F th t ; 0ANK$ wmay (Ud r«*> ^ raisikst- in P except PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE «ÊSSt T>6usr r^isffr-rs: Uradniški il «pravniški prooWH 2067 8. UwimUU Ava. v Offlca of PubUcatioat MOT South LawndaU At«. Takphoaa, RockwaU 4004 ■O I«. IMS. at Um po-t-offlo» «t Ooaaraaa «C gant I. im Chicago, Dl., fetrtek, 9. februarja (February 9), 198S. »» 6TEV.—NUMBER 28 •a K.oment«fJ» SfLto. U « poana irovul«d for in section 1108, Act of Oct. 8, lt»17, authored on Juaa 14, U'lH JO LE P00JET HIKOI I \ Delavske demons ■ stracije v BerVtnu Govorniki oo pozvaH aoeiaHste in komuniate, naj pozabijo na stare spore in ae združijo v močni politični stranki Tobačni tovarnarji žanjejo velike profite od izboljšanja pro- Berlin, 8. febr.—Snočl so se vršile demonstracije v Lustgirt- dukcije. Delavci gledajo skozi | nu, katere so organizira» socia- pmU ia s prašnimi Želodci 4 . Weahington. — Kdo ima koristi od stalnega izboljševanja produkcijskih metod, pokazuje študij tobačne industrije od 1919 listi, da tako protestirajo proti fašistični vladi Adolfa Hitlerju. Demonstracij se je udeležilo krog 200,000 ljudi in so bile največje v zgodovini Berlina. Govorniki so pledirali, naj ao: r mrra e7 je vodU cialiatl in kpmuniati pokopajo me™' , .. ^ vmdnoBt nro- Nemčiji, ki se bo lahko borila dii^i^^i ST^ I ^ reakcüi' MinüU gerot «višala za 70%, kar r_J j — knmunllltov. katere jo mogočilo korporacijam plačevanje izredno visokih dividend, ki ee tekom krize niso nič znižale, pač pa še zvišalo. Edine "dividende," ki so jih tobačni delavci deležni od izpopolnjevanja produkcije, je padanje zaposlenosti in plač. Od 1919 do 1980 je bilo tisoče to-delavcev vrženih stov in komunistov, reakcija umorila. Na shodu so govorniki odprto izzivali fašistično vlado. Urgira-li so eocialiate, naj vodijo bolj odločen boj proti reakciji v o-brambi ljudskih pravic in svobode. Geslo socialnih demokratov v kampanji za izvolitev novega parlamenta je: "Ljudstvo Nemčijo, dvigni ae in brani svev je pravice! Podkancelar Papen in Alfred OPOZICIJA PROTI SOCIALNI ZA KONOOAJI Tovarnarji pozvani na boj proti načrtom zavarovanje zoper brezpoeelaoat ___ xorau - . bačnih delavcev vrfenih na ce- nionirska doba končana sto, izplačane mezde pa eo padle risi liihko zavzame novo tak. za 28%. Biro ne P^oča kaj oe| Odslej bo "porodna so- je zgodilo v tej industriji zad-, H ^ Vodja"nacionalistov, ,.ja" njena glavna točk* To njih pw )l sta bila tarča ostrih napadov, i v znanost evgenike. Manj delavci utrpeli dr^ične reduk- član parlamenta. je * v blatu nižin in bede - e je ki da so Wpo*nl nace- ^ ^ je predwdn{k Hinden-otrok med premožnimi in-1 nadaljnji t^ijlaai se J*||burg reprez€ntant industrijcev in kot tak ne more protektiratl delavcev. med premožnimi iligentnimi sloji. Katoliška cerkev je še vedno avna ost opozicije proti lttfor-ijam glede omejitve Člove-ploda. Ampak tudi ta i bo mogla dolgo kljubo-silam ekonomskega doter-iima. Časopisje že poroča, katoliška cerkev naredila Seveda, ta umik csrkvi __ i; kajti tisočletna taktika ve je, da ne sme priznati or je poročala čikaška ibune pred kratkim, v kato-rih krogih zelo debatirajo o vprašanju, kako bi in kaj Tudi katoliški vodje neradi dijo trpljenje o kopicami o-v družinah svojih brezpo- zvišala poraba cigaret. V 11 letih oo je produkcija cigaret zvišala na delavca šestkratno. Leta im je znašala 600 cigaret na minuto, enajst iet| pozneje pa 2,600 cigaret na minuto. , .1 Slično je v industriji za smod-I ke. Stroji so že večinoma izpodrinili ročna delavce. Nekaj ročne] I produkcije je še v TampL I Biro pravi, da eo štrojl «ni obratovalne stroške za polovico, obenem pa podvojili produkcijo. Nekoč je bilo izdelovanje cigar moška obrt, daneo pa oo pri tem delu upoelene v pretežni večini ženeke, sevods z nižjimi plačami, ker delavka ni za kapitalizem toliko vredna kot moški, da-si lahko producirá prav toliko kot delavec. V neki tovarni je preiskovalec biroja našel le 10% Rusije predlaga težke kasni napadalno državo . Ženeva, 8. febr.—Ker oo ras-orošitveni načrt Francije odklonili celo njeni prijatelji, ker ga smatrajo za nepraktičnega, jo MakeimLitvlnov, sovjetski določat na rasorošitveni konforen-J, predlagal, naj oe načrt amen-dlra tako, da se vsaka država, ki napade drugo pod kakršnokoli pretvezo, etrogo kaznuje. Litvinova definicija napadal ca je vznemirila konfereneo. Li tvinov je dejal, da oe mora voska država, ki napove vojno drugi državi ali invadira teritorij druge države, ne da bi napovedala vojno, bombardira tuje o-zemlje ln organizira pomoroko ■ New York. — (FP) — Asociacija airieriških tovarnarjev je pozvala vee člane, naj ae združijo v opoziciji proti prisiljenemu zavarovanju zoper brezposelnost in proti drugim načrtom socialne sakonodaje, ki so pred državnimi legislaturami. Asociacija jih tudi urgira, naj uveljavijo svoje skeme zavarovanja namenom, da blokirajo druge načrte. Asociacija pravi v ovojem pozivu, "da pedavni yasvoj jasno kaže, da je socialna' sakonodaja, katero odklanjajo, neizogibnu, ako ne bodo voditelji industrij podvzeli akcijo, da jo preprečijo. Pridržati al morajo zlaoti pravi co do obratovanja podjetij na svoj način in brez vmešavanja vlade." ' Vzrok, da oo oe razni načrt eocialnega zavarovanja v Ameriki izjalovili v prošlosti, je deloma v tem, ker oo nekateri veliki koncerni uveljavili svoje pen-zijske skeme. Ko so prišli težki časi, so oe ti koncerni združili ln o tem odpravlil ponzljski sistem. Delavci, ki so pristali na ,rtiezdne redukcije In niso hoteli postati člani delavskih unij v u-panju, da bodo na stara leta dobiva« penzijov Ič btir prevarani, toda razočaranje je prišlo preposno. Znanih je na tisoče pred dobo, ko bi imeli prejemati penzijo. To je dokaz, da sistem kompanijskega zavarovanja ne ščiti delavcev, ko poetanejo stari ln nezmožni za delo. Green proti pri• znanju sovjetov Ameriška vlada ne nikaklh stikov s njegovo stališče imeti sov joti, je I Waahlngton, D. C. — (FP) — Willlam Green, predsednik A-1 meriške delavoke federacijo, je te dni ponovno naglasil opozicijo proti priznanju sovjetske republiko po ameriški vladi. V ovoji Izjavi pravi, da ame-riftka vlada ne sme imeti nika-] kih stikov o sovjetsko Rusijo, | dokler eovjetski voditelji ne zavržejo doktrine o organiziranju komunističnih vlad potom aile. Green dalje pravi, da mnogi ur-| girajo priznanje sovjetov a ko-i mercialnega stališča, kar je pol njegovem mnenju napačno. Tr-I ««.vinske pridobitve, ki bi prišle od vzpostavitve odnošajev med Združenimi državami ln eovjet-sko republiko, bi bile malenkoet-ne, ker bi Rusija lahko popla-| vila ameriški trg o ovojlml pro-dukti. JEV POKAZUJE USPEHE prodajanje drašbl v družbe ' iMMf '' i ustavile a javni ih vernikov; katoliški po- moških in 90% žeivak; pred uve-J blokado, smatrati za napadalko. i skladi so že plitvi in ne denjem strojev so moški tvorili I Litvinov je pozval splošno ko j itn..več pomagati kot bi | go% delovne sile. tobačni magnetje Dobro bi bilo, če M ee družine mogle omejiti s i — ali kako, da ne bo t»a"? Pa so jo pogruntali I Pomoč so našli v medicinski Ii. Zdravniške avtoritete j in bolj naglašajo dejatvo, je tenska neko kratko dobo v u absolutno varna pred s e č n o a t j o. Ta doba ja deset do dvajset dni, a Medtem pa _ ■ 1 jj kopičijo stomilljonoke proflte letno. Pokojni tobačni kralj Duke ja zapustil velikansko premoženje ovojim dedičem, ki ga notorično razsipavajo, kljub temu pa raste hitreje kot ga morejo razmetati. Zgradil je bil tudi evojo univerzo in ji zapuetll dovolj veliko premoženje, da oe --------u.„, ..vzdržuje. Slično delajo drugi «nako pri vseh ženskah; dol- magnetje. Na eni otrani skroe -it je različna. Pravilo je, da » uotvarjanje lntaWktualn» »ka ženska samo sebe spoznal hlapcev, da na drugi lahko drte " kontrola, ki se ravna po tem I'v 8U*enjotvu delavce, ^hh misijo razoroiitvene konference, naj uključi njegovo definicijo napadalca v razorožitvenl načrt Brltska zboraloi posojilo Avstrl SocisUstl označili akcijo za nU-I kotno finančno poteso 1/ondon, 8. febr. — Poslanoks zbornica, ki je včersj otvorlla zasedanje, je pri drugem čltanju sprejela predlogo, da Velika Britanija poeodl Avstriji $20,-000,000, kar je v soglasju z dogovorom, ki je bil oprejet v juliju lanokoga leta. To veoto Avstrija potrebuje za lsplačltev kratkoročnega Governer urgira pomoč za brez-poeelne Provldence, R. I. — Govornor Theodore Green Je poslal posebno poslanico leglslaturl, v kateri urgira apropriacljo 16,000,000 za naaičevenje brezposelnih. Green pravi, da oe nahaja v državi nad 60,000 oseb v velikem pomanjkanju« New York. — (FP) — Ker oo nekatere veliko zavarovalno družbe kapitulirale pred mlli-tantnlml farmarji, ki ao aktivni v kampanji proti prodajanju zadolženih farm na javni drašbl, oo o tem ustavili rubežni, ki predstavljajo več kot ono milijardo dolarjev, v zadnjih dveh mesecih, ae flssi poročilo farm-skega komiteja akcije, ki je bil Imenovan na konferenci farm-akih organizacij v decembru lanokoga lota. Revolta organiziranih far-marjev v rasnih dršavah je bila overilo savarovalnhn družbam, da morajo ustaviti rubežni. fteri-fi so v mnogih krajih odklonili izvesti rubešnl s silo, ko so jih obkolile grupo milltantnih farmarjev. Ker oo osno poljskim pridelkom padlo od 60 dp 80 od-ototkov, farmarji niso mogli po-rsvnstl ovojih obvesnostl. To je vsrok, ds je program krajevnih komitejev akcijo dobil podporo pri farmarjih, ki oo n takoj Izrekli za pomoč ovojim sosedom, katerih poseotvs so je nameravalo prodati na javni drašbl zaradi saostsllh davkov ln noplsčanlh obresti ia kapitala ns dolgove. Pregled kašo, da js 42 odotot- neko posojilo. Socialistične zicija v parlamentu je Izjavila, da jo U akcija nizkotna poteza v mednarodnih financah. Jeklaraki truet bo spot reduciral mesde New York. — Ns bast poročil iz Wall etreeta namerava jeklarski trust spet rodudrstl mesde. Jokkrsks Industrije obrstuje v ssdnjlh mesecih semo 16 odstotkov od kapseitete. Z neme-nom, da ssslgurs dlvldende delničarjem, bo truet opet reduciral mezde delavcem ki oo že oedsj prenizke. *j»tvu, je "naturna kontrola" brez greha! Tako se pogrun-! Ce si s čim pomagaš, je **: fe si nič ne pomagaš, sa» ~ da pazii, kdaj je varno ln 0 ni, ni greha. "pogruntaclja" ni nič Seksologi ao že davno danili svet z "varnimi" pe-lodami" in marsikateri par, ki * da nič na katolicizem, ae po-lu*uje te metode in ne potre-Jj« "pregrešnih" kontracepUv-"h sredste%'. Vsak dober zdrav- vam ]ahko pove več o tej V angleščini je mnogo ki to na drobno oplauje- * ^ v klinikah za porodno tostrolo - umo lani je bilo novih odprtih v Zdru-»h drtavah — vas natančno *lJo o tem. Kratkomalo: to * Javna stvari j^kor *no rekli: kontrola po-je bila velik -greh" MSlIka Raketiratvo na^stroške brezpo- Harrisburg, Ps. — Posebns orma raketlrstva na račun brezposelnih je bila te dni odkrita po državnih uradnikih. Po izjavi Samuela R. Lewlsa, direktorja državnega cestnega departmenta, morajo delavci, ki eo dobili začaeno delo pri gradnji ln popravljanju ceet, plačevati oeebam, kt naotopajo kot agent ja dobrodelnih organizacij, $1.60 od dnevne mezde, ki znaša $8.60. Lewie je že euependiral gradnje ceet, kjer oe je to raketir-stvo prakticiralo In uvedel pre-iakavo. . in . - dokler eo ljudje ^Plošno delali in imeli dovolj U krit€' broške pogre-W, Uk« Dane. pa, fc^ i» cerkev ^ k »T jt od«wornoet ped-W iVBr pmB>e — ni veš iSL^ Protfeakonltevi |lsformacije kanejo manjTt pa denarna podpora ss lačne in bolne otroke l Ekonomeki determinism! Naše stališče glede kontrole porodov je znano. Nikdar še niemo rekli, da bo to rešilo eko-nomeko in eocialao vprašanje. To je sadova, ki jo nal ▼«kdo sam rešuje po svojih potrabeh in raspološeaja. Pravimo pa tole: dokler je reveš sam odgo-sa oskrbo svojih otrok, praviea, da si to če koče l /#P4/*f WO** Ijadetve Y Art prevladuje tudi x lowL Nebtjt old M druklh agrarnih 9E Prve vknjižbo na farmo snašajo najmanj devet milijard dolarjev, od teh jih drše zsvarovalno družbe v vsoti dveh milijard. Prodsjsnje farm jo bilo uotsv-Ijeno v Texasu, Illlnolou, Okls-homl, New Jerseyju, Iowl, Ponn-■y Ivani ji ln v nekstorih drugih držsvsh, ksr pomsnl, da ja ca-novnl sistem (kapitalistični) okrahlral na farmah. Škof il|0U lllliollko fOm moiRo akcijo Dejal js, da jo komisija kršila načele verake svobode, ksr js dala voljo vsota deasrjs Is dr. žavaege «klada katoliškim da-brodelalm orgaalsseljam Chicago, 8. febr.—JDplokopelnl škof George Crsig Stewart js včeraj na konvenciji svajs cerkvene organizacije ostro bičal politiko lilnolake pomožne ko-miaije, Id je eprejela sklep, da se državni denar daje verskim organizacijam, da ga rasdele med ovoje reveže. Akofovs kritika j« bila napor-jena proti katoliškim dobrodelnim organizacijam, ki so preje-le denar lz državnege pomožnega eklada in je to akcijo odobril odbor člkeškega okraja. Omenil je proteste, katere eo poelall o-krajnemu odboru reprosantantl metodlstične, luteransko, pfesbl-terijenske In eplskopelne oorkve < kakor tudi čikaška cerkvena fs« doraclja. Illlnoiaka pomožna komlsijs js nedevno sugoetirsla, naj os vsota $160,00 Is državnega fonda izroči katoliškim dobrodelnim organizacijam v februarju. Polog tega je Emergency Wolfe* dala že $88,000 Um orga-nisecijam za podpiranje bednih med katoličani. "Te politika jo dlskrlmlnato-rišaa ln nepravilna," J« ^ dejal škaf itewart, "la pomoai krši-tov principov verske svoboda, ki jih garantira ustava Maje mnenje jo, da ee mora denar Is dr-žavnags sklada razde!javatl med i Narisal vee potrebne, noglode kateri sor- 'I . «Lt^A druítvcnih blagajn. Priredi ko Jih poaetljo, kritizirajo PR08VETA prosveta THE EMUGHTRNIIENT CLAMtO IM LASTOWA »VÖVBIWUI MASOUNB rooro«*« JKUNOTV «MMMhi •CflpM «U1 n»j»» m Mit b0 rHuin*. Ur Im (M i k»' PEOSVETA IUT-H M«. Lewwiele iMmm. nausea or we riwi^TEt» Domač drobiž Glasovi iz maselbin Zanimiv« beležke b nun ill krajev Nesreče u cesti Rraddock, Ps.—Dne 4. t. m. je bil pobit od truka tis cesti šestletni Bdwsrd Šuštar, sinček rojaka Johns Šuštarja, podpred-sednika društva It. 800 SNPJ. i .Deček, Je čss neksj ur umH v * Braddock Oenersl Hospitalu. Bil js člsn mladinskega oddelka SNPJ, društvs it. 800. Pennsylvsnski drobiž Lat robe, Ps. — John Frsdel, član drultvs Torch of Liberty ; 8NPJ, leži bolan na svojem domu. -Imel je Influenco ln nato Je sledila srčna hiba. — Angela Fabjančlč, tudi članica tega društva, se je poročila s ¿lanom , Johnom Judežem. Bilo srečno. Smrtna kesa r develando Cleveland. — Zadnjo soboto Je ttmrl Andrej ftenk, ssmec, star 80 let In doma Is Predo-«g¡j na Gorenjskem. V Ameriki Je bil 80 let in že od mlsdostl Je imel pohabljeno nogo, katero si pa Je prsd nekaj leti zlomil docela. Zsdnjs Itirl leta nl nikjer nič zaslužil ln bil Je velik ' revež. Zanj Je skrbela družina Antona Sturma. Ely, Minn.—Tu Je umrlá Mar garete tfočevar, stara 67 let ln doma iz Dolnje Pake pri Crno-. ml Ju. V Ameriki Je bila dolgo vrsto let ln sapuiča starega moža, posinovljenca In vsč drugih sorodnikov. Smrt v Milwaukee.—-Pred neksj dnevi so Is Jesera Michigan poteg niii truplo Matije Krsnarjs, starega 76 let in doma iz Nove Štifte pri Gornjem gradu na Štajerskem. Pokojnik Je Izginil v nedeljo, 29. Jsn., popoldne, ko je zapustil dom svojega sina Franka, pri katerem Je stanoval. 8ln je tudi sposnsl očetovo truplo, ko js poizvedoval pri policiji po nJem. V Ameriki Je bil okrog 24 let ln tu sapuiča tri sinove in hčer, v starem kraju pa ženo, dvs sinova ln hčer. Po-kopsn je bil zadnji petek iz Er menčevegs zavoda. Sokolskl daa v Clevelaadi^ Clevelaad, Ohlo.—V nedeljo 12. februarja ob tretji ufl popoldne prireja druitvo "Slovenski Sokol" javno telovadbo s pite trm Nastopi preko 800 telovadcev in telovadkinj. Na tej javni telovadbi nastopijo tgfil: Slovenski Sokol iz Colllnwo*da, Slovenski Sokol iz Euclida in češki Sokol Ceh-Havličelfr Vstop, nlna k telovadbi 3$ centov. Naš Sokol v Clevelas4u preživlja v letošnjem letu že $6-letnico svojega postanka. V vseh teh letih ao stali 8okoM vedno v naprednih vrstah nalega naitod-nega udejstvovsnjs. NsU So*oli so povečini člani SNPJ; is teh starih Sokolov se je ustanovilo prvo jednotino druitvo v Clevs- landu, 1 ... - f. ' Sokol vabi vse napredno misleče Slovence in Slovenke, da prihitijo v nedeljo na javno te-ovadbo nsšegs Sokola v Cleve-landu. Ulitek Je, ko človek gleda tu rojeno mladino, ki je sprejela sokolsko telovadbo kot pripomoček do zaželjenega zdravja n blstrosti dulevnega razumevanja. Sokol je bilo prvo Slo- APORIZMI vensko druitvo v Ameriki, kije gojik> telovadbo in športne itfre, kar je dalo povod, da se je mladina zbirala pod okriljem Sokola, katerega so vodili starejši Slovenci, ki so priili preko oce-Tu je bila prve premosti-tev stare In nove generacije. Danes je telovadno članstvo sto-odstotno smeriika mladina, a podporno članstvo Izpodriva že tu rojena generscljs. Rezervirajte nedeljo 12. februarja za Slovenskegs Sokola v Cleveland u!—Zdravo! Janko ff. Rogelj, Ujnlk Sokola. Detroltskl paberkl Detroit, Mich.—Stavka pri Briggz Mfg. Co. in Murray Cor poratlon of America se le vedno nadaljuje. Družbe skušajo ubiti moralo stavkarjev s predsodki proti komunistični Auto Workers uniji, kar pa učinkuje le deloma. V tovarne so sicer nagnali precej nižinskih karakterjev in duševnih revežev, ki pa nič ne produclrajo, pač pa se zabavsjo raznimi Igrami, na račun prizadetih družb. Stavka je parallsirala ves For dov in Hudsonox jistem, Nai "liberalni" župan Murphy je dal vso policijsko silo na razpolago družbam. Demokratski governor Comstock, kl Je pred Voli tvsml čvekal, da bo odpravil državno policijo, je pa poslal kar celi batalijon kozakov nsd stav karjs. Manjši spopadi in arstacijo so na dnevnem redu. Upati je, ¿a stavkarjl zmsgajo pri svojih u- iviče lost po d dukcij induit zahjtevO, e, da se bodo stavkarjev e raztegnile na strijo, "Hp- e a e e re- svtno V soboto dne 20. feb. zvečer vrši v Slov. del. domu zanlmi debsta mladinskih odsekov l>a kluboma 114 se pa servira room su] Il v ta namen s. Uft. Po deja V^r/g Delsjmo, če hočemo živeti po življenjskih zakonih! e Samo resnica bi se smels boriti za nadvlado. ~ a Gesla naVadno nastajsjo zaradi lepih (vsaj navidezno lepih) namenov, a ljudje Jih nsj-večkrat rabijo tako, kot ds so nsmenl posvečeni geslom. Nsj si bo človek le tako zavržen, vendar še vedno hrepeni sa nečem; hrepeneti ee ps pravi stremeti sa boljšim, toda človek se sam navadno ne more več dvigniti. e Kdor veruje v človeka, mora pomagati najslabšim; to je vera v dobro, a dobro ne pride samo od sebe. e Os stremi! res sa dobrim, as moraš sovraltU dela e Dogma ni aa višku sposnanj. jih vzgaja ta I bome kvalitete. nj ff 5 118 ss k nokracije" ter pozival množico, da ae organizira politično, strokovno in ekonomako, dokler i< ni isspsgns On nanizaš vidi fa na pohodu v tej dešeli Thomas je tudi govoril 1,000 stsvkarjem, kar ps gotovim ul-trs-radikaicem, ki si lastijo monopol nsd delsvstvom, ni bHo po godu. a * a Mladinska odseka klubov 114 111» se pridno vežbata za glo-»ko zamišljeno socialno dramo U. E.," ki se uprizori enkrat v marcu v Slov. del. domu. V jedru se ta drama nansša na strojno dobo — torej današnjo, Icjer bo v industrij mehanični 'človek" glavni faktor. Smernice te drame ao precej v sorodu t "tebnokracijo," le da ima drama socialni značaj. • ve V Detroitu se Je pojavil nov tednik s socialističnimi načeli The Detroit Leader." Prva številka vsebuje izborno gradiv« okalnefa ln splošnega značaja Med sotrudnild se nahajajo pro-raínentni mialeci in literal: Nor. man Thomaa, profesor W. G. Bergman ln drugi. List izdaji grupa "Michigan Sociailat So cletjr," kar je zadostno jarast da bo pisal v interesu vo vgtva. Uredniški prostori se na 69 Ersklne ai Radikalni llat amo v Detroitu že davno pogrešali. "Leader" ne bo samo gonilna aila sogf M*ra pač pa bo glasilo vseh zatiranih ln ponižanih. Tekočo stav ko Je kapitalistično časopisje tr: dni dobesedno Ignoriralo, nato je pa zavzelo stavkarjem sovražno stališče. Delavsko časopisje na drugI strani Je pa moralno obvezano, krepko boriti se ob njih strani za pravične zahteve. Zate je dolinoat vsakega delavca, da ae na list naroči, ali ga pa kupi. .: e e e Ocenjevalcev ali kritikov kul« turnih priredb je več vrat in različne kvalitete. Mali odatptek Jih je, ki so iskreni in ki poročajo svoje vtise is čisto ufpet* niškega stališča, ne oziraj se na desno in ne na levo. TI so podvrženi moralnim klofutaip, al pa še celo dejanskim brcam DrugI—teh je ogromna večlna^-pa kar lepo vae pohvalijo, da n zamere. * 4 V takih "kritikah" ae navadno vsi karakterji odlikujejo — mimika, vokalisaclja in gest! lsclja, so Jim postranska s Pri njih Jo ves okej. Saj *| vendar delavci in se nam po logiki torej ni treba povzpeti'na višji kulturni nivoj. Tretje vrsta "kritikov" js pa žs podvržena fanatizmu. Te ljudi obvladujejo strankarski [in verski predsodki, sfrh kulturne devets briga — izjema so mogoče burke. V drami iti koncertu vidijo le sredstvo za napolnitev da se je vse tako končalo, sem ps od daleč mislMs, ds Je še nekaj skritega. Nekdo je potrkal na vrsta in me poklical iz društvene dvora-e. Bila Je hišnica S. N. D. _ o ve mi, da me hoče videti mrs. Mary Andrss iz Chteaga, 111. "O, kako prav," sem vzkliknila, "da se lahko pogovorim z njo zara-stattovanja za časa tborova-nja gl. odbora WVJ. Nisem ae ps zavedla, da gre vae to iu| moj račun. Skupina 9 oseb me je pri hišniku nalašč zapAotla v pogovor, da me dalj časa zadr-o tam. Ko smo biH "gototl", dem, medtem pa sem zagledala par članic, Id so hfteli v rugo dvorano. Postalo mi je težko, ker sem se zavedla, da še ni vse konČanp in bi se najrajši izgubila. Kajti kot trfsk nM Šine spomin iz meseca maja 19}8, ko svs bila izvabijo!* s soprogom k najinim prijateljem, da ao ae člani g. N. čitalnice poslovili od mojega soproga, ki je moral k vojakom. £topila sem v dvorano —- vse zasedeno, le same Je bil še prostor. Mize polne peciva. "Cla~ aice so vae to napravile/' sem premišljevala," in v teh čaaih. Predsednica me je govorila, ne vem dobro cajti omenjeni spomin me zapustil. Nato hit js krojila prstan z znakom SNPJ v imenu društvenih uradnic in člaiUc. Tedaj mi je bilo še težje in po-agoma aem na prstanu rasldfci-a znak S. N. P. J. Vsled onega spomina nisem bila zmožna članicam pošteno se zahvaliti, zakar proalm vae navzoče članice, da ml oproste. vprek, Izjema ao organizacije.— - i«—-rOfOClIO No. Ch I čajno vsako tos pri SNPJ odstop *o 14 vse- lastne bo lepo za upad no stran. * * , Skupna društva PZ na zapadnl strani u; velikonočno nedeljo prila zanimivo dramd v treh de-janjih — "Begunka" in kometi-jo v enem dejanju — "v nedeljo zjutraj." Pri obeh predstava^ |muitopijo naiboljše moči znimdne atranl. Eventualni pre bi tek se rasdell v društvene blagajne, v katere se Je «e davno naaelll g. Pajek s svojim kom-plklranlm omrežjem. M« ProšU teden ae Je naMal med nami na predavateliakl turi Norman Thomaa. VDšSolt Js priapel aa povabilo učiteljev, na katere Je napravil selo «goden vtis. Višek Je pa dosscel s Javnim shodom v Časa Itchnlcal hlgh achool, katerega se je udeležilo nad 4,000 oseb, bres vsake vu jariuarja ln zgodilo t tajniki menoj ranja. Odstop ic je bil nft kratko Ni- ivlie- tudi, .i. ii Nikdar nisem pričakovala toliko tpožrtvovan J a od vas, poseftmo teh alabih časih. Zato vam )odi na tem mestu najlepša Zahvala. Prepričane bodite, da se vas bom spominjala vse živi nje. Zahvalim pa se vam ker ste ml šie na roko veeh 12 et. Skoro vae članice ste vide-e v meni le tajnico društva, niste se ozirale na moje prepr nje ne na osebnosti, sem le društveni urad, ne pa dje za naše društvo, kajti nost naa vaeh članic, ne samo u-radnic, je, da delujemo za napredek drufftve vedno I ■ Vabilo na "Skvfevo" veče Detroit, Mlch.—Kljub s časom ae prirejajo razne v ee in zabave, uspehi teh pa ae merijo po sedanjih razmerah Tudi pevaki zbor "Slavec," odsek Skvenakega delavskega doma ae je odločil, da priredi zabavo ali večerinko v aoboto 11. februarja. Vršila ae bo v domovih pro-atorlh in pričetek je ob 7. zve Čer. Ker Ima zbor razne etroš-ke z vajami ln pripravami, M želeti, ds bo udeležba velika. Zbo-rove vaje ae vrSljo vsako nede-djo od 10. do 12. dopoldne Uljudno se vabijo vsi rojaki, da pridejo na sborovo večerinko in da mu s tem pomagajo. Zbor nima nobenih rednih dohodkov; le ker naredi dobička s prireditvami. Članarina in vstopnlna| ■boru sta prosti. Pa tudi k veče-rinkl bo prosta vstopnina. Udeležite se v obilnem ftevllu. Zbor "Slavec" dela z* koristi nsšegs Doma, zato pa fa podpirajte. Slovenski delavski dom prlre-na 19. marca, so šs sedaj še po-vsl JoAeti ln Jo-bo vse potreb-dabo tba ve obilo za vse navzoče. Pridite! ko vidi otroke lačne bom i «ne. Ko nl pouécna o ' in jI niso znane razmer^ Sovjetska arktična ekspedici-Ja pod Vodstvom prof O, H. Schmidts. Ženska Ha sUkJ Je zastopala sovjetski meteorološki >iro. terih se nahaja moi^ u' tovo silila, da gre deitt' M on sam še tako so otroci piti I siru moti? vzame pelco, po na oči ln gre ske^t' je atorfl neki tukajšnji Ko so mu tovariši malo p UaU kosti, Je rekel: "jej , čem? Ce grem delat, ni, niki tepejo, če sem domt iena . . . Borba je res hude, i|i I nam preostaja? Boljše je < dati brez dela kot stradati I delati zraven, kot greste nazaj pod Let tatoretvo. Izpil vam bo sto malo krvi, ki vam jo ji j etil, on se bo pa masti! u \ žulje kot se že toliko let. Ico ste ae srečno rešili moči, držite trdno, ne te! Zgubiti nimate ni dobiti pa veliko, ako novo unijo, ki bo res v« r poštenih ljudi, ne I alcev. Ne izdajajte Jih bratov, ne jej te krnfat i hovih otrok. Vam )e veliko. Zmagali! potem obračunali z vami P.P, »k v dvorani CSPS. Obje Zgodovinski dan Springfield, ML — Dne ?$> jan, je bil dan, kakršn® še ne ?omni zgodovina Springfielda. Daat je bilo zjutraj oblačno, ae je nebo zvedrilo Is posijalo Je solnee kot v pozdrav žensk, ki ao prihajali od vieh atrani države, organizirane' v Women Auxiliary P. M. of A. Bilo je zastopanih čez 80 pre-1 dranaeki mogarakih naselbin. Zbrale smo se v State araenahi, kjer ni je glavna predsednica AgSee Wick dala navodila glede mke-nega pohoda, ki se je imel vrši-ti po glavnih ulicah mesta do State Housa, da ae izroči gover-nerju države IlHnoia prevest proti krivicam, ki ae gode pre-mogarjem na tem polju. Ob 1. .uri ee Je začela pomikati deset tisočera množica belo oblečenih žensk ob zvoku šestih godb, noseče zastave ln bana sebi vlomila. — TrgoVi- ! na deželi ne nesejo več tako »ro. kakor včasih. Pa poseif jo lovci po raznih sredstvih, da "j Prihranijo ali kaj prislu-ijo. Trgovec Martin Z. iz Ma-Brake vasi v mariborskem oko-Po J* i ženo Frančiško sklenil Priredita vlom v svojo trgo-P*>, a čimer bi lahko prišla do varovalnine, ne da bi na blagu * "trpela kakšno izgubo.733 »•oktobra zvečer je odšel moi X:*Yij°' ^ * * Momila v svojo trgovino. P** je iz trgovine nekaj naj ^tt blaga ter gs skrila L ^ju pod tis. v trgovini sa ^ Mipe\dt «tzkoljucfle Je v,om11« Prišel sko-■ okno v trgovino. Nasledi» te o. j€ bUo »"M ve-|dne.rJin dt •<> vlomile bLlVb,ilu 10bls- ^•lo tO med deveto in h I ■uro zvečer, ko je bil on te vsji, žens pa jt na 0 mesecev stro-gega zapora, pogojno za dobo 0 let. Ce bo torej v prihodnjih petih letih še kdaj poizkusila s kako prevaro, bo sedela ta tisti ln za sedanji prestopek. Morilčev konec. — V Gornji Bistrici pri {Dolnji Lendavi je živel 3» letni Ivan Ciftnašija, ki je bil daleč naokoli znijn kot pretepač in tudi po tem, 4* i« nekaj leti v prepiru ubil rodnega brata, zaradi česar je bil obsojen v ječo. Po odsluženi kazni pa je spet začel s svojim prete-paškim življenjem in s* ga je vsa soseska bala. Posebno pa sta se ga bala njegova daljna sorodni-ca Veronika Ciimešija in njen 19 letni sin Ignac. Z Veroniko je imel Ivan pred leti ljubezensko razmerje, zadnje čase pa s? je Veronika hotela rešiti tega nsf-silnega in sirovega fanta. To pa Ivanu seveda ni bilo po godu in zato je grozil njej in njenemu sinu. Tadva sta se ga bala. Lani v oktobru pa je Ivan Cttmašija nenadoma izginil. Ni ga bilo več in nobenega sledu ni-bilo za njim Prve dni januarja pa so pri Murskem Središču našli neko truplo, ki ga je Mura naplavila na breg. Ko so ga preiskali, so spoznali v truplu Ivana Cižmašija. Ns te lesu in srsjci se mu je poznalo nad 20 vrezov z noži, po glavi pa je imel težke poškodbe Z nožem. Da obleka ni kasala nika-kih vrezov, je bik) sodni komir siji sumljivo. Dokasano je bik) s tem, da je bil Ivan Citaašija umorjen v postelji, da ga je morilec po umoru oblekel in truplo vrgel v Muro. Osumili so tega dejanja Veroniko Cužmašijo in njenega sina. Sin je fes kmalu prjznal, da je bil Ivan umorjen pri njih v postelji dne 26. oktobra zvečer. Ivan je prišel k njim, grozil in rauajal, nakar je truden legel v (posteljo in zaspal. Sin Ignac pa je poklical naglo svojs dva bratranca, Jožeta in Štefana Vučka. Napojil ju je, nato pa naščuval. Vsi trije so se potem lotm Ciimašije s noši in colom. Ko so gs ubili, so truplo oblekli ln gs vrgli v Muro. Igna-ca Cižmašijo in njegova bratranca pa so odvedli zdaj v zapore dolnjelendavskega sodišča. Shod proti opoakiji. — Dek racija dr. Korošca, ki jo je imenu pristašev bivše kleri kalne stranke In s katero se je priključil izjavam in zahtevam ostsle meščanske opozicije v drŽavi, je silno razburils režimov -ce v Sloveniji, posebno v Ljubljani. Ljubljansko "Jutro" ie teden dni objavlja proteste proti tej deklaraciji, proteste različnih rodoljubnih organizacij, predvsem pa krajevnih odborov edine politične, to je drfavne stranke. Poleg tega pa je hotela ta državna stranka oziroma njeni voditelji, da bi "spregovorila vsa bela Ljubljena" in obsodila "zločinsko početje" Izdsjslcev Jugoslavija. In zato je ljubljan-ska organizacija driavne stranke sklicala protestni shod, na katerem so govorili profesor dr. Pavle Pestotnik, dr. Josip Cepu der In poslanec dr. Rspe, vsi trije znani nacionalisti. Prvi ja končal svoj govor z grožnjo: "Noben dober narodnjak in patriot ne sme križem itik gleda-ti napovedane in vsiljene borbe. Bodimo dosledni in neizprosni v vsem. Css teče naglo, popustljivosti mora biti konec, skoro bo bila 12. ura." Dr. Cepuder jt svoj govor končal prav tako grožnjo: "Roke proč, sicer ss boste opekli V borbi zs obstoj države ne bomo pognali nobenih ozirov in nobene milosti!" In podobno ja končal dr. Eapat "Dovolj Je odpuičanjs, dovolj priisngšsnjal" Vsi trijf govorniki so ss posluževali stare trditve, ds opodcijs s svojim vede njem pomaga zunanjim sovrstnikom Jugoslsvije, ds delajo sa raspad države in podjarmljenje tujim silam. Povsdsli so vmes seveda tudi precej bridkih In ničnih voditeljem klerikalne stranke, češ, da so doma bili rs-voluckmsrji, ko pa so prišli Beigrsd, pa s? bili najpooltnej » sluge in ekrsjni reskcionarji. ki sa sani pomagali aktivno pft vzpostavitvi sedanjegs stsnjs proti kstaremu se sdaj borijo {Ne gre namreč nikakor pozabiti, da so Mli klerikalci v gih vladah in da Je dr bil tisti, ki edini je po umorih v parlamentu prevzel vlado v avaie maziljene roke in poma-diktaturi do rojstva kot minister! Ko pa je menda spoznal, kam vodijo razmere državo in da je čas, da odloži odgovornost za ^se hudo, kar je prišlo in prihaja, tedaj pa je stopil iz vlade, in se pridruiil tistim, ki so bih že od leta 1928 v opoziciji, fe tudi zdaj caplja za drugimi; do-čim so hrvstski irv srbski oposi-cionslci postavili ie meseca oktobra svoje zahteve v Zagrebu, se jim je dr. Korošec s svojimi punktadjami pridruiil šsfcf na Silvestrevo!) Zborovale! na tem protestnem shodu so sprejeli tudi rssoiucijo, v kateri 1.) izjavljajo popolno zvestdbo sedanji državi ln kraljevskemu domu, Z) izjavljajo, da ss bodo bbrfli predvsem proti notranjiin sovražnikom države (s tem mlaH-jo režima) in 3.) pozivajo obla-ivflti, naj nastopijo proti vsem, ki rušijo državo, prav tako pa pozivajo tudi vse zveste držsv-liane. Samomor Slovenke v Zagreba, -r V Tušksnovi ulici v Zagrebu je izvršila samomor 31-letna natakarica Hela Trebovče-va Iz Črne pri Prevaljah. Bila je že nekaj let vdova, potem pa se je seznanila z nekim obrtnikomi ki pa jo je pred kratkim zapu4 stil in je bila TrebovČeva s Zvo-jim 8 letnim sinom popolnoma zapuščena. Prsd nekaj dnevi je obupala in Izvršila samomor. Hotela je usmrtiti tudi 8 letnega sinka Ernesta, da ne bi o-stal sam ves zapuščen na svetu. Dala mu je mahjšo količino oc-tove kisline potem pa jo je izpila še sama precejšnjo količino. Fantek je ponoči z Jokom o-pozoril sosede, ki so vdrli v sobo, nsšU natakarico mrtvo, sinka pa so v bolnici še rešili. Iz pisem, ki jih je pustila samomorilka, je rasvidno, da je šla v smrt samo zaradi bede. In zadnje prihranke 860 Din, je priložila. Za pogreb.__ Smrtna nesreča.—V Jarenlni v Slovenskih goricah se je pripetila huda smrtna nesreča, katere žrtev je postala 27 letna žena in mati Rozalija Šefova t Ja reninskega vrtia. Moi je peljal domov drva in ko je bil ie blizu doma, je žena opazila, da M se utegnil voz z drvi prevrniti na ovinku. Naglo je priskočila, se oprla v vos, toda voz se Ja prevrnil in pokopal gospodinjo pod seboj. Ko so jo dvignili ispod drv, js bila ie mrtva. Zapušča moža in dva majhna otroh*. - Samomor alužkhtje.—V Xjub-jant se je zastrupila služkinja Anica Plevnik, zaposlena pri trgovcu Zoretu, po rodu iz Šmarja pri Jelšah. Ko je ponoči legla, je odprla plinsko pipleo in se v spanju zadušila. Ko so jo zjutraj našli, ja bila žs mrtvs. Samomorilec podlegel strelu. — Pred kratkim je posestniški sin Anton 8eršen iz Bqg* pri Selnici strdjal v vinjenosti in napadu ljubosumnosti na Ženo in sebe. ženo so zadeli štirje streli, s bo v bolnici kmalu o-krevala, mož pa je nekaj dni trpel v bolnici ter v soboto 14. Jan. podlegel. Arsst — ssnatorij ss brezposelne. — V mestih se pogosto-ma dogaja, ¿a uprizori policija racijo, pri čemer polovi vss brezposelne ter jih potem odžene s policaji v pristojne občine. Prav tako pa se pogostoms dogaja, da brespoeelni v mrazu in gladu omagajd sredi ceste, nakar jih spravijo — ns v bolnico, marveč v arsst, kjer ss prespi j o na vsaj nekoliko toplem ležišču, zjutraj Jim dajo teplo čorbo, nalor Jih spet vrfteje na ossto v tavanje in stradanje. O sistematičnem protMovea-skem delovanju Beograda In manifestu bivšsgs ve&ratne-ga ministra in beograjskega žaadarja dr. Korošca Slovensko, za belgrajski režim navdušeno časopisje tam In tukaj silno rado opozarja na fašistično zatiranje slovenskega jezika v Julijski Krkjinl, zvesto pa molči o prizadevanju Beograda, katerega težnje «o V bistvu silno podobne zadevnim težnjam Rima. Po prevratu je vsilil Beograd slovenskim ftolam srbohrvaščino in cirilico — ln tekaj? Mar Je zastarela cirili-ea potrebna in koristna ss nas? Saj celo Rusijs, kjer je v rabi isključno'cirilica, resno razmišlja o opustitvi iste in je uvedba latinice v Rusiji samo še vprašanje Časa — ln če se Rusom zdi zastarela, kako naj jo potem sprejmemo mi kot nekaj potrebnega in koristnega, kar ni? Seveda, Beograd sa od vsega začetka trudi spodkopati našo narodno in jezikovno samostojnost, zato cirilica v naših ljudskih šolah, zato tudi vsa ve-lesrbska propaganda v teh šolah ! In zato so začeli zadnje čase vsiljevati slovenskim sred-» njim šolsm tudi srbske učne knjige! In zato hočejo zadaviti slovensko universo v Ljubljeni, seveda a izgovorom, da ni denarja! Slovence je treba prepričati, da niso samostojen narod in da Je njihov jeslk zgolj srbsko nsrečje, vsled česar je potrebno, da Slovenec govori, piše in se uči v "j ugoslovenskem" jeziku, z drugo besedo, v srbščini! Tako Beograd, ki prikrito, a vztrajno in slstemstlfi-no deluje v tej smeri. Kaj pa Slovenci? AH so pripravljeni mirno in brez upora umreti narodne in Jezikovne emrti? Mislim, da nismo. Slovenci smo žilav narod, tako Ši-1av, da nas stoletje nemškega gospodstvs niso mogla razna-roditi, pa nas tudi Beograd bo mogel. In kakor smo Slovenci nekoč prisilili Dunaj na u^ mik, da Je moral vzeti nerašči A o iz naših ljudskih šol, tako bo slovenska iilavost navsezadnje prisilila na kapitulacijo tudi beograjske "Jugoslovane", e e e v Viapnarod ima pravico, da vsefetrar in povsod nemoteno izpričuje svojo narodnostno In jezikovno ssmobltnost. Nepo-bltno dejstvo je, da smo Slovenci samostojen narod s svojim lsstnim jezikom. Kdor tega dejstva ne prizna ter skušs nasilno uničiti našo jezikovno «a-mostojnost — odprto kot fašistični Rim ali prikrito kot Beograd — ni naš prijatelj, temveč sovražnik in tiran, pa bil 01o-van ali Roman! Vsakemu svdjs! e e • e > i Manifest slovenskih staro-krajskih klerikalcev, zaradi katerega so bili kot izdajalci internirani v Srbiji dr. Korošsc in troje drugih klerikalnih voditeljev, Je v bistva dober: treb* se je vrniti k etsnju leta 1918, to Ja H pogajanjem med Slovenci, Hrvati in Srbi, ki naj odi* čijo, kakšna bodi bodoča poli-tttna forma Jugofltavije: centralistična ali fedsrativaa, r* publikansks ali monsrhlstlčna. To Ja potrabso in dokler ns pride do tega, ne bo miru v Jugoslaviji Ironija pa' laži v daj-stvu, da Ja to potrebo nsglasil klerikalni vodja dr. Korošec, ki je L 1918 kot podpredsednik bivšega Narodnega Viječa šel v Beograd ter pristal na brezpo-^ gojno ujedinjenje; je kbt večkratni član vlsde molčal o potrebi ter kvečjemu govoričil o nekakšni avtonomiji In js kg-moval šestojunuurski diktaturi, s kstero se je spri šele tedaj, ko je padla težka roka Beograda tudi na klerikalne kulturne or ganizacije. Potreba valic temu ostane. Potreba, da se zastopniki Slovencev, Hrvatov in Srfcev «berejo pri okrogli miši ter se mirno in pametno dogovorijo» v kakšni državni formi bodo živeli v bodoče. Ce večina odloči, da ja republikanska federativna državna forma naJbtiUša in najprikladnejša, bo treba to odločitev spoštovati, pa Ča bo mpnarhistom prav ali ne. Slovenski in hrvatski narod je bil 1. 1918 v ogromni večini sa ra-publikanako državno obliko. Beograd se na te naše težnje ni oziral ter nas enostavno in na pristanek Narodnega VljeČa po-basal v svojo torbo, ne da bi nas vprašal, aH smo sadovoljnl ali ne! Dogovor med Narodnim VijeČem in tedanjo srbsko vlado je ratificirala srbska narodna skupščina, dočlm Hrvatov in Sloveneev nikdar niso vprašali, ali so sadovoljnl s tem ali ne. To ni bilo pošteno. Ce hočemo, da bo Jugoslaviji močna ln sdins, jo je treba postaviti na trdni temelj samoodločeVanja, pravičnosti ln poštenja. Pravica aamoodločevanja pa se ns sme prepustiti skupinici rasnih dr. Korošoev, Pribičevičev', Mačkov in podobnih političnih korl-stolovcev, temveč narodu seme-mu, slovenskim, hrvešk{fa In srbskim delaveem ln kmetom t TI tvorijo državo in naj tudi odločijo, v kakšni obttkl, uredbi ln medsebojnem raamerju naj tvorijo Slovenci, Srbi In Hrvati enotno državo, Jugoslavl jo! Ml smo sa edino ln svobodno Jugoslavijo, v kateri imej vsakdo pravico samoodločsvanja in nemotenega vsestranskega razmaha, smo pa proti Jugoslaviji v današnji hegemonietlČni obU-ki, proti Jugoslaviji, ki tamtljl na zatiranju pravioe zamoodlfr čevaoja in nemotenega narod-nostnega, jezikovnega, soeialns-ga in ekonomskega razvoja Slovencev, Hrvatov ln Srbov! Baš iz tegs razloga smo tudi proti rasnim Korošcem» Prlblčevičem, Mačkom in njihovim političnim tovarišem, ki so v ogromni bi kon-gree lahko storili na podlagi zakon* o običajni msadi, ki ga federalna in nekatere državne vlad» snforslrajo pri oddajanju pogodb sa konstrukcijo Javnih projektov. AN ste Bankirji pesvarjenl-New York.—Joeeph D. Me-Goldrick, profesor ekonomije as universi Columbia» je posvaril bankirjs» ki diktirajo redukcije mestnih budžetov in nalagajo težke pogoje mestnim vlsdam, ki iščejo pri njih pošalila, ds Je taka tsktiks nevarna. Ako hočejo biti diktatorji, tedaj- morajo prevzeti tudi odgovornost, ki spada k taki oblasti, drugaše bo njihovo moč nadomestil poseben tip soclslne kontrole, pravi McGoldrick. ZDRAVJE fN BOLEZEN Za uspešno satlrsnjs zloče-stih želodčnih oteklin priporočs prof. Bilselsberg zdravnikom, naj ss držijo pri vsakem, nad 30 let starem pscientu a nejasnimi želodčnimi težavami diagnoze "rak" tako dolf», dokler ee morebiti ne doksie drugačen tovor. e Neki nemški zdravnik priporoča za oidravijenje alkoholizma stalne Inhalaclje kisika, da s« • tam poželenje po alkoholnem strupu sprsmsnl v neškodljivo poftelenje po kisiku, IIT -7F tvt 0 ' Kitajci ss že kakšnih eto ist pred našim šta^sm uporabljali nek« vrste cepljenj« zoper koaa. Ljudje so si vtikali z gnilobo kozgvostl ns močene koščke vata v nosnice. e Pri puščanju krvi odJamlJcJe zdravniki telesu 200 do 800 In r posebnih primerih celo 800 kub. cm krvi, ne ds bi to pacientu škodovalo. e Normalen človek izločuje vsak dan 1400 do 1000 g seči, to Jo približno poldruf liter. letala za diktatorja Kobe. Zgrajeas ss Mla v Uittjm ta koban*i Maki st edktdl u ; idXF: PBOSVET« PETA OFFICE Ustanovljen pred M CENE SO ZMEK Preiskava zaatoi Nasproti Dsvi« prt* v 2. nsd- & «J Ms* tete h ailml«. I. ftkmarfc Itn. k* mMIU m T« v »mul «rak. Tmm »rtve Trmi, tr«pU «fej trvlurf. mémk Tr*i mmé nami rmémm U <1*1. krvta Istrval* UJ«|i uwl«. k. u *•*» MlriN^nu kritik Ul J« ttoti ¿m. Neisiaemo Ta po*reéamo, iahjoéi oatali: , FRANCES FRANK, soproga; Mary in Vlolst, Sheboycan. Wis. Naše lene bo gotovo ¿a ni malo, kakšno livljenje imajo tene v Palestini, torej v deželi, ki je vaakomur pri nas znana, saj so ae v njej odigravali tapetni dogodki krščanstva. Palestina, (spočetka zibelk* iidovstva, je postala se Rimljanov zibelka krščanstva, mesto Jeruzalem, Bethlehem, reka Jordan. Oljaka in druge gore ln griči: so mar-alkomu med nami sveti kraji. Ali po ustanovitvi Islama je po-atala ta detela plen mohame-danaktti narodov, Arabcev ln Turkov, sledile so proaltde krl-larake vojne in tako je bilo on-dod vrvenje do današnji dni. Kot turška deftela je poaUla leta 1022 angleška mandatna dežela ln dsndanee je tu nekak zarodek novegs tidovakega kraljev-atva na svetu. Meri 26300 km*, ima prtbllino M9.000 prebivalcev, od šeear je do 600,000 mo-hamedancev, do 90,000 kri «tja-nvo, 160,000 pa ftidov. O II vi jen Ju lene v tej deieli piše Kurt Stechert: Palestina je deiela treh veroizpovedi: Udarna, tldovatva in krttanstva. In ker ne vidi nobena od teh treh veroizpovedi v leni polnovrednega bitja kakor je to moi. Je lanska v Sveti doleti zasuta Jena ln »tirana dvakratno. da eelo trikratno. V imenu Izveliferj* Jo pritiskajo SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dA Tiska vabila za veselice fn shode, vizitnice, knjige, koledarje, letake itd. v «lovenakem, hrvstiM alovaikem, češkem, nemškem, angleškem jeziku indnfl ¿L