2IVL7EN7E IN SVET
TEDENSKA REVIJA — PRILOGA PONEDELJSKEGA ÏCTKA
gï. 26.	V LJUBLJANI, 26. JUNIJA 1937	KNJIGA 21

GOSPODARSKI POMEN UMETNEGA NAMAKANJA
DE. OSKAR REJA
NADALJEVANJE
animivo je starodavno nama« kanje y Mezopotamiji. Ker dežuje v porečju Evfraita in Tigrisa skoraj izključno le po= zimi, od novembra do aprila, zadostuje ta moča le zimskim posetvam. Dogodi se, da tudi te padar-vine skoraj popolnoma izostanejo. Suša in lakota zavladata vse leto.
iVeietotka Evfrat ki Tigris izvirata pod gorovjem Male Azije. Nil doseže najvišje vodno stanje poleti, ko je že» tev ž« pospravljena. Evfrat in Tigris pa narasteta najbolj konec zime, ko žito v Mezopotamiji šele dozoreva. Da zavarujejo posevke pred poplavami, so prebivalci zgradili primerne ob ram» boe nasipe in rezervoarje za vodo, po« trebno v poletni suši. Takšen sestav prekopov je pod strogim nadzorstvom izvedla državna uprava.
Podobno dvojno borbo s poplavami morajo voditi na pr. v Tomikini, v fran« ooski Indokini, kjer imajo v deltah tamkajšnjih rek velikanske nasade ri= za. Obvarovati morajo dragocena rižna polja ptred poplavami in prestreči vo* do, da jo lahko po potrebi napeljujejo
v nasade, kajti riž uspeva samo v vodi.
Уј glavnem je poznalo starodavno človeštvo dva načina umetnega nama« kanja: terasiranje pobočij in podzem« ne prekope za talno vodo. Terasiranje pobočij je znano najbolj v vzhodni in južni Aziji za namakanje rižnih naša« dov. V, zgornjem toku rek so odcepili od glavne struge vodoravno po pobo« čju prekope. Od glavnega prekopa od zgoraj navzdol se vrstijo terase, na katerih so riževi nasadi. Zdaj pa zdaj spuste v določenih razdaljah od glav» nega prekopa vodo s primerno zatvor» nico po terasah navzdol. Voda teče od terase do terase, dokler ne doseže naj» nižje terase in končno zopet strugo re» ke. Najboljši riž raste vedno na naj» nižjd terasi, ker odnaša voda z zgor» njih teras rudninske snovi, ki jih od» laga v najnižjem bazenu.
Puščave in stepe so pokrite navadno z vododiržnim zemljiščem. Deževnica izgine v notranjost in se ustavi v do» ločeni globini kot talna voda. Zato so prebivalci zgradili navpične jaške do 50 m globoke in jih povezali v tej glo» bini z vodoravnimi rovi V teh podze»
meljskiih kanalih se je nabirala talna voda. Ves sestav podzemeljskih pre» kopov z mnogimi stranskimi odcepi je imel na primernem kraju odtok, mo» čan potok s svežo in čisto vodo. Čr= p ali so pa tudi vodo naravnost iz j a* škov. .У Perziji ®o znani ti podzemelj» ski kanali kot wkamati«, v Afganistanu »karise«, v Sahari »fogare«. Sven Hedin je v Tibetu spoznal potek podzemelj^ skega kanala po kupih zemlje, ki so se v določenem redu vrstili v ravni čr« ti Veak kup zemlje je nastal takrat, ko so gradili jaške in podzemeljski vezani kanal. Podzemeljskih prekopov je v perzijski pokrajini Nišapur okrog 12.000, nekateri so dolgi čez 20 km. V Tuatu v Sahari je podzemeljskih ka= nalov v dolžini nad 2000 km. Gradnjo prekopov za talno vodo so kasneje prenesli v ameriške puščave afriški za« morski sužnji.
Nadvse zanimivo je umetno nama« kanje travnikov na Islandu. Tu pade zadostna množina padavin. Ker pa le* ži Island visoko na severu, ni zrak do= volj topel. Priroda je pa hotela, da iz« vira na ognjeniškem otoku množica toplih vrelcev, ki so jih iznajdljivi pre» bivalci razpeljali po kanalih na travni* ke, kjer kljub severni legi in nizki zračni temperaturi uspeva bujna trava.
Posebno pomembni so za umetno
namakanje ravnic večina snežišča in ledniiki v Pamirju, Tienšanu in Hindu» kušu v osrednji Aziji Za suše preje» majo polja vodo iz talečih se lednikov in snežišč. Zato je v teh krajih polet» na žetev vedno zavisna od množine snega v gorah.
Gomjeitalijanska nižina je pokrita z vododržnim prodom, kakor Ljubljan» sko polje. Poleti se včasi dogodi, da malo dežuje. V dobi mnogokrat uni» čujoče suše pa imajo vedno dovolj vo» de reke, ki izvirajo po večini pod za» sneženimi vrhovi visokih Alp. Alpske rake imajo v gornjem toku strm pa» dec. Poleti, ko se v planinah topi sneg, narastejo in prinašajo s seboj mnogo kamenega gradiva. Zato so vse struge rek nekoliko dvignjene. To je zelo do» brodošlo za gradnjo kanalov od rek v nižje ležeče ravnice. Na dnu proda se zbira mnogo talne vode, ki omogoča podzemeljski sestav kanalov za umet» no namakanje, posebno kulture riža. Takšna »mokra kultura« riža z umet» niim namakanjem se je razvila tudi ob izlivu Soče.
Razumljivo je tedaj, zakaj se vele» sile trgajo tudi za dozdevno neplodne pokrajine. Z umnim namakanjem jih lahko pretvorijo v plodne pokrajine, dobičkonosne proizvajalke prepotreb» nih sirov in.
H. Freytag: V SENCI
Smrt prav toliko zbližuje, kolikor loči; m&evim strastem ukazuje molk. Beizaç
CESA UČIJO RAJHOVSKE ŠOLARCKE
Či tanje šolskih priročnikov je poučno včasih celo za odrasle. Tole učijo na pr. desetletne otroke po nemških osnovnih šolah. »Oddelek 46 obstreljevalnih aeropla-nov meče bombe na sovraino mesto. Vsak aeroplan nosi 300 bomb težkih po 1500 kg. Izračunaj težo vseh bomb. Koliko požarov bodo bombe povzročile, ako se razleti vsaka tretja in ako vsaka dvajseta zaneti ogenj?« Ali pa: »Dnevni obstreljevalni aeroplani preletijo 280 km na uro, nočni pa 240. Koliko ur bo potrebovala vsaka vrsta letal, da prebrzi razdaljo med Vratislavom (Breslau) in Prago, Monakovim in Stras-burgom, Kielom in Metzom?«
prvo V BELGIJI
Društvo narodov je priobčilo porodilo glede jaivne prehrane, po katerem trosijo Belgijci dvakrat toliiko piva kot pripadniki kateregalkoln drugega naroda. Vsak Belgijec, molki, ženska aK otrok popije rua leto poprek 300 ptoit oia. Na drugo mesto stopijo menda Aagte» g 128 pmbuni, nafto Nemci a m
NA ROBU ŽIVLJENJA
ANTON INGOLIČ NADALJEVANJE
čitelja ni več zanimalo, kaj se je dogajalo v sobi, z vso pozornostjo je opazoval kaktejo na oknu. Kar vidno se je odpiral zgornji popek. Opoldne se je
_ prikazalo nekaj beline, zdaj pa
se je cvet nenadoma razcvela, kakor da se še hoče ogreti preden zatone sonce.
Ko mu je sestra Florentina prinesla večerjo, je radosten pokazal na cvet.
»Poglejte, sestra.«
Sestra je presenečena pristopila k oknu, vzela kaktejo v roke, se vsa ra-
dostna zazrla v cvet, in dejala čez čas:
»Mislila sem, da ga ne bom videla. Vendar mi je bilo dano.«
»Zakaj ga ne bi videli?« se je učitelj začudil.
»Ker moram že jutri navsezgodaj od tod.«
»Za dolgo?«
»Najbrž za vedno. Davi sem dobila poziv iz naše matične hiše.«
Učitelj ni mogel verjeti.
»Šalite se, sestra. Saj ste dopoldne dejali...«
VR. ROHR3	POLETNI DAN Oesorez^
»Ne šalim se, gospod Goričan... moram od tod... Že jutri vam bo stregla druga...« je dejala sestra še tišje, spet vzela kaktejo v roke; nekaj časa premišljevala, nato pa jo postavila na učiteljevo nočno omarico ter nadaljevala komaj slišno:
»Tako zelo sem vesela njenega prvega cveta. Čuvajte ga. Vam ga zaupam.«
Goričan ni mogel spraviti besede iz sebe, šele ko je odhajala, jo je ujel za roko in jo pritisnil na ustnice: »Hvala, sestra Florentina!« Sestra je roko naglo iztrgala in odhitela; na vratih pa se je ustavila, ka-.kor bi se hotela še enkrat ozreti, a se ni, le še hitreje je stopila skozi vrata. Kmalu so se njeni koraki izgubili na hodniku. —
V prvem mraku je prišel strežaj z vozičkom po Laha. Ko je odhajal, je nekako važno spregovoril:
»Zdaj mu bomo žagali lobanjo.« Čez čas je bilo slišati na hodniku in pred operacijsko sobo, ki je ležala blizu sobe štev. 36, tekanje in pridušeno govorjenje, dokler se niso vrata v operacijsko sobo zaprla in ni vse utihnilo.
Zavladala je nenavadna tišina. Običajno so bolniki v tem času posedali po klopeh na hodniku, zdaj pa ni bilo nikogar. Celo brezposelni, ki je stalno pohajkoval po hodnikih in dvoriščih, je ostal v sobi. Če je kdo iz drugega oddelka slučajno zašel pred operacijsko
sobo, }e takoj zaslutil nekaj važnega
in naglo izginil.
Čas je potekal počasi. Nekajkrat je že Hrga začel pogovor, a nikomur se ni ljubilo govoriti. Goričan je bil z mislimi ves nekje drugod, brezposelni j« v odgovor le zagodrnjal, Janžekoviča pa je že nekaj ur kuhala vročina.
Čez dolgo se je oglasil s hodnika monotoni glas nočne sestre Flore: molila je večerne molitve, iz sobe štev. 37, in 38, so ji glasno odgovarjali, v sobi štev. 36 pa edini Hrga. Po opravljeni molitvi je prišla pogledat v sobo. Ob Janžeko-viču je zaskrbljena obstala:
»Težko noč bo imel,« je dejala Hrga, ki je pristopil. »Začela se je kriza. Če jo bo premagal, bo rešen.«
»Tako nevarno je?« se je zavzel Hrga.
»Seveda. Saj ima prebodena pljuča. Bog ve, kakšen je bil nož. Lahko, da ga vročina še nocoj pobere. Zdaj bo dobil obkladke in injekcijo.«
»Potem pa se je prehitro pobotal ж Meškom,« se je nasmehnil Hrga in se vrnil k oknu.
Kmalu nato so se odprla vrata operacijske sobe, zaslišali so se koraki in glasovi. V vseh bližnjih sobah so napeto pričakovali, Hrga je stopil celo na vrata.
»Kako je?« je hlastno vprašal mimo hitečega strežnika.
»Pod lobanjo je imel za velike pest sesedene krvi. Do zadnjega je vzdržaL Sele, ko mu je primarij šival kožo, je izdihnil.«
Zdaj so jeli bolniki prihajati na hodnik in se pogovarjati o Lahovi smrti Sestra Flora jih je komaj spet spravila v sobe, kjer še dolgo ni utihnil pogovor. V sobi štev. 36 je Ivan že zgodaj od strahu zaspal. Hrga se je končno spravil v posteljo in tudi skušal zaspati, brezposelni se je potikal nekje v kuhinji, Goričan pa je dolgo opazoval kaktejin cvet, dokler ga ni utrgal m si ga položil na blazino; le JanžekoviČ je glasno sopel, se od časa do časa zbo-dil, zaječal in poklical sestro, da me je menjala obkladke. Naposled so todi ▼ sosednjih sobah utihnili. Celo brezpo-selni je prišel spat. Zavladala je tišina, ki jo je le zdaj pa zdaj pretrgal kratefc otroški krik iz oddaljenejših sob, dočim jo je težko sopenje vročičnega Janžekoviča in nekaterih bolnikom y drugih1 sobah še stopnjevalo.
Im Bosch: ZVONCICE
XZ LITERARNEGA SVETA
PREDLOGA AŠKERČEVI »PONOCNI
POTNICI« ?
L. 1859. sta izdala Moric Hartmann in K. L. Pfau v Kôlnu »Bretomsche Volks-lieder«, prevedene iz bret. zbirke »Barzas Breie« (== bret. balade), ki jo je bil pri-.občil La Villemarque s franc, prevodi. Med baladami je tudi > Bos en Elliant« = Kuga v Elliantu (vzh. od Quim-pera ob reki Jetu v Bretanji), ki ima prav podobno vsebino kakor Aškerčeva »Po-nočna potnica«.Neki mlinar ob Jetu zagleda ob brodu belo oblečeno ženo, ki sedi s palico v roki in hoče, dajo takoj prepelje. Vzame jo na konja dn jo spravi na oni breg. Tam mu žena reče: »Ali veš, kdo sem jaz? Ime mi je Ku-g a. Obhod po Bretanji sem končala, nocoj grem v Eliant v cerkev k maši. Kogar se dotakne moja palica, takoj umrje; a tebi naj milost storim in tvoji materi: živa ostaneta.« In res, vsi zbolijo in umr6, le uboga vdova in njen sin ne. Iz ene same hiše se pokoplje devet otrok; pokopališče je polno do ozidja. Poleg pokopališča stoji hrast; na vrhu je privezana bela ruta: kuga je podavila vse ljudi. Nazadnje se je odkrižajo s tem, da jo iamejo slaviti. Ko Kuga sliši svoje ime v narodnih pesmih, zapusti pokrajino in se ne vrne več. — Zdi se mi, da je Aškerc le nadomestil reko Jet z Dravo, konja s čolnom in »brodnino« z drugo milostjo. I. Košti&l.
PUŠKINOV »ONEGIN« V HEBREJŠCINI
A. ëlonskij je dal po zatrdilu pristojnih kritikov spreten prevod, upoštevajoč vse vrline ruskega jezika in vse posebnosti razmeroma mladega, novohebrejskega meroslovja. Oprema se sklada z notranjo vrednostjo umotvora: delo, okrašeno s Kuzmi-novimi podobami, se lahko postavi na stran najlepšim jubilejnim izdajam Puškinovih ■pieov.	D.
JULES LAFORGUE
1860—1887
Sredi maja je Mallarméjeva akademija sklenila, da bo poleti proslavila spomin na tega pesnika, ki je ugasnil 20. Vin. 1887. Laforgue, prvi zastopnik svobodnega stiha (vers libre), se je rodil iz bretonske družine v Montevideu (Uruguay) 16. VIII. 1860 in kmalu prišel s starši v Tarbes pod Pirenejami, kjer je prebil mladost. Nato se je mudil največ v Parizu, nekaj let je bil na dvoru cesarice Auguste v Berlinu. Z Gustavom Kahn-om sta hotela »osvoboditi verz«; Kahn mu je hotel priboriti več zvočnosti, Laforgue pa več ostrine, več osebne note, brez mašil in brez rednih kitic. Izvirnosti mu ne moremo odrekati: marsikaj je videl in čutil po svoje, težko mu je najti neposrednih prednikov. Prvo delo: les Complaintes (žalostinke)
je izšlo 1885. Bujna domišljija: on von-drait saigner le Silence (človek bi želel zaklati Tišino), Un soleil blanc comme un crachat d'estaminet (sonce belo ko pljunek v beznici). . .	A. D
PERZIJSKO PESNIŠTVO
Prof. Jan Rypka je letos predaval o tem v Pragi. Vezana beseda je po Perziji še danes izrazilo najširših ljudskih slojev^ Vsak Peržan je pesnik. Literarni pomenki so vsakdanja reč, celo med nepismenimi Epika in lirika sta do mozga prepojeni z mistično simboliko. Zato sta si jezikoslovna (dobesedna) in hermenevtična (simbolična) razlagalna metoda venomer v laseh. Oblikovna dovršenost zahteva utesnitev osebnosti: za pesniške svoboščine tam ni prostora. Po našem pojmovanju je dosegel višek oni, ki je poleg dane oblikovne popolnosti izrazil najbolj svojevrstno osebnost in najobilnejšo vsebino. Palmo dobi ne Firdusi (Firdausi), ne Hafiz, niti Amar Chajjam, ampak Azebajdžanec Nizami (1141—1202), enako popoln v epiki in liriki. Njegovo ljubavno čustvovanje stoji blizu našega, njegovo parabolično pripovedovanje izraža nam znano koprnenje po večnosti. Prof. Rypka je s svojim iskanjem v Iranu spravil na dan marsikaj bistvenega o tem poetu.	A. D.
(Ana de Wall — izrezanka)
Ljubim človeka, ki se zna prisrčno smejati.
Waller Scott
KNJIGE IN REVIJE
DR. ST. SOMMER, UMUČENIE PANA A GOTICKÉ OBRAZKY SVATtCH
Sûkromnâ tlač dra Juraja Bullu, b. min. radcu a riaditel'a v Bratislave, 1936.
BIČANJE IN ZASMEHOVANJE GOSPODA
Slovaška knjižica, tiskana v 100 nepro-dajnih izvodih, vsebuje za kratkim zgodovinskim uvodom 14 lesorezov iz XVI. stoletja, kakor pove naslov: Mučenje Gospoda in gotske slike svetnikov. Pisec ima namen, zbuditi zanimanje izobražencev za stare knjižne lesoreze, kolikor jih je še V tamkajšnjih tiskarnah ali pa med dediči bivših tiskarjev, da bi jih bilo mogoče ohraniti kot pomemben kulturnozgodovinski prispevek. Okusni vzorci umetnosti, katere početkj segajo po današnjih nazorih v kitajsko davnino in ki je po arabskem posredovanju prodrla v Evropo: franc. Yma-giers, nem. Prifmaler ali Formschneider...
A. D.
Uredništvo je prejelo:
LETOPIS MATICE SRPSKE, leto CXI, knj. 347, zv. 3. Na uvodnem mestu je obširen članek dr. Dušana Nedeljkoviča o vplivu in značaju Rugjera Boškoviča, velikega in zavednega Slovinca ali južnega Slovana. Nadaljuje se razprava Br. Laza-reviča »Večno tragično«, dr. Ilija Mamu-zič poroča o nemški drami o Karadjordju. Izvirno liriko in prozo zastopajo M. Miio-ševič, Br. Bajič in B. čiplič. Zvezek vsebuje še druge zanimivosti. Letopis izdaja Matica Srpska v Novem Sadu ter stane za nečlane celotno din SO,—*
ILLUSTRIRTE ZEITUNG LEIPZIG št. 4812 in 4813. V prvi številki bodo zanimali številne prijatelje lepih psov interesantni in ilustrirani prispevki o najzvestejšem človekovem spremljevalcu (z barvno naslovno sliko plemenskega ovčarja). — V drugi številki je poučna razprava dr. Ul. Schulza o umetnih siamskih dvojčkih, kakor tudi članek »Borba za sedemdeset milijonov duš«. V tej številki se začenja tudi roman H. W. Kadena »Vabljiva dežela« — SiciUja. Kakor vse je tudi ta številka bogato ilustrirana. Tednik se naroča pii založbi J. J, Weber v Lipskem.
L O O R I T S I A M Л
(Estonsko narodopisje)
V »2isu« sem prikazal že dve knjigi etnologa Oskarja Looritsa. Ob koncu leta 1936 pa sem prejel od učenega Estonca še 4 krajše spise ali ponatise. Tako je v maju preteklega leta izdal kritični sestavek The Špirit of the Kale-vala, torej o epu, ki smo ga predlanskim — za stoletnico — dobili tudi v srbohrvaškem prevodu. Lonnrotov umotvor pa ni zgolj finskega izvora: mnogi motivi potekajo iz Estonije (many of the motifs of its songs have their origin in Estonia). Prešinja ga duh svobode, samonadzorstva, strpnosti.— V angleščini je tudi razprava Estonian Folklore of today (Acta Ethnologica, Kobenhavn 1936). Estonsko narodopisje jasno kaže pet dob. Najprej so narodne pesmi in poročila zbirali baltsko-german-ski estofili, posebno L. von Schroder. Druga perioda obsega narodno prebujenje. Rodoljubni učenjak Fâhlmann, rojen 1798 (Brockhausov K. L. 1902 navaja napačno letnico 1800), je zbral snov za ljudski epos »Kalevipoeg« (Kalevič ali sin Ka-leva). Tretje ali zlato obdobje zastopa J. Hurt (1839-1907), kralj estonske folklore, in ob njem J. Eisen (1857-1934). Višek zbiranja pomeni Kaarle Krohn, drugi kralj folklore. Nato pride O. Kal-las (* 1868), prvi doktor folkloristike. Zadnji možje so 1. 1927 osnovali estonski narodopisni arhiv ERA (Eeest Rah-valuule Arhiiv) v Tartuju.
Tretja brošura nosi nadpis: A bout the baptism of novices as prac-tised b y the Baltic sailors, o krščevanju novincev, kakor ga vršijo baltski pomorščaki. Ta čin imenujejo Estonci »entseldamine«, kar poteka iz nem. hâuseln, nagajati komu. Kdor se prvič vozi star ali mlad, iz Baltskega morja, doživi na več mestih ta šaljivi obred. Najprej pri St. Kullenu (Kullenholm, hrib), nato v angleškem prelivu, ob Gibraltarju, v Dardanelah. »Brodarski« (mojster palube) se preobleče v morskega boga (merejumai, po estonsko) Nap-
tuna, ki drži vile v rokah. Brivec ima velik škrbast nož iz lesa. Tako se prično razne burke: norca brijejo, zadnjico mu namažejo s kolomazom potopijo ga v čeber, potegnejo ga s škripcem na jadr-nik ga potisnejo v sajasto peč, trikrat mora poljubiti mačka (kotvo), v gosjem redu korakajo v kapitanovo sobo, nato
lo nič. Samo en glas se je čul. Naslednjo noč so kaižarju vsa poslopja do tal pogorela: nič ni ostalo. To je bil torej domači duhovin (maja-potennan), kakršnega ima vsaka hiša. Takrat odide, kadar preti domu pogibel. V našem primeru je tukaj odšel glasno vekajoč na Kastijevi-no ш v naslednji noči se je nesreča pripetila.	A .Debeljak
1EHNIČNI OBZORNIK
125.000 VOLTOV V ZEMELJSKEM VODU
Ko bi v pričetku našega stoletja zapisal kdo, da je mogoče prevajati sto tisoč voltov po nekaj kilometrov dolgih prostih vodih, bi se zdela taka trditev utopija, še nI dolgo let odkar se je zdela taka utopija prevod enako visoko napetega toka v zemeljskih kablih. Tehnika je šla svojo pot. Izkustveno dane poti so jo vedle preko vseh zaprek, in danes imamo daljnovode za 220.000 voltov in zemeljske oljne kable za 125.000 voltov.
pa se zalijejo z vodko. Na koncu Neptun sune brucuša s trizobom, rekoč: »Zdaj si pocavi mornar.«
Enak običaj poznajo latvijski pomorci. K. Valdess (Berzinš) je orisal tak obred v romanu »Juras vilki« (1930); dramatiziran se je uprizarjal v Rigi jeseni 1933, У estonskem prevo8u pa jeseni 1935.
Četrti sestavek, Der norddeutsche Klabautermann im Ostbalti-k u m, obravnava vražo o bajnem plezalcu — poterman, koterman, klaperman, klabautermann, kalfaterman, itd. se imenuje — ki je nekak ladijski škrat. Ena pripoved omenja hišnega patermana takole:
Na gori Uulispilli (Eulenspiegel) je nekoč kajžarju hiša pogorela. Zgodilo se je to v dobi, ko je bil pripovedovalec otrok. Star mož je videl, ali prav za prav slišal, kako je neko noč na mračnem dvorišču stopil iz koče in jokaje šel proti Kasti je vem u posestvu. Slišati je
Wti popolnoma razloftMy Viiiett pa ni Ut-
Sl. L
O poslednjem kablu, ki je najnovejša pridobitev elektrotehnike, naj na hratko govore pričujoče vrstice. Oljni kabel je sestavljen iz votlo spletenega provodnika, z oljem prepojene papirne izolacije, svinčenega plašča in varnostnega oklopa (slika). Pri obremenitvi se kabel segreje in olje raztegne. Ker je kabel v sredini votel, more previšno olje izteči v posode na ka-blovih konceh. Te posode so iz kovnega železa izdelani kotli (slika), ki nosijo v svoji sredi z zrakom napolnjene celice. Vendar zrak v teh stisljivih celicah nima dostopa do olja. To je namreč izredne važnosti. Kajti za osamitev visokih napetosti je uporabno le olje, ki nima niti najmanjšega zračnega mehurčka. Ker je olje v kablu vedno pod nekim določenim tlakom, more kabel prevajati celo tedaj, ko je malo poškodovan. Zrak in tuje snovi zaradi pritiska v notranjosti ne morejo prodreti skozi luknjico.
Ker zahteva napetost 125.000 voltov za vsako iazQ Izmmiftnegn toka lasten xo*
Ladijski škrat zavozluje po viharju raztrgane vrvi
meljski vod, je treba za običajen trofazni tok tri kable. Povrh tega ti trije kabli ne smejo ležati drug tik drugega. Doslej so tej zahtevi zadostili tako, da so v meter
SL 2.
globoko jaške vdelali štiri vrste pokonča stoječih opek, med katere so vdelali in з peskom zadelali kable. Preko vseh treh vodov sp položili nato rfmpwt betonsko ploščo.	(trna)
LETALSTVO
V Parizu se bavijo precej resno z namero, da bi pričeli v globini 80 m pod zemljo graditi svojsko cestno omrežje. V te globoke katakombe naj bi zbežalo prebivalstvo v primeru zračnega napada.
Zanimive podatke o zmogljivosti cepeli-nov nam prinašajo najnovejše statistike o nemških zračnih ladjah, grofu Zeppelinu« m »Hindenburgu«. Prvi cepelin je v prometu od jeseni 1928. Doslej je v 557 vožnjah, ki so trajale skupno 15.000 ur, prevozil poldrug milijon km in prenesel 13.000 potnikov, 54 ton tovora in 39 ton pošte. V marcu 1936. prometu izročen cepelin »Hin-denburg« je do katastrofe šestnajstkrat pre letel Atlantski ocean, napravil v 9 mesecih 42 voženj s skupno dolžino 220.000 kilometrov in prenesel 1.100 potnikov.
Poljska bo letos izredno zvečala svoje letalsko omrežje. Zanimivo je, da bo vpeljala rdni zračni promet celo med Varšavo in Haifo v Palestini. Letala bodo odletela iz Varšave enkrat tedensko. Polt se bo izvršil vselej v dveh etapah in bo trajal dva dni.
Ameriški letalec Eaker je na 4.000 km dolgi progi med New Yorkom in Los An-gelesom Izvedel slepi polet. Slepo letalo je m» tiolgo pot opremljalo kontrolno letalu
IZ PRAKTIČNE, MEDICINE
Zdravila pred jedjo ali po jedi?
Za vsako zdravilo veljajo posebni predpisi, kako naj ga jemljemo. Nekateri pripomočki učinkujejo najbolje zjutraj na te-šče, to velja posebno za rudninska odvajalna sredstva in vsakovrstne mineralne vode. Tudi pripomočke zoper gliste zauživajmo čim bolj na tešče. Splošne krepilne pripomočke in zdravila za srce jemljemo pozno predpoldne, tako da jih more telo predelati ža daljši čas pred kosilom. Pomirjevalce, ki naj učinkujejo čez dan, zauživamo nekako ob istem času, ko prične popuščati pomir-jenje, ki nam ga je dal nočni počitek. Tik pred obedom zauživamo pripomočke za zbujanje teka, solno kislino, fosforne preparate in ribje olje. živalsko oglje in razkužila za črevesje učinkujejo najbolje po jedi. Tablete zoper glavobol in revmatične težave ter pripomočki zoper kašelj imajo svoj najboljši čas natančno v sredi med posameznimi obedi, ker kvarijo tek. Zvečer, preden ležemo spat, bomo seveda jemali predpisana uspavila in pripomočke za srce ter krvni obtok. Tudi proti kašlju je priporočljivo jemati zdravila ob tem času. >• '1	dr.
PRAKTIČNE NOVOTE
Nova past za â čurke
Ne samo zavoljo gnusa, ki nam ga zbujajo, temveč tudi zavoljo škode, ki jo povzročajo, moramo zatirati ščurke v svojih stanovanjih. Te neprijetne živali imajo lastnost, da morejo s svojimi nožicami, ki so opremljene z nekakšnimi sesali, plezati tudi po najbolj gladkih in navpičnih stenah, tako da ne obstanejo v nobeni pasti. Končno je uspelo sestaviti past, lovili»
skledo iz kamenine, ki daš vanjo določen preparat kot vabo m ki iz nje ne morejo splezati. Preparat jih omami in jih potem tudi kmalu usmrti, ker vdira v njihove dihalne organe in jim zapira kožne luknjice. Past in njeni preparati, ki so za človeka popolnoma nestrupeni, so se že izvrstno obnesli. Skleda ima pokrov, ki jo zapira in ki skrbi za to, da je vnanja stena vedno vlažna, kar živali še bolj privablja. Aparat je primeren tudi za uničevanje druge go»
KRIŽAL JKA „VRČ"
olih, 19. redka naša pisava za Aiakos ali Aeaeus, 21. ime za grško črko r. — Rešitve je treba poslati najkasneje v enem tednu na uredništvo »življenja in sveta«.
REŠITEV KRIŽALJKE V ŠT. 24 Vodoravno: Francaliski; riba + brkast; Agénor + M + D; no + a + avtor; ed + Aheron; robida + Ib + š; jn + Nemk + seč; a + dn + Ineni; Vatikan + bat; evo ga -I- ime; ce + o + vnanji. — (s tem je vse izpolnjeno.) — Pravilno je rešil m bil izžreban za nagrado J. Francevič (?) v Ljubljani, ki naj pošlje svoj pravi naslov,
ZA BISTRE GLAVE
S29
Okrušena plošča Pravokotni plošči se je odlomil neki vogal. It nje hi bilo treba napraviti drugo pravokotno ploščo, katere površina naj bi bila ôiim večja. Kako velike bodo stranice novega pravokotnfka, бе so merile stare 5 in 3 dem ta 6e sega odlom v podolžmo serar 2, y krajšo pa 1 dem?
Vodoravno: 1. vrisk; nauk, 3. ko-Bica, rtič, 4. mesto v Slavoniji (tudi znan ruski slovamik), 8. viseči kapnik, navzdol-njik, stalaktit (od »ekula«), 9. permutacija črk »nimaš« ali »mašni«, 11. orel (nemško), tudi največji švic. pritok Rena, 12. ples (nem.), 13. protivni veznik, 14. oziralni zaimek treh spolov ta števil, 15. okrnjen >ba-savz« (kramarska duša, človek brez smisla za umetnost ta ideale), ta vrsta narobe čitana da v srbhrv. pomen »povabljenec«, 16. del voza, 16. medmet, 18. nakit, 19. vzklik, 20. časomer, doba 60 minut, 22. od 1. 1905 izraz za Fašodo, mesto v egiptovskem Sudanu na Belem Nilu (obratni ca).
N a v p i k : 1. kem. znak za uran, 2. švicarsko čistilo za aluminijevo posodo 4-osebni zaimek 2. os. edn. + slov. priimek (zveni kakor pokrajinski izraz za koruzo), vsa ta vrsta se čita doH ta gori enako, 4. močan srbski kralj, slaven po zakoniku +' svojilni zaimek za množ. m. sp. + člen (vsa vrsta se bere tudi od spodaj navzgor), 5. železniška postaja v Sibiriji, vsebuje iste pismenke ko »jama zla« (glej: Dobrovoljci, kladivarji Jugoslavije, 1937, 759), 6. legendarni kralj, junak Shakespearove drame, 7. dva soglasnika Iz besede »jajce«, 13. žel. postaja v Sibiriji, narobe pomeni: srd, mrž-njo (gl. Dobrovoljci, str. 767), 14. kolec,
ReSitev k štev. 326 (Težje ali lažje) Posoda ne bo ne težja ne lažja, kajti plavajoči kos lesa odrine po teži toliko vode, kolikor sam tehta ta bo ta voda stekla čez rob.
Rešitev k štev. S27 (Za fotoamaterje) Ustanoviti moča na razdaljo S m.
Rešitev k št. S28 (Serviefce ta otroci) Otrok je bik» 9. ker je Število Ш deljiv» a&mo » 1L
S6 \ л и as
Rešitev problema 206 1. Dd6—e7! (grozi Тхеб mat), Kd5+ (ai 2. Tc2 mat 1 ... Td5 (b) ; 2. Lg5 mat. 1... Se6xd4 (e) ; 2. Tc4 mat 1... Sxf4 (d) ; TcS mat. 1... Sxg7 (e); 2. Tf6 mat SdT— b6 (g>; 2. Sh5—f6 mat
Rešitev problema 206 1. Dg3—g5!! Zanimiva je nepričakovana otvoritev g5—d2 za belo kraljico v varianti 1____Se3—d5; 2. SkS mat
UREDNIK IVAN PODRŽAJ — TELEFON ŠT. 3126 — UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RIBNIKAR — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI, PREDSTAVNIK FRAN JERAW Oredniâtvo in uprava v Ljubljani, Knafljeva ulica 5 — Mesečna naročnina JDitt - P0 M«našRlr1h darta vUena X*n