 4.55, lire 151.75, Budimpešta m, Pariz 206-25, London 153,125, New York 33.25, Curih 588.75, Beograd 37.625. Dunaj. 22. '.unija. Devize. Beograd 809—811, Berlin 0^050-0.5450, Budimpešta 7.55—7.65, Bukarešta 344—346, London 327.500—328.100. Miiar 3181—3189, New York ™.Cftta_7U35, Pariz 4349—4361, Pra-r« ?’T—2133. Sofija 914-916. Curih 12.735 —— Valute. Dolarji 70.650— 70.928. levi 893—S97, nemške marke 0.4950 —0.5750, aiugleški funti 325.800—326.800. francoski franki 4290-^1320, lire 3147.50— 3162.50, jugoslovenski dinarji 800—804, leji 354—356. švicarski franki 12.640—12.700, češkoslovaške krone 2110—2120, madžarske krone 6,20—6.40, '€©spadarilw@ INDUSTRIJA, X Neffiäka prodakcif® stroger. NemSija ;<« uvozila !, 1923 strojev y približal teži / i0.700 ton. Izvoz strojev iz Nemčije pa je soaašal 491.000 ton. Naročila so W!a v zad-siein. času ?, edoo maniša. 11? GO VINA. X Tečaji sa novosadsk» produktni bor-*J Uue 2Ö. iuRija. Cene za 100 ks: pšenica bačka 440, ječmen bački 292.50. oves bački SI0, koruza bačka 262.50. maka Sf. 0 672.50, pšenični otrobi 135. X Uvoz Sivine v Italijo, Dosedaj Je X3a Italija naš največjl odjetnaiec živine bi rnesa. Živahni izvoz živine iz naše države '(« naravno pritiska; cene mesu pri nas doma, Kakor pa kaže sedaj, bo tu nastopila 'Občutna izprememba. Italija je namreč začela uvažati živino iz Amerike, kar" je silno ybdvato na mesne cene na italijanskih tržiščihu Ponekod so se znižale cene kar za 20—30%. To gotovo ae bo brez vjtUva. na saš domači mesni in živinski trg. X Zunanja trgovina Italije leta 1922. Uvoz surovin za industrijo je znašal 1922. leta 5.501,837.100 lir- uvoza. Izvoz surovin Še znašal 1.165,19.3.083 lir. Polfabrikatov se je uvozilo za 2.825,707.922 lir in izvozilo za 2-316,012,566 lir (19, odnosno 30.3%). Gotovih fabrikatov se je izvozilo za 2.126,676.321 lir in uvozilo za 2.394,260.763 lir. Živil in živine se je uvozilo za 5,003.514,681 lir Hü izvozilo za 2.184,362248 br, X DovoSfea Izvoz volne te Madžarske. Madžarski ministrski svet je dovolil Izvoz 5000 q volne pod istim! pogoji, kakor je bil dovoljen izvoz lansko leto. Prevozni stroški ostanejo isti. Volna se bo Izvažala v Češkoslovaško, Jugoslavijo, Romunijo in Avstrija. X VeSfca Izložba a Novom šcđn. Privredni krugovi Novoga Sada spremaju velika izložba domaćih proizvoda. Izložba će biti otvorena od 11. do 26. avgusta o. g, Interesovanje za ovu prvu veliku izložbu k Vojvodini veoma je veliko 1 razumljivo. Vojvodina je jedan ori najjačjih krajeva u ekonomskom pogledu. Tu su mnoge industrijske grane, vrlo razvijene i u izvesnom pogledu dostigle stupanj savršenstva. Ova izložba daće prilike Vojvodini da pokaže sada svoju industrijsku snagu i da privuče na sebe pažnju I industrijalaca iz drugih krajeva naše domovine. Cilj je cve izložbe da pokaže industrijsku snagu Vojvodine da time pomogne razvoj domaće industrije ali i pored toga pruži i drugim krajevima prlike, da iznesu r-rcd vojvodiänske po-tjosače svoje industrijske itd. proizvode. Vojvodini trebaju pijace zs njene proizvode a i.sama Vojvodina otvara svoje pijace ostalim domaćim proizvodima, S toga smo uvereni da će na ovu izložbu doneti svoje proizvode industrijalci 5. veći i manji iz svih krajeva šaše domovine, Medju prvima, koji su se prijavili pored Vojvodjana mi vidimo naročito iep broj industrijalaca iz Zagreba, Sarajeva, Splita, Oseka, Ljubljane itd. Nadati se je, da će njihov broj porasti i da će sve ■ industrijske grane i iz ostalih većih i manjih mesta biti zastupljene. Sada nam ne smetaju nikakve granice a našem ekorromsko-industrijskom snaženju! Blagostanje svih krajeva i svih društvenih slojeva zavisi od što jače ekonomske i industrijske proizvodnje i raztnene produkata. Novosadska Izložba posle Zagrebačkog velesajma dalji je beočug u tom važnom radu na našem opštem dizanju. Prijave radi izlaganja prima Izvršni Odbor za pripr. Izložbe Novi Sad, Futoška ulica br. 65, tdL 4—60. Ml ste le ©trnoviti naro^ mm m 3ufranje Novosti? PROMET, X Unlilkadia tovornih Ustav Finančni i minister le odredil, da se morajo počenši s i 15. jnnijem uporabljati v promet« samo »ni-: flclrani tovorni listi stare emisije, na kateri ■ je natisnjena znamka za 1 Din, X Plaćanje vozarine v tajili valutah. Prometno ministrstvo je izdalo vsem . blagajnicom naiog, da morejo sprejemati švi-: Carske in francoske franke, Sterlinge, lire. : dolarje ter češkosl. krone, medtem ko : .sprejemanje valut, ki imajo nižji tečaj kot ; dinar zabranjeno. Ostanek se ne sme vračati potnikom v tuji valuti, ampak v dinarjih, Ta naredba velja za prevoz potnikov, blaga in prtljage.. X Plovba na Donavi. Avstrijska paro-plovna donavska družba ?e odredila nove ukrepe, da se zlasti v poletju tujski promet na Donavi primerno razvije. Direktni promet s. zapada proti vzhodu Sa narobe preko postal: Passau, Linz, Krems (Wachau), Wien, Bratislava, Budapest. Beograd, Lomapaianka, Ruščuk in Gjurgjevo bodo oskrbovale krasno opremljene ladje, na katerih se nahajajo restavracije in spalnice. Ekspresna ladja vozi vsako nedeljo is sredo od Dunaja do Gjurgjevä, vsak petek pa do Beograda. Potreben, je samo vizum one dežele, v katero se potuje. Poskrbljeno je tudi za potrebne železniške zveze. Informacije dajejo: Ravnateljstvo na Dunaju III, Hintere Zollamtsstrasse I. Nadalje obratno ravnateljstvo v Budimpešti V„ Rudolfrakpait 3, reprezentanca v Zemunu, ravnatelj Glaser v Bukarešti, Ca-lea Victoriei 103 in vse postaje ter vsi po-tovalni uradi RAZNO. X TihotapiSanle potom pošte, V zadnjem času se je cesto ugotovilo, da, se je vršilo na različne, načine potom poštnih- pošiljk tifcotapyenje blaga, ki je podvrženo carinskim, trošarmskim sa monopolskim taksam. D* se te prepreči» Je udelate S-aaačno ministrstvo v sporazumu s poštnim miništrstvort! poseben pravilnik o postopanj« pri iskanju tihotapljenega, blaga y poštnih pošiljkah. DOBAVE, X Dobava manometrov in ur za mer-feitle brzine. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 5.. julija t. !. ofertalna licitacija glede dobave 50 manometrov in 25 ur za merjenje brzine. Predmetni oglas je v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. X Dobava nahaHžsa. saladjaks In ea-heriina. Pri ravnateljstva državnih železnic v Subotici se I» -Trsila dne 6. julija t. L ofertalna licitacija glede dobave 200 kg naftalina, 100 kg salnrijaka v gručah in 10 kg caherlina. Predmetni oglas Je v pisarni tr-.govske in obrtniške zbornice v Ljnbljani interesentom aa vpogled. Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezne tiskarne« v UublianL Poslano.*) Odprto pisme gg, lupami dr, Periču In predsedniku sta- no varilskega urada dr. Brileju. Že pet let se trudi županstvo kakor tudi državni mestni stanovanjski urad, da bi ■olajšal! socijalno bedo, katero je povzročita stanovanjska kriza. Na žak>si moramo danes konstatirati, da se prilike niso niti za peđ zboljšale. Nastane sedaj vprašanje, kje tiči krivda celokupni 'sfanovahjškf krizi Medtem,..ko so.drugi obsojali kompetentne oblasti, si upam jaz trditi, da leži največja krivda v nepravilnem razumeva-vanju dobrobita sptošaosti v najeraalkb sa- mtk. Rot dokaz te) svoj» trditvi navajal !e enega izmed najbolj kričečih slučajev, ki ga -ne imenujem samo nerazuniavanje, temveč nosi na sebi že vse znake verižm-5tya v prilog svojim sorodnikom to znancem. Mestna liiša le sezidala stanovanjsko hišo za svoje uradnike, v katero bi mora! izseliti tudi a. dr. Černe, katerem» Je pripravljeno tukaj lepo stanovanje. Razumljivo je, da se je za te njegovo staro stanovanje prijavilo več prosilcev, med katerimi, sem bil tudi jaz, ki kot zdravnik že pel let iščem stanovanja hi setn .prisiljen sedaj ordinirati v nekakih dveh nehigijenskih luknjah. Ali g. dr. Černe je izjavil stanovanjskemu uradu, da se ne izseli, das), je že preje naredil pri vladnem nadsvetei-ku g. Spornu, gerentu Mestne hranilnice» pismeno pogodbo, koliko bo plačeval; to kdaj sc bo izselil v novo palačo. Kakor sem iz popolnoma sigurnega vira zvedel, misli on svoje staro stanovanje oddati svojemu svaku g- dr. K. To je jasen dokaz, kake mahinacije danes 'delajo različni najemniki s svojimi stanovanji, neupoštevajoč niti prednost' niti pravice prosilcev. Opozarjam na to oba gospoda, da rigorozno nastopita proti takemu verižesfu stanovanj. NI čuda, da pri nas vsled taksi razmer vsak čifut, preistreiber itd. dofet stanovanje, le profesor in zdravnik ga na moreta: zato pa naj gre prvi učit v Mestni lot, drugi pa naj ordinira v nehigijenskih luknjah, naj na ta način ogroža zdravstveno stanje mestne občine ter njene okolice, ali pa ordinira v »Tivoli« ns. klope) pod srarekcami, Ljubljana,- dne 22. Junija 1923, ■ • Dr. gađoK P, žaietol, zdravnik. * Za vsebino uredništvo ni odgovorno.' Si«elovö4 Miteajlovlć GiirSto : MadeMa Mikalaje^na. Roman. ' J Nadaljevanje. ledai me nenadoma silno in odločno zvenenje vzbudi iz premišljevanja. Ne vem čemu nisem mogel pričakati, da bi Aieksejevna v copatah pri-drsate. odpirat vrata; sam sem planil k njim in odmaknil zapah. Vrata se odpro in Semjon Ivanovič me prhne za obe roki, začne skakati na mestu in kričati z radostnim in. cvilečim glasom; — Andrej, pripeljal sem jo, pripeljal, prh peljal’.., Za njim je stala temna figura. V hipu planem k «jej, primem njeni trepetajoči roki in ne poslušam kaj mi govori z vznemirjenim, od jokanja pri-dnSenim glasom. XIV, Dolgo smo vsi trije presedeli skupaj ta večer, ki je zame nepozabljiv. Razgovarjati smo se, šalili in smejali; Nadežda Nikolajevna ie bila pomirjena in skoraj vesela. Nisem izpraševal Helfreicha, kje in kako jo je našel, in tudi sam ni črhnil niti besedice o tem. Z njo nisem izpregovoril niti besede, ki bi se nanašala na to, kar sem mislil in čutil pred njenim prihodom. Ne morem reči, da me je skromnost in neodločnost silila, naj se zadržujem : smatral sem to za čisto nepotrebno in odveč; bal sem se vznemiriti njeno ranjeno dušo. Bü sem zgovoren in vesel kot še nikdar, lielfreich je kazal čezmerno, šumno veselje, klepetal brez prestanka in včasih povzročil, da se je Nadežđa Nikolajevna nasmeh-liaia» Aieksejevna le pograda mizo in prinesla sa-movar. Ko je napravila vse, kakor je bilo treba, stopi na prag, podpre lice z roko, ia nekoliko časa . gleda na nas in na to, kako Nadežda Nikolajevna gospodinji in kuha čaj. —Vam je česa treba, Aieksejevna? jo vprašam. ~ Ničesar mi ni treba, dragi, — reče ona, — samo malo bi pogledala na vas... Je že užaljen! Mar ne sme starka malo stati! Le poglej, kako gospodična nadomešča gospodinjo. Tako lepo je tol Nadežđa Nikolajevna povesi glavo. — Vidiš, kako je lepo! A seveda vedno samo j1 moški, in moški: nalivajo čaj in opravljalo vsa ženska dela» Tudi meni bi že postalo dolgčas brez gospodinje, Andrej Nikolajevič, da Ü povem resnico, a sedaj mi oprosti... Obrne se in oddrdra po hodniku. Naša veselost je izginila. Nadežda Nikolajevna je vstala in začela hoditi po sobi Moja slika je stala v kotu. Te dni se je nisem nič pritaknil in. barve so se začele sušiti. Dolgo je gledala Nadežda Nikolajevna na svojo predočitev, potem, se je obrnila k meni, rekla smehljaje: — Sedaj bova kmalu dokončala. Ne bom vam več delala takih presledkov. Gotova bo še pred „razstavo. — Kako ste slični! — se vmeša Senička. Bliskoma obstane, kakor da jo je hipna misel vstavila v govorjenju, in z žalostnim licem se obrne od slike. — Nadežda Nikolajevna, kaj je z vami? Zopet ste se razžalostili! — rečem, — Nič posebnega, Andrej Nikolajevič. Res, zelo sem si podobna na tej slikL Prišlo mi le b$ misel, da me poznajo mnogi, premnogi... P?edh stavljam si, kako bo to... Težko je dihala in solze ss? il stale v očeh. ' Dalje prihodnjič' »Uli illiLl DILflSS: Cena oglasom do 20 besed Din 5-—: vsaka nadalina beseda 25 para. s davščino vred. !i Mi if hljeb po S kg — kg Din 34-— Saije postom Mijekarna, Sanja lili ii m pridno dekls z dobrim» spričevali, dobi takoj pri dobri plači v Maribora dobro stalno službo. Stroški sa potovanj© so povrnejo — Ponudbe pod >Dobra »lužbat, na upravo lista. Sli n fi o lepim vrtom in prostim stanovanjem t Ljubljeni se ugodno proda. Vprašati pri društvu hišnih posestnikov. Dunajska a 17 od 4.—6. ure ali pismeno. Si ii§ iščeta zs. prihodnje šolsko leto snažno sobo z dobro oskrbo. Ponudbe na upravo lista pod „Primorca“ 1 5 vozičkom Rudge Multi s 3 prestavami prosti tek, voziček, Torpedo s steklom, vse skoraj novo, prodam za 20.000 Din. Moravec, Maribor, Slovenska 6. fisije .ä'lne za Ljubljano. Celje Maribor išče domača zavarovalna družba. Visoka provizija, event. stalna plaža. Prijave na upravo lista pod »Agilni akviziterji«. taja želj v svrho ženitve mlad trgovao X gospodično ali mlado vdovo s premoženjem. Ponudbe, že mogoče s sliko, katera s® pozneje vrne pod »št. 30«. na upravo lista illil Ik ii morska trava. Peter Kobal Kranj, Glavni trg tvornica vseh vrst blazin in žime in morske trave, modrece na peresih Specijeina tvrdka sa izdelovanje kh’brrarnitur — Najnižje cena' — Na solidnejši izdelki i — Za-. teva .e oferte in cenike 1 išžs službe nadmiinarja, pod mlinarja ali kot prvi mlinar na kakem večjem mlinu. Grem tudi za samostojnega na kak manjš' mlin, ali pa vzamem primernega v najem 20 vagonov po ceni 550' — K za ICO kg, franco Sladojevci, proda Gjuro Jelič, Sladoj'evcä, p. Slatina. se dobi po ugodnih cenah vsako množino Prodajni urad šent-janškega premogokopa, Ljubljana, Krekov trg 10. fiiiji )ii pneumatiko in vse dele koles nudi po originalnih cenah zastopstvo tvrdke J. Goreč, M. R Plevel, v Preski pr! Medvodah. IH Ü 4 sobe, 2 kuhinje, jed shramba, klet in delavnica, veiik vrt, še za zidavo na prometnem kraju za vsako obrt se proda. Kupcu čez mesec dni stanovanje na razpolago. Zadnja cena 175.000 Din. Poizve se pri sodarju na Vitu št 133 (ali sobo) psr’:»nere:J za čevljar sko obrt iščem za takoj. Cena postranska stvar. Ponudoe pod »Podjetnik« na upravo Usta. inkasanta, sluge ali kaj primernega iščem. Zmožen sem 8 jezikov v govora in pisavi _ Ponudbe prosim pod „Nujna j pomoč“ na upravo lista. . im ]aii rdečo deteljico, semensko ajdo, lipovo cvetje, suhe gobe itd. plačuje najboija Sever & Co. Ljubljana, Volibva ul. 12. lii. bilancist, z večletno prakso išče službe. Cenj. ponudbe pod „Per-ickten“ na upravo lista. fii sirio. ena prva, ena draga, iščeta primernega mesta za takojšen nastop Kavcija na razpolago. Ponudbe pod „Sobarica“ aa upravo iista ; konjskih sil, 5-80 m trans-sijona (Rsngschmirhengela-■ sc proda. Poizve se: Elsner, ivegrad. iz d,tore rodbine in samo z dobrimi Šolskimi spričevali, kateri bi stanoval pri stariših ali sorodnikih se spjejme takoj ali koncem šolskega leta pri tvrdki R Srermecki, Celje. osebni, Nesselsdorfer, zelo dober, lepa karoserija 15/45 H-P, 6 sedežev, se po «godni ceni proda. Chvatal, Ljubljana, Mat» sinova cesta 30. šili piši ipHi išče mesta kakega sluge ali kaj sličnega pri kakem podjetju. Zmožen je slovenskega, hrvaškega in nemškega jezika v pisavi in govora. Cenj, ponudbe prosi pod »Sluga« na upravo lista. ii in delavci se sprejmejo za akordna dela v Zagrebu. Kuhinja na razpolago, stanovanje brezplačno. Ponudbe na upravo Usta. Sva lepa (privatna) paviljona na Ljubljanskem velesejmu se pro dasta. Pojasnila v velesejmski pisarni. |f Mesite ^ trinadstropna v sredini mesta Ljubljane se takoj proda Poizve ea: Križevniška ul. ši. 7/11 Palma kau£uk pete i» fcaes&ik pedpiate! Znižana cena! J zelo agilen, 27 leten, sedaj kompanjon tehničnega podjetja se želi seznaniti v svrho osamosvojitve in čimprejšnja zakona z gospodično aU vdovo brez otrok s posestvom, enakim podjetjem ali premoženjem v gotovini. Cenjene, sam oresne ponudbe pod „Agilen“ na upravo „Jutranjih Novosti“. Tajnost častna zadeva. Objava, Podpisani izje vi jam, da nisem plačnik za dolgove, katere bi naredil na moje ime Mirko Hočevar. Viktor Kuštrin, ličtfa m dm . AAAAAAAAA arh. poučuje klavir mlajše začetnice. Naslov v uoravi lista. Jelenke» Stalna sMssffödstya: Ljubljana, Domžale, Zagreb Izvršuje *»rivatnc fa industrijska stavbe, načrte, proračune, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo. zanesljiva in popolna samostojna delavca, vešča vseh popravil električnih strojev m transformatorjev, ne čez 32 let stara. Pismena ali ustmena pojasnila daje obratno ravnateljstvo južne železnice oddelek VI/5, Lljub-Ijana- Zdravilišče Rogaška Slatina Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni, — Cene zmerne, — V pred- in po sezoni znatni popusti. — Najveeja udobnost — Zalite-vaite proždrte. Miäa. Sw» Petra cesta ii- 3 rmdi cenj. odjemalcem veliko izbiro potrebščin za šivilje in krojače. Damsko, moško,, otroško perilo. Najnovejše bluze v etaminu. Površne jopice, volnene in modne ram-perje. Nogavice, rokavice, majce kratke nogavice. Svilene in pletene samo-veznice itd- po priznano najnižjih cenah. Na debelo in na drobno! m And. Dakii, :,°s 5.« prodajalna Ljubljana, Poljanska e. 13. Mtyfep, r#ms3 81 bogato skladišče moških, ženski!; in otro-— „ 1 g ških čevljev iz telečjega boksa v vseh afcOitCio© PilžCfO s ■ barvah, govedjega boksa in rjave kravine. llažiiD za inserente g T^v^WtBkladi la s prilo^^^^gz^ijose^iliid«^ številki. Cenj, naročila ^Pt’ojeinaj« do 27. t in. Szd&ja lg tjskg »Zyesm ffiskansa fe letä&nat*. t I4sffiaaf