PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini Abb. postale I gruppo Cena 90 lir Leto XXIX. Št. 157 (8559) TRST, sobota, 7. julija 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskaj v tiskarni »Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. STRANKE LIVE SREDINE SE ŠE NISO DOGOVORILE 0 VLADNI STRUKTURI TEŽAVNA POGAJANJA 0 PODELITVI MINISTRSKIH MEST V NOVI VLADI Rumor se je ponovno sestal s tajniki levosredinskih strank - Spor v PSI med De Martinom in Mancinijem v zvezi s podelitvijo ministrstva za finance RIM, 6. — Optimistična predvidevanja, po katerih bi mandatar za sestavo nove vlade Rumor utegnil že jutri obiskati predsednika republike na Kvirinalu ter mu izročiti seznam ministrov nove vlade, se ne bodo uresničila. Potem ko se vse štiri stranke leve sredine, kljub večjim ali manjšim pomislekom, odobrile sporazum o vladnem programu, še ni bilo mogoče doseči dogovora o porazdelitvi ministrskih mesi. Ne gre samo za usebe, ki naj bi jih imenovali na čelo raznih ministrstev (to je naloga parlamentarnih skupin posameznih strank) pač pa za še bolj kočljivo vprašanje, koliko ministrstev in katera ministrstva naj pripadajo posameznim strankam. Temu vprašanju je bil posvečen današnji «vrh» levega centra, ki so se ga poleg mandatarja Rumorja udeležili tajniki PSI De Martino, KD Fanfani, PSDI Orlandi in PRI la Malfa. Po sestanku, ki je trajal uro in dvajset minut, so tajniki štirih strank potrdili, da dokončnega dogovora še ni. Samo republikanci so že zadovoljni, saj je že dogovorjeno, da bo La Malfa dobil ministrstvo za zaklad, Bucalossi pa ministrstvo za znanstveno raziskavo. Socialdemokrati kolebajo predvsem v zvezi z vprašanjem podpredsednika ter vztrajajo na stališču, da bi imenovanje socialista na to mesto pomenilo diskriminacijo v škodo PSDI. Zato zagovarjajo tezo, naj bi imenovali dva podpredsednika — enega socialista in enega socialdemokrata 'sesiavo nove vlade Mariano Rumor 1 i Pogajanja med strankami leve sredine o strukturi nove vlade so se avlekla, saj še niso dosegli dokončnega dogovora o porazdelitvi ministrskih mest. Najbolj optimistični opazovalci pa menijo, da bi lahko rešili še zadnja sporna vprašanja že danes, kar bi o-mogočilo mandatarju Rumorju, da bi že v prvih dneh prihodnjega tedna izročil predsedniku republike seznam novih ministrov. Vrednost italijanske lire je na finančnem tržišču zopet občutno padla. Ta padec je treba povezati s padcem dolarja po vsej Evropi. Možno je, da je to posledica ukrepa ameriške vlade, ki želi povečati izvoz v Evropo. V nekaterih državah EGS pripravljajo varnostne ukrepe, kajti padec dolarja bi lahko poslabšal njihovo plačilno bilanco. Finski zunanji minister Karjalai-nen je na včerajšnjem zasedanju konference o evropski varnosti in sodelovanju poudaril pomen politike neuvrščenosti in veliko vlogo, ki jo imajo neuvrščene države za dosego miru. Neuvrščenost je edina politika, ki pelje k miru, je dejal. Konferenca se bo zaključila danes zjutraj, nadaljevala pa se bo z drugo fazo, ki se bo začela 18. septembra v Ženevi. Takrat bodo obravnavali tudi sporno vprašanje prisotnosti Tunizije in Alžirije na konferenci, kar je zahteval malteški premier Mintoff. Danes se bo prvič sestal novoizvoljeni deželni svet, ki ima na dnevnem redu po uvodnih formalnostih izvolitev predsednika In drugih organov predsedstva. Včeraj se stranke leve sredine niso sporazumele za kandidata, ker so demokristjani vztrajali na kandidaturi Berzantija, socialisti pa na kandidaturi Pittonija Pogajanja se bodo danes nadaljevala še pred sejo deželnega sveta. Tržaški pokrajinski svet je sinoči pričel razpravo o občinskem proračunu, o proračunu ACEGAT in o osnovnih smernicah petletnega načrta občine. Med sejo je pri formalnem glasovanju prišlo do nepričakovanih »prostih grelcev« tako da je bila večina leve sredine nenadoma v manjšini. Po pismenih nalogah se bodo z današnjim dnem maturantje spoprijeli z ustnimi izpiti. Na slovenskih šolah v Trstu dela zrelostne izpite 91 dijakov in dijakinj, od katerih jih je 7 iz Gorice. — ali pa nobenega. V KD obstajajo še nekatera vprašanja, ki se tičejo predvsem ravnovesja med strujami, vsekakor pa je bil Fanfani po današnjem srečanju pri Rumorju dokaj optimistično razpoložen, časnikarjem je sicer potrdil, da še ni dokončnega sporazuma, dejal pa je, da je bil danes «dober dan*. «Kako pa bo jutri?* so ga vprašali. «če je bil petek dober — je odgovoril Fanfani — si lahko mislite, kakšna bo šele sobota*. Največ je težave pa ostajajo pri socialistih, katerim naj bi po današnjem Rumorjevem predlogu pripadala ministrstva za finance, za delo, za pravosodje, za javna dela, za trgovinsko mornarico in za južno blagajno. Danes popoldne se je sestalo vodstvo PSI, kateremu je De Martino poročal o Rumorjevili predlogih, nakar so predstavniki struj povedali svoje mnenje. Tu pa je prišlo do ostrih nasprotij predvsem v zvezi s podelitvijo ministrstva za finance, za katerega se je zavzemal Mancini. Po prekinitvi seje se je na ločenem sestanku zbrala Mancinijeva struja, ki je zagrozila, da ne bo več prisostvovala nadaljevanju seje vodstva. Sestal se je tudi politični urad, končno pa so našli kompromisno rešitev: PSI bo predlagala drugim strankam leve sredine, da bi ji namesto finančnega ministrstva podelili ministrstvo za proračun, namesto ministrstva za južno blagajno (zaradi načela da neka stranka ne sme voditi istočasno ministrstev za proračun in ;za južno blagajno) pa neko ministrstvo brez Ustnice. Tudi predstavniki Mancinijeve struje so pri-voUli v to rešitev. Danes zaključek kongresa CGIL BARI, 6. — Na 8. vsedržavnem kongresu CGIL v Bariju se je danes zvečer zaključila razprava o poročilu generalnega tajnika Lame. Jutri bo sam Lama odgovoril vsem govornikom, ki so posegli v razpravo, nato pa bodo na vrsti volitve več kot 200 članov vsedržavnega zveznega sveta, ki ima nalogo imenovati vodstvo in tajništvo sindikata. Izvršni odbor predsedstva ZRJ o stanovanjski politiki BEOGRAD, 6. — Izvršni odbor predsedstva ZKJ je na današnji razširjeni seji, katere so se udeležili zastopniki zveze sindikatov. ocenil potek dosedanje akcije za pospešeno graditev stanovanj za delavce. Ugotovljeno je bilo, da so bili doseženi prvi rezultati, toda da bi se z razpoložljivimi sredstvi lahko zgradilo več stanovanj za delavce ter bi se lahko hitreje izvedle spremembe v politiki stanovanjske gradnje. Izvrši odbor sodi, da so komunisti, ki so na ustreznih funkcijah v upravnih in družbenih organih, odgovorni za hitrejšo uskladitev stališč in za sprejem zakonskih in drugih ukrepov, s katerimi naj bi se ustvarili materialni in družbeni pogoji za povečano in pospešeno graditev stanovanj za delavce. Potrebno je med drugimi ukrepi vzpodbujati povečanje proizvodnje gradbenega materiala, racionalizacijo in povečanje produktivnosti v proizvodnji stanovanj ter z urbanističnimi in drugimi pogoji vplivati na povečanje obsega stanovanj za delavce. Prisrčni pozdrav med dvema nemškima zunanjima ministroma pred začetkom včerajšnjega zasedanja konference v Helsinkih: Scheel (desno) in Winzer (levo) sta si segla v roko nilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIHIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIlIllllilllliiliiiiiiiiliHiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiliiiiunilimilllllllllllllllllllllllM PREDZADNJI DAN EVROPSKE KONFERENCE 0 VARNOSTI IN SODELOVANJU Finski predstavnik Karjalainen poudaril pomembno vlogo politike neuvrščenosti Določen datum druge faze konference: delegacije se bodo sestale 18. septembra v Ženevi - Malteški premier Mintoff o potrebi popuščanja napetosti v Sredozemlju HELSINKI, 6. — Evropska konferenca o varnosti in sodelovanju, ki je v teku v Helsinkih in ki bi se morala zaključiti danes, se bo nadaljevala še jutri zjutraj. Morali so podaljšati sedanjo fazo zasedanja, ker se člani posebne komisije niso mogli domeniti o zahtevi malteškega predsednika vlade in zunanjega ministra Dom Mintoffa, ki je predlagal, naj se konference udeležita tudi Tunizija in Alžirija, saj je vprašanje miru in varnosti v Evropi obenem vprašanje miru in varnosti v Sredozemlju. Nepričakovan razplet konference, ki je do sedaj potekala v znamenju popolnega soglasja, je prisilil prisotne zunanje ministre, da odložijo svoj odhod iz finskega glavnega mesta. Komisija je poročala zunanjim ministrom za zaprtimi vrati. Izvedelo se je, da so bile proti prisotnosti Alžircev in Tunizijcev na konferenci v glavnem Kanada, Nizozemska in skandinavske države. Edini pozitivni rezultat, ki izhaja iz del te posebne komisije, je določitev datuma za začetek druge faze konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. Druga faza se bo torej začela 18. septembra v Ženevi, 29. avgusta pa se bo sestal v Ženevi posebni koordinacijski odbor. Zelo verjetno bodo o malteški zahtevi razpravljali v začetku druge faze konference. Na današnjem zasedanju so spregovorili predstavniki Vatikana, Malte, Liechtensteina, Cipra, Grčije in Finske. Za Vatikan je spregovoril msgr. Casaroli, ki je dejal, da Vatikan ocenjuje zelo pozitivno helsinško konferenco, ker se ukvarja z nujnimi in s stvarnimi vprašanji. Vzpostavitev novega odnosa jateljskih odnosov. Dejal je tudi, da je Malta od vsega začetka pripravljalnega dela konference o evropski varnosti trdila, da je .nemogoče reševati in razpravljati o S = S ~ ternativa veliki nevarnosti ki grozi vsemu svetu, saj je vedno pod grožnjo popolnega uničenja. V zaključku svojega posega je msgr. Casaroli dejal, da Vatikan podpira mimo poravnavanje sporov med državami in da je pripravljen sodelovati na področju kulture, vzgoje in človeških vorašanj. Nizozemski zunanji minister Van Der Stoel je omenil načela, ki jih vsebujejo zaključna priporočila priprav-ljanega dela konference in dejal, da so spremembe meja po mirni poti, s privoljenjem obeh zainteresiranih držav, povsem dovoljene kot tudi spremembe notranje ureditve posameznih držav kot izraz volje ljudstva. Vsak narod ima namreč pravico, da si izbere, razvije ali spremeni politični, gospodarski, družbeni ali kulturni sistem brez vmešavanja tuje države ali skupine držav. Ko je govoril o gospodarskih vprašanjih je Van Stoel dejal, da nikakor ne gre pozabiti interesov držav v razvoju. Prisotni zunanji ministri so z dokajšnjim zanimanjem poslušali izvajanja malteškega zunanjega ministra Mintoffa, ki je dejal, da ni sodelovanja brez urnosti. Spomnil je, da je bila v zadnjih 20 letih srednja Evropa eno največjih žarišč napetosti na svetu, medtem ko jo sedaj zgled pri- UlllllllllimilllllllllllllllllllllllMlilllliMlMiilHiiiiiliiiiilllillllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIliiiiillllllllIllilliillIllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMRIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII ZOPET POTRES NA DENARNEM TRŽIŠČU Padec finančne vrednosti lire Kmalu razvrednotenje dolarja? Možno je, da je vlada ZDA sama povzročila padec dolarja, da bi povečala izvoz v Evropo - Varnostni ukrepi držav EGS RIM, 6. — V Rimu so danes I zadnjih dneh so namreč vsi upali zabeležili nov padec lire v pri- v utrditev dolarja, ameriški stati- merjavi z drugimi evropskimi valutami. Na finančnem tržišču je vrednost lire padla z včerajšnjih 261,50 lire na 280,50 lire za nemško marko. Istočasno se je povečala razdalja med trgovsko in finančno vrednostjo lire. To je verjetno posledica začetka turistične sezone, ki povzroča precejšnje povpraševanje Po italijanski valuti in drži visoko trgovsko vrednost, medtem ko so na' finančnem tržišču špekulanti usmerjeni k prodajanju lir. Padec lire je nedvomno posledica hudega padca, ki ga je danes zabeležil ameriški dolar, predvsem v Frankfurtu, Zurichu in Parizu. V Frankfurtu je dolar padel od 2,338 marke na 2,385 marke in je tako od začetka leta padel za 27 odst. v primerjavi z zahodno-nemško marko. Podoben padec a meriške valute so danes zabeležili tudi na londonskem in tokij skem tržišču. V Washingtonu so z izrednim za čudenjem sprejeli te vesti. V stični uradi pa so današnji padec ocenili za 10 odst.' Kšže, da ameriška vlada ni pripravljena na novo devalvacijo. Podtajnik zakladnega ministrstva Paul Volcker je izjavil, da je «dolar vreden mnogo več, kot mislijo v Evropi*. Dodal je, da je sedanji padec le posledica špekulacije, ki ni osnovana na resničnem stanju. Nedvomrio je na ta «finančni potres* vplival tudi razvoj primera Watergate, ki vedno bolj kaže na odgovornosti predsednika Nixona. Pariška vlada je na svoji današnji seji proučila vprašanja, ki se utegnejo porajati ob ponovnem padcu dolarja, ki je že tretji v 18 mesecih. Finančni minister Giscars D'Estaing je dejal, da pariška vlada nikakor ne namerava razvrednotiti franka. keT bi to negativno vplivalo na francosko izvozno politiko. Tudi v Franciji so uveljavili dvojno vrednost tujih valut, ta ukrep pa so sere jeli, da bi zavaro vali vrednost franka. Britanske oblasti nameravajo sprejeti pred ponedeljkom drastične ukrepe, da bi zavarovali vrednost funta šterlinga. Tudi v Londonu predvidevajo devalvacijo dolarja in ovrednotenje evropskih valut. Zakladnica in angleška banka nista še izdali nobenega sporočila, kaže pa, dla nameravajo funt delno ovrednotiti v primeri z dolarjem in razvrednotiti v primeri z ostalimi evropskimi valutami. V Frankfurtu so mnenja, da gre pri sedanji vrednosti dolarja predvsem za politične razloge. V zadnjem času trgujejo s tujimi valutami kot ,da bi šlo za delnice. Važni so tudi psihološki razlogi, ki jih je moč razbrati iz zadnjih sklepov evropske gospodarske skupnosti. V Frankfurtu tudi ne izključujejo možnosti, da je ameriška vlada namenoma povzročila devalvacijo, da bi lahko ohranila izvoz v države EGS. Menijo tudi, da so v nekaterih evropskih državah, med katerimi je tudi Francija, že proučili možnost zvišanja davčnih bremen na uvoz iz ZDA, da bi se njihova plačilna bilanca ne poslabšala. Evropi, ne da bi istočasno razpravljali o varnosti v Sredozemlju. Omenil je tudi sklepni komunike o sestanku med Brežnjevom in Nixonom o položaju na Bližnjem vzhodu ter še enkrat ponovil svojo zahtevo po prisotnosti Tunizije in Alžirije v tej fazi pogovorov. Splošna razprava se je zaključila z govorom finskega zunanjega ministra Karjalainena. ki je dejal, da je bila razprava do sedaj zelo konstruktivna, kar daje upati, da bosta uspešni tudi naslednji dve fazi kanference. V nadaljevanju svojega posega je izjavil, da nikakor ne gre pozabiti manjšine držav, ki jih imenujemo neuvrščene, manjšino kamor sodi tudi Finska. Neuvrščene države ne marajo ustanoviti «tretjo skupino*, saj obstajajo med njimi velike razlike: vsaka neuvrščena država ima svojo zgodovino in lastne izkušnje ter odnose s sosednjimi državami. Združuje pa jih osnovni cilj v njihovi politiki dejstvo, da so odločene ostati zunaj spopadov med velesilami. Po mnenju finske vlade mora biti eden od ciljev sedanje konference spoštovati in potrditi ta cilj. Izrazil je prepričanje, da je neuvrščenost politika, ki pelje do miru. V zaključku svojega govora je finski zunanji minister ponovil predlog predsednika Kekkonena za ustanovitev denukleariziranega področja v Severni Evropi in potrdil, da je finska delegacija za razvoj gospodarske izmenjave. Ob robu evropske konference o varnosti je bila cela vrsta dvostranskih in večstranskih stikov med raznimi ministri. Italijanski minister Medici se je v prvih popoldanskih urah srečal s šefom vzhodnonemške diplomacije Winzerjem, predstavnik Vatikana Casaroli pa se je sestal s poljskim zunanjim ministrom Olszow-skim, s katerim je razpravljal o nadaljnjem razvoju ednosov med Sveto stolnico in Poljsko. Srečali so se tudi predstavniki držav članic EGS in NATO, ki so si izmenjali vtise o konferenci Srečanje Nixon-Huang Chen NEW YORK, 6. — Predsednik Nixon je v svoji poletni rezidenci v San elemente v Kaliforniji sprejel vodjo kitajskega urada za zveze z ZDA Huang Chen, ki je trenutno v Kaliforniji kot Nixonov gost. Dogodku so v ZDA posvetili mnogo pozornosti še zlasti pred skorajšnjim potovanjem osebnega Nixonovega svetovalca Kissingerja v Peking, kjer naj bi skušal doseči s kitajskim ministrskim predsednikom čuenlajem sporazum o rešitvi krize v Kambodži. Nekaj ur prej je Čuenlaj v Pekingu v pogovoru s skupino predstavnikov ameriškega parlamenta, ki so trenutno na obisku v Kitajski, ostro obsodil bombardiranje Kambodže in izjavil, da ne bo obiskal Združenih držav, dokler bodo podpirale skorumpirano Čang- da se bo kamboški princ Sihanuk boril, če bo potrebno še 20 let in da je bila Kitajska do sedaj «še preveč potrpežljiva* v zvezi s for-moškim vprašanjem ter da je sporazum .med Nixonom in Breinje-vom o omejitvi strateškega oboroževanja samo »kos papirja*, ki ga Sovjetska zveza sploh ne bo upoštevala. Ta nepričakovan napad na ZDA paj bi po mnenju nekaterih opazovalcev, kazal na poslabšanje odnosov med ZDA in Kitajsko ter neposredno tudi na občutljiv mehanizem tristranske Nixonove diplomacije. V svojem današnjem uvodniku pravi časopis «New York Times*, da je Peking zelo slabo sprejel izboljšanje odnosov med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami. Peking naj bi bil mnenja, da so Američani preveč naklonjeni Kremlju. Po mnenju ameriških izvedencev pa naj bi napad kitajskega ministrskega predsednika ne pomenil poslabšanja odnosov med Pekingom in1 VVashingtonom. Do sedaj ni o srečanju v San Clemente med Nixonom in Huang Chonom nobene podrobnejše vesti. Zelo verjetno pa je bil govor o možnosti kitajskega posega, da bi čimprej dosegli sporazum v Kambodži. S svoje strani je kamboški diktator Lon No] danes prvič izjavil, da bi bil pripravljen pogovarjati se z vodjo kamboške osvobodilne fmnte princem Sihanukom in sprejeti morebitno takojšnje premirje. VČERAJ SO STAVKALI UREDNIKI DNEVNIKA e slonijo samo na dvostranski stikih, marveč se prepletajo tudi z vrsto važnih mednarodnih problemov. Vsekakor Peru sodi med tiste države latinsko - ameriškega kontinenta, katerih napredna vloga v svetu bo vse bolj vidna in tudi koristna tako za sam Peru kot za mednarodni razvoj nasploh. Podzemeljska‘ železnica v Torontu ............. Prvo podzemeljsko železnico, kjer se prometno sredstvo ne bo več pomikalo na kolesih, marveč bo tiho drselo na nekakšni magnetni blazini, bodo izgradili v Torontu. Dela bo opravila zahodnonemška firma »Kraus - Maffei* iz Muench na. To vozilo se pomika s pomočjo induktorskega linearnega motorja. Vlak podzemeljske železnice je sestavljen od vagonov, ki imajo od 6 do 24 sedežev. V eni uri lahko prepelje 20.000 potnikov s hitrostjo, ki gre od 45 do 120 km na uro. V Sibiriji so odkrili diamante, ki so nastali ob eksploziji ogromnega meteorita, ko je ta tam treščil z neba pred okrog 30 milijoni let. Krater, ki ga je pri padcu izdolbel, ima premer sto kilometrov. Na mestu eksplozije so geologi našli diamante rumenkaste in čmo-zelene barve, ki so nastali spričo delovanja ogromne energije udarnega vala na rudnine, bogate na ogljiku. To odkritje je obogatilo znanje o poreklu dragega kamenja, ki so doslej zanje menili, da lahko nastaja samo v nedrih Zemlje, in to ob izredno visokih temperaturah ter pritisku. NA FILMSKIH PLATNIH V hribe, med gozdove — si želimo v teh dneh soparice, ki se v njej kuhamo. In celo daleč niso. Na Tolminskem si z avtom v dobri urici, če ga malo poženeš. Tu je gozdov, hribov, bistrih voda na pretek. Tu si odpočiješ dušo in telo, naužiješ dobrega, svežega zraku in spet obnoviš dobro voljo ter delovne energije Jerzy Skolimotvski: »KING, OUEEN, KNAVE* Na jugoslovanskih filmskih platnih lahko vidimo film, ki, kljub uveljavljenim igralcem, še ni izšel v Italiji. Gre za zadnje delo poljskega režiserja Jerzgja Skolimotvskega «King, Queen, Knave» (Konig, Dame, Bube), nemško - ameriška proizvodnja v angleščini, v kateri nastopajo David Niven, John Moulder Broivn, Gina Lollobrigida, Mario Adorf Ud. Skolimotvski je režiser, ki nam je v kratkoletnem delovanju že dal številne mojstrovine: njegov prejšnji film »Deep E nd» (La ragazza del bagno pubblico) je med najlepšimi filmi zadnjih let. Zadnji film «Kmg, Queen, Kna-ve» pa je zabavna komedija, ki jo Skolimotvski verjetno ni preveč občutil. Posneta je po romanu Vladimira Nabokova, si-že pa se nam ne zdi izviren. Režija Skolimotvskega dela vendar prave čudeže, tako da ima mo pred sabo vseeno osebno in privlačno delo. S. G. * * * Izšla je filmska barvna verzija televizijskega dela Luigija Comencinija »Le avventure di Pinocchio». Ta verzija je seveda skrajšana z ozirom na televizijsko, ki so jo predvajali v več nadaljevanjih. Comencinijev film je zelo inteligenten. Uporablja Collodijevo zgodbo za metaforično prikazovanje otroške dobe, družbene pogojitve, odnosov s starši itd. V filmu se povračajo teme, ki so vedno zanimale režiserja, in to na zelo naraven način, brez vsakega intelektualizma. Med številnimi igralci, ki nastopajo v filmu, je posebno dobra karakterizacija Nina Man- "'m■ s. o. uuputljcs UUilU lil tviV) liautijcn uvui cg,«*, av Ci,cp,a *'* °PV» v«**vzio — u ‘ ‘ ZA KULISAMI TAJNIH VATIKANSKIH ODNOSOV ZA OLAJŠANJE ČLOVEŠKIH TECOB Kje so skriti dokumenti kardinala Jisseranta? Lov za zapiski fcraja že tri leta - Morda so kje v Franciji, Švici ali Španiji - Vatikan ima s tem hude skrbi - O tem pa je obveščen monsignor Roche, Tisserantov duhovni sin Vatikan se je zapletel v dva senzacionalna spora, ki sta povzročila dokaj strahu in živčnosti v rimsko katoliški hierarhiji. Prvi izvira iz vse glasnejših govoric, da se namerava papež umakniti v pokoj, kar pa so uradno zanikali, drugega pa so povzročila mrzlična prizadevanja vatikanskih agentov, da bi dobili v roke zapise pokojnega kardinala Tisseranta, nestorja svetega kolegija kardinalov, ki je umrl letos februarja. Zapisi Tisseranta verjetno vsebujejo nekaj specifičnih kritik politiki Pavla VI. in vrsto osupljivih podatkov o vatikanskih zadevah za skoraj polovico stoletja, če bi papirji prišli v javnost, bi nedvomno •flkretJHf Oflbzitfjr nekaterih starejših kardinalov, ki so papežu hudo zamerili priporočilo, naj gredo v pokoj- pri esemdesffiih letih in napravijo prostor mlajšim. Drugo o-pozicijo pa tvorijo kardinali, ki se potegujejo zato, da papežev v prihodnje ne bi volil kardinalski zbor, temveč cerkveni zbor rimskokatoliških škofov, na katerem bi smeli povedati svoje mnenje tudi laiki. V Vatikanu kljub zanikanju šušljajo, da bi papež utegnil sporočiti svojo odločitev o odstopu na evharističnem kongresu, ki bo sredi septembra v Vidmu. Govori se tudi, da v benediktinskem samostanu Monte Cassino urejajo 22 sob, ki naj bi bile namenjene papežu in njegovemu spremstvu. Vatikan je take govorice že nekajkrat zanikal. Kljub temu pa v Vatikanu še vedno vre, še posebno, ker je monsignor Georges Roche, katerega je Tisserant imenoval svojega duhovnega sina, na nekem knjižnem »festivalu* potrdil, da Vatikan v resnici išče Tisserantove dokumente, ki pa so »varno spravljeni*. Iz previdnih izjav Rocheja in iz vatikanskih virov je mogoče izluščiti dokaj verjetno domnevo, da je Tisserant sestavil senzacionalno poročilo o vatikanskih bojih za oblast in o spletkah, ki jih je v dolgih letih razpredel po vsem svetu. Nič manj presenetljiva pa niso obupna g y///a v, v////, fr'/'"- Va V///A TRST A 7.15, 8.15, 13.15. 14.15, 17.15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba: 11.35 Poslušajmo spet; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Avtoradio; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.30 Koncertisti naše dežele; 19.00 Ansambel »Black Swan»; 19.10 A. Lokar: Tržačan v Ameriki; 19.20 Revija zborovskega petja. 20.00 šport; 20.35 Teder. v Italiji; 20.50 Slovenske balade; 21.10 Ritmični orkester; 21.30 Vaše popevke; 22.30 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 15.10 Med prijatelji glasbe; 16.20 »La cortesele*; 19.30 Deželne kronike. KOPER 7.30, 8.30. 10.30, 12.30, 14.30. 17.30. 18.30. 21.30, 23.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.40 Jutranja glasba; 10.00 Orkester folk V. Borghesi; 10.41 Glasbena oddaja; 11.21 Od melodije do melodije: 11.30 Današnji pevci; 12.00 Glasba po željah; 14.00 E. Sequi: Z nosom po zraku; 14.40 Juke box; 15.00 V veseli družbi; 15.30 Pojejo »I pro-feti*; 16.00 Plošče: 17.46 Sledijo si pevci; 18.00 Zapojmo in zaigrajmo: 18.40 Zabavna glasba; 19.30 Primorski dnevnik; 20.00 Za prijeten konec tedna; 20.30 Prenos RL; 21.00 Večer v glasbi; 22.35 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00. 13.00, 15.00, 17.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Plošče resne glasbe; 12.10 Glasbena oddaja; 13.20 Preskušajo SOBOTA, 7. JULIJA 1973 se diletanti; 15.45 Veliki variete; 17.10 Zgodovina gledališča : »La cantante calva* in »Aspettando Go-dot»; 19.30 Orkester Sciascia; 20.20 Festival jazza; 21.00 Plošče; 22.00 Orkestri zabavne glasbe. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 16.30, 19.30, 22.30 Poročila; 7.40 Pojejo Rolling Stones in M. Mazzocchi; 8.40 Popevke; 9.35 Strnjena komedija; 10.35 Spored z G. Bramierijem; 11.50 Zbori z vsega sveta; 12.40 Zgodovina ital. popevke; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.00 Glasbena oddaja; 16.00 Zabavni tečaj francoščine; 16.35 Evropski festivali — Spoleto; 17.25 Izžrebanje loterije; 17.35 Ping - pong: 18.00 Kulturni spored; 19.00 Spored z G. Farassi-nom; 20.10 »Lassedio di Corinto*: tragedija v treh dejanjih; 22.10 Plesna glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert; 11.00 Sonate za klavir in violončelo; 11.40 Sodobna ital. glasba; 12.15 Glasba skozi čas; 13.30 Haydn in Vivaldi: 14.20 »Beatrice di Tenda*; tragedija v dveh dejanjih; 17.10 Literarna oddaja; 17.40 Strani iz albuma; 17.55 Koncert; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Plošče resne glasbe; 19.15 Vsakovečemi koncert; 21.30 Simf. koncert. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 7.50 Beseda na današnji dan; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Pionirski tednik; 10.35 Ansambli zabavne glasbe; 11.20 Kličemo leto- višče: 12.20 Z nami doma in na poti; 13.10 Melodije za opoldan; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 čez travnike zelene; 14.15 Zabavna glasba; 15.10 S pesmijo po Jugoslaviji: 16.00 Dogodki in odmevi; 16.40 Naši operni pevci; 17.40 Orkester RTV Ljubljana; 18.10 Glasbena medigra; 19.45 S knjižnega trga; 20.00 Lahko noč. otroci!; 21.00 V soboto zvečer; 22.00 Radijska igra; 23.20 Oddaja za naše izseljence; 00.05 S pesmijo v novi teden. ITAL. TELEVIZIJA 18.15 Program za mladino; 19.30 Izžrebanje loterije; 19.35 Nabožna oddaja; 19.50 Šport in kronike o ekonomiji in delu; 20.30 Dnevnik; 21.00 »Ser.za rete*; 22.15 A-Z - Dogodek : »Kako in zakaj?*; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.20 Komični filmi: Aldo Fabrizzi «L’ultima car-rozzella*. JUG TELEVIZIJA 15.00 Wimbledon: Tekmovanja za Davisov pokal; 19.15 Obzornik; 19.30 Risanka; 19.45 Filmska komedija; 20.45 Risanka; 21.00 in 00.15 TV dnevnik: 21.30 Split 73 — domači pevci; 21.40 Junaki cirkuške arene; 23.05 Šerif v New Yorku - film; 23.55 TV kažipot. KOPRSKA BARVNA TV 20.45 Film »Pesem za Ehadije*; 21.15 Poročila; 21.30 Film »Sli-mov otrok*; 22.20 Sopranistka Ro-sanna Carteri. prizadevanja svete stolice, da bi to poročilo prestregle. Lov za zapiski traja že tri leta. Začel se je takrat, ko se je Vatikan zavedal nevarnosti, da bi neprijetno poročilo lahko skrivaj prišlo čez vatikanske meje. Papež je junija 1. 1969 izdal dekret, s katerim je prepovedal »izvoz* kardinalskih zapisov, nanašajočih se na vatikanske zadeve. Malo kasneje je papežev tajnik kardinal Villot poslal Tisserantu direkten ukaz v skladu z omenjenim dekretom. Tisserant je umrl 21. februarja letos v kliniki južno od Rima. Nekaj minut po njegovi smrti so na vrata njegovega stanovanja v Ulici Giovanni Prati 4 potrkali vatikanski uradniki, oboroženi s pooblastilom, da smejo odnesti kardinalove osebne dokumente in jih zapečatene spraviti v tajne vatikanske arhive. Bili so prepozni/ Vsi pomembni papirji so izginili. Vatikan domneva, da so Tisseran-tovi prijatelji skrivaj odnesli zapiske čez mejo in jih spravili kje v Franclji, Švici ali celo Španiji. Monsignor Roche zatrjuje, da skrivališča ne bo odkril nihče. »Vsakomur. ki me sprašuje po njem, odgovorim, da sem zapiske izročil a-stronavtom Apolla 16, ki so jih ponesli na Lur.o*. Roche. ki je v francoskih literarnih krogih ugledna osebnost, pravi, da mu je kardinal naročil «naj zapiske in dokumente uporabi na način, ki bi bil tudi njemu samemu po volji*, r Prav to povzroča Vatikanu najhujše skrbi. Cerkvene oblasti se namreč boje, da je v Franciji rojeni kardinal Tisserant, ki je bil dolga leta trn v peti rimskokatoliški hierarhiji, popisal neprijetne podrobnosti, ki bi utegnile biti še bolj osupljive od nedavne izjave, da so papežu Pija XI. leta 1939 umorili po ukazu Mussolinija. Ker so te izjave spravili v javnost Tisserantovi prijatelji, ki so imeli dostop do zaupnih dokumentov, se je Vatikan potrudil in jih zanikal. Mussolinijev sin Romano pa je vložil tožbo proti nekemu francoskemu listu, ki je izjavo objavil. Poročilo o papeževi smrti navaja, da je dal eden od vatikanskih zdravnikov. dr. Petacci, čigar hči Clara je bila ljubica Duceja, Piju XI. smrtno dozo »poživila*. Vatikanski krogi so pred nedavnim potrdili, da je dobil Mussolini v tistem času od svojega ovaduha v vatikanski tiskarni odtis govora, ki naj bi ga imel papež in v katerem naj bi ostro napadel fašistični režim. Isti vatikanski viri so sicer tudi poudarili, da dr. Petacci zadnji dan pred papeževo smrtjo sploh ni smel k njegovi postelji. Teoretsko bi seveda lahko papež dobil usodno injekcijo že prej, preden so pred njegovo smrtjo poklicali k njemu uradni zdravniški zbor. Nič manj se Vatikan ne boji tega, da je Tisserant v svojih zapisih zbral strogo zaupne podatke o finančnih transakcijah Cerkve, ki naj bi povečale njene dohodke. Tisserant je o teh zadevah precej vedel. Koliko jih je dejansko popisal in koliko je Rocheju samo povedal o tem. je težko reči. Kardinalovi zapiski vsebujejo tudi trditev, da je sedanji papež Pavel VI. takrat, ko je bil še msgr. Mon-tini skrivaj najel vojsko obveščevalcev in ovaduhov ter po koncu druge svetovne vojne poskušal navezati stike s samim Stalinom. Tedanjega izrazito protikomunističnega papeža Pija XI. je to teko razburilo. da je Montinija pregnal v Mi-lan in izjavil, da ne bo postal kardinal, dokler bo on živ. Monsignor Roche je pred nedavnim povedal, da nekateri Tisserantovi zapiski prikazujejo papeža Pavla VI. v neugodni luči. S tem ne misli na njegove skrivne stike s Stalinom po koncu vojne, ki pravzaprav v bistvu niso pomembni, ampak na nekatere Tisserantove podatke o papeževi politiki, ki še niso bili ob- javljeni. čeprav je monsignor Roche trdno prepričan, da izpolnjuje poslednje želje svojega duhovnega očeta, če ne izroči njegovih zapiskov, pa obstoje podatki, ki govore, da je bil Tisserant sam v dvomu, komu naj zaupa svoje dokumente. Šest mesecev pred smrtjo je zaupnemu prijatelju in bivšemu tajniku Jeanu MUUerju v Parizu povedal. da je kupil stroj za uničevanje odpadkov, da bi dokumenti ne prišli v napačne roke. MUller, ki je danes star 86 let, je mnenja, da je nekdo pripravil fotokopije dokumentov, preden jih je kardinal uničil. »Cerkev bi bilo treba obvarovati škode, ki bi jo utrpela, če bi ti dokumenti prišli v javnost*. je dejal MllUer. Monsignor Roche Je nekoliko drugačnega mnenja. »Kardinal .Tisserant stvari ni sprejemal kot* dejstva. Vselej se je vprašal: »Kaj naj storim? Naj molčim o določenih vatikanskih zadevah, ki skrunijo Cerkev? Učil me je, da imamo vsi pravico do resnice*. Avto-moto šport se je začel razvijati potem, ko so izumili motor z notranjim izgorevanjem. Prvi avtomobilski klub je bil Automobile Club de France, ustanovljen 1. 1895 v Parizu, nakar je bil 1. 1901 ustanovljen istotam prvi mednarodni avtomobilski klub. Prvi mednarodni motociklistični klub je bil u-stanovljen v Londonu 1. 1912. Prve avtomobilske dirke so bile 1. 1895 v Franciji, na relaciji Pariz -Rouen. Avtomobilski dirkači so že 1. 1903 dosegli hitrost 100 km na uro. Leta 1910 pa je neko vozilo v Indianapolisu prvič preseglo hitrost 200 km na uro. Prve motociklistične dirke Tourist - Trophy so bile 1. 1907 na Angleškem. Uspešna borba proti bolečini Dr. Lipton: Prepričan sem, daje bil storjen na j večji napredek, kar zadeva odpravo bolečin, kijih povzroča rak» štiri dolge mesece je Frank Sca-les trpel strahotne bolečine na levi strani prsnega koša in na levi roki. Izgubljal je zavest in ni bil več sposoben za nobeno delo. Potem se je Frank Scales, 48-letni mehanik, podvrgel operaciji, ki mu je prinesla olajšanje. Bistvo operacije je v tem, da o-perater s pomočjo električnega toka omrtviči živec, ki iz obolelega dela telesa prenaša bolečino v možgane. Perkutansko kordotomijo — tako se operacija imenuje — je na Angleškem razvil dr. Samson Lipton v centru za lajšanje bolečin v bolnišnici Walton v Liverpoolu. To operacijo občasno opravljajo, da bi ublažili bolečine pri obolelih za herpesom (virus, ki napada živce) ali bolečine,. k( ,jiji povzroča umetni ud po amputaciji pravega ih pa, ponekikrat, po neuspeli operaciji hrbteničnih vretenc. V času operacije, ki je trajala približno eno uro, je bil Frank pri zavesti. To je važno zato. ker je treba preveriti, ali so bila uničena samo ona živčna vlakna, ki prenašajo bolečino. Dali so mu blago sredstvo za ublažitev bolečin in lokalni anestetik, nakar so mu v desno stran vratu zabodli votlo iglo, ki je šla med prvim in drugim vretencem, da se je dotaknila hrbteničnega mozga. Nato so skozi iglo potegnili žico, ki se je dotikala natančno tistega dela hrbteničnega | mozga, ki je prenašal bolečine. Iglo je bilo treba z absolutno natančnostjo usmeriti proti cilju, zakaj če bi se premaknila samo za dva, tri milimetre v stran, bi nastopila pa raiiza vse desne strani telesa. Da bi ta domala mikroskopsko mali cilj lažje odkrili, je bila v mozgovni kanal vbrizgana substanca, ki ne prepušča rentgentskih žarkov. S pomočjo rentgena pa se na- to igla usmeri tja, kamor je treba, nato pa skozi žico spusti tok slabe napetosti, toda le zaradi kontrole, ali je vse v redu. Potem so Franku ukazali, naj vstane in dvigne kvišku obe roki in desno nogo. če bi mu desna roka ali noga omahnili vtem, ko so mu s tokom omrtvičevali živce, bi pomenilo, da je treba proces uničevanja prekiniti. Električni diater-mični tok je skozi žico bil spuščen komaj dve in pol sekunde. V trenutku je Frank prenehal čutiti bolečine na levi strani prsnega koša in v levi roki. Postranski učir.ek te operacije je izguba občutka za toplo in hladno na področju, ki je bilo izolirano od bolečin. Temu se, seveda, ni bilo moč ogniti, ker so pač ista živčna vlakna taUo nosilci občutkov bolečine kot občutkov hladnega in toplega. Kar pa je najbolj važno, je to, da-pacient na tem delu telesa ne izgubi občutka za tip. Ta cdprava bolečine traja po pra vilu okrog dve leti, nakar se občutek bolečine postopno spet vrača. Če je potrebno, je operacijo moč spet ponoviti. Londonska založba Lorrimer Publishing (47 Dean Street, London Wl) je izdala scenarij filma Stanlega Kubricka «A Clock-tvork Orange* (Arancia mecca-nica). Opozarjamo bralce na to knjigo, ne le zato ker se tiče izredno pomembnega filma, ampak tudi ker je knjiga sama zelo zanimiv poskus objave filmskega scenarija. Knjiga ne prinaša namreč le dialoge filma (v izvirniku, medtem ko je italijanska sinhronizacija precej nezvesta), temveč vsebuje ogromno slik iz krat-komalo vseh kadrov filma. Horoskop Mnogi si žele morja, da bi jih osvežilo. Tistega kot studenec bistrega, kakršno je nekoč bilo, zlasti v jutranjih urah, ni več. Na obali med Nabrežino in Sesljanom pa je se kak kotiček, kot Je ta na gornji sliki ■IIIIHlIllllllllllIlHIIIIIIItlllllllllllllllllllllllllllllllRIIIIIIIIMIMIIIlUlKMIIIIIIIIIIIIIIIMMIIIIIIIIIIMIIIIIIIIHlIlKMIIIIIIIinilllllllllllllllllllllllllllllMIHIIimillllMIIIIIIIIf Nudila se vam bo priložnost, da izpeljete zelo važen posel. Nesoglasje z ljubljeno osebo. STRELEC (od 23. 11, do 20. 12.) Predvsem bo treba misliti na utrditev položaja. Zato kar hitro zavihajte rokave. Ljubosumnost. KOZOROG (od 21. 12. do 21. 1.) Najprimernejši čas za sklepanje dolgoročnih pogodb. Vaša osebnost bo močno pridobila v novi družbi. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Treba bo marsikje popustiti, če boste hoteli obdržati soglasje med sodelavci. Večer posvečen družini. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Treba bo čimprej dokončati začrtane programe, ki so odločilni za nadaljnje napredovanje. Nervozni boste. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Zaključuje se nekoliko težavna doba. Nasveti sodelavcev so vam bili zelo koristni. V ljubezni majhno razočaranje. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) S predstojniki skušajte biti bolj taktni. Na ta način boste ugladili razne težave. Prijetno razpoloženje v družini. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) V poklicnem delu ne bodite preveč pbvršni, kajti znalo bi se vam maščevati. Veliko osebno zadovoljstvo. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Obnovit* svoj način dela ter nastopite bolj odločno. Postranski zaslužek. Razumevanje z ljubljeno osebo. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ne izpustite iz rok pobude, ki ste jo doslej imeli. V družini prijetno razpoloženje. Prejeli boste zanimivo por.udbo. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Razmere vam bodo dovolile, da prevzamete visoko odgovornost. Zelo koristna bodo nova spoznanja. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) V poslovnih odnosih bodite bolj dinamični, kajti od tega odvisl vaša bodočnost. Prijetno srečanje. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) | NOVOST HA KNJIŽNI POLICI Pesmi štirih v štirih knjigah Pred dvajsetimi leti je pri tedanjem Slovenskem knjižnem zavodu izšla kot prva knjiga nove knjižne zbirke Feniks zbirka pesmi štirih mladih pesnikov Pesmi štirih. V lej edinstveni zbirki so se slovenski javnosti predstavili Kajetan Kovič, Ciril Zlobec, Janez Menart in Tone Pavček. Dvajset let je minilo od takrat. Štirje mladi, še neznani pesniki so stopili v javnost. Danes so to štirje splošno priznani slovenski pesniki, ki sodijo v sam vrh sodobne slovenske lirike. Njihov nastop pred dvajsetimi leti primerjamo lahko samo še s pojavom slovenske Moderne. Ob letošnjem jubileju je knjiga Pesmi štirih izšla v ponatisu. Založba Partizanska knjiga, pa je pokazala izjemen posluh za sodobno slovensko poezijo in je pesmi omenjenih štirih pesnikov izdala v štirih knjigah, v kompletu, v katerem je vsakemu pesniku vosvečena samostojna knjiga z izborom njegove poezije. Vsaki knjigi je spremno besedo napisal Mitja Mejak in tako predstavo o pesnikih dopolnil z uvodi, ki na kratko prikazujejo razvoj in značaj poezije vseh štirih pesnikov. Knjiga poezije Kajetana Koviča nosi naslov Pesmi. Kovičeva poezija, ki je bila doslej predstavljena (deloma tudi v tujih jezikih) v štirinajstih pesniških zbirkah, se je torej obogatila z novo knjigo. Ta naj bi dala bralcu in prijatelju poezije nekak prerez Kovičeve lirike, za katero je no Mejakovem mnenju značilna dvojnost. Dvojnost v obliki prepletanja racionalnih in emocionalnih prvin, dvojnost v kontrastih ki si nasprotujejo in izničujejo, dvojnost. Dvojnost v obliki prepleta-v obliki harmonije med vizijo in resničnostjo. Sicer pa naj bi bilo ustvarjanje v poeziji harmonije nove resničnosti, ki bo morda nekoč resnica sveta, poglavitno sporočilo Kovičeve čiste in elegantne lirike. Izbor poezije Cirila Zlobca je predstavljen v knjigi z naslovom Dve žgoči sonci. Tudi v tej zbirki je Zlobec predstavljen predvsem z ljubezensko liriko, na katero je kot na glavno temo, osredotočena vsa njegova pesniška ustvarjalnost. Seveda najdemo poleg te tudi druge tematske razsežnosti, vendar je ljubezenska lirika tista, ki daje Zlobčevi poeziji svoj pečat že dve desetletji in se iz leta v leto razširja in poglablja. Zato se tudi Mejak v svojem uvodu zadržuje predvsem okrog Zlobčeve erotične poezije in jo po-drobu? razčlenjuje tako da dopolnjuje in olajša bralcu razumevanje samih pesmi. Pesmi o naših dneh, — to je naslov: izbora poezije Janeza Menarta. Za njega pa pravi avtor uvodne besede, da je od vseh štirih pesnikov najbolj dosleden in jasen. Njegova lirična tematika je razgibana in bogata, njegova forma dovršena in zvesta logični razumljivost. Ko analizira prvine Menartove lirike pravi Mejak da se Menart ne predaja iluziji o koristnosti in uporabnosti svoje poezije, ker je ironija ena njenih bistvenih prvin. S to ironijo svet depoetizira, ukinja smisel svoje poezije kot socialnega reformatorja, zato pa ostaja njegova poezija izpoved svobodnega umetnika, ki mu je tuje vsako dogmatično mišljenje. Kot četrti ostaja še Tone Pavček s svojo zbirko Iskanje sveta. Za Pavčkovo poezijo pa velja, da je pesnik od vseh štirih pesnikov najbolj privržen zemlji, naravi in da je njegova pesem najbolj melodiozna. Pesniški nemir je poglavitna značilnost njegove poezije. Izdajajo ga že nekatera zunanja znamenja zlasti zvestoba lirični tradiciji. Vendar pa Pavčkova poezija ni konservativna. Stare lirične vrednote sicer sprejema, a jih raziskuje, razkraja in preoblikuje. Pavčkova tematika je široka, od erotike do mladinske poezije, ud pesmi posvečenih naravi do poslednje človekove skrivnosti smrti. Tak se nam Pavček kaže tudi v tej zbirki, ki se pridružuje njegovim petim doslej izdanim knjigam pesmi in kar enajstim knjigam pesmi za otroke. Nedvomno so štiri knjige pesmi prominentnih sodobnih slovenskih pesnikov Koviča, Pavčka, Menarta in Zlobca pomembno založniško dejanje Partizanske knjige. Zlasti ker naš čas poeziji ni posebno naklonjen. In še toliko bolj zato, ker gre za počastitev vstopa štirih pesnikov v vrste slovenskega Parnasa, za počastitev z lepo zbirko štirih knjig, okusno opremljenih (Vladimir Lakovič) in žlahtnih po vsebini. Sl. Ru. Največ smaragdov v Kolumbiji Okrog 90 odstotkov svetovne proizvodnje smaragdov odpade na Kolumbijo v Južni Ameriki. Smaragdi, zraven kave, predstavljajo zanjo najvažnejši izvozni artikel. Po zakonu je treba to drago kamenje, neglede na to, ali je bilo izkopano na javnem ali zasebnem zemljišču, prodati državni banki »Banco de la Republica*. Toda država plačuje prenizke cene, zato se je razvila smaragdna črna borza. Po nekaterih ocenah, gre več kot polovica smaragdov v inozemstvo po tipotapskih kanalih. Najlepše smaragde kopljejo v rudniku Muzo, okrog 235 km severno od Bogote. Tamkajšnje smaragdne žile leže tako plitko pod zemljo, da so 1. 1955 neko novo žilo odkrile svinje, ko so z rilci rile po zemlji. Ta rudnik izkoriščajo že štiri stoletja, odkril ga je 1. 1588 španski osvajač Juan de Penagos. IZBOR IZ DELA PRIMORSKI DNEVNIK 5 7. julija 1973 Ure se niso ustavile Najboljša francoska tovarna ur Lip je prišla v stečaj, toda delavci so v boju za kruh prevzeli tovarno — »Če to ni samoupravljanje, pa je samoobramba« OD NAŠEGA PARIŠKEGA DOPISNIKA PARIZ, julija — Vsak Francoz ve. da je Lip najboljša francoska ura. Vsak Francoz pa danes tudi ve, da je Lip tovarna, kjer so delavci po sili razmer prevzeli proizvodnjo v svoje roke. že nekaj tednov izdelujejo ure in jih tudi sami prodajajo, čeprav je tovarna praktično v stečaju. Nekateri pravijo, da je to zametek samoupravljanja, drugi, da gre samo za prehodno avanturo, a nihče si ne upa biti javno proti delavcem, ki so dosegli bistveno: o njihovem »primeru« se govori po vsej Franciji in oblasti so se zganile; kot vse kaže, tovarne ne bodo zaprli, delavci ne bodo ostali brez dela. To pa je zanje poglavitno. Tovarna Lip v Besangonu je stara že več kot sto let. Njen zadnji lastnik je bil Fred Lip, potomec ustanovitelja Emanuela Lipomana, ki se je kdo ve iz kakšnih razlogov preimenoval v Lipa. Fred Lip je bil, kot pravijo Francozi, »zozo«, po naše bi rekli malo prismuknjen fičfirič. Ko je prevzel vostvo tovarne, je sprejel direktorje v svoji pisarni čepč na, omari in jim rekel: »Z vrha te piramide vam lahko rečem, da ste vsi skupaj cepci, da vas ne potrebujem in da se lahko poberete.« Toda Fred Lip ni bil neu men. Pravijo, da je bil celo zelo spreten trgovski duh. Reorganiziral in razširil je proizvodnjo. Vendar je Freda Lipa njegov fantazijski duh zanesel predaleč. Finančno ga je začelo zvijati in konkurenca orjaških ameriških tovarn, ki so zasule francoski trg s cenenimi urami, je prispevala svoje. Pred dvema letoma je bil prisiljen prodati tovarno. Švicarska družba Ebauche Je kupila 43 odstotkov delnic in tako dobila glavno besedo. Toda Švicarje je zanimala bolj Lipova trgovska mreža kot pa tovarna sama. Pri Li-pu je šlo vedno na slabše in spomladi Je šla tovarna v prisilno upravo. Sredi junija je postalo Jasno, da bo šlo podjetje v stečaj. Tedaj so se delavci pod vodstvom sindikalnih aktivistov uprli. Najprej so ugrabili oba prisilna upravitelja, a ko so ju morali pod pritiskom policije izpustiti, so se odločili, da bodo prevzeli proizvodnjo v svoje roke. Poskrbeli so približno za sto milijonov frankov izdelanih ur, iz zaloge rezervnih delov pa so začeli izdelovati nove ure in jih prodajati. Vlada je najprej pritisnila. Opozorila je, da bo vsakdo, ki bi kupil Lipove ure, obtožen tatvine. Kajti osnovni problem je v tem, da proizvodna in obratna sredstva, s katerimi delavci delajo, niso njihova. Toda ure, ki so jih prodajali po tovarniških cenah 42 odstotkov ceneje kot v trgovinah, so bile preveč mamljive. Že prvega dne so kupci čakali v vrsti. In podžupan Besangona, ki mu je najstarejša delavka podarila prvo »samoupravno« uro, se ni niti malo branil. Dal se Je celo slikati fotoreporterjem in fotografija je bila naslednjega dne v časopisih. Potem je vodstvo socialističnega kongresa v Grenob-lu naročilo 2500 ur, ki so jih brez težav prodali. Neki pariški industrijec je v gotovini plačal naročilo za 50 tisoč frankov. Iz vse Francije so začeli deževati telegrami z izrazi podpore in novinarji in sindikalni delegati iz raznih krajev so se začeli drenjati ob vhodu v tovarno. Edgar Faure, predsednik skupščine in poslanec iz bližnjega Doub-sa, je obiskal tovarno in izrazil podporo delavcem. Oblasti so se začele zanimati za zadevo s pozitivne plati. Gospodarsko sodišče v Besan-gonu je zdaj za teden dni odložilo odločitev o stečaju. Toda čeprav so delavci ob koncu meseca lahko razdelili vsakomur 1000 frankov plače in dodatek za dopust, je položaj še vedno negotov. Švicarji so pripravljeni vložiti nov kapital, če bi kdo v Franciji položil prav toliko kot oni. Za zadevo se zanima skrivnostni predstavnik nekega angleškega podjetja. Vlada mu je naklonjena, vendar se o vsem še vedno govori bolj na pamet. Kljub vsemu pa Je videti, da se bo zadeva nekako uredila, tako da večine delavcev ne bodo odpustili. Vsekakor je to zdaj veliko bolj verjetno kot v začetku, ko se delavci še niso bili zganili. To, da so sami prevzeli proizvodnjo v roke, pa pomeni še nekaj več, in ne samo za tovarno Lip. V neki tovarni hlač v Bretanji so delavke po zgledu Lipa prav tako zasedle tovarno in nadaljevale proizvodnjo, ko so zvedele, da je uprava v Parizu s slabim upravljanjem povzročila veliko izgubo. »Ce to ni samoupravljanje, pa je gotovo samoobramba,« je zapisal »Nouvel observateur«. Samoobramba v smislu, da delavci nočejo več plačevati računov za slabo vodenje podjetij. Francoski industrljci so se ob tem zdrznili. Delavci v Li-pu se kratko in malo niso zmenili za lastninsko pravico do proizvodnih sredstev in to je nevaren precedens. Zato bo verjetno vlada poskušala čimprej »napraviti red«, toda četudi se bo življenje v tovarni Lip morda kmalu vrnilo v stari tir, bo nekaj ostalo. Ostala bo nova izkušnja, ki bo gotovo vplivala na nadaljnji socialni boj. ANDREJ NOVAK Iraški julij Nekako dva tedna pred petnajsto obletnico vojaškega udara »svobodnih oficirjev«, s katerim je bila v Iraku ukinjena republika, in prav tako nekako dva tedna pred peto obletnico vojaškega udara baasističnih oficirjev, s katerim je prišel na oblast sedanji predsednik general el Bakr, je Iraku grozil nov vroči julij: bagdadski radio je sporočil o »izdajalski zaroti« vodje varnostne sluibe Nazema Kozarja. Vladna poročila o spodleteli zaroti so prejkone skopa. Kazar je baje priredil sprejem, na katerem so bili navzoči obrambni minister Sehab (eden od avtorjev udara pred petimi leti), notranji minister Gaidan in še nekaj visokih funkcionarjev ter oficirjev. Med tem sprejemom so zarotniki pod Kazar-jevim vodstvom zajeli nekaj glavnih gostov, a ko so izvedeli, da je zarota razkrita, so s talci pobegnili proti iranski meji, kjer so, preden so jih ujeli, ubili Sehaba in neka) oficirjev. To poročilo pa je precej nejasno, zato ga velja dopolniti z drugim, ki je prišlo iz Bejruta in po katerem je zarota očitno segla precej široko v vrste iraške vojske. V času, ko je »močni človek Iraka«, podpredsednik Takri-tl, sprejemal na letališču predsednika Bakra, ki se je vračal s poti po Bolgariji in Poljski, so zarotniki baje hoteli prevzeti nadzorstvo nad vojsko — ta čas pa naj bi Sehaba in Gaidana zadržali na banketu; ko je zarota spodletela, so šele prijeli talce in se z njimi umaknili proti Iranu. Da je šlo za zares nevaren poskus udara, kažejo tudi številne aretacije, ki si zdaj sledijo in ki že spominjajo na velike čistke in smrtne obsodbe s konca leta 1969 in začetka 1970. Povsem možno je tudi, da bo prišlo do nove zaostritve z Iranom, prastarim Irakovim rivalom ob Perzijskem zalivu, kar pomeni, da utegne imeti spodletela zarota posledice tako na notranje razmere v deželi (zlasti še v odnosih s Kurdi) kot na zunanje odnose med Irakom in njegovimi sosedi. T. DOBERSEK NE PRIZNAJO STEČAJA — Delavci tovarne Lip v Be-sangonu demonstrirajo za svojo tovarno in pravico do upravljanja. Bonska dobra letina Ceausescu je v ZRN naletel na zelo dober sprejem — Romun je odnesel s seboj kar sedem sporazumov — Bonski ministri se mirno podajajo na dopuste OD NAŠEGA BONSKEGA DOPISNIKA BONN, julija. Willy Brandt je napravil prvi pomemben prodor s svojo vzhodno politiko kot zunanji minister leta 1967, ko je navezal diplomatske stike z Romunijo. Zdaj se je lahko kot kancler oddolžil svojemu romunskemu gostu: Ceausescu je pravkar odnesel v žepu kar sedem sporazumov. V ZRN je kot prvi šef neke socialistične države naletel na zelo dober sprejem, z manj pompa sicer, zato pa s toliko več konkretnih dogovorov. Bonski ministri se že dolgo niso tako mimo podajali na svoja dopustna potovanja kot tokrat. Seno je srečno pod streho in samo kakšna silna nevihta lahko uniči še jesenski del letine. Jeseni namreč pričakujejo v Bonnu šefa poljske partije Giereka, Brandt pa naj bi šel podpisat sporazum s CSSR v Prago. Madžarska in Bolgarija sicer še nagajata okoli Berlina, ko hočeta najprej tam odpreti svoja generalna konzulata ter ju podrediti neposredno zunanjemu ministrstvu, s čimer naj bi le dali Berlinu status »posebne politične enote« — toda ni velike bojazni, da se Bonn ne bi jeseni sporazumel o navezavi diplomatskih stikov z Budimpešto in Sofijo. S tem bi bilo vse pod streho, kar formalno pomeni »bonsko vzhodno politiko.« Romuni in Nemci se niso v zgodovini nikoli znašli na različnih frontah. Romunija je po drugi svetovni vojni kot edina socialistična dežela ohranila pomembno nemško manjšino. »Vzhodni gaullist« Ceausescu je tako že svoj-čas najlaže napravil veliki »greh«, ko je navezal stike z Bonnom. S tem je hkrati prebil popolni bojkot socialističnih dežel proti ZRN, po druid pa zadal odločilni udarec — skupaj z Brandtom seveda — zloglasni Hallsteinovi doktrini. Tega v Bonnu niso pozabili. Zvezna republika Nemčija je drugi najpomembnejši gospodarski partner Romunije- Čeprav pokriva le dobrih deset odstotkov romunske zunanje trgovine, je za Sovjetsko zvezo ZRN kot prva zahodna dežela silno pomembna. Romunom so zahodni Nemci odobrili največ kreditov od vseh socialistič- nih blokovskih dežel. Blagovna menjava pa postaja za Romunijo vse manj uravnotežena: medtem ko je na primer lani izvozila v ZRN za dobrih 800 milijonov mark, pa je uvozila preko 950 milijonov. Tudi letos Je trgovinski primanjkljaj močno negativen za Romune. Delno ga izravnavajo sicer s svojimi gradbenimi podjetji, ki gradijo — v splošno zadovoljstvo — hotele in drugo po ZRN, pa tudi s turizmom. Ceausescu je posvetil naj-večjo pozornost ravno tukajšnjim gospodarskim krogom. Z bremensko tovarno letal Fokker se je domenil za proizvodnjo reaktivnih potniških letal za notranji promet, ki bi jih skupaj delali za druge socialistične dežele. Prav tako se bo v Romuniji naselil Wolkswagen, Kruppova tovarna pa bo z 49 odstotki kapitala postavila tovarno težkih strojev. Seveda pa Ceausescu ni izpustil priložnosti za to, da dobi — in to brez težav — potrdilo za svojo (Moskvi naslovljeno) opredelitev suverenosti, nevmešavanja ter »opuščanja groženj ali uporabe sile proti drugi državi iz kakršnega koli razloga že«, kot sta podpisala oba državnika v skupni deklaraciji. Medtem ko Brandt po Nbconovih dogovorih z Brežnjevom poudarja samostojno vlogo srednjih in manjših dežel, usmerja seveda tudi Ceausescu Moskvi opozorilo, da njegove ideje o večji suverenosti znotraj tabora uživajo ugled in podporo. Pač pa Ceausecu ni uspel v Bonnu prodreti s svojo toliko priljubljeno idejo o razpustitvi vojaško-političnih blokov: Brandtu je NATO pač še vedno potreben za uresni- čevanje »vzhodne politike«, pa tudi za evropsko integracijo. V Bonnu je lahko Ceausescu še videl nekaj nepreleplJenih in nestrganih plakakotv z nasmejano sliko Brežnjeva. Ob sovjetskem obisku so jo nalepili nemški komunisti, tokrat pa bi moral Ceausescu iskati kakšno znamenje nekdaj tako glasnega antikomunizma v deželi. Le na trgu v Bonnu Je zvočnik kričal: »Zato, ker sem pobegnila na svobodo, je romunska policija zaprla mojo hčerko učiteljico- Zahtevam ...«. »Ce se dogovarjamo s komunističnimi državami, naj nihče ne misli, da se približujemo komunizmu na znotraj,« opozarja notranji minister Gen-scher zahodnonemško javnost. Seveda je opozorilo namenjeno tudi opoziciji, ki dviga prst pred »komunistično infiltracijo«. Sindikat tekstilcev opozarja svoje člane, da bodo morali računati z izključitvijo, če se ne bodo ogradili od manifesticij, ki jih organizirajo komunisti. Stotisoče kandidatov za vpis na nemške univerze Je v popolno nejasnem položaju: v nekaterih strokah bodo lahko sprejeli le vsakega sedmega kandidata. Položaj Je brezupen. Skoraj vse univerze so uvedle omejitve, tako imenovani »numerus clausus«, gimnazije pa producirajo še in še maturantov. Med to mladino pa se »pregrešne ideje« kaj hitro vsidrajo. ANTON RUPNIK Novi dopisnik v Bonnu Pred nekaj dnevi je odpotoval v zahodnonemško glavno mesto naš novi stalni dopisnik Anton RUPNIK (na sliki zgoraj levo). Danes objavljamo njegov prvi dopis. Rupnik je bil sedem let v diplomatski službi, med drugim je bil vicekonzul na jugoslovanskem generalnem konzulatu v Zilri-chu. Zadnja štiri leta je delal v našem uredništvu kot urednik ljubljanske redakcije in kot komenta- tor. Pozornost so vzbudili njegovi članki o problema tiki naših delavcev, ki so začasno zaposleni v tujini Rupnik je doma iz Smar ja pri Jelšah — letnik 1937 — in Je diplomiral na ljubljanski filozofski fakulteti, kjer je študiral komparativno literaturo in slavistiko. Nasledil Je Slavka Frasa (na sliki spodaj desno), ki je bil več kot tri leta naš dopisnik v Bonnu. Obisk na Dunaju Sovjetska diplomatska ofenziva se nadaljuje — Moskva: odprtih vprašanj ni — Nova spodbuda za sodelovanje OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA MOSKVA, julija. Sovjetska »diplomatska ofenziva«, ki je dosegla svoj višek z nedavnimi obiski Brežnjeva v ZR Nemčiji, Franciji in predvsem v ZDA, se nadaljuje. Za državami, ki so na samem vrhu interesnega seznama sovjetske politike, so prišle na vrsto še druge, kar naj pokaže vso širino sedanje zunanjepolitične usmeritve Moskve. Gre za uradni obisk sovjetskega ministrskega predsednika Alekseja Ko- sigina v Avstriji. Kosiginovo potovanje na Dunaj bi lahko imeli za neke vrste nadaljevanje prakse do ustaljenih obiskov med sovjetskimi in avstrijskimi voditelji. Pred sedmimi leti je obiskal Dunaj predsednik vrhovnega sovjeta Podgomi. Leto dni kasneje je prišel v Moskvo takratni avstrijski kancler Klaus, 1968 leta pa avstrijski predsednik Jonas. Kosigin je bil na Dunaju v izredno zanimivem političnem trenutku za bodoči položaj v Evropi. V Helsinkih se je začel prvi krog pogovorov o evropski varnosti in sodelovanju, na katerem sodelujeta obe državi. Razen tega je Avstrija tudi gostiteljica raznih mednarodnih srečanj, konferenc in pogovorov, kot na primer pogovorov o zmanjšanju oboroženih sil v Srednji Evropi. Tako je jasno, da se Kosigin in niegovi dunajski gostitelji niso omejili samo na pogovore o dvostranskih sovjet-sko-avstrijskih odnosih, ampak so razpravljali tudi o širših evropskih vprašanjih. V Moskvi sicer ne gojijo iluzij o nekakšnem večjem in neposrednejšem vplivu Av- strije na evropsko in mednarodno politiko. Toda Avstrija je nevtralna država, katere garanti so štiri velike sile, kar daje tej državi poseben položaj v srednji Evropi Tako Avstrija dejansko pomeni nekakšen »varnostni pas« med državami severnoatlantskega m varšavskega sporazuma v Srednji Evropi. V trenutku, ko so v Moskvi pripravljeni izkoristiti vse možnosti, ki se ponujajo za zmanjšanje napetosti in pomiritev v Evropi ter koeksistenco med Vzhodom in Zahodom, pa takšen položaj Avstrije postaja za Sovjete še zlasti politično zanimiv. Sovjetski tisk prav gotovo ne poudarja brez razloga, da je nevtralnost Avstrije pomembna za krepitev stabilnosti in miru na »stari celini«. Toda Avstrija ima tudi obveze, ki izhajajo iz državnega sporazuma. S tem sporazumom so regulirana tudi takšna vprašanja, kot je položaj naše manjšine v Avstriji. Zanimivo je, da so Sovjeti doslej javno reagirali na dogodke na Koroškem le kot na »početje avstrijskih nacionalistov«, ne pa kot na neizpol- njevanje in kršitev določil državnega sporazuma, za kar so odgovorne osrednje avstrijske oblasti- \ Sovjeti opirajo svoje odnose z Avstrijo na državni sporazum in na zakon o nevtralnosti iz 1955. leta, ki sta omogočila razvoj sovjetsko-avstrijskih odnosov na raznih področjih. V preteklih 15 letih sta državi podpisali vrsto dvostranskih sporazumov o trgovini, plovbi, znanstve no-tehničnem sodelovanju, kulturni izmenjavi itd. V Moskvi poudarjajo, da med državama ni nobenih odprtih vprašanj in sedanji obisk Ko-sigina lahko pripelje le do nadaljnjega sodelovanja na političnem, gospodarskem in drugih področjih. Bilo bi pa razumno pričakovati, da so Sovjeti kot sopodpisniki državnega sporazuma vztrajali na Dunaju na celovitosti izvajanja tega mednarodnega dokumenta, saj »novi odnosi« ki se postopoma ustvarjajo v Evropi, temeljijo prav na spoštovanju in izpolnjevanju splošno sprejetih dogovorov in obvez, ki odražajo tako imenovano »evropsko realnost«. MARKO KOZMAN ČE NI DENARJA ZA BOMBE fti r I vnr »Slišal sem, da ameriški kongres noče več dajati denarja za bombardiranje.« . »International Herald Tribune«, Pariz Reuterjev indeks svetovnih cen surovin, ki temelji na povprečnih cenah 17 bazičnih surovin, že preko 1.000 Reuterjev indeks svetovnih cen surovin Je te dni prvič v svoji 42-letni zgodovini presegel raven 1000 točk. Ta indeks je skoraj podvojen v enoletnem obdobju naraščanja cen surovin, ki ne kaže nobenih znamenj popuščanja. Z osnovo 100 leta 1937, je 27. junija znašal 1001 točko, lani 27. junija pa 550,9 točk. Približno 25 odstotkov te podražitve odpade na začetek tega leta, ko je ta indeks znašal 762,01 točk. Reuterjev indek3 svetovnih cen temelji na povprečnih cenah 17 bazičnih surovin, to pa so baker, kositer, svinc, cink, sladkor, kakao, kava, soja, kopra, kikiriki, kavčuk, meso, riž, volna, bombaž, pšenica in koruza. Vse večje povpraševanje po surovinah, inflacija, slaba žetev in vpliv spremenjenih razmerij med važnejšimi svetovnimi valutami so glavni vzroki za povečanje tega indeksa, ki Je postopoma na raščal v minulih 18 mesecih. V osnovi njegovega močnega naraščanja v preteklem letu, ko je indeks prebil svoj prejšnji rekord 630.7 točk, je bilo dramatično zviševanje cen živilskih izdelkov, ki je nastalo zaradi močnega povpraševanja in pomanjkanja nekaterih kmetijskih surovin. Raven v višini 630,7 točk se m spremenila 21 let, dosežena pa je bila v času korejske vojne. Največje povečanje cene v enem letu je bilo zabeleženo pri soji, ki je zdaj s ceno 160 funtovšterlingov za tono dvakrat dražja kot na začetku tega leta in skoraj trikrat dražja kot pred letom dni. V osnovi tega povečanja je večje povpraševanje po proteinih in živinski krmi kot tudi pomanjkanje ponudbe na tržišču perujske ribje moke. To je prisililo potrošnike, da so se usmerili k nakupu soje. Višje cene živinske krme vplivajo tuli na cene mesa. Argentinska govedina brez kosti velja zdaj 43 penijev za funt, to pa Je za tretjino več kot pred letom dni. Tude cene kakaa so se letos zelo zvišale. CIF cena fermentiranega kakaa iz Gane dobre kakovosti znaša zdaj 631 šterlingov za tono, v začetku leta Je bila ta ce na 318, pred letom dni pa 249 šterlingov. Sedanja cena je trikrat večja kot Je bila pred 18 meseci. Prenehanje veljavnosti mednarodnega sporazuma o kavi je prispevalo k nadaljnji špekulativni dejavnosti na področju newyorškega »C« sporazuma, ki Je cene kave (z izjemo afriške kave vrste rogusta) držal na trdni ravni. Zaradi bojazni ter ponovnega mraza v Bra ziliji in vse večjega pomena kave dobre kakovosti je cena zdaj 69,75 centov za funt, na začetku leta le bila 59, pred letom dni pa 48,88 centov. Inflacijski dejavniki, povečana poraba in ponudba, kot tudi problemi delovne sile, so prispevali k naraščanju cen industrijskih surovin. Baker velja na londonski borzi kovin 702,50 šterlinga za tono v primerjavi s 449,50 šterlinga 2. januarja letos in 418 šterlingi 27. junija lani. Problemi proizvodnje in delovne sile v državah, največjih proizvajalk bakra, zlasti v Čilu, skupaj s težavami, ki jih imajo japonske topilnice bakra zaradi zastrupljanja naravnega okolja ter bojazen pred pomanjkanjem bakra prispevajo, da je cena tega izdelka trdna. Kositer te dni velja 1768 šterlingov za tono, pred letom dni pa je veljal 1484 šterlingov. Svinec in cink prav tako sledita splošnemu zviševanju cen barvastih kovin. Proizvajalci cinka se prav tako soočalo s proizvodnimi težavami in problemi zastrupljevanja naravnega okolja. Njegove cene se gibljejo zdaj okrog 259,50 šterlinga za tono, to pa je več kot dvakrat višja cena j kot pred letom dm. Berač na zlatem prestolu Bolivijski delavci in rudarji so brez pravega vodstva, odrinjeni so iz političnega življenja—Večina umre prej, preden doseže 40 let — Indijanci še vedno zelo zaostali LA PAZ julija — Bolivijski delavci in rudarji so brez pravega vodstva; odrinjeni so iz političnega življenja. Ce v delitvi bolivijske družbe postavimo na eno stran »los Aymaras«, Indijance, ki so najbolj zaostali del prebivalstva in brez politične moči pridejo na vrsto delavci in rudarji, katerih zavest je že višja, nato pa študentje. Za njimi pride politično-gospodarska elita, ki jo sestavljajo visoki oficirji bolivijske armade, lastniki malih rudnikov, visoki državni uslužbenci ter politiki in poslovna buržoazija, sestavljena iz malih posestnikov, trgovcev in tovarnarjev. Delavci in rudarji se zavedajo svoje darske probleme. Politični stranki, ki ga vloge v družbi in izkoriščanja, katerega žrtve so. Velika večina umre, preden dosežejo 40 let. Silikoza na veliko mori v Boliviji, medtem ko slaba prehrana in žvečenje »coce« (coca je rastlina, iz katere v kasnejšem procesu pridobivajo kokain in jo žve čijo Indijanci in rudarji v Boliviji, da bi nadomestili pomanjkanje hrane in si pridobili moč) tudi vplivata na skrajšanje živ-1 jenske dobe. Rudarji tudi vedo, kakšno bogastvo predstavlja za njih kositer, ki ga kopljejo in izvažajo, ne da bi ga prej topi. li in izvažali vsaj kot polizdelek. Vsi ti elementi so predobro znani bolivijskemu predsedniku Banzerju. Učenec brazilske politične šole ve, da se mora utrditi na oblasti, pa čeprav kot diktator, in da mora istočasno začeti reševati gospo- podpirata kljub opoziciji nekaterih vojakov, ga podpirata zaradi tega, ker dobro vesta, da je bolje biti na oblasti kot pa zunaj nje. Banzerju v prihodnje ne bo potrebna politična podpora obeh političnih strank, ker bo le-to nadomestil s podporo poslovne bur-žoazije in vojske. General tudi ve, da obe politični stranki v Boliviji ne predstavljata prebivalstva, amj>ak politično elito, k) se poskuša okoristiti, kadar je na oblasti. Po drugi strani pa noče pretrgati vezi, ki jo vzdržujejo te stranke med prebivalstvom in vlado. Ta vez je najmočnejša med bivšim predsednikom Paz Estensorom in kmeti los campesinos. Estensoro je v začetku 1950 leta izvedel pomembno in široko agrarno reformo, ki je zajela praktično vse kmečko prebivalstvo Bolivije. To Je bila doslej edina agrarna reforma v Južni Ameriki, ko so kmetje obde-lovalci dejansko postali lastniki zemlje. Pravzaprav gre za krpe zemlje, kjer obdelujejo toliko, da se preživijo in da lahko tr. gujejo s sosedi. Vendar je ta agrarna reforma pripeljala do delne vključitve kmečkega prebivalstva v bolivijsko družbo. Ban-zer dobro ve, da je razvoj države, v kateri bo 80 odstotkov prebivalstva stalo ob strani, nemogoč. To prebivalstvo mora aktivirati za ekonomski razvoj, vendar ga hkrati ne sme spremeniti v politično silo, ker bi mu lahko zmešalo račune pri vladanju. To pa lahko Banzer doseže le s pomočjo Estensora, ki sicer ni v vladi, čeprav jo podpira. Kolikor bo sedanja vlada dosegla politično stabilnost, potem se lahko nadeja tudi gospodarskega napredka. Tak glas kroži v diplomatskih krogih v La Pazu, kjer diplo. mati sicer nimajo ravno preveč dela. Ban. zer Je ne glede na utrditev oblasti začel de. lati na gospodarskem področju. Bolivija )e kot članica andskega pakta stopila v skupnost, ki ji jamči tržišče za del izdelkov in pridelkov, katere izvaža. Država nima izho- da na morje in ima zaradi tega težave pri izvozu, ki so povezane s cestami in železnicami. Izhod na morje, ki so ga Bolivijci izgubili v eni izmed vojn v prejšnjem stoletju, je danes ne samo gospodarsko pomembno vprašanje, ampak tudi politično. Bolivijci so zaradi tega del svojih misli preusme-rili od notranjih problemov na zunanji svet. V zakotnih vaseh ob Jezeru Titicaca so stene hiš popisane s parolami, ki zahtevajo izhod na morje. Vendar je Banzer ta problem rešil tako, da Je preusmeril izvoz bombaža prek brazilskih pristanišč- Sploh ima Bolivija z Brazilijo zelo dobre gospodarske stike, čeprav se govori o precejšnji ekspanziji Brazilije in o strahu, da utegne Brazilija zavzeti nekatere dele Bolivije, ki so gospodarsko pomembni. Vseeno pa kaže, da bosta državi podpisali pogodbo o dobavi bolivijskega plina Braziliji, medtem ko bo Brazilija v zamenjavo zgradila srednje veliko železarno ob nahajališčih železove rude v Mutumu. Brazilija je že posodila andskemu sosedu prek 50 milijonov dolarjev, kar jo postavlja na drugo mesto za ZDA. Očitno je, da ima Brazilija interes ime-ti za sosede kapitalistično usmerjene režime, s katerimi skuša čimveč trgovati. Teh interesov Brazilija tudi ne skriva, čeprav Je malo verjetno (tako govorijo v la Pazu) da so Brazilci pomagali Banzerju ob naskoku na predsedniški stol. Bolivija sprejema gospodarsko pomoč z vseh strani. Ne malo sem se začudil, ko sem zasledil v pomembnem dnevniku »Ultima Hora« oglase za prodajo ruskih in poljskih strojev »v okviru posojila, ki sta ga dali ti dve državi Boliviji«. Sovjetska zveza gradi za Bolivijo pomembno topilnico kositra, ki je glavni izvozni artikel dežele. Seveda pa cene kositru, podobno kot drugim rudam in surovinam, padajo, kar postavlja bolivijsko gospodarstvo na krhke noge in v veliko odvisnost od topilnic in preprodajalcev kositra na svetovnem trgu. Prav ti preprodajalci in topilci, ki imajo svoje topilnice v ZDA in Veliki Britaniji, so se ostro uprli bolivijski ndmeri, da bi zgradili topilnico, kajti s tem bi izgubili levji delež v poslih. Sovjetska zveza je ponudila pomoč, ki je ni zavrnil niti Banzer (gradnja se je začela za časa socialistično usmerjenega predsednika Torresa in se bo končala naslednje leto). Vse kaže, da bo imela Bolivija nekaj začetnih težav pri prodaji kositra, vendar upajo, da bodo te težave premostili s pomočjo evropskih dežel. Strah, ki vlada v bolivijskih gospodarskih krogih zaradi grožnje ZDA, da bodo prodale strateške rezerve kositra in rezerve drugih metalnih proizvodov, je velik, kajti to pomeni velik udarec za domače gospodarstvo, ki je zadnje leto začelo kazati znake napredka. 2e v La Pazu, ki Je sicer popolnoma provincialno mesto, stisnjeno v kotlino, je napredek očiten. Gradnja novih stavb Je eden izmed znakov oživljanja gospodarstva, čeprav ne najpomembnejši. Delo ekipe Organizacije združenih narodov, v kateri sodeluje slovenski geolog inž. Ravnik, Je pomembno za rešitev problemov glede dobave pitne vode glavnemu mestu. Organizacija za kmetijstvo OZN (FNO) dela študije in stimulira živinorejo v nižjih predelih, kjer obstajajo idealni pogoji za razširitev te veje kmetijstva. O napredku prodaje plina Braziliji smo že pisali, seveda pa Je jasno da je plin povezan z nafto. Vse kaže, da nafte Boliviji ne manjka, čeprav so bolivijska nahajališča nafte za ameriške koncerne bolj strateške rezerve, kot pa nahajališča za takojšnjo uporabo. Bolivija je berač na zlatem prestolu, je dejal neki geolog Združenih narodov. Rud ima v izobilju, nima pa sredstev za tzkori-ščanje. V Bolivijo je treba veliko investirati, šele nato bodo investicije obrodile sadove. Američani trdno verujejo v Bolivijo, saj ima njihova ambasada bojda okoli 6000 članov. Ameriški in sovjetski interesi so usmerjeni predvsem v bogata nahajališča raznih rud in v geopolitični položaj te bogu za hrbtom skrite državice Bolivija leži v osrčju Južne Amerike. Ta dežela predstavlja mejo med Južnim in severnim delom zelene celine. Kakršnakoli sprememba političnega reda v tem delu bi pomenila danes andsko vez med Čilom in Perujem, med katerima leži Bolivija. S tem bi nastal strnjen blok treh med seboj geografsko povezanih držav, ki bi bile tudi politično povezane. In tega si ne želijo niti ZDA niti Brazilija. Politična stabilnost in boj za oblast sta povezana s skromnimi, vendar pomembnimi gospodarskimi uspehi, to pa je tudi zna. čilnost današnje Bolivije. Se zdaleč niso re-šeni problemi, ki trejo to andsko država Vendar Je vseeno opaziti napredek, čeprav ni velik. Morebiti Je to prvi znak nove dobe, ali pa zadnji znak, da ni rešitve, kolikor ne bodo rešili problemov večine, ne pa samo dela prebivalstva. BOGDAN ŠALEJ Precej pohvale Prvo serijo »Pionirjevih« intervencijskih hiš bodo te dni začeli graditi v Radencih — Interes tudi v Zagrebu Te dni so v Volčiče vi ulici v Novem mestu zaprli eno izmed osmih montažnih vrstnih hiš, ki jih je »Pionir« zgradil kot vzorec za ogled. Dobrih štirinajst dni so prihajali strokovnjaki iz vseh večjih slovenskih mest in tudi iz drugih republik, si ogledovali hišo, spraševali, razmišljali, komentirali. Zdaj so na potezi občine, delovne organizacije, solidarnostni skladi in drugi, da rečejo »da« ali »ne«. V knjigi vtisov, ki so jo imeli v »vzorčni« hiši, je na več straneh kar precej pohval in spodbudnih besed. Med hvalo najdemo takšne besede: Smo prijetno presenečeni — Zelo dobra rešitev -r Čestitamo Pionirju — SGP Pionir je prisluhnil splošnim družbenim potrebam in podobno. Seveda je med laskavimi in ugodnimi ocenami, ki so jih zapisali predstavniki mnogih občin in strokovnjaki, tu in tam tudi kakšen »vzdihljaj«, kot na primer tisti, ki je napisal: »Le kje naj vzamem toliko denarja?« Resnici na ljubo je treba priznati, da je »Pionir« že pred več meseci presenetil s svojo ceno. Za serijo 32 hiš je 160 tisočakov res ugodna cena (gradbena in obrtniška dela), saj pride po tej kalkulaciji kvadr. meter stanovanjske površine na manj kot 2300 din. Razumljivo je, da je h končni ceni treba še dodati stroške za zemljo in.komunalo. Toda če dodamo na tistih 160 tisočakov še 20 od- stotkov, kar za komunalno ureditev ne bi smelo biti premalo, je končna cena še vedno ugodna — 192.000 ali dobrih 2800 din za kvadratni meter. Seveda pa bi morale tudi občine pri taki gradnji pokazati razumevanje z nizko ceno zemljišč, z racionalno zazidavo pa bi tudi komunalne naprave lahko usposobili z dodatnimi 20 odstotki-Vzorčna »Pionirjeva« hiša, ki so jo opremili z »Brestovim« pohištvom, je dokazala, da je to res lepo trisobno stanovanje s površino 68 kvadr. metrov in ob tem dvomim, da danes kjerkoli v Sloveniji dobimo v bloku trisobno stanje za 192 tisočakov. Hiša je tudi lepo opremljena, po tleh so vinaz ploščice in tapison (sintelon), zunanje in notranje stene so iz plastičnih ometov. Poleg treh sob, kuhinje, kopalnice, vetrolova in shrambe je na vrhu še razmeroma veliko podstrešje: verjetno ni kar za v koš ideja, da bi z majhnimi dodatnimi stroški lahko na podstrešju uredili še četrto (mansardno) sobo, kamor gremo res samo spat. Tako bi pridobili še kakšnih 10 mJ in seveda znatno povečali vrednost te hiše. Najbolj pa je razveseljivo, da bodo te dni v Radencih že začeli graditi prvo serijo 32 Pionirjev »intervencijskih« hiš, vrh tega pa se »Pionir« resno dogovarja vsaj za dve gradbišči blizu Zagreba (7&-prešič, Velika Gorica). Menda so navdušeni tudi v Novem mestu in verjetno se bodo zganili še kje. Ob uspehu »Pionirja« pa bi moralo nekaterim kritikom biti vsaj nekaj jasno: ta objekt ni »hišica v cvetju« ali slovenski »ideal« s 5, 6 ali več sobami in 150 kvadr. metri površine. Za tako hišo moraš imeti danes vsaj 400 do 500 tisočakov ali še več. Pionirjeva »intervencijska« hiša Je samo primemo nadomestilo za draga trisobna stanovanja v blokih in nič drugega. IGOR PREŠERN BOŽO KOS: MRK 1973 Naslednji res šele leta 2150? Črke in motika Enostransko gledanje na nepismenost se vleče v nedogled — Zveza med nepismenostjo in neproduktivnostjo BEOGRAD, julija (Tanjug). Boj proti nepismenosti j« izredno pomembna politična in sooialnogospodarska naloga. Enostransko gledanje na nepismenost kot zgolj na prosvetno nalogo zbuja v mnogih okoljih ravnodušnost do podedovanih razmer, ki se žal vlečejo v nedogled. Tako Je opozoril podpredsednik republiškega izvršnega sveta Srbije in predsednik republiškega akcijskega odbora za osnovno izobraževanje odraslih Aleksander Bakočevič na seji sekcij za izobraževanje in znanost, za kmetijstvo in vas republiške konference SZDL ter konference za družbeno dejavnost žena. Bakočevič je opozoril, da nepismeni nimajo nobenih pravih možnosti, da bi uveljavili pravico do delo in samoupravljanja, in komentiral rezultate popisa prebivalstva iz leta 1971 ter opozoril na podatek, da so v SR Srbiji zabeležili 1,231.966 nepismenih raznih kategorij. Od tega sta dve tretjini žensk, kar še posebej zbuja zaskrbljenost, pa tudi dejstvo, da je precej nepismenih iz vrst mlajših od 19 let. Bakočevič je kot član delovne skupine, ki pripravlja idejni program za reformo izobraževalnega sistema, poudaril, da bo X. kongres ZKJ prav gotovo nakazal zelo konkretna stališča in obveznosti v zvezi z odpravljanjem nepismenosti. Med razpravo so opozorili na ljudsko reklo, da pride v vinogradu bolj prav motika kot molitev, in poudarili, da bi se morala spremeniti zastarela pojmovanja, da je bolj dragoceno premoženje kot znanje. Posledice takega zanemarjanja kulta znanja se močno odražajo tudi na produktivnosti. O tem je posebej govoril predsednik seic-cije za kmetijstvo in vas inženir Radenko Stanič in opozoril, da je v srbskih mestih približno 20(U)00 nepismenih, v vaseh pa še petkrat več. Med njimi je veliko mladih zaposlenih ljudi, ki bi morali biti nosilci proizvodnje. Mnogi raziskovalci v svetu in pri nas so že dokazali, da sta stopnja izobrazbe kmetij-cev in višina pridelka tesno povezana. Inženir Stanič je omenil, da Je na primer razmerje v proizvodnji mleka med Jugoslavijo in Dansko 1:8 v prid skandinavske države. katere kmetijci so veliko bolj izobraženi. Povezanost med pismenostjo in pridelkom ilustrira tudi podatek o letini pšenice v naši državi 1966. V BiH je bilo tistega leta 35,2 odstotka nepismenih, pridelek pa je znašal 14,2 metrska stota; v Sloveniji je bilo 1,8 nepismenih, letina pa je znašala 21,4 metrskega stota, če bi radi pridelovali kruh, in »še kaj zraven«, če bi hoteli doseči večjo proizvodnjo, ki jo v do-vljanja strojev. če hočemo uvesti nove metode gospodarjenja in dela, nove vrste in novo tehnologijo, moramo kmetijcu omogočiti precej večjo stopnjo izobraževanja kot zdaj. Ing. Stanič je še poudaril, da je veliko škode zaradi neveščega upravljanja stojev. Kadar govorimo o vasi, ni za izobraževanje prebivalstva bistveno le razmerje med šolo, temveč vsemi dejavniki: zadrugami, organizacijami in ustanovami ter inštituti, ki so povezani s to panogo. Potrebno je uskladeno delovanje vseh teh dejavnikov in stvaren dogovor v občinah, da bi se spremenil položaj. Petnajst projektov Mednarodna korporacija za investicije v Jugoslaviji je doslej z našimi podjetji realizirala za naložbe in kooperacijo v vrednosti 343,7 milijona dolarjev BEOGRAD, julija (Tanjug). Mednarodna korporacija za investicije v Jugoslaviji je doslej realizirala z našimi podjetji petnajst projektov za skupne naložbe in industrijsko kooperacijo v vrednosti 342,7 milijona dolarjev — je izjavil svetnik za informacije pri tej družbi Jaša Almuli v zvezi s tremi novimi sporazumi, podpisanimi v četrtek v Beogradu in pred dvema dnevoma v Krškem. V Beogradu so v četrtek podpisali sporazum o namen- 500 ton odlitkov iz Žalca V »Ferralitu« so odprli novo livarno barvastih litin 2ALEC, julija — V ponedeljek so v »Ferralitu« v Žalcu odprli novo livarno barvastih litin, ki bo omogočila enkrat večjo produkcijo odlitkov raznih zlitin iz barvastih kovin. Njena zmogljivost bo namreč 500 ton odlitkov letno. Livarno so financirali iz več virov, inžinering pa opravlja »Kovinotehna« iz Celja. Ob novi livarni »Ferra-lita« gradi Gradi 3 novo halo za razširitev livarne sivega llva, ki bo omogočila letno proizvodnjo 4.500 ton odlitkov iz sive litine. FRANJO KRIVEC skem posojilu dva milijona dolarjev, ki jih je mednarodna korporacija za investicije v Jugoslaviji dodelila kot dodatna sredstva podjetju »Ju-gometal« za postavitev tovarne za predelavo aluminija v Titogradu. Tovarna bo izdelala na leto 15.000 ton aluminijaste pločevine, cevi, valjanih delov, lij za zavijSffjS? ' V četrtek so podpisali tudi sporazum, po katerem bodo vložili 508.500‘dcrfarjev za zgras ‘ ditev tovarne bombažnega prediva v Pazinu. Letna proizvodnja nove tovarne bo 490 tisoč ton prediva za trikotažo. Da bi prispevala k uresničitvi tega projekta, se je korporacija pridružila partnerjem z vlogo 132.000 dolarjev in posojilom »Pazinki« v znesku 376.500 dolarjev. V Krškem so 3. Julija podpisali sporazum o skupni vlogi okrog 82 milijonov dinarjev za razširitev in modernizacijo tovarne avtomatiziranih strojev za proizvodnjo asfalta. Glavni industrijski partner »Kovinarske« pri tej investiciji je družba »Wibau« iz Rotenbergena v ZRN. Drugi vlagatelji so mednarodna korporacija za investicije v Jugoslaviji, zahodnonemška ustanova »Deutsche entwick-lungs gesellschaft« iz Kblna in Commmerce iz Ljubljane. Po dograditvi bo Kovinarska podvojila proizvodnjo strojev za izdelavo asfalta. Ena od prednosti tega sporazuma je visoka udeležba sofinanciranja. Pet partnerjev bo krilo 83 odstotkov Akcija za Kumrovec in Kozje Septembra bo v Ljubljani velika kulturno zabavna prireditev LJUBLJANA, julija. - »V Ljubljani se dobimo za Kumrovec in Kozjansko«, je naslov velike javne kulturno zabavne prireditve, ki bo 9. ali 16 septembra na Trgu revolucije in bo trajala ves dan. Ta akcija Je ena izmed mnogih, ki so bile ali pa še bodo organizirane z namenom, da se zbere čimveč sredstev za gradnjo spominskega doma borcev in mladine Jugoslavije v Kumrovcu in širše ureditve Kozjanskega. Prireditve naj bi se udeležilo najmanj 20.000 ljudi, s prodanimi vstopnicami pa bi zbrali 200.000 dinarjev. Nastopili bodo priznani slovenski umetniki, ne bo pa manjkalo tudi zabave. T. Z. stroškov, tako da odpade na bančne kredite samo 17 odstotkov. Korporacija za Investicije v Jugoslaviji Je bila ustanovljena decembra 1969. leta z nalogo, da podpira skupne naložbe jugoslovanskih podjetij in tujih družb v Jugoslovansko industrijo, kmetijstvo, turizem in druge gospodarske panoge. Razen teh novih sporazumov je korporacija sodelovala pri pogodbah o skupnih vlaganjih podjetij »Potisje« (Ada), TAM (Maribor), »Sladkogorska« (Sladki Vrh), FAP-Famos, »Sava« (Kranj), Tomos in »Iskra« (SR Slovenija), »Unionmvest« (Sarajevo), Fadip (Bečej), »Belišče«, »Belinka (Ljubljana), »Jucom« (Beograd), »Krivaja« — Za-vidoviči. Korporacija trenutno pripravlja okrog 25 novih investicijskih projektov na podlagi skupnih vlaganj s tujimi partnerji. Največ projektov je iz področja industrije, nekaj pa Jih je — prvič — s področja kmetijstva. Neurje s točo v vzhodni Makedoniji SKOPJE, julija — Hudo neurje je v nedeljo zvečer zajelo nekatere kraje Makedonije. Najhuje je bilo v Radovi-šu, mestu v vzhodni Makedoniji, kjer Je neurje s točo trajalo dlje časa. Reka, ki teče skozi mesto, Je poplavila 60 hiš in povzročila veliko škode mestnemu vodovodu ter poljedelstvu, še posebej tobaku, vinski trti in sadju. Mark pride največ Večji neblagovni devizni dotok kot lani Zdomci 40% več BEOGRAD, julija (Tanjug) — Neblagovni devizni dotok v prvih petih mesecih letos je po podatkih Narodne banke Jugoslavije dosegel 748,5 milijona dolarjev, to pa je za 192,5 milijona dolarjev več kot v enakem obdobju lani. Jugoslovanski delavci, zaposleni v tujini, so poslali 505,6 milijona dolar jev, to je za 145 milijonov ali 40 odstotkov več kot v prvih petih mesecih prejšnjega leta. Dotok deviz od turizma je prav tako zelo dober. Turistično gospodarstvo je dobilo do konca maja nekaj manj kot 150 milijonov dolarjev oziroma 29,2 milijona dolarja več kot v obdobju januar— maj lanskega leta. To je za 24 odstotkov več kot lani v enakem obdobju. Izseljenci so poslali v Jugoslavijo 33 milijonov dolarjev, 60,5 milijonov dolarjev pa odpade na drugi dohodek. Naši delavci, ki so zaposleni v tujini, pošiljajo v glavnem nemške marke. Devizni dotok v nemških markah znaša več ot 3ou milijonov dolar jev. Tudi turistični deviz -o je v glavnem v markah. TIM za rudarje Ob trojnem prazniku so v Laškem razrešili tudi zagate laškega rudnika — Nova tovarna za dosedanje rudarje LAŠKO, julija. Dan pred praznikom rudarjev so v Laškem v dolini Rečice odprli sodobno tovarno izolacijskih materialov »TIM« za proizvodnjo styropora in hidro-izolacijskih materialov. Nova tovarna, ki bo letno ustvarila 117 milijonov din skupnega dohodka, sodi v program preusmeritve nerentabilnih premogovnikov na Slovenskem. Kredite zanjo sta v glavnem oskrbela republiški sklad skupnih gospodarskih rezerv in Ljubljanske banke. Letos dve milijardi v Zenico Na največjem gradbišču v SFRJ so dali prednost racionalnim vlaganjem SARAJEVO, julija — V največje jugoslovansko gradbišče, rudarsko - metalurški kombinat Zenica, bodo vložili letos več kot dve milijardi dinarjev, tričetrt iz domačih, ostanek iz tujih virov. Gre za rekonstrukcijo posameznih tovarn in gradnjo novih. V kombinatu zahtevajo kar najbolj racionalno porabo denarja. Denar bodo prej dobili tisti objekti, ki bodo prej dograjeni, ki se bodo kar najhitreje vklopili v razvojno zasnovo kombinata. MARJAN BAUER S ponedeljkovo slovesnostjo pred tradicionalnim dnevom rudarjev — 3. julijem — so praktično končana večletna prizadevanja in iskanja rešitve za obubožan premogovnik. Rudnik rjavega premoga v težkih pogojih rudarjenja ni imel več solidne perspektive in je bil premajhen za nadaljnjo modernizacijo. V ponedeljek Je več govornikov načelo dokaj zapleteno zgodovino prizadevanj za preorien-tacijo. V malem so v Laškem začeli proizvajati styropor že pred dobrim letom, predvsem z namenom priučitve delavcev in testiranja tržišča. Kolektiv premogovnika Laško se je v ponedeljek z vso dolžno pozornostjo zahvalil slovenskim delovnim kolektivom *- vplačnikom v sklad skupnih gospodarskih rezerv — ker je bila izgradnja tovarne TIM spodbujena predvsem iz teh sredstev. Tovarna TIM v Laškem Je opremljena za proizvodnjo 100.000 kubičnih metrov gradbenega styropora najrazličnejših form in 21.000 kubičnih metrov najrazličnejše embalaže iz styropora. Poseben obrat je opremljen za proizvodnjo hidroizolacijskih materialov za ravne strehe in za druge hidroizolacije. Takšne materiale na bazi steklenih vlaken, pvc in bitumna smo doslej uvažali. FRANJO KRIVEC Plinovod raste Plinsko omrežje naj bi zajelo vzhodni del Jugoslavije _ 400 kilometrov dolg plinovod od Mokrina do Niša NOVI SAD, julija (Tanjug). V novosadskem »Naftagasu« teko priprave za uresničitev načrta gazifikacije vzhodnega dela Jugoslavije. Glavni direktor skupnosti delovnih enot inž. Radmilo Marojevič izjavil, da pripravljajo glavni projekt magistralnega plinovoda od Mokrina do Niša, dolg kakih 400 kilometrov. Pri tem delu sodelujeta »In-dustroprojekt« iz Zagreba in projektni biro »Naftagasa« skupaj s tujimi strokovnimi svetovalci. V kratkem bodo dokončali strojni del projekta, ki ga še obdelujejo računalniki. Po besedah inž. Marojeviča intenzivno pripravljajo tudi traso novega plinovoda, ki so jo začrtali že skoraj do Beograda; nadaljevati jo nameravajo tudi na drugih delih Sr- bije. Zdaj začrtujejo še bodoče prehode magistralnega plinovoda na Tisi pri Senti in pri Batajnici, kjer vodi del plinovoda v Pančevo. Pripravljajo tudi katastrski načrt trase, da bi uredili last-niško-pravne odnose ž družbenimi in zasebnimi lastniki zemljišč. Izvršni svet Vojvodine in Srbije bosta razglasi la plinsko omrežje za objekt širšega družbenega pomena, kar bo olajšalo urejanje teh odnosov. Te dni bodo razpisali tudi mednarodni predkvalifikacij ski postopek za izvedbo del na magistralnem plinovodu Ko bo končan operativni na črt del, bo tudi zagotovljena uskladena gradnja dovodnih in odvodnih plinovodov in po vezava z magistralnim plino vodom in mestnim omrežjem Namen je, da bi pravočasno zagotovili povezavo s plino vodi v mestih in uporabniki. Makarska - skoraj polno Na območju makarske riviere več gostov kot lani in še 5.000 postelj MAKARSKA, Julija (Tanjug) — Na območju makarske reviere letuje danes 32 tisoč gostov, med njimi 9.5U0 tujih. Hoteli, kjer biva 6.800 gostov, so polni, prav tako tudi delavski počitniški domovi, ki jih je tod več kot 100 Kljub letošnjemu rekordu Je v Makarski tn Podgori še okrog 5.000 prostih postelj pri zasebnikih. Donava-Djerdap rojstvo elektrike Zapis s potovanja - V turistični Meki Srbije - Naše srečanje z Djerdapom je bilo svojsko - Velika oranžna zavesa Branimir, osmošolec iz Vukovarja, strmi v velikana in požira slino. Stoji in gleda HE Djerdap, peto največjo hidroelektrarno na svetu. »Ajde Branimire, ajde...« ga zdrami klic razrednika, profesorja fizike. Donava. Večina nas pozna po pripovedovanju to lenobno vijočo in široko reko. Kalna Je in po njej plujejo ladje. Samo pesem, prečudovita Straussova melodija poje o modri reki Donavi. Nedelja se nagiba proti večeru. Z obzidja kljubujoče trdnjave Kale-megdan sem se zazrl v današnjo Donavo, ob kateri se bom moral v naslednjih dveh dnevih v glavnem sukati. Doli ob reki, pod mogočnim hrastom, ki je nekoč nemara rabil ciganski družini za varno streho, sta sl dve izletniški klapl privoščili finale nedeljskega piknika. Modrikast dim je naravnost izzival. Kaj bi le drugega počeli kot cvrli na žaru pleskavice, kakršne znajo umesiti samo v srbskih mesnicah! Pa svežnji mlade čebule in zraven prijetno »soljen kajmak. Mesto se je tačas začelo polniti; beograjski mostovi so komajda goltali jeklene pločevinaste kače. Preveč ljudi se je očitno uračunalo. Niso ušli gneči. Pred večer se Jih je na deset tisoče znašlo pred Beogradom, pred domačim pragom. Tu pa je konec romantike. Donava, življenje na rečnih ladjah, kanjon Djerdap, Mali kazan, tabula Traiana iz 1U3. leta n. e., ki so jo pred leti ljudje atom-ske dobe preselili nekaj metrov višje v skalo, pa elektrarna, največja elektrarna... Vse to, gledano na TV zaslonu je presneto preprosto. Vidiš le za hip; slika in spomin potlej zbledita. Tu ob Donavi sem, blizu Donave in naslednji dan pojdem še bliže, prav na prizorišče, kjer so Trajanovi vojščaki z debelimi vrvmi vlačili rimske galeje vzvodno skozi Železna vrata Donave. Do pred leti so še bile vidne zareze v skale. Izdolbi jene od debelih vrvi. Potem je vse to zalila Donava, na kateri Je za 70 metrov visoko elektrarniško pregrado nastalo 135 kilometrov dolgo jezero. Po suhem Hidroelektrarna Djerdap — peta največja hidroelektrarna na svetu, po proizvedani električni energiji v enem letu pa celo tret Ja na svetu, Je postala turistična Meka vzhodne Srbije. Na desetine avtobusov pripelje vsak dan izletnike, med katerimi so največ mladi ljudje. Po Donavi do Djerda-pa vozi tudi turistični hidrogliser, vozijo tudi druge ladje in tudi do 3000 parov zvedavih oči si vsak dan ogleduje velikana na ukročeni Donavi. Pohitijo in vse to si ogledajo podnevi. Mi smo izbrali pot v Djerdap in Klado-vo po suhem. In celo veseli smo bili, ker je prišlo do nenačrtovane zamude. Vzrok tej zamudi Je bilo — kosilo — pripravljeno iz leskovačkih specialitet v restavraciji »Kumbara« pod Avalo. Hvala, Vukoje Bula-tovič, za to turistično zanimivost! In tako smo se z zamudo odpravili na približno 4 ure dolgo vožnjo. Pri Malem kazanu nas Je jela loviti noč in zaradi obilice vlage v ozračju je kar dehtelo po cvetočih akacijah. Noč v Malem kazanu! Kako razburljiv naslov za zapis, ki bi n. p. nastal pred dvajsetimi leti, ko so tod s strahom krmarili vlačilce med skalami, da ne bi nasedli. Kolikokrat še tako izurjen pilot ni uspel varno mimo ostrih čeri in podvodni greben Je zarezal v ladijski trebuh. Bilo Je tudi mrtvih. Železna vrata so bila naj hujša preizkušnja plovcev po Šimih poteh Donave v Djer-dapu se je voda vzvodno dvignila za nekaj metrov in plovba Je vama ter hitrejša. Naše srečanje z Djerdapom Je bilo svojsko. 2e od daleč Je bilo opaziti svetlobo, kakšne nismo vajeni. Bliže kot smo prihajali, večja Je bila svetlobna zavesa; pravcata oranžna zavesa Je zastirala dolino, zavesa, razpeta med jugoslovanskim in romunskim bregom Donave. Zrcalila se je v mirni gladini Donave. Takšnega pogleda na Djerdap doslej Se, očitno, ni posredovala nobena naša barvna TV oddaja. Za Američane, ki so prišli snemat HE Djerdap, tega ne morem trditi. Skratka, pod svetlobnim slapom ti-sočvatnih oranžnorumenib žarnic dobi človek občutek rojstva ogromne električne moči, rojstva 11 milijard kilovatnih ur elektrike. Zvečer in ponoči Je tu elektrike, da bi jo lahko v zrak spuščali. V elektrarni Prvi pogovor s predstavniki vodstva elektrarne je bil razmeroma kratek, zakaj dejali so, da so v njihovih publikacijah veliko bolj natančno popisani vsi potrebni podatki, da pa je bolje, če dve uri izkoristimo za obhod. In tako smo s prijaznim prevajalcem odrinili do prvih varno zaklenjenih vrat. Tako kot smo se mi, tako se turisti, razumljivo, ne sprehajajo po mogočnem DJerda-pu. Za turiste Je tako imenovana turistična galerija. Le kdo bi nadziral in prešteval ljudi! Mi smo se pred vsakimi vrati znova pre. šteli, sicer pa najbrž nikogar ni mikalo, da bi pokukal v kakšno globel. Sest turbin in generatorjev se nenehno vrti; svet pod nami se trese, čeprav je elektrarna na desetine metrov globoko zabetonirana v skalo, a nad nami prasketa. Pač elektrika! Ta odhaja v 400 kv daljnovode. Med {»govorom zvemo, da so doslej na jugoslovanski strani proizvedli skupaj 9 milijard kilovatnih ur električne energije. Na romunski strani se prav tako vrti 6 turbin in generatorjev. Zunaj čakajo nove skupine dijakov in osnovnošolcev, nekateri so utrujeni in sedejo na skrbno negovane zelenice. Sploh je na našem delu DJerdapa veliko lepo urejenih zelenic in vzorne grede s cvetjem. Povsod je vse izredno čisto, celo bolj čisto kot v visoki kleti negotinske Krajinavino. Elektrarna Djerdap, zgrajena v letih 1964—1972, predstavlja 1278 metrov dolgo pregrado čez Donavo in to skoro na istem mestu, kjer je Trajan dal 104. leta n. e. zgraditi najmogočnejši antični most. Tedanji most je bil za osvajalske pohode v obdonav-ske dežele, vtem ko sedanji most-cesta, ki pelje po sredini pregrade Djerdap — rabi prijateljskim vezem in sodelovanju med Jugoslavijo in Romunijo. Se nekaj podatkov iz Izkaznice HE Djerdap: turbine imajo skupno moč 2.100 MW (d0 1965. leta vse hidroelektrarne v Jugosla-vlji 1632 MW), čez prelivna polja na pregradi v dolžini 414 metrov steče na sekundo 8.700 kubičnih metrov vode, ker je desetkrat več, kot znaša povprečni pretok Save pri Beogradu. Pri gradnji je sodelovalo več kot 5000 delavcev in strokovnjakov, izkopati so morali 13,4 milijona kubičnih metrov rečnega nanosa, 7,2 milijona kubičnih metrov skal, vgraditi 3,2 milijona kubičnih metrov betona, 167.000 ton železnih armatur in Jeklenih konstrukcij in 69.000 ton opreme. Stroški, preračunani po cenah iz leta 1962, skupaj 400 milijonov dolarjev (od tega 300 milijonov energetika, drugo plovni sistem.) Ob elektrarni sta na jugoslovanski in romunski strani po ena dvostopenska ladijska prevodnica, dolga 310 metrov, ki pomagata ladjam premostiti 30 metrov višinske razlike med spodnjim in gornjim nivojem Donave. Z izgradnjo hidroenergetskega sistema Djerdap se je prepustna moč v Djer-dapu povečala na leto za 60,000.000 ton tovora oz. štirikratno. Ko bodo začele rečne ladijske družbe graditi ladje z večjo nosilnostjo, bo letni promet narasel na 90,000.000 ton. Nekdaj je bilo potrebnih 72 do 100 ur, da so varno spravili ladjo skozi Železna vrata, sedaj traja ves postopek, nadziran s TV kamerami in elektronsko usmerjen s 30 metrov visokega komandnega stolpa ob provod-nici, vsega 24 ur. Ladje brez nevarnosti plujejo podnevi in ponoči. Ob našem obisku so splavljali ladje skozi provodnico na jugoslovanski strani. Si- cer pa je dogovorjeno, da to službo opravljajo en teden Romuni, naslednji teden Jugoslovani Ves komandni sistem je elektronsko sinhroniziran, le ključ vsak teden iz-menjajo. Sicer pa je ob našem obisku bila provodnlca na romunski strani v remontu in za daljši čas so naši kapitani s pritiski na gumbe usmerjali plovbo številnih ladij skozi Djerdap. V komoro-provodnico, ki Je široka 34 metrov, splovijo hkrati po več la-dij. Djerdap II še v oblakih Obisk v našem električnem velikanu smo seveda, izkoristili tudi za vprašanje, kako je z izgradnjo nove elektrarne, tako imenovane Djerdap II, kakšnih 80 km v smeri Prahovo —Ostrvul Mare Sogovorniki so se nasmehnili in v opravičilo povedali, da Donava pač teče in bo še tekla, vendar denarja za to gradnjo ni. Predvideni sta dve elektrarni, dve ladijski prevodnici in železniška proga preko pregrade. Investirali naj bi Romuni, s tem da bi Jugoslavija odplačala polovico elektrarne, torej bodoči naš del, s prodajo energije. Očitno Je še vse v oblakih. Govorijo pa tudi o možnosti graditve HE Djerdap III z akumulacijskim jezerom, kamor bi v nočnih urah jalova električna energija črpala vodo in bi podnevi, ko je potrebne naj. več elektrike, trošili vodno rezervo. Načrti torej, o katerih še prav malo vemo. Morda bodo prišli na vrsto v letih, ko bo osmošolec Branimir iz Vukovarja morda že diplomiran inženir tehniške kemije. FRANJO KRIVEC PRIMORSKI DNEVNIK ŠPORT ŠPORT ŠPORT 7. julij« 1971 KOLESARSTVO «T0UR DE FRANCE) Guimard prispel na cilj z 20 minutami zaostanka Francozi osvojili tretjo etapno zmago, ki je vsaj delno ublažila Guimardov poraz DIVONNE LES BAINS, 6. -Francoski kolesar Jean Pierre Danguillaume je zmagal v šesti etapi mednarodne kolesarske dirke po Franciji, od Belforta do Divonne les Bains (244 km). Jose Catieau je ohranil rumeno majico. Domači kolesarji so dosegli 3. etapno zmago, na dan pred prvim počitkom. V Divonne les Bains, ob koncu ene najdaljših etap na «Tou-ru» je odnesel prvo mesto Danguil-laume, ki je presenetil glavnino 500 metrov pred ciljem in je presekal belo ciljno črto z nekaj metri prednosti pred zasledovalci. Etapna zmaga pa ni ublažila razočaranja francoskih kolesarjev, ki so doživeli pravi črni dan na dirki. Cyrille Guimard, eden- izmed najboljših sprinterjev, ki so prisotni na »Touru* in favorit med domačimi kolesarji, je prispel na cilj z dvanajstminutno zamudo. Za Gui-marda, ki je bil danes zjutraj četrti na skupni lestvici z 1’39” zaostanka za svojim rojakom Catie-aujem, je bila današnja etapa prava trnova pot. Že v začetnih kilometrih je občutil bolečine v kolenu (posledica padca na lanskoletnem «Touru», ko je moral zaradi tega odstopiti na predvečer zaključ ka dirke) in je vozil v ozadju, tako, da je kmalu zgubil zvezo z glavnino. Približno osemdeset kilometrov pred ciljem je skušal reagirati, kmalu bi ujel glavnino, vendar je nato zaradi bolečin zopet popustil. Hotel je že odstopiti, vendar je zaradi ponosa zaključil etapo. Današnja etapa ni bila preveč zanimiva, čeprav so jo skušali Francozi poživiti. Skupina sedmih kolesarjev je dosegla skoraj dve minuti prednosti, vendar ji ni u-spelo obdržati jo. Poskusi pobegov so se ponavljali, vendar brez uspeha. Petsto metrov pred ciljem pa je silovito potegnil Danguillaume, ki si je zagotovil etapno zmago. Vrstni red na cilju 6. etape Bel-fort — Divonne Les Bains (244,500 km): 1. Jean Pierre Danguillaume (Fr.) v 6.53’02” 2. W. Godefroot (Bel.) 6.53 08 3. B. Hoban (VB) 4. F. Verbeeck (Bel.) 5. H. Van Springel (Bel.) 6. Van Roosbroeck (Bel.) 7. Vianen (Niz.) 8. Wright (VB) 9. Planckaert (Bel.) 10. Gilson (Luks.) , ... 11. Rouxel (Fr.) 12. Perin (Fr.) 13. De Geest (Bel.) 14. Van Vlierberghe (Bel.)...... • 15. Van Neste (Bel.) Skupna lestvica: 1. Jose Catieau (Fr.) v 33.05’06” 2. De Geest (Bel.) zaost. 1’18” 3. Mortensen (Dan.) 4. Van Springel (Bel.) 5. Ocana (Šp.) 6. Zurano (Šp.) 7. Van Roosbroeck (Bel.) 8. Zoetemelk (Niz.) 9. Poulidor (Fr.) 10. Verbeeck (Bel.) 1'34” 1’48” 1'59" 2’27” 2’50" 4'04” 4’21” 4'25" Stiki na športnem področju med Trstom in Puljem Včeraj se je mudila na obisku pri tržaški občinski upravi delega cija iz Pulja, katero je vodil predsednik športne zveze Tomislav Rav-nič. Delegacijo so sestavljali še Željko Smak, Luka Belič, Boris Bo-škovič in drugi puljski športni voditelji. V pogovorih, ki so iih punski predstavniki imeli z županom Spaccinijem in odborn kom za šport Gasparinijem, so med drugim razpravljali o »športnem tednu*, na katerem naj bi mladinske ekipe iz Trsta in iz Pulja sodelovale v raznih disciplinah. Tekmovanj bi se lahko udeležili tudi športniki pod štirinajstim letom starosti, s čimer bi še bolj raztegnili športno udejstvovanje. Do srečanja bi moralo priti spomladi leta 1974. Puljski zastopniki so med drugim povabili Tržačane, naj bi se udeležili tudi vsakoletnih srečanj med Puljem, Zadrom, Reko in Koprom. Jugoslo vanski gostje so si nato ogledali razne športne objekte v tržaški občini. TENIS TURNIR V WIMBLEDONU Zaradi dežja so včeraj odpadla finalna srečanja LONDON, 6. — Zaradi dežja so današnja finalna srečanja na mednarodnem teniškem turnirju v Wim-bledonu prenesli na jutrišnji dan. Danes bi moral biti na sporedu finale med Američanko Billie Jean King ter Chris Evertovo in finale moških dvojic med Nastasejem in Connorsom ter Cooperjem in Fra-serjem. Sodnik prvenstva, Mike Gibson, je izjavil, da se bodo jutrišnja srečanja pričela z ženskim finalom, kateremu bo sledil finale moških posameznikov med Čehoslovakom Kodešem in Sovjetom Metrevelijem. Takoj nato pa bi morali odigrati finalna srečanja moških in ženskih dvojic. Finale mešanih dvojic pa bi še moral po Gibsonovih izjavah odvijati v nedeljo, imiiiiiuiiiiiimiimtmiiiiiiiiiitifiiiiiiiiimiiiiimiiii wm Romunski teniški igralec lile Nastase, ld bo danes igral v finalu ijioških dvojic v VVinibledonu NOGOMET MONTEVIDEO, 6. - V prvi izločilni skupini tekmovanja za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu je Kolumbija premagala Urugvaj z 1:0. Poraz dvakratnih svetovnih prvakov je prišel povsem nepričakovano, saj ni bila Kolumbija taka velesila. Položaj je po tej tekmi povsem odprt in o napredovanju bo odločala nadeljska tekma med Urugvajem in Ekvadorjem. ŠPORT NA TV Koprska barvna televizija bo danes, s pričetkom ob 15. uri neposredno oddajala finalne faze ženskega teniškega turnirja v Wim-bledonu. Za torek in sredo (24. in 25. julija), pa je iz Donjecka predviden prenos mednarodnega atletskega mitinga med Sovjetsko zvezo in ZDA. KOŠARKA Ob sodelovanju strokovnjakov Jutri se prične v Seči tečaj za naše trenerje Na predavanja bo odpotovalo sedem predstavnikov iz treh društev Jutri bo odpotovala skupina naših mladih trenerjev na trenerski košarkarski tečaj, kjer bo predaval znani slovenski strokovnjak Milu-tin Pavlovič. Trenerskega tečaja se bo udeležilo osem naših trenerjev, in sicer pet od Bora, dva od Poleta in eden od Kontovela. Nikdar prej se ni v kratki zgodovini naše košarke udeležilo trenerskega tečaja tako številno zastopstvo. Razvoj košarke pri nas pa je bil v zadnjem času dokajšen, število mladih košarkarjev je stalno raslo, potreba po trenerjih je vedno večja. Nujno je bilo torej, da se u-stvari mlad trenerski kader. S tem tečajem je bil storjen prvi korak. Da bo tečaj koristen, ni dvoma, saj je predavatelj Pavlovič priznan strokovnjak v jugoslovanskem košarkarskem krogu. Seznam udeležencev trenerskega tečaja: Renato Štokelj, Marko Oblak, Marjan Kravos in Branko Lakovič (Bor). Henrik Lisjak (Kontovel). Miloš Jugovič in Loris Tavčar (Polet). Tečajniki bodo odpotovali v Sečo jutri, ob 6. uri s Trga Ober-dan. Tečaj bo trajal do 12. julija. S tem pa ne bo delo naših »bodočih trenerjev* končano. Od 8. do 12. julija se bodo učili teorije košarke, od 12. do 20. julija pa bodo pridobljeno znanje praktično preskusili z našim igralci, saj bo namreč 12. julija dopotovalo v Sečo 50 naših mladih košarkarjev, ki bodo vadili pod vodstvom Pavloviča, Drvariča in Dežmana. Obvestilo za tečajnike - košarkarje: ZSŠDI vabi, da društva čdmprej uredijo vse formalnosti v zvezi s tem tečajem in obvešča, da bo odhod z avtobusom po naslednjem umiku: Četrtek, 12. julija: ob 6. uri Prosek, ob 6.15 Opčine, ob 6.30 Trg Oberdan. Za vse informacije je na razpolago ZSŠDI v Ul. Geppa 9, telefon 31-119 od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. B. L. Kolesarska dirka po Jugoslaviji Sovjetski kolesarji osvojili sedmo zmago Sovjetski kolesarji, ki so doslej zmagali v vseh etapah, razen v drugi, so zmagali tudi v današnji 8. etapi 29. mednarodne kolesarske dirke po Jugoslaviji od Ohrida do Kavadarcev. Zmagovalec je 22-letni Igor Moskalev, ki je 179 kilometrov prevozil v 4.45’6” s poprečno hitrostjo 37,400 km na uro. Moskalev je osvojil tudi vse tri gorske cilje v tej etapi. Drugi je prispel na cilj nosilec rumene majice Pavel Suhov (Sovjetska zveza) s časom 4.46’, tretji je bil Janez Zakotnik (Jug.) z istim časom kot sovjetski kolesar. Poleg Zakotnika so med prvimi desetimi še trije Jugoslovani: Milivoj Pocmja (5.), Pavel Keršič (7.) in Slavko Žagar (8.). Med prvimi desetimi je tudi Italijan Stefano Tinteri (4.) s časom 4.46'05”. Na skupni lestvici med posamezniki vodi Pavel Suhov (SZ) pred Moskalevom in Zakotnikom ter Pocrnjo, ki sta na tretjem oz. na četrtem mestu. V ekipni razvrstitvi vodi Sovjetska zveza pred Jugoslavijo in Romunijo. Jutri bo na sporedu zadnja etapa Kavadar-ci — Skopje. • » • Sodniški zbor je izključil iz nadaljevanja dirke f» Jugoslaviji romunskega kolesarja Sudituja, ker je jemal nedovoljena poživila. Romun je bil v šesti etapi tretji na skupni lestvici in je moral to mesto po izključitvi prepustiti italijanskemu predstavniku Rosaniju. V Mostecu pri Ljubljani nastaja pravi center smučarskih skakalnic. Poleg klasične skakalnice so zgradili tudi skakalnico iz plastične mase, po kateri lahko ljubitelji tega športa »drsijo* tudi v vročih poletnih mesecih. Pred dvema tednoma se je na 35- in 50-metrski skakalnici odvijalo tudi letošnje prvo tekmovanje na plastiki, katerega so se udeležili najboljši jugoslovanski smučarji iiiiiiiaii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiii*iiiiiiiiiiiiaiii«taiaiii>aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiaiaiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaaaiiiialifiiiliifBiiiiiiiiiiiiiiiiiiai«iiiiiiinii«iaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiii«««aiiiiiaiiiiuitii«iaiiaii««tiiiii«iii«iiaiMiiiiiaiaiiiiiiiiiiiiiaaii«iifiiiMiiiiiiiii«iaiii«fitaMiiaaiflMiiiai«a>«aiMiti«MtiiMu«i«MM«fn««»«M NA JUTRIŠNJI DIRKI V BOLJUNCU Precejšnje možnosti lonjerskih kolesarjev Maver in Macarol med kandidati za prvo mesto - Močna konkurenca iz Veneta Kolesarji - veterani lonjerskega kluba Adria sc pripravljajo za jutrišnjo krožno dirko v Boljunca, kjer bodo na starti, najboljši predstavniki dežele in Veneta. Svoj prihod je napovedal tudi bivši italijanski pr^ak Selvatico, pravi specialist na taki progi. Lo-njerce bodo tokrat zastopali le trije (Macarol, Maver in Vižintin), ker je Bonano odšel na mladinske igre v Rim kot spremljevalec tržaške e-kipe. Proga bo dolga 78 kilometrov in se bo odvijala po cestan okrog naftnih rezervoarjev v Dolini in med tovarno Grandi motori. Start bo ob 9.30 pred dolinskim županstvom, tekmovanje pa bi šč moralo zaključiti okrog enajste ure. Dirko prireja tr: žaški kolesarski klub SCAT. Lonjerski predstavniki imajo na jutrišnjem tekmovanju precej možnostT za uspeh. Na dobro uvrstitev lahko računajo vsi trije kolesarji, saj je proga primerna za vse, čeprav bo proti koncu naporna zaradi večkratne vožnje po valovitem področju. Izkazati bi se moral predvsem Macarol, ki je v odlični formi, kar je dokazal tudi prejšnji petek v Furlaniji, ko je skupno z drugimi diktiral oster tempo pod hudo nevihto. Ostali tržaški kolesarji imajo manj •možnosti za uspeh, več pa jih ima SABLJANJE SP V GOTEBORGU Poraz olimpijskih prvakov la presenečen/e so poskrbeli zahodni Nema' GOTEBORG, 6. - V finalu svetovnega prvenstva v floretu, ki se odvija v Goteborgu, bo o prvem mestu odločalo srečanje med Sovjetsko zvezo in Zah. Nemčijo. Sovjeti so v polfinalu odpravili Madžare, Nemci pa so premagali Poljake in s tem pripravili pravo presenečenje, saj je Poljska olimpijski prvak. Lanskoletni olimpijski zmagovalci v Munchnu so se nato uvrstili na tretje mesto, potem ko so premagali Madžarsko z 9:5. Italijani pa so bili izločeni v četrtfinalu po porazu proti Zahodni Nemčiji. Začetniški tečaj za kotalkarje ŠD Polet priredi v času od 16. do 31. julija in od 1. do 15. avgusta začetniški tečaj za kotalkarje. Vpišejo se lahko otroci od dopolnjenega četrtega leta do 7. leta starosti, ki bodo po opravljenih izpitih lahko na- daljevali s kotalkanjem. Vpišejo se lahko tudi starejši otroci, vendar brez možnosti za nadaljevanje v tej aktivnosti. Vpisovanje je na sedežu ŠD Polet, v Prosvetnem domu na Opčinah, in sicer danes, 7. t. m. od 15. do 20. ure, jutri, 8. t. m. od 9. do 10. ure ter v ponedeljek. 9. t. m. od 19. do 20. ure. — prvi drugi — prvi drugi — prvi drugi — prvi drugi — prvi drugi — prvi drugi 1 X 1 2 2 X 2 X 1 X I 1 deželni prvak Battistutta, ki že dalj časa zasleduje zmago, vendar brez u-speha. Prihodnjo nedeljo pa bo Adria priredila meddruštveno kolesarsko dirko veteranov, katere bi se morali poleg njenih predstavnikov udeležiti še člani Cotturja, Coppi - Hausbrandta, kluba Gentleman in SCAT. Vprašanje je le, Fe bo pravočasno "prišlo dovoljenje policije. Dirka se bi morala odvijati v Dolini, cilj pa bo na Katinari. RADI Plavalni troboj Slovenija-F-JK-Koroška v naši deželi Slovenski plavalci imajo letos zelo natrpan program. Pomanjkanje pokritih bazenov namreč močno o-mejuje dejavnost v zgodnjih poletnih mesecih in tako so vsa tekmovanja strnjena v juliju in avgustu, ko so naravni pogoji najugodnejši za vodne športe. Glede na to, da Slovenija trenutno ne razpolaga z vrhunskimi plavalci, je glavna dejavnost klubov plavalne zveze Slovenije usmerjena na manjša tekmovanja. Že pred časom so se utrdile tesne vezi med Slovenijo, našo deželo in Koroško. Troboj teh dežel z najmočnejšimi postavami je letos predviden že za prvo polovico julija v Vidmu, v začetku avgusta pa bo pionirski dvoboj Slovenija — F-JK v Trbovlju. Slovensko prvenstvo pa bo v drugi polovici avgusta v Kopru. k. b. ATLETIKA ZtrRICH, 6. — Američan Rod Milburn je dosegel nov svetovni rekord v teku na 110 metrov z ovirami s časom 13”1. ATLETIKA MLADINSKO EVROPSKO PRVENSTVO Mladi italijanski atleti presegli določene norme p v Roberto Maroldi po sledovih Moraleja - Šibko jugoslovansko zastopstvo Za mladinsko evropsko prvenstvo (od 24. do 26. avgusta v Duisburgu) je atletska zveza postavila dokaj ostre norme. Konkurenca je o-mejena na letnik 54 in mlajše pri fantih in letnik 55 in mlajše pri dekletih. Norme so sledeče: FANTJE: 100 m 10”6, 200 m 21”6, 400 m 1’52”0, 1500 m 3'51”0, 3000 m 8'25”0, 5000 m 14’45”000, 110 m ovire I4”8, 400 m ovire 53"8, 2000 m steeple 5’50”0, daljina 7,30 m, troskok 15,20 m, višina 203 cm, palica 4,70 m, krogla 16 m, disk 50 m, kopje 70 m, kladivo 58 m, deseteroboj 6600 točk, hoja na 10 km 47’. DEKLETA: 100 m 11”9, 200 m 24"5, 400 m 55”8, 800 m 4’30’’, 100 m ovire 14”2, daljina 6 m, višina 172 cm, krogla 14 m, disk 46 m, kopie 48 hit'peteroboj 3800 tdčkv~’ Kljub tem ostrim pogojem ima I-talija danes kar 46 atletov in atletinj, ki so že dosegli minimalni rezultat za nastop, v Duisburg pa jih namerava poslati le kakih 30. Nekaj je med njimi takih, da jih lahko smatramo za resne kandida- Prizor z uspele kotalkarske revije, ki je zaključila »športni teden* Poleta te za zmago. Velik talent je Roberto Maroldi, junak nedavnega državnega mladinskega prvenstva v Firencah, z novim državnim rekordom 51”2. Težko je sestavljati lestvico trenutno najboljših v Evropi, malo verjetno pa je, da je kdo boljši od mladega Italijana. Celo v ZDA so na mladinskem prvenstvu dosegli občutno slabši čas. Lanski najboljši čas atletov, ki pridejo v poštev za Duisburg, je komaj 52’’6. Med boljše bi morali priti tudi prvak v troskoku Mazzucato, ki je na pragu 16 metrov. Popravil je celo rekord, ki je bil last Gen-tileja. Zelo dobro bo urdnizbavgu zastopana po vsej verjetnosti naša dežela. Med boljše skakalce v Evropi spada Siega iz Trbiža (letos 751 cm), v višino pa odlično skačeta Cattaruzza iz Tržiča (210) in Nonino iz Vidma (208 cm). Poleg skakalcev je možna uvrstitev v reprezentanco tudi Černeta iz Gradišča, ki ima osebni rekord 73,80 v metu kopja. Dve panogi, ki sta zi Italijo že po tradiciji slabi, nuditu letos atlete za prvo mesto. Od kandidatov v deseteroboju za Duisburg je prvi na lanski lestvici Giovanni Modena (7134 točk), do prvega mesta pa se je presenetljivo prerinila tudi metalka krogle Petrucci (15,96 m). Za žensko vrsto bo kajpak prišla v poštev tudi 16-letna Dorio, s časom 2’5”8 na 800 m, ki je pravo odkritje. • * * Jugoslovanske možnosti za isto prireditev so seveda slabše. Žal smo pred kratkim napačno napovedali stan Jelice Pavličič, ki je za leto prestara. Dobro je sedaj uvrščena predvsem 15-letna Ljiljana šušnjar, tako na 800 kot na 1500 metrov, med boljšimi pa je tudi metalka diska Papler. Upoštevati je treba tudi komaj 15-lelno Avdibašič na razdalji 400 metrov in tudi čez ovire, med fanti pa Gluhaka. K. B. Borov dežolni deseteroboj bo v Vidmu Kot smo že poročali, bo SZ Bor letos priredilo dve tekmovanji deseteroboju. Najprej v deželnem, nato pa v septembru tudi v mednarodnem merilu. Prvo tekmovanje, na sporedu bo 14. in 15. julija, je bilo predvideno v Gradišču, ker so na tržaškem stadionu v polnem teku dela za položitev stez iz tartana. Sedaj so tudi iz Gradišča atlete izselili... ker se v soboto 14. julija upravitelj stadiona poroči! Borovi organizatorji so dokončno dobili gostoljubje v Vidmu na šolskem stadionu Paderno, kjer je o kolje za atletiko res odlično. k. b. SKOKI V VODO HELSINKI, 6. - V Helsinkih se je zakl.iučilo mednarodno tekmovanje v skokih v vodo. Italijana Di Biasi in Cagnotto, ki sta bila velika favorita tega turnirja, sta bila gladko poražena po zaslugi a-meriških skakalcev. KOŠARKA Preklicano vabilo za nastop v Dubrovniku Tržaška pokrajinska košarkarska reprezentanca, ki bi se morala udeležiti mednarodnega turnirja v Dubrovniku, včeraj ni odpotovala. V zadnjem trenutku so namreč organizatorji sporočili, da so tržaško reprezentanco zamenjali t ameriško ekipo «Army of Victory». Zakaj ta sprememba? Vse kaže, da so prireditelji iz Dubrovnika odločili za bolj kakovnostno ekipo in so zato izbrali Američane in ne naših košarkarjev. Tržaško reprezentanco, v kateri sta bila tudi Borovca Fabjan in Zavadlal, je treniral Mario Mari. Kljub tej nepričakovani odločitvi, pa bo naša reprezentanca po vsej verjetnosti nastopila na mednarodnem turnirju, ki bo meseca avgusta v Umagu. B. L. BEOGRAD, 6. — Nogometna zveza Jugoslav je je danes končno dala prvenstvu prve zvezne lige uradni konec z registracijo tekme zadnjega kola med ljubljansko O limpijo in Partizanom z zmago ljubljanskih nogometašev z 2:0. Medtem ko so slovenski predstavniki ostali v prvi ligi, sta dokončno izpadla v nižjo kategorijo Spar-tak in Sutjeska. MARIBOR, 6. — V Mariboru nestrpno pričakujejo nedeljsko nogometno srečanje med domačim klubom in Proleterjem, ki bo prvo izmed dveh tekem za vstop v prvo zvezno nogometno ligo. Za to srečanje, ki je v Mariboru vzbudilo pravo senzac:jo, se vneto pri pravljajo. vstopnice pa bodo prvič na razpolago tudi v predprodaji. * • • CAGLIAR1, 6. — Gigi Riva, levo krilo Cagliarija in italijanske nogometne reprezentance, plačuje vsaka dva meseca 557.214 lir taks. Občinski davčni urad je objavil sezname, po katerih je Riva obdavčljiv za 17 milijonov in pol lir. Letno mora zato plačati 3.343.284 lir davkov. ŽENEVA, 6. — V Gstaadu se bo od 9. do Jo, julija odvijalo švicarsko teniško prvenstvo, katerega se bodo udeležili med drugimi Romuna Nastase in Tiriac, Nizozemec Tom Okker, Avstralec Roy Emerson, Spanec Gimeno, Francoza Proi-sy in Jafferau ter Američan Alez Mayer. ORVKSTII.A SPDT priredi od 27. do 31. avgusta POLETNI SMUČARSKI TRENING NA PLAZU POD PRISOJNIKOM (VRŠIČ) za smučarje predtekmovalnega In tekmovalnega razreda, letn. 1960. 1959 in starejše. Bivanje in hrana v koči »Na Gozdu*. Zjutraj bo na razpolago vlečnica, smučarski učitelj pa bo z mladinci ves dan za telovadbo in za smučanje. Plačilo se bo poravnalo v dinarjih. Točna vsota bo določena, ko bo znano število udeležencev tečaja. Zainteresirani naj se člmprej prijavijo, da se rezervirajo mesta in poskrbi za prevozna sredstva. Prijave v Ul. Geppa 9, tudi telefonsko na številko 31-119. Ime, naslov in telefonsko številko morajo udeleženci poslati najkasneje do sobote, 14. julija. • • • SZ Bor obvešča, da bo izredna ndborova seja v ponedeljek, 9. t.m. ob 19.30. • • * Športno združenje Dom obvešča. da so se pričeli treningi odbojke za začetnike. Treningi so vsak ponedeljek In četrtek od 20. do 22. ure na odprtem igrišču Dijaškega doma v Gorici (UL Mon-tesanto 84). Dr, Aleksander Gala - Peter Partizanski zdravnik **■ Spomini iz bogatega, pa 'udi težkega življenja partizanskega zdravnika Zvečer naju je kurir odpeljal na javko, kjer sem spoznal bolničarja Karla (Kare) Čufar) in še starejšega tovariša, ki je skrbel za hrano in varnost v bolnici. Odšli smo najprej v Lisec, kjer je bil eden od obeh doma. Kljub hajki, ki je bila tod okoli skoraj vsak dan, so nas lepo in brez strahu sprejeli. Nahranili so naju z mlekom in žganci. Bili so zadovoljni, da Italijani v teh dneh niso vasi požgali. Kdo ve, iz kakšnih razlogov so prizanesli vasi, čeprav je bila prav blizu prizorišča boja. Domači niso še videli partizanskega zdravnika, zato so si želeli ogledati me. Otroci so se stiskali ob mrzli peči in me gledali z velikimi očrni in napol odprtimi usti. Starejši so želeli vedeti čim več o borbi drugod po Sloveniji. Dolgo v noč smo se ob ognju na skromnem ognjišču pogovarjali, kako je sedaj in kako bo po vojni, ko bomo svobodni. V teh skromnih ljudeh sem čutil nek nezadržen ponos, ki jih je vse izpolnjeval, ker so čutili, da gre to pot zares tudi za njihovo svobodo. Vsak je po svojih močeh želel kaj doprinesti. Zgodaj zjutraj, še pr d dnem, smo po kozjih stezah prispeli v bolnico, sanitetno postajo št. 5. Bila Je to improvizirana lesena, iz močnih letev zbita nadstrešnica, pokrita s slamo. Tik skupnega ležišča iz vej in slame, na katerem je ležalo kakih 10 ranjencev in bolnikov, kjer je bilo prostora za vsaj 15 pacientov, je tekel bister planinski potok. Malo niže je voda padala v slapu kaka dva ali tri metre globoko. Grapa je bila zaraščena z gostim grmovjem, da je sonce le za kratek čas prodrlo do vode. Ležišča, kjer so ležali ranjenci, so bila vedno v senci. Bil je začetek maja in priroda je že bujno ozelenela. V postojanki pod Leskovcem je bilo varno, kajti dobrega dohoda v grapo ni bilo, oziroma je bil izredno težaven, pa še to samo z ene strani. Zaradi možnosti umika je kasneje Karel premestil bolnico više v strmino hriba na kraj, imenovan «Pod orehi«, kjer je bila potem vse do konca avgusta. Prve ranjence je sprejel Karel v začetku aprila. Vse do razpada Italije je bilo v bolnici stalno 10—15 pacientov. Ko sem bolnico obiskal, sta se v njej zdravila tudi Iztok (Ivan Turšič) in Taras (Cvetko Martelanc), ki sta bila ranjena prejšnji dan ob napadu na Gregorčičevo brigado. Prvi je bil ranjen v nogo, ko ga je oplazil strel skozi podplat, Taras je bil teže ranjen, dobil je strel skozi peto. V postojanki je seveda vladal popoln mir in tišina. Ranjenci, ki so se lahko gibali, so posedali po skalah in slečeni do pasu željno lovili redke sončne žarke. Drugi so ležali na svojih ležiščih In se šepetaj e kaj pogovarjali. Razpoloženje v bolnici Je bilo dobro, za to je poskrbel Iztok, ki Je bil vedno poln raznih domislic. Tako nama Je čas, ki sva ga z Jelkom prebila v bolnici, kar hitro minil. Bolničar Karel in njegov pomočnik sta se zavedala velike odgovornosti, zato sta si močno prizadevala, da je bilo vse v redu. Karel mi je pravil, kako so ga pred časom poklicali na Šentviško planoto. Kurirji so mu javili, da je na planoti ranjenec, ki ga ne morejo spraviti v bližnjo sanitetno postajo št. 4, ker se bojijo, da je izdana. Radi bi ga spravili v njegovo postojanko «Pod Leskovcem«. Odpravil se je na nevarno pot proti šentviški planoti in našel ranjenca, ki Je bil negibljiv. Kako ga bo spravil po kozjih stezah v Baško grapo in nato prek Kobilje glave v še bolj strmo grapo pod Lisec? Izogibati se je moral znanih stez. Kako bo po takih poteh nosil težkega ranjenca? Vajen težkega koša, brez katerega si ni mogoče zamisliti življenja v strmih tolminskih hribih, si je Karel oprtal na hrbet ranjenca, privezanega na stol. Sam ga je nosil vso pot. Znoj mu je curkoma 111 s čela. Ure in ure je trajalo, preden ga je po dveh dneh v varstvu noči prinesel v bolnico. Eden od ranjencev je bil ranjen v glavo. Krogla mu Je prebila obraz pod levim očesom ln obtičala v glavi. Bil je brez zavesti, iz rane se je cedil gnoj. Kaj takega še nihče ni videl. Nekdo je izrazil misei, da mora biti to kakšna posebna bolezen, ki je gotovo nalezljiva In zaradi tega nevarna tudi za druge ranjence. Težki ranjenec je bil v bolnici že nekaj dni. Stanje se mu ni nič izboljšalo, nasprotno, Iz dneva v dan je bilo verjetneje, da ne bo prenesel. Zelenkasta tekočina, pomešana s sokrvico, je tekla iz nosa in rane. Dušilo ga je, da je glasno pokašljeval. Oči vidno se je zelo miučil, sej je le z velikim naporom dihal. Nekdo Je menil, da je nevarno, da okuži še druge ranjence ali pa Jih izda s svojim kašljem. Kaj če jih napadejo Italijani, kdo ga bo rešil? Vendar je skorajšnja smrt ranjenca pomagala rešiti vse take skrbi. Pokopali so ga blizu potoka, nedaleč od bolnice pod Liscem. V tej postojanki so se zdravili ranjenci ln bolniki lz Baške grape in Knežkih Raven, sem pa so poslali tudi nekaj ranjencev lz šentviške planote. Življenje v bolnici Je bilo seveda skromno. Kuhali so tri obroke na dan. Zjutraj je bilo navadno mleko s kruhom ali žganci, opoldne mineštra ali mesna juha s krompirjem, zvečer golaž ali zelenjava s krompirjem. Težki ranjenci In bolniki so dobivali še po nekaj orehov ali nekaj hrušk. Proti hrani v bolnicah v Loški dolini je bila tukaj hrana v vsakem pogledu odlična. it treta dneh, ko sem pregledal in prevezal vse ranjence, dal Karlu navodila, kako se sterilno prevezuje ranjence, zdrj vi bolnike od prehlada, griže in gnojnih prisadnih pik po kož sva se z Jelkom odpravila naprej na pot v sosedno postaj št. 6. Bila je v kanionu Tolminke pod Čadrgom. Nad Ravnami za Kobiljo glavo sva naletela na alpine, 1 so prav ta dan spet obiskali severno stran hriba. Na srečo j kurir, ki naju je vodil, odkril svežo sled v visoki travi n robu gozda pod planino. Pomladanska trava je bila močn shojena, kar je lahko storilo le dosti nog. Po sledovih sode so morali hoditi tod prav pred kratkim. Ce pa bi hodila br gada, bi to gotovo zvedeli že prej od terenoev. Ni nam ostalo drugega, kot da se do mraka potuhnem v gosto grmovje in kasneje nadaljujemo pot. Storili sm prav, kajti kmalu Je bilo čutiti nad nami streljanje in ki Čanje vojakov. Ta dan smo namreč odšli s kurirji že popoldne z nj hove Javke, da bi še do večera prišli nad Lom ln se nat spustili po strmini proti Tolminki. Razen naju z Jelkom si bila še dva kurirja. Eden naj bi naju peljal v bolnico o Tolminki, drugi pa nadaljeval pot na karavlo na Mrzlet vrhu. Kasno zvečer smo prispeli na sedlo nad Lomom, kj« smo se ločili in kot že tolikokrat drug drugemu zaželeli «Smi fašizmu!« Pod nami v terni je ležala ozka in strma dolina koritom Tolminke. V to temo smo se spuščali, prešli vis«< most ln se znašli v Zadlazu v hiši, kjer Je bila javka za bo nico. Komandir bolnice Janez, domačin iz te vasi, kasne j komandant prve Primorske linije (kurirske zveze), naju ‘ nato odpeljal v sanitetno postajo št. a. Bolnica je bila kakšno uro hoda nad Zadlazom v sme proti Tolminki. Dohod v postojanko je bil prek podrte* drevesa, M je viselo kakih osem metrov čez previsno skal Uk nad strugo Tolmink«, (NodaifrvfmH aMU Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 7. julija 1973 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200. finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir •Mali oglasi. 80 lir beseda Oglasi za tržaško m goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem odaelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZTT • Trst GOVOR PREDSEDNIKA ALLENDEJA OB PRISEGI NOVE VLADE Čile se ne bo odpovedal svoji poti v socializem Predsednik pozval ljudske organizacije, naj se aktivno angažirajo v izvajanju vladne politike SANTIAGO DE CHILE. 6. - Nova čilska vlada je danes prisegla zvestobo ustavi pred predsednikom Salvadorjem Allendejem. Čilend so z velikim zanimanjem pričakovali seznam ministrov, ki sestavljajo novi kabinet, ker so od tega seznama pričakovali pojasnila kokšno pot bo ubrala vladna koalicija »Unitad Po-pular» po hudi krizi in propadlem poskusu državnega udara. Predsednik Allende je zavlačeval tri dni sestavo novega kabineta, ker se je medtem pogajal z vojaškimi poveljniki, da bi prevzeli vladne obveznosti. Vojska uradno ni stopila v vlado, da bi ne bila vpletena v zapleten politični položaj v državi. Po neuradnih vesteh iz vladnih in opozitijskih krogov pa kaže, da so vojaki postavili za vstop v vlado take pogoje, ki jih vodilni stranki vladne koalicije nista mogli spre- jeti. Govori se, da so generali zahtevali neko nadzorno oblast in zaviranje «čilske poti v sodalizem». Sodeč po seznamu novih ministrov, ki ga je sinoči prebral dr. Allende se politika vladne koalicije ne bo v ničemer spremenila in bo nadaljevala po dosedanjih smernicah v okviru izrednega načrta, ki ga je pripravil državni poglavar. Predvidevanje, da se politika »Unitad Popular* ne bo spremenila temelji na dejstvu, da ni bilo nobene spremembe v razdelitvi ministrstev. Komunističnega ministra je nadomestil komunist, socialističnega socialist, radikalnega pa radikalec. Gospodarsko politiko bo sedaj vodil prof. Jose Ca-demartori, finance pa Fernando Flores. Na ministrstvu za šolstvo je radikalec dr. Enriquez nadomestil radikalca Joseja Tapio, socia- IMiimimmimiiimMMiiiiMiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMtmiiiinmiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiimiiiiiiim ČEPRAV JE BIL POTNI LIST GROBO PONAREJEN Izraelski konzulat v Marseillu dal Bertoliju vstopni vizum Atentator je na predvečer pokola priznal Meritiju, da mu nekdo streže po življenju MILANO, 6. — Milanski preiskovalni sodnik dr. Antonio Lombardi, ki vodi preiskavo o atentatu na milansko kvesturo v Ulici Fatebene-fratelli, bo prihodnji teden, v ponedeljek ali v torek, odpotoval v Venete, da bi osebno preučil gradivo, ki so ga o Bertoliju zbrali policisti in karabinjerji - v preteklih letih in da bi preveril nekatere o-koiiščine. Lombardi se bo mudil NEPREVIDNOST Je že pač tako vse urejeno na tem svetu, da so imeli ljudje z izrednimi možmi vedno križ, pa naj gre za velike znanstvenike, umetnike ali pa celo svetnike. To resnico je na lastni koži okusil tudi župnik mehiške rasi Temoaga pri Ciudad Mezicu. Cerkev revne vasice ni bila že nekaj let prepleskana in duhovniku je bilo kar milo pri srcu, ko je pogledal nad veliki oltar, kjer je kraljevala zaprašena in okrušena freska apostola Jakoba. Kaj ko bi ga prepleskal, si je mislil župnik. Rečeno, storjeno. Kupil je barvo in čopič ter so lotil dela. Za pobožno delo pa je dobil kaj nenavadno plačilo: farani so ga hoteli linčati, ker je naredil patronu bledo lice in sivega konja, namesto iskrega vranca. Komaj jim je utekel in si poiskal zatočišča v občinski palači. Razjarjeni farani pa niso odnehali. S kamenjem so razbili vse šipe občinske palače. nato pa so se znesli nad davčnim nadzornikom, ki so ga zamenjali za preoblečenega duhovnika. Odnehali so šele, ko je posegel škof in Hm obljubil. da bo dal fresko spet prepleskati v originalne barve. ZATOČIŠČE Turinskega tatiča Giuseppa Porcuja ne moremo ravno prištevati med ljudi, ki jih je sreča ob rojstvu poljubila na čelo. Ko je danes zjutraj skušal ukrasti bel «fiat 124 cou-pe>, ga je opazila neka ženska, ki je začela vreščati na vse' grlo. Skupina očividcev se je spravila na presenečenega tatiča, ki je komaj odnesel še kar celo kožo loko, da je . skočil v mimoidoči patruljni avtomobil orožnikov. ga kdo ubije. Koga se je bal? Zadnja današnja vest zadeva prav Mersija. Izvedelo se, da ga je lastnik restavracije, kjer je bil zaposlen kot natakar, odpustil, ker se je v nedeljo zvečer ostro sporekel z delovnim tovarišem. Hud zločin v ZDA NEWAR (New Jersey), 6. — Hud zločin je pretresel prebivalce ameriškega mesta Newar. Policijski agenti so v neki hiši v črnskem predelu mesta našli trupla petih oseb. Trupla, ki so bila vsa večkrat zabodena, so ležala po vsem stanovanju. Med žrtvami je tudi šestletni deček, ki je bil najmanj dvanajstkrat zaboden. V hiši sta bila še dva otroka, ki pa se jih morilec ni dotaknil. Kakor kaže, se žrtve napadalcu niso upirale. Preiskovalci ne vedo še nič o vzrokih, ki so privedli do zločina. Policija list Torrealba pa dr. Hidalga (tudi on je član socialistične stranke) na ministrstvu za poljedelstvo. To dokazuje, da bo vlada vztrajala v svojem načrtu, da podržavi veleposestva in jih izroči malim kmetom. Edina predvidena novost bo torej v izvajanju izrednega načrta,, ki ga je v glavnih obrisih obrazložil predsednik Allende med svečanostjo prisege. Načrt predvideva uvedbo discipline in varčevanja v gospodarstvo, da bi se ustavil inflachnistični proces. Gospodarske težave Čila so namreč glavno orožje, ki ga ima v rokah opozicija. Resnici na ljubo pa je «Unitad Popular* podedovala večino teh težav po prejšnjih demokrščanskih vladah. Z razliko od prejšnjih vlad, ko so se v čilske blagajne stekali milijoni dolarjev, s katerimi je Washington podpiral KD, se mora dr. Allende bo-riti tudi z gospodarsko blokado, ki so jo hotele ZDA. Poleg tega ima velike težave z izvajanjem potrebnih ukrepov zaradi ostrukcionizma desničarske opozicije v parlamentu. Značilen je primer, da je krščanska demokracija pred časom zavrnila predlog za večje obdavčenje dohodkov velekapitalistov, s katerim je Allende nameraval finansirati povišek delavskih plač Vlada je bila zaradi tega prisiljena tiskati večjo količino bankovcev, kar je seveda še pospešilo inflacijo. Kljub vsem težavam pa namerava »Unitad Popular* nadaljevati po dosedanji poti v socializem. Allende je v tem okviru pozval vse ljudske or ganizacije naj se bolj aktivno anga žirajo v izvajanju vladne politike in napovedal kolikor mogoče strogo centralistično vodstvo gospodarstva. V tej zvezi si je država prevzela nalogo upravljati distribucijsko mrežo najnujnejših dobrin in je močno zaostrila kazni za «gospodarske zločine*. Medtem je stranka »Democrazia ra dical* sprejela ponudbo KD in se vključila skupno z levičarsko radikalno stranko v zvezo demokratične opozicije. Doslej ni še . znano, če bo v zvezo stopila ali če so vanjo povabili tudi skrajno desničarsko prevratniško skupino »Partito nazional*. katere voditelji so prejšnji teden bili na čelu poskusa državnega udara. Včeraj je nova čilska vlada prisegla pred predsednikom Allendejem zvestobo ustavi. V novi vladi so stranke vladne koalicije ohranile isto število ministrstev, ki so jih imele v prejšnjem kabinetu PRED VRHOVNIM SODIŠČEM V MADRIDU Potrjena kazen za urednika lista «Gaceta universitaria» Plačati bo moral 2 milijona lir globe - Obtožen je bil objave intervjuja z «liberalnim» profesorjem Raulom Morodo NEW YORK, 6. — Med praznovanjem ameriškega državnega praznika 4. julija je v prometnih nesrečah v ZDA izgubilo življenje 178 k, k, », -v_______oseb; 13 jih je umrlo pri letalskih nima nikakršnega dokaza, s katerim I nesrečah, 89 utonilo, 24 pa umrlo bi lahko prišli na sled morilcu. • v drugih nesrečah. ............................................m......................•■«•••>••■•» DRUŽINSKA TRAGEDIJA PRI FR0SIN0NU Na poročnem potovanju je ubil soprogo češ da je omadeževala njegovo čast Po štirih dneh zakona je odkril, da \e zena izgubila devištvo pred poroko MADRID, 6. — Špansko vrhovno sodišče je zavrnilo priziv, ki ga je vložil glavni urednik lista »Ga-ceta Universitaria* proti kazni, ki so mu jo naložili, ker je »objavil razgovor z neko važno akademsko osebnostjo, ki je znana po tem, da želi v Španiji uvedbo demokracije zahodnoevropske vrste.* To dejanje je v nasprotju z zakonom o tisku. Obsojeni mladenič je Juan de Dios Mellado, kazen, ki jo bo moral plačati, pa znaša 200.000 pežet (skoraj 2, milijona lir). Predmet obravnave pa je bil intervju z naslovom «Raul Morodo; država nujno potrebuje demokracijo*. Raul Morodo je profesor na pravni fakulteti rtiadridske univerze Samo-saguas in ima za seboj veliko število študentov, zaradi svojih liberalnih teženj. Sodišče je zavrnilo Melladov pri- ................................m................n.......mn............................................................................................ PO EKSPLOZIJI PRI PACHINU V bolnišnici umrl še peti otrok PACHINO, 6. — V bolnišnici »Tri-gona* v Notu pri Siracusi je umrl še peti otrok, ki je bil težko ranjen pri eksploziji granate v bližini kraja Pachino. Gre za 10-letnega Angela Cannarellija, ki je v nesreči izgubil že dva bratca, 8-letnega Antonia in 12-letnega Se-bastiana. Angela so včeraj sprejeli v bolnišnico s strogo pridržano prognozo, saj mu je drobec granate prebil lobanjo. Pojasnili so tudi, kako je prišlo do nesreče. To je povedal neki deček, ki je bil v družbi z malimi žrtvami, vendar se je oddaljil nekaj minut pred nesrečo. Vsi so iskali ptičja gnezda po gmajni in naleteli na granato. Začeli so jo obmetavati s kamenjem in naboj je nenadoma eksplodiral. Eksplozija je bila tako silovita, da je dečke popolnoma razmesarila in trupla so zletela precej daleč. Zato jiji je bilo tudi zelo težko prepoznati in njihovo istovetnost so dokončno ugotovili šele po pričevanju njihovega prijatelja. V večernih urah so v Pachinu pokopali vseh pet otrok. Stroške za pogreb je prevzela občina, poleg tega pa je prefektura iz Si-racuse nakazala pol milijona lir družinam prizadetih. Podporo jim je nakazala tudi občinska podporna ustanova. Pogrebni obred, katerega so se udeležili skoraj vsi občani, je bil zelo ganljiv. BEIRUT, 6. — »Besedna vojna* na I rah objavili v Tel Avivu piše, da je Bližnjem vzhodu se nadaljuje. Da- izraelska vlada že večkrat poskušala nes je bil na vrsti tunizijski predsed- navezati stike s Tunizijo, da bi ugoto- FROSINONE, 6. — Čast, pojem, ki je bil vzrok že tolikih tragedij na italijanskim Jugu, je terjal včeraj pozno ponoči še eno žrtev: 21-letno Anno Nenno iz Ercolana pri Neaplju. Ubil jo je njen 28-letni soprog Sal-vatore Nappo doma iz Terzigna pn Neaplju, ker je po štirih dneh zakona spoznal, da je izgubila devištvo pred poroko. «Ubil sem svojo ženo, zaprite me», je hladnokrvno priznal o-rožnikom karabinjerske postaje v Frosinonu. Anna Nenna in Salvatore Nappo sta se poročila v soboto v mestecu Tor-re del Greco. Vzdušje na svatbi je bilo zelo veselo in nihče ni zaslutil tragedije. Kaj se je spremenilo v teh štirih dneh v odnosih med novo-poročencema! Osebje hotela Bassetto v Ferentinu pri Frosinonu je že snoči opazilo, da med zakoncema nekaj ni v redu. Pri večerji sta žalostno molčala: ženska je povesila oči, moški nekaj dni v Benetkah. Mestrah in Dolu, kjer se je atentator rodil. Med potjo se bo ustavil v mestu (preiskovalci niso hoteli povedati katerem), od koder je nekdo pisal Bertoliju v Izrael. Eno od ključnih vprašanj, na katerega bodo morali odgovoriti preiskovalci, je, kako je Bertoli dobil v tako kratkem času vizum od izraelskega konzulata v Marseillu. Kot smo pred časom že poročali, je Bertoli na grobo ponaredil potni list študenta Massima Magrija. Ugotovljeno je, da so funkcionarji kon-zulata v eni uri rešili vso zadevo in dali Bertoliju vstopni vizum, čeprav je bil potni Ust vidno ponarejen in navedeni osebni podatki niso niti najmanj odgovarjali atentatorju. Bertoli je deset let starejši od Magrija in je tudi veliko višji. Kako, da izraelski funkcionarji niso »zavohali* goljufije? Preiskovalci so tudi odkrili zelo zanimiv dogodek, ki se je pripetil v stanovanju fašista Rodolfa Mersija. Bertoli je priznal »prijatelju*, da ga že več mesecev muči nespečnost. Vzrok naj bi bil strah, da BUENOS AIRES, 6. - Pripadniki neke argentinske gverilske organizacije so izpustih na svobodo ameriškega trgovca Johna Thompsona. Kaže, da so prejeli tri milijone dolarjev odkupnine. ^ PARIZ, 6. — Alžirski zunanji minister Abdel Aziz Bouteflika bo v kratkem obiskal Francijo, kjer se bo srečal 'z ministrskim predsedni kom Messmerjem in z zunanjim ministrom Jobertom. * * * CARACAS, 6. — Kuba in Venezuela sta podpisali sporazum o preprečevanju zračnega gusarstva. LENINGRAD, 6. — Danes so odprli konzolat ZDA v Leningradu. V tem mestu ni bilo severnoameriške ga predstavništva vse od leta 1917. pa je včasih polglasno pripomnil nekaj žaljivega na njen račun. Zakonca sta se pripeljala v Feren-tino pozno popoldne s svojim avtom znamke «morris». S seboj sta imela dva kovčka in sta jih takoj odnesla v sobo, kjer sta se zadržala do 22.30, ko sta prišla na večerjo. Natakarji so imeli vtis. da sploh nista no-voporočenca na poročenem potovanju, saj sta se vedla tako čudno. Kmalu po večerji sta sedla v avto in se odpeljala. Mlade Anne ni videl nihče več žive. Njeno truplo je našel danes zjutraj ob cesti, ki pelje iz Ferentina v Alatri, uslužbenec bencinske črpalke Gino Martellacci, ki je takoj obvestil orožnike. Ob njenem truplu so našli tulce treh nabojev za samokres kalibra 7,65. Medtem ko so skušali preiskovalci ugotoviti ime žrtve, ki ni imela pri sebi nobenega osebnega dokumenta, se je na orožniški postaji zglasil Nappo in priznal, da je ubil soprogo. Kaže, da se je tragedija odigrala pozno ponoči (kazalca razbite Annine ure sta bila ustavljena na 1,04). Po umoru je moški takoj odpotoval v Neapelj, kjer se je sestal s svojim odvetnikom dr. Mezzo. Namestnik državnega pravdnika v Frosinonu dr. Fazzioli, ki vodi preiskavo je obtožil mladeniča namernega umora in ga dal zapreti v frosinonsko kaznilnico. Dokončno je dognal da je Nappo ubil soprogo, ker je izgubila devištvo pred poroko. »Omadeževala je mojo čast in zato sem jo ubil*, naj bi večkrat vzkliknil med zaslišanjem. Kaže, da se mladenič ne kesa svojega groznega dejanja, pač pa naj bi večkrat poudaril preiskovalcem »da je bila njegova dolžnost oprati f krvjo svojo omadeževano čast*. Urugvajski delavci ne popuščajo pomočjo vojaških poveljnikov izvedel državni udar. Kljub strogim ukrepom proti stavkajočim, ki so jih napovedali »golpisti*, delavci še vedno vztrajajo v splošni stavki, ki je spravila vlado v zagato in povzročila spore med voditelji državnega udara. Včeraj pa je opozicijska zveza »Fren te amplio* objavila svoj politični gospodarski in socialni program, ki naj bi rešil Urugvaj sedanjega kritičnega, položaja. Prva točka programa zahteva odstop predsednika Bordaberryja. ustanovitev začasne vlade in splošne vohtve za ustanovitev ustavodajne skupščine. Začasna vlada mora zagotoviti demokratične svoboščine, spoštovati pravice političnih in sindikalnih organizacij ter uvesti novo pohtiko mezd in cen. Po mnenju političnih opazovalcev, je program namen,jen predvsem tistim vojaškim krogom, ki ne soglašajo z »golpisti* in ki se zgledujejo po perujskem modelu. TUNIZIJSKI PREDSEDNIK BURGIBA V INTERVJUJU ZA LIST »AL NAHAR* «Jordanija je samo ime neke reke Palestina pa zgodovinsko dejstvo» Kralj Husein bi se moral podrediti odločitvam «arab-skega vrha» - Hejkal o združitvi med Libijo in Egiptom nik Burgiba, ki je v intervjuju za list »Al Nahar* izjavil, da je »Jordanija samo ime neke reke, medtem ko je Palestina zgodovinsko dejstvo*. Tunizijski predsednik je svojo izjavo podprl z zgodovinskimi podatki. Dejal je, da je emir Abdalah priključil svojemu emiratu Transjorda-nijo, arabski del Palestine, in je novo državo imenoval Jordanija. Po njegovem mnenju je triktisjprdartSki emirat ustanovila Velika Britanija, ki je tako razpolovila Palestino. Vendar pa ni nobenega zgodovinskega podatka, ki bi pričal o tem nazivu, medtem ko se Palestina in Palestinci omenjajo že v svetem pismu. Burgiba je mnenja, da bi morali rešiti palestinsko vprašanje Arabci sami in je trdno prepričan, da gre le za vprašanje Palestine in da je Transjordanija le umeten pojem. Kralj Husein bi se moral torej podrediti vsem odločitvam arabskega »vrha* saj bi ga sicer lahko, doletela ista usoda kot njegovega deda Abdalaha, ki so ga ubili v Jeruzalemu leta 1951 in njegovega bratranca kralja Feisa-la, ki so ga leta 1958 odstraniU iraškega prestola. Na vprašanje, kaj meni Izrael njegovem predlogu za rešitev arabsko - izraelskega vprašanja, je Burgiba odgovoril, da ni izraelska vlada proučila njegovega predloga, ampak je nanj odgovorila negativno. Dejal je tudi, da je Golda Meir »lažnivka* ker je dejala, da je pripravljena srečati se z njim in z vsemi drugimi a-rabskimi 'voditelji. »Po teh izjavah, je dejal Burgiba, bi lahko sklepali, da je Meirova pripravljena na pogajanja in bi k njim takoj pristopila. Dejstvo pa je. da postavlja Izrael prehodne pogoje, ki so za nas nesprejemljivi. Meirova to prav dobro ve, in zato lahko trdim, da laže*. Po drugi stra ni pa tunizijski predsednik trdi, da ni sam pripravljen na razgovore Izraelom, ampak bi zahteval, če bi res prišlo do vabila telavivske vlade, , pooblastila od strani voditeljev driigih arabskih držav. Burgiba dalje trdi, da se je »mišljenje-arabskih voditeljev v zadnjih letih zelo spremenilo, saj.je,bil ,sam Naser pripravljen na priznanje Iz-reala, če bi slednji vrnil Egiptu Sinajski polotok. Današje stanje, zaključuje tunizijski predsednik, pa je obupno, saj ga lahko1 imenujemo »ne vojna ne mir*. < : Izraelska vlada je takoj odgovorila Burgibi. Njegove besede je označila za »skrajno žaljive*. V uradnem po- vila, če je predsednik Burgiba pripravljen na srečanje s predstavnikom Izraela. Aba E bar, je pristal na tunizijski predlog kljub temu, da se mu zdijo pogoji (predvsem dejstvo, naj bi pri razgovorih imeli za osnovo stanje ob primerju leta 1947) »pretirani*. Drugo vprašanje, ki je trenutno morda še bolj pereče, pa je združitev Libije in Egipta. Do združitve bi moralo priti v kratkem, vendar kaže, da namerava egiptovski predsednik Sadat s tem nekoliko zavlačevati. Prav v zadnjih dneh pa je prišlo verjetno do okvirnega sporazuma med Sadatom in Gedafijem. Tako je vsaj moč razbrati iz članka, ki ga je danes objavil Mohamed Hejkal. odgovorni urednik kairskega vladnega lista »Al Ahram*. Hejkal je vprašanje združitve zelo poglobil in se je zaustavil predvsem pri tistih točkah, ki ločujejo obe državi. Mnenja je. da je združitev nujna in to iz dveh raz- - ----|— — r- ročilu, ki so ga, v popoldanskih u- logov: ker bo tako lažje doseči zmago nad Izraelom in ker je združitev logičen zgodovinski zaključek. »Ker pa so že v vsaki državi nesporazumi, je razumljivo, da pride do nesporazumov tudi pri združitvi dveh držav*, piše Hajkal in nadaljuje: »Ni res, da je ekonomsko stanje v Egiptu tako slabo, saj je naš državni dolg polovico manjši od Izraelskega ir, za dve tretjini od Mehiškega. Moramo pa se spoprijemati s tremi važnimi vprašanji: z monetarno likvidnostjo, S slabo administracijo Ih s škodo, ki jo povzroča državi sedanje stanje*. Zadnja vest dneva pa prihaja iz Izraela. Vladni svetovalec za posebne zadeve general Yariv je v dolgem govoru, v katerem je obsodil delovanje arabskih gverilcev in se poklonil spominu polkovnika Alona, ki so ga neznanci ubili v Washingtonu, med drugim dejal, da je vseh palestinskih gverilcev 14.000, da pa je med njimi mnogo korupcije. Ni znano, iz katerih virov je Yariv prejel te vesti in če so slednje verodostojne ali ne. ziv, češ da je «Gaceta Universita-ria* objavila vesti, ki kršijo zakon o tisku. Pravzaprav je zavrnitev le delna, saj v razsodbi piše, da je šlo za »hud* prekršek, medtem ko je prvostopno sodišče določilo, da je prekršek »zelo hud*. Zaradi tega bo tudi ministrstvo za informacije, ki določa višino kazni, ver-,etrio zmanjšalo globo. Intervju je bil objavljen leta 1972, med študentovskimi nemiri v Madridu. Takratni minister za informacije Alfredo Sanchez Bella je glavnemu uredniku naložil globo, kot motivacijo pa je navedel, da je «omenjeni članek vseboval nujnost vzpostavitve demokratičnega ustroja države, ki pa je v nasprotju z našim sistemom organske ureditve. Članek vsebuje tudi apologijo političnih strank in meni, da so te nujno potrebne ter trdi, da predstavlja prepoved slednjih politično praznino.* Znano je, da so v Španiji prepovedane vse stranke razen »Ljudskega gibanja*, ki mu načeluje general Franco. Minister za informacije je v obtožnici nadalje navedel, da je članek v nasprotju z zakonom o tisku, ki zahteva »spoštovanje do Ljudskega gibanja in do oseb ter inštitucij, ki vodijo državno politiko.* Mellado se je pritožil, češ da je profesor Morodo izrazil svoje mnenje, ki ne odraža mnenja in volje uredniškega odbora; prizivno sodišče pa je priziv zavrnilo. V odgovoru piše, da vse to »le delno odgovarja resnici, saj bi moral Mellado v intervjuju pojasniti realno preteklost in sedanjost ter ugovarjati Morodu.* Kanadska policija zaplenila 450 kg mamil VICTORIA (Britanska Kolumbija) 6. — Kanadska policija je včeraj na otoku Vancouver zaplenila okoli 450 kilogramov hašiša in marijuane. Mamila, katerih vrednost ocenjujejo na milijoni dolarjev, so bila skrita pod kupom drv. ' Ž Akcijo so začeli že pred šestimi dnevi, ko so zaradi suma. da prevaža mamila, preiskali bivšo ameriško mi-notovko Marysville, vendar niso našli ničesar. Kasneje pa so aretirali trinajst oseb, ki so bile na ladji, ker so hotele nezakonito prepeljati v Kanado dva neznanca. Šele podrobnejša preiskava je pokazala, da se posadka bavi s tihotapstvom. RIM, 6. — Kolumbijska vladna gospodarska delegacija je obiskala sedež italijansko - latinskoameriškega inštituta v Rimu. Številni turisti, ki vsak dan - obiskujejo arhitektonske zanimivosti starega Egipta, si odslej lahko ogledajo tudi veliki tempelj Abu Sinbela, ki so ga med gradnjo Asuanskega jezu na Nilu »razstavili* ln nato zopet postavili na kraju, ki ga umetno jezero ne bo zajelo iiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiifinimiiiiiniiimiimiiiHniiiiiiiNiNN MAFIJSKI