Štev. 17. Posamezna Stevlika 1 Din. Poštnina pavšaHrana» ¥ Lfublianl, v soboto 17. februarfa 192- Leto I. HAiteSNe RABIRAklO DMEPNIR izhaja vsak dan išutraS. izvzsmši pondsüke. Mesečna naročnina; ¥ Lfiihijani Din ID—, p© pošti Din 12*—, fnosentst#© Din 2Ö4- Uredoišt¥o; Welfova ulica št 1/1. — Telefon št 213 SfiOiEvni naslov; „Novosti-Ljubljana“. Uprgvniššvo: Marijin trg št. 8. — Telefon št. 44. Oglasi po tarifu. Sprejemalo se te do 15. ure. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor» Račun pri poštnem č k. uradu št 13.238. Brezbrižnost inteligence. Ođk&i je tako zvana ^demokratska Stranka-j, razočarala velik del naših in-SeHgentov, je opažati v teh krogih re-signacilo, ki jo le mogoče doumeti le te-daj, če se — vsa] do gotove meje —> poizkusimo približati enemu naših največjih problemov: krizi povojne Inteli-.fence. Ta ntellgenea se je v času narodnega «jedinjenja navduševala za ideale, ki so bili le v prekratkem času poteptani Spoznala je ogaben kult osebnosti, krive hrbtenice svojih političnih voditeljev, naposled pa je pričela uvi-devati, da nosi na svojih ramenih le peščico Budi, ki so pridno s-naeijonali-ziraii« razna podjetja, uganjali najbolj »mazane transakcije, pri tem pa imeli §e toliko drznosti, da so se dnevno postavljali v pozo državo ohranjujočih elementov. In priznati se mora, da so snah ti maloštevilni ljudje svoje želje tako izvrstno sugerirati, da se večina inteligenčnih krogov temu uplivu ni mogla izogniti. Kdo se ne spominja, kolikokrat da je -izvestni del našega strankarskega časopisja adutirai s pojmi narod, država, narodno edinstvo! In vendar: ali 'je bilo vse to iz čistih nagibov, pravega Idealizma? Težko je odgovoriti na to vprašanje. Ne zato, ker ga ne znamo razrešiti, marveč zato, ker je v odgovoru na to žalostno vprašanje vsebovan velik del naše posplošene sramote. Nikcto ne more zameriti naši slovenski inteligenci, če se spričo znanih metod v naši ožji politični borbi ne more resno oprijemati dela za splošni blagor naroda in države. Precej časa bo še treba, predno bo naše uradnistvo. učiteljstvo itd. prebolelo to vidno krizo. Ce vprašamo dandanes slovenskega Intelektualca po njegovi politični pripadnosti, bo nekako ugovarjajoč pogle-0al »n se opravičeval, češ, da se ne mo-re vtikati v strankarstvo: vse je ko-nunptrano.., jn človek ne more svobodno izreči svojega pravega mnenja-, sami oziri na levo na desno... Bližajo se volitve. Mesec dni nas še loči od nedelje, k0 bo«wn J® Poklican paralizirati kvar-brezmejnega demagoštva, intel>genca? Te volitve so prehodna vrata v veliko delavnico naše gospodarske in socijalne konsolidacije., Jntebgenca je pokucana, staviti svoje hn trLđ0ln0V5ni 113 razpo- Jago. Misliti bo treba «a likvidacijo ne-kulturnga, uprav beSneea parti2anstvaj U se poslužuje terorja y dosego sv0, namenov. Naš seliaški narod, ki se ie vsled ^Politike« pokvarjenih voditeljev inteB-f«3ce odtujil mestom in trgom, je Po. treben izkušanih, nesebičnih duševnih delavcev, ki naj s prosvetnim delom dvignejo zakopane vrednote. Poprej pa Se mora ustvariti zaupanje, brez katerega ne more nihče v dušo našega kmeta. Pokvarjeni voditelji Še kriče, da 16 treba enotne fronte proti takozva-«emn klerikalizmu, iz previdnosti pa io,če, da so za to borbo nesposobni, Uporabni Indiferentizem naše, inteligence je veako zlo. 18. marec bo pokazal, ali se zaveda ta inteligenca velike odgovor-“oeti pred narodom in državo. Qbnmltm ednolaiev m«ä asis M Bsigarsk©. Beograd, iti. febr. (Z) Na snažni seji ministrskega, sveta je bil ministra za socijalno politiko odobren kredit v znesku 4 milijonov dinarjev za podporo pasivnim krajem v Črni gori, Hercegovini, Liki in Srbiji, Nadalje je bila podpisana sanitarna konvencija z Bolgarsko, To je prvi akt obnove odnoša-jev med našo državo la Bolgarsko izza leta 1913. Sofija, 16. febr. (Z) Na seji vrhovnega sveta zemijoradniške stranke so bile predložene nekatere resolucije o dosedanjem in bodočem delovanju vlade Stambolijskega. Nadalje je odobril Izjave, ki jih je podal ministrski predsednik Stambollski v Beogradu, ko se je preteklo jesen tamkaj mudil In imel važne konference t vodilni državniki kraljevine Srbov, Hrvatov ia Slovencev. Sofija, 16. febr. (Ž) Jugosloven-sfcega poslanika Rakiča je včeraj sprejel kralj Bors v avdijencL Zavesniška n®la SsisarsMI, VELEPOSLANIŠKA KONFERENCA I AHTEVA IZPLAČILO VOJNE OD* ŠKODNIKE — BOLGARSKI ODGOVOR. Sofija, 16. febr. (Z) Medzavezni-ška komisija v Sofiji je izročila ministrskemu predsedniku Stamboiijskemu novo noto veleposlaniške konference, ki se nanaša na plačevanje bolgarske vojne odškodnine. V tej noti, ki ima značaj ultimata, zahteva veleposlaniška konferenca poslednjikrat od Bolgarske, da v stavljenem roku plača prvi obrok vojne odškodnine, čigar izplačilo se je odgodilo zaradi slabega gospodarskega položaja Bolgarske. Nota je posledica podrobnega poročila ankete, ki jo je medzavezniška komisija priredila v Bolgarski. Njen izid je poslala reparacijsiti komisiji. Iz novega poročila je razvideti, da je reparacijskd komisija sklenila, da ima Bolgarska plačevati vojno odškodnino, da pa se je doslej odtegovala svojim obveznostim s tem. da je navajala napačne podatke o svojem gospodarskem stanju. Pričakuje se, da bo ministrski predsednik Stam-bolijski še danes govoril v Sobranju o tem ultimatu zaveznikov, na katerega bo moral še tekom dneva odgovoriti medzavezniški komisiji v Sofiji- Sofija, 16. febr. (Z) Bolgarska vlada je izročila medzavezniški komisiji odgovor na noto reparacijske komisije, ki se tiče plačevanja bolgarske vojne odškodnine. V svojem odgovoru izraža vlada svojo pripravljenost, da jamči za del reparacij, toda s pogojem, da se vsa vojna odškodnina zniža, nadalje, da se podaljša rok za Izplačilo prvega obroka in da zavezniki pomagajo Bolgarski pri najetju inozemskega j posojila. Otvoritev konference o lužni železnici. R i m, 16. febr. (Izv.) Snoči je bila otvorjena v veliki dvorani palače Chigi konferenca za ureditev vprašanja južne železnice. Otvoritvene seje so se udeležili zastopniki vseh interesiranih držav. Italijo zastopajo: marki j Impe-riali, Sginio Bronchi, Ottavio Vigli-one, grof Rossini in grof Viola. Južno železnico zastopata: predsednik upravnega sveta A. Weber in dr. G. Fali, predsednik glavnega ravnateljstva. Avstrijo zastopajo: dr. Mueller-Martini, dr. Pollak in dr. Freude. Madžarsko: minister Teleszky, dr. Erniö in Finaczy. Jugoslovansko delgacijo, ki še ni dospela, bosta zastopala delegata Todorovič in dr. Bončina. Francijo zastopata de Vailrey in Randu. Za predsednika konference je bil Izvoljen senator 'Imperiaii, za glavnega tajnika pa grof Viofa. Za nadaljna dela so bili ustanovljeni tehnični, gospodarski, finančni in pravni odsek. Konferenca je preračunjena na dobo treh tednov. Beograd, 16. febr. (Z) Snoči je z orijentnim ekspresnim vlakom odpotovala v Rim naša delegacija, ki bo zastopala našo vlado na konferenci o definitivni rešitvi vprašanja južne železnice. Člani te delegacije so pomočnik prometnega ministra Avramovič, načelnik odelka za izvedbo mednarodnih pogodb dr. Otokar Ribar, upravnik uprave fondov Bogdan Markovič ter inšpektorja dr. Borko in dr. Bončina. tf®lSSno gibanje. Beograd, 16. febr. (Z) Banatski Romuni so sklenili nastopiti pri volitvah v narodno skupščino z lastnimi kandidatnimi listami. Tako so v Pančevu že predložili svojo kandidatno listo, čije nosilec je dr. Jovan San, odvetnik iz Alibunara. Zagreb, 16. febr- (Z) Socijalno -demokratska stranka je že postavila I kandidatne liste v nekaterih volilnih okrožjih na Hrvatskem in v Slavoniji. V Zagrebu je -Sa nosilca liste določen Viljem Bukšeg, za okrajna kandidata pa Ivan Topol in Josip Ovčariček. V zagrebški županiji je nosilec liste dr. Btižidar Adžija, v virovitiški Viljem Bukšeg in v sremski Vitomir Korač. V nedeljo ima socijalno demokratska stranka v Zagrebu protestni shod proti nameravanemu udarcu na zakon o zaščiti delavcev. Z a g r e b, 16. febr. (Z) V vrstah hrvatske težačke stranke v Bosni in Hercegovini se pojavlja ostra opozicija in nezadovoljstvo proti postopanju Stjepana Radića proti njihovi stranki in njenim zastopnikom. Njihovo glasilo »Hrvatska Sloga« ostro obsoja zadržanje Radičevo in njegov samostojni nastop v Bosni in Hercegovini, kar smatra za napad na hrvatsko težačko stranko. Eden njenih voditeljev dr. Ivo Pavičić, nastopa pri volitvah samostojno v sporazumu s hrvatsko ljudsko stranko. Sarajevo, 16. febr. (Z) Snoči so imeli pristaši Maglajličeve skupine, ki so organizirani pod imenom »Jugoslo-venska muslimanska narodna organizacija«, okrožno konferenco, na kateri so sklenili izdati proglas na svoje vo-lilce, ki se objavi v kratkem. Na tem žborovanju so določili svojo kandidatno listo za sarajevsko okrožje čije nosilec je dr. Hamdija Karamehmedović, ki je bi! svoj čas minister za narodno zdravstvo. italijanski senat odobril RAPALLSKO pogodbo. R i m, 16. febr. Odbor senata za zunanje zadeve je pod predsedstvom senatorja odobril rapallsko pogodbo in Washingtonske konvencije ŽELEZNICA V BAKAR. .Beograd, 16. febr. (Z) Prometni minister je odobril predkoncesijo za masiranje gravitacijske železnice, ki bo Progo Zagreb—Reka z Bak-• gradbo te gravitacijske železni-c?J*«a angleška družba, čije za- venske ekspreS"* ravna,e!i Jugoslo‘ venske ekspresne agencije, Davis. — Prometno ministrstvo je fe odredilo vse potrebno, da se otvori promet s Sušakom, čim ga izpraznijo Italijani TIHOTAPSKI FOND. Beograd, 16. febr. (Z) V generalni direkciji carin se izdeluje načrt pravilnika za ustanovitev tihotapskega fonda, v katerega se bodo stekali zneski iz kazni, naloženih tihotapcem. Te vsote se bodo nahajale pri upravi fondov, ki bo od obresti teh zneskov dajala podpore carinskim organom in nagrade pri zasačenju tihotapcev. NOVE POŠTNE ZNAMKE. Beograd, 16. febr. (Z) Ministrstvo za pošto in brzojav je sklenilo izdati nove poštne znamke. To novo emisijo bo prevzjela v izdelavo ista ameriška družba, ki je izgotovila prejšnjo emisijo. Na novih znamkah bodo slike kraljice Marije, kakor tudi nekaterih zgodovinskih mest Pr®i Hieiiansko volno ? VARNOSTNE ODREDBE V MARIBORU. — KLERIKALNE FAŠISTOVSKE ČETE. — DELOVANJE »NEZNANIH STORILCEV« PROTI DRŽAVOTOR* NIM STRANKAM» — OSTRA ODREDBA NOTRANJEGA MINISTRA. — ITA« LUA IN »JUGOFAŠISTI«. Maribor, 16. febr. (Izv.) V noči od četrtka na petek je v svrho vzdrževanja javnega reda in miru dospelo v Maribor večje število orožnikov Iz Ljubljane In Zagreba In tekom današnjega đne tudi iz tukajšnje okolice. Maribor, 16. febr. (Izv.) Kakor javlja »Straža«, je priglasilo vstop v »Ljudsko stražo«, ki se je osnovala v Maribora pod vodstvom poslanca Zebo ta kot protiutež proti »Orjuni«, okrog 300 članov. Ljudska straža je baje razdeljena v čete, ki se vrstijo v službi Kiiub splošni napetosti je minula noč potekla brez incidentov. Tiskarne Imajo uvedene nočne straže. Maribor, 16. febr. (Izv.) Pred lokalom podružnice »Jutranjih Novosti« na tabli nabiti izvod so neznan storl-ci tekom današnjega dne dvakrat raztrgali Maribor, 16. febr. (Izv.) Včeraj izdani lepaki »Orjune«, ki poživljajo na manifestacijski shod, so bili tekom današnjega popoldneva prelepljeni z leta- ki ki naznanjajo, da je shod vsled oblastvene prepovedi odgođen. Obenem pozivlje »Orjuna« zvečer na članski s&stcinck Beograd, 16. febr. (Z) Minister za notranje zadeve Vujičič je Izdal na« redbo, ki se pošlje vsem političnim ob« iastvom in k! nalaga policijskim orga« nom, da v sedanjem volilnem boju ščitijo vse volilne shode. Vsaka oseba, brez ozira na pripadnost stranki, ki bi kršila mir, žalila ali napadala kogarkoli ali pa ujedinjenje, se bo morala takoj zagovarjati, napadeno osebo pa bodo vzeli državni organi v zaščito. Trst, 16. febr. (Izv.) »Era Nuova« poroča o notranjih nemirih v Jugosla* viji, povzročenih po »orjuncib«, ki jih imenuje »jugofašiste«. Nadalje poroča o ustanovitvi klerikalnih in delavskih organizacij, ter pristavlja, da Jugosloveni kljub sovraštvu do Italije pridno posnemajo italijanske politične metode. Tudi ostalo časopisje poroča o vedao večjih nemirih v Jugoslaviji „r;- Sokolstvu I Storimo v sredi nafljutejšega volilnega boja, ki vihra v naši državi. Sokolstvo mora tudi v tem besnem političnem vrtincu vztrajati na načelih, ki smo jih ponovno izrazili na glavnih skupščinah Saveza. — Tudi mnoge člane sokolskih društev so razmere potegnile v .politični boj. V tem trenutku poživljamo vse članstvo, naj zvesto in odločno čuva naša načela, ki jim veljave in avtoritet ne sme izpodnesti nobena nepre-udarjenost in strast! Kot Sokoli čuvajmo sokolsko časi; branimo, kar nam je bilo vsekdar sveto; delajmo po načelih, ki smo jih opetovano soglasno in brez odpora odobrili! Kar je veljalo v dobi mirnega dela, mora tembolj veljati v burnih sedanjih dneh! Politika mor a od Sokolstva stran! Nihče naj se v politični borbi ne dotika naše organizacije! Oni bratje pa, ki jih je zajel politični vihar, naj se zavedajo, da so tudi in ve* dno Sokoli in ne samo politiki! Sokolskih načel ne smejo zatajiti nikoli in pod nobenim pogojem! Tudi v tem oziru stojimo na straži, ker ne dovoljujemo, do bi katerikoU stranka ali oseba našo nepolitično in vsenarodno organizacijo zlorabljala v nesokolske namene. Stojimo na straži v prepričanja, do je Sokolstvo tudi bojna organizacija, kadar je treba braniti obstoj in svobodo naroda in domovine in čistost narodna misli! ZDRAVO! Starešinstvo JngosJovenskegt Sokolskega Saveza. Izmišljena vest. Beograd, 16. febr. (Z) Generalni Inšpektorat finančnega ministrstva demantira vest zagrebškega »Jutarnjega Lista«, da je baje vlada odobrila kredit 30 mil'jonov dinarjev za oboroževanje vojske. Smatra se, da je bila ta vest lansirana v svet zaradi špekulacij z dinarjem. (Klerikalno in drugo časopisje je objavilo to izmišljeno vest s tendencioznim namenom hujskanja proti vladi Ured.) Oomia pordlla. Zagreb, 16 lebr. Devlzer Dunaj 0.147—0.148, Berlin 0.54—0.55. Budimneria 3.90—4, Bukarešta 48.50-0. Italija Izplačilo 497.50—0, London 485—486, New York izplačilo 104—0, eek 103—103.75, Pariz 625 —630, Praga 306—309.50, Švica 1940—0, Varšava 0.25—0.26. Valute: Avstrijske krone 0.143—0.1435, levi 0,—67.50, češkoslovaške krone 393—305, francoski franki 0—625, madžarske krone Ü—4, lire 487.50 Zagreb, 16 febr. (Priv) Devize: New York 103, Pariz 6.25—6.30, Curih 19 40, London 485. Dunaj 14.70—14.Sli, Praga 305 —3.0950, Italija 4Ü750, Berlin 54—55- Valute: 105. Beograd, 16. febr. Devize. Dunaj, 0.147—0.149, Berlin 0.01—0.53, Budimpešta 4.05-4.15 Bukarešta 49.25-49.75, Milan 501—502, London 482—484, New York 104—104.50, Pariz 615—630, Praga 306-312, Solun 118—123, Ženeva 1920—1940. Curih, 16. febr. Otvoritev: Berlin 2.70, Holandija 210.75. New York 533, London 24 98, Pariz 32.10, Milah 25.57, Praga 15.77, Budimpešta 20, Zagreb 5-20, Bukarešta 2.47. Sofija 2.95, Varšava 1.30,' Dunaj 74.50, avstr, krone 75- Curih, 16. febr. Zaključek: Berlin 3, Holandija 210.75, New York 533.25, London 24.97, Pariz 32.25, Milan 25.55, Praga 15.75, Budimpešta 20, Zagreb 5.175, Bukarešta 2.45, Sofija 2.95, Varšava 1.30, Dunaj 74.50, avstr, krone 75. Dunaj, 16. febr. Devize: Beograd 681—683, Berlin 4 03—4.15, Budimpešta 26.45—26.55, London 332200—332.800, Milan 3411—3419, New York 71.250—71.40(1 Pariz 4294—4306, Praga 2107—2113, Sofija 41420-41520, Curih 13360—13.390. Valute: Dolarji 71.175-71.475, levi 393—397, nemške marke 4.20—4.50, funti 331200— 332.500, francoski franki 4235—4265, lire 337720—339220. dinarji 676-680, leji 329— 331, švicarski franki 13.270—13.330, češkoslovaške krone 2090—2100, mad' ’:e krone 21.40—21.60. j iz ppGsiEtnega življenja. — Kurz Tz umetnostne zgodovine. No. coj se vrši ob 18. uri v veliki dvoran! de« čelnega dvorca osmo predavanje pod na* slovom »Michelangelo in začetki baroka«. Predava prof. dr. Izidor Cankar. Vstopnice po 5 Din pri vhodu. — Dvojica slovanskih skladateljev Te zastopana v II. delo koncerta pijanista Cirila Ličarja, k! se vrši v pondeljek dne 19. t rn. v Filharmonični dvorani. Točke teh dveh slovanskih skladateljev zavzemajo II. del Ličarjevega koncerta. Kot prvi na» steni priznani srbski skladafeli Mlloje Mjlo-jevič. nrof. Muzičke škole v Beogradu, kojega skladbe so izšle v založbi v Parizu in v Londonu. Izmed številnih Milo jev ičevlh klavirskih skladb izvaja Ciril Ličar štiri karakteristične srbske skladbe, to je pravzaprav srbske narodne pesmi, ki so umetno aranžirane za klavir. Izmed teh Je prva točka rBojerka«, znan narodni ples. Koncert zaključi slavni Smetana, ki nam v svojih skladbah podari sliko Iz življenja češkega naroda na deželi- Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. — Ruska revotacljska lirika. Nocoj ob pol 20. url predava vseučiliški prof. dr. N. PreobraženskiJ o ruski revolucijski liriki. Predavanje Je slovensko in se vrši na realki. — Karel Šipek (Jožef PiSka) umri — Pred par dnevi je Izgubilo češko slovstvo in novinarstvo zopet marljivega delavca-Smrt je iztrgala pero iz rek Karlu Šipku, ki je znan javnosti kot dober novelist in humorist iz praških dnevnikov. Študiral je v Pardubicah ter služboval kot učitelj v Pragi. Tudi libreto k »Psogalvcem« (po Jiras-kovem romanu) je njegovo delo. DANAŠNJE PRIREDITVE V Ljubljani: Drama: »Za pravdo in srce«. Rod B Opera: »Prodana nevesta«. Red Ä* Kino Matica: »Pomperl na smučeh* Kino Tivoli: »Apa§ Julot«. Kino Ideal: »Horoga« IL del V Mariboru: Narodno gledališče: »Liubosunmje«* Red B. Gostuje režiser ljubljanske dtfr me g. Osip Šest Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči teden: lekarna Bohinc na Rimski cesti in Leustek na Resljevi g, štev. L Ministrski predsednik PaSK Beo*rtd, 15. ffebr. OzvJ Na današnjem veličastnem shodu Narodne radikalne stranke je imel ministrski predsednik 2. Nikola Pašič v vsakem oziru zanimiv in značilen govor. Predvsem je omenil, da je Avstrija zakrivila svetovno vojno. Po polomu Avstro- ogrske monarhije je nastopil mir, in sedaj je naša dolžnost da obnovimo celokupno gospodarstvo. Nato je g. ministrski predsednik izvajal: Po osvobojenju in ujedinjenju z brati Hrvati in Slovenci smo imeli posvetovanja, na katerih smo razpravljali, kako naj si uredimo državo in naše državno politično življenje. Kakor znano, so bila v tem oziru različna mnenja. V krfski deklaraciji so bila sprejeta glavna načela za ureditev države. Glede naziva države so bila izrečena različna mnenja. Jaz sem izrazil mišljenje, naj bi se država imenovala Srbija, ker se je srbsko pleme borilo skozi stoletja za svobodo ter je v zvezi z zavezniki premagalo sovražnike. Drugi so bili mnenja, naj se naša država imenuje Jugoslavija. Končno se je dosegel sporazum. Ker osvobojeni Hrvati in Slovenci niso hoteli sprejeti naziva po najstarejšem bratu, se imenuje država kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. UREDITEV DRŽAVE. Z ozirom na vprašanje državne ureditve sem takrat rekel: Srbi imamo svobodno in demokratično ustavo in ta naj bo temelj naši novi državi Srbijanska ustava vsebuje za vse državljane enake pravice in enake dolžnosti. Nasproti temu so bila ugovarjanja, da ima srbijanska ustava določila o pravoslavni dinastiji, $ čemur bi vsi ne soglašali. Zato smo odnehali, da se ta določila spravijo v soglasje z novimi razmerami. Po ustavi so vse konfesije enakopravne. Vsi so priznali, da je dinastija Karadjordevičev narodna dinastija in je bila kot taka tudi sprejeta. USTAVA. Tudi glede ustave so bila različna mnenja. Eni so hoteli, da bi bilo treba državo urediti na temelju vsestranske enotnosti, drugi pa na temelju federacije. Tedaj sem rekel: Mi se lahko na federativnem načelu razdelimo v Srbe, Hrvate in Slovence in se potem ujedinimo. Kakor je nekdaj Avstrija stremela za tem, da bi nas popolnoma razdvojila, tako je sedaj zgodovna preprečila, da bi se razdelili. ENOTNA DRŽAVA. Gospod Pašič je nato razvil pred zborovalci zemljevid naše kraljevine ter pojasnjeval položaj. Med drugim je izvajal: Kakor vidimo na etnografski karti, ne moremo dobiti meje med srbskim, hrvatskim in slovenskim plemenom. Hrvati so v Srbiji, Srbi pa na Hr-vatskem. In če bi se delili, bi nam rekli Slovenci, da se med Hrvati in Srbi e naši državi. najde meja, da se pa ne more najti med Slovenci in Hrvati, ker segajo Slovenci do Zagreba. Zato smo se odločili, da ustvarimo državo, kjer lahko vsak reče, v vsakem delu države, da je Hrvat, Srb ali Slovenec. Z ozirom na ta položaj smo sklenili, da zgradimo enotno državo. ZGODOVINSKE OBLASTI IN DRŽAVLJANSKE PRAVICE. Gospod ministrski predsednik je nadalje izvajal: Država osnovana na temelju skupnosti in edinosti naj ima Široko samoupravo okrožij, srezov in oblasti. Posamezne oblasti pa ne smejo biti državice zase, ki bi delale svoje zakone in vodile svojo politiko. Na ta način bi vsaka vas lahko zahtevala svojo lastno državico. Zgodovinske oblasti so bile napravljene upravnim potom in te oblasti je vojna uničila. Na tem načelu smo vodili vojno. Mnogi so zastopali stališče, naj se ustanovi samostojna Hrvatska, samostojna Bosna in samostojna Slovenija. Mi smo bili proti temu. Take oblasti so ustvarili naši sovražniki: Avstrija, Turčija in Madžarska. Gospod Pašič je govoril nato o parlamentarnem boju za ustavo ter z zadovoljstvom ugotovil, da proglaša Vidovdanska ustava suverenost naroda s kraljem na čelu in da vsebuje enake pravice za vse državljane in te pravice so tako široke, da jih ni v nobeni republiki. Gospod Pašič je omenjal razloge, ki so vplivali na konec radikalno - demokratske koalicije. Ker so se demokrati skušali pridružiti opoziciji, smo se morali razbiti in apelirati na narod, ki naj odloči, ali naj ostane ustava taka, kakor je bila sprejeta ali ne. NEVARNOST ZA DRŽAVO. Vprašanje revizije ustave je motril gospod ministrski predsednik s stališča zunanjepolitičnega položaja. Naglašal je resne evropske komplikacije, ki bi neugodno vplivale na naš notranji položaj, če bi se začelo pri nas zopet reševati vprašanje revizije ustave. Pozval je vse narodne radikalce, posebno omladino, nal z vsemi močmi pojasni narodu veliko katastrofo, ki bi zadela državo v slučaju nove ustavne borbe- RADIĆ V ITALIJANSKI SLUŽBI. Glede politike Stjepana Radiča je izjavil gospod ministrski predsednik: Vedeti je treba, da želi Italija razdvojenost med Hrvatsko in Srbijo. Hrvatje pravijo: mi hočemo republiko! Toda kakšno republiko? Takšno, da bi bila njihova republika med nami! Mi naj bi jih branili, oni pa naj bi imeli republiko! To Je nemogoče in izključeno. Radičeve zahteve so istovetne z zahtevami naših sovražnikov in bi pomenile uničenje države. Gospod Pašič je zavračal plemensko majorizacijo In pozval na, rodne radikalce naj izpolnijo svojo dolžnost za narod in državo. Glose. Velesrbski demokrati. Z iskrenim veseljem so pozdravil! vsi slovenski naprednjak! prvo našo znanstve-no-politlčno koncepcijo, kojo je podal gosp. minister Zupanič z zakonom polarnost! (glej uvod brošuri Narodna Radikalna Stranka, 1921). Po tem zakonu se vsaka Ideja razdeli na dve kvalitativno različni, dozdevno si nasprotujoči, a k enotnemu združenju stremeči sili. Vsaka Ideja postane sposobna za polet v življenje samo z razvojem obeh polov, kakor leti ptica z dvema perutima, kakor hodi človek le z dvema nogama. Po zakonu polarnosti sta se razvil! v naši državi dve veliki državotvorni stranki, težišče v obeh tvorijo ustanovteljl države, bratje Srbi. Trenutne državne potre-' e odločujejo, dali stopita obe državotvorni stranki v medsebojno razmerje koalicije ali pozicije. Vse druge male stranke se more- jo uspešno udejstovatl samo v okrilju obeh velikih državotvornih strank. Ist! zakon polarnost! je povzročil razdelitev slovenske napredne Javnosti na dve stranki, od kojih druga se Ima pridružiti državotvorni stranki radikalcev, kakor se je prva že razumno naslonila na drugo državotvorno stranko, v koji tvorijo večino tudi bratje Srbi, a ji zaradi tega noben misleč In možat politik ne bo podtikal »Vele» srbstva«. Zakon polarnosti je tako rešil slovensko napredno misel in Ji zagotovil v vsakem slučaju zastopstvo v vladi, prepustivši trdi kruh opozicije za vedno zadnjim škrbinam marastičnega klerikalizma. Censor. IRSKA. ** Odtegnitev poštnega debita. Iz Dublina poročajo: Vojaške oblasti so odtegnile londonskemu listu »Daily Mail« poštni de-bit za celo Irsko. Pva delavca. Z rodilo se je, da sta umrla dva de-u ca in odšla na oni svet Prijasno se pozdravita, ko se sre-. : i na Večni poti, vsakdo vesel, da je m; i tovariša, ki mu morebiti pomore v ^adregi. — Jaz sem »kulturni delavec« iz Ljubljane. — In jaz sem »javni delavec iz Zagreba. — Torej oba delavca... — ~an10, da bi ne zahtevali delavko knjižice ali mojsterskega izpričevala ... — Se bova že kako prefurtimašila, — Samo drživa skupaj... — T sestavi rezolucijo, jaz glasujem zanjo, pa bo sprejeta enoglasno. Prideta po Večni poti na Rimsko cesto. To pa ni v resnici nobena cesta, nego ogromen prostor, ves razžarjen od nebeške svetlobe. Angelji s svetlimi krili tekajo semtertje, prihajajo, odhajajo, drugi pa merijo, tehtaj©, pišejo. — Kaj pa je to? — To je nebeško knjigovodstvo, odvrne angelj kerub, ki je stal na straži. — Tukaj se zbirajo, merijo, tehtajo, zaračunavajo in zapisujejo vsa človeška dela in nehanja, trpljenja in hrepenenja. I:..i.o, v onem paviljonu na primer, ki izgleda od clak£ kot mala, ble- da zvezdica, se zbirajo in zaračunjajo vsi bolestni vzdihi trpečega človeškega rodu. Angelji Tešitelji jih pobirajo in prinašajo, nobeden vzdihljaj bolestnega srca, nobena sraga trpečega čela se tukaj ne izgubi. A kaj sta vidva? — Midva sva delavca. —- Lepo! Tako je zapisano: Po vaših delih vas bom sodil. Vidita — ta-mole ona zvezda je hiša trpljenja. Angelja odideta, a delavca se pogovarjata: — Trpel pravzaprav nisem mnogo. — Jaz tudi ne. — Ne kaže, da bi šla noter. — Pojdiva malo naokolo! Gresta oknog ene zvezde, okrog druge, okrog tretje — a nikjer se ne moreta odločiti, da bi vstopila. — Pojdiva dalje proti mostu svetega Mihaela. — A če naju ne pusti? — Se bova že kako prefurtimašila. Gresta in prideta na most, kjer stoji sveti Mihael s tehtnico- Sveti Mihael ju gleda, a ona se obotavljata: — Položita gori, kar imata. — Ničesar nisva vzela s sabo. — A kaj sta delala na zemlji? — Bila sva delavca. Jaz sem javni delavec, a on ]e kulturni delavec... — Torej položita vajina delal NRS In Šovinizem. Velikokrat moremo opravičeno re« 5: kolikor glav, toliko misli. Bodi vprašanje še tako enostavno, ako se spravi nadenj več modrih glav, bodo njihova izvajanja zelo različna. Največkrat je končni sklep delo kompromisa. Tako je tudi v vsaki politični stranki Dokler so kompromisi mogoči, je stranka edina in krepka, ali ko niti kompromisi niso več mogoči, gre vse narazen. V vsaki veliki politični stranki govorimo navadno o desnem in levem krilu, ki si stojita navadno že sovražno nasproti, ali centrum Je močan dovolj, Ja veže desnico in levico v enotno stranke, ki nastopa na zunaj kot mogočen fi iitrij. Velikokrat pa se diferenciranje v strasti vrši dalje po gotovih pravilih In stranka se razcepi v dve ali celo več malih strank, ali pa razpade popolnoma. Tak proces smo n. pr. opazovali v demokratski stranki Kam to končno dovede, bomo kmalu videli sami. Tudi v NRS jc veliko glav, ki vsaka zase misli in snuje, pokazujejo se različna mišljenja v zelo važnih vpraša-njih, ki se živo tičejo nas vseh, posebno nas Slovencev, ki smo ob zapadni državni meji. Naše trdno prepričanje je, da NRS kot talca ostane po dovršenih volitvah edina in močna in mogočna soodločevaika naše usode. Mi računamo že s tem dejstvom in želimo vrediti vse politično, narodno, kulturno socijalno in gospodarsko življenje v Sloveniji sporazumno s to največ Jo državno stranko. Umeje se, da je tudi v tej stranki desno in levo krilo. Tu ne mislim toliko dosedanjih članov parlamentarnega kluba, kolikor vse stranke in njenega časopisja. In le naravno je, da prihajajo v enem delu radikalnega časopisja na dan misli in izjave, ki so z našimi v diametralnem nasprotju in bi jih morali odločno pobijati, ako bi jih smatrali za nevarne. Ali k sreči moremo marsikako tako Izjavo smatrati neresnim hipnim izbruhom kake užaljene ambicije, kakoršnih je v vsaki večji stranki. Vendar se hočemo dotakniti nekih izjav v levičarskem »Balkanu«, ki so izzvale v enem delu našega časopisja jako burne zavrnitve. »Balkan« je najbrže hotel Hrvatom naslikati na steno nekak bau-bau v obliki londonskega pakta, o katerem piše: »Ipak nismo (Srbi) sve izgubili. Imamo Još vremena, da spasimo ono. Sto je naše, a to je sankiconiranje u londonskom paktu, koji nam je imao dati Jaku državu i što je najvažnije — trajno prijateljstvo sa Italijom. Mi tre- ba, da cenimo prijateljstvo Italijana 1 da ga ne rizikujemo za ljubav Zagreba itd.« Jasno Je, da niti gospoda okoli »Balkana« ne misli resno o tako nevarni igri, kakoršna je londonski pakt Povrnitev političnega in posestnega stanja na podlagi famoznega pakta, ki je bil napravljen brez vednosti Srbije, bi pomenila oživljenje Avstrije in Ogrske v vse drugačni obliki nego jo vidimo danes, in najbolj vroč šoven ne bi bil zadovoljen s takimi uspehi Zato pa se večina radikalnega časopisja ne strinja z »Balkanom«, mi tudi ne in odklanjamo take nepremišljene izjave. Mi imamo pred očmi poslanico NRS; »Dragim bratom Slovencem«, v kateri zelo lepo in pravilno pravi da treba ojačiti že srečno postavljene temelje ponosni zgradbi našega državnega edinstva. Ojačenje teh temeljev in celokupne državne zgradbe hočemo izvršiti s čvrstim državnim ujedinjenjem vsega našega naroda, vseh njegovin vej in delov, ki ne morejo nastopati pov sod in se uveljaviti kakor zavedna harmonična celota. in čujmo, kako lepo zavrne v?ako razdiranja: »Proti tej imperativni potrebi se pojavljajo pri nas kakor po vseh velikih državah različne mlačne sile centrifugalnih in asocijalnih elementov. Hočejo nam s svojim razdirajočim protidržavnim delovanjem in hujskanjem okužiti narod, da bi mu ubili ljubezen do državne skupnosti in od rednega vztrajnega dela-« —- Te besede veljajo tudi za »Balkan«. O razmerju nas Slovencev s NRS se je doslej še malo pisalo, a odslej bo treba to pojasniti z vseh vidikov in od vseh strani. Omenim in podčrtujem dvo je velikih zaslug, ki sta dovedli do današnje naše države: Prva je ta, da je NRS preprečila, da Milan in Aleksander nista Srbije prodala Avstriji, — a druga, da med svetovno vojno ni bil sklenjen s Srbijo separatni mir. Črtajte eno teh velikih političnih činov — in nas v tej obliki bi ne bilo. Kdo ve, kaj bi bilo z nami! Dejstvo je, da moramo biti ravno mi Slovenci hvaležni NRS za njeno delo, ki je dovedlo do našega ovobojenja in ujedinjenja. Naj nas ne moti osamljena pisava kakega lista, ki Iz užaljene ambicije napada celo voditelja naše stranke. Z nas, ki razumemo zakulisne borbe posameznikov, ki bi radi preko volje strankinih voditeljev uveljavili svoja strankinemu programu nasprotujoča mnenja, je jasno, da moramo sodelovati pri delu na podlagi načel in programa NRS, ki je ravno toliko velesrbska, kolikor veleslovenska. G. N. Politične novosti. Češkoslovaška. =■= Madžarska propaganda proti češkoslovaški republiki na Angleškem. Predsednik inozemskega odbora Osrednje zveze češkoslovaškega dijaštva Inž. Munka, ki se mudi baš zadnji čas v Londonu, poroča, da so madžarski študentje osnoval! v zapadni Evropi In na Angleškem veliko propagandno akcijo v prospeh Madžarske, v čije namen imajo na razpolago cele sklade propagandnih brošur, inž. Munih je že napravil primerne korake proti madžarski propagandi. naperjeni zoper češkoslovaško republiko. = Nova politična stranka na Slovaškem. Te dn! se je vršil v ŽHinu sliod načelnikov skupin slovaške ljudske stranke, ki so se priglasile k opozicijskemu, krš-čansko-socialnemu krilu ljudske stranke. Navzočih je bilo 65 zaupnikov Iz severne trenčlnske In oravske župe. Poslanec Vrabec je bil izvoljen za načelnika te nove politične frakcije. POLJSKA = Novi vojvode. Iz Danskega poročajo: Ministrski predsednik Sikorski je doslej Imenoval 4 vojvode, ki zasedejo politično najvažnejše Vojvodine. S tem namerava Sikorski paralizirati narodno-demokratski vpliv v zapadnih pokrajinah. V ukrajinskih krajih so bili postavljeni politično neeks-ponirane osebnosti. Na mesto poznanjskega vojvode Celihowskega, ki je sam zapustil državno službo, je bil imenovan grof Bnin-ski, v Šlezijo odide Anton Antonin Szultis in v Tarnopolj pride dr. Zawistowsky. — Oba sta bila že v preišnii monahiji o razmerah v lwovski vojvodini dobro poučena. Generalni konzul zunanjega ministrstva Srokowski namerava kot novi vojvoda v Volinijl varovati tam predvsem zunanjepolitične interese Poljske. AVSTRIJA. = Kreditna pogajanja. Finančni mini-ster dr. Kienböck je odpotoval z delegatom Društva narodov Sir Henry Strakoschom v Bruselj in potem na Holandsko, kjer se bodo vršila pogajanja za najem dolgotrajnega posojila. Predsednik avstrijske narodne banke dr. Reisch se tozadevno pogaja v Parizu. Minister dr. Kienböck se bo odpeljal po sklepu pogajanj v London, kjer bo pogodba stipulirana in podpisana. — Oprostite. Midva nisva delavca, kakor so drugi ljudje. Midva nisva delala za življenje. Delala sva za bodoče rodove, za narod in za človeštvo. Najina dela so ostala narodu in njegovi bodočnosti... — deklamiral Je javni delavec. — Torej sta delala samo za druge? — Vse samo za druge••• *— Vsa svoja dela sta pustila narodu. —- Prav vse. A kar sva zaslužila sama, to je bilo take vrste, da ni kazalo jemati na drugi svet Sveti Mihael se zamisli: ~ Težko z vama. Pri nas so stroge postave in nikdo ne more čez most kdor nima na tehtnici dobrih del. Vidva sta delavca, zaslužna delavca, ugledna delavca, kakršnih doslej pri nas še ni bilo. Vidva sta dobra, delavna, zaslu2na moža, to vem, kajti glas o vama se je razlegel celo v nebo. Vendar moramo nekoliko pretehtati vajina dela. Kaj si E pravzaprav delal?, »Delal se za javni blagor. Delal sem načrte, rezolucije, posredoval sem in tje, sploh sem delal mnogo, jako mnogo. Kaj vse, bo povedala zgodovina« — govori javni delavca — A tl? — Mnogo, mnogo — odvrne kulturni delavec. — Verjamem, verjamem — reče Mihael — toda pri nas je treba nekaj takega, kar se položi na tehtnico. — Pa naju vendar ne boste puusti-11 stati pred vratmi — prične javni delavec — pomislite, da bi to ne bilo posebno častno niti za nebesa ne. Najini imeni sta znani ugledni..- — Saj bi bila zadovoljna tndi s skromnejšim mestom, samo da je definitivno — doda kulturni delavec. — Vidite, midva se ne drživa ka-Pricijozno nekih načel. Pripravljena sva vedno tudi za primerne komporomlse. Morda bi se tudi tukaj dal najti za obe strani sprejemljiv kompromis — nadaljuje javni delavec. Angelj Mihael ga pogleda: —■ Ali bi šla za poslanika na kakšno zvezdo? Tam imamo še mnogo prostorov nezasedenih. — Zakaj ne. Saj sva stara kandidata za poslaniška mesta na zvezdah. Prosila bi samo za kakšno mesta z zlato valuto. — Pri nas so vse zvezde zlate. —. Rar pojdiva — doda kulturni delavec — veš. Pri nas je za to mnogo kandidatov. — Zaenkrat te pošljemo na luno — reče angelj Mihael —- potem pa, ko bo proračun sprejet, lahko avanziraš na Devico, ali pa na Velikega Medveda. — Izvrstno! To me bodo Ljubljančani debelo gledali. Trgovska akademija V LjublJa§iS* Sinoči ob 7. ur! se je vrša v sejni dvo» rani mestnega magistrata v Ljubljani ustanovni občni zbor društva »Trgovska akademija«, čigar namen je, zgradit! ▼ Ljubljani poslopje za Trgovsko akademijo, skrbet! za sredstva, da se opremi ta zavod s potrebnimi učili in didaktičnimi pripomočki, dajati slušateljem študijske In ekskur-zijske podpore ter delovati na to, da Je uredba zavoda čim popolnejša In v kat najboljšem skladu z zahtevami modernega trgovskega učilišča. Predsednik pripravljalnega odbora g, Jelačin je otvoril občni zbor ter pozdravil navzoče udeležence, pred vsem načelnika oddelka ministrstva za trgovino, dvornega svetnika dr. Marna, dalje dvornega svetnika g. dr. L u b e c a, predsednika trgovske in obrtniške zbornice g. Kneza ter ravnatelja srednje tehnične šole, g. vlad. svet. Šubica. Nato je opisal postanek in napore za uresničenje ideje za ustanovitev slovenske trgovske akademije, ki pa se ni mogla uresničit! vslefl odpora avstrijske vlade. Toda po osvobojenju smo dobili Slovenc! ta prepotrebni zavod, ki pa mora še sedaj uživati gostoljubnost pod tujo streho, ker ni na razpolago sredstev za zgradbo lastnega doma. Ker pa je za uspevanje in procvit naše trgovske akademije nad vse potrebno, da se nahaja v lastni hiši, je predsednik na koncu še enkrat povdarja! potrebo ustanovitve tega društva, da se omogoči izpeljati idejo, za katero so se naši gospodarski krogi tako dolgo borili. Za njim je govoril tajnik trgovske !a obrtniške zbornice dr. Fran W indischer, ki je tudi podal razvoj in trnjeve pot ideje ustanovitve slovenske trgovske akademije. Dvorni svetnik dr. Marn je izrazil svoje veliko veselje in povdarja! veliko nujnost In potrebo ustanovitve društva, da bo skoraj mogoče zgraditi trgovski akademiji lasten dom. Povdarjal je, da je to tem bolj potrebno, ker vlada vsled pomanjkanja sredstev v doglednem času ne bo mogla dovoliti kake večje podpore. Nato je še omenil predsednik pripravljalnega odbora g. Jelačin, da ni samo potrebno zgradit! lastno poslopje, temveč tudi ustanoviti fond, iz katerega se bodo podpirali trgovski akademiki, zlasti absolvent-je, da se jim omogočijo ekskurzije, kar je za dovršeno izobrazbo neobhodno potrebno. — Na predlog pođravnatelja Kreditne banke, g. dr. Frana Pavlina je bil per accla-mationem izvoljen sledeči odbor: predsednik g. Ivan Jelačin ml., I. podpredsed. g. Knez, II. podpredsed. dr. Windischer. tajnik dr. Jože Pretnar, blagajnik g. Tykač, in za odbornike gg. Roiina, Bonač, dr. Böhm, Šubic, Šarabon, Meden, Medic ter za preglednika računov gg. Stupica in Ska-berne. Zatem se je določila članarina, ki znaša 100 dinarjev na leto. Pri slučajnostih je predlagal g. Jelačin izvolitev posebnega stavbnega odseka, v katerega so bili Izvoljeni predsedstvo društva in pa gg. vlad. svet. Šubic, Ing, Šuklje, Skubic, arhitekt Costaperaria in ravnatelj Klinar, na kar je predsednik s pozivom na vztrajno in požrtvovalno delo zaključil lepo uspelo zborovanje. ZapisifS. »Tabor« — oficijelno glasilo mariborskih orfuncev? Mariborski »Tabor« prinaša med dnevnimi vestmi orjunske pamflet« in oficijelna obvestila upravnega odbora Orjune. List dela na prvi In drugi strani reklamo za Knkovčevo Nnpredno Kmečko-obrtno zvezo (recte JDS), na tretji pa za Orjuno. Kdo si še upa trdlfi, da Orjuna ni identična z demokratsko stranko? »Razmižl'avan’e starega politika« — Je napisal Franio Šuklje v »Slovencu«. Čitali smo in čitali, radovedni, kaj bo razmislil slednjič je pa v celem dolgem članku povedal samo to, da razmišliuje, kako bi napisal članek, v katerem bi zagovarjal potrebo, da se Slovenija razdeli na dve oblasti — torej prori »nedeljivi Sloveniji«, Potemtakem se pripravlja pri »Slovencu« zopet neka metamorfosa. Štajerci In Prekmurci odklanjajo namreč odločno, da bi spadali pod ljubljansko oblast in s tem j« treba računati. »Slovenec« poroča, da je sveta stolic« priporočala nadškofu Teodoroviču in kne-zonadškofu Sapiehu, »ki pripadata desničarskemu bloku«, da odložita mandat. To novico, pravi, da je zvedel iz nekega poljskega Judovskega Usta. Za »Slovenca« vsekakor jako čuden Informacijski vir. Klerikalci pa Imajo toliko grehov, da st n! treba prav nič Izmišljati, ako jih hoče kdo pokazati v pravi luči. (Prosto po »Slovencu«). Drobtine. * Kam dovede Igralna strast! V dtrnah X?1 Rajnem klubu je baron Groedel v eni noči zaigral poldrugo miljardo kron. Z ta-devo se sedaj temeljito peča dunajska po-licija. Kakor izgleda, bodo prišle na da« različne zanimivosti iz igralskega življenj«. * Razni nebeški patronL Kakor znano, ima precej poklicev svojega patrona, Id 1»-polnjuje proti majhni nagradi želje svojih klijentov. Tako častijo rudarji sv. Barbaru, sv. Anton Padovanski skrbi za izgubljene stvari mlada dekleta so ga sicer prisilila, da jim za par lojevih sveč poišče ženina. Sedaj pa imajo svojega patrona tudi zobo-tehniki in šoferji. Častilce sv. Apolonije bo gotovo zanimalo, da so si zobotehniki I» brali to svetnico za svojo zaščitnico. Kakor znano, so bili mučenici sv. Apoloniji v Aleksandriji izbiti vsi zobje. Po poročilih Iz Amerike so se obrnili lanskega leta šoferji na nadškofa s prošnio, da }m izbere nebeškega patrona. Nadškof jim je priporočil sv. Krištofa, ki se je bavil s prenašanjem IJudL Šoferji so biti tega predloga zelo veseli In praznujejo god tega svetnika kar najsveča* nejše. Le škoda, da je amerikanska vlad« prepovedala točenje alkoholnih pijač, * Za bogoslužje vnete ženska. V natovski In strumški eparhiji se Je pojavfla čudna manija tamošnjih žensk, ki bi vse rade zapustile posvetno življenje In v mlin služile Bogu. Zaprosile so torej cerkveno oblast, da spremeni nekatere moške samostane v ženske. Ker pa nočejo izgubljati časa, so pripravljene med tem časom učiti tamošnje žene v različnih ženskih poslih. Izgleda, da bo cerkvena oblast njihovi isUk modli«, Dnevne novosti. — VSI PRISTAŠI, ki so podplsaH Izjavo to pristopili k NRS, so naprošenl, da so danes sigurno zglase v tajništvu Narodno rad. stranke. Wolf«; va ni. 1/L Uradne nre od 9—12 in od 14—18. ure. Stvar Je nujna. Tajništvo. — Glavni volilni odbor NRS za mariborsko oblast in srezka odbora za levi in desni breg imajo skupno sedež v Mariboru, Vrazova ulica 3, HI. — Somišljeniki in prijatelji stranke naj se v vseh zadevah obrnejo ustmeno ali pismeno na ta naslov. Tam se sprejemajo tudi prijave za vstop v stranko. — Laži naših nasprotnikov. Z raznih strani nam poročajo, da širijo nasprotniki našega dnevnika izmišljene vesti, češ da bodo »Jutranje Novosti, izhajale le do volitve v narodno skupščino. Izjavljamo ponovno, da so vse te vesti gladko Izmišljene, deloma s strani naših političnih nasprotnikov, deloma pa s strani gotovega časopisnega podjetja, ki se boji naših uspehov. — Naše priloge. Kakor smo že objavili, bo Imel naš dnevnik stalne priloge z aktualno vsebino političnega, gospodarskega, kulturnega in socljalnopolitičnega značaja. Kakor hitro odpadejo gotove tehnične ovire v tiskarni, bodo Izhajale »Jutranje Novosti« s večkratnimi tedenskimi prilogami. — Opozarjamo naše čitatelje na jutrišnjo pri-logo. — Cenjenim naročnikom. Prosimo vse one naročnike, ki so se naročili na naš dnevnik in ki so jim bile v svrho vplačila naročnine poslane nakaznice, naj nemudoma nakažejo naročnino, ako želijo, da so Um ne ustavi pošiljanje lista. — Iz socijalnoderaokratske stranke. Dr. Korun je izstopil iz pokrajinske organizacije SSJ ter skuša z nekaterimi prijatelji združiti nezadovoljne pristaše v novo socijalistično frakcijo. — V proslavo 350 letnice mučeniške smrti Matije Gubca bo v nedeljo ,dne 18. februarja ob pol enajstih v kinu »Matica« (Kongresni trg) zgodovinsko predavanje o kmečkem puntu. Predavanje bodo pojasnjevale številne skioptične slike. Vstopnine m — — Naslovijanje pisem v Inozemstvo. Naši konzulati so potom ministrstva zunanjih zadev zaprosili ministrstvo za not ran je zadeve, da po svojih organih čim prej obvesti ljudstvo, da morajo biti naslovi pisem, namenjenih v inozemstvo, zelo natančni. V poslednjem času so se namreč dogodili slučaji, da precej pisem ni mo-klo biti dostavljenih. Naslov naj razen ime-®a mesta in države vsebuje tudi označbo «otlčne pokrajine. — Izpit katehetov. Beograjski list! poročajo, da je ministrstvo prosvete izdalo naredbo, da se morajo veroučitelji srednjih In strokovnih šol prijavljati za izpit iz ve-ronauka potom šolskih ravnateljstev neposredno na ministrstvo prosvete. — Razpis službe upravitelja Bella* Finančno ministrstvo je razpisalo službo upravitelja državnega posestva Belje. Prošnje je vložiti do 1. marca pri generalni df rekciji državne Imovine. — Za izseljence v Ameriko. Generalni Izseljeniški komlsarijat v Zagrebu pozivlje v svrho evidence, za katero število je nova kvota izseljenikov za leto 1923-24 že obremenjena, vse one, ki imajo Izseljeniške potne iiste za Zedinjene države severno-«merižke, a doslej iz kateregakoli vzroka nti n*so odpotovali, da te pobotnice vrnejo obstojnim obiastvom, ki jih bodo dostavila 2 bralnemu izseljeniškemu komisarijatu v «ETebu zaradi opreme s posebno klavzu-o Povodom odobrenja nove kvote za pro-o^ns^°. ,et0 1923—24. Vsi interesenti se riržpt810’ da se tes:a v lastnem interesu dnhtft om b,ri;z te klavzule ne bodo mogli S™ ?£^riŠklga v,za’ oz!roraa "e bodo Krnlnf |7lC,ko ,Tie naše kraljevine. — mfdltip L’c» onlžki komisarijat objavlja Mhpili dnp mn°g-aia’.,da nekateri naši izseljenci ne morejo dobiti Izselienlškeea Potnega lista za Zedinjene države severnoameriške ker je kvota 2e Izčrpana, n aa so zaradi tega izpremenili smer potovanja, in sicer v Južno Ameriko. Ko so dobili v naši državi potne liste za te kraje In prišli tjakaj, so zaprosili pri tamošnjem našem zastopniku, naj se jim izstavi Potni^ list za Zedinjene države severnoameriške z motivacijo, da imajo tam so-rodnike in večjo možnost zaslužka. Na ta način so se hoteli po ovinkih preseliti v ««n ene države in se tako izogniti ob- C 'S pre(lpisom za useljevanje v te dr-_t faradi tega se vsi izseljenci v last-JrTJ^resu opozarjajo, da naša zastop-ustrpe' ÄÄ.S: »oSiS'Ä Ä8aij»>v=. ^avčarja na Rebri in mu odnesli n»ana Perutnine. — 4 kokoši so bile ukradeni Turkovi Marjeti v Ljubljani. dene n Deložiranje pod staro lipo. Da Ujejo dandanes ljudje v vagonih, barakah i? eelo v kakšnih štipah, to smo že neka-0 vajeni, da bi se pa kdo nastanil na prjl Bel kar pod staro lipo’ ki st0il pod milim hudo1”’*"0’ t0 je pa za dandanašnjo, četudi novpn-o ^vauisko mizerijo vseeno nekaj 0 , ^ nečuvenega. In vendar je res-cesfi n1t-sfcer se j® t0 zsodiio na Rimski malima ubogemu drvarju z dvema calo »usn 0pOtna- No' i® pač krasn0 Zf-Podarja.” — g08*'* dotičnega hišnega gos- Wcoiid“ M I' »j»1 odbora za pomladek Predsednika tc nove Lm^f,ga u-111'8/1?’ Za de!a kot glavno nalogo^Ä’, k' f na' •eni otrok, je bij izvoljen uvah nad zdrav- *°rn}k Firn;; šolski nad- druzinske sestanke za stariše *’ ° 1X51,0,0 ■! S r :i d b e n c loterije N a t c - >-a5rtov Jc bil na željo'S’a-H"' .. raPi!' strani, podaljšan do 25 t m £ o v ; i* rJ b 0 r s k i in celjski t™' c 1 se nameravalo obrniti na upravo južne železnice zaradi uvedbe direktnih tovornih vlakov, ki bi vsaj enkrat na teden vozili Iz naših krajev preko Zagreba v hrvatske in srbske pokrajine. Da se ta ideja udejstvi, je pričel trgovski gremij zbirati potrebne statistične podatke. — Ker se je v zadnjem času zelo razpasla navada, da kolesarji, posebno pa naši obrtni vajenci z vozički uporabljajo namesto blatnih ulic raje pločnike in pešpota ter tako nadlegujejo In celo ogrožajo pasante, je Izdala policija svojim organom nalog, da postopajo proti vsakomur, ki bi kršil cestni red. — Pri pretepu, ki je nastal med fanti v Mejni ulici, je neki Ivan Nipič svojega brata Antona, ki se ne strinja z njim glede političnega mišljenja, tako udaril s kolom po glavi, da ga Je moral voz rešilnega oddelka prepeljati v javno bolnišnico, kjer pa je za-dobljenim poškodbam podlegel- Ivana Nipiča so zaprli. — »Straža« napada dr. Kukovca, ker se je zavzel za zaprte osumljence napada na Cirilovo tiskarno. Nadalje napada tudi policijskega komisarja dr. Strnada, mu izraža nezaupanje in zahteva njegovo odstranitev iz Maribora, ker je bil še do pred kratkim organiziran v »Orjuni«. — Prvo porotno zasedanje pri celjskem okrožnem sodišču se začne 5. marca. Zato zasedanje so že izžrebani porotniki in njih namestniki. — z okoliške občine celjske. Celjska okoliška občina je kakor znano nezadolže-na in vendar se meni jako malo za popravo cest. Tako Imajo stanovalci v Zavodni in Cretu take ceste, da si jih niti v Turčiji ne najde. Sem in tja pripeljejo kak voz pepela iz kemične tovarne aii tudi kak voz slabega gramoza, a da bi se blato pograbilo, zato nimajo skrbi. Dobro bi bilo, če bi si gospod župan Hrastnik sam ogledal ceste in pota ter bi nekoliko pomagal, da ne bi stanovalci hodili po blatu in lužah v svoja stanovanja. — Pošta Slivnica pri Celju se je preselila v kraj Gorica. Zaradi tega se je dostava nekoliko preuredila. Dostava se vrši v Mali Gorici h. št. 45 in 22 ter v Sv. Urbanu h. št. 1 in 2. Nadalje bo dobavljal celjski pismonoša v Voglajni poštne pošiljke h. št .4 do 8, v Selih h. št. 18 v kraju Slivnica in Šv. Janez izvzemši nedelj. — Aretacije. Zaradi prepovedane vrnitve v Celje je bila oddana v zapore celjske okrajne sodhi'e Angelu Kurnik iz Trbovelj, Jetnik Maks Koren je prinesel še s seboj v zapor zlat prstan z zelenim kamenčkom, najbrže ga je kje ukradel. — V Celju se je pojavil neki Dimitrij Kočevič iz Sarajeva, ki je ukradel v Mariboru mehanikarju Alojziju Wudlerju dvokolo. V Celju se je izdajal z imenom Mile Ličanin. — Aretirali so še enega ptička Karola Šanenerja, ki je okradel svojega sostanovalca Franca Paja. Naznanil je svoje ime napačno kot Karel Jazbinšelc. — Zelo nevarnega tatu so prijeli, Jožefa Meline fz Greta pri Celj'u. Radi raznih tatvin se ga je že zasledovalo od leta 1920. On je tudi nevaren človek, ker grozi z napadi. Spravilo se ga je na varno v zapore celjskega okrožnega sodišča. — Beg deklice-begunke. Od posestnika Janeza Medveda iz Zg. Ponikve je neznano kam pobegnila 13 letna Marica Šarič. Deklica je doma iz Pulja in se je prej nahajala v begunskem taborišču v Strnišču. — Pustnih krofov sl je želel neznan zlikovec, ki je ukradel v Zidanem mostu iz vagona 85 kg težko vrečo moke, vredno 2550 kron. — Rad bi bi! detektiv. V Zagrebu so aretirali Ivana Gažiča iz Brežic, ki se je v neki zagrebški gostilni izdajal za detektiva. Mož je bil celo tako korajžen, da se Je Izdajal za brata tamošnjega redarstvenega nadzornika Martinjaka. — Nova pošta. Dne 10. septembra 1922 začasno zatvorjena pošta Puconci v Prekmurju prične z 12. februarjem t. L zopet poslovati z novim imenom »Pučonc!« v pre šnjem obsegu in s prejšnjim poštnim okolišem. Pošta Pučonci bo imela bkratno zvezo v tednu in sicer* ob pondel'kih, sredah In sobotah k vlakom na progi Murska Sobota—Medoš, ob torkih, četrtkih in petkih pa po poštnem slu na pošto v Murski Soboti. Krajevna in selska dostava se bo vršila kakor pred ukinitvijo. ~ »elike tatvine v delavnici državne železnice v Zagrebu. V poslednjem času je zmanjkalo iz zagrebške delavnice pre-l?irr!i0V^skega materijala. Dolgo niso Ülw (•.prit na s’ed tatovom. Končno se Je KN Posrečilo izslediti celo tatinsko dimžbo, ki je bila oddana v zagrebške za- aJ2naSa okrog 500.000 dinarjev. Večino ukradenega blaga so našlL Plesati ni znal. V Bistrici na Hrvat-skem so kot običajno plesali tudi v nedeljo zvečer. V krčmi sta se znašla dva stara sovražnika Vlaškovič in Sučič Da bi svojemu nasprotniku nekoliko ponagaja!, je Vlaškovič podkupil cigane, da so svirali same valčke. Suvlč pa valčka ni znal plesati in je radi tega s svojo »djevojko« odšel. Ko se je pa Vlaškovič vračal domov ga je Suvič zabodel z nožem. — Mislil Je, da Je bila pijana. Zagrebško sodišče je te dni razpravljalo proti 20Ietne-mu Ivanu Markušiču, ker je oropal vdovo Maro Miljenovič. Obdolženec se zagovarja, da je videi vdovo, ko je v neki gostilni pila »likof« po dobro sklenjeni kupčiji. Ko se je pozneje vračal domov, io Je našel ležati v cestnem jarku. Domneval je, da ima pri sebi precej denarja, ki bi ga ji kdo utegnil ukrasti. Radi tega je stopil k njej in ji vzel listnico, v kateri Je bilo nekaj čez 12.000 K. Pri tem je baje imel namen denar drugega dne povrniti. Toda to so orožniki preprečili .ker so ga že na vsezgodaj aretirali. Sodišče pa temu lepo zamišljenemu Izgovoru ni verjelo in ga le obsodilo na pet let ječe. — Nenavaden obisk v šoli. V selu Nar-“ blizu Belovarja se je zgodil slučaj, da je med odmorom prišel v šolsko poslopje ste-keI Pes, ki je ugri nil tri otroke. Večjo netečo je preprečil učitelj, ki je psa zapodil 'z sole. Otroci so bili oddani v Pasteurjev av°d v Zagrebu. Vl, ~ Tatvina tobaka. Za firmo Gjurič v vuKoyarju je peljal neki voznik za 127.000 P „arjev tobaka. Med potjo so se mu polo-MpSt8ani- Prisiljen je bil tobak razložiti, nriš» ^?iPa’ ko i® on Popravlja! sani, so nrecelšnfef Cestni roparii in 50 mu ugrabili drfmli •, množino tobaka in cigaret v Trednostl 13.123 dinarjev. Orožni-kon?^.e bečilo krivce izslediti. Predani b v?! i.eskemn sodišču. . ~7, • • • nič plačala. Micka je bila usluzbena v neki zagrebški kavarn! kot blagajničarka. Lepega dne je dobil šef obve-stiiö, cia Je Micka hudo zbolela. Ker je pa le dolgo časa ni bilo, je poslal k njej prodajalko slasčic. Veliko jc bilo njeno začudenje, ko ji je gospodinja povedala, da je Micka io pred par dnevi «^»i« k svojin starfšem v Celje. Omenjena prodajalka J! Je baš nekoliko dni pred njeno obolelostjo posodila 5000 kron. Razen nje pa je Vesela Micka »napumpala« še dve svoji koleginji in plačilnega natakarja. — S črnilom Jc bil oblit. Neki bančni uradnik v Splitu je nesel precejšnjo vsoto denarja v svojo banko. Med potjo ga je baje nekdo napadel in mu pobral ves denar. Napadel ga je na ta način, da mu je zabrusil v obraz precejšnjo množino črnila. Ker ni mogla policija krivca izslediti, je padel sum na uradnika samega. Prišel je pred poroto, ki ga je oprostila. — Turške brivnice. Med brivskimi delodajalci in pomočniki v Novem Sadu vlada še vedno spor glede plače. Da bi delavstvo vsled štrajka ne trpelo, so otvorili pomočniki provzorične brivnice v treh novosadskih kavarnah. — Nad bolnišnico se Je spravil. Vsled prevelikega pijančevanja se je učitelju v Gački v Hercegovini zmračil um. V ponorelem stanju je šel s sekiro v roki v mestno bolnišnico, kjer je začel na vse pretege razbijati. Iznenađena služinčad se je rešila v kuhinjo. Končno se je nekaterim strežnileom posrečilo besneža ukrotiti. Visokošolske podpore. Mestna občina v Sarajevu je nakazala visokošolcem v letih 1922 in 1923 250.000 Din podpore. — Obsojeni morilec. Okrožno sodišče v Sarajevu je obsodilo M. Saviča iz Vaše-grada na smrt. Savič je ubil nekega kmeta in ga oropa! večje vsote denarja. Prvotno ga je sodišče obsodilo na 6 mesečno ječo, ker je upoštevalo njegovo pijanost kot olajševalno okolnost. S tem pa se ni zadovoljilo vrhovno sodišče v Sarajevu in je zaukazalo obnovitev postopanja. — Skozi dimnik so prišli trije razbojniki v hišo Marije Devčić v Gospiću. Njo In neko drugo kmetico so do nezavesti pobili, nakar so začeli stikati po boljših stvareh in denarju. Orožnikom se je posrečilo dva izmed razbojnikov izslediti, tretji pa je pobegnil. — Nov dnevnik v Splitu. Splitski tednik »Jugoslovenski Narod« izhaja s 15. t. m. kot dnevnik. Sedaj izhajajo v Splitu trije dnevniki: »Život«, »Nova doba« in »Jugoslovenski Narod«. — Najdena zaloga zlata. V Dubrovniku so našli precejšnjo množino zlata in srebra. Oblast je mnenja, da je denar iz blagajne Pflanzer—Baltina, ki jo je ob preobratu Izroči! dubrovniškemu Narodnemu svetu in ki je pozneje izginila brez sledu. — Kolonizacija južnih delov države. V sredo so v ministrstvu za socijalno politiko konferirali zastopniki vseh ministrstev glede kolonizacije južnih delov države. Od ministrstva za notranje zadeve se je zahtevala dovoljna zaščita novih naseljencev. — Čevlje Uupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina & Ko., z znamko Peko, ker so isti priznano naiboljši in najcenejši. Glavna zaloga na drobno in debelo v Ljubljani, Breg 20 In Aleksandrova cesta 1. iz Primorske. — Naši Istrani pred poroto. Dne 14. t. m. se je pred tržaško poroto pričel proces proti 15. Marezlgancem radi dogodkov, ki so se odigrali v Marezigah na dan državnozborskih volitev 15. maja 1921, Tedaj se je, na kratko povedano, zgodilo sledeče: Omenjenega dne so se zbrali mareziganskl voliici pred šolo, kjer je bilo volišče. Glasovanje bi se moralo pričeti okrog 10. ure. Kmalu po tej url pa je prišlo v Marezige 11 fašistov iz Kopra. Razgrajali so po vasi vpijoč: »smrt sužnjem« in »ven s tujci«! Voliici so to mirno gledali fn komaj čakali, da oddajo svoj glas za narodno stvar. To je fašiste razjarilo, ker so videli, da na ta način ne pride do pretepa. Korajžni kakor so, so stekli za bližnji zid in pričeli na mirne volilce streljati. Množice, med katero Je bilo tudi precej žen, se je polastila panika. Ženske so pričele bežati, moški in fantje pa so pograbili kamenje, da bi se na ta način rešili morilcev. Fašisti to videč, so se spustili v divji beg. Na mestu so pustili 3 mrtve in enega ranjenca. Toda drugega dne je pridrvela v vas pomnožena tolpa fašistov, ki se je hotela za izgube prejšnjega dne maščevati. Ubit Je bil Slovenec Josip Sabadin in polovica vasi če-žarji je postala žrtev plamenov. Sedaj pa ima besedo sodišče, ki naj krivce kaznuje in da vsaj moralno zadoščenje onim, ki so postali žrtev zločina neodgovornih elementov. Toda to se ni in se ne bo zgodilo. Na zatožni klopi sedijo oni, ki so v silobranu hoteli rešit! življenje sebi, svojim ženam in nedolžnim otrokom, Medtem pa je predsednik koj v začetku razprave pojasnil, da so fašisti v smislu amnestijskega dekreta od obtožbe oproščeni, ker so izvršili svoj zločin radi političnih dogodkov In v nacijonalne svrhe. Zagovornik Slovencev dr. Zennaro je predlagal, naj se isti dekret uporablja tudi v prilog Slovencev, toda sodni dvor se je po polurnem premišljevanju, kako bi se boljše izmazal, priključil mnenju javnega zagovornika, ki je pov-darjal, da bi tak sklep pomenil udarec v obraz zakonu, kajti Slovenci vendar niso nastopali v italijanske nacijonalne svrhe. Pustimo razmotrivanje o tem sklepu in vprašajmo se rajši, ne bi H nekulturni Cu-iukafri stali na strani onega, ki se je po-služii silobrana, da reši svoje najvišje dobro—življenje? Kakor nam priča preganjanje slovenskega jezika iz sodnij, da italijanski sodniki ne poznajo načela o neposrednosti zasliševanja in proste ocene dokazov, tako nam priča ta razprava, da ni-rn p°ima o neodvisnost» sodišč. Toda oni vse to znajo in marsikateri to tudi čuti ali obenem ve, da gre zahteva nacijonalistov za tem ,da služi sodišče njihovemu cilju — uničenju slovanskega življa na Primorskem. — Kontrola občinskih uradov. Goriški viceprefekt je odredil Preiskavo glede poslovanja občinskih uprav v Solkanu in Mirnu, ki imajo komunistično večino. Ker o kakih nerednosfih ni nikomu ničesar znanega, je to le pretveza, za katero se skrivajo drugi nameni. Prepr!čani smo, da bodo tej kontroli sledila se druga nadlegovanja naših občin. dospod^rstvo. Propadanje nemške industrije. Nemčija je bila znana že pred vojno kot država z najbolj razvito industrijo v Evropi. Njena tehnika je dolgo časa dominirala nad vsemi drugimi proizvodi ter je konkurirala z vsem svetom. V prvih povojnih letih je bil položaj za nemško Industrijo kljub temu, da je bila Nemčija v vojni premagana, nad vse zadovoljiv. Njena konkurenčna sposobnost je vsled zmanjšane vrednosti marke v inozemstvu silno narastla in pričela resno ogrožati sosednje industrijske države. Tako je češkoslovaška industrija začasno podlegla nemški, kajti nemški industrijec je plačeval mnogo ceneje delovno silo kakor pa češki. Poleg tega je imela Nemčija še stare, zelo ceno nakupljene zaloge surovin, česar v drugih državah ni bilo. Vsled tega so bili proizvodi tako poceni, da je vse tekmovalo pr! nakupu nemškega blaga. Ako ne bi tedaj izdale države raznih predpisov v svrho zaščite lastne domače industrije, bi ta marsikje podlegla tako popolnoma, da bi si dolgo ne mogla opomoči. Vsled pritiska reparacij je bilo nemško državno gospodarstvo zelo oslabljeno. Inflacija je naraščala od dne do dne in vzporedno z njo se je zmanjševala kupna moč nemške marke. Sčasoma so se produkcijski predpogoji v Nemčiji tako poslabšali, da so njeni industrijski proizvodi večinoma presegli svetovno pariteto. Na ta način se je konkurenčna sposobnost Nemčije silno zmanjšala. Da pa bi se zamogla vseeno vzdržati na površju, je pričela proizvajati slabše blago, kar je sicer pocenilo produkcijo, ni pa več zadovoljilo kupcev, ki so bili do tedaj vajeni dobivati iz Nemčije prvovrstno blago. To je naravno povzročilo, da so pričela inozemska naročila Izostajati ter da je nemški izvoz stopnjevaje padal- Do-čim je izvozila Nemčija leta 1913 n. pr. še 864.000 q tekstilnega blaga, ga je izvozila leta 1922 samo še 130.000 q. Enako nazadovanje je opažati pri vseh drugih nemških industrijskih proizvodih. Pa tudi poljedelstvo je padlo na skoro polovica onega pridelka, ki ga le pridelala Nemčija pred vojno. Kakor je videti, produkcija v Nemčiji rapidno pada, ne samo z ozirom na kvantiteto, temveč še mnogo bolj z ozirom na kvaliteto. Sedanji nevzdržni politični položaj v Nemčiji ne pripušča nikakega upanja na izboljšanje. Ako bodo sedanje razmere trajale še nadalje, je možno, da se nemška industrija izčrpa do dna in jo potem ne bo možno tako brzo spraviti na noge. Brez dvoma pa je, da bi tako gospodarsko uničenje ne pomenilo nesreče samo za Nemčijo, temveč za vso srednjo Evropo, neugodno pa bi to uničenje občutia sploh vsa Evropa, deloma tudi ostali kontinenti. X Nov gospodarski list v Srbiji Kakor dozna varno, nameravajo izdajati pridobitni krogi v Sabcu nov gospodarski list pod imenom »Podrinska obnova«. Prva številka izide 20. t. m. List bo nadstrankarski, deloval bo v Sabcu v cilju ekonomske obnove . in gospodarskega napredka Odrinja, tega [ najkulturnejšega kraja ožje Srbije, ki je v vojni zelo mnogo pretrpel. — List bo prinašal tudi gospodarske ilustracije; polletna naročnina znaša 30 Din. INDUSTRIJA. X Tečaj trboveljskih akcij v Franciji. Trboveljske akcije notirajo na pariški borzi 225 francoskih frankov. Ta tečaj je mnogo višji, kakor ga pa imajo trboveljske akcije na Dunaju. To veliko raziilco je razlagati na ta način, da se nahaja na pariški borzi zelo malo akcij trboveljske premogo-kopne družbe. X Italijanska tovarna tobaka v Zadru. Italijanska vlada je odredila, da se zgradi v Zadru tobačna _ tovarna. Ker je položaj v Zadru vsled mirovnih pogodb zelo nezadovoljiv, meni italijanska vlada, da se bo s to ustanovitvijo zelo zmanjšala brezposelnost v Zadru. Tovarna bo zalagala kon-zum Zadra, Lastova in onih grških otokov okoli Roda, ki so jih Italijani odvzeli Turkom leta 1911. v vojni za Libijo. Iz društvenega življenja. c T Podavanje o Pasteurju v društvu »Seča«. V soboto ni. predava v sa-Ionu pri »Levu« gospa dr. Amalija Šimec, sef bakteriološke stanice v Ljubljani o temi: »Pasteurjevo delovanje i„ potnen 2a človeštvo«. Odbor opozarja svoje člane, prijatelje In drugo cenjeno občinstvo naj ne zamudi ugodne prilike, seznaniti se z delovanjem enega za človeštvo najzaslužnejših mož. Začetek ob pol devetih Vstop prost. — Po predavanja poje oddelek pev- TRGOVINA. X Izboljšanja trgovinskih zvez z Inozemstvom. V svrho izboljšanja trgovinskih zvez naših trgovcev z inozemstvom se bodo v najkrajšem času ustanovili v naši državi trgovski biroji in zadruge bodo delovale za zbližanje naših trgovcev z trgovskimi podjetji v Franciji, Italiji, Angliji, Češkoslovaški in drugih državah. X Tržne cene v Mariboru dne 15. februarja 1923: goveje meso I. vrste 17, II. vrste 16, III. vrste 14; teletina I. vrste 19, II. vrste 17.50; prašičje meso 22.50—28, salo 37.50, črevna mast 30, slanina 35—37, papricirana slanina 70, prekajena slanina 35 do 38, mast 40, prekajeno meso 35—40; konjsko meso I. vrste 9, II. vrste 8 Din za kilogram. Konjske kože 1 komad 175 Din; goveje kože 17.50—18—75, teiečje 17.50 do 19, svinjske 9, gornje usnje 100, podplati 100—140 Din za kg. Kokoši 1 komad 40 do 50, gosi 60—90, zajci večji 7.50 Din. 1 liter mleka 4.50—5 Din, 1 kg surovega masla 52 Din, 1 jajce 1-75—2 Din. 1 liter novega vina 7—9, starega 12—14 Din, 1 liter žganja 20—25 Din. I kg belega kruha 7.50, črnega 6.50 Din. X Položaj na svetovnem žitnem trgu. Vsled zasedbe Poruhrja je nastal v sreilnje-evropski žitni trgovini zastoj. Cene posameznih predmetov so začele zelo varirati. Te razmere motijo poslovanje tudi v Ameriki, kjer se položaj na žitnem tržišču vsak dan poslabšuje. Zato se Je pojavila tudi precejšnja nezaposlenost pri transportnih podjetjih, kjer je opažati veliko nadponudbo tonaže. Tendenca na svetovnem tržišču je postala čvrstejša, kar so nijbrž povzročile politične razmere v Orijentu. Stanje poset-ve v Severoameriških Združenih državah Je nekaj boljše kakor srednje vrste ter upajo, da bo bodoča žetev izpadla kljub zmanjšanju posejane ploskve prav dobro. Iz Argentinije prihaja obilo pritožb vsled prevelike vročine in suše, vsled česar bo izpadla koruzna žetev mnogo slabše, kakor se je prvotno računalo. Poročila iz Indije so zelo povoljna; ravno tako presojajo v Evropi bodočo letino vsied izredno mile zime zelo optimistično Cene žita so na vseh svetovnih tržiščih ustavljene. V tem dela edino Avstrija izjemo, kjer cene polagoma padalo. X Uvoz sladkorja v Švico. V pretečenih dneh Je bilo natovorjeno na moravskih Icoiodvorih 200 vagonov suiovega sladkorja, ki je prodan v Švico po ceni 270 čK za meterski stot. Dosedaj je kupovala Švica i&t jnM samo taiiahran sladkor. X Draginja na Madžarskem, Meseca februarja so narastle cene v Madžarski za 15.5%, tako, da je danes v Madžarski življenje 325krat dražje, kakor je bilo v mirnem času. Meseca januarja je bilo življenje samo še Slkrat dražje, kakor v mirnem času. X Angleška zunanja trgovina. Po uradni statistiki je napredovala angleška zunanja trgovina meseca januarja zlasti pri izvozu premoga (posledica zasedbe Poruhrja po Francozih). Izvoz premoga je znašal meseca januarja približno 6 milijonov ton vet kakor pa januarja 1922. Tudi ves ostali izvoz je dosegel sedaj najvlšjo točko od januarja lanskega leta sem. Ves eksport je znašal, izvzemši premog 70,938.908 funtov šterlingov. Tudi uvoz izkazuje precejšen porast ter znaša 99,699.866 funtov šterlingov, to je 23 miiiojnov funtov Iterlingov več .kakor v odgovarjajočem mesecu lanskega leta. PROMET. X Svobodna luka v Solunu. Specijalna komisija v grškem ministrstvu zunanjih poslov je izdelala načrt konvencije o naši coni v Solunu. Predlog je bil izročen ministru Aleksandrisu, ki je priobčil našemu poslaniku Balogdžiču pogoje grške vlade zaključenja konvencije o svobodni coni v Solunu. X Povečanje železniškega parka v češkoslovaški. Čsl. prometno ministrstvo Je razpisalo liferacijo 200 osebnih in 10 tovornih vagonov. DENARSTVO. X Vrednost zlatega napoleona. Finančni minister je določil, da se zaračunava pri plačevanju taks itd. vse pristojbine, ki se glase na dinarje v zlatu tako, da se plača za dvajset zlatih dinarjev en napoleondor. X Kovanje zlatnikov v ČeškosIovaSkL Češkoslovaška vlada je predložila parlamentu zakonski predlog o kovanju dukatov. Ako bo ta zakonski predlog sprejet, se bo češkoslovaška valuta vsekakor stabilizirala. Vsled vojne je bilo zlato zamenjano s papirjem in uvedba zlate valute je tud! sedaj nemogoča, ker bi zlato takoj izginilo Iz prometa, deloma vsled tezavriranja doma, deloma pa vsied povpraševanja v inozem-stvu. Zato se bodo izdajali dukati kot ti* govski denar, ki ga bo mogel vsakdo kupiti, ne bo pa zakonito plačilno sredstvo. Ta dukat bi bil težak 349 gramov ter bi njegova zlitina sestajala iz 986 in ene devetine zlata in 13 in osem devetin bakra. Iz kilograma te zmesi bodo nakovali 286-459 dukatov, iz kilograma čistega zlata 290.494 dukatov. X Novi bankovci Češkoslovaške, češkoslovaška državna uprava namerava v teku prihodnjih let vzeti nekatere svojih bankovcev iz prometa in Jih nadomestiti z drugimi. Vzrok te) Izpremembi je namen, označiti že na zunaj z vedno večjim formatom bankovca tudi večjo njegovo vrednost. Nadalje namerava nadomestiti one bankovce, ki se v prometu niso obnesli, s boljšimi. Zamenjali se bodo predvsem 50, 20 in lOkronski bankovci, ki bodo vzeti suksesivno v letih 1923, 1924, 1925 Iz prometa. Enokronske bankovce bodo nadomestili z kovinastimi kronami in istotako sukcesivno vzeli iz prometa. X Enotna valutna edltrfca v steklarski Industriji. Vsled valutnih razlik v stekleni industriji so sedaj uvedli na Češkoslovaškem in v Madžarski češkoslovaško krono kot valutno edinico v steklarski IndustrijL X Odredbe za okrepitev nemške marke. Po poročilih iz Pariza }e uporabila nemška državna banka 100 milijonov zlatih mark za nakup papirnatih mark v inozemstvu, zlasti v New Yorku in Amsterdamu. Nadalje trdijo ta poročila, da je pozvala nemška vlada banke, naj uporabijo vsa sredstva, da podprejo nemško marko. X Omejitev borznega prometa v Budimpešti Budimpeštanski borzni svet je soglasno sklenil da se vrše borzni dnevi v tednih, ki začno z 19. in 26. samo tri dni, pozneje pa na teden samo štiri dni. Vzrok te omejitve je preveliko nakupičenje žirojev. Poleg tega je bilo sklenjeno, s 15. februarjem provizorično in prehodno skrajšati za pol ure borzni čas za trgovanje x efekti, talco da se bo vršil oficijelni promet z efekti od 11. ure dopoldne do pol I. ure popoldne. X Banke v Rusiji. Po informacijah ko-misarijata za finance se je nahajalo 1. januarja 1923 23 večjih denarnih zavodov. Poleg teh se sedaj snuje v Moskvi Trgovska banka, ki jo finansirajo nemške in ameriške banke. Tudi italijanski kapitalisti so pred kratkem zaprosili vlado v Moskvi, da jim dovoli osnovanje banke, ki jo bo financiral Izključno italijanski kapital. X Ustanovitev kavkaške državne banke. Narodne banke v Georgiji, Armeniji in Aserbajdžanu so se preosnovale v kavkaš-ko državno banko z enotnim vodstvom. Ta banka ima svoj sedež v Tiflisu. O razmerju te banke do ruske državne banke sedaj še ni ničesar znanega. X Moskovska borza dne 4. februarja. — (Številke značijo rublje iz leta 1923, to Je 1 rubel — 1,000.000 sovjetskih rubliev). 10 zlatih rubljev — 260 rubljev (leta 1922) aU 260 milijonov sovjetskih rubljev. Funt Sterling — 222 rubljev, dolar 22 rubljev, franc, frank 2, švedska krona 12, nemška marka 0.0002, srebrni rubel 1.85, soiotnik-srebrnjak 1.85 (solotnik je Vm funta), 1 solotnlk—zlatnik 111 rubljev. X Organizacija malih češkoslovaških bank. Male češkoslovaške banke, ki niso včlanjene v Zvezi bančnih zavodov, so sklenile ustanoviti lastno organizacijo. Glavni povod temu organiziranju je novi bančm zakon, o katerem bo razpravljal čsl. parlament v bodočem zasedanju. Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani. Znižane cene a 33^ n* želenioah, 75% popusta pri vizumih, oskrbo stanovanja, brezplačne vodnike, priliko za nove trgovske stike, ta spoznanja novosti in modernih naprav n« industrijskem polju, v vseh strokah Imajo posetniki VI, Mednarodnega vsorčnega velesejma v Pragi, kateri se vrši od H. do 18. marca t I. Informacije fn legitimacije izdaja čebo-slovaškl konzulat in velesejmski zastopnik ALOMA COMPANY, anončna in reklamna družba z o. z., Ljubljana, Kongresni trg 8. \ Smetaš.* ' Lucifer. Kasilnlk! jvrope so dosegli višek tvoje moči. Da je bila vojna igra popolna, so namreč pritegnili še ostale države v svoja gorišča: «aplamtela je vsa zemlja. Vojni molob je žrl žrtvovali so mn imetje, srečo in življenje ljudi. Ljubezen, kolikor jo je še bilo med zemljani, je zginjala in njeno mesto je zavzemalo skrajne sovraštvo. Posamezni človekoljubi so sicer nastopali proti krvolo-štvii nasilnikov, toda morali so svojo drznost plačati z življenjem. Nekdo pa It bil, ki mu niso mogli do živega, V Sarajevu je hipno nastopil vitek mož, zagorelega, resnega obraza in jasnih, plamtečih oči. Govoril je po raznih javnih zbirališčah, obsojajoč blazno vničevanje človeštva. Ljudje Vseh narodnosti so ga umeli in vsem je Ml znan, dasi nihče ni vedel, kje in ke-dai ga je videl. »Bratje in sestre!« je vzklikal. »Na~ sfinik je pozabil na svoj božanski izvir Ifi je postal žival. Nasilnik je postal slabe jsl, kakor je žival. Zverina ne mori med svojim rodom, dočim nasilnik davi lastne šibkejše brate. Žival ji in pije, kolikor neobhodno potrebuje za «voj obstoj, nasilnik pa neprenehoma Masla živalske lešine in požira omam-Šive pijače do onemoglosti Žival se spolno združuje le v od prirode doioče-wera Času, nasilnik se pa noč in dan valja v mlakužab demoralizacije. In ta nasilnik hoče biti gospodar vas in vaše zemlje! Nasilnik vam s svojim neizmernim egoizmom pripravlja pogin. Po pokrajinah države gospodari meč z vsemi svojimi uničujočimi, spremljevalci. Predramite se in vstanite! Še je čas, da odvrnete propast, ki vam preti Bratje in sestre! Očistite svoja srca plevela — in vse sile vesoljstva so vam na razpolago. Pomagajte svojim trpečim bratom — in rajsko srečo doživite že na zemlji. Zavedajte se, da ste del Boga — in konec bo vsaki tiranski oblasti nad vami.,,« »Kdo le?« so povpraševali mnogi, a noben ni vedel odgovora, Le posamezni prosvetljene! so vedeli, da je Lucifer, da je svetlonoš. Naposled je prišel Iškariioi in ga je izročil morilcem, ' ■ e m Obe sdi so ga, vendar je drugi dan po usmriiivi zopet govoril zbranim iju-! dem. Ustrelili so ga in zopet obesili Po njegovi trikratni usmrtitvi v Sarajevu, je nastopil v Pragi Po usmrtitvi v Pragi, je prišel nazaj v Sarajevo, Dalje so ga večkrat videli v Beogradu, v Zagrebu, v Ljubljani ob Savi in Drini, ob Donavi in Piavi. Večkrat so ga usmrtili, j a takoj za tem je zopet govoril na dru-gem kraju. Osebe višjih avstrijskih krogov so trepetaje pred njim. Vedele so, kdo je. j Vedele so, da ga ni mogoče uničiti. Da- j j; lje so tudi vedele, da to zagonetno bitje, lahko z enim trenom očesa uniči ves ustroj. Zakaj tega ni storil, je tajnost vesoijnosti. Nekaj je pa vendar ukrenil: kedar so ga usmrtili, je Avstrijo zadel velikanski poraz, na bojišču. V Ljubljano Je došel večkrat Prvi-j krat je govoril internirancem na gradu, j Pri' odhodu Kromarja, kovača Iz Rado-I he, je proti nasilnikü navduševal mla-I dino in slovenske vojake. Zaprli so ga, a noč Je moža odnesla doli na jug. , Pozneje je zopet prišel. Udeležil ! se je tajnega sestanka rodoljubov in sestanka siromašnih obupancev. Prijeli so ga, vkovali v najtežjo verigo, ki so ! jo imeli v zaporih, in ga odvedli na Suhi bajer, K© 50 zapiti Nemci hoteli naperiti puške proti njemu, je zmajal z rameni in veriga je odletela v goščavo. Stegnil je roki in iz njegovih prstov so šinili žgoči magnetični žarki Ozrl se je za bežečim vojaštvom in žarki so zavzeli obliko plamena, ki je v širini napolnil celo stisnjeno drago. Pogledal je navzgor pod sinje obnebje in plamen je segel v obliki mističnega trikota čez vrhove bližnjih strmin ter st naposled razpihali v brezkr&jnosti Tri tedne pozneje je prvi ofcsroien srbski vojak stopil na tlak našega m®- tem sla © raku. A. Lumičre Je pravkar obelodanil »Thčorie Golloldale de ia Biologie et de la Pathologie«, ki naj M jo poznal vsak biolog in patolog Q, des Dčbats, L februarja 1923). Nežive, neorganične stvari so kršstaloidne; živa bitja pa so koloidalna ali kiejasta. Omenjeni iyon-ski životoslovec je mojstrski predeči! dejstva življenja in koloidologije. iz obilice zanimivih poglavij si oglejmo podmeno glede raka. Raziskovanja o tej bolezni so doslej z gotovostjo dognala samo sredstvo, s katerim se rak izzove. To j® Že napredek, vsaj za preprečenje. Rak se prisadi ne z »rakotvornimi« mikrobi, temveč z iritacija ® ^draženjem. Zakaj se rak najrajši razvij® na poškodovanih in zaraslih mestih? To je namreč neovr-žno dejstvo, dasi se tupatam nastani to zlobno uljč tudi v pravilnem staničevju. Najčešče nastane rak na starih opeklinah, na brazgotinah, ki so bile na novo ranjene. Trije glavni pogoji za kanceri-zaeiio so torej: tvoritev ©bnmkastega tkiva, zastarelost obrunks In drugotna poškodba. Staničje v obrastku pa postaja bolj in bolj kompaktno, se nezadostno hrani ter nima dosti odporne sile, Ce bi obstajal bacil za raka, bi se vsekakor laže ustalil na ozledenem obraslek« nego na zdravem, normalnem staničju, ki krepko vzvratno deluje. Toda rakovega mikroba niso mogli zaslediti, potemtakem je treba prebiti brez hipoteze okužen ja. Kako pa naj si v tem slučaju zamislimo vso stvar? Znano Je, da se sestavine stanic tem težje obnavljajo, čim bolj so diferencirane, To nam izpričuje razvoj zametka. V prvih 15, dneh po spočetju poveča človeško Jajčece svoj prvotni obseg 125.000 krat Ker je embrijonova tkanina malo razlikovana, se naglo množi V' sledečih osmih mesecih in pol pa zraste samo 4000 krat večja. Odkod ta razlika? Stanice postajajo namreč raznotere, se specializirajo, rasto po številu, veliko manj pa se večalo po razsežnosti Zmožnost pomnofevanja hitro pojema: čim je životinja dovolj razvita, dade ta sposbnosf skoro na ničlo. Sleherna stanica, ki je ranjena, se aado-I mesti z brazgotinastim, spojnim Stanič-jem. Praznote, nastale v eelularni ari-stokraciji, se izpolnijo s celicami nižje vrste, ki se kaj urno plodijo. Razen te-ga te poslednje, manj vredne stanice I več ali manj dušijo sosedne, razvite stanice, ki so tako potisnjene v embrio» j narno stanje ter se kot take bujno I mtiožč. Nobeno staničje ne premore take zavodne sile. kakor jo ima rak. Tu pa nastopijo koloidi. Da se more klijoča stanica razdeliti, so morali pač koloidi (t. j. klejevina, katera jo tvori) doseči izvestno zrelost, I Nastane neka stopnja flokulacije, floku- lat pa, poslej nepotreben, se mora izločiti in klejasti prebitek se mora s hrano rekonstituirail Toda v gostem brazgotinskem staničju, ki počasneje živi, zori koloid prav polagoma^ Radi tega se na zastarelih obrunkih rak najlaže razpase. Enako na starih in o'zie-denih (traumatiziranih) brazgotinah. Gre za to, da se osvobodč brazgotinske stanice, da se olajša in vzpodbode njih prehrana, zbog tega se množč, in to j© rak. Zanimiva podrobnost Pri Bašutih je bil rak neznan. Ko so Buri preplavili deželo, so prinesli dobrote civilizacije j (beri: sifilizacije), alkoholizem in sušico. Brž nato se je pojavil rak, in sicer pogostoma... Da pobijamo raka, bi torej kazalo boriti se proti kapavici, proti pijanstvu in jetiki? Zdi se, dat kajti rak razsaja tem huje, čim bolj divjajo svarila, gonokokcija» tuberkuloza itd. Te misli so vredne preudarka. Vsaka nova ideja pomeni novo vrednoto: celo napačni zamisleki so le čestokrat dobro služili Patologi pa naj preizkusijo Lumičrov nauk... Da draženje pospešuje raka, je razvidno iz tega, da so pri tej bolezni skoro vselej raznolike zajedavke,,. Semkaj sodi tudi Keithov spis »Evolutionary woands« (evdučn# rane), M trdi da je v odraslem orga-> nizmu mnogo brazgotin, nastalih iz pravilnega razvoja v embriogenijl Mogoče j so najstarše brazgotine v telesa prav one točke, na katerih se rak najprej 1 razvije. Seveda je v takih primerih po» j gosto pravilneje govoriti o zlitju, O fuziji, nego pa o zarastku v pravem pomenu besede. Dr. Luč. j OarajfB Knjige za Koroško mladinoj 1 nabiralnik pred Pretanim spomenikoi. Ctoä Gaboriau: Akt itev. 113. Roma®. (Nadaljevanje,! »Čakajta me, prevarala sta me, za nos sta me vodila, zapeljala, nalagala, ogoljufala; le čakajta! Desetkrat mi bosta poplačala! V trenutku je bil premislil vso vrsto verjetnih Ib neverjetnih možnosti. »Brez dvoma,« je mrmral, »je šel ta človek ž Oipsy pri enih vratih noter in pri drugih zopet ven; to pozna vsak otrok. Da pa sta uporabila ta način, j*e dokaz, da sta se bala, da jima kdo sledi, in če sta to mislila, nimata dobre vesti, torej.,.« Prekinil je svoj razgovor, ker mu je vstala misel, da bi izpraša! voznika, ki je morda vendar kaj vedel. V njegovo nesrečo ni hotel voznik, ki je hU videti prav slabe volje, ničesar vedeti ter poleg tega Še tako sumljivo mahal z bičem, da se je zdelo Panferlotu najboljše, če se umakne. »Vraga,« je premišljeval, »ali je voznik tudi v tej družbi?...« Kaj je mogel storiti ob tako pozni uri? Ničesar se ni domislil. Žalostno se je vrnil ria Quai Saint Mihiel in najmanj pol dvanajstih je bilo, ko je pozvonil pri svojih vratih. »Ali je mala že prišla nazaj?« je bilo prvo nje-: govo vprašanje. »Ne; pa tu sta bila oddana za njo dva velika zavitka.« Hitro, z Izredno spretnostjo je Fanferlot za. vitka odpri, ki sta vsebovala tri obleke iz katuna, navadne čevlje, prav navadna spodnja krila ta bele avbe. Agent ni mogel zadržati nestrpne kretnje. »Vedno lepše,« je rekel, »sedaj se hoče ona preoblačiti; sedaj pa res ne vem več ne ven ne »oter.« Sicer si je. ko je prihajal s Faubourga Saint Martina, prisegel, da svoji ženi ne bo ničesar povedal o smoli ki jo je imel; ko pa je bil zopet doma in postavljen pred to novo dejstvo, ki mu je zopet zmešalo vsa njegova domnevanja, so izginili vsi pomisleki njegovega samoljubja. Fanferlot je priznal vse, svoje upanje, ki je Mo tako blizu izpolnitvi, svojo neverjetno smolo ta svoj sum. In še dolgo sta bdela mož ta žena, da se razgovorita o stvari, jo razjasnita z vseh strani in najdeta zadovoljivo razlago. Trdno sta bila odločena, da ne ležeta spat, predno se Gipsy ne vrne. Gospa Aleksandra je upala, da dobi pojasnila. Ali pa se bo splob vrnila domov? To je bilo vprašanje. Toda Gipsy je prišla nekoliko po eni uri, ko $ta bila zakonska že obupala, da jo še kdaj vidita. Kakor hitro je zazvonilo, se je skril Fanferlot v temni kabinet in gospa Aleksandra je ostala sama v pisarni. »Vendar ste prišli, ljuba moja, ali se vam ni ’ nič pripetilo? V strašnih skrbeh sem bila za vas.« »Hvala lepa za vašo skrb,« je odgovorila Nina; »ali ni v moji odsotnosti nobeden oddal ničesar za mene?« Popolnoma drugačna se je vrnila, kakor je bila odšla; pač je bila še žalostna, a ne več vsa potrta. Njena brezupnost zadnjih dni se je izpre-menila, kakor je bilo Soditi po kretnjah ta svitu njenih oči. v plemeito odločnost. »Tu sta paketa, ki sta bila oddana,« je odgovorila gospa Aleksandra. »Ali ste torej dobili prijatelja gospoda Bertomyiä?« »Da. in vsled njegovih predlogov sem izpre-tnenila svoje načrte tako, da se moram jutri v svojo žalost posloviti od Vas; jaz se odpeljem.« »Jutri? — Ali se je kaj zgodile?« »O ne! Nič, kar bi vas zanimalo.« In ko si je prižgala svečo ob plinu, je gospodična Gipsy s kratkim pomembnim »Lahko noč, dobro spite«, odšla. »Kako se ti to zdi žena?« je vprašal Fanferlot, ki je prišel iz svojega skrivališča »Neverjetno. Mala piše gospodu de Clameranu ter ga povabi sera in potem ne čaka na njega.« »Vzrok bo ta, da ie proti nam nezaupna ta da Je izvedela, kdo sem.« »O tem bi I bil moral kaj povedati blagajnikov prijatelj.« »Kdo ve! — Res sem že mnenja, da Imam opraviti z zelo premetenimi tatovi; uganili so, da sem jim na sledi in me hočejo sedal speljati na napačno sled. Ce bi mi kdo jutri rekel, da ima tale ukradeni denar pri sebi in da jo hoče z denarjem popihati, bi se prav nič ne čudil* »Tega ne verjamem,« je odgovorila gospa Aleksandra: »toda poslušaj, meni ne gre Iz glave misel, da bi morai vprašati gospoda Lecoda,« Fanferlot je premišljal en trenutek. »Dobro!« je vzkliknil, »k njemu hočem, toda le, da si pomirim vest. Kjer jaz nisem ničesar zasledil, tudi on ne bo našel ničesar. On je strašen človek, jaz pa se ga bojim; naj mi le kaj očita ali pa me prezira, jaz mu bom že pokazal« Kljub temu je varnostni agent to noč slabo spal, oziroma še spal ni ker mu je neprestano rojil po glavi slučaj Bertomy, še bolj, kakor pisatelju snov za kako dramo, ki mu prihaja vedno na misel. Ob pol sedmih je že vstal kajti treba Je zgodaj vstati onemu, ki hoče govoriti z gospodom Lecoaom. Ko je popil skodelico kave, je odšel proti stanovanju slovitega policijskega uradnika. Gotovo se Fanferlot ni bal »mojstra«, kakor ga je imenoval in temu v dokaz je odšel iz »Anhängig« s povzdignjeno glavo, klobnk po strani. Ko pa je dospel v ulico Montmartre, kjer je Lecoq stanoval, že dolgo ni bil več tako siguren, kakor prel. Srce mu je bilo, ko je vstopil v vežo ta večkrat si je na stopnicah oddahnil Ko je dospel v tretje nadstropje pred vrata, označena z grbom slovitega agenta, — petelinom, simbolom čuječnosti, — mu je skoraj upadel pogum; komaj se je mogel odločiti, da je pozvonil Lecoqova dekla, dekle, izpuščeno iz kaznilnice ta svojem« gospodu slepo udana, JanouDla je odprla vrata. »Tako,« je rekla, ko ga je zagledala, »ravno prav prihajate »veverica«, mojster čaka na vas.« Ko je to slišal bi se bil Fanferlot najrajši vrnil. Zakaj, kako, kateremu slučaju se je imel zahvaliti, da ga je Lecoq pričakoval Še se le obotavljal ko ga je Janouilla prijela za roko ta potegnila v stanovanje ter rekla: »Ali hočete tu prirasti? Naprej! Mojster dela v svoji sob!.« Sredi velike sobe, fantastično opremljene, podobne skoraj knjižnici kakega učenjaka, je pisal pri pisalni mizi človek z zlatimi očali, oni ki je nagovoril na hodniku policijskega zapora Prosper-ja Bertomy ja in mu delal pogum. To je bil gospod Lecoq v svoji oficijalni obliki Ko je vstopil Fanferlot spoštljivo sklonjen. Je nekoliko dvignil glavo, odložil pero in rekel: »Tako vendar prihajaš, dragi moji Torej ae gre prav naprej v slučaju Bertomy?« »Kaj,« je jecljal Fanferlot, »vi veste...?« »Vem, kako si stvar zamotal tako da sam ne znaš več ne ven ne noter in ne veš, kaj bi storil« »Toda, mojster, jaz nisem kriv...« Lecoq je vstal in je začel hoditi po sobi gor in dol Naenkrat se je vstopil pred Fanferlota. »Fanferlot, kaj bi mislil o človeku,« je vprašal trdo in ironično, »ki zlorablja zaupanje svojih predpostavljenih; ki pove o tem, kar zasledi ravno toliko, kakor je potrebno, da zapelje obtožbo na napačno pet in da zakrivi zaradi svoje nečl- memostl Izdajstvo tako pri sodniji kakor na stva- j ri ubogega obdolženca?« Fanferlot je bQ stopil prestrašen korak nazal j »Rekel bi« ie jecljal »jaz bi...« »Tl misliš, da bi morali takega človeka kaznovati in spoditi ta prav imaš. Čim manj čislan je kak poklic, tem bolj pošteni morajo biti oni, ki ga opravljajo. Namesto tega si zakrivil Izdajstvo. — Tako, tako, mojster vever, častihlepni smo ter se Igramo s policijo! Sodnija naj se zmoti na to stran, ti pa hočeš slediti na drugo stran. Zato pa bi moral biti premeten, kakor si, moj ljubi, boljši nos bi moral imeti, da se upaš na lov brez lovca.« »Toda. mojster, prisesam vam...« »Molči. Ti bi mi seveda rad natvezel da si povedal preiskovalnemu sodniku vse, kakor je tvoja dolžnost. To ni res. Dočim zasledujejo oni blagajnika, zasleduje! ti bankirja, vohaš po njegovem življenju, se pajdaši! z njegovimi slugami.« Aii je bi! gospod Lecoq v resnici jezen? Fanferlot, ki ga je dobro poznal, je dvomil toda saj ni bilo mogoče nikdar vedeti pri čem da smo s tem vražjim človekom. »Ce bi bil vsaj spreten,« je nadaljeval »pa nisi Rad bi bil mojster in nisi niti dober pomočnik.« »Prav imate, mojster,« je priznal Fanferlot ta ni več mislil, da bi še nadalje tajil. »Toda kako naj nastopim v tako zamotanem slučaju, kjer ni bilo sledu, nobenega, prav nobenega dokaza, ničesar in prav ničesar.« Gospod Lecoq je zmajal. »Ubožec,« je rekel. »In jaz ti pravim, da si imel oni dan, ko so poslali po tebe, da s komisarjem vred doženeš tatvino, — nočem reči gotovo, vendar pa najbrže, dokaz v svojih velikih, neumnih rokah, da bi bU mogel dognati, s katerim ključem, bankirjevim, ali blagajnikovim, je bila izvršena tatvina.« »Kako to?« »Ti hočeš dokazov? Poslušaj! Ali se spominjaš črte, ki si jo opazil na blagajni? Pozoren si bil na njo; ko si jo opazil nisi mogel zadržati vzklika. Pazno si jo opazoval s povečalnim steklom in sl se mogel prepričati, da je morala biti še popolnoma sveža. Takrat si si rekel po vsej pravici da je moral tat napraviti to črto v trenutku tatvine. In s čim? Gotovo s ključem. Nato bi bil moral zahtevati bankirjev in blagajnikov ključ, da oba natančno preiščeš. Eden izmed teh ključev bi bil moral imeti zunaj na bradi vsaj najmanjše sledove zelene barve, s katero je železje blaga jen pobarvano. Z odprtimi usti je poslušal Fanferlot to razlago. Pri zadnjih besedah se ie udaril na čelo ^ vzkliknil; »laz bedak!« »Prav imaš.« je odgovoril Lecoq. »All ie mo-.goče; ti spoznaš, da bi bilo to prav in vendar zamudiš tako priliko! In vendar je to edina prava, sploh edina prava točka, da bi bil mogel kaj doseči Ce bom našel storilca, se bom imel zahvaliti samo tej črti, in storilca moram najti« Od daleč, za hrbtom, je Fanferlot pač govoril včasih slabo o Lecoqu, oči v očs pa je bil popoL nema pod njegovim vplivom, kakor v obče vsi, ki so imeli opraviti s tem Izrednim človekom. Natančno pojasnilo najdrobnejših malenkosti, katero je sedaj dobil, je zmedlo njegove misli Odkod ta kdaj je Lecoq vse to Izvedel *Vi ste se torej zavzeti za ta slučaj, mojster?« je vprašal »Gotovo; ker pa nisem nezmotljiv, sem morda pregledal kaj dragocenega. Vzemi stol ta peročaj mi vse, kar veš.« Lecoqu nasproti ni govora niti c zvijači niti O dvoumnem govorjenju. Fanferlot je govoril zato resnico, kar se je sicer redko zgodilo. Proti konca poročila pa ni povedal kako da ga Gipsy ta onž tolsti gospod prevarala, ker ga je bilo sram. K nesreči je Lecoq vedno dobro podučen, »Zdi se ml moj ljubi Fanferlot, da si nekaj po»' zabil Kako daleč pa si tekel za praznim vozom?« Fanferlot je zardel kljub svoji predrznosti tet povesil oči, kakor šolar, ki ie bil zasačen na na» pačni poti. »Kaj,® Je jecljal, »to tudi veste, mojster? Kak® ste mogli...« Naenkrat mu je šinila misel v glavo, da Je skočil s stola in vzkliknil: »Sedaj vem. Oni tolsti gospod z rdečo brado ste bili v!.« Začudenje, ki se je zrcalilo v njegovem obrazu, je dalo Panferlotu tako čuden izraz, da se J« mora! Lecoq nasmehniti. salamCeno prevt esbe«-Skrt« ta kritje ttreli. Na Premoti; Na pozebeI Proti ognio in vlhariu popolnoma siguren. Neomejeno trpežen. Tehta na 1 m* — 12 kg. Cenik tn proračun poš3« Fran Hoto Zir nun Isaf Maste) Bbp. © * i Ü8 © STANOVANJE obstoječe i* 2 - 3 «ob, s pritiklinami po molnosti * električno lazsvetljavo v sredini mesta iščem pod vsakimi povo'i in nagradol - Ponudb« x oxnacbo cene na J. ZORMAN, antmčno In reklamno podj., Ljubljana, Gledališka ulica 2, UL GOSPODIČNO Izobraženo z dežele» simpatično pošteno tn veižer nekoliko gospodinjstva se išče k 2 letnem fant«, la-časno čez dan» pozneje stalno Plača po dogovor« J.ZORMAN, anončnobareklanme^odj. marljiveoa, solidnega in poštenega me za Celje, Maribor, Ptuj, Kranj, Novomesto, Kočevje, Zagreb, Osijek, Novi Sad, Subotica Beograd, Skoplje, Split: Axüoi&Ssko in reklamno podjetje Joso Zorman, LJUBLJANA, Gledališka oJL 2. telet. 231. ' Uprava „stenskih, reklamnih načrtov mest in kopališč kraljevine SHS.“ Izdata ta tiska »Zvem tiskarna la kafitaraa« v LhtblJaaL