KRIZA FRANCIJE Francija doživlja te dni spet veliko notranjo krizo. Komaj je dobila novo vlado, ki so jo toliko časa sestavljali, že je ista vlada v tako veliki stiski, da je malo verjetno, da se bo iz nje izmotala. Laniel, njen predsednik, se je odločil, da bo začel uvajati red v francoske fi¬ nance in je v ta namen pripravil celo vrsto gospodarskih odredb, ki bi priza¬ dele v precejšnji meri tudi delavstvo in njega pravice. Delavstvo je krenilo v stavkovno gibanje, ki še traja. To gi¬ banje so seveda sprožili komunisti, ki imajo še vedno večino strokovnih orga¬ nizacij v svojih rokah in da bi ne vel ves veter v jadra komunistov, so se stavkovnemu gibanju pridružili tudi socialistični in krščanski sindikati. Iz vsega tega se je razvil mučen dvoboj med vlado in delavstvom — vlada pred delavstvom, ki je krenilo na pot sile in pritiska, ni smela kapitulirati in ker vendar ni dovolj hitro kapitulirala, so sedaj komunistični poslanci začeli z ak¬ cijo, da se zbere zadostno število po¬ slancev, ki bodo pismeno zahtevali iz¬ redno zasedanje parlamenta (redno za¬ sedanje je bilo pred dobrim mesecem zaključeno in bi se parlament redno do jeseni ne mogel sestati na novo zase¬ danje). Kaj pomeni izredno zasedanje francoskega parlamenta v okoliščinah, ko mora vlada vsaj deloma kloniti p:d 1 pritiskom stavk, to je ulice, si lahko : mislimo, ako vpoštevamo, da je vsaka 1 malo bolj bučna seja v francoskem par¬ lamentu pomenila tudi že padec v'ade, ki je bila na rešetu. Toda ta val socialnih nemirov v Fran¬ ciji je le delni izraz krize, ki pretresa Francijo že ves čas po drugi svetovni vojni. Vsi pomembnejši politični dogodki v Franciji so bili pogosto preračunani na. to, da so nekaj posebnega pomenili tudi za ves svet. Ko so francoski so¬ cialisti v začetku tega stoletja z Jaure- som, Briandom in Blumom na čelu iz¬ vajali stavke in povzročali “revolucio¬ narne” dogodke, so bili ti vedno neka¬ ki signali ali pa žarošeti, ki naj ves o- stali svet opozore na zgled “napredno¬ sti” in “uporništva,” ki se proti zasta¬ relemu redu dviga iz barikad po pari¬ ških ulicah, okoli francoskih tovarn in v pristaniščih. Francoske akcije te vr¬ ste so postale vzor za vsa slična gibanja v Evropi. Francoski narod, zlasti pa njega vo¬ dilni element, to je meščanstvo danes izredno težko prenaša dejstvo, da Fran¬ cija ne more več nastopati kot velesila tako, kakor je to lahko delala še do izbruha druge svetovne vojne. Ker je na polju književnosti in tehnične civiliza¬ cije dežela še vedno med prvimi na sve¬ tu, se povsod opaža trud, kako bi mogla Francija ujeti korak tudi na političnem polju — kako bi se proti Angliji, zlasti pa proti Združenim državam otresla ob¬ čutja podrejenosti in skoraj da obupne odvisnosti. Ker prevzemajo vodstvo svo¬ bodnega sveta ZAD, se povsod porab¬ ljajo vse priložnosti, ki naj dokažejo od¬ por, ki ga francoski narod čuti proti prevelikemu vplivu ameriške politike v Evropi in Aziji. Značilen za tako pre¬ sojo je dogodek, ki se je odigral tisti dan, ko sta bila v ZAD usmrčena komu¬ nistična špiona Rosenberg. Največ pro¬ testnih pisem je Eisenhower gotovo do¬ bil iz Francije in protestiralo je vse, ta¬ ko levica kakor tudi desnica. Na dan usmrtitve je po pariških ulicah demon¬ striralo več tisoč oseb, ki so skušale prodreti pred ameriško ambasado, da bi tam obžalovali — ali smrt dveh komu- hističnih špionov? Ne, tega najbrž veli¬ ka večina ni hotela storiti — verjetneje je to, da je hotela dati duška svojemu že histeričnemu občutku manjvrednosti, ki jo mora danes vsak dan ugotovljati, ko vidi, kakšen je položaj Francije v razmerju z drugimi velesilami zlasti na ZAD. Isti dan pa je iz Berlina prišla novica, da so sovjeti usmrtili prve de¬ lavce — antikomuniste, ki so se uprli komunističnim krivicam v Berlinu. In pred sovjetsko ambasado v Parizu je socialistična stranka z muko spravila 200 oseb, da so šle protestirat proti usmrtitvi dveh delavcev, ki sta bila pri¬ Sovieti začenjajo nov boj za Nemčijo Pred kratkim je sovjetska vlada od¬ govorila zahodnim zaveznikom, da pri¬ staja na konferenco štirih zunanjih mi¬ nistrov, ki bi se naj sešla že v septem¬ bru. Na dnevnem redu bi bila zlasti po¬ godba o Avstriji in debata o zedinjenju Nemčije in sklenitev mirovne pogodbe s tako zadruženo Nemčijo. V zahodnih prestolnicah so se na tako konferenco že pripravljali, pa so v Moskvi spet skle¬ nili drugače in poslali zahodnim zavez¬ nikom noto, v kateri stavljajo celo vr¬ sto predlogov, ki se pa vsi nanašajo na Nemčijo. Tako predlagajo sovjeti, da se naj 1.) sestavi iz obeh sedanjih nemških vlad enotna nemška vlada za ves nem¬ ški teritorij, vendar bi ta vlada bila se¬ stavljena iz zastopnikov bonnske in ber¬ linske komunistične vlade; 2.) naloga te vlade bi bila, da bi izvedla svobodne de¬ mokratske volitve, vendar bi te volitve ne smele biti pod nadzorstvom kake nev¬ tralne komisije; 3.) šest mesecev nato bi se morala sestati mirovna konferen¬ ca, na kateri bi bili vsi tisti, ki so bili z Nemčijo v vojni in ta konferenca bi morala sestaviti mirovno pogodbe za Nemčijo. Ko bi bila pogodba sklenjena in podpisana, bi leto dni nato morale vse okupacijske čete zapustiti Nemčijo. V mirovni pogodbi pa bi morala biti do¬ ločba, ki bi novi nemški vladi za vedno prepovedovala, da bi Nemčija smela kdaj postati članica takego bloka, ki bi bil naperjen proti katerikoli izmed pod¬ pisnic mirovne pogodbe. Vse te in podobne predloge, bi po mnenju sovjetske vlade morala čimprej obravnavati konferenca štirih velesil, to je ZAD, Francije, Anglije in Sovjetske zveze. Sovjeti računajo na uspeh pri septem- berskih volitvah v zahodni Nemčiji V nedeljo dne 6. septembra bodo v zahodni Nemčiji volitve v državni zbor. Te volitve bodo izredno važne, ker se že dalj časa čuti, da dr. Adenauer in njegova vladna koalicija izgubljata med volivci. Ako bi ostala ta vladna koalici¬ ja v manjšini, tedaj bi po slabem uspe¬ hu De Gasperija v Italiji iz svropske politike izginil dr. Adenauer, ki je bil v ameriškem konceptu o ureditvi Evro¬ pe še mnogo pomembnejši, kakor pa je to mogel biti italijanski predsednik vla¬ de. V zahodni Nemčiji komunistov ni in jim vsi poznavalci razmer pri prihod¬ njih volitvah napovedujejo še večji po¬ raz, kakor pa so ga doživeli pri zadnjih volitvah. Nanje tedaj sovjeti ne morejo računati, pač pa si morejo želeti uspe¬ hov tistih skupin, ki so proti Adenauer- jevim, to je ameriškim konceptom, o po¬ ložaju v Nemčiji. In to so socialisti ter skrajni, desničarji, vendar so pri tem so¬ cialisti v veliki meri za razne ameriške načrte zlasti o evropski uniji in o- brambi Evrope pred komunizmom, do- čim so nacionalisti v veliki meri proti obojemu. Zanje je glavna volilna paro¬ la samo: enotna Nemčija s popolno su¬ verenostjo in ako bi že morala kdaj na¬ stati kaka nova nemška oborožena sila, tedaj ta ne sme biti vključena v zahod¬ no mednarodno vojno silo, ampak mora biti prosta vseh vezi in le porok nara¬ ščajoče lastne narodne sile in bodočno- padnika socialne demokracije, pa so ju komunisti usmrtili, ker sta si upala pro¬ testirali proti kom. režimu. Ali je kaj izgledov, da bi mogla Fran¬ cija kmalu preboleti to krizo. Laniel je sprejel voditelje stavke in jim povdaril, da bo Francija še dolgo odvisna od ame¬ riške denarne in oborožene pomoči. Ta doba bi lahko bila krajša, ako bi de¬ lavstvo znalo dvigniti in povečati fran¬ cosko produkcijo. Toda delavstvo je le en sektor francoskega življenja — osta¬ jajo še drugi, ki bi jim bilo treba vrni¬ ti samozavest in vero v bodočnost. Fran¬ cija je v tem oziru še vedno na robu “obupa” in ni še posebnih znakov, da bi že vele sape, ki bi pomagale nagniti razvoj v smer pomirjenja in zaupanja vase. s i. S slednjim v zvezi so nacionalisti bolj protiameriški kot pa vse druge sku¬ pine v Nemčiji in mnogo bivših naci¬ stičnih voditeljev zagovarja tesnejšo naslonitev nove Nemčije na Sovjetsko zvezo, ker da je nemškemu duhu bolj nevaren “amerikanizem”, kot pa azijski komunizem, ki da v Nemčiji tako nima več nobene bodočnosti. Nova sovjetska nota ima polno pred¬ logov, ki naj delujejo . kot vaba tem nemškim nacionalistom in jim naj po¬ magajo do čim večjega uspeha pri sep- temberskih volitvah. Sicer bodo nacisti svarili pred komunističnimi sleparijami, hkrati pa bodo lahko namigavali, da je treba sovjetske predloge pozdravljati vsaj zato, ker so končno preračunani le na to, da povečujejo razpoke med za¬ hodnimi zavezniki in jih ženejo v neko okostenelost pri bodočih sklepih glede Nemčije. Sovjetska nota pa ne prinaša dejansko nič novega Molotov pravi v uvodu svoje note, da je vse to sovjetska vlada zahodnim za¬ veznikom predlagala že v marcu lanske¬ ga leta. Torej je bil Stalin tisti, ki je bil avtor tedanjih predlogov in nova sovjetska vlada jih sedaj samo ponav¬ lja. V besedilu note je precej zmerjanja na račun ameriške vlade, ki da je pre¬ prečila, da bi se že tedaj sklepalo o e- notni Nemčiji in vsem, kar je s tem v zvezi. Ako bi mogli tedaj sklepati po analogiji, bo usoda nove sovjetske note verjetno ista, kakor je. bila lansko leto — ZAD in za njo Francija in Anglija bodo noto odklonili — v najboljšem slu¬ čaju pristali na konferenco, ki naj po¬ leg drugih zadev obravnava še te sov¬ jetske predloge. Tako ta nota ni mišlje¬ na kot pozitiven dodatek za popuščanje napetosti v svetu, ampak je njen učinek zamišljen samo za nemško notranjo po¬ rabo. In zelo verjetno je, da bodo sov¬ jetske obljube precej vplivale na potek volitev — in te obljube bodo v zadnjem hipu lahko sovjeti še povečali, saj go¬ vore sovjetski diplomati v Berlinu, da bi bila sovjetska vlada zato, da se vzhodna nemška meja pomakne z Neis- se in Odre bolj proti vzhodu. Ko je ne¬ ki poljski komunistični funkcionar jav¬ no protestiral proti temu, ga je sovjet¬ ski tovariš surovo nahrulil, češ da naj molči, ker “da je ušiv nacist in fašist.” Sovjeti si gotovo žele samo tega, da bi Nemčija nikdar ne bila v kakem blo¬ ku, ki bi bil v Evropi naperjen proti Sovjetski zvezi. Njim gre samo zato, da preprečijo to in da izrabijo vse, kar bi podrlo zgradbo NATO v Evropi. Za¬ hodna nemška vlada se je že izrekla za razne korake, ki ta del Nemčije že vključujejo v ta blok. Ako bodo volitve v zahodni Nemčiji prinesle na oblast vlado, ki bo proti novim nemškim obve¬ zam v zavezništvu z zahodom, tedaj bo¬ do sovjeti dosegli, kar so s to noto že¬ leli. Na možnost konference ali pa na njen uspeh na podlagi te note pa v Mo¬ skvi prav tako malo verjamejo, kakor verjamejo oni na zahodu. S to noto so sovjeti onemogočili konferenco štirih zunanjih ministrov, ki bi morala biti v septembru in le malo verjetnosti je, da bi se nova konferenca na podlagi te sovjetske note mogla sniti pred prihod¬ njo pomladjo. Poleg tega pravi Molotov v uvodu, da je ta nota posnetek Stali¬ nove note od marca lanskega leta. To¬ rej zahaja zunanja politika nove sovjet¬ ske vlade krepko na pot, ki jo je utrla Stalinova taktika. In ta je bila: vse konference in vse razgovore je treba voditi tako, da koristijo le končnemu cilju komunizma — in trenotno je ta cilj ta, da slabe vse kombinacije, ki se ustvarjajo na zahodu in jih ruši. Nem¬ ški nacionalisti lahko sicer računajo na celo vrsto uspehov v zvezi s to sovjet¬ sko akcijo, a končno so tudi oni mišlje¬ ni samo kot karta v igri, ki se v Mo¬ skvi nadaljuje tam in tako, kakor se je s Stalinom nehala. Tudi v zunanji poli¬ tiki gre novi režim v Moskvi krepko po isti poti, kakor je šel pod Stalinom. S01EMNES HOMENAJES AL LIBERTADOR GENERAL SAN MARTIN Con hondo fervor patriotico fue conmemorado el lunes, 17 de Ag° sto , en todo el pais el 1039 aniversario de la muerte del Llbertador general Jose de San Martin. Tanto en esta Capital como en todo el territorio, dichas ceremonias con- taron con la adhesion del pueblo, que les presto asi el calor de su afecto y el de su devocion al Padre de la Patria. Las ceremonias organizadas por el Instituto Nacional Sanmartiniano, se cumplieron en esta Capital en la plaza que lleva el nombre del Gran Capitan, v donde se levanta el monumsnto que perpetua su memoria, siendo presididas por el primer magistrado, general Juan Peron. Cuando el jefe del Estado y su comitiva se instalaron en el palco oficial, las campanas del historico Cabildo taneron tres veces senalando la bora exacta en que hace ciento tres anos el Gran Capitan pasaba a la inmortalidad. lEran las. 15. El general Peron se dirigio entonces a todo el Pais y expreso: “Invito al pueblo de la Republica a guardar un minuto de silencio en homenaje a la me¬ moria del Gran Capitan”. Tres trompas del regimiento de Granaderos a Caba- llo dejaron oir el toque de silencio, mientras una bateria disparaba 21 canona- zos y aviones de la Fuerza Aerea Argentina sobrevolaban la Plaza. Autoridades y puhlico guardaban entonces un profundo recogimiento, a cuyo termino la ban¬ da del regimiento Buenos Aires hizo oir el Himno Nacional, que fue cantado pot los circunstantes. SLAVNOSTNA POČASTITEV SPOMINA OSVOBODITELJA GENERALA SAN MARTINA Z globokim in toplim rodoljubnom čustvom se je vsa Argentina v ponede¬ ljek, 17. avgusta t. 1. spominjala 103. obletnice smrti Osvoboditelja generala Jose de San Martin. Spominske slavnosti so bile tako v prestolnici, kakor tudi pc vsej republiki, izraz globoke hvaležnosti argentinskega naroda Očetu Do¬ movine. Slavnosti v Buenos Airesu je pripravil Instituto Nacional Sanmartiniano. Bile so na Plaza San Martin pod predsedstvom predsednika republike generala Juana D. Perona. Ko je predsednik general Peron s svojim spremstvom prispel na častno tri¬ buno, so trikrat zazvonili zvonovi v stolpu zgodinskega Cabilda. To je bilo toč¬ no ob treh popoldne, t. j. ob uri, ko je pred 103 leti umrl Veliki Kapitan. Teda ji je preko radia predsednik general Peron pozval ves narod v republiki naj z eno¬ minutnim molkom počasti spomin Velikega Kapitana. Trije trobentači grena¬ dirjev na konjih so dali znak za molk, med tem je baterija topništva izstrelila 21 strelov, letala argentinskega vojaškega letalstva pa so preletela Trg San Martin. Vse navzoče osebnosti in narod so z enominutnim molkom počastile spomin Očeta Domovine. Vojaška godba regimenta Buenos Aires je nato zaigra¬ la narodno himno, katero so vsi navzoči tudi peli. Predsednik general Peron je na spomenik generalu San Martinu položil tu¬ di lep venec. BORBA ZA OBLAST V PERZIJI Perzijski ministrski predsednik dr. Mosadek je hotel postati popolen go¬ spodar v državi. Nedavno je razpisal referendum, s katerim je hotel do¬ seči razpust parlamenta, v katerem je še vedno nekaj opozicije, ki ostro kritizi¬ ra diktatorski način vladanja dr. Mosa- deka. Z referendumom je dr. Mosadek dobil veliko večino ter je takoj poslal šahu zahtevo naj razpusti parlament. Šah Reza Pahlevi tej Mosadekovi zahte¬ vi ni hotel ugoditi ter se je hotel s silo znebiti dr. Mosadeka. Dvorska policija je v nedeljo aretirala zun. ministra Hu¬ seina Fatemi-ja in še dva Mosadekova min., na stanovanje dr. Mosadeka pa je poslala dva kamiona vojaštva z nalogo, da dr. Mosadeku vroči šahov ukaz, s ka¬ terim ga odstavlja kot predsednika vla¬ de in postavlja kot novega predsednika odločnega nasprotnika dr. Mosadeka ge¬ nerala Fazolaha Zahedija. Poskus pre¬ vrata se pa šahu ni posrečil radi pri¬ pravljenosti telesne straže dr. Mosade- % a n (Ciljava vojnih ujetnikov Na Koreji se nadaljuje izmenjava vojnih ujetnikov. Amerikanci so vrnili že ok. 27.000 komunističnih Kitajcev in severnih Korejcev, komunisti pa nekaj nad 3000 ujetnikov ZN. Vrnjene ujetni¬ ke posebne vojaške komisije zaslišujejo ter so iz zaslišanj doslej objavili samo nekaj podrobnosti. Med drugimi je za¬ nimivo dejstvo, da so nekateri ameriški in drugi vojaki ZN v ujetniških tabo¬ riščih izdajali svoje tovariše za razne prestopke komunističnim stražam, zato da so prišli do opija in drugih omamnih sredstev. Komunisti so tudi zadržali ne¬ katere zavezniške vojake, ker da mora¬ jo odslužiti zaporne kazni zaradi raznih kaznjivib dejanj. Amerikanci vztrajajo na vrnitvi vseh, kakor je bilo določeno v premirju. Tudi Dulles je na tiskovni konferenci izjavil, da beseda “vse” po¬ meni “vse” in nič drugega. ka. Šah Reza Pahlevi je s kraljico Sora- yo nato s svojim letalom pobegnil v Bag¬ dad v Irak, kjer je izjavil, da se ne mi¬ sli vrniti v Perzijo tako dolgo, dokler dr. Mosadek ne bo izročil oblasti gene¬ ralu Zabediju, ki se skriva v planinah severno od Teherana. Iz Bagdada je per¬ zijski šah s kraljico odpotoval v Rim, kasneje se bo pa verjetno podal v Lon- fcn. Mosadekovi pristaši so s pomočjo komunistov priredili nato v Teheranu velike demonstracije proti šahu. Komu¬ nisti so povsod podpirali dr. Mosadeka in zahtevali proglasitev republike. Po zadnjih poročilih iz Peizije je voj¬ ska izvršila državni udar ter odstavila predsednika dr. Mosadeka. Po teh poro¬ čilih je vojska zasedla vladno palačo tc ima v svojih rokah tudi radijsko po¬ stajo. Ob zaključku lista poročajo, da je r" r a perzijska vlada poklicala šaha naj se vrne takoj v domovino, dr. Mosadeka so spodili iz države, zun. min. Fatemi je pa bil ubit. ZN zasedajo V petek, 14. t. m., se je v New Tor¬ ku začelo izredno zasedanje skupščine ZN, ki bo določila, kdaj naj se prične mirovna konferenca za Korejo in katere države se smejo te konference udeleže¬ vati. Nekatere države, na čelu njim An¬ glija in Indija, so za pripustitev na mi¬ rovno konferenco tudi Rusije, ker da bi bila sicer ta konferenca brez pomena, USA pa zastopajo stališče, da se sme¬ jo mirovne konference udeležiti samo vojskujoče se države, t. j. vsega sku¬ paj 16. USA so celo dale vedeti, da bodo morda porabile veto proti pripu¬ stitvi ZSSR za mirovno konferenčno mi¬ zo za Korejo. Skupščina ZN mora tudi določiti, kje naj bi ta mirovna konfe¬ renca bila. Najpogosteje omenjajo za sedež konference Ženevo v Švici. Strem 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 20. VIII. 1953 IZ TEDNA V TEDEN USA: Predsednik general Eisenhovver je poslal kongresu spomenico, v kateri ga obvešča e odnosih ZAD z Latinsko Ameriko. Naglasa, da varnost Severne in Južne Amerike temeljita na istih osnovah. V spomenici poodarja potrebo, da severnoameriški privatniki investi¬ rajo svoj kapital v države Južne Ame¬ rike ter ji tako omogočijo še večji raz¬ voj in napredek. Glede varnosti svobod¬ nih držav pa je dejal, da je varnost teh držav neločljiva in temelji v sili. Pri tem je navajal podatke o vojaških silah, s katerimi razpolaga ZSSR. Tako Sov¬ jeti lahko takoj nastopijo s 175 divizi¬ jami, z 20.000 letali za prvo linijo in številni rezervnimi eskadrilami; najmo¬ dernejših podmornic pa imajo nad 350. K tem silam je treba še prišteti 75 di¬ vizij, kij jih sovjeti lahko dobe iz sa- litskih držav. — Senator McCarthy je objavil, da je njegov odbor za razisko¬ vanje protiameriške delavnosti odkril člana ameriške KP, ki je imel dostop do tajnih dokumentov ameriške komisije za atomsko energijo in do arhivov cen¬ tralne obveščevalne službe. Ugotovitev ima lahko dalekosežne posledice za po¬ litiko ameriške vlade in za ves svet, je izjavil MeCarthy. Imena odkritega ko¬ munista ni objavil, prav tako ne, ali so ga že aretirali. — Ga. Roosevelt je u- stanovila v USA “Odbor za narodne za¬ deve”, ki bo, kakor kot odborova pred¬ sednica sama pravi, “pomagal držati USA na njeni poti napredka in uspe¬ hov.” Odbor da bo nepolitičen in bo z vsemi zakonitimi sredstvi širil med a- meriškim narodom zaupanje vase, in za¬ tiral malodušje, strah, zmešnjavo in ne¬ gotovost v USA. ANGLIJA: Churchillovo konservativ¬ no vlado so laboristi obtožili, da hoče pognali Anglijo v vojno proti Kitajski, ko so v USA objavili dokument, ki ga je podpisalo 16 držav, vojskujočih se na Koreji proti komunistom, po katerem o- pozarjajo Severno Korejo in Kitajsko, da se bo vojna znova začela, čim komu¬ nisti prekršijo premirje, ne da bi bila za to kriva južna Koreja. V dokumen¬ tu države podpisnice tudi opozarjajo, da bodo vojno raztegnile tudi proti Ki¬ tajski. Dokument, ki je priključen po¬ godbi o premirju, je podpisala tudi Anglija. Churchillova vlada laburistom odgovarja, da je to opozorilo zahteval in ga pripravil že Attlee, ko je bil še na vladi in da Churchill sedaj samo po¬ navlja “že staro opozorilo.” — Churchill še ne more prevzeti vseh državnih po¬ slov in je še potreben okrevanja, opo¬ zarjajo njegovi osebni zdravniki. Tudi Eden še ni nastopil svojega mesta v zun. ministrstvu, pač pa je odšel na okrevanje na francosko rivijero in v Švico. GRČIJA: Strahotni potresi, ki so do¬ besedno uničili več otokov v Jonskem morju južno Grčije, so zahtevali nad 2000 mrtvih, nad 4000 ranjenih in nad 100.000 ljudi brez strehe. Ameriško in britansko sredozemsko brodovje je pri¬ hitelo prizadetim otokom na pomoč, prav tako pa tudi številna ameriška le¬ tala z zdravili, hrano in obleko. Švicar¬ ski urad Mednarodnega Rdečega Križa je poslal tudi posebna letala z najpo¬ trebnejšim materialom. Prizadeto otoč¬ je sta obiskala grški kralj Pavel in kraljica Friderika. Po vrnitvi v Atene se je pod njunim predsedstvom osnoval odbor za pomoč, ki je začel denarne na¬ birke v Grčiji. Kralj Pavel je prvi po¬ daril za potresne žrtve eno milijardo drahem. ITALIJA: Mandatar za sestavo nove it. vlade Piccioni je imel vlado že se¬ stavljeno. V njej je na izrecno željo Piccionijevo De Gasperi sprejel zunanje ministrstvo, proti temu so pa nastopili Saragatovi socialisti, nakar je Piccioni takoj vrnil mandat za sestavo vlade. Za njim je novo it. vlado sestavil Giuseppe Pella, tudi demokristjan. Poleg predsed- ništva vlade si je pridržal še resora za zunanje zadeve in za proračun. EGIPT: Na področju sueškega kana¬ la so egipčanski nacionalisti spet ustre¬ lili dva britanska vojaka, ki sta presto¬ pila določeno mejo pri Port Saidu. An¬ glija je protestirala, objavila pa isto¬ časno, da razgovore za rešitev tega vprašanja ne prekinja. Prvo polletje 1953 se je že zaključilo, veliko nar< likov Svobodne Slovenije pa še nima plačane naročnine za to leto. Vse te prav lepo prosimo, da nam čim prej poravnajo naročnino vsaj za pol leta. Naročnina za leto 1953 znaša: Celo¬ letna pri enkratnem vplačilu $ 65.— pri plačevanju naročnine v obrokih znaša za pol leta $ 35.—, za četrt leta pa S 20.—. . ',Jj Spomenica emigrantskih združenj generalu Eisenhowerju V letih 1950 in 1951 sta v Washingto- nu v ZAD nastali dve združenji emi¬ grantskih političnih zastopnikov, ki na¬ stopata v imenu demokratičnih politič¬ nih organizacij in narodov, ki ječe sedaj pod komunističnimi diktaturami v sred¬ nji in vzhodni Evropi. Najprej se je organiziral “Odbor za srednjo in vzhodno Evropo”. Vanj so vstopili zastopniki krščansko-demokrat- skih, liberalno-demokratičnih in socia¬ lističnih strank, ki so pred II. svetovno vojno in pred nastopom komunističnih diktatur igrale vidne vloge v političnem in državnem življenju teh narodov. Pri¬ družile so se mu pa še nekatere druge osebnosti, ki so se med in po drugi sve¬ tovni vojni zavzemale za neodvisnost svojih domovin in za demokratične svo¬ boščine. Drugo združenje emigrantskih poli¬ tičnih zastopnikov je “Srednje in vzhod¬ no Evropska konferenca”. Nastala je iz zastopnikov narodnih odborov, ki so si jih sestavile poedine skupine begun¬ cev iz držav za železno zaveso. Zdru¬ ženje je bilo v svojem delu močno aktiv¬ no. Obstojalo je v glavnem v številnih posredovanjih in sestavljanju spomenic, ki so bile predložene glavnemu tajniku Združenih Narodov, poglavarjem in vla¬ dam zahodnih demokratskih držav in v katerih so bili prikazani žalostni in škodljivi učinki komunistične notranje in vojaške politike v posameznih državah. Vsem tem so bile vročene tudi števil¬ ne predstavke v zaščito političnih obso¬ jencev, političnih žrtev in tistih, ki pro¬ sijo za azil v zahodnih državah. Obe organizaciji delujeta nekako vzporedno. Slovenci so zastopani v obeh. Predstavniki obeh emigrantskih združenj iz vseh držav, ki so danes pod¬ jarmljene od komunizma so 20. maja 1953 predložile skupno spomenico pred- j sedniku ZAD generalu Eisenhowerju. V spomenici “Odbor za Srednjo in vzhodno Evropo” ter “Srednje in vzhod¬ na Evropska konferenca” izražata pred¬ sedniku ZAD generalu Eisenhowerju globoko hvaležnost, da je dal od komu¬ nizma zasužnjenim narodom novega upanja in vere, ko je naglasil, da “se vest ameriškega naroda ne bo mogla pomiriti vse dotlej, dokler' narodi v srednji in vzhodni Evropi ne bodo vr¬ njeni v družbo svobodnih ljudi in ne bo¬ do zopet gospodarji svoje usode”. Omenjajo tudi zgodovinski govor gene¬ rala Eisenhowerja dne 16. aprila 1953, v katerem je podčrtal nujnost tesnejše združitve zapadne Evrope, svobodne in zedinjene Nemčije in se izrecno izjavil za trdnejšo in širšo, svobodno evropsko skupnost. V nadaljnjih točkah politični pred¬ stavniki narodov iz držav za železno za¬ veso v spomenici predsedniku generalu Eisenhowerju pozdravljajo Eisenhower- jeve odločne izjave proti nasilnemu ko¬ munističnemu diktatorskemu sistemu. TITOIZEM JE DEL KOMUNISTIČNE FRONTE V točki 9. spomenice “Odbor za sred¬ njo in vzhodno Evropo” ter Srednje in vzhodno Evropska konferenca” ugotav¬ ljata: “Komunizem je nevarnost, nadloga, ki grozi celemu svetu. Uničuje človečan¬ ske svoboščine povsod, brez razlike ,naj nastopa pod kakršnimikoli naslovi in oblikami. Komunistično gibanje na Ki¬ tajskem, ki je nastopilo kot gibanje za agrarno reformo in za narodno osvo- bojenje, se je izkazalo kot sovjetsko o- rodje za zasužnjenje Azije. Takozvana narodna neodvisna komunistična dikta¬ tura v Jugoslaviji si prizadeva, da bi Argentinski škofje za naseljence v Argentini Argentinski škofje so na seji stalne¬ ga odbora dne 27. julija 1953 v smislu papeške okrožnice “Exul familia”, ki u- reja dušno pastirstvo za izseljence skle¬ nili: 1. ) Postavi se odbor škofov, ki bo skrbel za imigrante v vseh stvareh, ki zadevajo škofe. Ta odbor sestavljajo: Msgr Fermin Lafitte, nadškof iz Cordo¬ be, Msgr. Tomaž J. Solari, nadškof iz La Plate, Msgr. Anton Rocca naslovni škof in generalni vikar iz Buenos Aire¬ sa. Za tajnika odbora je postavljen Msgr. Albin Mensa z naslovom direktor¬ ja za imigrantske zadeve. 2. ) Odobrili so Katoliški odbor za imigrante v Argentini, ki se bo bavil s tehničnimi in praktičnimi problemi imi¬ grantov v Argentini; predsednik tega odbora je Msgr. Albin Mensa, glavna tajnica gdč. Karmen Bellavite in tehnič¬ ni asistent g. Roberto Marcenaro Bou- tell. uresničila Leninova navodila in hoče na mednarodnem polju doseči, da bi vse komunistične sile prispevale svoj delež za razpad zapadne civilizacije in bi ta¬ ko krčile pot svetovnemu gospodstvu komunizma. Ljudstvo v Jugoslaviji mora prena¬ šati isti sistem krute diktature kakršen je v Sovjetski Rusiji. Bistvene značil¬ nosti tega sistema so ostale iste kot so bile predno se je Tito sprl z Moskvo. Noben narod za železno zaveso si ne že¬ li, da bi sedanji komunistični sistem zamenjal in nadomestil z drugo komu¬ nistično ali nekomunistično diktaturo. Moralno kompromisarstvo in politična nedoslednost sta nemogoča in nezdruž¬ ljiva z resnično prodorno politiko osvo- bojenja. Kompromisarstvo v takem o- snovnem vprašanju kot je komunizem, more roditi samo zmedo in malodušje”. V naslednjih točkah zastopniki obeh emigrantskih zlruženj izražajo globo¬ ko hvaležnost predsedniku g-eneralu Ei- senhowerju za najnovejše vzpodbude, ki so bile predložene Združenim Naro¬ dom in ki zahtevajo bolj krepko in ži¬ vahno politiko svobodnih narodov v skupnem nastopu proti komunizmu. Z ozirom na dejstvo, da je predsednik ge¬ neral Eisenhower uradno določil svojo politiko osvobojenja ga politični pred¬ stavniki narodov v državah za železno zaveso naprošajo naj bi se vzpostavilo redno in organizirano sodelovanje med oblastmi Združenih Ameriških Držav in med emigrantskimi narodnimi in med¬ narodnimi predstavniki v vseh vprašan¬ jih, ki zadevajo politiko osvobojenja. V istem duhu predlagajo naj bi se z za¬ stopstvi od komunizma podjarmljenih narodov sklenili dogovori o ustvaritvi vojaških edinic, ki bi bile sestavljene iz političnih beguncev in bi bile pod svoji¬ mi narodnimi zastavami in bi jih tudi vodili poveljujoči častniki teh držav. V zadnjih dveh točkah pa ugotavlja¬ jo, da bo uspešno izvrševanje politike osvobojenja prej ali pozneje povzroči¬ lo, da bo vlada Združenih Ameriških Držav odpovedala priznanje komunistič¬ nih režimov. V takem slučaju bi bilo po¬ trebno, da bi pravilno pooblaščena in sposobna demokratična zastopstva v inozemstvu dobila naknadno priznanje. Za begunce pa, ki ob tveganju svojih življenj uhajajo komunističnim tirani¬ jam in iščejo zatočišče v svobodnem svetu, prosijo, naj bi dobili primerno podporo in pomoč. Uveljavil naj bi se tudi zakon, da bi ti begunci lahko prišli v Severno Ameriko. Spomenico predsedniku ZAD genera¬ lu Eisenhowerju so podpisale najugled¬ nejše in najvidnejše politične osebno¬ sti iz držav za železno zaveso. To so vodilni funkcionarji političnih strank teh narodnosti, biv. predsedniki ali podpredsedniki ministri itd. Tako so jo podpisali za Odbor za srednjo in vzhodno Evropo: Ferenc Nagy, pred¬ sednik Odbora za srednjo in vzhodno Evropo, biv. min. predsednik madž. vla¬ de, predsednik Madž. stranke malih kmetov in preds. madž. kmetskega zdru¬ ženja, član izvršnega odbora Madž. na¬ rodnega sveta in podpredsednik Med¬ narodne kmetske zveze; Stanislav Mi- ko!ajczyk, biv. preds. poljske vlade, predsednik Mednarodne kmetske zveze, preds. Poljskega Narodnega Demokra¬ tičnega Odbora, predsednik Poljske kmetske stranke; dr. Vladko Maček, biv. podpredsednik jugoslov. vlade, j predsednik Hrvatskega Narodnega Predstavništva, preds. HSS, podpred¬ sednik Mednarodne kmetske zveze; George Dimitrov, preds. Bolgarskega Narodnega odbora, gen. tajnik Bolgar¬ ske Narodne agrarne zveze, gen. tajnik Mednarodne kmetske zveze; Karol Po- piel, biv. član poljske vlade, podpredsed¬ nik Krščansko-demokrat. zveze za sred¬ njo Evropo, predsednik Poljske Krščan¬ ske delavske stranke, predsednik Iz¬ vršnega odbora Poljskega Narodnega demokratičnega odbora; dr. Milan Ga- vrilovič, biv. jug. pravosodni min., pred¬ sednik Srb. Agrarne zveze, podpredsed¬ nik Mednarodne kmetske zveze; Štefan Osuski, biv. član čehoslov. vlade in biv. veleposlanik, predsednik Osrednjega od¬ bora za svobodno Čehoslovaško; Miku- las Franjek, biv. član čehoslov. vlade, član izv. odbora Čehoslovaškega narod¬ nega sveta, zastopnik slovaške Demo¬ kratske stranke; dr. M. Krek, biv. pod- preds. jug. vlade, predsednik Narodne¬ ga odbora za Slovenijo, predsednik SLS, podpredsednik Krščansko - demokrat. zveze za srednjo in vzhodno Evropo; Auguštin Popa, biv. član rumunskega parlamenta, član Romunskega Narod¬ nega odbora, zastopnik Romunske kmetske stranke, podpredsednik Med¬ narodne kmetske zveze; Constantin Vi- soianu biv. romunski zun. min. in vele¬ poslanik, predsednik Romunskega Na¬ rodnega odbora; Iancu Zissu, član Ro¬ munskega narod, odbora, zastopnik ro¬ munske Neodvisne socialdemokratske stranke; Charles Peyer, biv. madž. min. za delo, predsednik Madž. socialistične stranke; Istvan Barankovicz, biv. preds. Madžarske Demokratične ljudske zveze, član izv. odbora Madž. narod.. sveta.; Hasan Dosti, preds. Narodnega odbora za svobodno Albanijo, preds. Albanske agrarno-demokrat. zveze, biv. pravosod¬ ni min.; Josef Černy, biv. čehoslov. notr. min., preds. čehoslov. Agrarne stranke: Zoltan Pfeifer, biv. madž. drž. podtajnik za pravosodje, predsednik stranke neodvisnosti, član izv. odbora Madž. narod, sveta; George Assan, biv. romunski drž. podtajnik predsednik De¬ mokratsko - liberalne zveze za srednjo Evropo; Vaclovas Sidzikauskas biv. li¬ tvanski zun. min., član Vrhovnega sve¬ ta za osvobojenje Litve, preds. Litvan¬ ske kmetske stranke; Kazys Pakstas, član. Izv. odbora Litvanske Krščansko- demokrat. stranke, podpredsednik Kr¬ ščanske - demokrat, zveze; Adolf Blod- nieks, biv. min. predsed. Latvije, pred¬ sednik Stranke kmetov in malih posest- ! nikov v Latviji; Adolf Prochaska, pred¬ sednik Izv. odbora Krščansko-demokrat. zveze za srednjo Evropo, biv. član čeho- : slov. vlade, podpreds. Sveta za svobod¬ no čehoslovaško. Za Srednje in vzhodno evropsko kon¬ ferenco so pa podpisali spomenico: Albanija: N>ci Kotta, član Odbora za ; svobodno Albanijo; Čehoslovaška: Šte¬ fan Osuski, dr. Peter Ženki, in dr. Hu¬ bert Ripka; Estonija: Johiannes Kaiv, Leonhard Vahter; Jugoslavija: Kon¬ stantin Fotič, dr. Miha Krek; Latvija: j Jules Feldmans, dr. Vilis Masens; Lit- i va: Povlas Zadeikis, Vaclovas Sidzikaus- I kas; Poljska: Štefan Korbonski; Ro¬ munija: Constantin Visoianu. 1 Poleg teh so spomnico podpisala še ! tri zastopstva, ki niso včlanjena v Kon¬ ferenci in sicer: Za Narodni odbor za svobodno Albanijo: Hasan Dosti; za Bolgarski narod, odbor: George M. Di¬ mitrov; in za Hrvatsko narodno pred¬ stavništvo: dr. Vladko Maček. ODGOVOR DRŽAVNEGA TAJNIŠTVA Podpisniki spomenice so dobili odgo¬ vor dne 16. julija 1953. Po naročilu pred¬ sednika generala Eisenhowerja ga je napisal Livingston T. Merchant, pomoč¬ nik Državnega tajnika Fosterja Dulle- sa. V njem povdarja, da predsednik ZAD general Eisenhower želi, da vsem podpisnikom spomenice izrazi njegovo zadoščenje nad njihovo ugotovitvijo, da | je dal nove vere in upanja zasužnjenim j narodom v vzhodni in srednji Evropi ter jih zagotavlja, da so vsa v spomenici j navedena vprašanja predmet globokega ' zanimanja ameriške vlade. Nato pa za- j trjuje: | “Amerikanci so trdno prepričani, da imajo zasužnjeni narodi vzhodne in srednje Evrope vso pravico, da posta¬ nejo enakopravni in polnovredni člani skupnosti svobodnih narodov”. Svoj od¬ govor pa zaključuje z ugotovitvijo: “Ohrabrujoče je dejstvo, da begunci iz zasužnjene Evrope, ki jih zastopajo Va¬ še organizacije skupno delujejo za dose¬ go tega cilja”. GOESIŠKA IN PRIMORSKA Kat. prosvetno društvo je v Gorici na Placuti priredilo koncert v spomin pok. skladatelja Vinka Vodopivca. Za uvod so vsi navzoči stoje poslušali posebej za to priliko spesnjeno in uglasbeno žalostinko za pok. skladateljem. Tekst ! je napisala ga Ljuba Šorli, pesem pa I je uglasbil prof. Mirko Filej. V Gorici je pel novo mašo kapucin Mansvet Božič, kateremu je pridigal I dr. Humar. Novomašnik je doma iz Bu¬ danj na Vipavskem .S svojo materjo se je sešel ob priliki obiska v Gorici na bloku pri “Rdeči hiši”, do kamor je smela mati priti; podeliti ji je mogel samo novomašni blagoslov. Tržaški velesejem je uradno obiskal tudi dr. Aleš Bebler. To pot je prišel kot “gospodarstvenik”. Pa so bili laški novinarji tako nabriti, da so Beblerja z gospodarskega področja speljali na politično ter mu v zvezi s Titovimi go¬ vori in njegovimi lastnimi izvajanji da¬ li možnost, da je sredi Trsta samega povedal nekaj besed. Potem, ko je izja¬ vil, da si mora Italija sama sebi pripi¬ sati posledice revizionistične politike, ker se že ni hotela držati mirovne po¬ godbe in sprejeti STO kot dejstvo je, naglasil, da mora Jugoslavija poudarja¬ ti slovenski značaj tržaške obale, ko se Italija sklicuje na pretežno italijanski ARGENTINA Predsednik general Peron je prejš¬ nji petek govoril na velikem zboro¬ vanju vseh profesorjev in učiteljev. V svojem globoko zasnovanem govo¬ ru je naglašal veliko nalogo, ki jo ima učno osebje pri vzgoji mladine. Povdarjal je potrebo, da mora vzgo¬ ja temeljiti na krščanskih osnovah. Dobesedno je dejal: “Vsi, naj bodo to očetje, bratje ali učitelji, morajo stremeti za tem, da bodo oblikovali dušo otroka tako, da bo iz njega na¬ stal res človek po božji podobi”. Ob¬ sodil je prejšnje režime, ki so zane¬ marjali v Argentini vzgojo mladine ter so posvečali svojo pozornost raje materialnim dobrinam in koristim. Pri tem je navajal skrb njegove vla¬ de za izobrazbo in vzgojo mladine in naroda sploh. V ta namen gradi šole in povsod daje mladini priliko, da se izobražuje in razvija svoje sposobno¬ sti. Na to poslanico, ki jo je predsednik republike naslovil na vse učno osebje v republiki, je odgovoril Izvršni od¬ bor kongresa za verski pouk. V svoji izjavi, ki jo je objavil ves tisk, nagla¬ sa, da se popolnoma pridružuje glo¬ bokim konceptom Generala Perona glede vzgoje mladine ter mu znova izreka najiskrenejšo zahvalo, da je pred leti, ko je kot predsednik pre¬ vzel oblast v Argentini, odredil z za¬ konom uvedbo verskega pouka po vseh argentinskih šolah. Profesorji za verouk in moralo predsednika za¬ gotavljajo, da bodo v vsem podpirali njegova prizadevanja za krščansko vzgojo mladine. Zunanji minister dr. Remorino je odpotoval na čelu posebne delegacije v Paraguay, kjer je v Asuncionu pri-' sostvoval slavnostim, ki so bile ob nastopu druge predsedniške dobe pa- raguayskega predsednika dr. Chave- sa. V predsedniški palači je bila prejš¬ nji petek podpisana pogodba o go¬ spodarski uniji med Argentino in Pa- raguayem. S to pogodbo se je Para- guay priključil gospodarski uniji, ki obstoja med Argentino in Čilom. V občini Matanza (San Justo) je občina izdala odredbo, po kateri bodo oproščeni kazni vsi tisti, ki so zida¬ li hiše brez načrtov, če bodo predlo¬ žili načrte do 14. septembra 1953. Argentina bo dobila iz Čila novo pošiljko 60.000 ton jekla. Nacionalni teritorij Ognjena zemlja — Tierra del Fuego — je v torek slavil deseto obletnico, odkar je bilo to nac. področje izročeno v upravo vojni mornarici. V San Fernandu so bile molitve in veliko zborovanje za preganjano cer¬ kev v državah pod komunističnimi diktaturami. Prof. Amadeo Barousse je omenjal preganjanje kat. Cerkve pod Neronom ter vsa ostala prega¬ njanja do najnovejših časov, ko so Neronovo vlogo prevzeli moderni Ne¬ roni XX. stoletja — komunisti. Zbo¬ rovalcem je prikazal postopanje ko¬ munistov na Madžarskem s kardina¬ lom Mindszentijem in titovih komu¬ nistov s kardinalom dr. Stepincem. V svojem govoru je ostro obsodil Združene Narode, ki niso ničesar u- krenili, ko so komunistični nasilniki kršili določila ustanovne listine Zdru¬ ženih Narodov, ki v svojem prvem členu, odstavek tretji, naglasa, da je eno od glavnih načel te ustanove po¬ speševati in dosegati spoštovanje člo¬ večanskih pravic in osnovnih svo¬ boščin vseh, brez razlike na raso, spol, jezik ali vero. Med Argentino in FLRJ je bila v petek podpisana nova trgovinska po¬ godba, ki je stopila v veljavo dne 14. avgusta t. 1. in bo veljala do 31. de¬ cembra 1955. Spored Državne radijske postaje — Radio del Estado za mesec avgust navaja, da bo nocoj, v četrtek 20 t. m. ob 21.30 uri simfonični koncert, na katerem bodo izvajali tudi Šker¬ jančev Koncert za klavir in orkester s solistinjo Suzano Singer. Miša Pavičevič, dosedanji titov po¬ slanik v Argentini, je prestavljen za poslanika v Ankaro. Pred odhodom iz Argentine je dobil odlikovanje Re¬ da za zasluge I. stopnje. značaj tržaškega mesta. Navajajoč, da se zavezniška sredstva izrabljajo za raz¬ narodovalno delo, da v tržaškem pri¬ stanišču ni dela in da it. tarifne preti¬ ranosti ovirajo promet Trsta z njego¬ vim zaledjem, je Bebler spet ponovil jugoslovanski predlog o sovladanju na STO ,ali pa na razdelitev STO, če bi Ita¬ lija na sovladanje ne pristala. Buenos Aires, 20. VIII. 1953 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. ^Ilovice i/z Sfobenije^ Poročali smo, da se bo koncem t. m. a ]j v začetku sept. sestal kom. parla¬ ment v Beogradu in bo razpravljal o za k. osnutku o volitvi narodnih poslan¬ cev, o predlogu zakona o kazenskem po¬ stopku in o načrtu novega splošnega z akona o univerzah. Volivni zakon bi bil moral biti že davno sprejet, pa si komunisti sami še niso bili na jasnem, kako bi za svobod¬ ni svet vzbudili videz svobodnih volitev, pri tem si pa le še z nasiljem ohranili vodilne položaje. Zato so sedaj nekate¬ ra določila v osnutku zakona o volitvah poslancev spremenili. Tako je sedaj do¬ ločeno, da bodo kandidate zopet postav- jiali famozni kom. zbori volivcev. Za slepilo zahoda je pa ostalo tudi določilo, da kandidata lahko postavi 200 voliv¬ cev, ki morajo v tem primeru predloži¬ ti samostojno listo. Spremenjeno ie tu¬ di določilo, ki se ranaša na volitev po¬ slancev v svet proizvajalcev. Ti poslan¬ ci naj bi se za razliko od poslancev v zveznem svetu volili na posreden nač’n in sicer po predstavniškem načelu. Vo¬ lila naj bi jih obstoječa predstavn : štva neposrednih proizvajalcev. Osnovna vprašanja novega zakona o kazenskem postopku se tičejo dejanske prstojnosti sodišč, raz : skcvanja in pre : zkave. pritvora in preizkovaloega za n ora. obrambe in pravnih lekov. Prvotni načrt zakona o univerzah so tudi spremenili. Za novi načrt, sedaj praviio. da skuša uveljaviti “načela zveznega ustavnega zakona o samo- unravlianju v prosveti, znanosti in u- metnosti”. Bratenje titovih komunistov in av- stri'kih socialistov. V Sloveniji se je v drugi polovici iuniia mudilo na obisku pri titovih komunističnih sindikat ; h 30 zastopnikov avstrijskih socialističnih sindikatov ter delavskih mladinskih or¬ ganizacij. Titovi komunisti so jih pre¬ važali po raznih slovenskih mestih. Mo¬ rali so jih zelo dobro gostiti, da so se avstrijski socialisti povzpeli v svojih izjavah za kom. časopisje celo do takih trditev, da so odhajali v Slovenijo z mi¬ slijo na teror, “vendar pa, da so se pre¬ pričali, da je v Sloveniji več svobode kot pa v Avstriji”. V Sloveniji, da so sliša¬ li “jasno in odkrito besedo, kar se v Avstriji ne bi upali izreči”. Ob tej prili¬ ki, da so se avstrijski socialisti zanima¬ li za “vlogo socialdemokratske stranke ( v Sloveniji, op. ur.) v začetku Narod- no-osvobodilnega gibanja”. Najbolj pa da jih je zanimalo delo kom. partije v tem obdobju. V Mariboru so se nad pri¬ dobitvami sed. kom. oblasti tako navdu¬ šili, da so Titu poslali pozdravno brzo¬ javko, v kateri mu željo “še mnogo u- sn r hov pri izgradnii socializma”. V žtrumiškem okraju so Bolgari pre¬ koračili jugoslov. mejo ter so ubili jug. mejnega stražarja Antona Hlebca iz Št. Ruperta na Dol. Njegovo truplo so prepeljali domov in ga z vojaškimi častmi pokopali. . .Dr. Rajko Nahtigal, univ. prof., biv. rektor ljb. univerze in dekan njene fil. fakultete je stopil v pokoj. Oh odhodu z univerze je dobil odlikovanje Reda de¬ la I. stopnje. Izročil mu ga je sed. preds. Slov. akad. znanosti in umetnosti •Josip Vidmar, v imenu univerze je go¬ voril rektor dr. Fran Zwitter, v imenu sveta fil. fakultete dr. Alma Sodnikova, ki je slavljencu sporočila sklep tega sveta, da ga je izbral za častnega pred¬ stojnika Znanstvenega instituta, v ime¬ nu Slavističnega društva je govoril Vik¬ tor Smolej, akademike je pa zastopal Vasja Predan. Posvetovanja o regulaciji Sotle so bi¬ la nedavno v Brežicah, kamor so prišli tudi predstavniki LR Hrvatske ter okra¬ Slovenci! Važn « in a k t m a 1 n o ! DRUŽINSKA 1‘OMOŠ MAIPU 735 - I. nadstropje - T. E. 31-5142 - CAPITAL Ako želite poklicati iz domovine svojo ženo, otroke, starše ali ostale so¬ rodnike, Vam lahko izposlujemo: Dokumente za potovanje garantna pisma vozne karte polnomočja rojstne liste legalizacijo dokumentov prevode vseh vrst itd. Iranka Živko-Mirkorie Dragomir Jadrošič znani traductor puhlico Imamo tudi svojega odvetnika in javnega notarja V isti pisarni lahko tudi naročite znane pakete “PAKEXPORT” od ^5 — 100 kg, ki prispejo domov v 25 dneh, sprejemamo pa za odpošiljatev tudi pakete iz Buenos Airesa z novim in rabljenim blagom. Glavni zaslopnik: OTON FRESL ZAHTEVAJTE VSA NAVODILA! ZAHTEVAJTE CENIKE PAKETOV! NXXXVN*\\\\\XXX\\\X\XX\VVVV\*XV*XXX\V,X\XXNXVX jev Celje, Krško, Klanjec, Pregrad in / okolice Zagreba. Z regulacijo Sotle, ki je samo letos povzročila škode za nad ! 200 milijonov din bi lahko dobili okoli j 5500 ha rodovitne zemlje. Regulacija i Sotle bi pa omogočila tudi zgraditev že- ! leznice, ki bi od Brežic vodila do Roga- j ške Slatine in dalje do Pragerskega. Ta ! železnica bi bila povezana z ono, ki bi šla iz Brežic čez Novo mesto in Črno¬ melj do Vrbovškega. Ta železniška pro¬ ga bi predstavljala novo žel. zvezo med Reko in Avstrijo. Regulacija Sotle, bi cmočila, da bi to progo lahko gradili v njeni dolini. Za zgraditev te žel. zveze se je že zanimala stara Avstrija. Načrte za njeno zgraditev bodo sedaj predložili izvršnima svetoma LR Slovenije in Hr- ; va^ske ter zveznemu izvršnemu svetu. | Umrli so. V Ljubljani: Franc Kova¬ čič, Amalija Curhalek, roj. Zupančič, ; vdova po nadzorniku lokomotiv, Aloj¬ zij Gadnik, uslužbenec Mesine plinarne, ! Franja Posavec, roj. Gorjanc, Ivana j Šuštar, roj. Plankar, Kristina Kajfež. upok. Tob. tovarne, Anton Kramar, Slovenci v US rt rnrs Aires LEP USPEH SLOVENSKIH SMUČARJEV V zadnji številki “Svobodne Slove¬ nije” smo poročali o pripravah za le¬ tošnje smučarske tekme Argentinske smučarske zveze v Bariločah. Naš ba- v ; loški donismk nam je na praznik Ma¬ riinega Vnebovzetja v soboto 15 avgu¬ sta poslal brzojavno poročilo. V njem navaja, da se je tekem za prvenstvo Argentinske smučarske zveze na progi 18 km udeležilo 14 smučarjev. Slovenski smučarji so dosegli zopet lepe uspehe. Prvi i= nrispel na cilj Jerman, za njim krt drugi Flere, tretje mesto je pa tu¬ di zasedel Slovenec in sicer Kukoviča. K najnovejšemu uspehu slovenskih smučarjev v Bariločah iskreno čestita¬ mo! IZLET KONGREGANISTOV V LUJAN nješolci -t— kongreganisti zbrali na za- j četni sestanek — v Lujanu. Fantje so izkoristili to nedeljo, ki je sledila prazniku Vnebovzete, da so v družbi svoje Zavetnice sklenili obnoviti kongregacijsko življenje. Izleta so je poleg č. g. Franca Nova¬ ka, ki je ta izlet organizma!, udeleži-1 lo razveseljivo število srednješolcev. i ROMANJE DRUŽABNE PRAVDE V nedeljo, 16. avg. je imela Družabna pravda jubilejno romanje v svetišče Ma¬ rije Vedne Pomoči na Avdo Calchaui. Peto sv. mašo je imel tam. župnik g. Fr. Glavač, pridigo pa prof. g. dr. Ign. Len¬ ček. Med sv. mašo so peli člani sloven¬ skega cerkvene.ga pevskega zbora' iz San Martina pod vodstvom g. Pavšerja. Takoj po sv. maši je bil romarski shod. Vodil ga ie predsednik DŽ g. Pavle Ma- s’č, govorila pa sta g. Glavač in g. Maks Jan. Zborovalci so sprejeli nato tudi re- | solucijo. Po skupnem kosilu je bila s Podrobnosti smrtne nesreče dr. Antona Dolinarja Pok. dr. Anton Dolinar in Rev. Zdol¬ šek sta bila sedaj v ZAD neločljiva pri¬ jatelja. Oba sta bila kurata v bolnišni¬ cah. Pok. dr. Dolinar v Breckebridge-u v Minnesoti v škofiji St. Cloud, Rev. Zdolšek pa preko mosta čez Red River v Wahpetonu v North Dakota v škofiji Fargo. Oba s^a imela tri tedne počitnic. Podala sta se z novim Fordom Rev. Zdolška najprej proti zahodu v državo Wyoming obiskat Rev. Albina Gnidovca v Yellowstone Park, nato sta potovala skozi Colorado deloma preko visokih pla¬ nin v državo Kansas. Tu sta nameravala obiskati tamošnje slovenske duhovnike: čč-gg Kapusa, Lavriha in Alfonza Jar- poštni uradnik, Terezija Krištovič, roj. Plahutnik v Kamniku, Franc Weis, pos. v Raduljab na Dol., Marija Cvetko, roj. Zupanc v Vižmarju, Ivan Čepuš, žel. upok. v Laškem, Adolf Plaper, pismo¬ noša v p. v Novem mestu in Franc ši¬ ško v Mirni peči. Argentini cerkveno pobožnostjo romarska priredi¬ tev zaključena. OSEBNE NOVICE Poroke. V soboto, na praznik Mariji¬ nega Vnebovzetja, so se poročili: V ba¬ ziliki sv. Jožefa na Floresu g. Janko Pe¬ trič in gdč. Vida Gomišček, iz ugledne staroslovenske družine v Villa Madero. Mladi par je poročil g. župnik Orehar. V Ramos Mejia sta stopila pred oltar gdč. Ančka Kokalj in g. Emil Klanjšček. Poročil ju je g. Janez Kalan. V Hur- lighamu sta pa sklenila zakonsko zvezo gdč. Jožica Oman in g. Jože škerbec. Mladim parom ob vstopu v novo življe¬ nje želimo vso srečo in obilo božjega blagoslova. Družinska sreča. V družini g. Ivana Rede in njegove gospe Anice, roj Moder, se je dne 14. avgusta t. 1. rodila hčerka Helena. Čestitamo! Marija Bole, roj. Čelhar. Iz domovi¬ ne je prišlo žalostno sporočilo, da je v Dravljah pri Ljubljani dne 16. julija 1953 umrla v 93. letu starosti gospa Ma¬ rija Bole, roj. čelhar. Blaga slovenska žena je bila rojena v Št. Petru na Kra¬ su. Poročila se je v Koče pri Postojni ter je lepo vzgojila 7 otrok. Starejši sin Anton živi v Severni Ameriki, hčerka Roza in sin Ciril v Argentini, 3 sinovi in ena hčerka pa v domovini. Kako pri¬ ljubljena je bila pokojna, je pričal njen izredno lep pogreb. Sedanji rdeči oblast¬ niki so prepovedali vence, zato je pa 8 deklet pred krrto nosilo lepe šopke. Ple¬ menita slovenska žena naj počiva V miru, vsem njenim žalujočim otrokom pa izrekamo iskreno sožalje.. *}• Alojzij Vuga. V Lanusu je 16. av¬ gusta umrl g. Alojzij Vuga. K večnemu počitku so ga položili na pokopališču v Avellanedi. Za pokojnikom žalujejo v Argentini njeg-ov sin Slavko z gospo Danilo ter vnukoma Nadico in Marijem t' r brata Rudolf in Alfonz z družinama. Vsem izrekamo globoko sožalje. ca. Bila sta že pri Kapusu. Po cesti štev. 75 bi se bila pripeljala naravnost v j Breckenbridge, čeprav bi morala prevo¬ ziti razdaljo nad tisoč milj. Avto je na¬ vadno vozil Rev. Zdolšek. Na tistem de¬ lu ceste, ki je bil raven, je pa vozil pok. dr. Dolinar, ki je tudi znal ravnati z vozilom. Pred vhodom v mestece IOLA pa je čez reko ozek most z visoko že¬ lezno ograjo. Tu se je 31. julija t. 1. zgodila tragična nesreča. Avto je zadel v levi del ograje. Sunek je bil silovit. Pok. dr. Dolinarju je levo nogo dva¬ krat zlomilo, zlomljen je imel tudi ko¬ molec in zadobil je tudi hude poškodbe na glavi, ko je padel vznak z avtomobi¬ la, toda tako, da so mu noge še ostale v razbitinah avtomobila. Zdolšek, ki je se¬ del v avtomobilu na desni strani je za- dobil manjše poškodbe. Ima zlomljeno nosno kost in glavo nekoliko pobito. Po¬ škodbe pa niso nevarne. Oba ponesre¬ čenca so takoj prepeljali z rešilnim avto¬ mobilom v najbližjo bolnišnico v istem kraju. Tam je bil pok. dr. Dolinar še pri zavesti previden. Daši so bili zlomi udov komplicirani, so zdravniki kar vse dobro uredili ter ie bilo s škofijo v St. Cloudu dogovorjeno, da bodo v soboto 1. avgusta dr. Dolinarja z letalom Rdeče¬ ga križa prepeljali v njegovo bolnišnico v Breckenbridge. Toda ob eni uri zju¬ traj, t. j. v soboto 1. avgusta je nena¬ doma umrl radi možganske embolije. Škof v škofiji St. Cloud je o nesreči takoj cbvestil telefonično prevzvišenega škofa g. dr. Rožmana, ki je imel prav tiste dni duhovne vaje za fante in može v Clevelandu in ga vprašal, kjer naj bi dr. Dolinarja po njegovi želji pokopali. Odgovoril je, da naj bo pokopan v ško¬ fiji v kateri je služboval, nakar je škof iz St. Clouda predlagal edino slovensko župnijo, da tam na lepem pokopališču med samimi Slovenci čaka vstajenja. Kako priljubljen je bil pok. dr. Doli¬ nar je pokazal njegov pogreb. Vsi so ga radi imeli. Povsod je bil središče za¬ bave in petja in njegova pomankljiva angleščina je veselo razpoloženje še po- večavala. Pogreb pok. dr. Dolinarja je bil 5. avgusta 1953. Počiva poleg škofa Jako¬ ba Trobca in škofovega nečaka župnika Janeza Trobca. Na pogreb je prišlo 109 duhovnikov, med katerimi sta bila 2 škofa, 1 opat in 5 prelatov. Od sloven¬ skih duhovnikov so bili navzoči brata Dolšina, Vovk, Gaber, Šušteršič, Pečov¬ nik, Vogrin, Jože Perčič in Karel Wol- bang. Pontifikalni rekvijem je imel prevzv. g. dr. Rožman, pok. dr. Doli¬ narja je pa pokopal škofijski kancler prelat Lovsung, prejšnji stolni župnik, pri katerem je pok. dr. Dolinar najprej služboval. Vse te podatke o tragični smrti dr. A_ntona Dolinarja smo povzeli iz privat¬ nega pisma škofa g. dr. Gregorija Rož¬ mana, prijatelju pok. dr. Dolinarja, univ. prof. g. dr. Ivanu Ahčinu. Svoje pismo prevzvišeni zaključuje z besedami: “Ze¬ lo tolažljivo za mene pri vsej tragiki ja, da je pok. dr. Dolinar bil previden, i da je bil priljubljen in spoštovan”. Slovenijo pa pitajo z - načrti ... Pravljici o zlatih starih časih ne ver¬ jamem. Kljub temu pa - nikakor nočem : zapeljati koga, da bi mislil, da je bilo v stari “gnili” Jugoslaviji morda tako ali celo slabše kot v “paradižu”, ki so j si ga sebi in samo sebi pripravili rdeči mogotci v sedanji Jugoslaviji. Prav vse, j kar nam je svoj čas v stari Jugoslaviji grenilo dobro voljo in praznilo žepa, je ; ostalo. Centralizem je hujši, kot je bil v časih diktature. Razlika je samo ena, i takrat smo lahko zabavljali nad nj’m, danes si pa nihče ne upa. Kot obliž za j vse grenkobe centralizma imamo pa “Slovensko republiko”, ki po svojih ko- ritarjih na vrhovih pridno pošilja vse, kav Slovenija premore, v druge pokraji¬ ne, ki “še niso dovolj razvite in zato Potrebujejo pomoči”. Tako pripoveduje Marinko tistim, ki ga hočejo poslušati, ko opravičuje, zakaj gredo viški iz Slo¬ venije drugam, mesto da bi se porabili z a pametne investicije doma. Da take razlage ljudi ne prepričajo, Se zavedajo kumoti sami. Zato slepomi- s 'jo še drugače, da bi odvrnili ljudem Pogled od reke milijonov, ki neprestano teče proti jugu. To, kar so se navadili 2e v časih krvave revolucije, to delajo se sedaj po nekoliko spremenjenem re- Ce Ptu. Obljubljajo in obljubljajo za bo¬ doče. Viden izraz obljub pa so — na- cr ti. Zato načrti kar dežujejo... So Ve dno tudi mnogo cenejši kot izvršitev, se pa čez leto izkaže, da načrt ni izvedljiv, pa pride drug velik načrt na dan. In tako gre ta lajna noč in dan. Morda bo kdo dejal, da pretiravam in da se je tudi marsikaj naredilo. Ne u- govarjam. Povejte mi samo tisto naj¬ bolj zaostalo državo na svetu, ki v zad¬ njih deset letih ni nič naredila, če se je nekaj napravilo, s tem še ni rečeno, da kdo drugi ne bi napravil istega ali celo boljše. Zlasti, če je napravil za tako ce¬ no. To, kar se je napravilo pri nas po drugi vojni, je Slovenija plačala pre¬ sneto drago, dražje ket kdaj. koli prej. Ali veste, da so posekani vsi doseglji¬ vi slovenski gozdovi, edino premoženje Slovenije. Ta les se je po vojni izvažal za vsako ceno, da so se krili stroški za vse, kar “se je naredilo”, pri garanju in trpljenju vsega slovenskega naroda pod rdečo knuto. In kaj se je naredilo? Novih železnic na pretek: mesto raz¬ streljenega borovniškega viadukta par kilometrov nujno potrebnega železniške¬ ga tira, da je bila omogočena železniška zveza s Trstom in nekaj kilometrov pro¬ ge od Sežane proti Gorici, ker je za¬ radi razmejitve bila proga pretrgana, To je vse, kar je Slovenija dobila v res¬ nični železni cesti. Zato pa so vsa ta le¬ ta delali papirnate proge križem prek po Sloveniji. Prvi petletni načrt je ob¬ ljubljal najmanj dve. Kje sta? Še na pa¬ pirju ne več! Dr. Melik, ki je kot znan¬ stvenik napisal propagandno knjigo o tem, kaj “se je naredilo”, in sicer pob naslovom” Naša velika dela” (1951), popisuje tudi največ načrte, da je pač kaj videti. Le toliko resen je, da z želez¬ niškimi načrti pri nas ne šari preveč. Mesto v prvi petletki ne izvršene proge, vodeče iz Savinjske doline do Kamnika, Škofje Loke in Soške doline, je dal v načrte za bodočnost le progo iz Škofje Loke do Sv. Lucije ob Soči. Ero progo pa je označil, da je v graditvi. Je to pro¬ ga Črnomelj — Vrbovško. Ta teče le malenkost po slovenskem ozemlju in več po hrvaškem. V gradnji je pa res, že dolgo. Sam sem bil zraven, ko je mi¬ nister za železnice, dr. Mehmed Spaho, ki je umrl še pred drugo svetovno voj¬ no, zasadil prvo lopato za začetek te graditve. Pa jo še gradijo! Morda bo le otvoritev ob petindvajsetletnici prve lopate. Drugod po državi pa so res zgradili že lepo število prog in jih še gradijo. Gradijo celo take, ki bodo prej konča¬ ne, kot proga Črnomelj — Vrbovško, čeprav je prvo lopato zasadil kak rdeč- kar in čeprav so daljše kot ta skromna proga. So pač druge pokrajine bolj zarstale in Slovenija mora čakati, da bo tudi zaostala. No, pa so zato drugod na drugih pol¬ jih v Sloveniji napravili marsikaj. Go¬ vorijo že, kaj so napravili, celo trobijo na ves glas po časopisju in napihujejo vsako malenkost. Kdor to doživlja dan za dnem, mu že tako preseda, da teh štorij 'jn načrtov načelno ne pogleda več. Industrija in tovarne! To pa zna¬ mo, to delamo! Litostroj smo napravili med Ljubljano in Št. Vidom. Najveeja slovenska livarna je to. Dela ogromna ohišja za turbogeneratorje in kaj vem še večjega. Če vidim prav, dela Lito¬ stroj v glavnem vedno le železni oklep, ki varuje kakršen koli stroj ali napravo. Stroj ali napravo samo pa v Litostroju n e izdelajo, ampak v tovarni “Rade Končar” v Zagrebu (prejšnja montažna tovarna nemške veletvrdke Siemens) ali pa v kaki drugi tovarni v Karlovcu, Slavonskem Brodu ali Beogradu. Dokler delajo vse te tovarne za potrebe lastne države, ki nima denarja •— tujih deviz ali kratko: dolarjev — gre vse še v re¬ du. Nikogar ni, ki bi spraševal, koliko je ta ali drugi stroj v resnici veljal in za koliko ceneje bi ga lahko dobili zunaj in boljšega. Kaj pa bo, ko bodo potrebe lastnega trga nasičene in ko bo Lito¬ stroju zmanjkalo naročil. Ali bodo jugoslovanski stroji na med¬ narodnem trgu ob mednarodni konku¬ renci mogli prodreti? Črnogled sem, ker vem, da velike industrije s tradicijo in s celimi rodovi izkušenj vedno uženo male konkurente, če bi celo bili v kako¬ vosti enaki. Pa pri naših izdelkih ni mo¬ goče govoriti o taki kakovosti, da bi zdržala v konkurenci s tujimi izdelki. Mi se šele učimo. Več bi se naučili, če bi bila podjetja v privatnih rokah. Potem bi lastniki sami zastavljali vse sile, da uspejo tudi na mednarodnem trgu. V na¬ šem primeru pa bodo poskušali po j “uradni izvozniški dražbi” in zato bodo j naše tovarne dobile presneto malo na- , ročil od zunaj. In kadar bodo naše to¬ I varne ostale brez naročil z domačega trga, že vemo kaj bo. Odpusti delavcev in premestitve v druge sektorje, kjer še ni krize. Da se bo to zgodilo prav z največjo livarno Litostrojem, sem pre¬ pričan. In tedaj se bo izkazalo, da je bila ta velikanska tovarna “napačna in¬ vesticija”. Bridka izkušnja, ki jo bo pla¬ čala prav Slovenija. Zakaj, če bo Lito¬ stroj le delno obratoval, bo ležal delno neizkoriščen ves ogromni kapital, ki so ga vložili vanj rdeči eksperimentatorji, ko so gradili osnove težke industrije. Vi tam zunaj, če berete naše časopi¬ se, gotovo mislite, da je pri nas fabri- ka pri fabriki in da delamo vraga in pol. Pa pozabljate, da so v ogromni večini vse to le stare tovarne, ki so dobile imena po raznih rdečih mogotcih. Je tu¬ di nekaj novih. Sem pa prepričan, da bi jih bilo precej več, če rdeči ne bi vla¬ dali pri nas, in boljših. Sila namreč ko¬ la lomi. In v taki sili so rdečkarji, ki so zafurali državo kljub milijonom dolar¬ jev in Amerike. Nikdar prej ni Jugosla¬ vija dobila toliko vrednosti od zunaj kot prav zadnja leta. Ali se spominjate, koliko je bilo kmalu po prvi svetovni vojni govorjenja in barantanja za tako zvano Blairovo posojilo, s katerim je tedaj Jugoslavije dobila nekaj dese¬ tin milijonov dolarjev posojila. Sedaj dobi Jugoslavija na leto podarjeno večjo dolarsko vrednost, kot je znašalo vse Blairovo posojilo. Pa kljub temu državi in s tem tudi nam manjka vsega na vseh koncih. Polno izdelkov, ki j : h j» (Nadaljevanje na 4. strani) Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Študijski dan SKAS-a Slovenski katoliški akademski stareši¬ ne se vsako leto enkrat zbero na študij¬ ski dan; predavanja tega dne so posve¬ čena samo enemu najbolj aktualnemu vprašanju. Tako je odbor SKAS-a tudi letos priredil tak študijski dan, ki je bil tokrat že četrti, odkar deluje SKAS v emigraciji. Odbor je prosil čč. slovenske sestre na Paternalu, da so za ta dan da¬ le na razpolago svoje prostore in vabilu odbora se je odzvalo lepo število članov. V nedeljo dne 16. avgusta je bila v ka¬ peli ob 9. uri najprej sv. maša, ki jo je opravil duhovni asistent SKAS-a, g. prof. Anton Orehar za oba letos umrla člana SKAS-a, pokojnega prelata drja Odarja in prof. Samsa. Pred službo bož¬ jo je bila najprej molitev k sv. Duhu, po evangeliju pa je bila pridiga, v kateri se je duhovni asistent dotaknil vpra- 1 šanj, ki so bila na dnevnem redu študij¬ skega dne. Po službi božji je začel spored dneva podpredsednik SKAS-a dr. L. Eiletz. Najprej je opravičil odsotnega predsed¬ nika SKAS-a prof. Prijatelja, ki se pri¬ reditve na žalost ni mogel udeležiti, ker je zbolel. Takoj po uvodnih besedah se je spomnil pokojnega prelata drja Odarja, ki je bil prvi predavatelj na prvem takem študijskem dnevu 1. 1950 in ki je bil med prvimi, ki so potrebo takih študijskih dni zagovarjali. Pri vseh teh študijskih dneh je pokojni pre¬ lat sodeloval in pri izbiri problemov, ki se naj obravnavajo tudi zelo rad poma¬ gal. Prav tako je bil on tisti, ki je dajal največ iniciativ in nasvetov za uspešno delo SKAS-a v emigraciji. Takoj nato je predlagal zbranim članom, da pošlje SKAS s tega zborovanja posebne po¬ zdrave našemu prevzvišenemu knezo- škofu drju Gregoriju Rožmanu in pa predsedniku Narodnega odbora, drju Mi¬ hi Kreku. Vsi so sprejeli ta predlog- z navdušenjem na znanje. Nato so bili podani štirje referati in sicer “Analiza vere’’ in “Vera in Cer¬ kev’’, ter “Vera v današnjem svetu” in “Izobraženec in vera”. Prvi referat je imel prof. dr. Lenček Ignacij, drugega vektor dr. Gnidovec, tretje predavanje je imel dr. Milan Komar in četrto prof. dr. Brumen Vinko.. Po vsakem preda¬ vanju se je razvila živahna debata. V opoldanskem odmoru je bilo skup¬ no kosilo, ki so ga z veliko gostoljub¬ nostjo pripravile čč. šolske sestre v obed- nici zavoda. Veliko hvaležnost ie odbor SKAS-a dolžan ravno vodstvu zavoda čč. šolskih sester, ki so se v tolikšni me¬ ri potrudile, da so povečale uspeh cele prireditve. Pravna posvetovalnica "Svobodne Slovenije" Vprašanje: Rad bi najel nekaj tisoč pesov posojila in sicer hipotekarnega na svojo novo hišo. Privatna posojila so silno draga, zato bi rad dobil posojilo pri kaki javni ustanovi ali pri javnem denarnem zavodu. Kje in s kakšnimi po¬ goji je mogoče dobiti tako posojilo.? ! Odgovor: Iz vašega vprašanja ni raz- j vidno, v kakšne namene potrebujete hi- | potečno posojilo. Tukajšnje javne usta¬ nove in javni denarni zavodi dajejo hi¬ potekarna posojila samo za določene na¬ mene, n. pr. za gradnjo ali dograditev stanovanjske hiše, za obdelovanje zem¬ lje, za obratovanje industrije itd. Za gradnjo stanovanj se je treba radi poso¬ jila obrniti na Banco de la Nacion, Ins- tituto Nacional de Prevision Social ali na Banco de la Provincia de Buenos Ai¬ res, ako leži stavbišče na ozemlju te province. Za agrarna posojila se je Preskrbi si pravočasno v predprodaji vstopnico za ga bo imel zbor "GALLUS" V NEDELJO 13. SEPTEMBRA ob 18.30 v dvorani na Montevideo 850 "ČASA BOYIJ” — urarna in zlatarna OLAZABAL 2336 Tel. 76 - 9160 pol kvadre od Cabilda 2300 ZA PROSLAVO PETLETNICE OBSTOJA TRGOVINE JE "ČASA B O Y U" DALA V PRODAJO PO NABAVNI CENI: damske zlate švicarske zapestne ure v 18 krt zlatu, 17 rubini, triletno jamstvo po . pesov 460.- za gospode: chatlaine iz amerikanskega zlata (ameriški duble — nespremenljiv) s pravimi onixi, chalcadoni, chrisoprasi, carneoli in ahati, v najbolj elegantni obliki (svojstveno). . pesov 160- za šolsko mladino peresa (Birome) . pesov 6.- za novorojenčke tridelni jedilni pribori v pravem china srebru v leseni kaseti, znotraj opremljeni z baržunom . pesov 78.- VSA POPRAVILA UR IN ZLATNINE — TOČNO IN ZANESLJIVO (Naše stranke se lahko zglase pri nas tudi ob sobotah popoldne in sicer v našem stanovanju, ki je v I. nadstropju v isti hiši Olazabal 2338, dto. 5) obrniti na Banco Hipotecario Nacional. Za posojilo za obratne namene kake in¬ dustrije se ie obrniti na Banco de Cre- dito Industrial Argentino ali Banco In- dustrial. Ako potrebujete posojilo v kak drug namen, ki tukaj ni omenjen, se obrnite za informacije na katerikoli denarni za¬ vod. Tam boste dobili brezplačno zapro¬ šeno pojasnilo. Ako pa Vam bi služilo hipotečno posojilo v katerega od nave¬ denih namenov, pa se zglasite pri eni od naštetih ustanov, ki Vam bo sporo¬ čila potrebne podatke in dala navodila za nostopek. Za gradnjo stanovanj daje posojila na hipoteko tudi posebni fond “Eva Peron”. Pogoji in postopek za tako posojilo so bili podrobno navedeni v naši posveto¬ valnici lansko leto; zato jih tukaj po- , novno ne navajamo. Florida Vsem Slovencem sporočamo, da bo v nedeljo, dne 30. avgusta žegnanje v Floridi. Ob tej priliki bo tudi slovenska sv. maša ob 8. uri za pobite domobrance s pridigo. Pel bo pevski zbor iz San Martina. Po sv. maši bo v cerkveni dvorani prosvetni sestanek z zanimivim predavanjem. Vse Slovence in Sloven¬ ke toplo vabimo k sv. maši in na pro¬ svetni sestanek. S.a n is.s Prosvetna prireditev v Lanusu bo V nedeljo, 6. septembra takoj po sv. ma¬ ši v cerkveni dvorani. Predaval bo predsednik Društva Slovencev g. ing. Albin Mozetič o vtisih s potovanja po Evropi. Vabljene vse Slovenke in Slo¬ venci, četudi niso člani Društva Sloven¬ cev. Krajevni odbor Društva Slovencev Sestanek sosesk Pompeo, Villa Eslo- vena in Eden Argentino bo na prostoru Lavalleja in Yerbal v nedeljo 23.8 ob 10, da se dogovore o gradbenih cestnih delih v tem območju. Marsihdo še ne ve ... . . .da najhitreje govorijo Fran¬ cozi in sicer 350 zlogov na minu¬ to; Japonci 310, Nemci 250, An¬ gleži 220. Slovenci izgovorimo na minuto 250 zlogov. Najpočasnejši so Polinezijci, ki izgovore na mi¬ nuto samo 50 zlogov. Perharič Mira sporoča vsem cenjenim strankam, da se je preselila v RAMOS MEJIA, ulica CISNEROS 1280 (Kolektiv 196, 224. Izstopiti na prvi postaji od Don Bosca v smeri proti San Justo in nato 2 kvadri na levo) JAVNI NOTAR Francisco Rani Cascanfe Escribano Puhlico Uruguay 387 T. E. 38-0122 Buenos Aires ,; ‘gnila” Jugoslavija še lahko uvažala v zameno za svoje. pridelke, danes po¬ grešamo. Polno nujno potrebnih naprav za stroje in tovarne manjka. Manjka prav tako drobnih industrijskih izdel¬ kov. Tako ni dolarjev, da bi uvažali stenske ure. Pa so zato poskusili Kro- parji in res začeli izdelovati stenske u- re. To je bilo pisanja po časopisju. Vi¬ dite, tako sedaj nastaja mlada industri¬ ja. Kdor bo imel denar in hotel za vsa¬ ko ceno stensko uro, jo bo sedaj lahko kupil. To je vsekakor boljše kot nič. | Seveda pa ne smete misliti, da so te ure S takšne, da bi mogle konkurirati italijan- ^ ski ali nemški, da o švicarskih ne govo¬ rim. To pomanjkanje deviz ali dolarjev j nas sili, da si pomagamo, kakor si ve-; mo in znamo. Izvažamo namreč presne- ] to malo, ker nimamo nič primernega za izvoz. To' velja-zlasti za Slovenijo,' ko ji je zmanjkalo lesa. Svoj čas so bi¬ la priznana štajerska jabolka in dober izvozni artikel. Kje so tisti časi! Pri¬ tisk na kmeta, siljenje v zadruge in davčni vijak so povzročili, da se kmet¬ je niso mogli dovolj brigati za svoje sadovnjake, še manj, da bi zmogli po¬ trebne investicije za sodobno nego sa¬ dovnjakov in vse nadaljnje, kar je po¬ trebno, da jabolka lahko izvoziš. Zato danes štajersko jabolko ne pride več čez mejo. In se gotovo še spominjate, kako okusna so. Pa pogledaš v časopis, in vidiš, da se¬ daj izvažamo borovnice in češnje. Na dolgo in na široko se razpisujejo pro- pagatorji o tem izvozu zato, da jim ni treba razlagati, zakaj ne izvažamo ja¬ bolk. Goriška je od nekdaj izvažala češ¬ nje, med drugim tudi k nam, kar dela še danes. Zgodnje češnje gredo v Avstrijo, medtem ko je v Nemčiji konkurenca ita¬ lijanskih češenj za goriške prehuda. Le¬ tos so poslali tudi nekaj češenj v An¬ glijo in na Holandsko. Menda so vsega skupaj prodali čez mejo 700.000 kg če¬ šenj. Zato smo pa mi plačevali češnje po 40 dinarjev za kilo. Več kot polovi¬ co dobrega pridelka so namreč izvozili. Drug - senzacijon imamo pa letos spet z borovnicami. Izvažamo jih! Lani smo jih izvozili nad 400.000 kg v Švico in Anglijo in smo dobili zanje okrog šti¬ rideset milijonov deviznih dinarjev. Zdaj pa ne veste, kakšni dinarjo so to: deviz¬ ni dinarji. To so dinarji, izračunani po uradnem kurzu za švicarski frank in angleški funt. Saj smo prodajali v Švici za franke in v Angliji za funte. Kaj bi torej lahko kupili za teh 40 milijonov di¬ narjev. Napravite si sliko sami, če Vam povem, da so po nedavno objavlje¬ ni statistiki uvozile lani vse jugoslovan¬ ske zadruge naslednje: 302 traktorja v vrednosti 203,8 milijonov deviznih di¬ narjev, 428 plugov za priprego k trak¬ torjem za 37,7 milijonov deviznih dinar¬ jev, 128 kosilnic za 14 milijonov dev. din., 426 škropilnic vrednih 59 milijonov dev. din, 73 trosilcev gnoja za 19 mi¬ lijonov dev. din. Saj živite v deželi, kjer se polje obdeluje v glavnem s stroji. Preračunajte si sami, kaj je vreden de- 1 vizni dinar. Zanimivo je vsekakor, da smo lani prejeli v tujini nekaj več za borovnice kot pa za češnje. Radi bi vedeli, zakaj? Ali ste kdaj v mladih letih nabirali bo¬ rovnice? Jaz sem jih in če nisem pazil, sem v kanglici prinesel domov že sko- ; raj marmelado, ne pa borovnice. Tako hitro so se nam otrokom zmučkale. Lahko si mislite, da pri največji pazlji- j vosti in pri tovarjenju z letalom kljub temu včasih cela pošiljke prispe več ali ! manj pokvarjena, komaj še sposobna za prodajo. Tega rizika privatna podjetja v drugih državah, kjer bi tudi lahko na¬ birali in izvažali borovnice, nočejo vze¬ ti nase, ker lahko z dobičkom izvažajo drugo sadje, ne da bi zdaleka tvegala toliko kot pri izvozu borovnic .Pri nas pa država izvaža in nosi riziko. Plača ljudem v papirnatih dinarjih borovni¬ ce, zunaj jih pa drago prodaja. Če jih proda, dobi franke ali funte in zanje lahko zunaj nakupi, kar je trenotno naj¬ bolj potrebno. Če je pa šla pošiljka po zlu, se državnemu žepu tistih par pa¬ pirnatih dinarjev, ki se bili izdani la¬ stnim ljudem nikjer ne pozna. Zato smo konkurenčni v borovnicah in jih izva¬ žamo. Pri drugem sadju pa stalno na¬ zadujemo, kar dokazuje, da nismo kon¬ kurenčni ne v cenah ne v kakovosti! Pomanjkanje deviz je edino, ki sedaj diktira nove načrte, potem ko so nas pitali skozi leta s samimi načrti, ki jih niso izvedli. Sedaj nameravajo izvaža¬ ti tudi — električno energijo. O teh električnih načrtih pa prihodnjič, saj pridem v kratkem spet v Trst. Buenos Aires, 20. VIII. 1953 Nepričakovano je Vsemogočni poklical k Sebi Svojega zveste ga služabnika, našega najboljšega prijatelja in botra, prečastitega gospoda drja Antona Dolinarja Pokopali so ga dne 5. avgusta na pokopališču sv. Štefana v Minesotti. Naj mu bo lahka zemlja, v kcteri počiva. Karel Kavka z družino Mendoza, dne 15. avgusta 1953. , Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno novico, da je dne 16. avgusta po kratki bolezni preminul naš ljubljeni oče gospod AUOJZIJ VUGA Dragega smo položili k večnemu počitku na pokopališču v Avellanedi. Priporočamo dragega pokojnika v molitev in topel spomin vsem so¬ rodnikom, prijateljem in znancem. Slavko, sin, Danila, snaha ter vnuka Nadica in Marii, Rudolf in Alfonz, brata z družinama Buenos Aires - Lanus - Kojsko. Vsem znancem in prijateljem sporočam žalostno novico, da je dne 16. julija 1953 umrla v Dravljah pri Ljubljani v 93. letu starosti naša pre¬ dobra mama, babica, prababica in praprababica gospa Marija Bole„ roj. Čelhar K zadnjemu počitku so jo položili na pokopališču v Dravljah. Vsem jo priporočam v molitev in topel spomin. Roza, por. Meschner, hčerka za vse sorodstvo La Puntilla - Mendoza, 14. avgusta 1953. OBVESTILA Tečaj o državno-pravnih vprašanjih bo v nedeljo 30. avgusta t. 1. točno ob pol deveti uri zjutraj na Victor Marti- nez 50. G. Miloš Stare bo nadaljeval predavanje o federaciji in konfederaci¬ ji. Predavanju bo sledila debata. Lepo prosimo za točnost. Peti diskusijski večer o gospodarskih vprašanjih bo zadnjo soboto v avgustu, 29. avgusta ob 19. uri na Granaderos 61. Predavala bosta g. ing. Janko Doli¬ nar in g. Maks Osojnik. STAVBARSTVO Jože Rus CALLE MOLINA 1114 LINIERS CAPITAL RESTAVRACIJA - BAR LJUBLJANA Avda. del Trabajo 5986 — Capital Izvrstna domača hrana. Dobra pijača. Za zaključene družbe na razpolago posebna seba. Vsem rojakom se priporočata GODEC-ŠERJAK K I R O 1>A K CANGALLO 439, oficina 119, L nadstropje — T. E. 30-5224, Bs. Aires Pošilja Vašim svojcem v domovino po najhitrejši poti'iz svojega skladišča v Trstu vse vrste živil. Paketi prispejo v roku približno 25 dni Garantiramo kot doslej vsako delno ali popolno izgubo. Pošiljamo pakete, ki so po najnovejših carinskih odredbah oproščeni carine. Za primer Vam navajamo nekaj naših STANDARD PAKETOV: 2 kg sladkorja 0.50 kg mlečne čokolade 0.50 kg holandskega kakaa 0.25 kg Ceylon čaja la 0.25 kg popra v zrnih Singap. 1.50 kg riža Paket štev. 28. $ 246,- 3 kg kave Santos la 3 kg riža 3 kg sladkorja Moko, riž in sladkor odpošiljamo tudi v vrečah po najugodnejših cenah. Vse vrste zdravil odpošiljamo z letalsko pošto. Iz Republike Argentine odpošiljamo pakete s hrano, tekstilnim blagom in starim blagom, ki nam jih prinesejo stranke in to proti minimalni od- škodniki, ki je mnoga manjša, kakor pa vrednost časa, ki ga izgubite sa¬ mi z odpošiljatvijo takega paketa. Nove uradne ure od 9.30 dop. neprestano do 18. ure pop. razen ob sobotah, ko so uradne ure od 9.30 do 12. ure dop. Iščemo zastopnike v notranjosti republike, do tedaj pa pošiljajte pošt¬ na ali bančna nakazila na AGENCIA EUROPAK.