ESSE" Natisov 15.000, rwr izhaja vsaki atiran z dnevom Jnje nedelje. a velja za Av- za celo leto za pol in četrt erno; 2a Ogr- 50 vin. za celo Nemčijo stane to 5 kron, za pa 6 kron; inozemstvo se Lročnino z ozi- visokost pošt- ročnino je pla- ~ej. Posamezne rodajajopočv. jo in uprav- se nahajata v gledališko po- " e štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za" Vi strani K 32, za '/, strani K 16, za '/« strani K 8, za */»• strani K 4, za Vti strani K 2, za V« strani K 1. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. v. 49 V Ptuju v nedeljo dne 3- decembra 1911. XII. letnik. alijansko-turška vojna. Laške grozovitosti. divjanju Lahov v Tripolisu piše neki valeč: „V Tripolisu se je odigrala ena "vejših dram svetovne zgodovine. Tisočero t, hekatombe starčkov, žen in otrok, v e raztrgano človeško meso, smrad gnilobe, ~e dvigal proti nebu . . . Vse pobiti ! to laška parola. Krivce, nedolžne, vse! tega pa je tudi sovraštvo Arabcev proti brezmejno. Preveč so jih je pobilo. Že k dan na javnih trgih par Lahov zabode; zopet z revolverjem pod arkadami postreli. sem, kako se je na cesti Turek bližal a oficirju in ga je ustrelil; potem se je obrnil proti vojakom, ki so ga seveda streliii. Vsak domačin joka čez enega ega sorodnika. Videl sem nekega starega ki si je razmesaril prša z nohti in je ,Imel sem šest sinov ; včeraj so jih Lahi m vrtu postrelili." Neki drugi Arabec mi „01 štirih bratov sem jaz edini ostal; ga brata umorim dva Laha!" — Zma- ne bodejo nikdar odpustili! Včeraj sem d dnrmi Tripolisa, ko so me nakrat obdali ojaki, ki so streljali na sovražnika. Ob zidu sem videl sto postreljenih mrličov, pribitih na zid. Neko celo vas zamorcev ncom in ognjem pokončali. Okoli kotlja o sedela je mrtva cela diužina Neko ekletce vtaknilo je glavico v kišto, da ne vidilo; tako je umrlo. Neki drugi otrok J v bodečih rastlinah mrtev in gledal z i očrni proti solncu . . . Med jetniki v ici se je pojavil upor. Ustaši so pomorili rjev — kot odgovor se je vse jetnike 'lo. Povsod mrliči. Krvavi dolg raste! lo bode maščevanje. Pred koncem ilo bode še mnogo laških mater in Voda pomaga Turkom. ed deževja se je pojavila okoli mesta povodenj. Turki so znali vodo proti utrdbam napeljati. Voda je uničila 300 teh utrdb in je udrla v mesto kakor i pelje drevesa in mrliče seboj. Mnogo ' je poškodovanih in mesto večidel z bla-^ito. Turčija ostane trdna. rška vlada naročila je svojim zastopni- inozemstvu, da naj velevlastim naznanijo, mora turško nadvlado v olitanij i priznati, predno bi se tamošnje razmere urediti. Turčija sto- 3e potrebne korake za obrano svojih J — Turški prestolonaslednik pa je izja- Mise bodemo borili do skraj- konca. Mi ne moremo in ne smemo pustiti. Tripolis mora turški i! Vsako drugačno sporazumljenje je ce." Napad na generala Caneva. 'air" poroča, da je laški vrhovni povelj-eral Caneva pred par dnevi jahal skozi Tripolis, ko je iz neke hiše nakrat padlo o strelov. Caneva ni bil ranjen. Vojaki so takoj fi Arabcev prijeli in ustrelili. Turki dobivajo hrano. Iz Tripolisa se poroča, da je pri A i n Sara brezštevilno kamel, ki prinašajo Turkom iz Ghariana hrane ter streliva. Slovenska kulturna sramota. Da so klerikalci v svojem srcu zagrizeni nasprotniki vsake izobrazbe in vsled tega tudi ljudske šole, je znana stvar. Najraje bi sploh sleherno knjigo na grmadi sežgali in svitlo solnce s kuto zakrili. Kčr pa že šole same ne morejo več odstraniti, vpeljali; bi radi zopet one čase „svetega" konkordata, kip je bila farovška kuharica prvi gospodar v šori in ko je veljal učitelj le za nekakega farovske'ga „štiflpucerja". Še danes si domišljoje vsako revno kaplanče, da je v šoli neomejeni vladar lin da mu nikdo no sme nasproti stopiti. Zato ni čuda, da klerikalci šolske postave z noganji v blato teptajo,. da jim je deca le materijal za politično gonjo, da se prezirljivo rogajo bednemu in ponosnemu učiteljstva, ki smatra svojo nalogo še za idealno. In ker je mnogo naših pokrajin še v klerikalni temi, ker vlada v naših dolinah še srednjeveški duh sužnosti in klečeplaztva, — ni čuda, da mora učiteljski stan dostikrat biti junaški boj za svoj vpliv, za svoj obstanek in svoje pravice. Stotero takih slučajev smo že omenili in popisali. In vedno smo stali na strani učiteljstva, Čeprav je bilo in je še to spodnještajersko uči-teljstvo večidel v nam nasprotnem političnem tabru. Tu se ravno ne gre za boj proti kulturni sramoti, v katerem mora biti vse edino, kar ima le iskrico naprednega čuta! Ravnokar se je zgodil slnčaj, ki mora gotovo v vsej javnosti povzročiti najhujše razburjenje in vznemirjenje. Ako bi imelo slovensko učitelJ8tvo le malo bolj trdno hrbtenico, moralo bi vstati kakor en mož in združiti svoj glaa v mogočni protest . . . Slučaj se je zgodil v sv. Marjeti na dravskem polju in sicer tako-le: V času pred zadnjimi volitvami šla sta kaplan in nadnčitelj te občine skupaj na lov. Ob tej priložnosti omenil je kaplan tudi mimogrede željo, da bi rad svoje ure verouka na šoli časovno spremenil. Več se o tej zadevi ni govorilo. Pred kratkem pa je padlo kaplanu nakrat v glavo, da je sam iz lastne volje in lastne moči to spremembo izvr-š i 1. Nekega lepega dne prišel je namreč zjutraj v razred tamošnje gdč. učiteljice in je pričel meni nič tebi nič otroke izprašavati. Učiteljica povedala je pobožnemu gospodeku, da ima on glasom šolskega reda zadnjo uro za verouk določeno. V odgovor pa je pričel kaplan nad učiteljico pred otrocmi kričati in je — nadaljeval s svojim podukom. Učiteljica se ni mogla drugače pomagati, da je šla po naduči-telja, ki je tudi kmalu z njo prišel. Nadnčitelj je rekel kaplanu popolnoma mirno, da zdaj ni ura za njegov poduk. Ali bilo bi vse eno, ako bi nadnčitelj to stenam ali peči pravil. Kaplan se za njegove besede ni zmenil in je nadaljeval izpraševanje. Nadnčitelj poslal je vsled tega gdč. učiteljico v svoj razred, sam pa je ostal v razreda, kjer je kaplan mislil, da je neomejeni gospodar. In zdaj se je zgodil škandal, d a je pričel kaplan v navzočnosti otrok nadučitelja sramotiti. Rekel mu je, da naj gre vun, da nima tukaj nič opraviti itd. Nadalje mu je zagrozil, da ga bode S8J16 vun vrgel. Končno je kaplan celo zapovedal otrokom, da naj vstanejo in naj molijo o š e n a š, da bode sveti Duh nadačitelju p am e t raz s v e ti 1. To se je zgodilo — ne v srednjem veku, ne v času konkordata, marveč zdaj v moderni dobi, leta 1911 ! ! ! Radovedni smo, kaj bode slovensko učitelj-stvo storilo! Kaj bodejo slovenski listi in slovenski poslanci rekli! Kaj bode storila šolska oblast in kako bode kaznovala cerkvena oblast to nesramno pobalinstvo nadutega klerikalnega petelina . . . Radovedni smo na vse to in — govorili bodemo še naprej ! Ustna voda Politični pregled. Izmenjava garnizij I. 1912. Poroča se, da bode dobil 3. vojni k6r 2 nova dunajska regimenta. 97. regiment, ki je bil od 1. 1887 v Trstu, pride v Belovar odnosno v Karlovec. V Trst pa pride neki bosanski regiment. Šolski štrajk. Na trgovski akademiji v Zagrebu je bil te dni šolski štrajk. Ko se je dijakom obljubilo, da se vpelje na zavodu dragi šolski načrt, so prišli zopet k poduku. Pomanjkanju vagonov na državnih železnicah se bode menda vendar odpomoglo. Naročilo se je 12.000 novih vagonov, ki se jih bode izdelalo tekom treh let. Od Balkana. Turške ustaške čete so udrle v starosrbske vasi Krubica in Kamena gora ter so oplenile več hiš in jih zažgala. Prišlo je do hude borbe z domačini, v kateri je bilo mnogo oseb ubitih. Od revolucije na Kitajskem, ki je ostala zmagovita, se poroča grozovite posameznosti. Par teh vesti naj še omenimo: V provinci Šeusi se je jako veliko Evropejcev pomorilo. Iatotako se je ta pomorilo 20.000 mandžuhov (pristašev vlade). — Pri Hankau se je vršila bitka, ki ni končala za nobeno stranko z zmago. Na bojišča leži čez 5.000 nepokopanih mrličov. — Dopisi. Sv. Trojica, Slov. gor. Kratek odgovor na zadnjo številko „Slov. Gospodarja." Tam pišejo, da se hočejo „posilinemci" maščevati nad tistimi, ki niso ž njimi volili, s tem da si dajo posojila intabulirati. To je grda laž, kakor navadno vse, kar „Gospodar" od trojiških častivrednih Pri hladilejŠemU Vr©llieilU se pnp°r°ča StraschiN'ova grenčica iz zelenjave vzeti. Ista segreje prijetno truplo in prepreči te it 2. eč i le in priljubljenih tržanov piše. Res pa je, da je odbor sklenil, dati dolg intabulirati pri tistih dolžnikih, katerim le na poroštvo dati ni varno. Tndi ta pravila ali postave niso nikjer pisana, da mora vsak dobiti posojilo, kateri za to prosi. Dobi le tisti, kateri je sam dober posestnik ali vsaj njegov porok; na ta način so tudi vrli trojički doktor posojilo dobili, akoravno sami še posestnik niso. Pri njih se seveda posojilnica ne more dati intabulirati, zatoraj naj raje z njih modrimi številkami v „Gospodarju" za bregom ostanejo . . . Iz Polenšaka. Dragi „Štajerc", farani iz Polenšaka Te uljudno prosimo, pošlji našemu župniku g. Podplatniku eno pridigo in sv. Evangelij, ker mi od njega skozi celo leto raz priž-nice druzega ne slišimo, kakor to, da vsi tisti, kateri „8iabe" časnike berejo in kateri niso Brenčiča volili, so sami „brezverci", „krivo7erci", da nikdo od njih ne bode izveličan, preje tadi vsak, celo najhujši nečistnik itd. No, to je lep nauk zlasti za našega mežnerja Bukovega Toneta, ker ta še na cesti ne pusti deklet pri miru.. . Pa svet naj izve še par stvari od našega g. Podplatnika! Pred kratkem umrla sta pri nas en otrok in ena ženska in se jima ni pustilo zvoniti ter ne jame žegnati, ako ravno je bila kristijanka in sirota že več let v bolniški postelji. Tadi maše ni hotel Podplatnik služiti za pokojnico. Ko je prišla neka ženska v farovž in prosila, da bi plačala mašo za pokojno, zakričal je fajmošter: Ti za tvojo pokojno mater mašo plačaj, ne pa za drage; za toto ne bom maševal!.. . Dragi „Stajerc", prosimo Te tudi, pusti natisniti eno svojo številko na najmočnejšo volovsko kožo in jo pošlji župniku, da nas ne bode vsako nedeljo nadlegoval, da so časniki „preslabi"... Dalje prihodnjič. Iz Ljutomera. Paglavec iz ljutomerske okolice piše v „Narodnem listu" z dne 23. novembra t. 1., da gostilničar „zum Steirerhof" gospod Stermann v svoji gostilni kleje in ogovarja kmete. Vse to ni res. Res pa je, da tje zahaja veliko kmetov in gospodov, da se tam dobi dobra kapljica in dobro postreže z jedili. Sv. Lovrenc nad Mariborom. Dragi mi „Šta-jerc"! Mnogo in veliko lepega mi veš povedati vsaki teden. Prav hvaležen sem ti. Citam te vedno rad, ako ravno to ni vsem gospodičem, posebno tem tam zgoraj v farovžu, po volji. Kakor bi bila strela udarila, se je splašilo, ko je prišel Tvoj članek in povedal resnico vsem, katerim se že sanja, da bo skoraj njim oddana komanda črez naš lep tržič. A ostalo bo vse to pri sanjah. Pa ^zanimivo je le, kako marljivo delajo naši nasprotniki; župnik, Brezočnik et komp. Poslušaj kaj mi je naš Jaka pravil. „Kje pa si bil danes" ? sem ga vprašal, ko je prišel domov. „A samo en kozarček tistega dobrega vina sem pil tamkaj pri Pernatovih, pa nekaj Vam le moram povedati, kar sem danes zopet videl. Tisti zelen učitelj Lešnik je bil zopet tam. Je še tisti vedno na Št. Lovrenčki šoli" me vpraša Jaka. „A ne, saj so ga postavili dol k njegovim rojakom špeharjem na Ptujsko goro (Neustift). Zanimalo pa me je, kaj je naki zopet iskal tu in zato vprašam Jakeca, če tudi to ve. Jaka se zarezi, in pravi: „Govorili so jako visoko slovenščino, zato tudi vsega nisem razumel, če bi saj tako govorili, kakor naš birt in naši kmeti in pa spodaj tržani, bi še že razumel. Pravili bo pa vedno o nekem rekursu in reklam-------- ali tako neko, pa tudi imena naših učiteljev in drugih gospodov s trga so se mnogo imenovala." Tako mi je pravil Jaka. Več nisem hotel vprašati, vedel sem dovolj. Torej prišel je ta „zeleni" gospodič zopet v naš trg delati razprtije. Novih rekurzov in reklamacij proti volitvam, ki se bodo vršile v kratkem času, delati. To je tisti gospodič, ki se je pred letom vozil tudi v Vuzenico agitirati proti naši marljivi, napredni stranki. Seveda, ko so mu njegova dela malo prenatanko očitali y časopisih, se je postavil na noge, popravljal članke listov s pomočjo § 19 tiskovnega zakona. Pravil je takrat, da se sploh nikdar ni udeleževal sej, v katerih bi se bilo govorilo o volitvah. Kričal je takrat, da je vse laž, kar pišejo listi danes vemo, koga smo imeli v našem mirnem trgu kot učitelja. Da gosp. Lešniku ni žal za črevlje, ki si jih raztrga pri tem slabem potu v Sv. Lovrenc, saj dobro ve, da so vsi njegovi rekurzi in vse njegove reklamacije, sploh vso njegovo delovanje zamanj. Tadi naši Štlovren-čani so se zdramili iz svojega zimskega spanja in si ne bodo pustili več nagajati od pobičev, kakor sta Brezočnik in njegov zvest tovariš Lešnik. Naši rojaki stoje še na trdnih nogah, rahli veterč jih še ne bo podrl, ampak napravil stanovitnejše in brezrižnejše proti svojim pr-vaškim nasprotnikom. To si naj zapišeta mokro- ■ nosa mladeniča za ušesa. — Pa čaj, ljubi Sta-jerc, povedati ti še moram tudi nekaj o visoki | „prvaški" inteligenci tega gospodiča Lešnika. Zvečer zgoraj omenjenega dae pride ta učitelj i na kolodvor v Sv. Lovrenec in zahteva tam v ' težko razumljivem slovenskem idioma vozni list. Govoril je vrh tega pa še jako nerazločno tiho, da ga Ljubljančan, ki je stal zraven njega in dobro slovenski govori, ni razumel, bil je še namreč poln dobrega Pernatovega vina, težko se mu je valjal jezik po ustih in radi tega je bil najbrž tadi tako „narodno" navdušen. Železniški uradnik, ki je imel službo, ga seveda ni razumel, zato ma pa hoče Ljubljančan pomagati in reče uradniku, da hoče ta slovenski govoreči gospodič imeti vozni list v Pulj (Pola). Zdaj pa zakriči ves razbarjen ta odlični vzgojitelj mladine po pritožni knjigi. Ker pa uradnik tadi tega ne razume, pokliče svojega tovariša. In glej! Čada! V tem trenutku, ko se prikaže ta uradnik ob okencu, je bil sv. Duh razvetlil um Lešniku, kajti naenkrat je znal zdaj ta prvaški provokant govoriti nemški. Hotel je imeti vozni list v Ptuj. Seveda se je začulo sedaj jezno godrnjanje v bižini tega predrzneža. Ljubljančan, ki je že veliko potoval po slovenskih deželah, se je začudil, in rekel, da takšnih provokacij še ni doživel, še bolj pa se je začudil, ko je zvedel, da je ta provocijant bil učitelj v našem nemškem trgu in vzgajal tam našo deco. Ta gospod je res „dika" prvaške inteligence. Vam pa tam na Ptujski gori čestitamo k takšnemu vzgojitelju V«še mladine! Vzgajal jih bode prav v prvaškem smislu in delal njih dobre provocijante ob kolo-dvorih in postajah z nemškimi uradniki. Čestitamo k nedolžni ovčici — Mirku Lešniku! $1 Dama 391 ki drži kaj na zdravo negovanje kože, ki hoče zlasti pege odstraniti ter mehko, nežno kožo in beli teint dobiti in obdrUti, umiva se edino z ,Steckenpferd' lilije nim mlečnim milom (znamka „Steckpn(>1erd'') t.0 Bergmann I Co. Ttlsthtn 8. E. Kos za HO h se dobi v vseh apotekah, drozerijah in trgovinah s parfumom itd. hčerko Katinko. Vkljub veliki starostni živel je parček čisto srečno. Ali nakrat čel 50 letni oče Kirenija za Katinko las jo je končno oženil. Torej je oženil hčedi jega sina! Iz tega zakona prišel je ain.l K je pričelo starčku mešati, ker je hotel id vso to prečudno sorodstvo. Njegov sinček j brat njegovega tasta, on sam je b svojega lastnega sina, njegov prvi sin ■ njegov tast, njegova žena je bila obenem ti jjji-, pastorka njegovega starega očeta, njegova |0 mati je bila njegova svakinja in obenemq lastnega njenega sina, — ko je stari Kin to pretuhtal, pričelo se ma je msšati . . je ni7 Bdi j* Iz Spodnje-Stajerskega. Novice. Čudno sorodstvo. Iz ruske gubernije Vitebsk se poroča : 19 letni fant Dimitrij Kireui oženil je pred tremi leti 35 letno vdovo Ano Skabren, ki je imela še iz svojega prvega zakona 15 letno m: mei eče 4D tihi Zapeljavanje mladine je. v- ptujskem oi ouj; zdaj na dnevnem redu. Klerikalci hočejo \: ksl mladine svojo nadvlado utrditi in svojo k nost vstvariti. Znana stvar je, da pričel agitacijo že pri šolski mladini, j nedolžnost že skušajo omadeževati ,gonjo. Mi smo v tem oziru že dovolj sli pribili in črna ptujska inkvizicija ni črl besedice v odgovor. Ali klerikalci se lotM odrašene mladino, in jo skušajo za svoje* I cilje pridobiti. Tiste mestne „device", ki« I rajo za črnimi talarji v klerikalnih droši p jim sicer privoščimo ; kajti pri njih je i mladosti in presneto vseeno je, ali te ovenele „device" od „plavega s" svojega bližnjega na cesti ali pa v kleriki društvu Klerikalne „amaconke" te vrst« j telovadijo s svojimi dolgimi jeziki; svetal jih naj ob vari, da katera sne . . . Sicer pa se nam edino to gabi, peljujo klerikalci z najgršo zlorabo vere krnel fante in dekleta iz okolice v svoje name« tu pravimo: roke proč od mladine! Kar« klet tiče, naj stariši premislijo, da poj klerikalne drnštvenice niso mnogo pri več nezakonskih mater in detomorilk m v krajih, kjer ro farška dekliška drniw< močnejša! Kaplani so tudi krvavi pod drugi fantje tudi, in vsaka noč im«j moč . . . Pošten kmet ne pusti svoje hčerle| noči v klerikalna društva in na klerikalne] redbe zah ajati! In pri fantih stoji st1 tako! Klerikalci vedno kričijo čez „štej ski" šnops ; ali mi zapeljujemo fante v rije ? Ali jih mi navajamo k ponočeTanji jančevanju ? Saj bi mi tudi lahko svoja draštva in bi zbirali po oštarijah ali mi tega ne maramo! Mi ne maramo: karskih" veselic, katerih konec so in nož ! In zato vračamo vso krivdo m nim številom pobojev, umorov, pretepov skem okraju na klerikalce! Kajti kleril peljujejo mladino, oni silijo mladini žgal nož v roke! To je resnica, ki nam jo sleherni pošteno misleči človek priznati.. vorili smo danes o tej stvari v splošnem treba, prišli bodemo tudi z natančnimi Zdravilišče Grastein. Zdravilne vode salzburš-kega zdravilišča Ga-stein, menjale so svojega lastnika. Doslej so bile namreč last cesarjeve družine. Zdaj pa so občini Bad Gastein prodane. Naša slika kaže to svet. znano kopelj. Na levi strani vidimo razgled na kopališče s prijazno občino samo Na desni pa zgoraj veliko in krasno poslopje zdravilne dvorane (Kurhalle). spodaj pa krito in vsled tega ob vsakem vremenu rabljivo spre-hajališče(Kurprome-nade). ZumVerkaufderGasfeiperMeilquellen [imeni. Kajti pošten kmet-oče ne sme pu-lega sina v klerikalno društvo, kjer se ševno in telesno — zastrupi! [V Okolici Celja so končale občinske volitve i da so bili v 1. razredu naši kandidati, jin 3. pa klerikalno-liberalna godla izvoljeni. (poročamo prihodnjič! m V Ptuju. Letni in svinjski m dne 22. in 25. nov. Prignalo se je ijev, 1010 kosov govede in 800 svinj, pleme, večidel iz ptujske okolice. Cene merjn z dobrim blagom zmerne, vsled tega Ine prodano. — Mesni in špeharski |em dne 24. nov. Špebarji so prišli v jako številu. Tudi dovolj tujih kupcev je dajalo se je le prima-blago. — Cene: |špeh (brez kože) K 162 do 166; mast i K 1 80 do 1-90 ; šunka K 1 38 do 142; 120 do 130; hrbet (riba) K 2 — do meso za klobase K l-70 do T 84* — iiji svinjski sejem dnč 29. nov.; prihodnji ii in goveji sejem 5. dec. 1911. Sejem z in špehom vsaki petek. Obilna udeležba Jima. Pojasnila daje mestni tržni komisarijat. J Pobalinstvo. Pred postajo v Šoštanju polo-io neznani zlikovci veliko drevo čez progo. tla bi se lahko velika nesreča, abo bi ču-Hrmonšek pobalinstva pravočasno ne opazil. I Pekovski Štrajk vršil se je pri tvrdki Fiirtner tafu. Končal je hitro s tem, da se je potokom neko poboljšanje plač dovolilo. je v Konjicah gostilničar g. M. P o-hets. N. p. v. m.! | Požar — tri konji zgoreli. Pogorelo je Buk-too gospodarsko poslopje v Mariboru. Gasilci rečili, da se ogenj ni razširil. Hlapca :rger, ki je v poslopju spal, so v zadnjem [ komaj iz plamen rešili. Trije konji pa so tli. ravno tako mnogo krme in orodja. i je za več tisoč kron. Govori se, da je Eo nalašč zažgal. [Poneveril je hlapec Franc Senekovič v Ma-ispodarju Stipperju 170 K in jo je z »em neznano kam popihal. Cestni rop. Posestnika Jožeta Tramšek pri |tcu napadel je na poti proti domu nezna-f4 bajonetom in ga izropal. Drugi dan so f:rj;i t osebi fanta Janeza Plementača dobili, i je bajonet svoj čas pri vojakih ukradel. .arja so oddali sodniji. (Neumna igra. Na Gabrskem pri Trbovljah I je fant Franc Bricelj hlapcu Ferdinandu išek pištolo. Ko sta jo ogledovala, se je ila; kroglja je zadela Turnšeka v stegno i je težko ranila. Briceljna so sodniji nalili. Draga zabava. Posestnik Štefan Guzej iz Griž lal je v Žalcu. V pijanosti je zgubil denar-, v kateri je imel 250 K. Drugi dan je si-fdenarnico nazaj dobil, ali v nje je bilo le K. Ostali denar je ukradla dekla Marija lik. Ko so jo zaprli, rekla je, da je izro-I ukradeni denar hlapcu Jožefu Cernec, ki j:z Žalca pobegnil. Pazite na deco! Šolarka Jožefa Auer v pp se je obešala zadaj na voz. Pri temu je la in si zlomila nogo. Gotovo govejo juho najboljšega okusa dajo r MAGGI E kocke 5h Pazite natanko na ime MAGGI in varstveno znamko križeva zvezda. Druge kocke niso MAGGI-jeve. Pozor na sleparske agente! H gospej Ce- lotti v Ptuju je prišel agent Franc Nausa in ji prodal 2 vreči krmilnega apna. Denar je vzel takoj, apno pa ni prišlo. Šele pozneje je gospa izvedela, da je Nausa slepar. Smrtonosna igra. V Trbovljah sta se igrala 6 letna Johana Rems in 5 letni Leopold Založen z vozičkom. Pri temu je bila Rems tako hudo v zid vržena, da je drugi dan na pridobljenih ranah umrla. Požar. Na dan Katarinovega sejma pričelo je gospodarsko poslopje posestnika K 1 a s i n c a na Bregu pri Ptuju goreti. Ptujski gasilci so bili takoj na lici mesta in so z dvema pumpama preprečili, da bi se ogenj na sosedno hišo in druga poslopja razširil. Prav pridno so pomagali tudi orožniki in sosedi. Ni doslej znano, kako je ogenj nastal. Nesrečni lastnik je komaj poslopje na novo zgradil in ima okoli 2000 K škode. Iz Strehe padel je pri delu v Gaberju pri Celju zidar Matija Zupane. Ranil se je tako težko na križu, da je drugi dan v bolnišnici umrl, brez da bi zopet do zavesti prišel. Smrtna nesreča. Pri nakladanju dreves pri Slov. Gradcu prišel je delavec Kari Smrečnik med dva debla; zmučkalo ga je tako hudo, da je bil takoj lnrtev. Nesrečnež zapušča vdovo in dva nepreskrbljena otroka. V pretepu so fantje iz Vojtine pri Slov. Bistrici Antonu Šigartu tako glavo razbili, da je smrtnonevarno ranjen. Njegov brat Franc in njegova mati sta tudi hudo ranjena. Kot storilca so zaprli brata Smogavec. Pod vlak prišel je v Vuzenici kondukter Franc Schauzer; bil je takoj mrtev. Nesrečnež zapušča štiri nepreskrbljenih otrok, katerim je šele pred par meseci tudi mati umrla. Pogorel je mlin lastnika Stermšek na Bregu pri Konjicah z vsem pohištvom. Ogenj je nastal vsled slabega dimnika. Škoda je z zavarovanjem krita. Financerje napadel je v Zdoleh pri Brežicah posestnik Krošelj. Imel se bodo zaradi tega pred sodnijo zagovarjati. Na cesti porodila je te dni v Ptnju neka kmetica. Odpeljali so jo z vozom domu. Miš V Smetani. Na sejmu v Ptuju prodajala je neka kmetica smetano, v kateri se je nahajala tudi cela mrtva — miš. Nečista ženska se bode imela pred sodnijo zagovarjati. Mi gotovo zagovarjamo pravice kmetov. Ali to se mora tudi zahtevati, da na sejem prineseno blago v vsakem oziru odgovarja zahtevam čistosti in zdravilnim predpisom. i ** Sfi Otroci zažgali. Otroka Janez Vodušek in Janez Gobec v rogaškem okraju kupila sta si iz šole grede užigalice; potem sta baje iz radovednosti, ker bi rada videla hišo goreti, zažgala Dva čedna bratca. V Vuzenici so zaprli brata Jakoba in Jožefa Lesjak, ki sta skupaj kradla. Našli so pri njih celo zalogo ukradenega blaga. Jakob je imel tudi že 1800 K v hranilnici. pri posestniku Piršu, kateremu je hiša z vinsko prešo pogorela. Pazite na deco! 10 letni posestnikov sin Aloiz Golob v Grahoši pri Laškem se je igral s patrono ; le-ta se je sprožila in ranila dečka težko. Iz Koroškega. ? ? ? Na Koroškem imamo jako veliko somišljenikov, ki tako „iz stare navade" še vedno kupujejo razne koledarje, kateri so jim večinoma nasprotni ali pa jim vsaj v nobenem oziru ne koristijo. Treba je, da se tudi naši koroški somišljeniki polagoma navadijo na pametno in napredno čitivo. Vsled tega priporočamo še enkrat najtopleje, da naj vsak prijatelj kupi naš priznano najboljši in najcenejši „Štajerčevi kmetski koledar", ki obsega na 144 straneh izredno mnogo lepega, koristnega in zabavnega berila. Tudi ima jako veliko krasnih slik, popolni kalendarij, poštnine, seznamek vseh sejmov na Koroškem in_Štajerskem itd. Vsakdo, kdor ta koledar kupi, je zadovoljen in nam ostane i zanaprej zvest. Cena koledarja pa znaša le 60 vin., s poštnino vred 70 vinarjev, kar je gotovo za tako lepo knjigo naravnost malenkostna svota. Kdor kupi 10 koledarjev, ki jih potem gotovo prav lahko med prijatelji razpeča, dobi enega zastonj. Prijatelji po lepi koroški deželi, posezite po našem koledarju! Kje je podpora? Mi gotovo ne pretiravamo, ako trdimo, da se letos kmetu posebno slabo godi. Na spodnjem Štajerskem ni bilo pomanjkanje krme tako veliko in tudi z vinom so si kmetovalci precej pomagali. Ali na Koroškem nastopa beda in revščina v polni meri in kmet je z vsakim dnevom bolj obupan. V takem resnem času potrebovalo bi ljudstvo resnih poslancev, ki so značaji, ki imajo vpliv in voljo, ljudstvu pomagati. Ali slovenski Korošci imajo za poslanca — orglarja Grafenauerja! Mož je doslej svojo zmožnost le v psovanju koroške dežele in v slepi pokorščini napram farovžem pokazal. Večidel sploh molči, — kadar pa že govori, je le neki „šprahror" političnih farjev, ki hočejo na znani Weiss-Kaysrov način ljudstvo pod svoj jarem spraviti. .. Grafenauer, kje si? tako vpijejo danes tisočeri kmetje-volilci, ki so pri zadnjih volitvah v svoji zaslepljenosti tega možaka volili. Zdaj razumejo, da se je stara beseda uresničila: „Nur die allerdiimmsten Kalber wahlen sich die Metzger selber". . . Ali jamranje tudi zdaj ne pomaga! Opozarjamo torej tako hudo prizadete kmete, naj stopijo v zvezo z našimi naprednimi kmetskimi društvi in naj Yeliki požari. Zopet se je zgodila cela vrsta večjih požarov, od katerih prinaša naša slika dva. Zgoraj vidimo starodavno krasno cerkev sv. Martina v mestu Mfinster. Ljudje, ki so zvonili, so v svoji lahkomiselnosti kadili in na ta način ogenj v cerkev zanesli. Požar je bil naravnost velikanski in iskre so zanesle plamena tudi na sosedna poslopja, od katerih so trije pogoreli.— Druga slika (spodaj) nam predočuje pogorelo fabriko malca v mestu San-gerhausen. Pri tem velikanskem požaru so tudi tri osebe svojo smrt našle. Skoraj vsi gasilci so bili težko ranjeni. Gasilna dela so trajala več dni, predno se je tleči ogenj popolnoma zadušilo. Ali si se že na »Štajerca" naročil? Ako ne, stori to takoj! -i^-Oie ifetfersehra-inte MafzfabrJ.'tSanr;°rha.on fte firanrJsfatten in Miintfer ur.i Sangerljausen. Vzemite, ako ste nahodni, hripavi ali zašlajmani in ako težko dibate, Fellerjev fluid z zn. >Elsafluid«. Mi smo se sami pepričali pri prsnih bolečinah bolečinah, v vratu itd. o [njegovem zdravilnem kašelj, odstranjajočem, osvežujočem vplivu. Poizkusni ducat 8 kron 60 vin. franko Izdelovalec edino apoteker E. V. Feller v Stubici.Elsaplatz. št. 241 ('Hrvatsko') tam poprosijo, da ti s pomočjo nemških naprednih poslancev nastopijo. Kmetu se mora pomagati, kajti kmet je temelj državi! Pri prihodnjih volitvah pa naj prizadeti kmetje nikar ne pozabijo, da jih je Grafenauer v najhujši bedi zapustil in da jih klerikalci le takrat „Ijobijo", kadar potrebujejo njih glasove! Vlomili so tatovi pri trgovcu Hattenberger v Mežici ter pokradli za 80 K blaga in denarja. Ukradli so baje neki igralci cirkuza krčmarju Niederdorfer v Ebersteinu 7 srebrnih žlic v vrednosti 56 K! Kap zadela je v Tanzeuburgu bivšega celovškega nadškofa dr. Kahna. Obrnilo mu se je k sreči kmalu na bolje. Napredna zmaga. Pri volitvah v občini Winklern so zmagali naprednjaki v vseh treh razredih. Klerikalci so ostali v veliki manjšini. čast zavednim volilcem! Na Koroškem ne sme priti klerikalizem do krmila, naj si bode potem nemško ali slovensko pobarvani klerikalizem! Iz kolesa padel je v Celovcu vrtnar Jos. Fradl tako nesrečno, da si je glavo razbil in obležal mrtev na tleh. Ukradel je neznanec v celovški gostilni Kopeinig društveno nabiralnico, v kateri je bilo 14 K. Otrok zgorel. V Riedingu prišel je 3 letni otrok zakonskih Sand k peči. Obleka se je vnela in otrok je na dobljenih opeklinah umrl. Utonil je kmet Albin Schatz v Klieningu. Baje je v temi v vodo zašel. Zaprli so v Beljaku nepoboljšljivega tata Franca Glančnik, ki je zopet celo vrsto tatvin in sleparij izvršil. — Istotako so v Celovcu zaprli mesarja Janeza Sibitz zaradi raznih lum-parij. Sleparka. V Beljaku najela je neka ženska stanovanje. Rekla je, da je kuharica pri nekem knezu. Ob priliki pa je pokradla vdovi mnogo zlatnine in denarja ter je potem neznano kam izginila. Tatvine. Krčmarju R. Schoba v bližini Sv. Mohorja ukradel jo bržkone domači tat iz blagajne večjo svoto denarja. — Zakonskim Zlapp-nig v Spodnji Goričici ukradeno je bilo 90 K denarja. Posestniku Glančniku istotam pa mnogo perutnine. Smrtna nesreča. Pri podiranju dreves ponesrečil je pri Altersbergu Jožef Preinl. Drevo je padlo nanj in ga zadelo tako hudo, da je bil v par minutah mrtev. Nesrečnež zapušča vdovo in 10 nepreskrbljenih otrok. Kmalu začel je z lumparijami 10 letni učenec Anton Petrič v Beljaku. Smrkovec je že večkrat svojemu očetu ušel; zadnjič je nekega otroka napadel in mu s silo nekaj denarja vzel. Cez koleno z njim in bikovco v roko! Pazite na deco! Mali deček Pij Jarc v Aich-bergu prišel je z roko v mašino za rezanje krme in pridobil hude poškodbe na roki. Po svetu. Vlak V vodo padel. Pri postaji Montreul-Bellay (Francosko) podrl se je vsled povodnji železniški most ravno v hipu, ko je vozil čezenj osebni vlak Vlak je padel v vodo. Utonilo je okoli 30 oseb, kakih 10 pa se je rešilo. Podgane napadle so angleško mesto Cardiff. Na tisoče podgan je prišlo in požre vse, kar jim pride pod zobe. Ljudje se predrznih živali ne morejo ubraniti. Morska nesreča. Vsled viharja seje pri Rovignu v jadranskem morjn potopil laški parnik >Romagna<. Utonilo je 60 oseb, medtem ko se jih je 10 rešilo. Požigalec. V vasi Doberau na Češkem pogorelo je v kratkem času 7 velikih posestev. Zdaj so vjeli po-žigalca v osebi mesarjevega sina Karla Werner. Rekel je, da je iz .veselja Bad ognjem« zažigal. Veliki požar. V občini Visoko v Bozniji nastal je ogenj, ki je vpepelil 400 poslopij, med njimi tudi eno turško šolo in cerkev. Škode je čez en milijon, a tudi ena ženska je zgorela, več oseb pa je hudo opečenih. Velika razstrelba. V neki tovarni olja v Liverpoolu se je zgodila razstrelba, pri kateri je bilo 21 oseb ubitih, več kot 100 pa ranjenih. 3 kratna detemorilka. V Gostingu pri Gradcu umorila je dekla Marija POschel na prigovarjenje svojega ljubimca Janeza Kos troje svojih otrok. Ona kakor Kos sta bila vsak na 10 let ječe obsojena. Razsodišče glede razpisa nagrad firme Ceres je na Dunaju že skupaj stopilo in pričelo pregledavati mnogo tisoč došlih odgovorov. G. profesor Adolf Hess, c. k. ravnatelj in strokovni nadzornik obrtnih učilišč, bil je tako prijazen, da je prevzel predsedstvo. Poleg tega sedijo v razsodišču: gdč. Lotte Richter, pisateljica ku-halne knjige in predstojnica konc. kuhalne šole; Jean J. Povvondra, predsednik zveze avstrijskih kuharjev; — 4 — Georg Rader, izvedenec za reklamo, Berlin; Jos. Kunze, disponent firme G. Schicht a. dr. Ustje; Kamillo Wenzel, vodja oddelka za propagando G. Schicht a. dr. Nadvojvoda Ivan in štajersko kmetijstvo. (Ob stoletnici Joaneja.) Te dni se praznuje stoletnico onega pomembnega dne, 26. novembra 1811, ko je gen. adjutant nadvojvode, Freiherr von Pley, zbranim štajerskim stanovom slovesno predal že 16 julija 1811 podpisano darilno listino, s katero je visoki gospod nadvojvoda Ivan >vse svoje na večletnih znanstvenih potovanjih in z velikimi denarnimi stroški zbrane znanstvene, pred vsem pa naravoslovne zbirke predal štajerskim stanovom z določbo, naj se s tem ustanovljeni narodni muzej rabi za izobrazbo mladine, za razširitev znanja in podjetnosti Štajercev sploh in naj se tudi za bodoče rodove ohrani v dobrem stanju « — Za primeren sprejem tega • narodnega muzeja« se je določil gradič grofa Leslie v Rauberjevi ulici v Gradcu, ki so ga z velikim vrtom in prostranim parkom vred štajerski stanovi kupili. Tam so ustanovili joanej in popolno tehnično učilišče, ki se je otvorilo še v novembru 1811 in na katerem se je učilo m. dr. tudi kmetijstvo in gozdarstvo. Kot priprava na to tehnično učilišče se je ustanovila deželna višja realka s šestimi letniki. Tem potom podamo kratek pregled delovanja nadvojvode Ivana za pospeševanje štajerskega kmetijstva in logarslva. Do leta 1801 vidimo mladega nadvojvodo Ivana na Tirolskem, kako se peča z utrdbami »te že od narave za utrjen tabor narejene gorate dežele v varstvenem sistemu Avstrije in Nemčije« in pri ureditvi narodne brambe. >Na svojih vsakoletnih potovanjih po alpskih de želah je prišel večkrat tudi na Štajersko in je že takrat kazal živo zanimanje za vsa štajerska industrijska podjetja«. Leta 1802 je prišel v Neuberg. Mtlrzsteg in Freyn in se je potem črez Veitsch, Krieglach in Semmering vrnil na Dunaj. »Dne 8. julija sledečega leta je prišel zopet v Marijino Celje, obiskal Weichselboden in šotarstvo Rotmoos, 10. julija železolivnico Gollrad, šel na Seeberg in tam prenočil na planši. Nato je šel na Hochschwab, preko Goldsteina in Goldalpe na Sonnschein in Andrat-alpe na Leopoldsteinsko jezero, kamor je prispel 15. ju lija Isti dan je šel prvokrat na Erzberg, 16. skozi Vordernberg in se je potem skozi Muričino dolino vrnil v rezidenco« Na nekem vojaškem potovanju je nadvojvoda Ivan leta 1804 prvič obiskal Gradec. Vsled nesrečnega miru v Požunu, 26. decembra 1805, v katerem je Avstrija izgubila tudi Tirolsko, se je nadvojvoda Ivan, ker so mu sedaj biie retske alpe zaprte, obrnil na noriške, prepotoval je z enako ljubeznijo Srednje Avstrij sko in Solnograško in se je odslej večkrat pokazal v Gradcu.« Leta 1807 je nadvojvoda kupil graščino Tharnberg v dolini Schwarze nad Dunajskim Novim Mestom, ki jo je dal popolnoma popraviti in kjer je uredil veliko ov čarstvo. Pri svojih izletih na Štajersko, ki jih je delal oblečen po šegi tamošnjih kmetov, »je skušal že takrat po možnosti vplivati na povzdigo deželnega gospodarstva in blagostanja.« Tako je že leta 1808, meseca novembra da! umnemu in naprednemu kmetu v GroBolku, Jerneju Gintru, devet glav rogate živine najboljše tirolske pasme v dar, da bi tako povzdignil tamošnjo živinorejo. Leta 1811 je obiskal Rogaško Slatino, nato je šel na Speikkogel in od tam v Gradec, da bi tam oživo-tvoril svoje dolgo pripravljeno, velikansko delo, narodni muzej, s katerim se je začel neprestani ugodni vpliv na pospeševanje štajerskega gospodarstva. — Od oktobra 1815 do aprila 1816 je potoval s svojim bratom Ludo-vikom po zapadni Evropi in je poleg mnogega znanja prinesel s seboj tudi celo vrsto kmetijskih spodbud in vzorcev kmetijskih strojev, ki so se v teku časa pri nas udomačili, kakor n. pr. škotska b-ana, angleški in ame-rikanski stroji za setev in žetev. Štajerski posestnik je postal leta 1818, ko je kupil Brandhof na severnem pobočju Seeberga z lesenim poslopjem, ki ga je pozneje razširil in kjer je uvedel vzorno urejeno planinsko gospodarstvo. Ker je bila takrat letina večkrat slaba, je po ubožnejših gorskih krajih ustanovil podporni zavod, da je navadil ubožce na rabo in pridelovanje krompirja Umor na Dunaju. Že v zadnji številki smo poročali o groznem umora na Dunaju. Domači učitelj dr. Matkovič družine sekcijskega šefa Holzknechta zahteval je namreč hčerko Marijo za ženo. Ker se mu je to vsled njegove mladosti odreklo, ustrelil je hčerko, nadalje njena dva brata in še samega sebe. Naša slika kaže na levi strani umorjeno Marijo, na desni pa morilca. „Štajerčevi" kmetski koledar 1912 je izšel. Cena 60 vin., po pošti 70 vin. in je na ta način to takrat še malo znano jed i I šiiil. Tudi se ne bomo zmotili, če domnevamo, ^ žalostae izkušnje, ki jih je doživel takrat, v njem J misel, da se naj za povzdigo takrat na Štajerskem! zanemarjenega gospodarstva osnuje za Štajersko spi kmetijska družba. Še v letu 1818 je sam naredil osi pravil in ga v 300 iztiskih razdelil med umne posti vseh slojev prebivalstva, naj izrečejo o njem svoje M Nato je pravila v končni obliki predložil 4. febflj 1819 cesarju v potrdilo. Delokrog novoustanovljene družbe pa nikaJ bil omejen samo na pospeševanje kmetijstva v i smislu, ampak se je raztezal na vse one vede in znal ki lahko služijo kmetijstvu. Najprej se je pod pred stvom nadvojvode ustvarila centrala v Gradcu;sami vojvoda pa je potem potoval po raznih delih deidj osebno vodil ustanovitev podružnic (takrat sel osnovalo 20); povsodi je osebno vodil volitve vse panoge vrtnarstva znanstveno in jerskffl praktčno obravnavalo in koristno delovalo za deželo.« jiiami Slava štajerske kmetijske družbe je bila daleč raz- olagol širjena. zorno V času velikih političnih in tudi gospodarskih ril ten preobratov leta 1848 in »razdolžitve posestev, ki jena azninj tO sledila, vidimo nadvojvodo pred vsem na polju velike kme- državne politike; šele leta 1850 se je vrnil in je začel daljej dostavljati vse, kar je na lastnih posestvih in pri različ-(letaj nih zavodih in društvih, ki jim je ustanovnik in načelnik, lotim med :em časom zamudil. Na njegov nasvet je začela žitne, družbi v letu 185 L izdajati svoj tednik. V istem letu d na se je nastavil poseben inžener za obdelovanje travnikov, OŽBS? ki je z denarno pomočjo stanov teoretično učil zamaka-oje ic osuševanje travnikov in to tudi praktično izjavil. Zadnje delo nadvojvode je bilo leta 1852 v kmetijski družbi ustanovljeno gozdarsko drpštvo; sedaj se je tudi nastavil potujoči gozdarski mojster za pouk štajerski! gozdarjev v tej za Štajersko tako zelo važni stvari. Deljena posestva so primorala družbo v to, da se je uvedel ta način pouka. Tudi se je iz stanovskih sredstev ustvarilo osem štipendij za izobrazbo logarjev, ki so vstopili pri izbornih strokovnjakih v uk. Naša velika naloga pa je, da varujemu ostanke zbirke toliko zaslužnega nadvojvode. V njegovem duhu pa nadaljujmo delo za napredek štajerske kulture, ki ga je on zasnoval in začel; to bo najlepša hvaležnost. Slava slavni preteklosti, živel krepak in veden napredek štajerskega kmetijstva I Dr. R. A. Thallmafer. ■ Gosp. Glasnik.« ;orno tudi icnra ročil, svojo a bi anju, o in sako-1822 : go-.i. In nega] :anja, delal ako- and-tnim ■n'.asi lo in ■rejo. razni stem načo a in mica -užbi Inica Otroci, ki jih mučijo bolesti [pri prebavi, naj zavživajo skozi nekaj dni kake 3 žlice naravne Franc Jožef-ove gren-<5ice, ki niti najmanje ne nadleguje celo najnež-nejših organov. Profesor pl. Goehardt, Berolin, izjavlja, da je v svoji kliniki mnogokrat in z najboljim ter zadovoljivim uspehom vporabljal .Franc Jožef-ovo" vodo. 6ii I. Po zdravniških poročilih obnese so pri revmatizmu, gihti in mralgiji izborno sredstvo Contrheuman, ki vstavi bolečine, od-| atrani otekline in napravi členke zopet gibčne (glej inzerat!) Z želoileem ravna se večidel jako brezskrbno, kakor da ne | bi bil toliko vreden, kakor drugi nasi organi, katerih obolenje vsakogar vznemirja, n. p. pljuča. In vendar, ako želodec redno ne fankcianira, poneha delazmožnost celega trupla. Dolžnost vsacega J je torej, da opaiuje in najmanjše motenje želodca. V ta namen | je primerno 4e 40 let najbolje priznano sredstvo dra. Rosa bal tam ': ib želodec iz apoteke B. Fragner, c. k. dvorni liferanti v Pragi. To sredstvo se dobi tudi v tukajšnih apotekah. Zakaj ne bi se hrepenelo po ozdravljenju, kadar nas prične mučiti kašelj, za slinjenje ali krčeviti kašelj. Saj imamo zato za-I nesljivo in takoj vplivajoče sredstvo v Thymomel Scillae iz apo-teke B. Fragner v Pragi. Ena steklenica po K 220 se dobi skoraj v vsaki apoteki. Ali pazite natanko na ime preparata in izdelo-vateljs. Težke- skrbi ima marsikateri kmetovalec to jesen za svojo živino, ko jo mora od paše v blev vzeti. Romaj pričakuje, da bi I jo zopet vun gnal, kajti krme je jako malo. Da bodejo travniki j in krmilna polja pravočasno zelene krme dali, gnojimo jih že sedaj krepko s Tomaževo moko in ne še le v prihodni spomladi. Dober tek! Zdrav želodec imamo in nobenih bolečin, odkar rabimo Fellerjeve odvajalne pilule s zn. „Elsapillen." Povemo Vam iz izktšnje, poskusite jih, kajti one uredijo odvajanje in pospešujejo prebavo. 6 škatelj franko 4 kron. Izdelovalec samo apotekar Feller v Stubici, Elsaplatz 241 (Hrvatsko). Kaj je KrizminV Pod tem naslovom imamo tudi v današnj številki inserat in naše bralce opozarjamo nanj. Ni to kak švin-delj, ker izumitelj in izdelovalec tega blaga rad povrne vse stroške. ■Gospodinje tako blago vedno potrebujejo. — Trgovci dobe izdaten popust. Gradec, dne 25. novembra: 47, 31, 19, 26. 85. Trst, dne 18. novembra: 20, 63 19 55, 49. Veliko presenečenje! Nikdar v življenju ta priložnost! 600 kom. le 3 K 80 h. 1 krasna pozi. prec. anker-ura z verižico, natančna, 3 letna garancija; 1 moderna zidana kravata za gospode; 3 ff. žepni robci; 1 krasni prstan za gospode z imit. biserom ; 1 krasna eleg. garnitura ženskega kinča, ki obsega 1 krasni kolje iz orient, biserov, mod. damski kinč s patent-zaklepom, 2 eleg. da m s It a braceleta, 1 par ušesnikov s patent-kaveljem, 1 krasno žepno toaletno zrcalo; 1 usnjala denarnica; 1 p. gumb za manfiete, 3 gradno duble-zlato s patent-zaklepom; 1 veleeleg. album za razglednice, najlepši raz- Sledi sveta; 3 zabavni predmeti, velika veselost za mlado ia staro, zelo praktičen sc&namek ljub. pisem za gospode in dame, 20 koresp. predmetov in Se čez 500 rabnih predmetov, v hiši neobhodno potrebnih. Vse skupaj z uro, ki je sama ti denar vredna, košta le K 380. Pošlje po povzetju dunajska centralna razpošiljalnica Gh. Jungwirth, Krakova št. B|l(5. vm NB. Pri naročbi dveh paketov se priloži 1 prima angleška britev. Za kar ne dopade, denar nazaj. Pozor posestniki!~ Firma Alois Matschek. trgovina z železom in stavbenim materijalom v Mariboru, Triester-strasse, poleg bolnišnice, priporoča svojo bngato sortirano zalogo v najnovejših parnih kotljih za Živinsko krmo po mnogo nižjih cenah, kakor tuje fabrike in agenti. Cene so: žl 45, 55, 65, 75, 85, 100, 125, 150 1 vsebine K 64, 70, 80, 90, 96, 110, 120, 150. Nadalje priporočam po originalnih fabričnih cenah Tomaževo moko, potem peči štedilnike, vlite in bakrene kotlje, mašine za rezanko in vse že-lezasto blago po jako nizkih cenah. — Vedno 1095 velika zaloga krsti v vseh velikosti. Varujte svoj želodec, dokler ne bode prepozno, s tem da njegove funkcije kot one čistilnega in prebavnega organa podpirate. Dela se, kakor da bi ue bil tako važen, kakor drugi organi. Ako želodec ne prebavi, je vse truplo za delo nezmožno. Priznano domače sredstvo, ki se napravi iz Ubranih zdravilnih zelenjav, ki pospeši apetit in prebavo ter milo odvtja, ki zniža znane posledice nezmernoiti, slabe diete, prehlajenja, sedenja, bolečine v želodcu, napenjanje, preveliko kisline, krčevite bolečine, je dr. Rosa balzam za želodee iz apoteke B. Fragner v Pragi. Ctrnnilftl ^'s' ^e" embalaže no-uVdlllO ' sijo poslavno varstveno ' znamko! Glavna zaloga : E. Fiag-ner, Praga, Kleinseite 203 c. in kr. dvorni liferanti, „k črnemu orlu kot Nerudagasse. ==^^= Poštna razpoSiljatev vsak dan. == 1 cela steklenica 2 K pol steklenice 1 K. Po pošti proti naprej-plačilu K 150 se pošlje 1 malo, K 280 1 veliko steklenico, K 4-70 dve veliki, K 8— štiri velike steklenice, K 22-— pa It velikih steklenic franko na vse postaje AvstroOgr- ske. — Depoti v avstVo-ogrskih apotekah. 939 razširjenje gnoja Univerzalni parilnik (KippdSmpfer) od 30 litrov vsebine naprej oddaja najceneje franz Melicliar, Rudolf Baclier spec, fabrike kmetijskih mašin Dunoj. IH/2., Lowengasse 37. Nadalje jeklene pluge in brane, sejalne stroje, stroje za vse v nedoseženi izpeljavi, ge- peljne, rez za slamo, za repo itd. 996 Zastopnik : J. Ketisch, Ptuj, Stadtpark 1. Osnovan 1874. Premnrana 1885 i bronasto rrredajlo. 1911 s srebrno nedajlo ooeoeeoooo , ooooooooes ::R Osnovana 1874. Premiirana 1885 z trmasto medajlo. 1911 s srebrno neiailo. I. koroško izdelovanje harmonik Celovec samo Ebeiilhalerslrasse S izdelujem harmonike vsake vrste z močnimi he-likon-basi, najfinejšimi glasovi in lahko donečimi jeklenimi štimami, ni na-šinsko, marveč le ročno delo v najboljši izpeljavi. •tati i Delavnica v lastni vsako harmoniko. hiši. 1 letno garancijo za Ceniki zastonj in franko. Mislite v pravem trenutku nato, da začetkoma komaj vidni kašelj zamore biti začetek resnejši bolezni in odpravite bolezen pravočasno potom dobrookusnega priznanega, zdravniško priporočenega, Thymomel Scillae, da preprečite pretečo nevarnost! Da jim to jodeli takoj pri naatopivšem kaŠlju, katarhu itd. Tudi pri oslovskemu kašlju najbolje izkušeno in hitro vplivajoče. Izd'Ievanje in »lavna zaloga B. Fragnerjeva apoteka ^he'Ks. Prosimo, vprašajte Vašega zdravnika! 1 steklenica 2 20 K. Po pošti franko pri naprej plačilu 2-90 K. 3 steklenice pri naprej-plačilu 7— K. 10 steklenic pri naprej plačilu 20— K. Pozor na ime preparata, izdelelovalca in na var- stveni> znamko! Zaloge r apotekak. V Ptuju pri apoteki Ig, Behrbalk in H. Molitor. 967 tU Ustanovljena leta 1879. — Konto poštne hranilnice št, 832.036 ran niimiiiini»iniiiii»iniijiiii)iiii imnHT Občinska hranilnica (Šparkasa) v Ormožu jemlje vsak dan hranilne vloge izposojuje domaČe hranilne pušice ali štedilnice (Heim- sparkassen). na zemljišča, poslopja, menice in vrednostne papirje in daje vsak dopoldan radovoljno in brezplačno pojasnila v vseh zadevah, ki se tičejo hranilnice. Rentni davek plačnje hranilnica sama. Za vloge te šparkase jamči mestna občina ormožka z vsem svojim premoženjem. Ona je podvržena državnemn nadzorstva in državnim revizijam, torej za vloge najzanesljivejši in najvarnejši denarni zavod. Ravnateljstvo. Tiirmiuniimniiinrrm.....wrirwwirm imm mifijtl 32 — 6 — pik mm veliko trgovino Mann Koss, Celje zaradi njene solidnosti, nizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže; tam se vse dobi kaj kmet le potrebuje naj si bode manufakturno blago, gotovih oblek za moške, ženske in otroke, klobuke, čevlje, sploh obutalo, itrikane in Sifonaste srajce, kravate, otročje vozičke, na- -----====^=====E==== grobne vence in trakove, z eno besedo vse. ^— Hiša z dobro idočo trgovino z mešanim blagom, njive, travniki okroglo 8 oralov, deloma gozd za podirati, se takoj z zalogo blaga vred proti gotovemu plačila 8—10.000 K proda; ostanek ostane lahko vknjižen. Vprašanja na upravo ..Štajerca" pod „Gutes Geschaft." io89 Išče se naslov! Kdor zamore povedati sedanji naslov lesnega trgovca Franz Prohaska, ki je bil najzadnje v Mariboru? Gre se za neko pričovanje. Naznanila logo prosi Johan Czaks, Slov. Bistrica. 28 Zdrav ostane oni dvor, na katerem se pri krmljenju rabi MASTIN. Do danes prvi in edino dr. pl. TrnktS-czy'evo pitalno varstveno sredstvo. Pospešuje zdrave, krepke, težke komade. Se dobi pri trgovcu ali po pošti v fabrični zalogi apoteka Trnk6czy v Ljubljani, Avstrija, 5 zavojev K 350 franko. Priložni nakup Zaradi ponebanja s poštno vožnjo se dva jako dobro ohranjena poštna vozova (za 1 in za 2 konja) jako ceno proda. Primerna bi bila tudi za vožnjo kruha ali soda-vode. Praša se pri A. Hogenwarth Fram (Frauheim) 1094 Lepo malo 1093 vinogradniško posestvo na železniški postaji blizo Maribora, ki obstoji iz zidane stanovalne hiše z 2 soboma, kuhinjo, in veliko kletjo, iz oral velikega amerik. vinograda, 8 letnega, nadalje iz 1 orala njive in okroglo 1 orala travnika; krasna lega; se proda za 5.600 K. Naslov pove uprava „Štajerca." Malo kmetijstvo pri Mariboru, 10 minut od železniške postaje oddaljeno, ki obstoji iz zidane stanovalne hiše, iz hlevskega poslopja, okroglo 4 oralov njive, travnika in sadonesnika, se proda. Cena 6.400 kron. Vpraša se v upravništvu „Štajerca." Lepo kmetijsko zemljišče v neposredni bližini Maribora, okroglo 20 oralov travnikov, njiv in gozda za prodirati, lepa stanovalca hiša s 5 sobami in postranskimi prostori, veliko hlevsko poslopje, mnogo mrtvega inventarja; se proda za 27.000 K. — Vpraša se pri upravi „Štajerca." Manjše graščinsko poslopje v neposredni bližini Maribora, ki obstoji iz krasne gospodske hiše z 11 sobami, lastni vodovod, veliki parku podobni vrt, krasni bajer, smrekov gozd, okoli 40 oralov zemljišča, prostorna poslopja za hleve, bogati mrtvi inventar, se proda. Cena za 1 oral skupaj z inventarjem 2.000 K. — Vpraša se v upravi »Štajerca." VillirPr Prid»l,>zan,'8|jiT, W IlllliClI , izurjen v vino gradništvu, z več delavskimi močmi, za viničarijo v Rodnem vrhu se pod ugodnimi pogoji sprejme. Natančneje pri gospej Albertini Roller, Herrcngasse 27 v Ptujn. 1077 Krof in napihnjeni vrat odstrani garantirano le od bolnika, ki se je sam Ozdravil, iznajdeno sredstvo, tudi tam, ' kjer doslej ni bilo pomoči. Zahtevajte takoj proti 20 vin. prospekt. Kemični laboratorij, „Par«celsns"> Sternberg, Moravsko. 991 Zaslužek!! £ 2—4 K na dan in stalno skozi prevzetje lahke štrikarije doma. Edino moja mašlna za hitro štrikanje ,,Patenthebel" ima izkušene jeklene dele, štrika zaneslj. nogavice, modne in Športne izdelke. Predzn. nepotrebno. Poduk zastonj. Oddaljenost nič ne stori. Troski mali. Pismena garanc, trajne službe. Neodvisna eksistenca. ProSpeKt zastonj. Podjetje za pospeševanje domačega dela, trg. sodn. protokol. Karl Wolf, Dunaj, Mariahilf, Nelkengasje 1/06. • državnega mesta Ptuj Vstanovljena leta 1862. -# # Čekovnemu računu št.808051 pri c. kr. poštno - hranilnič-nem uradu. Mestni denarni zavod. priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve spadajočega posredovanja, istotako tndi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersko banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem ===== vstreže. ===== $t OMcnjc $ j£t z avst. ogersko i m banko, m m Ravnateljstvo, ta Giro-konto pri podružnici avst. ogerske banke v Gradcu. Uradne ure za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8—12 ure. brzoparilniki za krmo so najboljši! Nov izboljšan sestav! Močna izpeljava popolnoma iz kovanega železa in železne pločevine! Svari se pred cenejšimi in slabšimi ponaredbarni iz litega železa 2 Zahtevajte cenike! A I £n O ,-].,,.<» ,.0 {-f\¥ Dopisuje se slovenakol Delniška družba Alld OCUdldlUr Dunaj XIII3 lk Hi Kaj je Krizmin ? Krizmin je garantirano in preskušeno najboljša pasta za svetlolikanje perila. Krizmin je moj lastni izum in ga iz delujem samo jaz ter garantiram za najlepši in hitro doseženi lesk. Krizmin varuje perilo, da se hitro ne umaže in raztrga. Suetlolikanje s Krizminom je zelo lahko. — Pošljite 50 uinarjen (lahko o pisemskih znamkah) pa bodete dobili brez oseh drugih stroškov in tudi poštnine prosto eno škatljo Krizmina (s porab-nim navodilom), ki zadostuje za približno 100 kosov perila. Vse stroške povrnem vsakemu odjemalcu, če bi se opravičeno pritožil proti Krizminu. J. Križman Sjubljarja, Mestni trg. 1097 čevljarski učenec se takoj sprejme pri Franc Tschntsehek, čevljarski mojster Ptuj Karbcrgaase 9. 1098 Konjski hlapec se pri dobri plači takoj sprejme pri G. Stanitz, Breg pri Ptuju. ______________________1091 Na pljučah in vratu trpeči, astenatiki in v goltancu bolani! Kdor hoče stojo pljučno ali vratno bolezen, celo najhujšo, svojo astmo, pa če je Še tako zastarela in skoraj nevzdrav-ljiva, enkrat za vselej odpraviti, ta naj se obme na A. fVolffsky, Berolin N. Weissen-burgerstr. 79. Tisoče zahval so jamstvo za veliko zdravilno moč njegove kure. Brošura zastonj. 837 Malo posestvo 1099 se proda. Cena 2000 K. 2 stanovanji, živinski hlev, šupa, klet, vse zidano, okoli 1 orala njive. Več pove Georg Slern, St. Marjeta, dravsko p»lje. Franz Schonlieb, Gewehrfabrikant und Fein-bttchsenmacher Ferlach (Kftrn-ten). Direktni nakupni vir mod. lovskih puSk, lancastre-pusk, (BUchsflinten) od K 68'— naprej. Popravila, prenaredbe strokovnjaško, zlasli nove cevi z nedosežnim uspehom in nove Safte. II. ceniki prezplačno. 664 Pozor! 60.000 parov čevelj! 4 pari čevelj samo K 760. Zaradi ustavljeiija plačil raznih večjih fabrik se mi je naročilo, prodati večje število čevelj globoko pod izdel. ceno. Prodam torej vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih šnir-čevelj, usnje, ruj. ali črno, ga-loš. Kapen-bezac, močno ob-kovana usnjata tla, veleelg. najnov. fakcija, velikost po št. Vsi 4 pari koštajo le K 7-50. Pošlje po povzetju C. flruier, eksport čevelj, Krakov št. 206. Zmenjava dovoljena ali denar nazaj. 1038 Grazer Kasse (r. G. m. b. H.), Graz, Henen-g gasse Nr. 11. verleiht Geld — nek ii jrroKitrrn Poln — raseh, ohne Vormiltler-provision, ohne Lebenswrn-cherungszwang und ohnpZmug zu GehalUvormerkungen te' massiger Verzinsung icfei Burgscbafl oder gsgen Gehita-abzug mit Lebensvemeherujtf, oder gegen grundbUchprlkiv oder sonstige entsprechenlf Sicherheit im Personalkreiii-»vreig zur Ruckzahiunir ii» Wochenraten (von welchra auch mehrere zugleich geiahk werden konnon), so -Sapital in 6 oder in 10 odrr 16 Jahren rUckiezahll wird, im »allgemeinen Zweip« abfr in beliebig zu verninbarend** Frist. Schuldscheinverfairaoi unentgeltlich. Setnellgte b\t-diguns. Ausiahluig der Vor-schusse nach Herstellung da* Sicherheit sofort. Dnickwrtet versand. �46420 — 7 daj imate priložnost 914 da si priskrbite zimsko blago. Saj veste kaki časi so, in vsak gleda, da ceneje kupi. Jam se je posrečilo še kupiti zimsko blago po nizki ceni in to priložnost ponujamo tudi vam! Pridite v našo veliko trgovino in si poglejte blago in ceno, ta trud se vam bo izplačal. S tem se vam priporočamo L. p. Slawitscli & Heller, trgovci v Ptuju. 1 do 2 vi,,., p i 'i prometnih troškov za uro 61 H lici IJ d in HP i mojimi pat. motorji za surovo olje z visokim pritiskom (RohOl-Hochdruck-Motoren od 16 HP naprej. 4 lin J» vinm-iuv P" m0J'k petrolin-rootorjih in petrolin UO O VMdljeV lokomobilih, ter 2-10 HP in tudi stoječih motorjih. ft' • Dunaj III. Panlnsgasse 1. v-.„ Tisoči motorjev v prometu. Ceniki zastonj. Ugodni plačilni pogoji. V zalogi tudi že rabljem pretrolin motorji. odarski pomočnik (Bindergehilfe) fei more samostojno delati in zna sode popravljati, se takoj sprejme. — Ponudbe: Leonhartl Eger, sodar, Savodna pri Celju 1080 5.000 najfinejših higijeničnih zaT7"it3s©T7- za, cigarete (Hulsen) >P r i m u S' s preparirano vato >Oplimus« pošlje I za 10 K : Prva gališka fabrika za cigaretne Eavitke »Primus", Lvov, Godecka 35. lost Giht in revmatizem | [poznajo Zal mnogi; ali malo jih je, kateri vedo, kako lahko se da j pomagati. Vzrok bolezni je preobila kislina orioa v organizmu ; j pomagati se zamore torej le tedaj, ako se to kislino odpravi. Da [ anker-pain-Bxpeller je znano kot odpeljajoče, izvrstno ll boleoine odstranjujoče sredstvo pri preblajenju itd. Dobi »e v vseb apotekah po HU h, 1*40 in K 2'—. Pri nakupu tega priljubljenega domačega sredstva naj se pazi na originalne steklenice v škatlah z našo varstveno znamko ..Anker", potem se dobi pristno to sredstvo. Di. licbtei-leva opoteka ..zlati let" v Pragi, Elisabetstr. SL 5 nov. Razpošilja se vsak dan. 5 ^Vj ¥■ mm po 140 K, 1-50 K, 1-60 K za en kos. Ta napol voljnena jako trajna, moderno izbrana la krila za zgoraj oddajam v temnejših barvah najmanje 4 kose kot muštre po povzetju. Za kar ne dopade, se denar vrne. 5 kg zavoji po 7 kosov franko. — Spodnja krila po 1'35 K en kos. — Ha krila primerno cenejša. 1076 Aug. Konrad, tkalnica Oels na 402. Ljudska kopelj mestnega kopališča v Ptuju. čas za kopanjei ob delavnikih od 12. ure do 2. ure popoldne (blagajna je M k 12. do 1. ure uprta); ob nedeljah in praznikih od 11. do 12. ure dopoldne. TTopeT .Brause! z vročim zrakom, paro ali I d" z rjuho K -60j postrezha I K --tO. vozički za 12,14,16,18, 20 K in tudi finejše sorte v velikem izbiru se dobiva v veliki trgovini Johann Koss CELJE na kolodvorskem prostorn. (Zahtevajte cenik) 22+ ta prava ne ponarejena najfinejša polnopro-centna, najboljšo in zanesljivo gnojilno sredstvo za travnike in polja-se dobi samo v glavni zalogi po tovarniški ceni pri 1087 Hans Andraschitz, trgovina s železom v Maribora, Schmidplatz. 876 H Titania" brzoparilnik za živinsko krmo [je čist iz kovanega železa in železne pločevine, zaradi tega nepoln varljiv. Nenavadno hiter razvi-tek pare. Pošiljamo na posknšnjo. lilailft M135. Zo. teti. Največja špecijalna Vsaka kurjava porab-Ijiva. 70°|0 prihranjenje kurjave. Išče se zastopnike. Zahtevajte cenike. varna parilnikov na Avstro-Ogrskem. ISM^'' ■BB^SHP^ *-3§)e- Glavno zastopstvo za Štajersko: Franc ASEN, Gradec Mariengasse 22. 515 8 �453 �80C 1000 kron plačila za take, ki so plešasti in nimajo brade. Elegantno ras: brade in las zamore se tekom 8 dnij z rabo Čara lasnega balzama povzročiti. Ta balzam prinese lase in brado vseh plešastih iu redko z lasmi obrašenih oseb v rast. Čara je najboljši izdelek moderne znanosti na tem polju in je priznan kot edini balzam, ki zarnore res lase in brade (tudi pri starcih) povzročiti. Čara lasni balzam se vsled tega tudi od vseh mladih in starih gospodov in dam po celem svetu rabi. Čara pripelje izumrle lasne papile zopet v rast in sicer po rabi malo dnij in dobi se vsled tega v jako kratkem času krepko rast las. Za neškodljivost se garantira I Ako to ni res, plačamo vsem osebam, ki so plešaste, brez brade ali redko obraščene in ki so Čara balzam brez uspeha štiri tedne dolgo rabile. Mi smo edina tvrdka, ki zamore kupcem tako garancijo ponuditi. Čara-Haus, Kopenhagen. Za mi poslani zavoj Čara zahvalim se iskreno. Rabim zdaj Vaše lasno sredstvo tekom 12 dnij in sicer z dobrim uspehom ; moji lasi ne izpadajo, marveč postajajo debelejši in težji; tudi niso tako malo rasli, odkar sem pričel Vas lasni balzam rabiti. Tudi moja brada postane brczdvomno krepkejša kakor preje. Jaz sem že mnogo lasnih sredstev poizkusil, a brez uspeha, iti zahvaljujem se Vam torej iz vsega srca za Vaše krasno lasno sredstvo. V bodoče bodem to sredstvo vsem priporočal, ki imajo zanj rabo. Z najboljšo zahvalo ostajam Vaš O. V. M. Kopenhagen. Caia daje lasem in bradi svitli, valjčkom podobni izgled in padajo lasi potem lahko in mehko. Razpošilja se proti naprej-plačilu ali povzetju po celem svetu, ako se piše na največjo specialno trgovino. En zavoj Čara stane 6 kron, dva zavoja 10 kron. 829 rttlil! lipi (Pisma treba frankirati s 25 vinarji, poštne karte pa z 10 vinarji). Brata Slawitsch w Ptuju Florianiplart ii Ungartcrgasse priporočata izvrstne šivalne stroje (Nahmaachinen) po sledeči ceni: Singer A ročna maši na . . K 50'— Singer A . K 60— 70 — Dllrkopp- Singer . . K 70— 90— Diirkopp-Ringschiff za šivilje . K130 — Dtlrkopp-Zentralbobbin za šivilje K 140 — _ Dllrkopp-Ringschifl za krojače K160 — Durkopp Zentralbobbin mit versenkbarem Oberteil, Luxusausslatlung ..............K 160— DQrkopp-Zvlinder-Elastik za čevljarje......K160—180 — Minerva A'..................K 120 — Minerva C za krojače in čevljarje........K160-— Howe C za krojače in čevljarje.........K 90 — Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. — Najine cene so nižje kakor povsod in se po pogodbi plačuje ludi lahko na obroke (rale). Prosimo, da se naj vsak zaupno do nas obrne, ker solidnost je le tistim znana, kateri imajo mašine od nas. Cenik brezplačno. 6 Le tedaj doseže kakovost fine zrnate kave svojo polno veljavo, če voli cenjena gospodinja kot kavni pridatek najzanesljivejšo vrsto ! Najbolje storite, če uporabljate izdelek, ki se je izkazal že-riesetlatja kot najbolji. „pravega: Francka:" iz tovarne Zagreb, vendar pa izrecno le onega s kavnim mlinčkom kot tovarniško znamko. 291 Pri vsaki hiši je treba uži-galic. Knpnjte in zahtevajte po vseh trgovinah »Štajerce ve užigalice"! Glavna zal. firma brata Sla wit se h v Ptoju. 1 Jk. Die gefertigte Bank gew&hrt zu den TOrteilhaftesten Bedingungen: Biirgschafts-Darlehen gegen Schuldschein, RUckzahlung in MonaUralen naca Vcreinbarung. Wechsel Eskomte. Wechsel-Kredit. Wertpapier-Belehnung. llypothefcar-Darlehen. 0 el d-E i nI a »en bei der Anstalt in Graz unmiitelbar werden bes ten s verzinst. Auswartige Einleger erhalten Postsparkastje-Erlagschcine. AnteUt* Einlagen der Mil-glieder genieBcn seit 11)03 eineii Gewinnanteil von ===== 41/, v H. 1 SuMrkisciie Yolksbank, Graz Radetzkystrasse I, i. eigenen Gebaude. f H2k'"<5 Mesto 16 kron samo 6 kron 881 *C- ft **" Vsled cenega priložnostnega nakupa večje fabrike ur prodam svojo original kovinsko dvojni mantelj, 36 urno izvrstno remontoar - anker - kolesje, teče v kamenju, krasno lepo ohišje, tri lepi manleljni z grbom, graviranjem konja, jelena ali leva, dokler traja zaloga, za smeSno ceno 6 kron za komad. Primerna kovinska „Gloriau-srebrna verižica s priveskom 1 K. 3 leta pismena garancija. Pošlje po povsetju eksportna hiša ur Max Bohnel, Dunaj IX., 2725. (Svarilo! Vsaka originalna nGloria"-ura ima zgorajšno varstveno marko in naj se cenejše slabše ponaredbe zavrne!) 1000 komadov Werndl infanterij-skih pnšk, model 67/77, prena-rejenih za lancastre-šrot-patrone, kaliber 28, 1 komad z zavojem 14 kron ; ako se vzame do 20 komadov, se cena zniža. Friedi*. Ogris izdelovalec pušk Sv. Marjeta-Rožna dolina io6i Koroško. Važno za delavce je vedeti, kje se potrebščine v obleki dobro in poceni krije. Kot priznano zanesljiva izkazuje se trgovina z rezanim blagom, perilom in obleko Adolf Wessiak, Maribor, Draugasse 4. Tam se dobi pri veliki izbiri trajno blago po jako nizkih cenah. Kdor kupi enkrat, ostane zvesti knpec. ioo9 Ceno \jx)6čel/nc 1 kila sivega slišanega K2—, boljšega K 2-40, pol-Mega prima K 2'80, belega K 4*—, prima mehkega kot daune K ti-—, velcprima H !•—, 8-— in 9-60. Daune. sive. K 6—, K !•—, bele prima K 10—, prsni flanm K 12-— od 6 kil naprej franko. ive napolnjene posters iz tesno-nitnega, rdečega, plavega, rumenega ali belega InUsa (Nanking), I tiihent ca. 180 cm dolga, 120 cm sroka, z 2 Klavnima bhizinoma, vsaka ca. 80 cm dolga, 60 cm široka, dovolj napolnjeni z novim sivim flaumastim in trajnim posteljnim iierjem K 16-—, p,il-danue K 20—. dami« K '-i—. Posamezne taline K 10-—, 12—, 14-—, 16-—. Pusnaietfe glame bl'tine K8-—, 360, 4-—. Tnhne £00X140 cm velike K 13-—, 18—, 20—. Glavne blazine 90><7o "" "life K 4 50, 6- . 5-50. Spodnje tulilne iz najboljšega |«»!eljiiega gradi 180X116 cm velike K 13— in K 16'— poSilja proti povzelju ali naprej plačilu 1 Max Berger, Deschenitz St. 344/a (BShmerwald). 8 Urez rizike, k-r je- izmenjava dovoljena ali se vrne d-nar Bogato iiustr. cenik o posteljnem blagu zastonj. 7c8 •mmus* w^aviiiiai9^fla«HHBMaBBMaaaBBBwaBn»Mnr' trgovina z meianimblagom in zaloga smodnika PTUJ priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, nadalje smodnika za lov in razstrelile, cindžnors ter predmete mnnicije za lov kakor patrone, kapseljne, šrot itd,, nadalje glavno svojo zalego v umetnem gnoju za travnike, njive in vinograde i. s. Tomafova moka, kajnit itd nnd«lje raffia- 681 Lepo posestvo. V Ribnici na Pohorju ob cesti blizo cerkve se proda lepo zidano poslopje z gostilno in trgovino, ima 5 sob, eno kuhinjo in prešo, veliko izbo; 2 lepi in veliki t opeko velbani kleti, z drvarnico, kovačnico n kegljišče, veliko gospodarstvo poslopje, stala, hlev za 10 glav 6-vine, 10 svinjakov, zidanih, zraven dve sobi za stanovanje, kuhinja, lep vrt za zelenjavo; sadonosnik, lepe njive i travniki, 17 johov gozda, skupno posestvo, okl. 2b hov veliko, cena 30 000 kron, od katerih lahko lO.Otv kron obleži; resni kupova'ci naj se zglasjo pri Andrej Osrajnig v Ribnici na Pohorju. Priporočljiva domača sredstva. i» Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi proti slabosti in bltdičnosti (Blcichsuht) itd.; steklenica 2 K. — Tekočina za prša in pljuče, stekl. 120 K pr " kašlju, težki sapi itd. — Čaj in piluie za čiščenje a 80 vin. — Čaj proti gidru a 80 vin. — Balzam giht, ude in živce sickl. 1 K; izvrstno mazilo, ki (. strani bolečine. — Bleibuiški živinski prašek a 120 K. Prašek proti odvajenju krvi v živalski vodi a 160. -• Izvrstni strup za podgane, miši, ščurke a K 1'—. Rat-pošiljatev L. Ilerbst, apoteka, Bleiburg na KoroStem. Veliki priložnostni nakup, gara tirano prava jelenoma brada (Hirschbart) Krasni eksemplar temna, košata z jako lepim rajfom. 18 cm z okviro iz starega srebra in jelenovi „ šravba in regulirer skupaj samo kron 6. Redka prilika I Pošilja po pavzetju L. Fenichel, Gemsbartbinder, Dunaj Altmuttergasse 3,'123. Najboljša pemska razprodaja! Ceno perje za postelj! 1 kg sivin slišanih 2 K; boljših 2 K 40 h; na pol belih 2 K80h; belih 4 K; beiib mehkih 5 KlOh; X kg najfinejšib sneženu-belib, ili Kanih 6 K 40 h, 8 K; 1 kg flaumi (DaunenJ sivega 6 K, 7 K; belega 10 K; najfinejši prsni 12 K. Ako se vzame 5 kg, potem franko. MT* Gotove postelje -"VI iz krepkega rdečega, plavega belega ali rumenega nankinga, 1 tnhent, lbO cm dolg, 120 cm. širok, z 2 glavnima blazinanu. vsaka 80 cm dolga 60 cm široka, napolnjene z rtovim, sivim, trajnim in tlamnastim perjem za postelje 16 K; pol-daune 20 K; daune 24 K; posamezni tuhenti 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; jrjaTM tnhne, 200 cm dolge, 140 cm. široke, 13 K, 14 K 79, 17 K 80 21 K; glavne blazine 90 cm dolge, 70 cm široke 4 K 60, b K 20, 5 K 70; spodnje tnhne iz močnega, pisanega jradla 180 cm dolge, 116 cm široke 12 K 80, 14 K 80. Se pošlje po povzetji od 12 K naprej franko. Izmenjava franko dovoljena. Kar se ne dopada denar nazaj. S. Benisch, Deschenitz Nr. 716. češko bogato ilustrirani cenik gratis in franko. 759 Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linbart Tiskal: W. Blank« v Ptuju