Št. 14. V Gorici, v torfik dne 10. scbruvarja 1904. Letnik VI. Izhaja vs;i tort'k in Hoboto oh 11. in i pivdpoldne za nicsto ter ol, H. uri \'ti[). za dt'zclo. Ako padi1 na la dnrva praznik izidr dan projob <>.z,v<>t<(>i\ Stane po posti prejeinan uli v Gorici na dorn pošiljan c-»'lolt'lii'> H '\, pollftno 4 Kin sietrtletno 2 K. Trodajasp v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Solskib ulicali, J»'llorsitz v Nunskili wlic.ali in L e- ban na Verdijcvcin tckatiš«Ju po 8 vin, &0R CA (ZjutrAiije i/idanje.) Uredniätvo in upravnistvo se nabajata v «Narodni tiskarni», ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredniätvo, oglasi; in narociiino pa na upravništvo »Goricc«. Oglasi s<> računijo po petit- vrstah in siot>r ako se tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako se veČkrat tiskajo, rasiu- nijo st- po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Maru."!.č. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). PodaljSaiijc vipavske /ele/Jiice. i. Gibanje za železnico Ljubljana-Sv. Lucija-Videm oživilo je — kakor lahko Dmljivo — dremajoče vpraäanjo o po- daljAanju vipavske železnice, katerega niso izpustili Vipavci nikdar izpred oči. Da je to podaljäanje neobhodno potrebno, je lahko umljivo, kajti inače oatane vipavska železnica med krajevnimi železnicami to, kar jo mlin brez vode. Hes je sicer, da se ta železnica že sedaj nepričakovano lepo razvija, da je žo sedaj, v prvi dobi njenega obstanka, ak- tivna, kar se more le redko o kaki lo- kalni železnici trditi; a vendar ostane le polovičarsko podjetje, ako se ne po- daljäa; kajti pravi promet bi se razvil Sele tedaj, ako bi se podaljšala tako, da bi vezala vipavsko dolino z Ljubljano. V lem je iskati njen prvotni in glavni namen, ker promet iz krajev, koder vozi, kaže navzgor in ne navzdnl. Vipavska pri- deluje mnogo sadja, razproda dosti vina in drugih pridelkov; a vse to je na- menjeno na vzhod in ne na zabod. Tje doli nimamo razen lesa ničesa izvaiati. To bi bilo seveda za razvoj go- riškega mesta neugodno; toda če po- mislimo, da bi imeli po tem podaljšanju do Vrhnike na jedni in od Gorice do Červinjana na drugi strani železniško zvezo med Ljabljano in Benetkami, ne- odviano od južne železnice, zvezo, ki bi bila najkrajča, najvarnejša in najugod- nejša, po kateri bi se pomikal ves promet z Ogrskega in z balkanskega polutoka v Italijo in naobratno, je pa<5 jasno, da bi nadomestila ta zveza ravno goriškemu mestu stotero odvrnitev malega lokalnega prometa iz vipavske doline. Gorica bi po- atalasredišče in skladišče vsemu velikemu prometa med imenovanimi deželami. Oziraje se na to, bi bilo pričakovali, da se bodo zanimali za to zvezo v prvi vrsti zastopniki mesta, na čelu jim go- apod župan. Zato so se tudi obrnili ne- kateri pospeäevatelji te ideje do njega, da bi stopi' tozadevnim akcijam na čelo. In res obrnil se je s pismorn z dne 20. jan. t. 1. do tukajänjega indastrijalca m deželnega poaianca, gospoda Ernesta Holzor-ja, kateri se mnogo bavi 8 ta- kimi vpražanji in kateri je odgovoril v posebnem pismu g. županu, navajaje svoje nazore o tem in vseh drugih železniških vpraäanjih, v kolikor se tičejo v prvi vrsti goriškega mesta. To pismo z dne 28. januvarja t. 1. izdal je v posebni bro- äurici; iz njcga posnamemo glavne misli in momonte ter jim hočemo dodati ne- koliko opazk. G. pisatelj pravi, da se je gradila vrhniäka železnica kot delo, namenjeno olnjäati zle poslodice potresa 1. 1895., da je bila od prvega začetka do d^nes pa- sivna ter da je umljivo stremljenje nje- nega upravnega sveta, iskati ji kako zvezo in s tem zboljäati njeno žalostno finančno stanje. Začolka se je mislilo na zvezo z Ajdovščino; toda kor so se pokazale proti tej zvezi skoro neprekoračljive ovire in se ni vojaštvo več zanjo dosti zmenilo, prišli so ljubljanski interesenti na misel, podaljäati imenovanc progo do Idrije, ki tcži sedaj s svojim prometom proti Lo- gatcu, a bode obrnila po dokončani bo- hinjski železnici ves svoj promet proti Gorici. Iz toga izumila se je misel na zvezo vrhniške proge s sv. Lucijo do Čedada, bodifli skozi Kobarid, bodisi skozi Ročinj in od tod skozi velik predor pod Ma- rijinem Celjem. Zadnja črta od Sv. Lu- cije proti zapadu bi bila sicer krajSa, toda verjetnost, da se izvede, je majhna, ker bi predor imel skoro obsežnost pod- brškega ; dočim bi imela prva črta pred- nost lahke izpeljave, nekoliko strategične važnosti in bi odprla gorenjo soško do- lino prometu. Pisatelj povdarja dalje, da bi bila prva črta približno 32 km dolga ter bi i stala okroglih 28 milijonov kron, doČim bi merila druga okolu 49 km ter bi stala kakib lf> miljonov kron. Primirjaje zvezo od Sv. Lucije skozi Kobarid do Vidma z ono skozi Gorico pokaže se po njegovem računu razlika sedmih kilometrov, kajti prva črta bi me- rila 65, druga 72 km. Še neugodnejäa se pokaže razlika v daljavi teh dveh prometnih zvez, ako se postavimo v središče vsega italijanskega prometa, v Mestre. Videmska črta meri v tem slučaju od Sv. Lucije 1M4, goriška čez Tržič in Portogruaro pa le 180 km. In ako bi se dozidala proga iz Gorice do Červinjana, skrajäala bi se goriäka črta zdatno ter bi znaäala le 166 km. Gospod poslanec omenja za tem težkoče, s katerimi bi se bilo boriti pri progi Vrhnika-ldrija, ki bi merila prilično 3B km ter stala najmanj 20 milijonov kron, dočim bi pouzročila proga od Idrije do Sv. Lucije manj tehniških sitnosti in bi se gradbeni stroäki lahko pokrili z 10 milijoni kron. Glede na daljavo je izračunal, da bi merila črta Ljubljana-Vrhnika-Sv. Lucija 85 km (do Gorice 117 km), dočim bi znaäala dolgost črte Ljubljana-Jesenice- Sv. Lucija 120 km (do Gorice 152 km); a ta zadnja zveza — tako meni pisatelj ¦ — bi se dala skrajäati na 100 oziroma 132 km po železniški krivulji od Bo- hinjske Bele v Radovljico. Toliko tej zvezi kakor tudi oni od Vrbnike do Ajdovščine, o kateri bodemo kasneje goyorili, ne prorokuje gospod pi- satelj izvršitve v doglednem čaau z ozirom na naš linancni položaj in na velike obveze, katere je država sprejela, in z ozirom tudi na to, da niao ti pro- jekti niti iz gospodarskega, nitipolitiönega, niti (inančnega stališča posebne važnosti. Tako — gospod Holzer. Na prvi pogled se vidi, da je to pismo pisano z namenom, da bi nekoliko potolažilo meačane goriške ter vsaj de- loma od8tranilo neprijeten utis, kateri je prouzrodilo gibanje za zvezo Ljubljane čez Sv. Lucijo v Videm. Najbrže je gospod poslanec tudi do- segel svoj namen v mestu; toda tarn, kjer se trezno in stvarno razmotriva ta za- deva, je izid drugačen. Že to, da raz- pravlja pisatelj zvezo od Sv. Lucije do Vidma oziroma Mestre za se in ono od Ljubljane do Sv. Lucije posebej, kaže, da mu ne ugajajo ätevila med Ljubljano, Idrijo, Sv. Lucijo, Marijinem Geljem, Ce- dadom in Vidmom. To zvezo izključuje tudi iz vsake kombinacije s pretveso, da bi bil predor pod Marijinem Geljem pri- bližno iste obsežnoati kakor oni v Podbrdu. No, kdor ai je kedaj ogledal ta avet z Marijinega Celja, mora priznati, da je ta primera zelo pretirana in nima iatinite podlage, torej nima podlage tudi trdilev, da bi bila izpeljava te zveze „neizmerno draga". Opazka pa, da bi svet sam na sebi delal velike težkoče takemu pod- jetju, ne more biti resna, ker ni še nikdo tega sveta preiskal; saj je äe povräje tega aveta med Sočo in Idrijo povsem neznano. Kes je sicer, da bi ne bila la že- leznica prvega reda kakor bohinjska, a bila bi pa jednotna ter vezala neposredno Ljubljano 8 Čedadom in Vidmom, dočim bi aestajala po goapodu Holzerju na- vedena zveza skozi Gorico iz različnih prog prvih in drugih vrst, kar zelo ovira — kakor obče znano — ves promet. Zelo böde v oči v tem pismu tudi krivulja med Bohinjsko Belo in Radovljico, s katero hoče skrajäati pieatelj zvezo mesta Ijubljanskega čez Jesenice v Go- rico. Seveda, ako bi se take železnižke krivulje tako lahko izpeljale v resnici, kakor na papirjo, bi bila ideja lepa; toda tej izpeljavi protivile bi ae poaebno na omenjenih krajih velike ovire, in delo bi požrlo milijone. Da bi pa katera koli vlada hotela zavreči milijone v tako pod- jetje le radi Gorice in le radi tega, da bi odstranila Ljabljano in ves balkanski polotok od krajäe zveze z Italijo, tega ne verujemo, to tem manj, ker bi bila črta Ljubljana-Vrhnika-Sv. Lucija tudi velike strategiöne važnosti. Odgovor trnovski „stranki prava". Lükve, 2. febr. 1904. II. Dunajöani so torej vrgli pred 30 leti liberalizem v koä. Pa so priäli potem nekateri Slovenci k temu košu in naäli notri zavrženi liberalizem. Aha! — so rekli — to bo za nas! Bomo delali fa- rore (straäili) med Slovenci; oni so itak še 30 let nazaj.... In glej, vstal je bil „Slovenski NarodM in potem „Soča", v katerih se äe dandanes kuha ,tliberalizemu: iz njih potem vre gnjusoba in se razliva čez cerkev in po vseh kriatjanih, ki ne tulijo v „liberalni" rog. 1. Gnjuana je hrana, a katero „Ii- beralci" krmijo avoje bralce! Vsak dan prinašajo ostudne historije iz privatnega življenja onih, ki so jim na potu; na- padajo jih nevsmiljeno in po krivici, —— —"ss^— ...... LISTEK. Pustni požar ali pesnikovo gorje. Tragi-burka v enem dejanju. (Skrpal SnieSilrm],) Pesniki * svoji sobi, bega iz enega kota v drugi. üolgi lasje padajo na nje- govo čelo. Zdaj pa zdaj pijei2ßase. Poje: Da je moje srce lira strun bi nanjo jaz navil! V nje V8O svojo böl in žalo8t v glasih bridkih bi izlil! Ah, čemu nihče ne un\e mojega srca tožba? Kdo po8luša svete čute, vzdihe mojega srca? pj gorje ti oslepelo yadßtvo stokrat ti gorj6! ^aJ moriä poete svoje ki I e p o t e te uče I (Joče.) V sobo Btopi mesečina. Pes- n l k jo pozdravi tako: Ti si tu, čemu me motiš? Bkrij se pred menoj, oj skrij ! Ni oči mi mar več tvojih tvojih žarkov mar mi ni! Nisi sreče mi prineala medel bil je tvoj sijaj I Idi, lažje bom pozabil, kaj ai meni bila kdajl Me s e č i n a: Kaj je tebi da vsaksebi si od mene v stran želifi? Glej solzice bledo lice mi rose, ker me podiä! Pesnik: Idi, srce prekipeva, ti bi ga uigala spet! In ne plači, li ne veš, da solzara smeje ta se svet! Mes e či n a : Raj storila sem ti, mila, da ne maraä veö za me? Ah gomila le bo skrila moje peklo in gorje I Pesnik: Tvoj praäaj in tvoj klicaj vrag oba odnesi zdaj 1 Idi v stran v viharno noö, viäja to veleva moč 1 (Ko je odäla, nadaljuje :) To bil je boj, to bil je boj to bil vihar grozan nocoj! To pesnikov osveta je OBveta grozna kleta je, a meni vedno sveta je! Zažge velik kres in vzame Bvoje liste in jih začne gledati. Prime s o n e t, ta ga zgrabi za roko ! Ti misliä da trepečem, no ne bož, Poet lažnjivi ne, amo pa le mož! Nekdaj. . . Pesnik: O molči ah, najhujSa bolečin, v nesreči srečnih dnij Bpomin. Sonet: Nekdaj poailil si me bil na svet, ta dan stotisočkrat naj bo proklet. Od takrat si mikastil me tako, ime da mi ostalo je samo! Pesnik: Boleat iz tebe govori, zato pa hitro umri! (Vrže ga v ogenj.) Triolet, priskočivai: Kedor za strune prav ne zna prijeti, ta raji naj pri mini jih pusti! Pesnik: Umri i ti! (V ogenj.) B a lade stopijo pred pesnika, Pesnik: PoSastne ve verige, kdo ste, strähn znanilke, plod noči, kaj škripate, kaj vam oči žare kot kri? Balade: Krvi smo tvoje in mesa! Gorje in o n nas ne pozna, morilec grozni, brez srca! P esn ik: Zažgana že grmada je, obsojena balada je! Le naj gori, le naj gori, Na vse strani, na vse strani! (Žge.) E p i g r a m i priskačejo. Prvi Epi- gram: Devetsko brez, to se kadi, devetato krav, kaj ne gori ? Drugi epigram: In ta megla ! Tretji epigram: Kj tega kriva je vodal Četrti epigram: Glej liste bele, zdaj ognjene! Peti epigram: To pesmi bile so vodene! (Skačejo v ogenj.) kakor da so on! čisti angelci. Pozabijo, kar je Biilow pred kratkim ? nemškem zboru očital demokratom, namreč: Ako noče kdo z Vami biti, kličete: „Ubijmo ga!M Zgodovina bo znala po?edati, kaj so bili ti „liberalni" ščuvarji med Slovenci! Navedeni bodo tudi uzroki, zakaj so Slovence — tako mal narod — o b - krožene od 3 sovražnih so- s e d o v, r a z c e p i 1 i, ko so poprej složno po8topali in so dobili, düe ne dru- gega, vsaj nižje srednje sole v materinem jeziku. — 2. Ti ščuvarji prvaki med Slovenci — reče se po pravici — zlorabijo Slovence; in posledica njih naaka je: netolerantnost (nestrpnost), zapra vlj i vost in nekaka surovost, ki se kaže zlasti v tern, da se več ne spoätuje niti plemenitost, ne učenost, ne star človek. 3. Liberalci pravijo, da bo d o b r i kristjani pravi patrijotje (do- moljubi), da skrbijo z a kmeta. Bene! Kje so dokazi? Poglejmo ! a) Na Trnovem se je ustanovilo pevsko društvo „Orel"; ti pevci se producirajo v bližnjih vaseh ob času ka- kega shoda od krčme do krčme. Vzemimo, da se najde kak čudak in reče pevcem: Vi zapravljate svoj denar po krčmah! Ali ne bi bilo bolje, da ta zavrieni denar založite za čas bolezni ali starosti? Zakaj popivate celö med slnžbo božjo? — Golovo, tak čudak bi moral pobrati svoja äila in kopita___ So to dobri kristjani? Po njih časnikih priobčnjejo uma- zane historije iz življenja kakega kristjana, ki ne trobi v njih rog; s tern äirijo ne- moralnost med mladino in neizobražene ljudi, izbajajo strasti pri preproslih, ne- doraslih ljudeh v najnevarniäi dobi sta- rosti___ So to kristjani? Ali ni Kristas rekel: bolje bi bilo, da si pohujäljivec obesi mlinski kamen zä vrat....? b) Liberulci pravijo, da so dobri p a t r i j o tj e. Bene! Je to patrijotično, da ačuvarji razcepijo narod v dve stranki? Delajo li oni to v korist Slovencev ? Mar ni sloga pri vsakern naiodu prva moč? Zgodovina to potrjuje posebno pri starem Rimu. — Ko je nadäkof Stadler v Zagrebu sprožil misel, da bi se avBtrijski Slovani združili pod žeslom Habsburžanov v jedno celoto, vdobil je ukor. In glej I „Slovenski Narod" je na ves glas zakričal: glej ga farja, kaj se ntika v politiko, dobro so mu zasolili I Mar ni govoril nadSkof Stadler iz ljubeznf do Slovanov? In čeje, zakaj ga obsojajo „liberalci?" Mar zato, ker je duhovnik? Mar niso dnhovniki avstrijski državljani, ali ne plačnjejo tudi oni davke, ali nimajo äkofi virilni glas? „Liberalcem" ne gre zadobrobitje do m ovine, ampakza njihov in- te r e s. Dokaz imamo na Kranjskem, kjer se slov. „liberalci" jedinijo z Nemci in glasujejo proti svojim rojakom : j e to patrijotizem? c) Oni pravijo, da skrbijo za km el ., da mu oči odpirajo. — Bene! Kje so dokazi? M.r poduÖavajo oni kmote, naj zasadijo svoje goljave s sadjem in koristnim drevjem, da bi s tern zbolj- Šali paäo in povečali svoje blagostanje? Nikakor ne! Pač pa jih u^e zapravljati.... Ge bi k trnovskirn „liberalcem" priäel kdo, pa bi jih naganjal, naj sadijo sadno drevje rajäi, kakor da Be pečajo z „li- beralno" politiko, — ta bi se močno opekel! Morebiti bi celo trdnjavo nanj posuli I Kaj se boä vtikal? — bi rekli — ¦ mi že vemo, kaj je za nas... Skrbijo 1 tedaj ,.liberalci" äöuvarji za kmeta? — Ne! Oni gn samo slepijo in zlorabijo.. HI. Vjmiäa se Se: kdo podpira steber „1 i b e r a 1 i z m a ?;i Odgovor. je : na p o I učeni, na pol bogati in propalice — torej mnogi ljudski učitelji, obrtniki, kramarji in propalice. 1. Ljudski učitelj iina 4 ljudske in 4 vise sole; on zna koliko je 4 in 5; zna tudi, koliko je 8 krat 9; poleg ma- terinega jezika se je učil tudi nemäki, tedaj kdo mu je kos? Mar krnet, ki je analfabet? Mar duhoven, ki zna samo latinski več? Ali minister? Saj zna tudi učitelj nemški... 2. 0 b r t n i k i in kramarji imajo nekaj vinarjev — in ker vedo, da Jud Jajteles pravi: Denar je sveta vladar, je njih načelo: Ljubi sam sebe čez vse, a svojega bližnjega kakor ti korist d o n a ä a ... Proč tedaj s cerkvijo, proč 2 vero! 3. Nu, propalice so za vsako rabo, ako so plačani — — — In s tern končam. — Trnovci, Trnovci! Odprite že enkrat oči in posujte Vaäo trdnjavo na „liberalne" äöuvarje ! Poprimite st pridno sadjareje, da zboljäate svoje dobrobitje! Pustite vsako mržnjo do bliinjega — in spo- ätovani boste, kakor so bili Vaäi očetje brez „1 i b e r a I n e" trdnjave... Neduhovnik. Dop isi. Iz gori&ke okollce. Predragi prijatelj! Torej beseuiua „konec" v zadnjih mojih dopisih te je tako razveselila, da si ji posvetil v „Soči" kar posebno no- tico. Kot čaanikar ali prav za prav (po tvoji domiäljavosti) neka'r „cvet" sloven- nkih časnikarjev bi bil lahko pogodil, da je bil oni „konec" lastnina gospoda ured- nika „Gorice", kateri je moral moja zad- nja dopisa vsled nakopičenja drugpga gradiva razdeliti na dve ätevilki. Notico si naslovil torej na napačen naslov, kar si seveda naredil vedoma, da si mogel nekoliko „poflikati" prostor v svojem li- stu ter izpuliti za tako lapalijo zopet par „Bvitlih kronic" iz žepov ubogih naroč- nikov. Da ti to zlorabo ustavim, te opo- zorim, da boä morda äe večkrat čital oni uredniäki „konec" in da pride pravi moj konec še le, ko izvrSim nalogo, ki mi jo je naložil krog mojih somiäljenikov, ka- terega smeä imenovati tudi „klub sloven- 9kih n e farbarjev" z ozirom na to, da si je postavil jedino zadačo, razkrinkovati tvoje „farbanje". Kdaj to nalogo zavräim, zavisi od tebe, ljuböek moj. Ako bi bil ti na te dopise molčal, bi bili ti dopisi že zaključeni. Moja naloga je — kakor veä — namreč bila, kaznovati te zaradi tvojega nezasliäanega postopanja proti „Krojaäki zadrugi", razkrinkati tvoje „farbanje" z „narodnimi piruhi" tor v slučaju, da (i kreneš v kako polomizira- nje s temi dopisi, dovesti to polemiko do konca. Kakor vidiä, sem torej pri zad- njem delu svoje naloge, kateri potemta- kem konča, ko mu zmanjka gradiva za polemizovanje. Zdaj veä, pri čem da si, in kaj ti je storiti, da zagledaä enkrat pravi konec, po katerera tako hrepeniä Jezik za zobe in križ čez usta ! In ko obdelatn zaostalo snov tvojih „odgovorov", potem Zadnji epigram pesniku: Vselej sem te spoäioval, dasi verze si koval! Danes stokrat si mi dražji, Ker si epigrame žgal! Pe s n i k: Kako je ljubka deca ta, dovtipa polna zdravegal (Oči mu zažare.) Kesal se boš, hudobni rod, kesal velikih svojih žmot! Zato ker nisi me poznal, brez luči moje boä ostall Vse, vse, požre naj plamen, osveta moja to je . . . Sonet (v ognju): Amen! Roman: Z nevestico tu sem roman, da v ognju bodem pokončan! P es n ik : To vedel sem, ti si junak, no vidi takih, kakor ti, romanov teden vsak 1 (Skoči z novelo v ogenj.) Končano njuno je Življenje, a kdaj, kdaj moje bo trpljenje? (Iz kota prido tragedija in komedija in stopita pred pesnika.) T r aged ija: M o ri 1 a sem grozno, zato me čaka to! (Skoči v ogenj.) Komedija (mahaje z rokami) : Izrabljala nikdar nisem smehu, zato po meni ne bo joku! (Skoči v ogenj, ki praskeöe in sveti po sobi. Pesnik se oddahne in pije.) V sobo stopi S 1 a v a: Kako pa to, no pa naj bo, spametoval se je, lepo ! P e H n i k: Prepozno, ah, osoda moja, vse pokončal je ta požar! Nikdar ne bodeä žena moja, mi venčala glave nikdar! Slava: Nikdar! (Pesnik omedli.) Slava se približa kupu pepela in siplje tega na čelo posnikovo: Pokori se, pokori, pa nikdar več ne nori 1 Skozi okno strmi pepelnična s r e d a: A zadnja moja bo beseda 1 Minul je pust, tu sem jaz pepelnična [sreda. zaključim, prej ne smem. Opozorim te pa že zdaj, prijatelj moj, du ni izključeno, da se za mano kdo dru^'i iz na^ega „klubttu oglasi v slučaju, da prides zopet s kakimi pofarbanimi „narodnimi piruhi" ali a čim podobnini na dan. Torej pazi, da ti ne bo treba zopet stokali po „koncu"! Ako He pa la moment vrne, bodi nekoliko previdnejši in spretnejäi, kakor v zadnji notici o „koncu11 ! Če že ne metres mojih dokazov ovreči, najholje stori§, da jih ignoriraS in molöiä. Ti si 8kuäaä pomagati z „zafrkacijo", ali to ni orožje za tvoje roke, ki stoje preveč pod vplivom tvoje burne nravi. Ti hočea vpliv mojih dopisov oslabiti, primerjaje jih klobasi. Prijatelj, za to jo treba do- kazov. Ali hočeš morda že celö igrati ulogo nezmotljivega človekaVI Ti praviä, da ue je „marsikateri" razveselil „konca". In kdo naj je ta „marsikateri"? Pač le ti, ker ti dopisi le tebe perejo. Tvoji naročniki menda ne morejo biti ti „mar- sikateri", saj vedno trdiš, da ne bere no- bon pameten človek „Gorice". Svoje na- ročnike pač smatraš za pametne, kor ti polnijo žep. Naročniki „Gorice" pa zopet ne morejo biti, kajti oni podpirajo „Go- ricou ravno zaradi tebe, ker obsojajo tvoje pogubno Časnikarjenje od razkola sem. Preostaneš torej le ti, srček moj. Če so ti pa ti dopisi res taka klobiiHa, kaj se za nje brigaš, kaj se jih toliko bojiš, da se zaradi njih opravičuješ in izgovarjaä v člankih, dopisih in noticah!? Ti kot „velik politik" bi ne smel take klobase v svojom „velikem" časniku niti omenjati. Ha, ha, revček moj! Lisica je rekla zrelemu grozdju, da je kislo, in ti praviš tern razkrinkujočim dopisom, da so žaltavi in za te prav hudo žaltavi, da ti že zgago provzročajo. Predno preidem k nadaljevanju „po- glavja 0 žepu", se moram povrniti Še enkrat k tvojim „politiönim sleparjem', oziroma k dotični notici, in sicer k enemu 8tavku, in ta so gtasi: ...ali n e v 0, da je bil v njej (v „Soči") — po zaslugi GrogorČičevi — opran marsikak nunc v deželi... Pri- jatelj, ti si podoben bedaku, ki sedi na veji, katero žaga pri deblu. Ta mora pa- sti, in urednik, ki ovaja v listu svoje nekdanje sotrudnike, raora tudi propasti. Prijatelj, ti veS, kako sveta je urednikom poätenih listov tajnost imen sotrudnikov, osobito takih, ki delujejo za list brez- plačno. Tudi ti ai nekdaj to uredniäko poštenost visoko držal, dobro vedoč, da je le tako mogoče spraviti marsikatero resnico v javnost. Odkar si si pa ogre- hotil duäo z razkolorn, padaš vedno nižo in se zatekaž celo k ovaduitvu. S tern si se postavil sam na sramotni oder, kate- rcga ni doslej nastopil še noben sloven- ski časnikar. Tvoj nekdanji nasprotnik in sodanji prijatelj Malovrh pri „Narodu" si „$poga" tudi osebne napade, da se iskre kreäejo, ali tako nizko ni padel, da bi bil denunciral svoje nokdanje sotrudnike. Tebi je pa izdajanje prešlo že v kri in meso; saj ni dolgo tega, da si celo svo- jega razkolnega sodruga denunciral za- radi apisov v „Soči", ki so netili soci- jalni razpor med slovenskim meačanstvom. Vo imenu ga seveda nisi imfnoval, ali moji somišljeniki v niestu, ki poznajo dobro meSčanske družabrit raztnere, so ga kar s prstom otipali. Če pa ni celo tvoj pobratim varen pred tvojim ovaja- njem, ko se postavljaš ti sam v veliko nevarno9t, da bi utegnile v slučaju rea- giranja od njegove strani priti na dan vajine grde zakulisne spletke in mahina- cije iz raakolnih dni, kaj naj velja o drugih, s katerimi te ne vežejo nikaki taki oziri na lastno kožo?! Zato pa naj bodo vsi oni, ki ti zaupavajo tajnosti in te neaebično podpirajo, prepričani, da utegne priti tudi za nje čas britke pre- vare, kakor je priäel za dr. Gregorčiča. Oni ovaduški stavek, katerega sem visijo ßori prepisal iz tvoje „SoČe", ne pravi seveda nič novega; to si že pred leti ovajal na dolgo in široko, upajoč od tega grdega čina Bog ve kakega vspeha. Ta je seveda izostal, ker tebi nikdo več ne veruje, ker je vsakdo pre- pričan, da kar piäeä proti dr. GregorČiču, je ravno toliko resnično, kakor to, kar si pisal proti „Krojaäki zadrugi", da je vse plod tvoje razburjene domiäljije, in ker se od ovaduätva vsak poäten človek, prijatelj in nasprotnik, s studom odvrača. Ali to ponovno ovajanje je v visoki meri značilno kot nov dokaz za inojo trditev, da je bila tvoja uprizoritev razkola zgolj osebnostne in prav nič načelne nravi. Prijatelj, kdo so bili ti „nunci", katerim hočeA z ovaduäkim stavkom koristiti? Pač le du- hovniki, kateri niso celo s tedanjo „Sočo" simpatizirali, ko je bila äe glasilo dr. Gregorčiča. Ti so pač bili in so v tvojih očeh „ultra-klerikalci". Kaj ne? Koma ima torej tvoje ovajanje služiti?^ Odgo- vor: po tvojem mnenju „ultra-klerika- liTmu". In äkodovati? Odgovor : po tvojem mnenju „klerikalcu" dr. Gregoröicu . . . In potem imaš äe železno čelo svečano prisegati javnosti, da vodiä le boj za načela!! — A. K. iz Dornbcrga. — (N e s r e č a v Dornbergu.) — (Na naslov c. kr. železniakega ravnateljstva.) — Kako sejezgodilo? Koje dne 8. t m. v ponedeljek zvečer dospel vlak na dornberžko postajo, je izstopil Matija Repič iz Šturij v družbi tovariäa in je skočil v čakalnico, da ižpije merico pijače. Vlak se je pred časom — to je dognano — jel pomikati naprej. Nagloje skočil imenovani s tovarišem proti vozu. Ta je doaegel voz, Repič pa je padel med dva vagona, je bil pomet in na me- stu mrtev. Bil je dva dni v dornberäki mrtvašnici, v sredo so ga odpeljali v Žturje. Nevolja Ijudstva. Že dalje časa se med vipavskim Ijudstvom zbira nevolja zaradi neprirnernosti in nered- nosti, ki jih vidi na železničnem osebju. Ljudje vedo, da je v rokali teh oseb njihovo zdravje, da, njihovo življenje. Zato pa tudi po pravici s pozornim oče- som gleda nanje. Tuhaj podajemo sodbo dornberš^ega občinslva. Uparno, da pride glas tudi od drugod. V tako važnih rečeh zahtevajmo red! Železnično osobje — in treznost. Veökrat se primeri, da ne- katere osebe, ki so v službi, med vožnjo vlaka niso trezne. Vidimo jih popivati na vsaki postaji. Uslužbenci so se že na potu med seboj sprli na način, ki je očitno pričal, da niso trezni. Od oseb pri tako važnem poslu zahtevamo, da so vse- skozi trezne. Načelnik postaje v Dorn- bergu, g. Marinka, je v svojem poslo- vanju premalo točen. Zgodi se, da doälo poäiljatev naznani — četrti dan po do- hodu. Blago, namenjeno dornberäkemu trgovcu je älo napiej v Batuje. Karko ne: g. Marinka je imel tisti veöor poluo roke posla pri veselici in plesu „Iiberalnega" društva. Da dostavi pošiljatev na napaöno adreso, imamo le za nesrečno pomoto. Zakaj g. Marinka ni točen v dolžnostih? Zato, ker si daje veliko opraviti s sno- vanjem in vodstvom „Hberalnih" druätev v Dornbergu. Ali je načelnik postaje za to poslan sem, da bo načeloval „liberal- cem? — Cakalnico na postaji je dajal skoz delj časa na razpolago „liboralne- mu" druätvn, da so se v njej poakuše- vale igre. Tudi je bila čakalnica že pre- puščena za pies. — Gospoda načelnika boino cenili, kadar bo mirno na poataji vräil svoje dolžnosti. Politiko naj pa pusti pri miru in naj ne bega naäih ljudi ! Opozarjamo ravnateljstvo že- leznice, da ga opomni tega. G 0 8 p. M a r i n k a je bil na dan nesreče odsoten. Bil je na plesu v Aj- doväcini. Nadomostoval ga je magaziner, slovenäcine popolnoma nezmožen in za tuk posel pač nesposoben. Čujemo, da so ostali tudi nekateri drugi uslužbenci na plosu, in so jih nadomestovali nevešči lju¦lit*. V tej točki naj se stvar posebno pojasni ! Prodaja pijače v dornberäki čakalnici je sokriva nesreče. Koliko pa je Dornberg oddaljen od Gorice in Aj- doväöine, da bi bili potniki tukaj že po- trebni vina in žganja? Nadalje: tukaj potnikov nihče ne opozarja z zvonenjem »li klici, da treba vstopiti, kakor na re- stavracijah veöjih postaj, zato pa nikakor ni umestno, da se moti ljudi s pijačo tisti hip, ko vlak postoji. Torej proč z vinora in žganjem iz dornberäke čakal- nice! Z a k 1 j u ču jemo:Nekaterih usluž- bcnih oseb lahkorniselnost, ki se je poz- nala zlasti tisti večer, nadalje pies v Aj- doväcini in pijača v čakalnici so dali po- vod obžalovanja vredni nesreöi. Prizna- vamo pa, da so tudi nokatori uslužbenci pri naii železnici preveč upreženi tiste dni, ko gre vlak po trikrat na dan. — V torn oziru naj vodstvo preskrbi pomoöi! Politiöni pregled. Banffy jeva nova «tranka. Biväi ogrski ministerski predsednik gros Bauü'y snuje novo stranko, ki naj bi se imenovala ogrska stranka prava. Dne 1. februvarja je [ta^mož v nekem govoru razvil program te nove stranke. Temeljna načela nove stranke obäegajo : Povsod mora priti do veljave madjaraki jezik in kultura, da se tako pripravlja pot enojezični, madjarski narodni državi. Na zunaj je povsod povdarjati samostojni državni obatoj ogrskega kraljeatva. Iz- peljati je treba popolno enakost 2 Avstrijo. Glede ljudskega äolstva zahteva Bauffy, da morajo biti äole tako urejene, da se vsi državljani nauče madjaräöine. üaljo zahteva ustanovitov samo.^tojn3 denurue banke in v zvezi s to aamostojno ca>- rinsko ozemlje. Volilno pravico treba razgiriti, delavstvo naj postane deležno volilne pravLce. Spložne volivne pravice Baufly noče priznati z ozirom na na- rodnosti. Zahteva celo, da bi smel samo Osti voliti, ki razume madjarščino. Macedonske razmere. Vsaki dan prihniajo iz Macedonije Čudnejše vesti med svet, ki kažftjo na vse kaj drugega, nego pa na pomirjenje macedonskih ustašev ali pa na izvršitav reform. V okolici Drinopolja se napravljajo male trdnjavice. Turčija v Mali Aziji pridno nobilizira ter spravlja vojaštvo v Macedonijo. Turški vojaki napadajo in mučijo kristjane, ne da bi bili zaradi tega kaznovani. V Bolgariji se že odkrito go- vori o pričetku vojske. Istotako se na nJo pripravljajo tndi Srbi in ne preide m.nogo dni, ko se» prikažejo tudi pri nas v Avstriji taka znamenja. Rusko-japonska vojska. Poročila, ki prinašajo o vojnih do- godkih na akrajnem Vstoku nemäki, arjKle^ki, amerikanski in židovsko ita- lijanski listi so, kakor se je že v teh malih dneh dokazalo, od kar je začela vojska, ne le samo skrajno pretirana, marveč nekatera celo naravnost iz- mišljena v uredništvih dotičnih listov. Posebno je mojster v tern pogledu tržaški židovski list „I1 Piccolo". Kdor je za- sledoval njegova poročila, prepričati He je moral, da ni temu liatu nikakor na tern ležeče, da bi svoje čitatelje kolikor mogoče natančnejšo obvestil o tern, kar se godi v vojski, ampak da je njegova prva skrb ta, kako bi si s senzaoijonalnitni vestmi pridobival čim večje ätevilo či- tateljev ali bolje rečeno odjemalcev svo- jega Usta ter si s larbanjern radovednih öitateljev polnil svoj žep. Najlepši dokaz za to našo .rditev je bila pač ve&L, da so so Japonci polastili Port-Artura tor da so uničili vse tam nahajajoče se ruske vojn» ladije. To vest je priobčil tržaški „Piccolo" v petkovi svoji večerni izdaji, ki je bila popolnoma izmiäljena z je- dinim namenom, z njo napraviti lov na odjemalce lista, dokazuje dejstvo, da ni bilo čitati alične vesti v nikakem drugem listu ir. :a se je pozneje tudi „Piccolo" gl^de nje naredil popolnoma neumnega. Ce ne ravno tako nesramno, je pa pri- bližno slično farbanje nemških in an- gleških listov s svojimi poročili o vojnih dogodkih na skrajnem Vstoku. Seveda imajo angleäki in nemäki listi drugi namen, nego ga ima „Piccolo". Nemški in angleški listi hočejo namreč s tern, da ponižojejo ali pa tudi zamolčujejo ruske U8pehe, od druge strani pa izmiäljujejo ter pretirajo japonske uspehe, Kusiji ško- diti v financijalnem oziru. Take vesti in slična poročila upljivajo na vsak način nengodno na ruski kredit in na ruske vrednostne papirje ter provzročajo brez- dvomno njih padanje, objednem pa otež- kočijo Rusiji stanje, ako bi bila siljena iakati posojila v lnozemstv^. Pa turti ta nakana se bode tern zakletim aovralaik^in gotovo izjalovila in posebno äe zato, ker ima, kakor jo znano, Rusija največje de- narne prihranke na svetu, ki so znaäali koncem leta 1903 1 milijardo rubljev, in ki gotovo zadoäöajo za pokritje stroäkov, katere bode imeU Rasjja yJ tj vojgki bicer pa je omenjeno časopisje samo sprevidelo, da je 8 8Vojimi sporocili spravilo pri občinstvu samo sebe ob kredit, ker je bilo že v tako malo dneh tako grdo postavljeno na laž vsled po- znejäih svojih lastnih porocil, ki so po- polnoma nasprotna onim, katera je to časopisje s takim pompom in s tako go- tovostjo obešalo na vrat svojim čitateliem koj pri začetkn vojske. Popolnoma sapo je zaprl ruskim ßövraznikom velikansk uspeh ruskega brodovja na samih japonskih tleh. Husko brodovje, ki je bilo zasidrano v Vladi- vostoku in o katerem so Japonci mislili, da se ne more od tam zaradi ledu ga- niti, odplulo jo nanaglo proti najsever- nejäem otoku Japonske, Jessu, in je bombardiralo v torek tamoänje veliko mesto Hakodate, brojeČe 78.000 pre- bivalcev, in je je tudi popolnoma po- ruäilo. To so Kusi toliko lagje storili, ker so bili Japonci tako neprevidni, da so vse ßvoje vojne ladije poslali proti Port- Arturu ter da niso nobene obdržali na japonskem obrežju. Istega dne äe, ko so Ruai porušili japonsko meato Hakodato, so bili Japonci od Rusov zopet hudo poraženi na suhem. Japonci so hoteli severno od Port-Arturja v bližini mesta Daljni na polotoku Liatung izkrcati nek&j vojaštva. lzkrcali so dva polka, v istem hipu pa so jih obkolili Rasi in uničili oba polka do zadnjega moža. * Ruska trdnjava Port-Artur Port-Artur leži na južuem koucu po- lutoka Liatung. To trdnjavo je zgradil Prus Hanecken in je bila pred japonsko- kitajsko vojsko kitajska lastnina. Japonci so pa to trdnjavo vzeli Kitajcem, ter jo popolnoma poru^ili. Pozneje je Rusija to ozemlje, kjer je preje stal Port-Artur, vzela od Kitajske v najem. Kusija je mislila s prva graditi rusko trdnjavo prav na istem mestu, kjer je stal poprej Port- Artar. Posebna kornisija pa jo odločila, da se naj nova trdnjava sezida na Zlati gori, nekoliko bolj proti severu. Utrdbe obsegajo tri (orte, ki so preskrbljeni z najmodernejäimi in najizbornf\j$imi to- povi. Utrdbe so izvedene tnko, da je pred V8akirn napadom zavarovano pristanizöe, ki ima prostora za kukih 20 velikih vojnih ladij, kakor. tudi pod trdnjavo se nahajajoče mestece. Obče so smatra, da ni moči, ki bi mogla zavzeti Port-Artur. Posebno je treba naglašati, da irna Port- Artur velikansko ladjedelnico, kjor se lahko popravijo največje vojne ladije. Port-Artur je sedež namestnika Daljnega vztoka adtnirala Aleksejeva. Luka ob- stoji iz prostornnga zapadnega in manj- šega izhodnega pristanišča, ob katerih leži pravo mesto Port-Artur. Z Rumenim morjetn je luka zvezana s kanalom, ki je 1 km dolg in 33f> m äirok. Rregovi kanala so zavarovani z močnimi utrd- bami. V trdnjavi je sedaj okoli H0.000 vojakov in zatrjuje se, da bi ta garnizija lahko vzdržala obleganje d^^ leti. * Admiral Aleksejev javlja, da je pred Port-Arturom eksplodirala transportna ladija „Jenisej", ker se je zadela v podkop (mine), ki ga je sama položila. Veliko Število častnikov in mornarjev je mrtvih. Voč častnikov in 200 mož se je reäilo. (..Jenisej" je obsegal 30()0 ton. in imel 12 topov.) * * * Pred francoskirn poslaništvom v P^trogradu so bilo vcükanske ovHcije. Množica jo navduäeno klicala: „Slava Francozom!" Krancoski poslanik je v družbi ruskega vojnega ministra Kuro- patkina prišel na balkon. Navduäenje množice je bilo nepopiano, ko sta ai minister in poslanik pred množico iskreno stisnila roke. * Ko je prebivalstvo Petrograda iz- vedelo, da sta poslanca Klofač in Bax* v imenu Češke radikalno stranke poslala izraz simpatije, so bile pred palačo mor- narice velikanske demonstrate za slo- vansko vzajemnost. „Slovansko druätvo" se je brzojavno zahvalilo čehom. ¦ Z bojišča ni zadnjo dni prav no- benih zanesljivih poročil. Angležki in naši italijan3ki židovski listi pa prinašajo najneverjetnejše vesti, ki si druga drugi tako nasprotujejo, da jim nobeden trezen človek več ne veraje. Domače in razne novice. Železuiškl minister dr. pi. Witr tek je priäel včeraj v sprematvu mnogih viäjih uradnikov v Trst. Namen njego- vemu potovanju je, da ai ogleda in se O8ebno prepriča o napredovanju del pri gradnji bohinjske železnice. Obolel je in sicer jako opasno č. g. Anton Jug, vikar v Sovodnjah. Ma- Suje ne uže 3 tedne. Priporočamo ga qo- bratom v pobožen „memento". Poroke. — V četrtek ae je poročil c. kr. notar v Kanalu g. dr. Ferdinand Te-rkuč z gospo Marijano roj. baroninjo Plenker, vdovelo baroninjo Gzoernig. Iati dan sta se poročili v Lokavcu pri Ajdovačini hčerki veleposestnika in lesnega trgovca g. Frana Hmelaka, in sicer gdč. Paula z g. Ivanom Knaus-om, nečakom znanega veletžca z leaom v Trstu g. Ivana Mankoča, in gdč. J u s t a z g. Alojzijem Lokar-jern veleposestnikom in lesnim trgovcem v Ajdoväcini. Sreöno bilo! Odlikovauje. — Naä cesar je po- delil tuk. veleindustrijalcu deželnemu po- slancu g. E. Holzerju vitežki križec Franc-Jožefovega reda. Zrelostni izpit. — Dne 12. t. m fita napravila na tukajšnji gimnaziji z dobrina vspehom zrelostni izpit abiturjenta gg. Gruden in Lorenzo n. 2a „Šolnki Dom" so plačali pred- aednistvu : Alojzij Matelič, kurat v Soči, mesto venca na grob sošolca profesorja Kranjca 20 K; Janez Abram, kanonik v Gorjci 90 K. Srčna hvala I I*ep dar. — Monsignor I. Abram nam je izročil 90 K za „Šolski Dom", 90 K za „Alojzijevišče" in 30 K za slov. sirotišče. — Bog živi 91-letnega starčka, našega posebnega dobrotnika so mnogo let in mu obilo poplačaj 1 Družbi 8V. (Urila in Wetoda je podarila gospa Matilda Teodorovič kot polovico prebitka dohodkov deklamato- ričnega večera v „Čitalnici" 10 K. Poročllo o ob^nem zboru „Šol- skef?a Doina", ki se je vršil včeraj, smo morali odložiti za prihodnjo številko. Žalostne spletke. — Regnicolo prof. Francesco C h i m i n e 11 o, ki je prišel pred kratkim v Avstrijo, je objavil proti nam in proti g. oskrbniku Širci v demokratskem listu „11 Gazzettino" par poslanic, ki pričajo, da smo vse prav pisali, kar smo pod tern naslovom obja- vili. Poslanice so pisane v slogu, ki ne pristoja izobraženemu človeku. Vsi ra- zumniki v Gorici se tej bedariji amejejo in sodijo iz tega, da je mož nesposoben za tak posel in je najboljo, da odide . .. To jo pa tern bolj žalostno, ker piše no- kako v imenu matere prednice uršulinskega samostana. Uršu- linski samostan v Gorici izgublja s takimi poslanicami ugled. Sodba naša in vseh razumnikov y Gorici je: Proč a takimi bedarijarni, ki delajo sramoto. Ali se spo- dobi, da duhovni vodja uršulinskega sa- mostana v Gorici in po njem nekako tudi prednica poslužujeta liberalnih li- stov? ! Regnicolo preti, da bo objavil proti oskrbniku g. Sirci razne nedostatke (rmtncamenti). Svobodno mu! Toda glavni nedostatek je v konfuzni glavi ! - 0 tern bomo še govorili! Veliki pies slovcuske „Goriske (^Italnlce4', ki se je vršil v nedeljo, ob- nesel se je v vsakem pogledu izborno. Vdeležilo se ga je -tudi več častnikov tu- kajšnje garnizije. Počastil je pies z svojo navzočnostjo voditelj tukaj. okr. gla- varstva, c. kr. dvorni svetnik preblag. go- spod gros Atlems. Hubelj. — Po laških tukajšnjih ča- sopisih straäi že mesece in mesece za- poredoma huda polemika med pristaši Mrzleka in med pristaši Hublja, to je tiled onimi, ki bi hoteli imeti v Gorici vodo iz Mrzloka ali pa iz Hublja. Seveda pre- teče še mnogo in mnogo let, ko bodemo v Gorici pili kronberško in soško vodo, in bo ostalo vpraäanje glede hubljeve in mrzlekove vode zgolj le vprašanje, ki bode äe nadalje stražilo po goriških ita- lijanskih listih. Misel, da bi se napeljala voda iz Mrzleka, bode vsaj za nekaj časa laspala, ker so se pretrgali dogovori z dunajsko tvrdko Kurz in tov. in se ni oglasila druga tvrdka, ki bi ae hotela ba- viti s lern vpraäanjem. Na povräje pa pride vprašanje glede hubljeve vode, in to vodo si bode ogledovala posebna meslna komisija večkrat pri izvirku. Taka komisija mudila se je tudi te dni pri hub- ljevem izvirku, in glasilo goriäkega ma- gistrata priporoča, naj bi ta komisija po- gO8toma hodila k izvirkom Hublja ter ob- čudovala Hubljevo vodo. Mogoče je, da se Hubelj konečno usmili te komisije in Goričanov ter da priteče sam v Gorico. Da bi pa Goričani napeljali hubljevo vodo v Gorico, o tern ne misli nobeden resen človek, ki Goričane pozna. Shod zastopiiikov zavarovalnic ^ovede dne 4. februvarija je bil prav dobro obiskovan. Gelo Bovec je poalal svojega zastopnika v osebi č. g. kurata na Srpenici. Razgovor je vodil g. de- želni poslanec Grča. V imenu odseka je poročal g. Štrekelj. Obravnaval je po- sebno dve točki pravil deželnega zavoda. ki naj bi se spremenili. Prva zadeva cenilne in ogledne pri- 8tojbine. Sliäalo se je o tern mnogo raz- ličnih opazk. Soglasno pa se je izrekla želja, da naj pravila ne določajo teh pri- stojbin, ampak naj vsaka podružnica za- ae določi pristojbine. Druga točka pa obsega vpraäanje o povračilu morebitnih predplačil. Člen 55. pravil deželnega zavoda se glasi: Ako bi slučajno primanjkovalo denarja v bla- gajnah osrednjega, okrajnega ali po- družnega zaloga, se dovole v pokritje to- kočih stroškov iz deželnega zaloga z brez- obreatni predujmi. Predujmi, ki jih je dovolil osrednji zalog, se zaračunijo med deželne podpore prihodnjega leta. Koncem V8akega upravnega leta pa se bodo vra- čali ti predujmi, dovoljeni posameznim okrajnim zalogom in dotičnega pričuvnega zaloga ; predujmi, dovoljeni podružničnim zalogom, se povrnejo iz zaloga dotičnih podružnic. Ako bi okrajni pričuvni za- logi ali podružnični zalogi ne zadostovali v pokritje navedenih predplačil, ae bode potirjalo v prihodnjem upravnem letu dokladne zavarovalnine v razmerju se zavarovalninami prejänjega leta. V slu- čaju posebno občutljivihškod ae bode lahko razdelilo potirjanje do- kladnih zavarovalnin na dve ali več upravnih let. Dokladno zavarovalnino ae naloži, ako bode kak okrajni zalog slu- čajno izcrpan, vsem zavarovancem do- tičnega okraja; za primanjkljej v kakera podružničnem zakladu pa bodo plačevali doklade le zavarovanci dotične podruž- nice. Poročevalec opozori, da v slučaju posebnih neareč ter zadolženja manjka gurancija vrnitv<». Vzemimo, da bi bilo potirjanje vračila, to je dokladnih za- varovalnin, razdeljeno na dve ali več let. Konec prvega leta pa bi večina, ali vai podružničarji izstopili, kedo bo potem vrnčeval predujme? Za tak slučaj manjka obveznosti, da niorajo takratni udje po- ravnati predplačila predno smejo izstopiti iz zavoda. NaproScn je bil dež. poslanec Grča, da naj zagovarja premembo pravil v navedenem zmislu. Nekateri zborovalci so se spodtikali tudi nad tern, da se bo uradovanje z predsednikom osrednjega zavoda preveč zavlačevalo in razni drugi pomisliki so prišli v razgovor in bili po- jasneni. Sploh se je opažalo, da so se krajevne zavarovalnice jako priljubile in da bo precej težaven prehod iz krajevnih zavarovalnic v deželni zavod. Deželnemu odboru bo treba skrbeti, da ustanovi po- družnice deželnega zavoda v tistih ob- činah, kjer nimajo äe krajevnih zava- rovalnic, polagoma pa bodo tudi te pri- stopile k deželnemu zavodu, posebno ako vodstvo pride v apretne roke. Italijanskc paralelke v Gorici. — Tržaškemu „Piccolu" se z Dunaja zo- pet brzojavlja, daje popolnoma izmišljena vest o premeačenju italijanskih paralelk iz Inomosta v Gorico in potemtakem se- veda tudi vest, da so se v ta namen že najeli prostori „Hotela Siidbahn". Saj se je zdelo pa že tudi nam skoro never- jetno, da bi se bil spremenil že v tako kratkem času tako imeniten „narodni piruh", kakor je „Hotel Südbahn" v tako 8mradljivi klopotec. Ali je mogoče? — Pravijo, da so imeli v neki laški Župniji na slovensko- furlanski meji slovesnost pred nekaj dnevi, in po slovesnosti navaden obed ter da se je pri obedu napivalo n a i z g o n sloven8ke duhovžčine iz mesta G o r i c e, in to v navzočnosti moža, ki je v Gorici večkrat povdarjal potrebo slovensko-italijanake katoliäke stranke. — Ali je mogoče, da bi bilo to resnica? — Tako vpraäa Mardohej II. Predor na bohiujski železnici med Podbrdom In Bohlnjsko Bistrico. — Dela v tem predoru napredujejo iz- vrstno. Od strani Bohinjske Bistrice iz- kopali so ga že 3000 metrov. od strani Podbrda pa 2466 metrov. Ker bo vea predor dolg 6334 metrov, ga manjka še izkopati za 868 raetrov. Štrajk v papirnlci v Podgorl. — Sinoöi je dobilo tukajänje okr. glavarstvo naznanilo, da so začeli tamoänji delavci in delavke ätrajkati. Povod älrajku je baje ta da sta bili odpuščeni iz dela dve delavki, ki sta bili v tovarni že mnogo let in to brez vsakega vzroka, in brez vsake odäkodnine. Iz Čepovana nam piäejo: Veselica katero je priredilo „Proatovoljno ognje- gasno društvo" dne 14. feb., obnesla se je izvr8tno. Kar se tiče petja, ugajale so te točke tako, da so jih morali ponavljati — Tie hvale vreden je zlasti solospev „Rožmarin", spremljan s harmonijem. Tudi igra „Pravica se je skazafa", dela cast igralcem, ki so prvič nastopili — posebno lepo je svojo ulogo rešil berač in jud Abraham. Cast prirediteljem veselice — pred vsemi, kakor smo sli- äali, g. učitelju Mlekužu —: prosimo, še večkrat tako! „Posojilnica in hranilnicA" Bi- Ijana-Medana na Dobravem bo imela v društvenih prostorih svoj letni oböni zbor 4. nedeljo v postu t. j. 12. marca ob 5. uri pop. Dnevni red : 1. Nagovor načelnika; 2. Potrditev' računa za 1. 1903; 3. Volitev novega odbora; 4. Spre- memba druätvenih pravil; 5. Slučajnosti. 0 d b o r. Vojaškl nabori preloženi. — Ker bo trajalo zasedanje delegacij delj časa, nego se je mislilo iz začetka in se mora zaradi tega odložiti sklicanje dr- žavnega zbora na poznejäi čas, so se vo- jaški nabori, ki so imeli pričeti že me- seca marca, odložili za jeden eel mesec. Tragedija v Opatiji. — V Opatiji se je löletni sin restavraterja M e t z a sprl v kuhinji s kuharico. Deček je v jezi zagrabil oster nož in ga sunil ku- harici v prsa. Kuharica se je zgrudila in na mestu umrla. Morilec je pobegnil. Dlacedonskl odbor v Ljubljaul. — Odbor, ki se je osnoval v Ljubljani in ki je imel namen pobirati milodare za macedonske begone, se je te dni razdružil, ker je stavila vlada do njega take zah- teve, katerih ni mogel vsprejeti. Med drugim je zahtevala vlada od tega od- bora, da bi moral izročiti nabrane do- neske deželni vladi v Ljubljani, katera bi jih poslala c. in kr. poslaniätvu v Ga- rigradu, ki bi po svojem civilnem agentu I in njegovih organih, odnosno po kra- jevnih odborih skrbelo za primerno raz- delitev podpor. Ker pa ne daje taka od- redba odboru garancije, da hi priäli na- hrani doneski v prave roke, se je isti raje razdružil in priporoča Slovencem, naj dopošiljajo svoje darove za Macedonce uredništvom slov. listov, katera bodo zato skrbela, da pridejo take podpore na pravo mesto. Pomuožitev avstrijskih ^arni- zijskih čet na Tirolskem. — Z ozirom na ' ^nožitev avatriskih vojaških gar- nizij ,.u Spodnjem Tirolskem, poziva „Messaggftro" laSko vlado, naj dobi po- jasnila, zakaj ae je to zgodilo. Senzaci.jonalna iznnjdba — Rav- natelj obrfne sole za stroje v Olovcu, vladni svetnik Gustav Schall pi. Miihlfort, je iznaSH popolnorna avtomatično de- lujočo pužko. Pričel se je že pogajati z vojnim ministrom. Amerisko meso. — Kakor povsod, tako je tudi na Dunaju jako poskočila cena govejega mesa. Zato so začeli ne- kateri promiäljevati, ako bi ne bilo dobro vdobivati govejega mesa iz Amerike in Avstralije, ki bi bilo ceneje od domačega. Te dni je priälo na Danaj kakih 10.000 kg ameriškega mesa. Naša vlada pa je prepovedala uvoz ameriäkega govejega mesa v našo državo. Onih 10.000 kg ameriškoga mesa prišlo pa je na Danaj pod pretvezo, češ, da je isto angleške provenijence. Temu so priäle oblastnije na sled ter so prepovedale razprodajo omenjenega mesa, ki se v sedanjem južnem vremenu najbrže vse pokvari. Podvzetniki omenjene pošiljatve so se sicer podali k dr. Koerberja in prosili ga za pomoč. On pa jih ni prav nič pri- jazno vsprejel ter jih postal h kompe- tentnim oblastnijam. To meso so name- ravali prodajati kilogram po jedno krono in 2() vinarjev. Pravijo pa, da je meso mnogo slabäe od naäega. Sicer pa je res čudno, da bi bila ravno Avstrija pri- siljena dobivati meso iz Amerike, da bi ž njim konkurirala proti cenam domačega mesa. Po mnenju onih, ki poznajo to- zadevne naäe razmere, je cena mesa pri nas sploh jako pretirana in neopravičena. Ako bi imela vlada le količkaj dobre volje, odstranila bi lahko koj sedanjo draginjo mesa in znižala istemu ceno najmanj za 40 vin. pri kilogramu. Novi stolp sv. Marks v Bcnetkah. — Iz Benetk se poroča, da so se leseni odri pri zgradbi novega Markovega stolpa udali, ker se je ponižala zemlja. Boje se, da se poruäi vsa dosedanja zgradba in kraljeya palača. Prvl slovcnskl zdravnik v Amc- riki. — Nedavno je bil na čikaški uni- verzi promoviran doktoriern vsega zdra- vilstva Slovenee Martin Ivec. Rojen je bil na Kranjskem, a priäel že 10 let star v Amoriko. Najprvo je bil učitelj, potem pa Šel študirat medicino v Minneaopolis. Ve^ čas svojih Studij se je sam zdrževal. Na- slani se v Čikagu, pozneje pa se name- rava preseliti v Joliet. Qr|Jr|l#[! Spominjajte se o vsaki IllljClIVI. pHiiki „^olskega doma". Loterijske številke. 13. februvarja. Dunaj......26 55 79 67 4 Gradec......47 33 21 59 19 Q2 m QJ Izvpsten okus dobi kava, | ako ji primešate f Vydrove zitne \ — kave. - - - c Pokusite ! Poštna 5 kg- po- šiljka 4 K 50 h franco. \ Vydrova tovarna žitue ( kave Praga VIII. Pozor! Pozor! Vsako pilo in stru- galo se jamči. Kovafe, kljiičavnilarje, vii- sarje, čevljarje itd. se opu- zarja, da stara pila in stru- gala (rašpe)se aopet na novo nasvkajo jako po ceui. l'ri- nesite ali pošljite jih takoj v novo delavnico pH in strugal zi Gorici ulica Dttomo j, Vsakovrstne nove se iago- tavljajo. ^ —«*— —*' -*.*¦----------^^---------^^--------^^ ^^ \^ >^A^ ^ Odda se v najem velika soba s prostim vhodom v ulici Morelli hšt. 32, II. nadstr. Kleparska delavnica '' v Rabatišču št. 10 Podpisani se toplo pripo- roča svojim rojakom v mestu in na deželi za izdelovanje vseh kleparskihizdelkov, ka- kor: covij za vodo, žlebe za stavbe, kuhinj&kc prlprave itd. Prevzema tudi vsako po- pravo po zmernih cenah. Za- gotavlja točno in solidno postrežbo udani R. Forcessin, klepar. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 OORICA Via Giardino 8 priporoča priatna bela in črna «ina , iz vipavskih, ffurlanskihf briskih, dal- matinskih in isterskih v i - noaradov. DoBtavlja na. dorn in razpoäilja po želez- .lici na vsc krajc avstro-egerske monarhije v sodih od f>fi litrov naprej. Na zahtevo poäilja tudi uzorci«. Cene imerng. Postreiba pofttena. Fani. Drašček, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hiš. št. 2. Prodaja stroje tudi na teden- ske ali mesečne obroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše, j kakovosti Priporoča ; se slav. i občinstvu i Mnogo denarja! od 800 K na inosrc zanioro vsakdo zaslužiti hihko, poštcno, broz stroškov in posobnega znanja. l'oslje naj lakoj svoj luislov pod K 1095na: Aiinonccn-AbtlH'ilung des „Merkur^, Mannheim, «»"¦j;1;«-«™- Cipj i Manne veletržca z >ini v Gorici, Passaggio Ed- ling št. 5, V. Municipio si. I in 5. priporočata svojo zalogo iz- bornih črnih in belih vin iz najboljših istrskih, vipav- skih in briskih kletij. Piodajata ol.jt" se /cleziiini jodi'ecm. S toni oljom st' zilravrjo v kralkem času in z gotovostjo vso kostne bolezni, žlezni otoki, golše, nialokrvnost in snlošna slabost. Cena ene steklenice 1 K 40 v. Opomba. Oljc, katcroga iiarocain dirckttio izNorvegije, prcišsi« so vodno y mojeni kciniciu'in laboratoriju picdno sc napolnijo slcklonicc. zalo zainorcni jamciU svojim caslilini odjninalcctn glodo čistoto in slalnc sposobnosti za zdravljonju. Cristofoletti-jeva pijača iz kine in železa, najboljši pripomoček pri zdravljenju s Irskinim jetrnim oljem in izborno sredstvo za malokvrne. Ena steklenica stane 1 K 60 v. Sprejema hranilne vloge katere obrestuje po 4V'2% polumesečno; ne- vzdignene obrestipripi- suje konec leta k glav- nici. Rentni davek pla- čujo posojilnica sama. Posojila udom na osebni kredit po 3% In iia vknjižbo po 6V«°/0 „Centr a Ina posojilnica" regi8trovana zadruga z omejeno zavezo, Gorica, ulica Vetturini 9. C. kr. poštnohranilnični konto N. 851.292. Sprejema nove člane z glavnimi in opravil- niini deleži. Glavni de- leži po 200 K, opravilni po2K. Otvarja članom tekoče račune, katere obrestuje po dogovoru. Iradne ure vsak «Lin od 8. urc zjutraj pa do 1. ure popoludne. I