Leto IX._Y Celjn, dne 10. jnnija 1914._St. 18. NARODNI LIST Izhaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Vse pošiljatve, (dopisi reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: ||Narodni List" v Celju. Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Rotovška cesta štev. 3. Dva odlomka iz nekega političnega govora. i. Politično delo je potrebno. Čim manj je v kakem narodu političnega dela —- posebno za avstrijske narode velja to --, tem manj pravic uživa do-tični narod. Med avstrijskimi narodi pa velja to v prvi vrsti za nas Slovence, ki smo maloštevilni in se imamo za svoje pravice boriti proti mnogim, po številu in gospodaistvu močnejšim nasprotnikom. Za vse, kar smo dosedaj iztisnili slovenskih pravic iz države, se imamo zahvaliti političnemu delu, ki ga je bilo posebno v zadnjih desetletjih pri Slovencih prav mnogo. Čim več pa so se Slovenci začeli zanimati za politično delo, tem bolj so se med nami začeli tudi razvijati domači politični boji. So ljudje., ki pr(avijo, da so domači politični boji slovenski stvari na škodo in da bi bila za nas politična sloga vseh Slovencev največja sreča. K sreči so redki tisti, ki resno zahtevajo to slogo, kajti tudi pri nas politično mišljenje napreduje in ljudje spoznavajo, da so strankarski boji ravno tako potrebni, kakor je n. pr. med trgovci potrebna konkurenca. Kakor trgovska konkurenca pomaga, da dobijo kupci, konsumenti kolikor mogoče najboljše in najcenejše blago v roke, tako je tudi naloga te politične, strankarske konkurence in strankarskih bojev pobijati zmiraj slabo škodljivo politično delo in odpravljati slabe politične delavce ter delati prostor zmožnejšim in poštenej-šim politikom. Če se torej zbirajo pristaši narodne stranke na sestankih, cla se posvetujejo o političnem Ki ga hočejo izvršiti, morajo si pač najpoprej biti popolnoma na jasnem, česa še Slovencem v političnem oziru manjka, za katere pravice se še hočemo boriti, nadalje ali so sedanji vodilni politiki taki, da jim lahko zaupamo in pričakujemo od njih zaželjenih uspehov, če ne, kako naj sami uredimo svoje politično delo, da bo prineslo Slovencem več uspehov. V velikem pač občuti vsak izmed nas, ki bere časopise in zasleduje, kaj se v državi in kaj se pri nas doma godi, kakšne krivice leže nad nami in kje so vzroki naše narodne nezadovoljnosti. Mi vemo, da prebivamo v državi, kjer imajo Slovani 'h vsega prebivalstva, Nemci pa samo Vs. In vendar Slovani ne uživamo tistih pravic, kakor Nemci. Nemci imajo v svojih rokah vlado in imajo s tem v svojih rokah tudi vse državne dohodke. Vspričo bojev, ki sc vrše med Slovani in Nemci, je jasno, da skušajo vladajoči Nemci državne dohodke, ki gredo vsako leto ne samo v iniljone, temveč v miljarde kron, porabiti tako, da imajo oa teh miljard prvi dobičeK Nemci. Kakor pa je z državnimi dohodki, tako Je tudi v vsakem drugem oziru. Nemška manjšina ima v državnem zboru večino in naše jezikovne pravice se teptajo povsod, kjer ima država besedo' v uradih, v šolah, v armadi. In to so glavni vzroki avstrijskih slovanskih bojev proti vladi in Nemcem. Najslabše pa se godi med avstrijskimi Slovani Slovencem in sicer zate, ker smo mi tukaj najmanjši slovanski narod, v drugi vrsti pa zato, ker bivamo po istih deželah, ki neposredno ločijo Nemce od Trsta in Jadranskega morja. Nemci mnogo ložje zatirajo mali narod Slovencev, kakor n. pr. močan narod Čehov ali Poljakov, zatirajo pa Slovence tudi z mnogo večjo besnostjo zato, ker je danes ves nemški narod od Drave pa do severnega morja složen v mnenju, da si morajo Nemci priboriti tudi Trst in Jadransko morje Tega nemškega strahu ne smemo Slovenci nikdar več smatrati kot kake »Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Četrt leta 1 K. Za Ameriko in drnge dežele na leto 5 K 60 v. Naročnina se plačuje vnaprej. Posamezna številka stane 10 vinarjev. prazne sanje, temveč slehernemu zavednemu Slovencu mora preiti v kri in meso spoznanje, da imajo Nemci najresnejšo voljo sezidati zloglasni nemški most od Drave do Trsta, to se pravi vse slovenske pokrajine ponemčiti. Le glejmo, kako delajo s koroškimi Slovenci, glejmo, kako ustanavljajo med štaj. Slovenci nemške šole, tovarne, naseljujejo nemške kmetovalce, trgovce in obrtnike in kako ravno isto delo opravljajo tudi že po Kranjskem in Primorskem. To so dejstva, to niso sanje in če imamo Slovenci oči, pa nočemo videti preteče nemške nevarnosti in nočemo storiti vsega, kar je za odbijanje nemškega napada potrebno, potem nas bo enkrat zgodovina s popolno upravičenostjo obsodila kot ljudi, ki niso bili zmožni samostojnega narodnega življenja. Ne troštajmo se s tem, da nas niso pred 60 leti zatrli popolnoma spečih in da nas torej tudi sedaj ne bodo, ko je narodna zavest med nami že kolikor toliko razvita. Ta trošt ni pravilen, kajti pred 60 leti tudi ni bilo niti sluha o tistem sistematičnem nemškem raznarodovalnem delu, ki ga danes opažamo .med Slovenci in ki ga podpirajo nemški mi-ljoni ter tisoči in tisoči zagrizenih, med nami naseljenih Nemcev. Ravno tako pa se tudi med Slovenci samimi narodna požrtvovalnost daleko ni razvijala tako lepo, kakor narodna zavest. Koliko jih je danes med nami ljudi, premožnih in narodno zavednih, ki v vsem svojem življenju še zmiraj mislijo edinole na lastno dobrp življenje, med tem ko za narodno splošnost ne store ničesar ali pa tako malo, da to sploh ne pride v poštev. II. ' S tem sem se dotaknil tistih organizacij, ki nri. iidjdjo v postev pri drobnem narodnem delu v o- brambi proti nemškemu drobnemu napadalnemu delu. Slovenci pa se proti nemškemu prodiranju k jadranskemu morju ne smemo boriti samo z o-brambnimi, izobraževalnimi in gospodarskimi organizacijami, temveč nn moramo paziti tudi na to, da bodo na vseh istih mestih, kjer se pride naravnost z nam nasprotno vlado v dotiko, nas zastopali taki ljudje, od katerih vemo, da so zmožni, pošteni in nesebični v svojem delu za narodov blagor. Ta mesta so: občinski zastopi, okrajni zastopi, krajni in okrajni šolski sveti, deželni zbori, deželni šolski sveti, državni zbor in še drugi javni zastopi. V vseh teh zastopih imajo danes od slovenske strani glavno besedo naši klerikalci. Vsi vemo, da vse slovensko neklerikalno časopisje bije proti kleiikalcem hud boj, tisoči in tisoči izobraženih slovenskih mož se ne strinjajo z delovanjem klerikalnih politikov. Tudi mi spadamo med tiste, ki so proti klerikalcem in naša dolžnost je, da se danes tudi na tem sestanku vprašamo, ali imamo prav s svojim bojem proti klerikalcem ali ne. Slov. klerikalna stranka je posegla v slov. politični boj pod pretvezo, da hoče zastopati kmeta. Tako pravi posebno danes na Štajerskem. Na Kranjskem ji kmet ne zadostuje več, temveč hoče zastopati tudi obrtnike in trgovce, kajti zahotelo se ji je mest in trgov. Skušnja uči, da klerikalci niti s kmetom, niti z učiteljem, niti z obrtnikom in trgovcem, niti z uradnikom resno ne mislijo, temveč klerikalna stranka gre samo zi koristmi v prid duhovnikov. Duhovniki hočejo vladati nad našim ljudstvom in zato vabijo na svojo stran najštevilnejši slovenski stan, kmetovalce. Delajo tudi za kmetovalce, toda samo tako dolgo, ko kmetje na drugi strani duhovnike ubogajo in smatrajo samo to za dobro, kar se duhovnikom dobro zdi. Naj se vzdignejo kmetje v kakem kraju n. pr. proti škodljivi beri, takoj je klerikalna stranka proti njim. Naj se kmetje v kakem Oglasi se račonijo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popnst po dogovoru. Pristojbine za oglase je plačevati po pošti na naslov: ..Narodni List" v Celju. kraju iz kakega drugega vzroka postavijo po robu predomišljavemu duhovniku — takih krajev hvala-bogu na Slovenskem tudi ni več malo — in že Je klerikalna stranka nastopila proti dotičnim kmetom ter jih proglasila za svoje nasprotnike. Kako zelo stoji klerikalna stranka pod izključno komando duhovnikov, je najlepše dokazala zadnje dni na Kranjskem otvoritev belokranjske železnice. Prišel je tudi žel. minister in več višjih uradnikov iz Dunaja. V Ljubljani pa ministra ni prvi ogovoril cesarjev namestnik ali deželni glavar, kakor bi vsakdo pričakoval, temveč škof in pri celi otvoritveni slavnosti je duhovščina tvorila večino in stala v ospredju. Podobnih slučajev bi se lahko navedlo vse polno in tisti, ki pravijo, da je klerikalna stranka duhovniška stranka, imajo prav. Tisoči in tisoči priprostih mož so morali to resnico že poskusiti na lastni koži. Kakor rečeno, imajo danes pristaši klerikalne stranke v večini javnih zastopov prvo besedo. Oni so v prvi vrsti odgovorni za vse, kar naš narod prejme od javnih zastopov. Poglejmo pa sedaj, ali smo osobito mi štajerski in severni Slovenci vobče lahko zadovoljni z najvažnejšimi svojimi javnimi zastopi, štajerskim deželnim zborom in z državnim zborom. Štajerski Slovenci imamo v štajerskem deželnem zboru 12 klerikalnih in enega naprednega poslanca, v državnem pa sploh same klerikalce in sicer sedem. Ali so se od tistih časov, ko so prišli na površje klerikalci, razmere za štajerske Slovence obrnile na boljše ali na slabše, ali pa so ostale pri prejšnjem? Poglejmo štajerski deželni zbor. Jaz za svojo osebo sem pristaš najodločnejše obstrukcije proti nemški večini v deželnem zboru štajerskem, w>r sem urepričan, da se da doseči za štajerske strTkd* žemo še kaj več. Za vzgled si jemljem tu tirolske Italijane, ki so si pridobili vedno več pravic v deželi potom obstrukcije v tirolskem deželnem zboru, nadalje si jemljem za vzgled češke Nemce in svojčas moravske Čehe. Povsod je bila obstrukcija glavno bojno sredstvo. Tudi naši klerikalni deželni poslanci so v štajerskem deželnem zboru poskusili z obstrukcijo, ki pa je, kakor je znano, narodna stranka ni odobravala in sicer zakaj ne? Zato ne, ker naši klerikalni poslanci prvič nikdar niso povedali, kaj pravzaprav z obstrukcijo hočejo v deželnem zboru doseči, drugič pa so v resnici obstruirali samo zato, da bi nemškim klerikalcem pomagali vreči v deželnem zboru nemško napredno večino. Mi Slovenci pa nimamo niti najmanjšega povoda se zavzemati za nemško klerikalno ali za nemško napredno stranko, ker sta nam v narodnem oziru obe enako nasprotni ter torej tudi ne moremo dopuščati, da bi se obstruiralo iz takih namenov, kakor so obstruirali v štajerskem deželnem zboru slovenski klerikalci. Resnica je tudi, da za odkup obstrukcije niti resnih pogajanj ni bilo z nemško večino zaradi kakih večjih slovenskih pridobitev. Slovenci so dobili drobtine, med tem ko so Nemci istočasno dobili petnajstkrat več. Še veliko bolj jasno kaže slovenska klerikalna politika vso svojo škodljivost napram slovenskim narodnim koristem v državnem zboru, Od tistega časa, odkar imajo slovenski klerikalci med slovenskimi državnimi poslanci večino, ne pridemo v svojem boju za narodno jednakopravnost niti za korak naprej. Naše srednje šole postajajo vedno bolj nemške in prihajajo v vedno večjo odvisnost od Nemcev. Za celjsko slovensko gimnazijo se ni storilo v tem času popolnoma nič; pri vseh uradih, pri sod-nijah, na pošti, davčnih uradih, političnih uradih, povsod imamo danes mnogo več nemškega uradništva Podružnica ljubljanske kreditne banke o Celju. Delniška glavnica 8 mlljonov kron. Rezervni zaklad čez 1 mlljon kron. Centrala v Ljubljani, podružnice: Splft, Celovec, Trst, Sarajevo, Gorica. w Eskomptira menice pod najkulantnejimi pogoji. — Otvarja tekoče in čekovne račune. — Sprejema vloge na knjižic? in tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga brez odpovedi po 4V2°/o- — Večje vloge na tekočem računu proti odpovedi obrestuje po 43/4% od dne vloge do dne dviga. — Prodaja srečke na obroke kakor tudi promese za vsa žrebanja. 98 -12 in bolj nemško uradovanje, kakor pa je bilo pred letom 1907. Naše vseučiliško vprašanje, ki se je pred letom 1907 tako lepo razvijalo, je popolnoma zaspalo; za naše kmetijsko in splošno strokovno šolstvo se ni storilo za časa klerikalne vlade popolnoma nič, oziroma kar se je storilo, n. pr. obrtna šola v Ljubljani, se je storilo po zaslugi naprednja-kov. Koroškim Slovencem se še nikdar tako slaba godila ni, kakor od leta 1907 naprej, odkar vladajo klerikalci. Pred 10, 15 leti je bilo vsaj še nekaj pravic pri koroških državnih uradih; če greste danes tja, najdete, da so te pravice iz koroških državnih uradov popolnoma iztisnjene. Kaj pa so potem delali naši preljubi klerikalci, da niso ničesar dosegli? Na Dunaju so imeli veliko besedo, velik,vpliv, kakor se tako radi bahajo, koristi za nas štajerske in koroške Slovence pa prav nobenih. Od kod to prihaja? Od tod, ker klerikalna stranka prodaja vse izven kranjske Slovence, osobiio pa štajerske in koroške Nemcem za podporo, ki jo nemška vlada nudi duhovniški stranki za neomejeno nadvlado na Kranjskem. Sebični nameni dr. Šušteršiča in ljubljanskih duhovnikov igrajo v vsej klerikalni politiki prvo vlogo in vse to na račun nas štajerskih in koroških Slovencev, s tem pa seveda tudi na račun občih slovenskih narodnih koristi. Najlepše so slovenski klerikalci nenarodnost svoje politike dokazali v zadnjem delegacijskem zasedanju v Budimpešti. 3 Slovenci so bili tam i. s. dr. Šušteršič in dva duhovnika; fest fant dr. Krek ln odlični savinski poslanec dr. Korošec. Ker že dalje časa nimamo državnega zbora, so vsi poslanci skušali v delegacijah prednašati pritožbe svojih volilcev in svojih narodnosti, ki so jih zastopali. Edinole slovenski poslanci niso prednašali nikakoršnih slo-venskonarodnih pritožb in so se delali, kakor da Slovenci sploh nimamo nobenih zahtev do vlade. Hvalili so ministra Berchtolda in njegovo politiko, hvalili ustvaritev Albanije in bili v skrbi, kaj bi še bilo za nadaljni razvoj Albanije storiti. Razpravljali so o razmerju med Italijo in Avstrijo, hvalili so katoliško politiko v Bosni in Hercegovini, hujskali so proti Srbiji in se zavzemali za katolike v Novi Srbiji. Edino o koroških razmerah so spregovorili par besed, pa še to pod pritiskom slovenske napredne javnosti. Zakaj vse to? Zakaj se niso zavzeli za naše domače težnje? Zato, ker so imeli od zgoraj migljaj, zato ker jim je bilo od zgoraj predpisano, kako naj v delegacijah nastopajo. Ako pa bi tako ne nastopali, potem bi jim vlada kratkomalo svojo podporo bila odtegnila. Šušteršič bi še k svojim z »-narodnim voditeljstvom« pridobljenim milijonom rad dobil kak plemenitaški naslov, eden ali drug duhovnik bi rad postal škof, temu ali drugemu klerikalnemu zavodu bi še trebalo toliko in toliko tisočev denarja in podobni interesi določajo danes v klerikalni stranki vso politično taktiko. Ker smo pri delegacijah, je ravno prilika, da se spomnimo zopet izvajanj glede nemškega prouiia>u« r-o*; Trot« i., jauicuishciiiu morju. Ne«isko prodiranje proti Jadranskemu morju je resno gibanje. Ce pa se pečamo s tem gibanjem kot resnim, potem moramo priznati, da se s takim nemškim prodiranjem k Jadranskemu morju polagajo čisto novi kamni za mednarodno politiko. Nihče ne bo tajil, da so danes mogočni narodi na svetu, ki imajo največji interes na tem, da slovenske zemlje nikdar ne postanejo nemške. Rekel bi, da so to vsi narodi, ki bivajo okoli Nemčije in ki ne morejo biti zadovoljni z nemškim prodiranjem proti Adriji. Tu bi bila dolžnost slovenskih vodilnih politikov, da bi to za nas ugodno razpoloženje drugih narodov proti nemškemu prodiranju k Adriji izrabili. Kakor so Albanci izrabili avstrijsko bojazen pred srbskim prodiranjem proti Jadranskemu morju, na drugi strani avstrijsko bojazen pred morebitnim italijanskim zasedanjem albanskega ozemlja, tako imamo tudi mi Slovenci dolžnost, da mislimo v bodočnost. Veliki Jugoslovan Strosmayer je svoj čas izvrstno razumel stopiti v zvezo z odličnimi angleškimi politiki v svrho slovanskih koristi na Balkanu. Ravno tako bi mi imeli danes dolžnost iskati stikov s Francozi in Angleži, kakor tudi z Rusi ter odločujoče politike v teh narodih opozarjati na važnost, ki jo ima slovenska zemlja v mednarodtiem boju proti nemškemu prodiranju na vzhod. Ker je danes na Slovenskem klerikalna stranka odločujoča, bi bila dolžnost klerikalnih voditeljev, da v tem smislu delujejo. Klerikalni politiki so prepametni, da ne bi uvidevali potrebe takih dalekosežnih načrtov, toda oni tega nikdar storili ne bodo, ker bi se s tem zamerili na zgoraj in z zamero na zgoraj bi odpadle vse tiste različne podpore, ki jih klerikalna stranka danes na Kranjskem prejema. Mladin. Štajerske novice. Zmaga Slovencev v Laškem trgu. V pondeljek se je raznesla po celi deželi vesela vest. da so Slo venci pri občinskih volitvah v Laškem trgu v tret jem razredu zmagali. Slovenski kafcdidatje Konrad Elsbacher, veletržec, dr Josip Kfolšek, odvetnik, Franc Kranjc, občinski tajnik hfVignac Pirnat, posestnik so zmagali s 87, £6. 84 in 85 glasovi: nemški kandidatje okrajni sodnik Vvagner, notar Mraulagg, kovač Košir in dosedanji župan \Vcber so propadli z 80- 83 slasovfcŠlo je torej za vsak glas in da smo Slovenci zmaesfi, gfe zasluga zares vzorni disciplini in odločnosti kmečkih volilcev. ki so pri.šii vsi volit in'Se niso dali od nikogar zapeljati, da bi ne storili svoje narodne dolžnosti. Imeli bi pa Slovenci nap manj še 11 glasov več, ako nam ne H nemška komisija 4 glasov razveljavila, se ne bi dva bciaz-ljivca (Kranjc ii. Toman) s 3 glasi odpeljala in ne bi raztrgale neprevidne ženske na prigovarjanje laškega občinskega redarja volilnih legitimacij. Pokazalo se je pa vseeno, da nas je Slovencev v Laškem trgu več ko Nemcev, kajti tretji razred šteje vedno največ glasov in ta razred pokaže, kedo ima ljudstvo za seboj. Veselje nad zmago je bilo v Laškem trgu nepopisno, radujejo pa se tega uspeha, ki so ga dosegli posvetnjaki in duhovniki s skupnim delom, tudi vsi ostali spoduještajerski Slovenci. Pokazalo se je ja$no, da naša nemškutarija ni nepremagljiva in da ni več tako daleč dan, kp ji bo odklenkalo tudi po drugih spodnješiajerslcih trgih in mestih. V drugem in prvem razredu so bili v Laškem trgu izvoljeni topot še Nemci; v prvem razredu so Slovenci imeli 4 glase proti i nemškim. Nemškutarji so silno agitirali, na čelu jim do sitega znani pek in šnopsbutikar Fretze. Pa ni nič pomagalo, dobili so jih po grbi in ako da Bog in sreča junaška, ne bode tretji razred nikoli več v njihovih rokah. Shod zaupnikov narodne stranke v spodnji Savinski dolini se je vršil zadnjo nedeljo popoldne v Žalcu in je najlepše uspel. Izmed 60 povabljenih jih je prišlo 39 in so bile zastopane skoraj vse občine. Seja je trajala tri ure in se je v zanimivih razpravah govorilo o strankini organizaciji v spodnji Sav. dolini, o meščanski šoli v Žalcu, o kmetijski gospodarski organizaciji, o bodočih deželno- in državno-zborskih volitvah ter o splošnem političnem položaju. Predsedoval je dr. Kukovec, v razprave pa so posegli dr. Kukovec, Stibler. Piki, Roblek, dr. Ka-lan, dr. Božič, Brinar, Pristovšek in dr. Janko Ser-nec. Sprejela se je soglasno rezolucija, ki graja narodu škodljivo delovanje klerikalnih poslancev, zahteva razpust štaj. dež. zbora in razpis novih volitev ter se izreka najtoplejša zahvala in zaupanje edinemu narodnemu dež. poslancu drju Kukovcu. Druga rezolucija ostro graja znano dr. Verstov-škovo ovaduštvo, ki izrablja svoje važno politično mesto v to, da denuncira vladi narodne denarne zavode kot nasprotne ponemčevalnemu gibanju. Gostovanje ljubljanskih igralcev pod vodstvom režiserja g. Milana Skrbinšeka. Danes, sredo, dne 10. t. m. igrajo ljubljanski igralci v Žalcu, kjer vpri-zore ravnokar tudi v Celju nad vse uspelo burko v treh dejanjih »Maks v škripcih« z g. S. Povhetom v naslovni vlogi. Četrtek, dne 11. t. m. (praznik) je v Celju izvanreduo zanimiva predstava. Ljubljanski igralci igrajo ta dan na svojem letošnjem gostovanju zadnjič v Celju in vprizore ob tej priliki originalno, efektno, zabavno in duhovito komedijo v treh dejanjih »Vrag«, spisal Franc Molnar. V naslovni ulogi nastopi vodja, režiser g. Milan Skrbinšek, ki je ravno v tej vlogi žel povsod, kakor ravnokar tudi v Mariboru burno odobravanje. Da bo nudila vprizori-tev te komedije vsakomur nenavadnega in izvan-rednega užitka, sledi že iz nje vsebine. — Pravcati vrag iz pekla se spremeni v salonskega človeka in <;p vrinp. z. nesramtm drznostjo med dva človeka, mlado miljonarjevo'soprogo in simpatičnega naaar-jenega slikarja, ki sta se nekdaj ljubila, a je hila ona primorana bogato se poročiti mej tem, ko je on potoval po Italiji, ter ju poskuša s tem, da budi in neti v njiju čisto navadne, živalske instinkte zopet združiti, kar se mu končno tudi posreči. To je ru-deča nit te efektne komedije, na katero pa je nanizanih vse polno humorističnih, z duhovitim dialogom prepojenih scen, v katerih kaže vrag svojo neomejeno oblast nad ubogim črvičem — človekom. Gospod M. Skrbinšek, ki igra naslovno vlogo te duhovite komedije, je žel povsod za svojo izrazito in premišljeno igro burno pohvalo. Kdor si želi res pravega umetniškega užitka, združenega s prijetno zabavo, naj ne zamudi jutrajšnje predstave, ki se pa prične že ob pol osmih in ne ob S. kakor prvi dve predstavi. Trafiki v Narodnem domu pravimo narodna trafika. Kako upravičeno jo tako nazivljamo, naj dokaže sledeča dogodbica. V pretečenem tednu pride v trafiko dama, ki je znana kot Slovenka. Med njo in prodajalko se razvije sledeči pogovor. Dama. »Prosim za eno ooštno spremnico«. Prodajalka ji postreže z enojezično, nemško. Dama: »Kaj, vi nemške naprej tlačite?« Prodajalka: »Saj niste zahtevali dvojezične!« — Ce zahtevam na pošti sami pri najbolj zagriženem nemškutarju poštno tiskovino v slovenskem jeziku, sem lahko prepričan, da se mi postreže z dvojezično. Škandal je torej, če moram v narodni trafiki izrecno zahtevati dvojezično tiskovino. Kdo je torej tenu vzrok. Morebiti lastnica trafike? Toda ne, saj je njen mož nameščen kot uradnik pri slovenski tvrdki Peter Majdič. Prosimo pojasnila. IV. poročilo južnoštajerskega hmeljarskega društva o stanju hmeljske rastline. Vreme je večinoma mokrotno in hladno, stanje rastline neenakomerno; rastlina sama je zdrava in je brez vsakega mrčesa. Ze več mesecev se ni vršila kaka predprodaja hmelja, vendar so zopet prišli tuji kupci, kateri se zanimajo za letošnji pridelek. Društveno vodstvo. Ciril-Metodova podružnica na Bregu pri Celju je iihela v nedeljo v gostilni Viharjevi svoj občni zbor. Vodil ga je društveni predsednik g. Iv. Bovha. Tajniško in blagajniško poročilo je podal g. Dragotin Kralj. Podružnica itna sicer malo članov, priredila pa dobro uspelo veseteo pri »grenadirju«' in je Jffog^ ni ta način družbv%18«ajt:ati nad 250 K. Na pbčnf^zttor so pri.šii zastopniki gaberske podružnice in pa imenom Zveze narodni!) društev urednik Leš-hičar, ki je v svojem goVoru grajal, da ne kažejo voditelji okoliških Slovencev prav nobenega zanimanja za narodna društva. Po nemških občinah hodijo na taka zborovanja župani in občinski odbor- niki, pri nas ni nikogar blizu, dasi je ravno tu dana prilika navdušiti in podučevati ljudstvo. Govorila sta prav lepe besede tudi gg. nadučitelj Gradišnik in Dolfe Rode. Naj bi novi podružnični odbor marljivo deloval! Po Bregu je veliko skrite in odkrite nemškutarije, katero bi izkazalo iztrebiti. Dodatno pripominjamo, da je od podružnih nabiralnikov po gostilnah najboljše nesel Viharjev. Ciril-Metodova podružnica na Bregu pri Celju priredi v nedeljo dne 5 julija veliko slavnost prt ge. Jezernik p. d. »grenaiiir-ju« v Polulah, na katero se cenj. občinstvo že sedaj opozarja ter prosimo si. društva, da se blagovolijo ozirati na to prireditev. Celjska orgljarska šola priredi v nedeljo zlet v Šmartno pri Velenju in priredi tam pevski venček. V slučaju slabega vremena se zlet preloži. Iz Št. Jurija ob Južni železnici. Dne 3. junija pondči je bil izvršen vlom v tukajšnjo župno cerkev. Vlomilec je razbil vse nabiralnike za milodare po cerkvi ter odnesel vso vsebino. Ker se je to že večkrat zgodilo, so sklepali, da se nahaja tat in vlomilec nekje v bližnji okolici. Iz Celja so prignali dva policijska psa, ki sta zasledovala vlomilca do neke bližnje koče in se zalajala v nekega Antona Ovčarja. Da se pa prepričajo, je-li se psa nista varala, so postavili Ovčarja med druge ljudi in zopet sta ga psa zasledila in oblajala. Ovčar taji vlom; djali so ga pod ključ. Vreme smo imeli cel prejšnji teden mokro in hladno. Upajmo, da se je z Medardovim res obrnilo trajno na bolje. Iz Šmartnega v Rožni dolini Tu nam je zadnje dni uničila toča precej vinograde; pri poljskih pridelkih se ne pozna mnogo. Žalska meščanska šola. Namestnik ekscelenca Clary je povedal deputaciji žalskega trga, ki je bila zaradi skorajšnje otvoritve meščanske šole pod vodstvom dr. Kukovca zadnji četrtek pri njem, da je že zaukazal vse potrebne korake celjskemu o-krajnemu šol. sveči. Naj bi ta prav hitro posloval, da bi bilo mogoče šolo še to jesen otvoriti. Iz Št. Jurja ob Južni železnici. Na binkoštni pondeljek je aretiral celjski orožnik Gorjup na tukajšnji postaji nevarnega, že dolgo iskanega tatu in goljufa Mihaela Herkelja, doma iz Losonča na Ogrskem. Mož se je izdajal za grofa Hallerja in Julija vit. pl. Hanaka de Heves. Hodil je okoli v duhovniški obleki in se lagal dekletom na deželi, da zapusti duhovniški stan, ke:.- se namerava oženiti. Na ta način je mnogim izvabil velike svote denarja in se nato francosko poslovil. V Ljubljani je s tem ogoljufal neko žensko za celih 3000 K. A ne samo pri posameznih, možitve željnih dekletih je poskušal srečo, tudi samostane je rad in često posečal. Gvar-dijanu celjskih kapucinov je izvabil 40 K in se več dni pri kapucinih gostil, lazaristom je izvabil 2 K, a trapistom v Rajhenburgu 200 K. Pri vseh teh goljufijah so mu služile ponarejene listine in seme-lllSRa u-piičcrala. Pnotolovoo Herkolj jo bil že (ope tovano predkaznovan. Zadnja njegova kazen je bila pred nedolgo temu, ko je presedel dvoletno ječo. V Št. J ur ju ga je zasegla roka pravice, baš ko Je hotel pobegniti z vlakom v Gradec. V zadnjem hipu ga je prijel orožnik. Poročil se je v nedeljo v Litiji g. Rudolf Šegtila, uradnik Južne železnice na Zidanem mostu z gospodično Adelo Hribarjevo iz Litije. Vrlemu narodnemu paru naše prisrčne častitke! Iz Trbovelj piše »star narodnjak« Slov. Narodu: Bojni hrum je polegel in tudi duhovi so se umirili sedaj po občinskih volitvah. Mogoče samo navidezno. Ne bilo bi v našem interesu, ako se bodemo sedaj 3 leta zopet zanašali na »odločnost« naših volilcev, kateri v odločilnem trenotku prestopijo v nasprotni tabor. Ne! Delati treba takoj! Začeti takoj z našo organizacijo, da omahljivce pridobimo nazaj in zberemo okrog sebe nove pristaše. Kje so tisti možje, ki so zagotavljali, da se po volitvah začne s smotrenim delom med ljudstvom za narodno stranko? Ali bodo zopet spali 3 leta in ob času boja zopet žalostno podlegli po svoji lastni krivdi? Kaj je z našo narodno politično organizacijo za Trbovlje in Hrastnik? Torej, možje, ki imate vpliv, ugled ln navdušenje za to — na dan!« Podpišemo z obema rokama. Učiteljsko društvo za celjski okraj zboruje v četrtek, dne 18. junija t. 1. že ob 8. uri zj. v okoliški šoli v Celju z važnim vsporedom, ki ga prinese »Učiteljski tovariš«.. Vljudno vabi Fr. Brinar, t. č. predsednik. Vlom v Kocbekovo kočo na Savinskih planinah. Neznani tatovi so vlomili v Kocbekovo kočo pod Ojstrico, ki je last Savinske podružnice S. P. D. in v kočo celjske sekcije nemškega planinskega društva na Korošici. V Kocbekovi koči ni mnogo škode, ker je dala podružnica v jeseni vse stvari, ki so več vredne, spraviti v dolino. V nemški koči, ki je bila še-le lani otvorjena in na novo opremljena, je škoda precejšna. O vlomilcih ni nobenega sledu, domneva pa se, da so prišli s štajerske strani. [ fa?.. Umrl je v Žalcu župnik Matija Koren v JI. letu istarosti. Pogreb se je vršil zadnji četrtek. Itn 3 ejb Iz Ljubnega. Dne 26. maja se je vršilo tukaj okrajno licenciranje bikov marijadvorske pasme po r zastopniku c. kr. kmetijske družbe, g. živinorejskemu nadzorniku Martinu Telovšeku. Prvo državno darilo prisodiLo sefJje najlepšimi, dv^ leti staremu biku, katerega oskrbuje vrli bikc.reiec posestnik Jože Fužir in je last novoustanovljena bikorejske zadruge na Rečici. Iz Šmartina na Pohorju. Volitvi v tukajšnji občini so potrjene. # Nadaljevanje štajerskih novic na 5. strani. mi „Mariborski Glasnik" dobe le naročniki „Nar. Lista", ki stane letno 4 K. MARIBORSKI GLASNIR GLASILO NARODNEGA POLITIČ. DRUŠTVA «MARIBOR» V MARIBORU Uredništvo v Mariboru, Tegetthoffova cesta št. 30. Na narodno mejo! Dve uri hoda južno od narodne meje živimo mi mariborski Slovenci, a vendar je ne poznamo. Ne poznamo je, slovenskotieinške jezikovne meje, ki tako značilno loči oba naroda štajerske dežele. Tam od Radgone ob avstrijski meji pa črez Cmurek, Spilfeld, Arvež do Ivnice in naprej do koroške meje teče približno črta, ki nas loči od Nemcev. 2e kako stoletje stoje mejniki na tej črti nepremično. Toda v zadnjih letih so se začeli rahljati. Da, in dan za dnevom nam izruje objestni tujec mejnik in ga zaluči za par oralov proti jugu, proti osrčju naše domovine. Tako se krči meja leto za letom. In vzrok? Pomanjkanje narodne zavesti. Ljudstvo nima časnikov, nima knjig. Knjižnic je le malo, društev še manje. Obnniki in trgovci so nemčurji, slovenski odpadniki. Mnogo zemlje je v rokah nemških meščanov in piemičev. Duhovniki in učitelji so apatični za sleherno narodno delo. Da ne pride zlahka naroden duhovnik v te kraje, za to že skrbi naš ljubi škof Napotnik, nad učitelji pa drže meč drugi činiteiji. Kdo bi torej naj bodril ljudstvo! Da, narodne zavesti je le prav male v tem obmejnem ljudstvu. Pa kdo bi jia neki bodril, kdo mu razložil pomen slovenske narodnosti, kdo ga poučil o namenih grabljivih; Nemcev? Nikogar ni! Naše o-brambne organizacije se pač še zganejo včasih. Toda eno napako imajo. Zarijejo se navadno v kak kraj, ga pridno negujejo, med tem pa seje Nemec ljuliko v drugih naših »ogroženih-« krajih. Kako temu odpomoči? Namen teh vrstic ni, povedati in zapisati vse, kar bi se dalo ukreniti in kar bi se moralo storiti. Kar pa mariborski Slovenci — in tem so namenjene te vrstice — lahko store, to so izleti v obmejne, zlasti v narodno nezavedne kraje. V posameznih skupinah z določnim načrtom na mejo! Ne čepimo vedno doma, ne rešujmo meje doma za mizo, ne, stopimo tje gori ter si oglejmo slovenske mejnike. Tam se učimo, česa je narodu treba, tam se navdnšujmo za nadaljni boj za našo milo rodno grudo. Na mejo torej, mariborski Slovenci! Slovanska Čitalnica v Mariboru priredi na Te-lovo dne 11. tm. skupen izlet v Pekre (gostiln, prostori g Petra Zorko); na vsporedu petje, prosta zabava itd. Izlet se vrši v nedeljo, dne 21. tm., ako bi bilo na Telovo neugodno vreme. Zlet Sokolstva v RuSah. Dne 28. tm. se razvije prapor »Mariborskega Sokola« v Rušah ob prvem zletu Mariborske Sokolske Župe. Zanimanje ljudstva za to slavnost je nenavadno veliko, saj je že danes, tri tedne pred slavnostjo, 1200 vstopnic v rokah občinstva. Glavne priprave za zlet so dovršene. Zbor mariborskih in ruških dam pod vodstvom gospe dr. Goriškove je porok, da bo vsakdo glede postrežbe zadovoljen. Obilo odličnih korporacij od blizu in daleč bo na slavnosti zastopanih, da zabijejo spominski žrebelj v kopje sokoiskega prapora. Vstopnice, ki imajo zelo lično obliko, se dobivajo v Rušah pri g. Mihi Serncu, v Mariboru pa v obeh Weixlovih trgovinah in pri hišniku v Narodnem domu. Ruše. Dne 28. junija se vrši v Rušah velika slavnost, kakoršne že od leta 1906 sem ni bilo. Takrat se zberejo v našem starodavnem selu čili Sokoli iz vseh krajev slovenske domovine in slavni Mariborski Sokol dobi ta dan že dolgo zaželjeno, prekrasno nevesto, svojo zastavo ali prapor Vi predragi možje in žene, lantje in dekleta, otroci in starci iz Dravske doline, Pohorja in Kozjaka. ta dan se snidemo vsi v Rušah, da pozdravimo vrle slovenske Sokole, ki stojijo na braniku Slovenstva trdno, kakor so stali slovanski častniki v balkanskih vojskah. S svojim mnogobrojnim nastopom pa moramo takrat tudi pokazati, da je ta lepi del prekrasne slovenske zemlje naš in zopet naš, da bode ostal na veke naš in da more naš severni sovražnik prodreti proti jugu le — preko našeh trupel. Na zdar! Pohorc. Porotne razprave v Mariboru. V pondeljek, 15. rožnika se vršita razpravi proti Jovanu Spaso in Henriku Čenčiču zaradi ropa, v torek, i b. rožnika proti Štefanu Falešu zaradi posilstva, v sredo 17. rožnika proti Ivanu Milerju in Trezi Fridau zaradi nboja, v četrtek 18. rožnika proti Mariji jeremec zaradi detomora. Novo nemško društvo v Mariboru. Nemški trgovski pomočniki so si ustanovili društvo nemško-narodnih trgovskih pomočnikov. Fala. Minolo nedeljo po noči je neki italjanski delavec mizarju Maksu Kelclu z nožem trebuh pre-paral. Helcla so prepeljali v bolnišnico. Težko, da bi okreval. Hoče. Brata Anton in Kari Polajnar sta se sprla in nekaj zgrabila. Tekom pretepa je Anton svojemu bratu Karlu s ključem pol ušesa odtrgal. Slavnost SOOietnice ostrenja sc priredili klerikalci minolo nedeljo v Pobrežju, žalibog bolj kla-verno. Nemška pevska slavnost v Mariboru bo dne 21. rožnika. Takrat se zberejo v Mariboru spodnješta-terska nemška pevska društva. No. menda bo glavni namen teh društev pitje in ne petje. Mariborski v Nemci se že hudujejo nad tujimi društvi, ki prihajajo I | v Maribor le za to, da lahko »frajbir« pijejo na račun občine, ki-z^'občinske reveže nima nikakega denarja! Proslava aOOletnice v Ameriki. Društvo »Slovenski dom« v Cikagi (Chicago) je sporočilo uredništvu »M. GL«, da namerava prirediti proslavo 500 letnice s sporedom, kakoršnega smo videli 19. aprila na mariborskem odru v Narodnem domu. Ne le v Čikagi, tudi v drugih ameriških mestih bi naj Slovenci na dostojen način proslavili 500 letnico. Saj bo to nova vez med njimi in našo milo domovino! Vlak ga je ubil. Delavec Ivan Marko iz Rošpaha je šel dne 4. rožnika po noči preko železniškega tira v Lenauovi ulici. Bržčas je prepozno skočil s tira, vlak ga je prijel, vrgel na tla, mu razbil lobanjo. Obležal je na mestu mrtev Dva razbijača. Pred kakim mesecem smo poročali, da sta 4. mm. neznana zlikovca na Činžatu razbila Marijin steber, ki je bil last grofa Zabeo, ter iz nekega škednja izmuznila voz dr. Orcsla v Mariboru in ga pognala v Dravo. Ta dva junaka sta bila Henrik Pišnik in Franc Braunicer. Kmalu se je izvedelo, da sta si dovolila še druge špajse. Tako sta odvezala dva čolna in ju pognala po Dravi doli. Tisti večer sta tudi popivala v gostilni Roze Gibec na Činžatu in tam se je Pišnik zaničljivo izrazil o cesarjevi podobi, ki je visela v gostlni. Fanta se sicer izgovarjata, da sta bila pijana, toda nikdo jima tega ne veruje in okrožna sodnija ju je obsodila oba, Pišnika na 4, Braunicerja pa na 2 meseca te/ke ječe. Mlada kri, neumna kri! Pismeni zrelostni izpiti na mariborski gimnaziji se vrše ta teden. Slava nočnih čuvajev. Nikdar niso bili v čislih nočni čuvaji ali stražniki. Kako neki tudi! Saj so to bili zvečine ljudje, ki so po dnevu si s kako obrtjo pošteno kruh služili in noč stražili le takole mimogrede in iz daljine. Saj so večji del noči presmrčali za kakim voglom, oprti ob gromozensko helebardo. In gostokrat se je zgodilo, da je kak korajžen ponočnjak tako le črez noč smrčečega stražnika okanil za to strašno orožje! Torej nočni čuvaj, to ni kar tako! Posebno sedaj ne več. In danes je še posebno hudo to, da se držijo tudi nočnega čuvaja §-i. To so morali skusiti tudi Martin Zivkovič, pekovski po močnik v Ormožu. Dne 18. majnika po noči se je Zivkovič z dvema tovarišema guncal po slavnem Ormožu. Ker sta s svojim petjem zbudila nočnega čuvaja, je ta zarentačil nad njima. Zivkovič pa je ukazal čuvaju, naj bo tih, češ, kaj bo on, nočni ču vaj, ki je itak poslednji človek na tem svetu. In da pokaže, da nima šale v mislih je zgrabil in premi-kastil ubogega čuvaja. Končno je še slavno prijadral ormoški policaj; toda naš Zivkovič se je tudi tega lotil in ga namlatil. Ker pa to vendarle ne gre, da bi navaden zemljan pretepava' nočne čuvaje in poli caje, posebno pa v Ormožu ne, je okrožno sodišče v Mariboru obsodilo Zivkoviča na 2 meseca ječe, da ne bo več tako živ. Porotniki za mariborsko porotno sodišče. Izžre bani so nanovo kot glavni porotniki: Škerbinjek Marko, Krecenbah; Vaupotič Franc, Ormož; Lor-ber Peter, Zg. Porčič; Rogač Ferdinand, Maribor; Zoratti Alojz, Maribor; Vračko Anton. Št. llj; Kren Alojz, Plač; Kukovič Kari, Slov. Bistrica; Gomzi Ignac, Krčevina; Zniderič Antor., Maribor, Zemljič Anton, Sv. Lenart, Diermayer Otmar, Ormož, Pfri-mer Julij, Maribor; Leskovar Florjan, Spodnja Nova vas, Sparowitz Gvido, Maribor; Witzmann Jakob, Kumen; Pahernik Franc, Zg. Sv. Kunigunda, Troster Franc, Pragersko; Golob Janez, Fram; Iglič Franc, Zg. Breg, Hrašovec Janez, Bučkovci; Haupt-man Alojz, Sv. Križ na M. p.; Furst Jožef, Ptuj; Pečar Gotfrid, Kamnica; Ledinek Leopold, Polička vas; Bauman Jakob, Selci; Skacedonig Franc. Sp. Gortina; Dreisiebner Jožef, Ščavniški dol; Za vernik Ernest, Sv. Trojica; Mčirth Leopold, Sp. Vižinga; Feng Maks, Pekre; Polanec Ernest, Sv. Lenart; Spindler Anton, Zg. Ročica; Holler Simon, Partin; Novak Rudolf, Maribor; Bračko Jakob, Tresternica; nadomestni porotniki so: Letonja Andrej, Havliček Franc, Hohnec Franc, Hausmaninger Viktor, KolI-mann Tomaž, Lorber Janez, Felber Friderik, Huber Franc, Heumayer Jurij, vsi iz Maribora. Porotne razprave se začnejo v pondeljek 15. rožnika ob 9. uri dopoldne. Nemška društva prirejajo sedaj prav pridno izlete v naše obmejne kraje. Seve mi se za mejo ne zanimamo. Večina mariborskih Slovencev pozna le Lembah in Laznico. Pojdimo tudi na mejo! Zaradi poneverjenja obsojen na 6 mesecev težke Ječe. Ze v eni prvih številk smo poročali, da je pismonoša Franc Zorko poneveril znesek 800 K in pobegnil. Kmalu pa se je mož skesal ter se sam javil sodišču ter priznal, kaj je naredil. Omenjenih 800 K bi bil moral izročiti Andreju Bedraču, posestniku v Pobrežju, toda porabil jih je za sebe. Zorko pa je še več drugih poštnih denarnih poši-Ijatev poneveril. Kaj je moža napotilo, da sc je spozabil? Slabe gmotne razmere. Naravnost hlapčevska plača! Okrožna sodnija v Mariboru je Zorku za to prisodila 6 mesecev težke ječe. Ako bi siromaki ne bili siromaki, bi gotovo ne kradli in ne poneverili. »Morilec« Dominik Koscr. Pred par tedni prinesel je »Slov. Gospodar« senzacijonelno vest, da je hotel Dominik Koser zastrupiti svojo mater. Pristavil je, da je to oni Koser, katereg5 žrtev je bil ubogi kaplan Bozina, oni Koser, katerega je zastopal hudobni dr. Gorišek. Koliko je bilo na celi stvari resnice, smo poročali. Vojaško sodišče presodilo je v pretečenem tednu vso zadevo ter obsodilo mladega Koserja radi njegovega vedenja proti orožniku na tri tedne zapora. O kaki obtožbi radi posku-šenega umora pa se »iti govora ni bilo. Mož še svoje šarže ni izgubil. Spet lep vzgled katoliškega laž-njivca. Radovedni smo, če bode prinesel »Slov. Gospodar« to poročilo. Selce pri Sv. Rupertu v Slov. gor. V Bauma-novi gostilni je začel fant Martin Cuček nekam ro-goviliti. Gostilničar Bauman in zloglasni Ploj pa sta fanta zgrabila, ga postavila na zrak, potem pa na korajžo klicala. Čuček se je res ojunačil, izrul nekje planko in se spravi! na Baumana in Ploja. Čeprav sta bila Bauman in Ploj popolnoma na varnem za zaklenjenimi in zapahnjenimi durmi, sta vendar imela grozen strah in Bauman je skozi mrežo celo streljal na Čučka in ga v resnici tudi zadel v nogo. Prepeljati so ga morali v mariborsko bolnišnico. Selčanje se vsi hudujejo nad Baumanom, ker je čisto po nepotrebnem streljal. Ta Bauman namreč pri vsaki mali priliki strelja, zlasti, kadar je pijan. Dobro bi bilo, ako bi se takim lahkomselniin ljudem sploh ne dovolilo nositi orožje. Nočni napadi na Koroški cesti. Minolo nedeljo ponoči je neznan moški z nožem napadel 43!etnega ključavničarja Karla Cvetka. Cvetka so prepeljali v bolnišnico. Nemški burši in častniki so se dne 2. rožnika po noči sprli. Nek burš je častnike imel za avstrijske svinje ter je kričal »heiJ Alldeutschland« (heii vse-nemčiji). Jeden izmed častnikov je burša s sabljo oplazil. Končno je nek vojak zagrabil tega vsenemca in ga odvedel v kasarno. Tam so ga baje častniki pošteno premikastili. Na magistratu je burš dejal, da je doktor in iz Heidelberga v Nemčiji. Nadel si je tudi napačno ime. Kmalu pa se je zaznalo, da le poba član nekega društva Arminia na Dunaju in slušatelj živinozdravništva v 1. tečaju in da se čisto drugače piše. No, časti pa ti nemški burši res nimajo mnogo v sebi! Sicer pa so brez dvoma tudi častniki nepravilno postopali. Radovedni smo, kako si bodo naši kunštni magistratovci sedaj pomagali iz te luže! Javno nasilstvo. Ob priliki naborov pri Sv. Lenartu prišlo je dne 6. jun. 1914 do javnega nasilstva. Storil je to Franc Baši, posestniški sin iz Jablance, ki se je zoperstavil aretaciji službujočemu čuvaju Vincencu Gorjupu, se mu iztrgal ter povrh še pognal v čuvaja kamen, ki ga je ranil na vratu. Iz Maribora. Iz Ljutomera in Pragerskega poročajo o železničnih nezgodah. V Ljutomeru je skočil stroj s tira, na Pragerskem pa nekaj tovornih vozov. Zelo tojažljivo za prihajajočo potovalno sezono. Mariborske Ciril-Metodove podružnice so poslale za pretekli mesec v Ljubljano sledeče prispevke: (moška) narodni davek 22 K 30 v, nabiralnik v Narodnem domu 10 K, (ženska) članarina 150 K, (žel.) članarina S K, v Medenovi gostilni 9 K, nab. v Framu 3 K, nabrano v družbi Fksler-Zamuda 3 K 10 v, »majnikov zlet«, nabrala gca Marica Žab-kar za cvetke gospa Zabkar in Schwarz 11 K 35 v, nabrala dva »malčka« pri slavnosti »ustoličenja« v Nar. domu 11 K 98 v, skupaj 228 K 73 v. Slovensko gledišče v Mariboru (Narodni dom). Osmošolci mariborske gimnazije igrajo v nedeljo, dne 14. rožnika 1914 zvečer »Desetega brata«, ljudsko igro s petjem in godbo v 5 dejanjih. Med odmori svira pomnožen dijaški orkester. Blagajna se odpre ob 7. uri zvečer. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Čisti dobiček je namenjen Dijaški kuhinji. Z ozirom na dobrodelni namen se prepiačila hvaležno sprejemajo. Rušanom. Pred kakim tednom sem jo ubral po prašni cesti iz Maribora skozi Lembah, Laznico in Bistrico v »narodne« Ruše. Kajpada, v narodne Ruše. Saj so vendar Rušani od nekdaj visoko spoštovali Slovenstvo in celo Slovanstvo in visoko dvigali našo zastavo. In zato so Slovenci od blizu in dabč imeli v čislih Rušane in tudi jaz sem si gostokrat mislil: »Da, Rušani, to so pravi ljudje, to so narodnjaki, ki jim ga ni para.« 1 o trdno prepričanje sem ponesel seboj na pot v Ruše. Toda, kako sem se začudil, ko sem zagledal vse polno nemških napisov na tablah obrtnikov in trgovcev. Nekateri imajo dvojezične, drugi pa sploh samonemške napise. A baje so to sami Slovenci in še celc narodni Slovenci. Vteknil sem svoje prepričanje o narodnih Rušah v žep in šel dalje. Tu sem se spomnil, da bo koncem rožnika enkrat v Rušah razvitje prapora mariborskega Sokola. No, to se bodo Sokoli čudili, ko bodo videli ta hlapčevski rešpekt pred nemškim jezikom. V Rušah bi pač ne smel biti nobeden nemški napis. Za koga bi neki tudi bil! Za Slovence? Bogme! Za enkrat sem izgubil precej tistega lepega prepričanja o »narodnih« Rušah. V Ljutomeru je zgorel v pondeljek zjutraj popolnoma občinski mlin. Požarna bramba ni mogla ničesar opraviti. V lepem trgu na Spodnjem Štajerskem je jako ugodno mesto za izurjenega sedlarja. Sedlarja daleč na okoli ni. Delavnica na razpolago. Več pove uredništvo. Priporočalo se sledeče tvrdke: Mestna lekarna pri c. kr. orlu v MARIBORU Glavni tr>g, poleg potovža. Telefon št, 133. Poštne pošiljatve 3 krat na dan. Fluid proti protinu 1 K. — Kapljice proti želodčnemu krču 40 vinarjev. Kitajske kapljice proti zcbobolu po 1 K pomagajo takoj pri izjedenih zobeh. — Mentol) poraben kot mazilo in kot ustna voda. — Liniment odpravlja najhitreje potenje nog. (Franc zaloga pokiftfa tf Mariboru Korona cista it. JO = a priporoča svojo bogato zalogo polltiranega ln motnega pohištva iz trdega ali mehkega lesa za spalnice, ■ g obednlce, salone, kuhinje. Dlvani, otomanc, žimnice, mize, stoli in ogledala r izrtdno bogati izberi. j b Domače solidno delo po posebno nizkih cenah. Postrežba točna. j Od 1. marca se nahaja trgovina t Edmund Schmidt-Gasse št. 8 (sedaj Rop). ■ J* Birmanska darila o a> 3 N P O 3 O ■2 « S- S £5 C/3 3 2 a » n N » — T3 g. ® S" CD ® D S" «> CB » 55 CD 3 « g-< 2 3 s CD SO O 1-! CD rti Špecerijsko blago, vino v steKlenicah, premog in drva priporoča A. lfertnik, Maribor, Koroška cesta št. 17. Bogata zaloga. Vedno sveže blago. fmm JHMMtMiMSr I Odpomagano Je! Ki Več potrebne kupovati ali naroCevati blago pri tujih neznanih trgovcih. 6e želite dobiti dobro in ceno blago za moške in ženske obleke, perilo, pred pašnike, dežnike, ovratnike, posteljno perje itd. ebrnite se na Prvo slov. spodnještajersko razpošiljalnico J. Jf. žitaric, Maribor, Sffi Ceniki in vzorci na željo brezplačno. Slaščičarna EMAN ILICH jVliribor, G§spods|a ulica jI 38. Vsak dan sveže pecivo, ob sezoni sladoled. — Telika zaloga pristnega orientalskega blaga, čokolade, grozdnega sladkorja, kandlt, raznih peciv in slaščic. Naročila za gostije in Veselice se točno izvršijo. Najnižje cene. Solidna postrežba. Dobro urejeno za trgovce. Razglednice pokrajinske in umetniške, šolske zvezke, mošnje, Časopise, pisemski papir in sploh vse papirne potrebščine priporoCa Ivanka Weixlova, Maribor, Gosposka ulica št. 33. Slavnemu občinstva iz Maribora in okolice v blagohotno znanje, da sva poleg sedajne krojaške in modne trgovine še otvorila drugo trgovino za izgotovljene ženske, moške in otroške obleke ter vsakovrstno perilo in kravate. Izgotovljene moške obleke že za 36 K, ženske za 30 K. — Umerjene obleke za gospode po najnovejšem kroju, elegantno izgotovljene že od 40 K. za dame od 38 K naprej. — Za dobro i s solidno blago se jamCi. Na zahtevo se izbire franko dostavijo. K obilnemu obisku vabita najvljudneje Božič in Lor»ber», IWaf*ibc8t< Tegetthoffova cesta 23 in 34. Jak. Vezjak krojaški mojster, Maribor Grajski trg (v Gradu) izdeluje točno in solidno obleke za gospode in dečke po meri in po najnovejšem kroju. Zaloga izgotovljenih oblek po zelo nizkih cenah. Oznanilo. Slavnemu občinstvu v Mariboru in okolici vljudno naznanjam, da sem dne dne 1. majnika 1914 otvoril pekovsko obrt v Mariboru, Tegetthoffova c. 53 (nasproti kolodvora v Jellekovi hiši). Prepričan sem, da bo slavno občinstvo z mojim vedno svežim pecivom popolnoma zadovoljno. Po naročilu pošiljam pecivo tjdi na dom. Z odličnim spoštovanjem Franc Vaupotič 3-2 pekovski mojster. Stoječ Lovro, Mariboi1 Tegetthoffova cesta 30, nasproti trgovcu Ulagi. strašna nesreča za vsakega gospodarja je slaba streha. Stroški za nove drage strehe iz slabega materijala, vedna popravila, požari, uničijo v kratkem najboljšega gospodarja. Tej nesreči se izogne, kdor si da napraviti streho iz zarezane opeke II iCj Ta slovenska tovarna izdeluje tudi druge vrste opeke, strešne in zidne, cevi za drenaž;o i. t. d. iz najboljše večkrat premlete ilovice po najnižjih cenah. Pozor! Radi ogromne zaloge poMjem ta Gramofon 37 + 37 + 18 cm, odprtina iivnika 50 cm, z zvončnico ..STARKTON" in 10 novih dvostranskih plošč z najnovejšimi slovenskimi komadi, zraven, 1 a'bum za 12 plošč in 1000 ff. igel za tovarniško ceno: K 47*— 10 plošč posebej .... K 20*— Največja tovarniška zaloga gramofonov in godbenih avtomatov A. RASBERGER, LJUBLJANA, SODNA ULICA 5. Lastna delavnica. Popravila ceno. Opozarjam slaVna šolska VodstVa, občine, trgoVce in drago občinstvo na mojo bogato ter na novo urejeno zalogo vsakovrstnega papirja, šolskih tiskovin in drugih šolskih potrebščin, ovitni papir, trgovske in druge zapisne knjige, uradne in druge zavitke, pismen papir, razglednice i. t. d. ter razno galanterijsko blago. Nahrbtniki so v vsaki velikosti. Zaloga raznih pletenin iz državne pletarske šole od Sv. Barbare v Halozah. Izbira velikahska! Cene brež konkurence! Veletrgovina Y. WEIXL Mariboi% Crlavni trg štev. 22. k' Yv'vA'vA' V\'Wyj Id M S N ic M ic ulflii] Drtne ueselice se prirejajo ob poletnem času povsod ua Slovenskem, Zato pa kupujte prireditelji take potrebščine, kakor: dobitke, srečke, konfeti, kače, razglednice, šaljivo pošto, papirne servijete in krožnike, lampijone itd. v prvem oziru le v slovenski veletrgovini Tilko Weixl, Maribor. Sestavljeni krasni dobitki za srečolov: 50 komadov od 10 do 25 K 100 * » 20 60 „ Naročila po pošti se takoj izvrše. — Nerazpečano blago se sprejme nepokvarjeno zopet nazazaj. 31 ? "H i i m 3 H 3 M 51 M ) ■ 51 m 31 M 31 M 3 Šentjurski pevski zbor priredi v proslavo svoje desetletnice velik koncert v nedeljo 28. junija. Da bode uspeh večji in veličastnejši, smo za ta nastop pridobili priznane pevske moči in soliste: snpran gdč. Jurkovič, alt gdč. Lilek, tenor g. Vargazon, bariton g. Rudella. V sporedu bodo zastopano starejši in mlajši skladatelji s svojimi najlepšimi melodijami. Vse priprave so v najboljšem teku. Sosede, osobito društva, prosimo, da nam ne delajo nepotrebne konkurence, nego posetijo nas v najobil-nejšem številu. Natančni spored objavimo pravočasno. Na zdar! Avtomobilna zveza Brežice-Kozje-Grobelno. Z rednimi vožnjami se je pričelo v pondeljek 8. tm. in sicer bode vozil dc 15. tm. samo eden avtomobil, ki odhaja iz Brežic ob pol 6. uri zjutraj ter dojde v Grobfelno ob pol 10. uri dopoldan, popoldan pa odhaja iz Grobelnega ob pol 5. uri in pride v Brežice ob pol 9. uri zvečer. Od 15. tm. naprej vozil bode še drugi avtomobil, ki odhaja iz Grobelnega ob 5. uri zjutraj ter pride v Brežice ob devetih dopoldan, popoldan odhaja pa iz Brežic ob 2. uri 50 min. in pride v Grobelno ob 6. uri 50 min. zvečer. Brežiški, kozjanski in šmarski okraj zvezani bodo torej med seboj in železnico z dvakratno vožnjo tja in nazaj. Družba nabavila si je sedaj dva moderna avtomobila z 20 sedeži in 35 konjskimi silami, naročila je pa že tudi tretjega, tako da bode pod vsakim pogojem vzdrževala redni osebni in poštni promet, ki se je družbi tudi poveril od strani poštnega ravnateljstva. Ljudstvo vseh slojev z navdušenjem pozdravlja to podjetje, tembolj ker je v rokah vodstva in družabnikov, kterim gre v prvi vrsti za to, vsaj deloma zadostiti gospodarskim potrebam teh treh v prometnem oziru popolnoma zanemarjenih slovenskih okrajev in pospešiti tujski promet, ne pa morebiti z visokimi cenami iskati dobiček. Želeti je, da se ga ljudstvo vsestransko poslužuje, da bode v kratkem mogoče začasne vozne cene izdatno znižati. Iz Letuša. Žalostno so zapeli dne 2. junija Ie-tuški zvonovi, naznanjujoč, da blagega moža ni več med živimi. Umrl je namreč obče spoštovani gospod Ivan Korber, p. d. Spodnji Hrašan, po dolgi in mučni bolezni v 64. letu starosti. Bil je. več let cerkveni ključar letuške cerkve, skrben oče svojih otrok, velik dobrotnik domače požarne brambe. Kako da Je bil priljubljen, je pokazal njegov pogreb, katerega se je udeležila domača in braslovška požarna hramba in mnogo drugega ljudstva. Ob odprtem grobu mu je g. dekan govoril prav ginljive besede v slovo. Vrli pevci so mu zapeli tudi pretresljive žalostinke. Počivaj v miru blagi mož! Šoštanjska podružnica družbe Sv. Cirila in Metoda ima na Telovo 11. jun. 1914 ob pol 9. uri zvečer v gostilni g. F. Rajšterja v Šoštanju svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Vsi narodni Šoštanjčani in prijatelji podružnice so prisrčno vabljeni! »Iz naroda za narod!« Od Sv. Štefana blizu Šmarja. Našega g. načelnika krajnega šolskega sveta opozarjamo, naj u-krene nekaj, da se bo samonemška in dvojezična štambilja šolskega vodstva popolnoma odstranila. Zakaj bi se ravno pri sedanjem nadučitelju ne rabila slovenska štambilja, ko so prejšnji nadučitelji izključno le slovenske rabili? Ako pa našemu nem-čurskemu nadučitelju ne diši slovenska štambilja in slovenska občina, mu pa svetujemo, naj še naš slovenski kruh pusti in ga gre zopet na Pohorje iskat, če so bili na Pohorju tako nevedni prebivalci, da je smel po svoji nemčurski glavi delati! Tudi nam je znano, da podpira nemški šulferajn in siiamarko, kar ne more več tajiti, ker se nam je od gotove strani povedalo. Svetujemo mu, da ako že noče pristopiti k prekoristni Ciril-Metodovi družbi, naj vsaj svojim fantom kupi za tiste denarje, s katerimi podpira germansko šulferajnsko društvo, obleko. Ne mislite si, da ste vse pri nas in da smete delati vse, kar se vam poljubi. Zakaj pa imamo krajni šolski svet? Iz nekaterih naših odbornikov bi se radi norca delali, pa ravno takrat ste po mojih mislih sami norec. Gospod, pamet je boljša ko žamet. Sicer pa vemo in ve že skoraj celi okraj nekaj, kar vam je gotovo precej vpliva pobralo. Jasna potica, kaj ne, gosp. Gvido! Iz Št. Petra pod Sv. Gorami. Tukajšnji mladi kaplan, doma iz Kranjskega, obljubljene dežele klerikalcev, misli, da je glavna naloga duhovnika, sejati prepir med ljudstvom. V nedeljo, dne 7. junija je sledeče s prižnice govoril: »Neki liberalni list, ki izhaja v Ljubljani, pisal je o sv. Trojici, da so svinjske reberce za Boga, en liter vina za sina in kos kruha za sv. Duha.« Si je to laž zmislil sam ali mu jo je narekoval njegov predstojnik, vodja tukajšnje klerikalne stranke sladki Ivan iz Prlekije, je vse eno. Dokler ne dokažete, da ste govorili resnico, imenujemo vas javno lažnivca. Občinske volitve v Sevnici so potrjene. Zmagali so pri njih, kakor znano, proti nemškutarjem in klerikalcem slovenski narodnjaki. Iz Konjic. Med kočarjem Tonetom Pajmanom in njegovo ženo Marijo, je bil često prepir in pretep. 28. maja sta se zopet kregala. Pajman je svojo ženo pobil in ž njo skrajno surovo ravnal. To pa je njegovo svakinjo Nežo Cugmeister tako razjezilo, da je pograbila nož in zabodla svojega svaka od zadaj skozi pljuča. Pajman je umrl. Iz Vuzenice. Izgubili smo tukaj našega prožnega mojstra g. Koželja, kar je bilo seveda v neizrečeno veselje našim nemškutarjem. Sicer je njegov na-.slednik Nemec, a upajmo pošten Nemec, ne kakor-šne smo tukaj pod tem imenom navajeni: Stopar, Puschnig, Ladineg, Kiefer etc. Gotovo bi priredili bakljado po trgu, pa se menda malo bojijo občinskega predstojnika. Iz Mute. V neki številki »Štajerca«, ni še tega dolgo, je hotel nekdo oblatiti g. nadučitelja na CM šoli na Muti, pa se mu je dokaj slabo posrečilo. Kajti laži, ki si jih je dotična oseba izmislila niso le očividne, je treba samo papir potipati, pa človek že ve, da je to »Štajerc r, ki še menda enega stavka ni resničnega napisal, odkar obstoja. Sicer pa se nam zdi jako čudno, zakaj je Priveršek že tri tedne prej ko je še »Štajerc« prinesel te velezanimive laži o g. Hrenu, vedno letal v nemško šolo povpraševat, je-li »Štajerc« že kaj prinesel iz Mute. Sicer pa Priveršek in njegova kompanija brez skrbi lahko stojijo na desni strani Denka in vseh vuzeniških nem-škutarjev. Škof lavantinski dr. Mihael Napotnik obhaja letos 25-letnico svojega škofovanja. Mariborske šolske sestre so mu že na čast priredile veliko slavnost; drugod bo enakih slavnosti še več. Ormoška čitalnica slavi v nedeljo dne 14. junija na vrtu in v prostorih svoje hiše v Ormožu r,a slovesen način 30 letnico svojega obstoja. Na vsporedu je 1. telovadba sokolov, 2. slavnosten govor dr. Gvidona Serneca, 3. koncert, pri katerem svira narodna godba in poje mešan zbor, 4. velika ljudska veselica. Slavnost se prične ob 3. uri pop. in se vrši ob vsakem vremenu. Ormoška čitalnica je eno izmed najstarejših in najodličnejših narodnih društev ormoškega okraja. Zato bo hitel na njeno 30 letnico vsak zaveden Slovenec od blizu in daleč! Iz Slov. Bistrice. Namesto barona Neugebauer-ja je imenovan za komisarja okrajnega zastopa dr. Neuwirth iz Maribora. Radislavci pri Mali Nedelji. Že dolgo vladajo v naši občini take razmere, da vkljub najboljši volji skoraj ni strpeti. Gospod župan, kakor ga seveda moramo nazivati, ima menda za vse drugo skrb (za tisto posebno, če mu g. župnik kaki litrček dajo), samo za korist občine ne. Ako gre za to. da bi kedo kaj dobil, je Hrašovec naenkrat zraven, ako bi kaj moral žrtvovati, ve on vso stvar že tako obrniti, da dajo drugi. Kaj ne, g. Hrašovec? Njegov svetovalec nič ni boljši. Dijete so dobre, le za drugo se ne skrbi. Kake so ceste; po drugih krajih so dosedaj ceste že popravljene, le v naši radislavski vesi ne. Saj nam tudi ni treba, kaj ne? Kako še kaj živite pri brizgalni? Še g. Zmazek hodi kaj okoli občinskega urada in prosi za podporo? Saj pregovor pravi, da gliha vkup štriha Zmazek, le po drugi poti, drugače bo prej sodni dan, kakor bodo Rado-slavci brizgalno imeli. Iz Ormoža. Poštarica Martine gre z novim letom v pokoj. Na njeno mesto bi Nemci radi dobili kakega nemškega poštarja, da bi imeli jednega hei-lovca več. S ptujskega polja. Narasla Drava je napravila veliko občutne škode. Skoraj vsi posestniki Mere-tinc, Male vasi, Gajevc, Formina. Cvetkovc in Ter-govišča so hudo prizadeti. Seno je voda poplavila, da ni za drugo, kakor za steljo. Ni se potem čuditi na zimo in spomlad, če ima konjederec veliko posla. Od Sv. Primoža na Pohorju. Resnici na ljubo naj bo povedano, da je gosp. župnik Lorbek na lastno prošnjo dobil župnijo Olimje in žalibože zapustil Sv. Primož na Pohorju. Bil je radi svoje miroljubnosti, svoje ljubeznivosti in pravičnosti in radi redke vestnosti v svojem duhovskem poklicu splošno priljubljen in spoštovan ne samo mej svojimi župljani, temveč spoštovan je bil tudi kot mož poštenjak mej prebivalstvom sosednih župnij brez razlike političnega prepričanja. Družbi sv. Cirila in Metoda je nakazala Kolin-ska tovarna za kavine primesi 1000 K kot prispevek za prvo letošnje polletje. Zvestoba za zvestobo! — V Mozirju se je poročil g. Jak. Korenjak z gdč. Elizabeto Deleja. Pri tei svatbi se je nabralo 9 K in vsoto je vposlal g. Ant. Miklavec. Ga. LončaričeVa je nabrala v veseli družbi Hrvatov in Slovencev v gostilni Zorčič v Kapelah C K 20 v, vsoto je vposlal g. Jos. Pečnik, nadučitelj v Kapelah. Rodbina Pestevšek je podarila 8 K namesto venca na krsto pok. ge. Matilde Lah, trg. vdove v Slivnici pri Mariboru. Nemškonacijonalni nestrpneži pri rogaškem okrajnem sodišču. Občina Sv. Florijan pod Bočem je sklenila slovensko uradovanje. Zato je tudi vračala rogaški okrajni sodniji dosledno nemške dopise, zahtevajoč, da se občuje z njo v slovenskem jeziku. To je bila tudi njena popolna pravica. A pri rogaškem okrajnem sodišču sta oba sodnika nemška na-cijonalca; uradni vodja z lepim germanskim imenom Oswatitsch je že od drugod vsled svoje zagrizenosti na glasu. Da bi vrlo slovensko občino ilor-jansko prisilil k sprejemanj-i nemških dopisov, vabi Oswatitsch potem florjanskega župana sodišču o-sebno, če noče sprejeti nemškega dopisa. S tem hoče nemški nadutež kujonirati kmeta, ki res nima časa zapravljati delavnikov po Rogatcu. V tej zadevi se je napravila pritožba na nadsodišče. Od Sv. Marjete pri Moškanjcih. V soboto dne 30. maja se je okoli 3. ure zjutraj ustrelil s samokresom Alojzij Gnilšek, gostilničar v Stojncih pri Ptuju, znan posebno pod imenom »stojnski Hutar«, ker je imel lastno žganjarijo. Po strelu je najbrž skočil v Dravo. Samokres je ostal na mostu. Na oknu oskrbnikove hiše je pustil klobuk in pismo. Mož je bil prav prijazen in postrežljiv. Pravijo, da so ga gnale v smrt denarne skrbi. Novice od Sv. Barbare v Hal. Ze veselico se že pridno pripravlja. Zanimanje je splošno. Pričakovati je velikanske udeležbe. Sokole — saj jih 5e nikoli nismo imeli v Halozah — bode pač hotel vsak videti. Privlačno silo bode tvorila pa še posebno telovadba sokolic iz Varaždina. Nastopile bodo baje tudi zvečer z gorečimi bakljami v rokah. Pri aceti-lenski razsvetljavi — da, s tako bode razsvetljen ves veselični prostor — se bode plesalo »kolo«-. — Zanimivo je morda tudi, kako si razlagajo klerikalci bogastvo Vogrinovo. Tako mi je pravil Keber, da je župnik sam nakupil svile, platna in Lizika je sešila banderi za mlademško, ozir. marijno družbo, družbi sta mu pa morali za vsako po 200 in več K založiti. — Dosedanje vreme je vinogradom še za silo ugajalo. Za teden dni bode trsje, ki je polno, kakor že dolgo ni bilo, najlepše cvetelo Iz Ljutomera. S plakati se naznanja, da priredi ljutomerski »Feuerwehr« dne 28. tm. ljudsko tombolo na ljutomerskem trgu. Te plakate najdete nabite po vseh okoliških gostilnah. Če pa en slovenski trgovec pri enem ali drugem slovenskem gostilničarju nabije plakat v prid svoje prodajalne, pa ga odstranijo. Zavedni slovenski gostilničarji! Le priporočajte tombole za prusaška društva in jim pri-pomagajte do denarnih sredstev. Kadar pa bode zopet kako večje zborovanje slovenskih društev v Ptuju ali Celju, pa jih boste dobili od teh prusakov po grbi, ker drugega tudi vredni niste. Od Sv. Trojice v Slov. gor: Dne 7. junija se je tukaj obesil znani Alojz Horvat, bivši policaj sveto-trojiškega trga, pismonoša ter stric Janeza Horvata, sedanjega svetotrojiškega policaja, pismonoša ter kolporterja ptujskega »Štajerca«.' pri Sv. Trojici. Imenovani samoumorilec, ki je bil huč pijanec in nekdaj desna roka trojiških štajercijancev, je že lanskega leta v pokopališčni mrtvašnici streljal nase, a je zopet okreval v radgonski bolnišnici od za-dobljenih poškodb, letos se je pa z vrvjo obesil. — Dne 5. junija se je peljal iz Ptuja na enovprežnem vozu Janez Čuček p. d. Rajšp, veleposestnik iz O-seka. Poleg njega na vozu je sedela njegova hčerka. Naenkrat se je konj splašil, začel dirjati s tako silo z vozom semtertja po cesti, da sta oba, oče in hčerka, padla iz voza. Janez Čuček je zadobil smrt-nonevarne poškodbe na glav.', dočim si je hčer samo roko zlomila. Poklicali so takoj zdravnika in duhovnika. Kmalu, ko je prišel zdravnik, je izdihnil dušo, a duhovnik ga je našel že mrtvega. Pokojnik je bil dober gospodar. Bil je miren značaj, ki je v prvi vrsti živel le svojemu cvetočemu gospodarstvu. »Obrtni Vestnik« je naslov novemu slovenskemu strokovnemu listu, ki izhaja v Ljubljani. List je namenjen slovenskemu obrtništvu in kot tak je tudi oficijalno glasilo »Zveze južnoštajerskih obrtnih zadrug«. Našim obrtnikom vsled tega prav toplo priporočamo, da segajo pridno po njem, ker bodo našli v listu gotovo marsikatera prav važna navodila. Obrtniki iz Sp. Štajerske, ki se zanimajo za list, a se jim ni poslal na ogled, naj zahtevajo dopošiljanje na ogled od upravništva v Ljubljani. List izhaja mesečno dvakrat in stane 5 K. Korajžen krojač. 381etni Gašpar Šega iz Spodnje Ložnice je po poklicu krojač. O krojačih pravijo pripovedke in pravljice vseh narodov, da niso bog-sigavedi kako korajžni. Veliko krivico pa bi storili Gašparju Šegi, ako bi mu očitali, da se njegove hlače rade tresejo. Tisto pa ne! Dne 13. aprila je prišel naš Gašpar v Slovensko Bistrico. Imel ga je že precej pod klobukom. Pred hotelom »Austria« je začel rogoviliti na vse načine. Nič ni pomagalo, ne dobra, ne huda beseda. Krojač Šega je kričal na vse pre-tege, dokler se ga ni usmilil slovenjebistriški policaj Blažič. Toda krojač Šega in policaj Blažit, to ni kar tako. Kajti Šega šepa na eno nogo in je zato vedno oborožen s palico. In to palico je Šega zavihtel nad ubogo glavo policajevo. Oba možakarja sta se nato prekljala in končno je Šega padel; toda hitro je zagrabil kos črepinje in ž njo oprasnil policaja prav pošteno. Ker pa nikomur, tudi pogumnim krojačkom ni dovoljeno namlatiti policaja v Slovenski Bistrici, je spregovorila tudi beseda kazenskega paragrafa in junaški Gašper Šega bo moral sedaj v ječi 3 mesece premišljevati o resničnosti naše gornje trditve. Tako je namreč razsodilo dne 29. majnika okrožno sodišče v Mariboru. Ta šmentana dekleta i Krojač Ivan Kukovec in posestnikov sin Aloiz Sirk ljubita oba čedno Ivanko, hčerko mlinarja Belna iz Verjan v šentlenarškem okraju. Dne 22. sušca sta šla Ivan Kukojrec in Iv. Belna od maše pri Sv. Trojici. Za njima je prihitel Sirk v družbi nekaterih tovarišev, potisnil Kukovca proč od ljubljene Ivanke, Kukovec pa je nato vdaril ljubosumnega Sirka z nogo prav občutno. Toda Sirka to ni ugnalo; nikakor mu ni hotel prepustiti mesta poleg Ivanke. Začela sta se vsled tega ruvati in suvati in Kukovec je končno potegnil samokres in ustrelil na svojega tekmeca. Krogla je k sreči Sirka le lahko ranila. Tudi je Kukovec Sirka še ozmerjal in psoval. Dne 29. majnika se je mora! Kukovec zagovarjati pred okrožnim sodiščem v Mariboru. Zagovarjal se je s silobranom. Sodišče se je prepričalo, da je res streljal v sili, da pa je vendarle prekoračil silobran. Ker je Sirka tudi razžalil na časti in ker je nosil in streljal iz prekratkega samokresa, mu je sodišče odmerilo kazen 1 mesečnega zapora. Ali se bosta sedaj Ivan in Alojfc pobotala radi Ivanke? Beležke. Grozna nevihta na Trški gori in v Grčovju pri Novem mestu. V petek popoldne ob 4. uri je zadela Trško goro in Grčovje grozna nesreča: bliskalo se je in treskalo, kakor malokdo pomni; med tem se je vsula toča; odtrgal se je oblak in nastali so grozni hudourniki, ki so vinograde raztrgali in zemljo odnesli celo do Bučne vasi. Skoda je velikanska. 2a- Slikar # pleskar Graška cesta 43 prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela, kakor slikanje sob, cerkev, gledaliških odrov, črkoslikarstvo na steklo, les. Zmerne cene. V. BEVC v a R ■ ^ se ^obi edino-le pri - močna, okusna in zdrava PV* dalmatinski vinami dalmatinska vina J. Matkovič Blatni trg 8 Celje Blavni trg 8 Zahtevajte cenik in vzorce! Denarni zavod spodnještajerskea trovstva in obrtništva Trgovsko■ obrtna kreditna zadruga v Celju, PSSSSS^S^ sprejema vloge na knjižice Mk\/ O/ otvarja tekoče račune, eskoroptuje menice in knjižne terjatve, prevzema zaveze, oskrbuje od vsakega in jih obrestuje po ^/2 /O inkaso in obavlja sploh vse ji zaupane denarne posle po- najkulantnejših pogojih. losten pogled na poprej krasne vinograde! Bliski so razklali cele bregove; zemljo so potem odnesli hudourniki. V Blažičevo hišo v Kamnem vrhu je strela udarila in prebivalce omamila in vrgla na tla; najstarejša hči čuti hude bolečine v glavi in rami; vžgala strela ni. Nekaterim vinogradom je voda odnesla več kot 1000 voz zemlje. Zidance so hudo poškodovane, škarpe podrte. Velika poštna tatvina v Trstu. 2. junija se je pričela proti poštnemu oficijalu Franu Biekarju porotna razprava. Obtožnica dolži Frana Biekarja, da si je prilastil denarno pismo z vsebino 127.000 K. Denarno pismo so odprli v avstro-ogrski banki, ko so pa tam odprli pismo, so dobili mesto denarja le prazen papir. Na kuverti pa je bila pisava Biekarja in zato bi bil on izvršil tatvino. Povabljenih in zaslišanih je bilo nad 40 prič. Obtoženec trdi vsako krivdo dosledno in trdi, da je izvršil kdo drugi tatvino, ki da je potem ponaredil njegovo pisavo. O-bravnava je trajala 4 dni. Po enournem posvetovanju so porotniki soglasno zanikali vprašanje krivde, na kar je bil Biekar oproščen. Pljuvanje v ce-rkvi. Ponekod je pljuvanje po cerkvenih tleli tako grdo razširjena razvada, da se človeku kar vzdiguje, ko vstopi na cerkveni prag. Vse vprek ležeči pljunki, najrazličnejše velikosti in barve, pomešani z blatom in prahom. To ni Ie skrajno negnusno, marveč tudi nezdravo! Kako lahko se na ta način prenašajo nalezljive bolezni od enega na drugega! Pri takih grdih razvadah ni čudno, da umrje tudi na deželi toliko ljudi za najbolj znano nalezljivko jetiko. Ali bi se res ne dalo uvesti v cerkve malo več snage? Deželnozborske volitve v Istri so se v nedeljo pričele z volitvami iz splošne kurije. V okrajih s hrvaško večino so bili izvoljeni sami Hrvatje in sicer drž. poslanci Matko Mandič, Vekoslav Spinčič, dr. Laginja ter dr. Milič. V Pulju je potrebna ožja volitev med italjanskim liberalcem in socijalistom; drugod sta izvoljena dva italjanska liberalca in dva sta v ožjih volitvah. Hrvaški kandidatje so dobili krasne večine. Sedemkratni roparski umor. Iz gališkega mesta Pržemysla poročajo: V Pikulicah, pol kilometra od Pržemisla oddaljeni vasi, se je zgodil grozen zločin. Roparji so vlomili v stanovanje vojaškega liferanta za meso Marka Fusa, pri katerem so upali dobiti večjo vsoto denarja, ker je ravno oddal večjo množino mesa. V eni sobi je spal 4S letni Marko Fus s svojim sinom v eni postelji, v drugi postelji je spala njegova žena z dvema otrokoma. Eden izmed ban-ditov je ubil Fusa z Železnim drogom. Drugi ropar je zahteval od žene, naj mu pove, kje je denar skrit. Ko mu pa tega v zmedenosti in strahu ni mogla povedati, jo je tudi pobil. Nato so se roparji vrgli na sinove ter ubili I71etnega Arona, Mletnega Baruha in osemletnega Izaka. Tudi Mletna Regina Frankel, ki je bila na obisku, je postala žrtev roparjev. Dekle so težko ranili in je kmalu nato umrla. Dva mladoletna otroka sta se skrila in se na ta način rešila. Roparji so ukradli 300 K gotovega denarja in za 60 kron dragocenosti. Policija je baje že prijela morilca. Zadnji ponedeljek zvečer je priše! na policijo trd-njavski topničar Karčmar ter izpovedal, da ga je njegov tovariš Ribaček zapeljal, da sta izvršila vlom v Fusovem stanovanju. Ko sta v soboto zvečer odšla iz vojašnice, se je začel kesati. Ribaček pa mu je s smrtjo grozil, nakar mu je sledil. Krčmar trdi, da ni neposredno sodeloval pri umoru, marveč da je stal samo na straži. Ribaček odločno taji. Loterijske številke. Daaaj, dne 6. junija 1914: 49, 37, 62. 9, 92. USTNICA UREDNIŠTVA. Vuzenica: Da ne bo nadaljnih sitnosti (saj veste, s kom imamo opraviti), smo priobčili samo prvi del dopisa. Vašo željo pa bodemo seveda vpoštevali. — Sv. Barbara v Hal.: Hvala, samo majčken poprej. Dopisi morajo biti zadnji čas v sredo tu, drugače v četrtek ne morejo v list. — Sv. Lenart v Slov. goi>. Dopisi prišli danes, tako da smo mogli le malo porabiti. Drugo prihodnjič. Iskrena hvala. Vabilo na občili zbor ki se vrši v nedeljo, 14. junija 1.1. ob 10. uri dopoldne v uradnih prostorih po sledečem dnevnem redu. 1. Pozdrav predsedništva. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Potrjenje letnih računov. '5. Slučajnosti. NARODNA HRAN[LMCA IN POSOJILNICA SV. BOLFENK PRI SREDIŠČU, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Jože Zadravec, Ciril Zabavnik, načelnik. član načelstva. DomaČe sredstvo, ki se izdeluje iz naj boljših in dobro učinku-jočih zdravilnih zelišč kar najskrbneje, ki vzbuja tek, pospešuje prebavo in pa čisti čreva, odpravlja posledice nezmernega življenja, napačne hrane, prehlajenja. sedečega življenia in zaprtja, napenjanja, krčev, je Dr. ROSfl balzam za želodec Glavna zaloga: Lekarna BCDAPAICD c. in kr. dvorni . rnMUnLn, založnik ,,Pri črnem orlu", PRAGA, Mala stran 203. Se razpošilja dnevno, ogel Nerudove al. I cela steklenica 2 K, polovica I K. Po pošti se pošiljajo proti povzetju ena mala steklenica za K 1°50, velika K2'80. zaK 4'70 se pošljeta dve veliki, za K8'-štiri velike in za £ 22"— 14 velikih steklenic na vse postaje avstro-ogrske monarhije. Zaloga > vseh avstro-og škili lekarnah. SVARILO! Vsi deli embalaže nosijo to postavno zavarov. znamko. Kafdj ustavljaj«? prijetnega olpsa THVMOMEL SCILLAE (Besedilo zavarovano.) Vpliva na astne in dihalne dele telesa, odpravlja kašelj, lahkega in oslovskega, varuje pri boleznih v dihalih, odpravlja težko dihanje in je za otroke in odrasle enake vrednosti. Zdravniške autoritete ga priporočajo, ima prijeten okus. I steklenica 2 K 20 v. Pošlje se po pošti proti plačilu naprej za K 2 90 1 steklenica, z K T— 3, za K 20'— pa 10 steklenic franko. Ne dajte si drugih slabih sredstev vsiliti! L HKIEI. Mnr, c. in kr. dvorni založnik PRAGA III., it 203 Priporočava svo|o bogato založeno zalogo z galanterijskim in modnim blagom. Postrežba točna. Kramar Za spomlad otročjo vozičke In igrače. — Novost kravat In srajc. Cene zelo nizke« SlROL,IN"Roche bolezni, oslovski kašelj, naduha.po influencf• Kdo naj jemlje Sirolin f 1 Vsak, ki trpi na trajnem kaliju | 1 Vaduiljlvi .katerim Sirolin *n*av Knknv«< Odirovorni urednik: Janko Lesničar. Tisk Zvezne tiskarne v Celju.