Celje - skladišče
D-Per
159/1982
1119820613,6
informator
enje
enje
enje
gorenje
gorenje
List za obveščanje delavcev velenjskega dela SOZD Gorenje —Št. 6 — Leto XVII,—Titovo Velenje, 11.2.1982
3. KONFERENCA ZSS
Delegati slovenskih delavcev so se 5. in 6. februarja zbrali na 3. konferenci ZSS, ki je bila posvečena uveljavljanju delavcev kot nosilcev socialne politike
V veliki dvorani slovenske skupščine je 243 delegatov — slovenskih delavcev in gostov — pozdravil predsednik slovenskih sindikatov Vinko Hafner. Posebej je med udeleženci konference pozdravil predsednika sveta Zveze sindikatov Ju-
Bojanu Križaju, Borisu Strelu in celotni smučarski reprezentanci iskreno čestitamo!
goslavije Radeta Galeba, predstavnike vseh republiških pokrajinskih sindikalnih svetov, predsednika predsedstva Slovenije Viktorja Avblja, predstavnike slovenskih družbenopolitičnih organizacij in številne druge ugledne družbenopolitične delavce.
Potem ko so delegati izvolili delovno predsedstvo in druge organe, ki so potrebni za nemoten potek konference, je uvodno poročilo o vlogi in nalogah sindikatov pri uveljavljanju delavcev kot nosilcev socialne politike prebral podpredsednik slovenskih sindikatov Martin Mlinar. Opozoril je, da je konferenca v času, ko smo že krepko zakoračili v uresničevanje nalog srednjeročnega plana družbenega razvoja države. V pogojih njegovega uresničevanja, ko so v ospredju napori za stabilnejše gospodarjenje, za usklajevanje vseh vrst porabe z realnimi materialnimi možnostmi združenega dela in družbe, se ostreje izražajo tudi problemi v socialni politiki in socialni varnosti. To seveda terja izostre-vanje in usklajevanje programov in ciljev socialne politike, ki bi spodbudili napore za doseganje večjih delovnih rezultatov, pa tudi pravičnejše uporabe sredstev, ki jih združujemo po načelu vzajemnosti in solidarnosti. Zato v vsebini konference povezujemo prizadevanja za uveljavljanje pravih nosilcev socialne politike, kot tudi za preverjanje izhodišč in samoupravnih mehanizmov za uresničevanje te politike.
V nadaljevanju je Martin Mlinar tudi opozoril, da se morajo sindikati še bolj uveljaviti kot organizatorji delavcev in jih tudi politično usposabljati, da bodo postali dejanski nosilci odločanja o ekonomskem in socialnem razvoju. To pa zahteva odločnejši politični spopad z vsemi centri odtujenega odločanja o sredstvih, pa naj gre za takšne pojave v bankah, izvršnih organih družbenopolitičnih in drugih skupnosti ali za tehnokratske strukture v organizacijah združenega dela.
O poteku javne razprave pred konferenco je poročala sekretarka pripravljalnega odbora Nada Mikic—Bule. Ta razprava je izpostavila kot eno temeljnih nalog, da se čim prej ustvarijo pogoji za večjo zaposlenost, s tem, da se tudi omejujejo vse oblike dopolnilnega dela. Prav tako je bilo skoraj v en glas izraženo mnenje, da je treba odpravljati ne le posledice, ampak predvsem vzroke za naraščanje administracije in režijskega dela.
Kakor je opozorila Nada Mikič—Bulc, gredo številne pripombe tudi na račun problematike zdravstvenega varstva delavcev.
Na začetku drugega dne konference so delegati soglasno sprejeli tudi dopolnitev statutarnega sklepa ZSS, ki je bil sprejet na 1. sindikalni konferenci konec 1979. leta. Bistvena novost sprejetega dopolnilnega statutarnega sklepa je v tem, da je Zveza sindikatov Slovenije sledila zgledu slo-
venske ustave, ki je uveljavila dvoletni mandat predsednikov in drugih odgovornih funkcionarjev skupščin družbenopolitičnih skupnostih z možnostjo enkratne ponovitve.
Ko je ocenil delo konference, je predsednik slovenskih sindikatov Vinko Hafner poudaril, da se bo pomen konference in kakovost njenih sklepov potrdil šele v praksi. Jasno je tudi, da stališča in usmeritve ne bodo v celoti zadovoljila vseh delavcev, ker so še preveč splošne. Toda veliko bolj konkretne niso mogle biti, ker bi v nasprotnem primeru zašle v prevelike podrobnosti, bile bi preobsežne in tudi v marsičem izven sindikalne aktivnosti.
Zato je za konferenco kot celoto pomembno predvsem, je opozoril Vinko Hafner, da je potrdila usmeritev, da je samoupravno organiziran delavec sam nosilec socialne politike, nadalje, da sta ekonomski in socialni razvoj dve nerazdružijivi sestavini našega celotnega družbenega razvoja, in da mo- . rajo sindikati in v njih organizirani delavci v sedanjem položaju vse instrumente socialne politike usklajevati z gospodarskimi razmerami in z delitvijo po delu.
V nadaljevanju sobotnega dela konference je delegatom spregovoril tudi predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Rade Galeb. Opozoril je, da se naša družba v tem trenutku srečuje s težavami, ki odsevajo tudi na socialnem področju. Zato je potrebna aktivnost vseh družbenih dejavnikov in posebej sindikatov, da pridobitev na tem področju ne izgubimo.
Ob tem pa je Rade Galeb rekel, da moramo bolj uveljaviti tudi dosedanje dosežke na socialnem področju. V Jugoslaviji delovni ljudje in občani namreč uživajo številne socialne ugodnosti, ki se jim zdijo že same po sebi umevne. Zato pa morajo delavci vedeti koliko že zdaj dajemo v te namene. Preveč je zakoreninjena miselnost, da gledamo le na vsoto, ki jo dobimo v plačilni kuverti. Pomisliti bi morali tudi na vse tiste ugodnosti, ki jih uživamo posredno, s tem, ko gre pomemben del dohodka prav za urejanje vprašanj na socialnem področju. Vedeti tudi moramo, je poudaril Rade Galeb, da so države, ki imajo veliko večji dohodek od naše, delavci pa imajo veliko manjšo socialno varnost kot v Jugoslaviji.
(Povzetek iz Dela, 6. in 8. 2. 1982)
.PREDLAGAJ NEKAJ KORISTNEGA”
Objavljamo 12 novih inventivnih predlogov, ki so bili prijavljeni do 9. februarja 1982.
Skupno je v TOZD Pralna tehnika dosedaj prijavljenih 27 inventivnih predlogov.
—	Ferdo Polak, Alfonz Stepišnik, oba zaposlena v TOZD Pralna tehnika na delovnem mestu mojster sprememba pritrjevanja amortizerjev za vse tipe navadnega ohišja
—	Alfonz Stepišnik, zaposlen v TOZD Pralna tehnika na delovnem mestu mojster
sprememba nosilnih in pritrdilnih elementov spodnjega pokrova za PS 402
—	Drago Živkovič, zaposlen v DSSS — služba zagotavljanja kakovosti proizvodnje na delovnem mestu kontrolor ZSP
sprememba vijačenja stekla in plastičnega okna vrat PS
—	Franc Jelen, zaposlen v DSSS — služba zagotavljanja kakovosti proizvodnje na delovnem mestu kontrolor ZSP sprememba montažne plošče in tesnenja p red kapljajoče
vode
—	Janez Deželak, zaposlen v TOZD Pralna tehnika na delovnem mestu mojster
sprememba vijačenja sestave odtočne črpalke
—	Janko Deželak, zaposlen v TOZD Pralna tehnika na delovnem mestu mojster in Karlo Herodež, zaposlen v TOZD Pralna tehnika na delovnem mestu mojster kontrole sprememba pritrjevanja odtočne črpalke
—	Rudi Strahovnik, zaposlen v TOZD Vzdrževanje na delovnem mestu oddelkovodja vzdrževanja
sprememba izvedbe stabilnega dela tečaja vrat za PS
—	Edvard Kos, zaposlen v DSSS — služba zagotavljanja kakovosti proizvodov na delovnem mestu kontrolor ZSP
sprememba pritrjevanja zadnjega pokrova oziroma stene
—	Edvard Kos in Dragan Živkovič, oba zaposlena v DSSS — služba zagotavljanja kakovosti proizvodnje na delovnem mestu kontrolor ZSP
sprememba pritrjevanja sprednje stene PS za vse tipe in „L" profil
—	Roman Vauh in Marko Podpečan, oba zaposlena v TOZD Pralna tehnika na delovnem mestu strojnik
olajšava dela pri montaži ter demontaži orodij pri strojih MIRAMONDI s prilagojenim zračnim izvijačem
—	Ivan Leber, zaposlen v TOZD Pralna tehnika na delovnem mestu mojster
sprememba tehnologije
—	Ferdo Polak, zaposlen v TOZD Pralna tehnika na delovnem mestu mojster
sprememba lepljenja napisne plošče za vse tipe PS 402
OBVESTILO
Delavski sveti tozdov in DSSS so konec preteklega leta sprejeli in potrdili reorganizacijo v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti. S spremembo organiziranosti so bile povezane tudi spremembe v sistemizaciji in vrednotenju posameznih del in nalog, tako da je zdaj zaradi prevrednotenja, premestitev in večjega števila novih del oziroma nalog veliko sprememb. Vse to je od komisije za delovna razmerja ter tudi od strokovnih služb v kadrovskem sektorju in službi AOP zahtevalo veliko dela. Pri pripravi podatkov za nekaj tisoč delavcev pa navkljub večkratni kontroli lahko pride do napak.
Dogovorjeno je, da bo pripombe o morebitnem napačno obračunanem osebnem dohodku sprejemala tovarišica Jožica Povše, Kadrovski sektor, soba 4. Delavka bo preverila v čem je problem in če bo pri podatkih napaka, bo ukrenila vse, kar je potrebno za popravek. Če ne bo šlo za napako pri prenosu podatkov na računalnik, bo delavcu dala ustrezno napotilo.
Kadrovski sektor
Pogovor z inovatorjem Ferdom Polakom
Ferdo Polak je eden tistih delavcev v tozdu Pralna tehnika, ki so v akciji »Predlagaj nekaj koristnega" prijavili številne inovacijske predloge.
V	Gorenje je prišel pred sedmimi leti in je začel delati kot kontrolor. Je izučen električar in sedaj dela kot mojster v montaži.
Prvi inovacijski predlog je podal že pred tremi leti, ki pa zaradi objektivnih težav ni pravočasno prispel na obravnavo komisiji za inovacijske predloge.
V	sedanji akciji pričakuje, da se bo stanje z mrtve točke le pomaknilo naprej, saj v zadnjih desetih letih pri pralnih strojih na inovacijskem področju, praktično ni bilo nobenih sprememb, razen tega, da so se spremenile barve.
„0 tem se ni dosti razmišljalo, šele, ko smo videli plakate, smo se ojunačili in pričeli resneje misliti na nove tehnične izboljšave. Veliko je sodelavcev in tudi delavcev, ki me sprašujejo, kako bi določeno stvar poenostavili, kako bi delali drugače, boljše, ceneje, z manj škarta, s pocenitvijo polizdelkov, z zmanjšanjem reprodukcijskega materiala, zmanjšanje zastojev v proizvodnji in tudi zmanjšanje reklamacij s tujega trga."
Ideje dobi seveda ob svojem delu in jih kasneje doma prenese na papir (naredi skice).
„Mislim, da je ideja o skupni delavnici za inovatorje idealna rešitev, kjer bi imeli na razpolago vse orodje, ki ga pri izdelavi oziroma pri uresničitvi svoje nove zamisli o tehnični izboljšavi potrebujemo. Med samo bi si izmenjavali izkušnje in si pridobili še več potrebnega znanja. "
Do sedaj je prijavil naslednje inovacijske predloge:
—	Tečaj vrat;
Sprememba je v tem, da se spremenijo utori za privijačenje vrat. Vrata lahko sedaj premikamo diagonalno, prej so bila fiksna.
S tem je popravilo lažje in manj je tudi škarta. Zmanjšani so zastoji v proizvodnji in tudi reklamacij s tujega trga bo manj.
—	Ozemljitev kadi:
Sprememba je v tem, da bi se namesto obstoječega vijaka na kad
pritočkal ploščati vtič. Na ozemljitev na žico seta bi se namesto sedanjega kabelskega čevlja vstavila faston sponka. S to spremembo bi si prihranili en vijak, dve matici, dve zobati pod lož ki. To pa je dnevno 1500 vijakov, 3000 matic in 3000 podložk. Kakšen prihranek bi bil šele v enem mesecu, v enem letu?
S tem se delovni postopek olajša, saj namesto vijačenja delavec samo priklopi faston.
—	Sprememba seta za vse tipe 402 OLIMPIC:
Pri dosedanjem setu sta speljana dva vodnika z isto funkcijo (programa-tor kontakt (6). To sta vodnika za elektroventil in pa vodnik za črpalko. Ker imata oba isto funkcijo, je predlagal spremembo, da bi naj bil vodnik črpalke priključen na vodnik elektroventila — hidrostata in bi od tam peljal na črpalke.
S tem bi se dnevno prihranilo 800 metrov žice in en faston. To je predvsem prihranek v materialu.
—	Sprememba pritrjevanja amortizerjev za vse tipe navadnega ohišja (sprememba skupaj s tovarišem Stepišnikom):
Pri tem spremenjenem načinu pritrjevanja bi odpadel problem ravnanja amortizerja kakor tudi nasedanja amortizerja na nosilec, saj bi namesto sedanjih kvadratnih gumic in prirobnic amortizerja vstavljali že obstoječe okrogle gumice in pod-ložke.
S tem načinom predelovanja bi se poenostavil delovni postopek, ker bi se vsi amortizerji vgrajevali enako. Ravno tako bi bilo manj popravila, bil bi prihranjen prostor v našem skladišču.
Pri tem pritrjevanju amortizerjev je potrebno za 3 mm podaljšati navoj na zgornji oziroma spodnji strani amortizerja. Ta stroj je avtor že sestavil in je pri najslabši obremenitvi deloval po 8 ur. Moment vijakov je ostal isti, kakor tudi nihanje pralne grupe, ki je bilo povsem v redu.
—	Sprememba lepljenja napisne plošče za vse tipe 402:
Pri sedanjem lepljenju napisnih plošč pri vseh tipih PS 402 se srečujemo s precejšnjimi težavami. Te težave se kažejo predvsem pri dodatnem delu delavke, saj mora vsako ploščo premazati z lepilom in jo zalepiti ter jo nato povaljati s pripravo. S tem lepljenjem pa problem odstopanja ni rešen, saj se pri delovanju stroja (kuhanju) plošča odlepi in odstopi od čelne plošče. Zaradi tega
prihaja do reklamacij s trga in javljajo se problemi v montaži.
Zato je predlagal spremembo, s katero napisne plošče ne bi več lepili na čelno ploščo ampak bi jo vstavljali v zato prirejene utore na zgornjem oziroma spodnjem robu čelne plošče. Ta napisna plošča bi bila na sredini pritrjena s klilko, zgoraj in spodaj pa bi bila v ležišču. S tem problem odstopanja plošče odpade.
S to spremembo bi odpadlo dodatno delo delavke, pocenila bi se izdelava napisne plošče, bil bi tudi prihranek pri lepilu.
Ferdo že pripravlja dve novi inovaciji in sicer spremembo pritrjevanja sprednje stene za vse tipe ohišja ter spremembo klasičnega traku na končnem prevzemu.
Ni kar tako, ta naš Ferdo. Le tako naprej!
I. P.
Poslovanje
blagajne
vzajemne pomoči
V preteklem letu se je v blagajno vzajemne pomoči prijavilo 3.417 prosilcev, vendar pa vsi prijavljeni niso izpolnjevali pogojev za dodelitev posojila. Komisija je morala vsak mesec zavrniti povprečno 48 prošenj, ugodno rešenih pa je bilo 2.842 prošenj. Največ prijavljenih je bilo septembra (367), oktobra (370) in maja (348), najmanj pa januarja (132) in julija (200). Komisija za dodelitev ima mesečno na razpolago znesek 1,900.000 do 2,700.000 dinarjev. Komisija za reševanje prošenj mesečno objavlja poročilo o dodelitvi sredstev.
Člani blagajne vzajemne pomoči večkrat izražajo želje, da bi se članarina od sedanjih 20 dinarjev povišala na 40 dinarjev. S povišanjem članarine se bi povečala tudi vsota, namenjena za posojila. Tako bi se tudi višina posojila povišala od sedanjih 10.000 na 20.000 dinarjev, rok vračila pa bi podaljšali na 24 mesecev. Če to ne bi bilo izvedljivo, naj bi se članom z nižjimi osebnimi dohodki rok vračila podaljšal vsaj za polovico vračilnega časa, to je, od 12 na 18 mesecev. Vse te spremembe se lahko naredijo ob izvedbi občnih zborov sindikata.
Vse člane opozarjamo, da naj se prijavljajo res samo tisti, ki izpolnjujejo pogoje in so tega posojila res potrebni.
Služba D PO
Razpis za kredite
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Velenje — komisija za razdeljevanje kreditov — je na podlagi 11. člena Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Velenje razpisala
NATEČAJ za posojila iz združenih sredstev vzajemnosti Delavci, delovni ljudje, upokojenci in invalidi (v nadaljnem besedilu upravičenci) lahko dobijo posojilo za gradnjo, nakup in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš:
—	če nimajo stanovanja ali pa imajo neustrezno oziroma neprimerno stanovanje in niso sami ali njihovi družinski člani lastniki vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali vseljivega stanovanja, ki presega 50 m2,
—	če namensko varčujejo za stanovanjsko graditev v banki ali pa bodo s kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko pridobili stanovanjsko posojilo in zagotovili lastno udeležbo.
Neustreznost in neprimernost stanovanja se ugotavlja v skladu s sprejetimi stanovanjskimi standardi v občini.
Za družinske člane se štejejo zakonec, otroci in starši, če živijo v skupnem gospodinjstvu.
Posojilo za gradnjo ali nakup stanovanja ali stanovanjske hiše lahko dobijo tudi delavci, ki imajo ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje, če bodo z gradnjo ali nakupom stanovanja oziroma stanovanjske hiše sprostili družbeno stanovanje. Posojilo, ki ga dobi upravičenec za nakup ali gradnjo stanovanja ali stanovanjske hiše, znaša največ 40 % od predračunske vrednosti ali končne kupoprodajne cene standardnega stanovanja.
Določbe iz prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi pri prenovi stanovanjskih hiš in stanovanj.
Vsak upravičenec lahko dobi ob pogojih, ki jih določa pravilnik o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Velenje in drugi akti stanovanjske skupnosti, posojilo za standardno stanovanje za 4-član-sko družino 70 m2, če pa je dejansko število članov večje od štiri se standardna stanovanjska površina poveča za 15 m2 na člana.
Upravičenec, ki kupuje, gradi, prenavlja stanovanje ali stanovanjsko hišo, katere standardna površina je večja od površine pripadajočega stanovanja, po tem pravilniku ne more dobiti posojila za del stanovanjske površine, ki presega standardno stanovanjsko površino.
Prednost za posojilo po tem pravilniku ima delavec, ki:
—	ima nižji povprečni mesečni dohodek na člana družine,
—	kupuje ali gradi stanovanje oziroma stanovanjsko hišo v okviru usmerjene ali zadružne stanovanjske gradnje,
—	kupuje standardno stanovanje,
—	ki bo z nakupom, dograditvijo ali prenovo stanovanja oziroma stanovanjske hiše sprostil družbeno stanovanje, ki po stanovanjskih standardih ni ustrezno za njegovo družino.
Na natečaj lahko kandidirajo le delavci, ki predlože:
—	dokazilo o namenskem varčevanju pri banki,
—	opis stanovanjskih razmer,
—	kupoprodajno pogodbo, če kupujejo etažno stanovanje,
—	gradbeno dovoljenje, če grade stanovanjsko hišo oziroma jo prenavljajo.
Natečaj za posojilo traja do vključno 20. februarja 1982. Prijave na natečaj, prispele po tem datumu, ne bodo upoštevane. Vloge za priglasitev na natečaj sprejema po sklepu komisije Ljubljanska banka — Temeljna banka Velenje — oddelek stanovanjsko-komunalnega kreditiranja, Titovo Vele-
nje, Rudarska 3. Podrobnejša pojasnila v zvezi z natečajem lahko dobite v službi za stanovanjsko gospodarstvo pri tovarišici Gostenčnikovi.
Služba za stanovanjsko gospodarstvo
OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
Orodjarji so počastili Prešernov dan
Tudi letos so mladinci tozda Orodjarna pripravili kratko slovesnost, na kateri so spregovorili o pomenu slovenskega kulturnega praznika. Čeprav smo že lani ocenili, da je njihova spodbuda vredna posnemanja, pa so žal. ostali še osamljeni. Tudi zategadelj je njihova prizadevnost vredna še večjih pohval!
Program so pripravili in izvedli Mihaela Krulej, Denis Rajšter in Bojan Vrečar.
Delavci - likovniki so se predstavili
Ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku smo si v naši jedilnici lahko ogledali likovna dela naših sodelavcev. Že vrsto let posvečamo amaterskemu ustvarjanju veliko pozornosti in za letošnjo razstavo lahko rečemo, da je ena izmed najboljših doslej.
Čeprav se avtorji predstavljajo le z nekaj deli, pa so ta res takšna, da sodijo na razstavne panoje. Naj pa bi to bila tudi spodbuda za naprej ne samo delavcem, ki tokrat predstavljajo svoja dela, temveč tudi vsem tistim, ki se ukvarjajo z likovno ali še tudi kakšno drugo ljubiteljsko dejavnostjo.
Letos so razstavljali: Franc Ravnjak in Željko Markan (Gorenje Promet Servis), Dušan Peer (Interna banka), Danilo Torej ( TOZD Vzdrževanje), Alojz Župec in Tomo Horvat (TOZD Elektronika Ptuj), Jožica Grobelnik in Zdravko Trbovšek (TOZD MGA Nazarje) in Janez Rajmer (TOZD Kompresorji Črnomelj).
DELAVCI - LIKOVNIKI SO SE PREDSTAVILI
OBVESTILO PLANINCEM
Planinci v Gorenju smo pričeli novo delovno sezono s kondicijskimi pohodi po Šaleški planinski transverzali (50 km). Poleg številnih lepih gorskih tur ter drugih planinskih aktivnosti smo v svoj program dela vključili tudi zimski pohod na Stol (2238 m). Ta pohod je posvečen spominu na legendarno bitko jeseniške Cankarjeve čete v februarju leta 1942.
Gorenjčani se bomo pohoda udeležili v nedeljo, dne 27. februarja. Avtobus bo v Moste pri Žirovnici odpeljal ob 4. uri zjutraj izpred Rdeče dvorane. Od tu se bomo povzpeli do Valvazorjevega doma (1118 m), kjer bo postanek za okrepčilo in kontrola opreme. Od tam bomo nadaljevali pot po programu, ki poleg vzpona na vrh gore vsebuje še svečano proslavo.
Udeležence opozarjamo, da naj imajo primerno opremo kot so topla zimska obleka, čevlji s profilirano gumo, rokavice, kapa, smučarske palice, temna očala, kalorična hrana.
Večkratni udeleženci pohoda naj s seboj ne pozabijo vzeti izkaznice, v katero organizator potrdi udeležbo.
Za prvi zimski pohod na Stol prejme udeleženec bronast spominski znak, za tretji srebrn, za peti zlati znak. Za udeležbo v desetem pohodu podeli organizator častno diplomo in plaketo.
Prijave z vplačilom prispevka v višini 120 din sprejema do četrtka, 18. februarja 1982 Milica LESJAK, izvoz, telefon 512.
Ker je število udeležencev omejeno, večkratnim udeležencem priporočamo, da si pravočasno zagotovijo mesto v avtobusu.
Planince obveščamo, da lahko članske znamke dvignejo pri blagajničarki planinske sekcije Milici LESJAK v izvozu, vsak dan med malico.
Članarina znaša — 100 din za člane
—	50 din za člane — mladince
—	20 din za člane — pionirje
Odbor planinske sekcije
ŠAHOVSKI TURNIR
Rezultati drugega hitropoteznega turnirja za prehodni pokal Gorenja za leto 1982:
1. Ivan Kovač, Vzdrževanje (10 točk); 2. Danilo Zajc, SOZD (7,5 točk); 3. Janko Plevnik, Vzdrževanje (6,5 točk); 4. Miki Bordevič, Vzdrževanje (5,5 točk); 5. Brane Pfeifer, DSSS—RKS (5 točk); 6. Zvonko Vargec, Servis (4 točke); 7. Franc Višnjar, Štedilniki (4 točke); 8. Bratislav Tomič, Vzdrževanje (3,5 točk); 9. Slavko Benetek, DSSS—tehnologi (3,5 točk); 10. Zvone Pečnik, Kuhalni aparati (3 točke); 11. Alojz Jelšnik, DSSS-RKS (2,5 točk).
Bojan, Bojan L.
Svetovno smučarsko prvenstvo je končano. Veliko veselje nad uspehi celotne jugoslovanske reprezentance pa še vedno odmeva med nami. Najprej so dekleta druga za drugo razveseljevala z najboljšimi dosedanjimi uvrstitvami, nato Boris Strel s prvo kolajno in za konec še Bojan Križaj z drugo. Prva je bila bronasta, druga srebrna. Toda za nas vse obe štejeta več kot zlato! Prišli sta ob pravem času, toliko zaželeni, težko pričakovani . . .
In ob vsem tem smo lahko delavci Gorenja še posebej ponosni, saj smo lani podpisali sporazum o generalnem pokroviteljstvu nad jugoslovansko smučarsko reprezentanco.
Bojan, Bojan, ... Še danes in še dolgo bo odmevalo to ime v srcih številnih privržencev belega športa iz Slovenije, ki so tako ali drugače bili v areni tega velikega smučarskega cirkusa, največjega pred zimsko olimpiado leta 1984 v Sarajevu. Med tisočimi, ki so pripotovali v Schladming, ob reko Enns, mestece, stisnjeno pod Visoke Ture na jugu in Dachstein na severu, povsem na zahodu avstrijske dežele Štajerske, smo bili tudi delavci Gorenja. Napolnili smo pet avtobusov in ob prihodu na cilj smo se pomešali med številne skupine iz drugih slovenskih delovnih organizacij. Izstopali so delavci Radenske s posebnimi dežniki, pa člani smučarskega kluba iz Prebolda, z rdečimi bundami pa delavci celjskega Topra; Tržičani so nosili številne napise in pozdravljali Bojana, drugi spet Borisa, pa Jožeta, Tomaža in Jureta. Tudi napis Gorenja je bil izobešen na pravem mestu. Povsod po veliki tribuni in pod strmino fer ob progi pa so kmalu vihrale naše zastave. Že davno pred prvim startom je bilo vse jasno, da je to jugoslovansko vrelišče. Že začetek je napovedoval nekaj, kar lahko doživiš le, če si sredi tega dogajanja. In najtežje je bilo gotovo Bojanu in tovarišem iz ekipe Jožetu, Borisu in Tomažu. V prostoru za ogrevanje so bili sami s svojimi mislimi, sami pred veliko odgovornostjo. Ob vihranju zastav so se vse glasneje in pogosteje slišali klici: „Bojan, Bojan,..."
To je bilo tisto, kar je vzdušje naredilo „naše" in začel se je dvoboj med dvema velikanoma na Elanovih smučeh, ki sta morala prva na progo. Zaostanek Bojana za Inge-marjem je napovedal vse najboljše.
Nedelja je bila v Schladmingu jugoslovanska. Tudi Gorenje je močno izstopalo.
V takem negotovem pričakovanju je bilo težko vzdržati. Marsikdo si je dal duška; slivovka, vino, pivo... Bojan pa je moral znova na strmino. Podrsaval je s smučmi in se korak za korakom vzpenjal navzgor. Da, v tisto strmino, ki je televizijski ekran ne more povsem resnično prikazati.
Zastave so še vedno vihrale, vzkliki niso prenehali. Pod taktirko Čačinoviča je igrala godba na pihala, pa tudi ansambel Vikija Ašiča je bil kar priden. Pohvaliti je treba tudi uradnega napovedovalca, saj je kar izzival navijače, zdaj švedske, zdaj naše, medtem ko domačini niso imeli pravega aduta.
„Heja, heja . . . Bojan, Bojan, . . . Jugoslavija, Jugoslavija, . . . Tomaž, Tomaž, . . ."In tako se je valovanje navdušenja nadaljevalo.
Kmalu nato tišina. Štartal je Phil Mahre. In kmalu izpadel. Žal je bilo tako, da so tudi to mnogi navdušeno pozdravili. Znova tišina, nato navdušenje švedskih navijačev. De Chiesa je le za nekaj stotink zaostal za Fjaellbergom in na vrsti je bil Bojan.
„Bojan, Bojan, ..." Odličen vmesni čas, najboljši. Bojan — uspel je! Nepopisno veselje. Direktor reprezentance Tone Vogrinec je bil prvi pri njem. Sedaj ni bilo več pomembno, ali zmaga Šved ali ne! Bojan je imel kolajno! Srebro je že bilo njegovo! Navdušenje enkratno! Klicali so ga na doping kontrolo in komaj se je iztrgal novinarjem, tovarišem iz vodstva reprezentance, pa soprogi in staršema.Vzkliki in navdušenje pa ni pojenjalo. Ko se je znova prikazal na ciljni ravnini, je bilo veselje med navijači še večje. Kajti približal se je čas, ko mu bo pripadla druga najvišja stopnička na velikem odru pod drogom, na katerega se bo dvignila jugoslovanska zastava, drugič na tem prvenstvu. Zmagoslavje je bilo popolno! Tišino pred slavnostjo je pretrgal klic: „Bojan!" In v areni je znova završalo, zastave so zavihrale, Bojan je dvignil roko in spet je bilo slišati: „Bojan, Bojan!" Iz tisoč grl je odmevalo to ime in odmeva še danes in bo odmevalo še jutri.
Srebrno odličje je bilo končno v njegovih rokah in velik šopek cvetja je dopolnil zmagoslavje.
Nad mestom so švigale rakete, gromko streljanje je paralo sončne žarke, ki so še bolj ožarjali zdaj nasmejane, zdaj solzne in zdaj srečne obraze delavcev slovenskih delovnih organizacij in ljubiteljev smučanja, ki so bili ob koncu svetovnega prvenstva prisotni tej veliki zmagi naših smučarjev.
„Bojan, čestitam!" Stisnil sem mu roko! Čestital sem tudi Vogrincu
in mu ponudil steklenico domačega žganja, ki sem ga vzel s seboj za slavje. „Ta je pa močan!" so menili tovariši iz vodstva reprezentance, ki so skupaj z Bojanom, Borisom, Tomažem, Jožetom in drugimi še dolgo stali ob vznožju strmine, ki je Bojanu prinesla zlata vredno srebro. Okrog Bojana pa so se začeli zbirati številni ljubitelji smučanja, ki so hoteli njegov podpis. Bojan jim je potrpežljivo ustregel. In še naprej je moral zreti v fotografske objektive . .. Tudi za naš Informator!
Hvala, Bojan!
(Hinko Jerčič)
INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV VELENJSKEGA DELA SOZD GORENJE, Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Velenje. Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak, Branko Amon, Pavli Strajn, Stane Šmajs, Jožica Štukovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 8000 izvodov. Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA, Prevalje, 1982. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421—1/72 z dne, 23. 1. 1974.