Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto - . • $6.00 Za pol ieta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 TELEFON: CORTLANDT 287G Ust slovenskih _delavcev v Ameriki. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: COBTLANDT 2876 NO. 52. — ŠTEV. 52. NEW YORK, THURSDAY, MARCH 4, 1926. — ČETRTEK, MARCA 1926. e= VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV. DIVJANJE KAPITALISTIČNIH HLAPCEV V PASSAICU Policija v Passaicu je s plinskimi bombami in požarno brambo naskočila tekstilne stavkarje. — Policijski načelnik je vrgel tri bombe. — Člani požarne brambe so obrnili šest curkov na množico tisoč ljudi v bilžini predilnice.—Nameravana parada otrok. Plinske bombe, ki povzročajo solze in mogočne mrke iz šestih hidrantov je porabila včeraj policija v Passaicu, N. j., da razprši množico tisoč ali več tekstilnih stavkarjev v bližini naprav Botany Worsted Mills. Velike ljudske množice so se zbrale na treh vogalih pri President Street in Dayton Ave., po sestanku, ki se je vršil v dvorani en blok vstran. Ko je- ljudska množica vedno boli naraščala, je postala polic ija nervozna. Ko pa so pričeli ljudje kričati, je dospela nervoznost policije do viška. Na lice mesta je dospel policijski načelnik Zober, ki je pozval ljudsko množico, naj se razprši. Ker se niso ljudje takoj pokorili, je skočil Zober k požarnemu aparatu na vogalu ter oddal dva alarma. Nato se je vrnil na sredo ceste ter zopet ukazal svojim ljudem, naj prodro naprej. Ob istem času pa je potegnil iz dnesnega žepa kroglo iz svetle kovine. I renutek je držal kroglo nad glavo. Nato pa jo je vrgel proti ljudski množici. Trenutek pozneje so se dvignili oblaki zalenkasto-sivega dima. ržena je bila druga in tretja bomba, a veter ie odnesel plin proti predilnici, proč od stavkarjev. Le malo ljudi v prvi vrsti se je umaknilo. Ob tem času pa je prišel policiji na pomoč bolj mogočen zaveznik. Pet kompanij požarne brambe je razvilo svoje cevi, jih spojilo s hidranti ter pričelo brizgati vodo med množico. Moški, ženske in otroci so se umaknili, izprva počasi, a nato hitro po Dayton Ave. Par žensk in otrok je padlo na spolzkem tlaku. Demonstracije pri Botany predilnici so sledile rednemu dnevnemu sestanku v Neubauer dvorani. Dva tisoč moških, žena in deklic je poslušalo dve uri Alberta Weisborda, načelnika United Front komiteja, vodečega stavko. Weissbord je obsojal občinske in policijske uradnike radi njih stališča napram stavkarjem ter trdil, da imajo delavci pravico postavljati pikete. Weisborda ni bilo med stavkarji, katere je naskočila policija in to je napotilo policijskega načelnika Zoberja k izjav, da je bojazljivec. Pozneje je izdal organizator ugotovilo, v katerem je napadel policijo in občinske uradnike ter obljubil parado otrok in dojenčkov. Ves ta kraval pa očividno ni pospešil konca stavke. Polkovnik Charles Johnosn, podpredsednik Botany Worsted Mills, je rekel, da se ne bodo lastniki predilnic pod nobenim pogojem pogajali z United Front komitejem. Nadalje je rekel, da bi se delodajalci radi pogajali z delavci, če bi bil organizirani v uniji ameriške delavske federacije. Polkovnik Johnson je rekel, da je povišanje plač kot ga zahtevajo stavkarji sploh nemogoče. Izza uveljavljanja zadnjega skrčenja plač je American Woolen Company objavila znižane cene svojem proizvodom in ne more plačevati delavcem višjih plač, če hočejo predilnice obratovati. Miss Justina Wise, dva in dvajset let stara hčerka rabinca Stephena Wise, ki je govorila na raznih sestankih stavkarjev, je ponovila svoje obdolžitve, da drže delodajalci delavce v suženjstvu potom obširnega špijonskega sistema, da so slabo plačani in zaničevani kot "tolpa inozemcev". Njih stvar, — je rekla Miss Wise, — je stvar vsakega pravično mislečega človeka v Ameriki. Značilno glasovanje v Nemčiji. Spor med Mehiko in Združ. državami. Vsa znamenja kažejo, da se bliža zopet konec spora med Mehiko in Združenimi državami glede mehiških zemlji-škir postav, ki so baje škodljive ameriškim interesom. WASHIXTOX. ]). 3. marca. I)o!^a trajajoči .spor med vladama v WasJihigtonu in Mexico < 'ity orle1-lojjrsrom v državnem depart m ent1« je rekel Manuel Pelle.-z, mehiški poslanik, da bo kontrovcrza hitro k oiiva na. — Imel sem danes popoldm skrajtvc prijetno konferenco s tajnikom. — je rekel. — Prepričam sem. da bo trajalo le malo časa. ko bo vprašanje zaključeno na v.i\-dovoljiv način. Ugoto-vilo državnega department a .se glasi: — Državni tajnik je izjavil, da je.izročil danes mehiškemu'poslaniku kopijo poslanice, naslovljeni' na zunanjega ministra v Mexico City, v od govor na zadnjo poslanico meln.škepra (zunanjega mi ni-tia z dne ll*. febru-arja. Državni pravdnik za pivo in vino. Zvezni okrajni pravdnik Buckner se je odkrito zavzel za pivo in vino. Pred ekonomskim klubom je imel značilen govor. — Prohibicija z nezadostnimi sredstvi ni izvedljiva, — je rekel. Izbruh rifske kampanje. RABAT, Mardko, 3. marca. — Rifci, ki so že pred enim tednom napadli Francozi mi prijazna plemena. ogrožajo sedaj francosko fronto v okolici gore Tua. Dva velika oddelka, ki sta prodrla z t bron ko v gora, se nameravata utaboriti v Saihel dolini. FES. Maroko, 3. marca. — Številne vasi domačinov v okolici Taunat. ki drže s Francozi, so bile napadene od rifskih. plemen. Večje sile. pod poveljstvom Ka-leda, sina RaLsulija. pripravljajo naskok na špansko postojanko pri Temami. PARIZ. Francija, 3. marca. - -Rif.ska plemena so pričela danes z operacijo, koje namen je pola-siri-ti se kontrole nad Sahel dolino. Frameoska poizvedovalni oddelki so bili prisiljeni umakniti se pred ponovnimi napadi Rifcev. Tukaj trdijo, da je Aivdel Krim obenem z novo ofemzivo tudi namignil, da je pripravljen pogajati se ^lede miru. Zastopstvo Francije pri Ligi. Že prej se je večkrat o&migava-lo. da me pride zjvezni vladi niti na misel, da bi se lotila resnično drastične izvedbe narodne prohi-bicijc, ker je ta izvedba iz raznih razlogov nemogoča. Sedaj je postal newyoreki zvezni okrajni pravilnik še bolj določen v svojih izjavah. V torek zvečer je pred 12G0 gosiii na banketu ekonomskega kJitiba v hotelu A Nit or izjavil, da bi bilo dovoljenje vin in piva poskus, katerega bi se 'izplačajo v prizor i tL V svojem glavnem govoru je rekel Ruckiiea* naslednje: — Stvar postaja vedno slabša, 'kajti dovolitve za iz vede nje prohibitive so smešno nizke. Izvedeli je ne bo v. majhnimi zneflki ni.k-da.r m/Hgoče. Ce bi hoteli prohibi-cij-ko positavo izrves.-ti. bi morali srdnijsko p^topaaije ta'ko izj>re-meniti. da. bi porotne procese popolnoma izločili. Nadalje bi bilo treba dovoliti le za New York vsako leto pertnajst milijonov dolarjev in to bi bilo pet m-ilijonv več kot je dovoljenih za \v.vedenje prohibieije po vsej deželi. Odredbe glede zapiranja prostorov. ki kišiijo prohibieijo so sc izkazale kot. nouspijžnie. Ponudba j)repove«lanLh žganih pijač na trgih se ravna po povpraševanju; ni-tvarjenje prohibieijske postave brez dovoljeni-h sredstev, je le prispevalo k povečanju zločinci va. Buckner je rekel nadalje, da ne ve, če ima narodna prohibicija kaj opravka s plošnim zaničevanjem postav. Prepričan pa je. da je prohibicija ustvarila gotov razred ne-postavnosti, v 'kolikor pride vpo-štev njegovo poznavanje New York a. Cul je, da se na sličen način pritožujejo tudi draga velika mast a. — Govorim o .zločinih, kršilcev positav po poklicu na oni strani ter o razkroju enačaja uslužbencev posameznih držav in občin na drugi strani, torej o stanju, katero je treba pripisovati le okoliščini, da uveljavljamo postave, katerih nato ne izvedemo. — Mož. ki je dalj časa kršil pro. hibicijsko postavo aia debelo, mi je pripovedoval, da je do svoje aretacije užival varstvo, ker je plačeval na tisoče dolarjev zločinskim tolpam. Pred štirimi dnevi mii je pripovedoval ne-ki ugleden mehčan, da se nahajajo v njegovi neposredni okolici zločin- Jasni nazori kanclerja Luthra. Nemški državni kancler Luther je imel v Hamburgu jako značilen govor. — Stališče Nemčije glede pripusta drugih držav v Ligo. — O-dobrenje locarnske pogodbe. LONDON, Anglija. 3. marca. — Najnovejši razvoji z ozirom na Ligo narodov, kažejo, da bo dobila le Nemčija začasno trajen sedež v svetu Lige in da bodo predložene na zborovanju Ivige v septembru zahteve Poljske, Španske in Brazilije. Nemški kancelar Luther je imel v Hamburgu govor, v katerem je rekel, da bi ne .bilo v soglasju z visokimi ideali Nemčije če bi ustroj Lige pri vstopu Nemčije izpre-menili s pripu-rtoni novincev. Inozemstvo se mora prilagoditi tem nazorom, p redno bodo nemški de-legatje otkpotaovali v Ženevo. V debati glede 1 očara.sike ga dogovora, katerega je francoska zbornica včeraj zvečer odobrila s 413 glasovi proti 71. je izjavil mi-nistrski predsednik Briand, da je za razširjenje sveta Lige jjoto-m pripusta Poljske. Briand je rekel : — Celo z nemškega stališča bi se zavzel za Poljsko, kajti med Nemčijo in Poljsko je dosti visečih vprašanj, ki bodo prišla pred svet Lige. Locarno pogodbe po-menjajo, da je mogoče taka vprašanja uravnati mirnim potom. Radi tega je članstvo Poljake v svetu prav tako važno kot ono Nemčije. ZMAGA AUSTEN CHAMBERLAINA Zunanji minister Chamberlain je izvojeval zmago v debati glede Lige. — V Ženevo bo šel brez javnih navodil glede omejitve članstva. — Kabinetna kriza je bila preprečena. — London za odgoditev novih članov do jeseni. Oba Roosevelta sta se vrnila. BERLIN, Nemčija, 3. marca. —. Danes bo vrwifto po v«ej Nemčiji spln&no glasovanje, če naj vla-cesar^kim iu kraljev-prem oženje. Nov kazenski zakonik v f | I v* •• 1 urciji. PA lil Z. Francija, 3. marca. -V soboto so odpotovali v Ženevo ministrski predsednik Briand, Loucheur in Boncour. ki bodo zastopali Francijo na \zborovaraju Lige. BUDIMPEŠTA, Madžarsko, 3. marca. — Danes je odpotoval proti Ženevi ministrski predsednik grof Bet Men. Vlak skočil s tira. ANGORA, Turčija, 3. ? larca. — Narodna skupščina je sprejela danes nov kazenski zakonik, ki je sestavi jetn po uzoreu italijanskega zakonika. ALTOONA, 3. marca. — Osebni vlak penxfiryivniwke železnice je skočil v tukaijiiji bližini & tira. Dve osebi sta bili na mestu mrtvi, več pa ranjenih. Kasj je .povzročilo nesrečo, se oi moglo dognati. F> pamifcom " Berengairia" sta se vrnila včeraj v New York Theodore in Kenmit Roosevelt po .sko-ro leto dni trajajoči odsotnosti in sicer i g lovske ekspedicije v een-tralno Aziflo. V njih spremKtvu sta fie nahajali ženi obeli, s katerima sta se sestala v Indiji. Efksipedicija, ki je bila vprizor-jena v interesu Field muzeja v Chicagn. je biLa skrajno uspešna, ker se je posrečilo ustreliti par eksemplarjev ovce Marka Pola, od katere izvira domača ovca. Nadaljna zatiranja v • V • 1 1 * južni Tirolski. DUNAJ, Avstrija, 3. marca. ■ Neue Freie Presse poroča o novih odredbah, Italijanov proti nemškemu prebivalstvu južne Tirolske. Poročila javljajo, da je bilo štirideset nemških zdravnikov odpuščenih iz nemškega drmStva «a bolniško blagajno in da sc je na ci obeh spolov in najnižje vrste.',njih inesta pastavilo pat fa&stov- LONDON, Anglija, 3. marca. — Diplomatični krogi v Londonu so bili včeraj zvečer prepričani, da je zmagal zunanji minister, Sir Austen Chamberlain v svojem boju glede povečanja sveta Lige narodov. V soboto bo odšel v Ženevo brez objavljenih navodil, naj glasuje proti pripustu kateregakoli drugega naroda razven Nemčije k stalnemu sedežu v svetu Lige. Nobenega dvoma pa ne morebiti, da bo imela po jutršnem kabinetnem sestanku angleška delegacija natančna in definitivna privatna navodila glede akcije, katero naj vprizori. Soglasno z informacijami, ki so bile včeraj na razpolago, se bodo Angleži zanašali na Švedsko in Belgijo ter mogoče tudi na Japonsko, da blokirajo takojšnjo akcijo glede zahteve Poljske za trajni sedež v svetu. Chamberlain bo predlagal, naj se imenuje posebni komitej, ki naj bi preiskal zahteve Španske, Poljske in Brazilije glede trajnih sedežev v Ligi, nakar naj bi poročal vprizoriti akcijo na septembrskem sestanku Lige. Zaenkrat ni še gotovo, če bodo Francozi v to privolili. Oficijelni angleški krogi nočejo pripisovati posebne važnosti zadnjemu govoru ministrskega predsednika Brianda. Poudarjajo, da se je pečal Briand z eventualnostmi, ki pa ni treba da bi se pojavile ter upajo, da bo mogoče doseči sprejemljiv kompromis. Avdijenca Sir Chamberlaina pri kralju je vzbudila največjo pozornost. Domneva se, da bo storil kralj odločilen korak, da reši sedanjo zmedo glede Lige. Medtem pa je postalo jasno, da namerava angleška delavska stranka proklamirati svojo odločno opozicijo proti trajnemu pripustu kateregakoli naroda v Ligo narodov, z izjemo Nemčije. ŽENEVO, Švica, 3. marca. — Španska bo umaknila svojo zahtevo za trajni sedež v svetu Lige na rodov ter na ta način ohromila kompanjo Brazilije. Chamberlain, Briand, Skrzynski in Wuinones pa bodo pozvali dr. Luthra in zunanjega ministra Stresemanna v interesu duha locarnske pogodbe, naj privolita, da bo imela Holandska začasni sedež do septembra. To je kompromisni program, ki bo predložen, ko se bodo v nedeljo zbrali delegatje. Edino oviro predstavlja baje švedski zunanji minister Unden, katerega bo najbrž težko pridobiti za kompromis. : Ml^ifiife- .....-•■ On ne more še nadalje ostati v svojem stanovanju radi nevarno« -ti. Rajše pa bi zapustil svoj dom kot pa naznanil lokal, kajti ne bil bi več var\n svojega življenja, če bi lastniki lokala izvedeli, da jih je zatoždl. V tem lokalu se pogosto zbirajo prejšnji kaCTijenei. Najbolj značilni odstavek v Bueknerje(vem goi mogla izvesti prohibieijo. morean le svetovati, naj sc I jod je obrnejo" na državno zakonodajo, da izda slednja proihibi-cyj«!ke postave, dofeler ne bo na voliščih molgoče razveljaviti pro-hibieijfrko postavo ali pa jo omiliti, ee se jim zdi to primerno. IffiBiflBSBwferalfSlil škili zdravnikov. Italijanski pre-ff^kt je uporabil -sklade blagajn«? za strankarske fašistovske namene. Neki \emski medicinski list je bil zatrt in 160 nemških zdravnikov je bilo prisiljenih stopiti v fašistovs-ki sindikat. Med prebivalstvom vlada veliko razburjenje. Medvedje strašijo. MEjQDLETOWN, N. T., 3. marca. — Velik črn* medved s par ntladiei je napolnil s strahom prebivalce v okolici Montgomery, par milj od tukajšnjega ikraja. Mer vede so videli pa deželni cesti in vsa posfcosi, da jih ujamejo, so se do sedaj izjalovili. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU Dane« so xu£« cen« sledeče: JUGOSLAVIJA : 1000 Din. — $18.70 2000 Din. — $37.20 5000 Din. — $92.50 Pri nakazilih, ki znašajo manj kol en tteot dinarjev ralnnemo posebej; U centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in Izplačuje "Poštni Čekovni vrad". ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE* 200 lir .......... $ 9.10 500 lir ...........$21.75 300 lir .......... $13.35 1000 lir.......... $42.50 P* H Pri naročilih, ki znašajo nanj kot Mi tir, za poštnino in droge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in tz] v Trsta. Za pošiljatve. ki presegajo PETTISOČ DINARJEV all pa DYATI3O0 UR dovoljujemo po mogočnosti 9e poseben popust. Vrednost Dinarjem in Iiran sedaj nI stalna, menja se Težki at ta ntfrt-čakovano; iz tega razloga nam ni mogočo podati natančne eene vnaprej; računamo po ceni tistega dne, ko nam pride poslani denar v reke, POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.— Denar nam Je poslati aajkolje po Dimustle Pi New York Bank Draft. FRANK SAKSER 82 Oortlandt Street STATE BANK Hew York. Telephone? Oortlandt IMV *. T. Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda 9f * v •• največji slovenski dnevnik v Združenih državah. Owned and Published 6f (ULiOVINIO PUBLISHING COMPANT (A Corporation; fr»nyj4kMr. prmš+nt _Lo -e vršile v D.tt.roitu. Mw-h. velike drsalske tekme. Zma«»a!i sis; Leila lirooks in Valentine K i ali s. ki ju. vidite na sliki. D opis O PODPORAH IN PENZJONIH nih p V pii e. ki n , .ni /;t delavdto statistiko, ki tivori pododdelek delav-[k.! r m« trta Združenih di*žav, je ravnokar objavil zani-misvo ; : •!■• t«! l:o;'.v;u.i!i •• dobrodelnih naprav", katere ustvarjajo P" .'-.i^k /a ".svoje delavce''. MLss nn\ ngton, ki si je j .i zadnje s uličnimi prerekavami, je natančno pre- to ve'ekapitallsit lenih podjetij, kojih "dobrodelne na-iii.!!:.!,! v splošnem za tizorne. Pri tem gre za UfttanoWje-• i. 'l.ii-k h i ti usiurtninskih blagajn ter tudi .za penzij-\i\e, kau pre d arij a časopisje -kot veledela očetovsko djeUukov. - -.i; Vi . ini jTre pri tem za peaizijvke blagajne, to je za na-dov«.Ijiy.«j . driaveem po dolgih delavnih letih penzLjo. • /!i<> <♦»•• i-i ini po l.j.-tij. ki pridejo pri tem vpoštev, »o bile .;''iie v tem tu-cli ib>»hii.ške blagajne, i ii-ln m >♦ je l«»ti;a s\ojega dela z domnevo, da so ugovori. m j.- u\i«i.i!o o, ifanizira.no delo proti teim t vodniškim napra-i. v vi •'•ji tli manjši meri neupravičen^. Te ugovore je razpredena naslednji način.- 1 - L>i l.i Vri m) vsled takih naprav (pravi organizirano delo) • /.>iii i.a j'-!> t«*h prisiljeni moLče pocivreči se vsem zahtevam. 1' i • se h.hko porabi za to, da se ohrani delavce v ;.ju Ice 4 • lojalne" aii da se zlorabi stare, pen zijoni rane de-•e \ - uča ju vUvike kot stavko ka^e. Teli . 1 rv»t ne nudijo delavcem kcit pravice, temveč kot k.ni'in se vsa'kem času zopet laliko odtegne, i'i ,i.!.jit' i sN.ije »preiskave je uradnica -odkrito priznala. ',. da so vsi ugovori organiziranih delavcev povsem •'Vii'' :>. In sitvr jcv podrobnem ugotovila, da prvi ugovor do -« «•(!•_. v.uja n-iiiiei. I < ■ \ k*r navajajo ur.ijski možje, napoti tuli:«' I;. ust;tno\ ij^nju takozvanih dobrodelnih naprav. !■-•• i.iko 1/j«ivjj,i (ia j«« drugi ugovor utemeljen v.ded besedila - t"h d -bi «"l"!nih naprav. V .statutih se izrecno glasi, ^a 1 •!• . i \ • i u n.sLižl; ve: le t «s• ?,.>:<-}r.i zavarovanja, če so vedno varovali interese ike ter na njeni strani v času kriz. i Mi' • - jroin«>n,ati nič drugega kot to, da izgubi vsak usluž- • -i >i udele/i sia\ke proti tvrdki te "ugodnosti". 1 ' " • se ji z: I i najin :j važen in merodajeai. Povsem pra- • • . . . i) miljo »lelavei v teh tvornlških zavarovanjih nobene I >». n-« - \ ;tlt nakloni "svojim" delavcem mrtoščino, " | •••■<• • » v>«i!t» iil času eopet odtegne, kadarkoli «e mu I .i\ ni"'-«'i I< j)t> molčati, dokler dela v tvornici, če noče i i" 'i/ .. . io l<-/i v daljni. Ce srne stav-N* ■ ^ih /..lii' \ nt Mne staviti Xe sme se zavzcttf za skrče-_a '-.iv!, 'a izboljšanje delavnih pogojev. Ne sme pripa-: ji t» i mera bit v vsakem oziru pokoren suženj svojega ;bo-/.a i o si bo /a vis^.kn slarost zagotovil penzi jo. Vsak dolar Midway, Pa. Ker sein vam že zadnjič obljubil napisati par vrstic za 1M <~Jlas Nareda. vam danes nekaj narpi-(šem. — Dne 20. svečana se napravim na potovanje za list Glas Naroda. Najprej sem se ustavil n naselbini Kenton, do koder se jk> enotirni vožnji pripelješ k Turtle C'reeka čez nesel bin o Centar. Kenton stopi na prijaznem hribčku, s katerega je na vse kraje lep raz-' jrled. Tam je naseljenih dosti nn-ših rojakov. (XI tam .sem se podal j v naselbino Verona. To mesto leži o-b reki. Tam so raznovrstne tovarne, katere še dosti povoljno o-bratujejo. Tukaj sem našel jako prijazne ljudi. Po.sebno se zahvalim Mr. Florjanu ter njegovi hčerki, katera mi je pokazaila hiše. kjer naši ljudje stanujejo. Lepa hvala tudi Mr. in Mrs. Rotar za gostoljubnost. Od tam sem se podal v prijazno naselbino Aliquipa. Dotiena naselbina se nahaja ravno ob Ohio Riverju. Tam se nahajajo razne tovarne, katere še porvoljno obratujejo. Tam je tudi slovenska dvorana, katera, če se ne motim, isoa-da k društvu S. X. P. J. Rojaki so jako napredni ter mno-gi la-jtuje-jo krasne sa*oje domove. Vsem tamkajšnjima rojakom se tem potom uljudno zahvaljujem za njih naklonjenost ter gostoljubnost. Iz AliquSpe sem se odpeljal pro-to mestu New Castle. V tem me-stu nisem mogel izvedeti, če živi trnu kaj naših rojakov a'i ne. Me-sto je precej obšrr.no ter leži ravno ob Riverju. za katerega ime pa ne vem. Od tam sem se podal s poulično železnico na LovelvLlle. od tam pa .z busom v prijafcni Besemer. A" okolici Besemerja ni>em videl nobene majne. pač pa se,m videl V i !i | »a pii de poijetniku v »rlavo, t (»rili preki dc!av- c mora zahtovati, da skrbi družba, di/^va, za dni-ve bolezni in leta starosti; da nudi onim, lci is.! va rja Ji vred tu sti, b< n;o eksistenco na stara leta. VELIKONOČNA NAKAZILA. Utiša sc Velika \oč, z njo poletje, s poletjem pa posli, ki zahtevajo požrtvovalnost in stroške. Razveselite svojce v domovini za Veliko Noč in jim obenem pomagajte• Najlažje Vam je to mogoče z denarni,n nakazilom. V zavesti, da se Vas bodo spominjali domači s hvaležnost jo, bodo ti prazniki tudi za Vas, ki ste daleč od njih, veselejii. Naše cene so zmerne, naše poslovanje hitro in točno in v vsakem oziru zanesljivo. DE\ARXA NAKAZILA V DINARJIH, DOLARJIH, IN LIRAH. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St., New York, N. Y. takozvane Lime Stone Quarry. Me sto stoji tako re koč na malo hrib časitem svetu na odprtem prostoru. V mestu seahaja velikanska tovarna za cement. Tamošnji rojaki iso mi povedali, da v tej tovarni produ?krajo .">() želeiznLšfkih vozov eementa dnevno. Tovarna obratuje vsak dan v letu in v zimi, v ipeHek ill svetek. V toni mestu se nahajajo tudi veliki brick jardi, v katerih se tu-
  • eljal krog tamkajšnjih naprednih rojakov ter tako pripomogel do bolj-šc>ga uspeha. Toraj roja.ki v Bese-merju lepo v vseh ozirili napredujejo, za kar vam čast. Le tako na prej, izaika j v slogi je moč. Obenem se še za v prihodnjič nljitcl-nn priporočam za naklonjenost. Končno vs3 tamkajšnje rojake 111 j 11 d n o ijvrnzd raivlijam. John Žud, p .'fovalni za topnk za li-t O. N. Novice iz Jugoslavije U NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA'*! \ . , a . . ^ Rodbinska tragedija v Zagrebu. I>ne 8. februarja se je v Zagrebu odigrala krvava rodbinska drama. Omenjenega dne je bila policija obveščena, da je na Laščin-čnku delavec Dragutin Paipeš o-klal svojo ženo do nezavesti. Na lk*e mesta ,ie takoj prispel stražnik Majstnrovič, ki je naše"ter M;i-škarin, njegova žena Lucija ter dvanajstletni sin Fh-anjo. Ker je bila ladjica preobložena z drvmi.. t-e je hnlja nenadoma prevrrala. Ma:-karin je .skušal ~ rešiti s^-ojo ženo. ki se ga je v ismrtnem strahu trdo oklenila ; oba sta izginila v morsko globino. T'tonil je tudi Maškarinov sin, ki ni znal plavati in so kmalu pogoltnili mor-ski valovi. Ostali štirje potniki so se srečno rešili. Ce se star panj vname. V selu Vrela v prišlinskeni okra ju je izvršil samomor 50-letni se-Ial\ Vilko Lani peli. iMotiv; nesrečna ljubezen. Ka!'kanja Linipeli je imel >ict že nad pet križev. vendar je bilo -rce še mlado. Imel je sicer dva sinova in dve neporočeni hčerki, toda ni rodbinske okoJnosti, niti leta ga niem plačal pa sem imel kabino zase in izvrstno postrežbo. Ne\v-vorški izseljeniški komisar me je >premil prav do tukaj ter skrbel za mojo prtljago. Ko sem mu ho-M dati pe.t dolarjev napitnine, mi je dal osem k vod rov nazaj. češ. da znaša njegova taksa samo tri dolarje. Pozor, rojaki! Zastran bolezni v družini sem primoran prodati svojo zalogo izbor nega žganja, ki je bilo disti lirano še tpred letom 1918. Kdor vzame ves sod. dobi po dva dolarja gaJon'o. Imam tudi nekaj vi-naprodaj. — galona 75 centov. Ženitna ponudba. SJara sem osemnajst let, lepa in bogata, terse želim poročiti s .starejšim moškim, t'im'bo'lj je reven, tean ljubši mi bo. Vdovci s petimi otroei niso i/dkljiičeni. Ponudbe brez slike pošljite na sledeči naslov : . . . Chicago, 111. — Sporočam vam. da je Koverta zadnjič na prižuiei tako hvalil Glas Naroda, da je že vsem presedalo. Po pridigi je bila članica društva št. 78 .sprejeta nazaj v Jediioto. G rdi na je bil tega tako vesel, da je -takoj podaril tisoč dolarjev za Dcmi slepili v Ljubljani. * Žrtev sramežljivosti. New York City, N. Y. — V kari cestne železnice se je vozila včeraj zvečer 20-letna igralka Mi-s Alba Fiorita. Čitala je časopis in ni opazila, da si je v gneči zdrgni-la krilo tako visoko, da je bilo videti skoro dva inča njenih no-gavic. Ko so j;o navzoči moški strašno ogorčeni ojvozorili na to nemoralno dejanje, je padla revi-ca vsled sramežljivosti pri priči v nezavest. Pozor! — Slovenska mcsnica. —; Pozor! Ker v naši mesnici ne znamo de-iati pravih kranjskih kkrbas. ]>ro-dajamo sveže šunke po trinajst centov funt ter damo čreva brezplačno. Rojaki, izrabite to priliko, napravite klobase doma in jih uam prodajte po petdeset centov funt: Mučen dogodek na banketu. Doorn, Holandska. — Pri sveča-mem banketu, ki ga je priredil nemški kajzer Viljem, se je pripetil jako mučen, toda značilen dogodek. Ko je 'končal kajzer Viljemi svoj nagovor, je padel pred njim bivši francoski ministrski predsednik Cleraenceau na kolena ter ga solznih (»či pr(«sil odptLŠča-nja. Istega dne je bil tudi bivši predsednik nemške reipublLke. mar šal Hindeisburg, imenovan \~rhov-tr m inšt.ruktorjem francoske armade. * Slovenska novica. Znani slovenski s-lamnikar v Downtownu je javno izjavil: "On. gavov, s katerim sva že pt^t let skregana, zaskrži trikrat več na teden kot pa jaz. Zasluži pa zato trikrat več. ker zna stokrat boljše delati kot jaz". Osebna vest. Ona je rekla: "Rada te imam" — in ga je res rada imela. j Dvomim, da bi kdaj čitali kaj takegS. I Kajti vse to je preveč lepo, da bi bilo resnično. Slovensko Amerikanski Koledar za leto 1926 ima sledečo vsebino: Pesem Koledarski del. Poglavje o praznikih, letnih časih in mrkih. Premogovna industrija v Ameriki. Detektivska zgodba. Svetovna mesta. Divji konji v Montani. Inženirska čuda preteklosti. Oumij — novo zlato svetovne finance. Strašna bolezen — rak. Doživljaji lačnega v New Yorku. Tam za brezami. Sibirske slike. Abdel Krim. Dogodek na ladji. Angleški državnik Lord Cur-zon. Pleme in pol na Norfolk otoku. Strup v kriminalistilci. Izgubljeni kontinent. Življenje v morskih globočinah. Prodiranje v polarno ozemlje. Amudsen o svojem polarnem poletu. Hjalmar Branting. Kita j ska. Sun in t sen. Koliko se popije na svetu. Ustroj telesa in značaj. Načrt novega koledarja. Pavel llindenburg. Smrt Roberta La Folletta. Doživljaji v džunglji. Vpliv nikotina. Židovska univerza . TJporaba nekaterih zdravilnih rastlin. Vpliv podnebja na duševne bolezni. Raznoterosti. š mesnice. KOLEDAR KRASI OBILO RAZNIH SLIK. Cena 50c Naročite ga takoj, ker smo ga tiskali le o-mejeno število. 'GLAS NARODA' 82 CORTLANDT STREET NEW YORK (M Prosper Merfmee: Verne duše v vicah. (NadaljeTMije.) — Molimo za. grofa dona J nana (If Marana. — je odvrnil duhovnik jji ga ostro pogledal i žalostne m i očmi. — Milimo za njegovo iz temnetga cerkvenega kota, — ura je prišla! Ali je naš ? Don Juan je okrenil glavo in vid«l groeaio prikazen. Bližal se je don Ciarcia, bled in .krvaveč iz vseh ran, z njim pa kotnik Goni a ra, čigar poteze so bHe s pač ene od grobnih muk. Obach-a «*ta se ol>niila prosti kr.-*t i; d on Garcia je vrgel j>okrov na tla in ponovil: — Ali je naš t — Ob Lvtem času se je za nj m po\lz|>ela ogromna kača. je«ra go-spofiarja iz rok »straže in šli takoj irska t zd radirka, ftele ko so mu "nekoliko pračali .kri. se je zavedel. Najprej je bilo čuti le besede brea vsake zveze, 'krike in vzdihe. Počasi je »ele zaznaval stvari o-k«»li sebe. Vprašal je. kje je. kaj se je zgodilo s -stotnikom Gomaro. % donom Garvijo in njegovim spremstvom. Njegovi ljudje so mislili, da «e mu je zmešalo. Nato si je dal prinesti križ in dolgo ga je poljubljal s solzami v očeh. Naročil je, naj mu privedo spoved-nika. T;rko je bila znana njegova brezbožnoit, da so se vsi začudili.. Več duhovnikov, katere so Sli klicat njegovi služabniki, se je branilo pniti .k njemu, ker je bil vsak 7»repričan. da pripravlja don Juan novo nsorčarijo. Koinčno se je nnki dominikanec le dal pregovoriti. Piwtili so ju sama; don Juan j»» padel na koleni in pripovedoval o pri vidni; -nato se je spovedai. — Ko je naštel do potankosti vise svoje zločine, je don Juan umolknil in vprašal, je li mogoče, djt bi Bog vetknega življenja, v katerem je i>oovrročil toliko pohujšanja, in s pokoro izbrisati velike grehe, « katerimi se je omadeževal. Ganjen od njegorvih solza, ga je menih bodril, kolikor je mogel, in da bi ga poskušal, če je njegov fcklep res teko trden, mu je naslikal vt živimi barvami stroge sa-moAtarake predpise. Toda ob vsakem mrtATČenju je don Juan rekel, da bi on zaslužki še vse huj-JeHiuke. Takoj drugi dan je porazdelil polovico svojega premoženja med revne sorodnike; en del je določil ta UNftaawvktev bolnice in neko kapelo; ogromne vsoto je raadal nied dtafett rfoje; plačal j« tudi vel>ko itwviloynai za verne duše v ric*. po^bnn » Goni a vse svoje prijatelje in jih skesano prosil odpuščanja za vse slabe vzglede, ki jim jih je dolgo časa dajal; z vznesenimi besedami jim je pripovedoval, kako ga je pekla vest in kako zre z najboljšimi naidami v bodočnost. Mnogo razuzdameev je spregledalo m se pobol jšado; drugi pa so se norčevali in smejoč odšli. Preden se je don Juan um akna I v samostan, je še pasal doni Te-rezi. Priznal ji je svoje sramotne naklepe, povedal ji o svojem življenju, o izpreobrnenju. jo prosil odpuščanja in jo vzpodbujal na njeni poti kesanja. Obvezal je doni imkao» Juan je vstopil kot novinec v saino>»tan in je kmalu pokazal, da USPEHI PUSTOLOVCEV NediptLomira-nim šarlatanom, ki se izdajajo za zdravnike, mnogi bolniki kaj radi nasedejo. Iz kri-' tičnega članka dr. Buttersaeka iz- j haja. da je znašalo število samo-! znancev v Nemčiji že leta 1909 o-' krog 4448. To število pa ni točno,' za.lcaj v resnici se je pečalo z ne-' zakonitim -leče-njem 12.000 eseb.! Zdi se, da imajo šarlatani tak u-j •»peli zato. ker polagajo modami zdravniki veliko važno-=t na zdrav.' stv«mo - znanstveno leč en je in se ! premalo žira jo na duševno stan- j je bodnika. Sarlartaaii pa racajo ravno -nasprotno in izkoriščajo vse bolnikove prirojene slabosti. Šarlatan dici pa šarlatani nimaijo na razpolago nobenih posebnih sredstev za zdravljenje bolnih. Največji uspeh imajo ti ljudje z ne-vra--sod so ga blagostfav-' P0^^ ° ?! *1Z rvec^ra v "^(umrl med svettovno vojno v Grad »•v. . v ~ , _ . ka. Spremljevalci so radi tega pc- J Ijall m ker v času te grozne epi-' ... . ° , --i »__,, tegnili zavoro in našli begunca le- deni i je to Tiikola obolel, so bili ver- * . .. _ , _ -- . , . . - j - * zati v nezavesti m težko poskodo-niki prepričani, da je to nov -cudezj „ „ . , .. ^jjj j vanega tik ob tržLcnio^h. Zlocinec tv T . v i. * a. ^ P" padcu pretresel možgane. lJ«>n »Jlian oziroma brat Ambro-j ° zij je bival že več let v samostanu _ „ ^ ...... Deževje v Severni Angliji. V pokrajini Northaanptona je • l__. . - - s i lx^*zročik> deževje v zadnjih dneh ooomih mohtev m mrtvieenj. Se Jt , _ ..nAm . . . . vehkan^ke popiave. Deii ozemlja. \ertiio je tlel v njem spomin pre-'. . , . , , ^^ in tnjegori'o življenje ni bilo drn-irega kot nepretrgana veriga po- j njem «pomm pre- . . , ... . . teklih dni, toda v samozadovoljni, k' leZ1J° ^ makem tereDU' ^ zavesti je že ponehavtalo grizenje vesti. Popoklne nekega dne je bila vročma maravnotet neznosna in so •hajajo popoinoma pod vodo. Skoda je neprecenljiva. POPRAVEK. V žalostinko za Jakobom Guze- vki brat je 'kakor navadno počivali j iijem se je vrinila neljuba pomo-v senci. Samo brat Ambrozij je ta. Glaski bi se moralo, da zapu-delal v senci golobi a v in v največ->i vročini; izbral * je bil to za po-koro. I (Konec prthodBfi?.) <% * šča pokojnik v domovini enega braita in,dve sestri, ne pa dva brata, kot je pomotoma pojro-•čano. "" Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postVežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu (*Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava *Glas Naroda'. Ljubljani; hčertka Marica je ueiuž. bena v uradu Plinarne v^Ljitb>ja-ni, najmlajši sin Janko pa je učenec v trgovini optičnih predmetov. Vrlemu jubilantu tudi Glas Naroda iskreno čestita ob njegovi 70-letnici! K SMRTI PRINCEZ1NJE LUJIZE Pred dvema letoma je umrla princezimja Lujiza Koburška, ju-nafcaixja ljnbezea^kega romana z Gezo iMatačičem. Dama je bila radi te lijubeizni raizkričana širom •sveta, naravno da preko mere in poglavitno vsled senzacij željnega židovskega časopisja, ki je rado polnilo svoje stolpce s slanimi opisi in ma5Jtnimi ocvirki. Princezin-ja je umrla v revščini in bedi, ker je malo pred .svojo smrtjo potrošila .svoj zadnji denar za pogreb mojega ljubljenca Gaze Matačiča, ki je umrl v njenem naročju v Parizu in je pokopan v neki ta-mošnji cerkvi. Sedaj se je vnela razprava 'glede poravnave stroškovnika na smrtni postelji ležeče ar ist okra t in je. Polovico računa za zdravnike je plačal belgijski dvor ostak) polorvieo pa bi morala plačati hči pokojnice, vojvod in ja Doroteja Marija Šlez7\-?k Holštajnska ki pa se obvezno^i upira radi materinega nemoralnega življenja. Tn tako se bo iz te afere oči vidno izcrmil škandal, kar bo menda a-ristokraciji. otovuli. Na razpolago Imamo posebni oddelek za na5e potnike, najboljSe kabine v sredini parnika z 2., 4. in 6. posteljami. Vozni list stane do Ljubljane $116.77 z vojnim davkom In Železnico vred, za tja in nazaj pa samo $'-200.00 ln $5.00 vojni davek. Vsi potniki, ki so se kedaj vozili s tem parnikom. so bili zadovoljni z vožnjo, kabinami, hrano, postrežbo, sploh z vsem tako, da so ta par-nik tudi drugam priporočali. Kdor želi potovati, naj se Obrne za pojasnila čimprej na: FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortland t Street : New York, N. Y. ' S E M E N A V zalegi Imam najbolj!« Jugoslovanska in ameriika, poljska, vrtna in cvetlična •e/nena. Pišite takoj po brezplačni semenski cenik. Blago poiiljam poitnine prosto. math pezdir, Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y. Slovensko - Amerikanski Koledar za leto 1926. je gotov in smo ga razposlali vsem, ki so ga do zdaj naročili. Letos je zelo zanimiv in bo vsak zadovoljen. ~ Cena mu je 50c. Kdor ga želi imeti naj pošlje znamke ali pa money order. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji slovenski dnevnik v Združenih državah« ...... _ .... : iV 'T • ■ - - BELE ROŽE ROMAN V DVEH DELIH. Za "CHu Naroda" priredil O. F. (Nadaljevanje.) — Ali — je vprašala Sigrid. — Spim, — r^c je glasil odgovor, katerega je data Iris z neko-liftco i/a>ra, igla. — Ti ne smeš ničesar čutiti. Prepovedujem ti. Ali so me razumela? — Da. Tt-daj pa je zabodla Iris L/novu, in sicer tako močno, da je stopila kapljica krvi na belo kožo IrLs. — Ali kaj čutiš F — Nf% — se je glasil smehljajoči odgovor in dejanski se ni Iris zganila ob tem jjbodljaju. — Potem mi povej vsebino pisma, katero držiš v roti, je ukazala Sigrid, Na ljubkem obrazu mlade žene se je tedaj jasno pokazal na-i»>r, s katerim >e je moral njen duh ]>odrediti tuji volji. Nemirno je /majala z jrlavo. njene obrvi se bolestno stisnile sku])aj in postala je še bolj bleda. — Ne morem. — je zamrmrala. — Moraš, — je ukazala Sigrid trdo. — ČStaj. /opet je podtaw^J na obrazu Iris mučen boj, a nato je pričela p< a>i navajati i>išmo. katerega ni ae videlo aijetio telesno oko. — Te \r-te, moje drago dete, naj oklepajo le kljnč k črni krinj-ici. katero ti bom izročil po .svoji wnrti kot lastnino. Vse luna škrinfjiee pomenja zapuščino, katero bi rad ipred .svojo smrt jo uničil, ker upam, da bo ostala za tebe brezpomembna. Nisem se pa smatral upravičenim za tak samolasten korak. Da-jiim ti, moja Iris, nasvet očeta in prijatelja, da uničiš vsebino črne skrinjice, predno jo vidiš. Razočarala bi te in ker bo, kot rečeno, najbrž ostala za tebe vedno brc® pomena, je boljše, da stvari >p!oh ne vidiš. Bo-r naj ti potili svoj blagoslov, moja Iris. L u do vik grof Vrbski. Kini, novembra 1885. . . . Ko je Iri.> končala, je stala Sigrid za trenutek na mestu ter razmišljata. Nato j'* vzela pismo iz rok mlad<^ žene, razgrnila polo ter pričela čitati vsebino. Slednja je naiammo ^oglašala s tem. kar je iri* ravnokar pripovedovala in to, za nepoučene skoro nevrjet.no, pravljično dejstvo in da je premagalo Sijrrid za trenute tako. da se je je lotil kot občutek strahu in da je stisnila svoje zobe vsled notranjega razburjenja. Kljub temu pa ni liila Sigrid narava, ki bi se dala obvladati od nadnaravnega, — znala pa je nadnaravno dobro izkoriščati zase. I taknila je pismo v omot, ga položila na mizo ter »prijela nato morlaljon. ki je tudi l^val na mizi. — fegava -lika je to . — je vprašala, potem ko je položila mc-daljon v roki Iris. — Moja lastna, — je vzkliknila slednja z naivnim veseljem, v veliko presenečenje Sigrki. — (Vgava la>t je biLa ta slika? — je vprašala Sigrid smehljaje. Sedaj i Vi je rzginil smehljaj z lica Iris in nemirno je pričela m«\ja;i z g'avo semihtja. — Tako temno je. ne morem videti, — je stokala. — Moraš videti. Cegava je ta slika? Še bolj naučen je .postal boj v ipotezah mlade žene, stokala je v nežnost ni bolesti, a Sigrid ni poznala nikakega usmiljenja. — Vidi. — je ukazala trdo. — Vidim, — je /animirala Iris mek Iris. — Njeni lasje! Njeni lasje so! — je mrmrala. — Njeno ime. Moraš povedati njeno ime! — Ne morem. — je stokala Iris. ,Zma$e a glavo. — stoji pred menoj, ne sanem izvedeti njenega imena. Usmiljenje, usmiljenje, to je neznosno! Sigrid je vzela la-*e z>naročja ter položila mesto teh v roki Iris! uvemele rože. — fklece. rdeče! — je vaklrknila slednja. — Rdeče od njegove in njene krvi! Kele rožo so dobile zadoščenje Težko dihajoča je prenehala in Sigrid je vzeia trikotni robec tz čipk ter ga prožila mesto rož na roki Iris. T^edaj pa se je pričela mlada ženska zvijati kot v krčih, vedno težje je dihala ter pričela konečno hropsti — Govori, če ga v je 'Ta robee? — »»osHa ga je na zadnji poti, — je prišlo iiz nst Iris. — Kdo ga je uokU f Ime. Iloeem vedeti ime. Da, da, prihajam. _ je vzkliknila IrLs, odprla oči, vstala, oprijela k roko krčevito robec, napravila dva ali tri Jkorake proti vratom ... a nato Nta zdrsnila robec in medaljon iz njenih rok in s pritajenim kinkom se je zgrudila na tla. Tedaj .pa s< je polastil Sigrid velikanski strah. Po prvem trenutku groze je poklenila polog nezavestne, dvignila njeno glavo, jo položila v svoje naročje ter jo poklicala po imenu: — Iris. Iris! — t'ujean, — je prišlo iz ust slednje. — Zbudi se, >jbi>di' jaz hočem! — je vzkliknila Sigrid. koje sr-ce je burno utripalo v strahu. Desetkrat ali dvajsetkrat, pa je morala poklicati, z vedno večjim sfcrahoim, prodno je Iris- globoko vzdifa-ni!;t ter počasi odprla oči. V istem časa pa je bilo euti od zunaj hiti e, anergičnr tkorake in knez je storpil v knjižnico. — Sveti Bog. — je vzkliknil, — kaj se je zgodilo tukaj? — Onesvestila se je, — je odvrnila Sigrid, ki je bre® solza ih-tcla od notranjega raasburjenja in divjega straha vspričo možnosti »I i celo vrjetnosti, da bo njen «vak razkril reaiico. — Marcel, — je prufto tiho, kot dih, preko bledih ustnic Iris, lirez nadaljne beaede je dvignil knee swje ženo, "kot da je dete ter odnm«! v *vojjo delavno so!bo, kjer jo je položil na zofo, poMek-po-leg nje, pričel namakati njeno cela s Kolinako vodo ter po-njeno sladko lke. i&^iif ■ SAMO SEST DNI PREKO Z OGROMNIMI PAŠNIKI NA OLJE FRANCE 6. MARCA HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabin« tretjega razreda z umivalniki in tekočo vodi za 2, 4 ali 6 oseb. Francoska kuhinja in pijača. 19 STATE STREET ALI LOKALNI AGENTJE NEW YORK Leonid Andrejev: Smeh "Kraljice noči". Ob polsedmih sem trdno prepričan. da pride. Raizposajeno vesel sem bil. Moj plašč, zapet samo za vrhnji gumb, je vallovil široko ostrean vetru, ne da bi pri tem čutil kaj mraza. Z visoko dvignje- ik brivcu, pri katerem se dobe tudi maske, in mu napolnimo briv-nico z mraizom, mladostjo in smehom. •laz želim nekaj mračnega, lepega. nežno žalost predstavi jajo- lio glavo, > študentovsko čepico na ' čega in zato prosim za španski tilniku, sem gledal na moške prezirljivo, na žen>ke izzivajoče. — .Sicer *eni ljubil eno že štiri dni. toda s tako mladim, bogatim srcem, da me tudi druge niso pu.^ti-ravnodušnega. ^Ioji koraki so bili nagli, drzni, leteči. Fra je ka zala Č-est.rt prod .sedmo, zapel sem še drugi gumb plašča. Še sem marljivo gledal po ženskah, vendar ne več z nežnim izzivanjem, tem-v< č z jezo. Saj sem i>kal samo eno žensko, druge naj gredo 'k vragu. Per minut pro<] sedmo uro mi je p;>stalo vroče. Dve minuti pred sedmo mraz. Točno ob sedmih vitežki kostimi. Toda moral je biti last zelo dolgega plemiča, plašč se me ovija, da me skoi*o ni videti iz njefra. Neprijetno mi je v njem, kakor v mogočni, prazni dvorani. — Želite mocroče klovna — me vprašajo, medtem ko odlagani prvo oblačilo in prosim kaj drugega. — Klovna! — zaklieem Ziinič-ljivo. — No, ali pa bandita Klolmik in bodalo Mta tudi tu. — Bodalo — In se prilega mojemu razpoloženju. Vendar bandit, čigar obleko mi ponujajo, je bil gotovo ko- >m bil u varjen, da je ne bo. Ob maj napoldorastel dečak. Klobuk pol devetih o!na, ali — mrtva. — Mrtva! — in jaz še preklinjam! — Ev genija Nikola jevna bo tudi tam! — mi reče študent prijatelj. .ne da bi d pri tem kaj midil. Saj ni mogel vedeti, da čakam nanjo a. jaz sem, resnično jaz, — potrjujem. — Zakaj ste me pirstili da nes 'zaman čakati? — Smeje se in srnneje veselo dalje. Kako trpim ! Srce me boli, roteč jo, zahtevam odgovora. Toda ona se smeje. — Bledic jenih oči ugasne in njen smeh podaja vedno bolj doneč. Deluje name 'kot solnce, kot neusmiljeno trdo in žgoče solnce. — Slednjič izpregovori: — Torej ste resnično vi ? Kako blazno smešni ste! Gla.va, rame mi klonijo rn vsa moja postava izraža obup. Medtem ko s pojemajočim smehom ogleduje dvojice, ki razigrane skakljajo mimo, rečem : — Sramujte se. da se tako ^mejite! Ne čutite, da se skriva pod mojo smešno nia^ko žalosten obraz? Saj ^em za to masko zagrabil, le da vas vidim. — T "panje na ljubezen, ki ste mi ga dala. ste mi naglo spet ukradli. Zakaj niste prišli? Pripravljena, da hitro nekaj odgovori. z nasmeškom na ustih, se nagne k meni in — spet jo prem a-ora silon smeh. Skoro jokaje pokrije obraz z dišečim robcem in vsa zasopla spravi U sebe besede: — Poglejte se vendar tam v zrcalu ... o, kako ste neizrekljivo .smešni ! Z naniršenimi obrvmi, zobmi od bolečine stisnjenimi in z obrazom, iz katerega jc izginila slednja kaplja krvi,, pogledam v zrcalo. Bedasto mirna, negibna, da. nečloveška fizioignomi ja mi zija nasproti in — glasno se zasmejem. Se napol sme ječ se od bolesti in blazne obupnosti tresoč se, zakričim: — Ne smete se smejati! — Utihne. Sepetaje govorim o svoji ljubezni. Še nikdar nisem tako silno ljubil, še nikdar nisem tako silno slikal muk pričakovanja in nesmiselno ljubosumnosti. Povešene vejice obsenčujejo njeno obledelo lice. Nenadoma ji zažari ogenj na nežni koži in gibko telo se nagne 'k meni. Oblečena je kot kraljica noči, skrivnostno oblita od črnih čipk; od dragulja-stih zvezd vsa bleščeča, in lepa kot pobegle o se zares začeli zanimati za stvar in so ugotovili, da privrelo na površje iz globine. Kon-statirali so tudi, da more prihajati plin, ki ga blato razširja, samo iz notranjosti naše zemlje. Radi lažjega tolmačenja nenavadnega pojava so šli nekateri u-čenjaki meriti globino vode na mestu. kjer udarjajo iz zemlje plini in nosijo na površino blato, pa je voda 2(M) metrov globoka. Iz te podzemske luknje prihaja oči vidno na tla n vrela voda. Ker se nahajajo slični pojavi tudi na Islandiji, se domneva, da se je odprla pod Bodenskim jezerom zemlja in da je prišla voda v stik z ognjem, ki gori pod zemeljsko skorjo. Zavod za raziskovanje jezer in vod v Langenargenu je radi tega sklenil natančno preiskati blatne snovi, ki se dvigajo nad vodo in pline, katere prinašajo s seboj ter jih izločajo. O pojavu sta obveščeni tudi biološki in geološki postaji v Friedrichshafini in Waserburgu. Domačini pričakujejo z veliko napetostjo izida teh preiskav, kajti shrani učenjakov se napovedujejo tozadevna senzacijonelna razkritja. NAZNANILO. Rojakom naznanjamo, da je postal naš zastopnik za Cleveland in okolico Mr. LOUIS RUDMAN, ki je v Indianapolis, Ind., zastopal naš list nad dvajset let. Pred kratkim si je ustanovil stalno bivališče v Clevelandu ter nam sporočil, da namerava tudi v Clevelandu vršiti isto delo za naš list, ki ga je tako uspešno vršil v Tndianapoli.su. Mr. Rud man je mož poštenjak od nog do glave ter mu v vseh ozirih lahko zaupate. Pravico ima pobirati naročnino za naš list, sprejemati denar za ojrla.se in naročila za knjige, ki jih ima Glas Naroda v zalogi. Rojakom ga toplo priporočamo ter želimo, da mu gredo na roko Uprava "Glasa Naroda". prva et najstarejša TOVARNA TAMBURIC V AMERIKI— ki Izdeluje najboljše tam-burlce ln glede dela prekosi vse tvrdke te vrste. Tamburlce iz moje tovarne so priznano najboljše glede oblike, točnosti ln elasu, kar r ri-čajo priznanja zborov In poedlncev. NaroCeno bla-go pošiljam v vse kraje sveta. PiSite po cenik, katerega poSljem zastonj. IVAN BENČIČ 4054 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. DOMAČA ZDRAVILA V zalog! Imnm jedilne diSave, Knnjpovo Ječmenovo kavo ln Im-portirana domača zdravila, katera priporoC-a mgr. Knajp v knjigi — DOMAČI ZDRAVNIK Pifilte po brezplačni e»-nik. v katere, n je nakVatko popisana vsaka rastlina za kiij se rabi. V ceniku bodete na5U drugih koristnih *tvnr;. Math. Pezdir Box 772, City Hall Sta. New York, M. Y. mnogo KAKŠEN JE VAŠ ŽELODEC? Moj je zdrav, hvalil vam. Ni bil vedno tak. Prav lahko se izne-bite vaSega zaprtja, neprebave, želodčnega prehlada, izpehavanja. napi-hnjenostl srca, kislega želodca, ner-voznosti, neprebave, glavobola Itd.. Jstotako kot sem se iznebil Jaz. Ne pošljite niti centa, kajti vem, da. bo Imelo to zdravljenje iste uspehe pri vas. PoSljem ga vam poštnine prosto. Ko se je izkazalo, da je pregnalo vaSe želodčne nerede, ml lahko pošljete en dolar. Ali nI to zaupanje znamenje poštenosti? PiSite sedaj. Naslov THEODORE H. JACKSON Stratford Bldg., B-66, Syracuse, N. Y. Kako se potuje v stari kraj io nazaj v Ameriko Kdor j« njLzreojna totovttt i.tarl kraj. Je potrebno, da Jc mu tančno poučen o petnih UatjL. prt Uagl Lq druglii stvareh. Fojaaalla, ld vam Jlb aasaoraa* vati VMled nafie dolgoletne izkuanj* Vam bodo gotovo ? korist; tudi prt poro&uno vedno le prvovrstne par* Hike, U imajo kabine tudi v HI. rasedu- iilaasaa nevs »aaetiMia ^mu U Je ttoplia v veljavo • 1. julijeaa tr24, JWtmareJo tudi nedrtarljan, dotoltl dovoljenje ostati v domovin, tflo leto in alio potrebno tudi deU; tozadevna dovoljenja lsdajg gene ralni uaaelnlškl komisar v Waab-lagton, D. C. Proinjo sa tako 1o voljenje ee labko napravi tudi » Sew Torku pred edpotovsnjon. te» » poWje prosilcu ▼ stari kraj gla Hm nanovsJSe odredbe. KAKO DOBITI SVOJCU IZ BTABEOA KRAJA Kdor Bell dobiti sorodnika al »rojca is starega kraja, naj aaa Drej piše sut pojasnila. Is Jugosla rije bo pripojenih t prlhodnjll treh letih, od i julija 1924 napi« vsako leto po «71 priseljencev. Ameriški državljani pa aamore) •obiti sem lene ln otroke do U. Is ta hres. da bi bili »teii.v kvoto. * rojene osebe se tudi'ue Itejeje Sroto. 8tarifi ln otroci od IS. C« 21. leta smerlftib državljanov 9 tmmjo prednost v kroti PUHta 0 pojasnila. Prodajajte vamm Usta aa vsa I«; tudi preko Trsta ssmoreje Jo* goelcrui sedaj potovati Frank Sakser State Bank 88 Oortludt «1.. Tsrk VMMKwsoe t unMinrae«. Prod kraikian je kup-ll Dr. A. S. Basembaeh sla\Tio Gu-Uenbergovo bfljJijo, prvo knjigo. je bila tipkana na svetu. Zanjo je plačal $106,000. Zgoraj vidite -najmanjšo foiiklijo na s?votu, ki je ttu-di v zi>irfci dr. Kc«eabaciia. Tiskana j« bila na Škcfcskesm. i. 1670. POZOR ROJAKI! Naš potovalni zastopnik Mr. JOHN ŽUST bo obiskal rojake po Lawrence Co., Penna. — Komar je potekla naročnina na Glas Naroda, naj jo obnovi pri njem. T