p —TI rrv Mesečen čassiiK za kmetijstvo gospodarstvo in obrlnijslvo. Izdaje ga C. K. KMETIJSKA DRUŽBA GORIŠKA. 1.1.H t O. V GORICI MESCA DECEMBRA 1863. Tečaj B. Maznanilo. Po sklepu glavnega odbora c. k. kmet. družbe od 17. nov. t. 1. bo 15. Ir,j,i vuten ob b. uri popoldne v pisarniei družbini (v mestni hiši, t. j. pri magistratu") volitev novega glavnega odbornika na mesto rajneega prof. Janeza Juretič-a. Povabljeni so vsi če. udje goriške poddružnice. Predsednik. Opravilni red poddružnic c. k. kmetijske družbe goriške. Glavni zbor c. k. kmet. družbe v Tominu 21. sept. t. 1. je (glej list 5., zapisnik *) enoglasno potrdil, kar je bil glavni odbor v seji od 25. avgusta t. I. zastran opravilstva poddružnic sklenil. Ker ima ta sklep v kratkem moč zadobiti, podamo tukaj, kakor smo v poslednjem listu obečali, vse, kar to reč zadeva. V glavno - odborni seji 25. avgusta je prišel med drugim na vrsto predlog *) Ker se jo dosti druge tvarine (spisov) nabralo, smo bili prisiljoni zapisnik toininske seje za po novem letu oHužiti. Vredn. (nasvet) predsednikov zastran nekterih naredb ali nmmv L-; m • . £ so^^s ^iri' s^rf" fMm",nMti «■»u^^szz z: c;iu),nrrž::„ii'Jajmo - f** * L™- Nasvetujeni po tem takem.- /. Zapisovavnik (matrikula). Druzega bi ne bilo treba ko n»k„ ' i r^f imC;ia poddružniee, in ^ OS? b; ClaI° zapisati, potle bi pa poddružnLi a- 1 tm TT 110VC lldC VpiS:iVa]- ZaPisavaI bi zraven vsacega tuli spremembe ki bi po smrti ali preselitvi kacega uda nastale. « 1 »13 premožen^ Ta čas nimajo poddružniee bo1Sl v! lthtga P'PlSf5 aI V Prill0duj° b° treba ^P^ vse, kar m Sr iVf' časmk0' P°lliSt™ itd. To reči bi se imelo vselej v pod-Uiiižmci hraniti m naslednjemu načelniku izročiti. , 1 V t, r^tl111 POli?nja (demrJeV ~ Utnine in denarnica (kasa). 1 on iz očf ;,i " * VCS d6nar' ki bi preM nii glavnemu odi o-oZočf/ Za POd; rUŽaIčnc P°treb« (ponueal). Potem bi mu bilo H °b ,f I U- fT ' * ZaC,eVi P°m^ati' hl ™el bi vedno nekaj pred sabo, kar b ga opommja 0 da naj spolne to svojo nar težji dolžnost. P ostalega, n^sfrovega - i- vsi sPi5i (akti), ki bi jih i ,.rcjon>aL»; tako tudi vsi spisi poddružuičui, kamor koli poslani, in sejni za-(protokoli poddružnice). podneba, ki lii stala na čelu tega registra, t»i obsegala: a) tiste določbe -„.vffii) družbinih pravil (statutov), ktere sc nanašajo sosebno na poddružnice; j.i;I.irn:ije, kako naj se register spisuje (drži), in kako naj sc dotične opravira :i V.t.iki poddru/niei naj se dajo ene pravila (1 iztis), naj sc jim pošilja spro-I, drotliin koledar (laški), in če jc moč tudi koledarji poprejšnjih let, tako tudi r!J j -t družbinega časnika. Pozneje bi se lahko še kaj dodalo, kakošne bukve, v.v il ' (zapis) vseli bukev, ki jih ima družbina bukvarnica (biblioteka), kako da-. •, ,, »imnih udov, ki bi spoznali mord za dobro, spraviti v pisarnici poddružnični Var bodi skupaj, kar bi utegnilo pripomagati k skupnemu poduku. Morebiti, da bi >c ►.'asom celo šole po vaseh začele udeležvati podučnih pripomočkov (bukev itd.) tjodilrnžnUkih. . •J. Vsakemu poddru/.ničnenui načelniku se naloži dolžnost, da pošlje saj vsa-ic iri mesec enkrat glavnemu odboru sporočilo (naznanilo) o poljskem stanu—ka-kii polje kaže —, o kmetijskih zadevah in sploh o vsem, kar bi zapazil v svojem dnji v gospodarskem oziru zanimivega (interesantnega). Pfetidareli kaj bi kmetijstvu koristnimi bilo, koze rediti, ali pa odpraviti jih? Ko jc bil Bog perva človeka ustvaril, jima je rekel: Rastita iu množita hc, ter nnpolnujfa zemljo. I. Mojz I. 28. Karkoli je Bog ustvaril, vse je človeku v prid storil, pa tudi vsaki kraj zemlje je njemu na korist s potrebnimi stvarmi preskrbe!, da človek povsod živeti zamorc. Človek živi od žival iii rastljin, od tega, kir mu zemlja rodi in redi. Ker so pa kraji na zemlji razločni: topli in mrzli? ravni in gorati; so razločne tudi stvari, s kterimi se človek živi. Ravni Iti topli kraji so bolj poljedelstvu, gorati in mrzli pa živinoreji u-P dni, da človek .tedaj v vsakem kraju lahko svoj živež dobi, ako si ga po primeri kraja goji. Ker so pa nckferi kraji tako gorati in strmi, pusti in trdi, da niso ne l"'!jede!Mvu, ne težki živini ugodni, je Bog ustvaril ovce in kozč, ki po strminah *l 1» pr«udar«k so nanaša na pretresanje te zadeve v lominskcm kmetijskem zboru. Vradn. hoditi in si živeža iskati zamorejo, da bi taki kraji, brez ljudi, neugodne pusč, ve ne ostali. ' * Ovcč živč po leti od trave, po zimi od sena in žlahtnega, suhega listja, dajo kmetu volno in nekoliko mleka; kozč pa živč po leti od listja in žlahtnih zelišč, po zimi pa od bolj pustih stvari, kot ovce. Po leti dajo obilno žlahtne^ mleka, ktero zdravniki slabotnim ljudem v zdravilni živež svetujejo. Štiri kozč daj0 za pridno (dobro) kravo mleka, in od štirih do šest kozličev, ki so tudi za pridno tele vredni; torej štiri kozč kravo nadomestijo, naj bodo kraji še tako trdi in pu sti česar osem ovac donesti ne more. Koze in ovce po zimi mleka nimajo, Da tudi manj zajedo. Koze živč po zimi od brstja, trdega listja in drugih pustih stva ri, česar druga živina vžiti ne more, ker imajo dober vkus in trdne zobe. Ker so pa kozč sadnim in drugim žlahtnim drevesom škodljive, imajo to liko sovražnikov, kolikor dlak. Pa Bog jih ni ustvaril, da bi, lahkih in trdnih no. in dobrega vkusa, kakor so, po polju in sadnih vrtih, ampak po visokih gorah mrzlih hribih in strmih pečinah, kamor goveja živina ne more, svojega živeža iskale, ter kmetu iz pustih krajev dohodkov donašale. Kozč objedajo po leti trnje robido, česmm in drugo gerraovjc, kar pašnikom in drugi živini veliko nadle-o'dela, gojzdom pa tudi v noben prid ni; kdor tedej pašnike trebiti želi, naj kozč noter pusti, da bodo .pašniki boljši, in kozč se redile. Živina da gorskemu kmetu nar bolji vspeli. Zato mora on svojemu kraju primerno živino rediti; torej so za strme gore kozč ravno tako potrebne, kakor mrzli in nerodovitni grenski in lapski deželi scdlčni (Rennthicre.) Odkod bo kmet pod julsldmi gorami denar vzel, de bo shajati mogel, če se mu kozč odvzamejo? Mar mislijo preganjavei koza, da bo kmet za krvinovcc, robidnico, trnovce in lo-.sniko, ki rastejo, koder bi imel kozč pasti, denar prejel, da bo davke opravljal in sol kupoval? Sicer se nc more tajiti, da koze nekoliko škodo gojzdom res storč, vendar pa ne toliko, za kolikor so tožene; ako se jim pa tudi mala škoda prizanesli noče nit no more, bi se mogla tudi goveja in konjska živina s pašnikov odpraviti. Stvarnik sam je preskrbel, da kozč gojzdom naših krajev, ki so sploh bukovega in krojnega (Špikastega) plemena, veliko škode no delajo. Bukovo listje jedo koze lo tistikrat, ko se odpira, dokler ni kakih 14 dni staro, potem pa celo poletje nc več. Ako tedaj v tem kratkem Času med drugim tudi za kak bukov list popadejo, drevja vendar no ojedo. Drugači dela v tej reči krava ali konj, ki celo poletje bukovo listje obje da, ter grm.do čistega obje, kar doseči moro, česar koža nikdar nc stori. Res jo, do kozč po zimi brstje jedo, vendar za brst mladih bukovih dreves nar manj marajo, ker je prepust; brsta starih dreves, ki je za cvetje napravljen, pa doseči ne morejo. To zimi jedo koz6 tudi smrdčje; ker pa smreka le en vrh ima, jc ta tudi bolj močen in trd, da ga koza ne odje rada, ter rajši postranske vejice obira, kar pa nič ne škoduje. Za mecesnovo drevce pa po zimi zato ne mara, kpr obleti, pa pust brst ima; torej koz<5 v gojzdih, ker le žlahtne paše iščejo, tako ma-l„ škode store, da jo po drugi strani s svojo koristjo, stoterno povrniti zamorčjo. Ko bi koze gojzdom zares tako škodljive bile, kakor jih tožijo, bi ne bilo, koder hodijo, nikdar mogoče mladega gojzda zarediti, o čemur pa skušnja drugači uči. — Kjer Soča izvira, v Trenti, so pred 80 leti železno rudo kopali in žgali, (zidovje plavža še zdaj stoji), torej gojzde do čistega pokončali, pa rudarstva popustiti mogli. Ta srenja ima zdaj 52 hiš in 340 duš; nima druzega pridelka, kot nekoliko krompirja In zelja; redi po dva tavžent koza, in toliko ovac, pa samo sedem do osem krav; vendar v celi bovški okrajni ni takih smrekovih in meccsno-vih gojzdov, kakor v Trenti, od koder druge srenje teh krajev za poslopja lepega lesu dobivajo. — V tem kraju sta bila nekdaj dva hriba pogorela. Eden je cesarski drugi pa srenjski; v cesarskega ne sme nobena koza iti, v srenjskem se pa vsaki dan pasejo, in ta se jc spet lepo obrasel, uni pa je gol ostal; tedaj ni na kozah, temuč na kraju ležeče, da se gojzd zarodi, ali pa zastane. Da so pa gojzdi v naših krajih zginili, hribi prazni in goli postali, in se tudi, kakor so nekdaj bili, obrasti ne morejo, niso koze tega krive, kakor se misli, ampak vzroki te neugodne prikazni se moraja drugod iskati in so sledeči: Pervič, slabo gospodarstvo. Kadar se gojzdi posekajo, bi se ne smelo vse drevje od kraja poseči, ampak se mora tu in tam, posebno proti vrhu gojzda nekoliko starih dreves za seme pustiti, da se spet mlado drevje zaseje in zarodi, pa tudi mlado drevje se mora puščati, da, kadar korenine posečenih dreves pognji-jejo, mlado drevje zemljo drži, da se meline in vsadi ne delajo; po tem pa tudi ni treba kakih šest let nobene živine noter pustiti, da se gojzd spet obrasti za-inore. Drugič, neugodno vreme. Veči ko je pomanjkanje gojzdov, hujši so tudi povoduji, kterepo črteninah rahlo zemljo razderejo do gole skale; nar rajši se to na solnčni strani godi, zato so pa navadno hribi na solnčni strani bolj goli, ko na osonji (senčni). Osonja stran je po zimi, če ne pod snegom, vendar večidel zmrzla, tedaj v miru; drevje ohrani svoj sok, kakoršuega je v jeseni imelo; zato pa tudi spomladi hitreji požene, ko na solnčni strani; tudi na solnčni strani sneg pada, pa od solnca ogret, ali s plazom obleti, ki drevje lomi in zemljo razdira, ali pa hitro skopni, de po tem zmrzlina zemljo razganja, solnce pregreva in v meline ali v nerodovitne puščave spreminja. Tretjič, nemila sekira. V srenjskih pašnikih in gojzdih hoče vsaki prvi gospodar biti iu vse sam imeti; zato nihče škode ne varuje; še celo iz zgolj hudo- bije 111 ncvošljivosti padajo vrbi mladih dreves, kakor da bi les nič vreden in p0. treben ne bil. Zato bi bilo važno in koristno, da bi se, kar les zadene, pašniki in gojzdi med kmete razdelili, da bi vsaki svoj del branil in gojil; ter vidilo bi se, koliko dobro gospodarstvo pomaga, da gojzdi napredujejo. — V dokaz te trditve naj sledeči resnični izgled služi: V Hudajužni na Tomiuskem so bili kmetje pred £>0 leti kos pašnika med se razdelili, da bi les odgojili (zredili), in res imajo zdaj lep črn gojzd smrekovega lesu za svoje potrebe, če tudi koza niso ne odpravili, ne jim noter branili. — Naj bi tedaj slavna kmetijska družba te zadeve v preudark vzeti blagovolila, ter neugodnim napakam srenjskih pašnikov in gojz-dov, kakor ve in zna, v okom prišla/ kar bi gotovo veliko več pripomoglo gojz-dom v napredovanje, kot pa odprava koza, ki so gorskim krajem neoveržljivo potrebne in kmetijstvu koristne; to da preveč jih vendar biti ne sme, da bi po sili škode ne delale; zakaj koze v hudi lakoti vse, kar doseči morejo, objedo; to se vidi pred hlevom m na poti, ko na pašo gredo, kar sc pa v gojzdu, ko imajo kaj izbrati, nikdar nc godi; zato bi mogli gojzdnarji dobro pogledati, kaj koze na paši, pa nc kaj v sili, po poti grede, jedo, in po tem sklep storiti, da za-' voljo majhne škode, ki jo koze naredijo, ni vredno vso korist, ves prid, ki ga po drugi strani donašajo, odvzeti ubogemu kmetu, ki mora vendar tudi svoje do-1 liodko imeti, če hoče shajati. *) • poslancov državnega zbora na Dtinaji 20. novembra 1863, zadevajoč državne gojzde na Bovškem. Preden podamo gosp. Gorjupov govor, moramo nekaj od državnega zbora povedati. Državni zbor, ali prav za prav zbornica poslaneov, pretresa že dalj časa državni preudarek (preliminar za vse cesarstvo) za tekoče upravno (cesarsko) leto, to je, za ves čas od letošnjih vseh Svetih do konca decembra 1864, tedaj za 14 meseov, ker v prihodnje se bo upravno (gospodarstveno) leto, kakor je „ Umn. Gosp." že v poslednjem listu povedal, namesto o vseh Svetih, vselej z *) Da sc resnica prav spozna, treba jc Culi dva zvona. Preganjavci koz, hic Rhodus! „ Umni Gosp. " varn ponuja svoje predale. Vredn, Fl....r goriškega poslanca g-. Aniona Giorjiipa v 46. seji (druge sejne dobe) zbornice A novim letom začenjalo. Po sedanjih postavah, namreč, ki jim pravimo „ ustava " ali konstitucija " ne sme nobeden minister, za svoje zadeve ali opravila nič več na leto potrositi, ko kar mu državni zbor, obstoječ iz dveh zbornic, poslanške in gospojske, (vselej za eno leto, samo ta krat za 14 meseov) naprej na' debelo od-kaže in dovoli, in ko bi iz neprevidljivih vzrokov kaj več izdal, se mora pred prvim prihodnjim zborom opravičiti. Zato se mora vsako leto, poprej eni, potle drugi zbornici o pravem času (t. j., ako je le mogoče, pred začetkom upravnega leta) natančno izdelan preudarek vseh, kakoršnih koli državnih stroškov in dohodkov predložiti. S preudarkom za 1864 ima ravno zdaj zbornica poslancov _ opraviti in ga pretresa v polnem zboru, potem ko so posebni, izmed nje izvoljeni odseki ali odbori že poprej vse dobro presodili in pretehtali, o čemur zdaj zboru sporoču-jejo. Gg. ministri morajo, kakor poprej v odborih, tako zdaj v polnem zboru, ako kdo po čem upraša, ali kaj očita, odgovarjati, in, cesarje treba, razlagati. Toslancom je, se ve da, zlasti na tem ležeče, da se stroški, kjer in kolikor je _mogoče_ zmanjšajo, da se denar dobro obrne; tudi pri dohodkih preišče in preudari • zbornica: koliko, iu odkod; odmeri in potrdi davke; dovoli, da, iu koliko naj se na posodo vzame, če je treba, in gleda sosebno na to, da se podložnim, ki imajo davke plača vati, to breme, kolikor bodi zlajša; z eno besedo zboruje mar za to, da se umno gospodari. Kar se državnih dohodkov tiče, ne izvirajo samo iz davkov, temue ima država tudi še precej državnega (cesarskega) imetja ali premoženja, ravno tako, kakor ima, postavimo, ktera srenja srenjsko, cerkev svoje cerkveno premoženje itd. Taki državni imetki so: državni (cesarski) gojzdi, soline, rudniki (kjer rudo kopljejo) ne-ktere železnice i. t. d. i. t. d. Tudi na te reči imajo poslanci pravico gledati, ali je vse, kakor se tiče, ali se dobro gospodari, ali nima država od teh imetkov morebiti premalo dobička.ali celo zgubo.— Ko je šlo tedaj uni dan-le za državne goj-zde, h kterim spadajo tu-tli naši cesarski gozdi po Goriškem, se je zdelo našemu poslancu gosp. Gorjupu primerno, oglasiti' se zastran bovških gojzdov. Govoril je pa takode: V predelku (rubriki) „ državni gojzdi " je razkazano, da bovški gojzdi jdajajo vseh dohodkov skup na 14 meseov 1.349 goldinarjev, stroškov pa prizadevajo 8.717 gold., torej ima država, namesti dobička, 7.368 (beri: sedem tavžent tri sto osem in šestdeset goldinarjev) zgube ali dolga na 14 meseov, ali pa šest tavžent tristo šest in sedemdeset goldinarjev na leto. Ravno toliko dolga skor je bilo tudi v lanskem preudarku razkazanega, namreč čez 3 tavžent. Tako gospodarstvo je gotovo čudna prikazen, in, ako se ima kdaj izpolniti, kar je prevzvišeni gosp. minister denarskih zadev pri več priložnostih rekel, namreč, da naj se tisti državni imetki (premoženje), ki jih vlada (cesarska gosposka) sama oskrbuje, ako primernega dobička ne obetajo, raji prodajo, kar naj bi se tudi tam storilo, kjer posebne okolnosti (okolistavc) to svetujejo, — ako se imajo g. ministrove besede, pravim, kdaj izpolniti, bilo bi to glede na bovške gojzde in pašnike prav primerno; kupci bi bile tukaj v našem primeru srenje (komuni). Sem spadajo namreč .večidel gojzdi in pašniki bovškega okraja, ki jih je gojzdua gosposka po dolgoletnih pravdah poslednji čas srenjam vzela iu za svojo lastnino spoznala. Obrniti na to zadeve pazljivost (mcrkljivost) visokega finančnega (ali denarstvenega) nunisterstva, je toliko potrebniši, ker gre ob enem tudi za to, da se ondešnje okrajne srenje obvarujejo, da ne poginejo. Gozdna gosposka je z omenjenimi srenjami tako ravnala, da so skor obupale, in v ti svoji obupnosti so ponudile za gojzde in pašnike, ki jih imamo v mislih, potem ko so jih od nekdaj za lastiuo imele invživak^ in brez ktcrili jim ni živeti,—• 8000-(osem tavžcnt) goldinarjev, tedaj skor več, kakor premorejo. Deželni zbor goriški, kteremu se je zdela ta reč važna deželna zadeva, ker gre za obstoj (življenje) več ko 8.500 ljudi, je dotično prošnjo (ponudilo) v seji od 28. marca t. 1. enoglasno podprl in visoeemu ministerstvu predložil. Ta zadeva (reč) ima važno finančno (denarsko) iu ravno tako važno po-litiško stran. Ker jc vsa ta reč v omenjeni prošnji in v podpornem pismu deželnega zbora obširno razložena, bom jest tukaj le bolj ob kratkem o njej govoril in lo toliko pripovedoval, kolikor je v pojasnjenje treba. Bovcanje so spadali do teta 1509 pod beneško samovlado C republiko) in so bili do začetka sedanjega stoletja v nekakem posebnem (izjemnem) stanu, ker jim je pri uui priložnosti (1. 1509) cesar Maksimilijan I.. povrh tega, da jim je dovolil, da naj delajo s svojimi srenjskiini gojzdi in pašniki, kar hočeje, tudi to zagotovil, da bojo davkov prosti, kar — da bojo namreč davkov prosti — jim jo še 1. 1793 tudi cesar Franc I. razločno potrdil. Oni nasproti so se zavezali sosebno k temu, da bodo bovško sotesko (klav-žo) proti Benečanom branili; pozneje so še razne druge osebne (peršonske) dolžnosti "in službe prevzeli. Za potrebe bovške trdnjave (klavže) je bilo izmed vsega ondotnega gojždi.šča .troje gojzdov odločenih. Za te 3 gojzde nc gre tukaj, srenje niso nikdar trdile, da so ti trije gojzdi njih lastina, iu tudi dandanašnji tega ne trdijo. Iz tega se pa tudi razvidi, da, kar velja pri družiti staroavstrijanskib gospostvih (grajšinali?), se ne prisfoja posebnim razmeram (okolnostim) tega okraja. Bovčanje so prostost davkov 1. 1809 zgubili, ko so Francozi tod gospodarili. Kar se pa tiče srenjskih zemljišč (pašnikov in gozdov), od kterih imam govoriti, so ostale njih lastina do 1. 1826, in nihče jim ni posestnih pravic kratil, ali kaj ugovarjal. Tistega leta pa je začela kameralna gosposka, ki je bila tudi sodna oblast, trditi, da tiste zemljišča spadajo v njeno last, in da srenjčanje nimajo druge pravice do njih, zun, da sinejo pasti iu drva za svojo potrebo jemati, kar bi bilo le služnostna (ser-vitutna) pravica. Tisti krat se je začelo prepiranje in so se začele večne pravde, v kterih jc žlasti cesarski zaklad (erar) zavoljo brezštevilnih komisij, popotnin (t. j. stroškov za pot komisarjem) in dnin (diet) že toliko potrosil, da znaša vso skupaj — menda nc porečem preveč, če to trdim — več, ko kar so gozdi in pašniki sami vredni. Da je imela (okrajna) srenja po prepovedih frned pravdo), po začasnih poravnavah itd. ves čas veliko trpeti, je očitno. Zlasti moram omeniti, kar je po komisijski poti 1. 1828 pozvcdcl gojzdnar in iznajdnik parobroda (vaporja) na vretenico (šravf), slavni Resel, čigar zasluge je svet šc le po njegovi smrti spoznal. Po preiskavah in pozvedbah njegovih nimajo omenjeni pašniki in gojzdi —ko bi tudi srenje samo služnostno pravico imele— še celo za naj silniši potrebo s čem previditi jih, in ni mogoče, da bi državni zaklad od njih kdaj kaj dobička imel. Nekaj enacega se je podalo tudi iz komisijskih preiskav finančnega svctovavca Ivurz-a 1. 1843 in iz politiško — komisijskih pozvedb 1. 1849. Po teh tacih pozvedbah ni sicer državni zaklad od popolnoma jalovih svojih pravic in medlega tirjanja odstopil, dal jc pa vendar srenjam na voljo in ponudbo, da zamorejo — to je bilo poprej, ko se je začela prava pravda — pašnike in gozde za 4000 gold. odkupiti, kteri znesek je posnet iz Reselnovih komisijskih pozvedb. Srenja, opiraje se na svojo pravico, ali pa, ker ji je bilo morda slabo svetovano, ni hotela te ponudbe sprejeti in se je raji v pravdo spustila.' Pravda se je začela vsled nekega provizorija (začasnosti) po letu 1849. V ti pravdi sojo srenji prav tesna godila; morala je namreč toŽniea biti, in erarju nasproti skazati, da je ona prava lastnica zemljišč, kar je pa, kakor je znano, tožniku težko in večidel na škodo. Pravda se je končala s tem, da je bilo razsojeno, da srenja ni svoje lastinske pravice dovolj (zadosti) dokazala. Na to je pa začela gozdna gosposka, po gozdnih postavah ravnajo, pašo prepovedovati, pravico drvarenja kratiti 1. t. d. Po tem takem je šlo srenjčanjem za bitje (življenje, obstoj ) j stroški za čuvanje so se pa narašali, da je bilo groza. Naj bo pa pravi posestnik teh pašnikov in gojzdov kdor koli, in bodi, da imajo Bovčanje le samo pravico služnosti (servituti), toliko je vendar gotovo, cia, kakor se jim zdaj pravice kratijo, ne morejo srenje več obstati; državni zaklad pa ima pri tem 3 do G tavžent goldinarjev zgube na leto in bo tudi v prihodnje na dolgu, ker so ondešnji pašniki in gozdi v prepadih ali po koritih. Bovški okraj (bceirk) je 2 do 9 tavžent čevljev nad morjem pod Triglavom, ima le toliko oranega sveta, da pride samih 11 stotnih delov orali (joha) na enega človeka,, in je sploh znano, ter da sc ta reč, ako je treba, lahko preiskati, da se na vsi orani zemlji bovški komaj četrti del tega pridela, česar ondotni prebivavci na leto potrebujejo. Opomniti moram tudi, da od družili obrtnij (antverhov, industrij), — kte-rira pa tudi ondešnje okolnosti kaj ugodne niso — še eelo govoriti ne smemo, in da jih je že zdaj okoli 2 tavžent ondotnih prebivaveov, ki hodijo, bodi si kot po-hišni prodajavci (havsirarji), ali kot kar bodi, po svetu za. kruhom. Poglavitni zaslužek in živež imajo Bovčanje od živinoreje in tega, kar iz nje izvira, namreč, od maslarije in sirarijc (delanja sira) itd. Samo po živinoreji in kupčiji z maslom iii sirom si pridobi Bovčau toliko, da zaruore zemljiščni (gruntni), hišni in drugo davke plačevati in zraven revno živeti; vzemimo mu to, in vzeli smo mu življenje in zmožnost (t. j. da mu ni moč) davke odrajtavati. V ti sili so sklenili Bovčanje že omenjenih 8000 goldinarjev, tedaj dvakrat toliko ministerstvu ponuditi, ko kar ser bili popred' cesarski gosposki na nje ponudbo odbili. Ta ponudek je tak, da bi se državni zaklad (erar) ne le vsakoletnega dolga (zgube), ki znaša 3000 do 6000 gld:, lznebil, temuč da mu še lep dohodek (dobiček) obeta in zagotovlja, in po drugi strani bi se ljudje, ki so po Bovškem vsi razdraženi in razkačeni, lahko pokrotili. Ako to reč od denarske strani presodimo, ni ga menda, ki bi se ti ponudbi vstavljal. Kes bi ostali pod državnim oskrbništvom še tisti 3 gojzdi, ki spadajo državi v last, in o kterih nihče ne trdi, da niso državni (cesarski), ostale bi mu tudi še nektere druge cesarske posestva, ki so, kakor kaže preudarek, tudi z 8 goldiliarji na zgubi. Menim tedaj, da tudi ti imetki ne obetajo za vpri-liodnje nikaeega čistega dobička, in da bi utegnilo državnemu zakladu bolje kazati in več liesti, ko bi se po tisti poti, s tem namreč, da bi jih prodal, vsega ta-mošnjega, tako drazega oskrbništva iznebil (t. j. da bi ne imela cesarska gozdna gosposka v tistih krajih nič več opraviti). Vsakoletna primanjkava (deficit), znašajoča 6000 gold. bi bila enkrat za vselej odpravljena. Nečem zavračati pazljivosti na to, kako bi po tej, ravno tako spodobni, kakor pravični naredbi (ko bi, namreč, cesar vse skup prodal) bovški okraj v no-vič oživel, koliko loži bi bilo prebivavcom davke plačavati, in koliko bolj vdani, nagnjeni Cesarju in vladi (regirengi) bi bili vselej zvesti Bovčanje. Vsega tega mi ni treba praviti, ker je že samo na sebi jasno. - G<3 — Omeniti moram še, da, ako vlada ponudbo Bovčanov sprejme, odpadejo vsi tisti veliki stroški, ki jih prizadeva ravno tekoča (že začeta) uravnava služnost (ali servitut). Samo komisija za uravnavo ali pospravo služnost stane (košta) deželo za dnine in popotnine nič manj, ko en tavžent in petsto (1.500) gold. na leto, in nc verjamem, da bi bil erar za svoje namestovavce, ki morajo zraven biti , kaj manj izdal. Komisija ima že tri leta tatu opraviti, pa ne, da bi se kaj poznalo, in Bog ve, kedaj svoje delo doženc. Ako se pa ponudba nc sprejme, se ne bo tudi z nar ojstrejšimi naredbami (prepovedmi) nič opravilo, in naj se čuje nad gozdi, kakor sc hoče, vse zastonj, ker sila kola lomi; o gozdnih prestopkih (tatvinah) in posilnostih bo slišati vsaki dan, in državi nastane po velikih stroških za preiskave in za preskrbovanje vjetnikov spet nova težava. Kar se tiče pa politiške strani te zadeve, je menda zadosti očitna. Zdi se mi, da ni modro in varno — sicer se to lahko stori — pustiti, da se majhno Ijud-stvice brez potrebe zatira. Vsa široka država ne bo tega občutila, je res, ali tudi dobička nima od tega nikakega pričakovati; tako in tako pa je boljši, si raji ljubezen podložnih pridobiti, kot pa njih srd in sovraštvo nakopavatj, in to tem več, ker zraven ljubezni, ki bi se pridobila, in u;nnesti srda,,ki bi se potolažil, bi imel cesarski zaklad še letnih 6000 gold. čistega dobička — res, da to ni dosti, pa vendar nekaj. — Tudi tega ne verjamem, da bi imela vlada ravno namen, udanost in zvestobo Bovčanov po sili zadušiti in zatreti, potem ko se je dosehmal tako očitno in jasno skazavala. Naj smem pri ti priložnosti vojske 1. 1809 spomniti in Bov-čana Kofola, kteremu je bila za vse, kar je tisti, čas cesarskim v prid storil, zlata medalja za zasluge podeljena, in kterega je nadvojvoda Janez za primorskega Hoferja imel in častil. Prisiljen sem na vse usta povedati, da nejevolja nad tem, kakor gozdna gosposka z. Bovčani ravna, je splošna po deželi, in da jo (gosposko) je deželni zbor — in morem opomniti, da je konservativen t. j. vladi prijazen— enoglasno obsodil. Gozdna gosposka dela mord iz zgolj službne gorečosti tako, morebiti, da se ravna po posebnih podučbah (instrukeijah) in po tem, česar njena službna dolžnost zahteva (tirja); ne tedaj, da bi jo hotel jest česa dolžiti ali ji kaj podtikati; ali tega ne moram opustiti, da bi ne opazil, da sc v takih primerih (priložnostih) pravdarjev rado nekaka skrita jeza in trma, prepirljivost (t. j. kedar kdo vedno le svojo goni in trdi) in strastnost polasti, iu da po gostem tudi celo lastni dobiček k temu pripomore, da človek mord vse drugači vidi iu drugači sodi, kakor bi sicer sodil; znabiti pa, da sam nc ve, da ima mreno pred očmi. Te reči pa zato pripovedujem, ker mislim, da, ko bo ministerstvo v teh zadevah, po čemur bodi, popraševalo in jih preudarjalo, ne bo zanašalo se, meni nič, tebi nič, samo na mnenje in svet nižih upravnih gosposk, ki imajo pri tem opraviti (ki so same deležnice). Ministerstvu se spodobi, z višega stala (mesta) te reči pregledati; od njega pričakujem, da bo storilo, kar bo prav in primerno. Očitno in gotovo je torej: da so večkrat omenjeni imetki že zdaj s 3000 do 6000 goldinarji zadolženi; da mora ta dolg narašati se, ker stroški za čuvaje (varihe), ne da bi se zmaujšavali, marveč, kakor dosedanja skušnja kaže, vsako leto rasejo; da sama uravnava služnost deželi in cesarskemu zakladu nar manj 10,000 (deset tavžent) gold. stroškov prizadene; da se prebivavcom s tem, da se jim pašna pravica prikrajšuje, ne le podlaga, na ktero se njih zmožnost davke plačevati opira, izpodmika, temuč cel6 življenje (bitje) jemlje; da prepir in ojstro ravnanje gojzdne gosposke ostane zavoljo reve in stiske vselej brez vspeha, ln gozdnega tatvinstva in posilaost ne bo ne konca nc kraja; dokazano je poslednjič, da s tem, kakor se . do zdaj ravna, odganja vlada nar zvestejši ljudstvo po sili in celo na lastno denarno zgubo od sebe, kar mora, se ve da, tudi med prebivavce sosednih krajev mrzenje do nje (vlade) zatrositi. Naj bi tedaj ministerstvo, bodisi iz svoje moči in oblasti, bodi si po ustavni poti (t. j. po državnem ali deželnem zboru), nar boljši pa s tem, da ponudbo srenj sprejme, kaj primernega zankazalo ali storilo. Pričakovaje, da se vlada sama ob sebi te zadeve loti, nečem posebnega nasveta podati in tirjati, da naj bi visoka zbornica kaj sklenila. Podpredsednik: Bi mar še kdo rad govoril? Minister denarstva žlahtni Plener: Gospod, ki je pred mano govoril, je, ako sem ga prav razumel (zastopil), bovško državno-gozdno zadevo z dveh stal (od dveh strani) pojasnoval: prvič, dajeta gozdni imetek vedno zadolžen, in drugič, jc popisaval revno stanje bovških srenj, kterega je neki krivo to, da ima imenovane gozde država sama v rokah. Srenje—je rekel —so poprej, kedar jim je državna uprava gozd ponujala, na svojo škodo to ponudbo odbile, potem so pravdo zgubile, in zdaj so one same finančni upravi ponudbo predložile; kakor ta čas reči stojijo, morajo veliko prestati, ker jim gozdni uradniki neki nadlegujejo in jih tlačijo, česar bi bile lahko rešene, ko bi sc jim gozdi za spodoben kup prepustili (prodali). Kar sc tiče prvega člena (punkta), da so namreč gozdi zadolženi naj smem opomniti, da je samo po sebi očitno, zakaj da ni bilo dosehmal mogoče, kak dohodek (dobiček) v preudarek vzeti, ker je bil gojzd, kakor je gosp. predgovor-nik sam omenil, med pravdo v prepoved djan (pod sekvestrom), torej se ni mogel ne prodati, nc kakor bodi oddati, tudi ni bilo moč lesii spečati, ter je vse, kar bi se bilo utegnilo storiti, zastalo. Zdaj pa, potem ko je erar pravdo dobil, mu je prosto, storiti z dotienim imetjem, kar hoče, in razume se samo po sebi, da, kar je bilo dosedaj silama zamujeno, se odsehmal dohiti in popravi, da bo gozd, ni dvomiti (cviblati), primeren dobiček donašal. Kar pa sedanji stan ondešnjih srenj zadene in njih noveji ponudbo zastran pridobitve tega gozda, spada to med opravila eksekutivne oblasti (ministerstva, ne zbora). Če sem gospoda predgovornika prav razumel, ima biti kupna ponudba bovških srenj in razprava spodnjih gosposk o tej zadevi, ministerstvu deuarstva predložena; tu zamorem gosp. predgovornika zagotoviti, da bom vse, kar je tukaj povedal in očital, preadaril, sc ve pa, da bom tudi na prid cesarskega zaklada (era-rja) gledal. To bi utegnilo biti zadosti, ker ni gosp., ki je pred mano govoril, nika-cega določnega nasveta predložil, ampak le v ta namen govoril, da bi mojo pazljivost na prošnjo in ponudbo bovških srenj obrnil; naj bode tedaj zadovoljen s tem mojim zagotovljenjcm (zagvišanjem), ki ga bom, kolikor jc to v moji moči, tudi spolnil. Poslanec Gorju p: To zagotovilo (obljubo) vzamem z veseljem na znanje; visoko ministerstvo denarstva naj mi verjame, da, kar sem povedal, sem iz nepristranskih preiskav posnel, iu smem se popolnoma zanašati na tiste, po ktcrili sem to zvedel, llavno zato sem tudi rekel, da, ker upam, da bo visoko ministerstvo samo v tej zadevi (srenjam) pomagalo, nisem hotel v ti sejni dobi nikacega posebnega predloga (nasveta) ponuditi. Sftgoščcii poživaljcn gsaoj. Uni dan-lc jc bil nek kupčijski opravilnik (agent) iz Turina v Gorici in jo ponujal umetno (kunštno) napravljen gnoj, ki sc mu pravi „ zgoščen poživaljen gnoj " (ingrasso eoncentrato aniinalizzato). Nareja pa ta gnoj v Parizu nek Silvestre. Zložen je i/, mnogih živalskih in rastlinskih stvari, ki imajo redivno moč v sebi, kakor postavimo, iz roženega pralni (somletih rogov), suhe krvi, scavnice, govnenih, jap-nenih suov (materij) itd. Dober jc za vsako zemljo, za vsaki pridelek, za po se-nožetih in po detelji, za pšenico, za vsako vrtnino (zelišča po vrtih) za trte itd. Podobo ima, kakor črna sol. Trosi sc v dežernem vremenu, kakor mavec (ška-jola) pred ali po setvi; po pšenici, postavimo, mesca marca. Za krompir sega potrosi za vsaki kos (ali steblo) ena pest. Za pšcuico ga potrebuješ okoli 5 centov in 35 funtov na 1 francosko hektaro, to jc, na l'/a oral—joli —, ki ima tavžent in šeststo štirjaških (kvadratnih) sežnjev *); za po senožetih ga gre na enak prostor manj, samo kaki 3 ccnti 57 funtov; za po vrtih pa dvakrat toliko ali še več. Kazni gospodarji v Gorici so si naročili tega gnoja za poskušnjo in'so ga že dobili. 100 kilogramov t. j. 1 cent in 78funta pride stati IG gold. (v srebru ali zlatu). Iznajduik tega gnoja je dobil na Francoskem zlato medaljo za-nj.— Izkušnja bo učila, ali jc res hvale in priporočanja vreden ta gnoj. Pri drugi priložnosti bomo vedeli morebiti kaj več od njega povedati. Toliko pa smemo prerokavati, da, kakor zdaj svet napreduje, ne bo sčasom mord več toliko treba, postavimo, Št. Andrežnjcm z vilami na ramenu po Gorici hoditi. Naši mlajši bojo vozili gnoj v žakljih in ne le v koših! Crospod&rgka izlktišnja. Kako sc da prav lahko spoznali ali je črno vino samonasebno (nalirlihJ ali umetno (kunslno) barvano? V vino, ki ga hočeš poskusiti, pomoči košček sredice (od kruha) ali pa Kn« njiva (kninpo) ima tavžent in petnajst dunajskih se/njer. ' Vredn. — G9 - dobro izprano golo, in pusti, da sc dobro vina napije; potem deni to srcdico ali gobo v krožnik (taler, tond) z vodo napolnjen. Ako jc vino umetno barvano (far-bano), postane voda brž rudeSkasto - violčasla, ako je pa vino samonasebno, začne voda šc le Čez Strt (kvart) ali pol ure barvo dobivati; iz prva pa ni barva stanovitna, ampak se spreminja (opalizujc). — Opira se pa vsa ta ravnava (poskugnja) na natorno postavo, po kteri se vse tiste reči, s kterimi se vino navadno barva, v vodi hitro in lahko razpustijo, medtem ko se natorna (prava) vinska barva dolgo časa drži in težko raztopi. (Pohjt. Journ.) Iz Čepovana mesca Ustopada t. 1. Ko sem nekega dne dva duhovna gospoda iz Čepovana čez slapsko dolino do Pečin na Tominskem spremljal, sta se gospoda popotvaje od mnogovrstnega, kar bi kmetovaveu in obrtniku močno ha-snilo (nucalo), pogovarjala. Nar popred začnejo čepovanski gospod duhovnik, ko smo ravno doli čez Vrata šli, govoriti in kazati, kako lepa podlaga (pripraven kraj) za lepo vožno cesto bi ondod bila, in da vendar moramo le po tak6 grdih stezah jahati in hoditi. „ Ali bi so ne dala ", pravijo, „ od Grgarja do Čepovana in od tod naprej doli po Vratih in čez Spehovo brdo na Slap prav lepa cesta napraviti? kte-ra bi sc s tisto novo cesto, ki jo Crkljanje doli na dolenjo Tribušo delajo, sklenila, da bi bili vsaj enkrat tisti ubogi ljudje, ki, vsi skrčeni pocl oprtnikom, svoje pridelke v Gorico na prodaj nosijo, teh muk (martre) rešeni"? Med temi govori jo pripihamo do Slapa, in naprej gori v breg do Roč, v vas, ki stoji četrt ure nad vodo Idrieo. Tu gresta gospoda duhovna ročkega gospod kurata obiskat. Med tem ko so se gospodje o svojih duhovskih rečeh pogovarjali, prinese meni služabnica prav izvrstnega grozdja. Uprašam jo, od kod da je grozdje? Reče mi, daje ondi domače. No, se ve, da sem se začudil, da se v teh gorah tako okusno grozdje prideluje. — Ko smo jo naprej rezali proti Tečini, in ko smo nekoliko od vasi od-jahali, začnem cdiiemu izmed duhovnov, ki je na zadnjem konji jezdil, pripovedovati, kakšnega grozdja da mi je bila gospodova služabnica v Ročah podarila; in kako da sem se čudil, da se v takih goratih krajeh tako lepo in dobro grozdje prideluje. „ Ti se čudiš "l mi odvrnejo gospod duhovnik, „ le poglej sem kakošua lepa opoka je tukaj, ki je nar pripravniši zemlja za vinsko trto ; glej ", mi dalje pravijo, „ ako bi se ljudje kopanja poprijeli iu mladih trt zasadili, ali bi ne lahko pridelali lepega grozdja in dobre kapljico"? Ko še cnmalo naprej pridemo, zapa- - \ zijo imenovani gospod lepe mlade smrečice, in tudi že dobro odrašene mecesne, ki lepo proti nebu molijo in s tem svojega Stvarnika hvalijo, ki jim potrebno rast daje. Tukaj inc spet častiti gospod nagovorijo: „ Pogledaj, pravijo, kako jc to spet za vsakega kmetovavea zanimivo, da si, če ima golili pašnikov, mladih smrek, me-cesnov, borov' in vsake baze sadonosnega drevja nasadi. Le premisli dobro, koliko ti tako mlado drevje v 40 letih doraste Pač gotovo bi kmctovavec, ako bi na prihodnost mislil, v sadjo-in drevoreji tako zanikan ne bil. Tedaj, ako bi prebi-vavei, ki imajo svoje posestva na desnem bregu Idrice, ročno kopali in si vinsko trto zasajali, bi gotovo dobre kapljice pridelovali, iu kdo bi jim zameril, ko bi ga potic tudi pošteno srkali? V tistih krajih, ker podnebje in zemlja za vinsko trto pripravna nista, naj bi si ljudje za veliko potrebo raznovrstnega sadonosnega drevja, kakor sem že gori omenil, zasadili. Tako umno gospodarstvo s sadjo-iu dre-vorejo naj bi se pri vseh gorskih kmetih in posestnikih zbudilo! Ako pa hočemo v kmetovanji in obrtništvu napredovati, moramo se z dušo in telesom „ Umnega Gospodarja " poprijeti, ki je v blagor nam goriškim Slovcncom nedavno izhajati začel. Z Bogom! Drugi pot kaj več. *) Andrej Kofol. RAZilE RECI. Nadškofijske zadeve. V Gorici 11. decembra. Odbor za napravo novih zvonov v veliki cerkvi, kterega je po dogovoru s prč. nadškofijstvom mestna gosposka izvolila, je imel že prve svoje posvetovanja, sklenilo se ni še nič. V tem odboru so prč. bar. prepozit, mestni župan, mestni in predmestni tajmoštri in nekteri druži veljavni gospodje svetnega stanu. V Zgoaiku na Krasu jo ustanovljena nova služba za svetnega Šolskega uče-nika, ki bo dobival 350 gold. plače. Služba pa ni šp razpisana. Skrbinska kuracija na Krasu je podeljena žabeljskemu vikarju g. Jož. Mozetiču. Diu