Političen list za slovenski narod.
poŠti prejema« velja: Za oelo leto predplačan 1» gld.„ za pol leta 8 gld., za četrt leta I 4 gld., za en mosoc 1 gld. 4(1 kr
T administraciji prejeman, volja: Za eelo leto 12 gid., za pol leta 6 gld., za eetrt leta f
i fld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. Yeč na leto. T
Posamezne številke valjajo 7 kr.
Haročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedicija v „Katol. Tiskarni"
Vodnikove ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vaak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/i6. uri popoludne.
Ntev. 124.
V Ljubljani, v petek 2. junija 1893.
Ujetnik XXI,
"Gabilo na naročbo.
S I. junijem pričenja se nova narocba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
»SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v administraciji :
Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan:
Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „
Vse leto Pol leta
15 gld.
8 „
Četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci ., 40 „
Upravništvo ,, Slovenca".
Permanentni odseki državnega zbora.
Z Dunaja, 31. maja.
Obrtni odsek imel je danes četrto sejo v kateri so bila določena društva in zadruge planinskih dežel, ki naj se povabijo k enketi.
Iz Solnograške izbranih je bilo 8 društev in zadrug, namreč: 1. Zadružna uveza pri sv. Janezu v Pongavu; 2. zadružna zveza krojačev v Solnogradu; 8. šesta obrtna zadružua skupina v Saalfeldnu; 4. trgovska zadruga v Solnogradu; 5. zadruga kovačev in kolarjev v Solnogradu; 6. zadruga tiskovnih obrtov v Solnogradu; 7. zadruga pekovskih mojstrov v Solnogradu; 8. strokovno pekovsko društvo v Solnogradu.
Štajarska pošlje 16 zastopnikov in sicer:
I.	obrtno društvo v Gradcu; 2. zadruga čevliarjev; 3. tesarjev; 4. ključavničarjev; 5. društvo stavbenih delavcev; 6. delavci z železnino in kovnino; 7. pomočniški odsek mizarske zadruge, vsi v Gradcu, 8. zadruga kovninskih delavcev v Mariboru; 9. zadruga urarjev v Celju; 10. čevljarjev v Ljubnem ;
II.	čevljarjev v Kindbergu; 12. skupna zadruga obrtnikov v Bruku ob Muri; 13. trgovska zadruga v Ljubnem; 14. krčmarska zadruga v Trofajah; 15. ključavničarska zadruga v Judenburgu; 16. neki osebno povabljeni čevljar v Gradcu.
Glede Koroške predlagal je poslanec Elbl, da naj odsek takoj potrdi zaupne može, ki jih hoče nasvetovati po dogovoru z rainimi društvi in zadrugami. Ali odsek je razsodil, da ostane pri svojem prvotnem sklepu in izbere le društva, kterim prepušča izvolitev dotičnih zastopnikov. Potem so bila določena naslednja društva: 1. Industrijalno obrtno društvo v Celovcu; 2. zadružna zveza v Celovcu; 3. Združene stavbene in oblečne obrtov za celovško okolico; 4. zadružna zveza rokodelskih obrtov v Ve-likovcu; 5. zadruge v Pliberku in okolici; 6. zadruge v Beljaku in okolici; 7. zadruge oblečnih in kovinskih obrtnij v St. Vidu; 8. zadruga puškarjev v Borovljah; 9. zadruge » Smohoru; 10. strokovno društvo delavcev z železnino in kovino v Celovcu; 11. društvo stavbenih delavcev v Beljaku; zadružna zveza v Spodnjem Dravbergu.
Za Tirolsko so bila izbrana: 1. zadružna zveza v Inomostu; 2. enaka zveza v Briksenu; 3. društvo mojstrov v Inomostu; 4. trgovska zagruga v Inomostu; 5. ista zadruga v Bolcanu; 6. tirolsko
obrtno društvo v Inomostu; 7. Splošno delavsko društvo v Inomostu; 8. zadruga krčmarskih in trgovskih obrtnij sedmerih občin v Dolenjevasi pri Kuf-steinu; 9. en zastopnik trgovske zbornice v Roveretu in 10. eu zastopnik umetniških obrtnij v Kortini pri Ampezzu.
Predarelsko bodo pri enketi zastopali: 1. dva zastopnika zadružne zveze rokodelskih obrtnij v Lustenavu; 2. en zastopnik velikih industrijalcev. Dotičua društva so prosila, da bi bila povabljena ob enem s tirolskimi zastopniki.
Pri raigovoru o umetniških obrtih na Tirolskem predlagal je poslanec E i n e r, da naj bi se povabil tudi en zastopnik lesne hišne obrtnije v Grodenu, kjer bivajo najspretnejši rezliači lesenih rečij. Reč sicer ni v tesni zvezi z nalogo, katera v rešitev izročena obrtnemu odseku, vendar pa se bode pri tej priliki zvedelo mnogo zanimivega in koristnega, kar utegne odsekovim članom jako prav priti, kadar bode treba razpravljati razmere domačih hišnih obrtnij.
Od raznih stranij se je predlagatelji odgovarjalo, da se domača obrt ne nahaja samo na Tirolskem, ampak v raznih strokah po vseh deželah avstrijskih, in da bi morali za slučaj, ako se pritrdi Einerjevemu predlogu, vabiti tudi zastopnike raznih hišnih obrtnih strok iz dragih dežel. Ako se pa to zgodi, potem bode enketa tako obširna, da je ne bo konca ne kraja, in da odseku ne bode mogoče rešiti svoje naloge. Tudi bi se morala spremeniti za enketo določena vprašanja, katera se na hišne obrti nič ne ozirajo. Domači hišni obrti so sicer velike važnosti za blagostanje prebivalcev in gotovo bi bilo prav, ozirati se tudi na nje, ali to naj se zgodi pozneje, ko sedanja enketa že dovršena. Ker bi se k dotični enketi ne vabilo dosti zastopnikov, bi se lahko vršila tudi med zborovanjem državnega zbora. Za zdaj bi bilo najbolje, da poslanci Einer. Per-nerstorfer in Barnreither sostavijo vprašanja za tako enketo ter jih predloži v potrjenje odseku, ki bode pri tej priliki natančneje določil, kdaj in kako naj se vrši dotična enketa. Ta predlog obveljal je soglasno.
Glede društev in zadrug na Kranjskem, Goriškem, v Trstu z okolico, Istri in Dalmaciji bili so pooblaščeni poslanci Klun, Ebenhoch in Einer, da se dogovori o njih in naznanijo pred-sedništvu v povabljenje. Ravno tako se b"do pozneje določevala društva in zadruge, ki naj se povabijo iz Češke, Moravske, Šlezije in Galicije. Prihodnja seja bode v torek popoldne ob treh ter pridejo na vrsto že prvi zastopniki dunajski. Pri tej priliki bode mogoče prilično presojati, koliko časa utegne trpeti enketa.
Prvi javili katoliški shod na Goriškem.
(Priredilo ..Katoliško delavsko društvo" 28. t. m v Mirnem.)
(Dalje.)
Po prisrčnem pozdratu občinstva so pevci zapeli prekrasno pesem: „Š t a čutiš."
Zatem stopi na oder vzorni mladenič, nekdaj dika in ponos goriškega gimnazija, g. vseučiliščnik P a v 1 e t i č iz Podgore pri Gorici, ki je v besedah polnih razuma začel tako lepo govoriti: Častita družba! Spoštovani gostje! Sedemdeset let je judovsko ljudstvo zdihovalo v babilonski snžnosti. Naposled se ga je Rog usmilil in omečil je srce perzijskih
kraljev. Ti so Židom dovolili, da se smejo vrniti v domovino, da smejo tam na novo sezidati razdejani tempelj, podrto jeruzalemsko mesto in njegovo obzidje. Veseli in navdušeni se lotijo dela. Težko je bilo delo že samo na sebi: razvaline, kamor pogledajo. Še težje pa je postajalo zavoljo sovraštva sosednih narodov. Judje, zaničevani judje niso v sužnosti poginili, vračajo se domov, so že doma, zidajo tempelj, mesto, okolu mesta obzidje! Nikdar! In zarotili so se, da planejo na nje z vojsko in da jim ne dajo zvršiti pričetega dela.
Ali se Vam ne zdi, častita družba, da je bilo stanje judovskega ljudstva v onem času nekoliko podobno sedanjemu položaju našega milega naroda? Tudi mi Slovenei smo zdihovali, pa ne sedemdeset, več ko sedem sto let v nekaki balilonski sužnosti. Snžnosti pravim, saj so naši gospodarji imeli eno ime za Slavena in za sužnja. Po prizadevanju mož, vnetih za tlačeni narod in po milosti našega presvetlega cesarja zasijala je tudi nam boljša doba. Dana nam je zopet domovina, dano nam je zopet biti narod, enakih pravic, ko drugi narodi. Tedaj hitro na delo, da sezidamo tudi mi tempelj krščanske omike, da zgradimo tudi mi Jeruzalem ljudske sreče. In vi naši sosedje, Nemci in Italijani, ki ste mogočniši in bogatejši od nas, ali nam boste pomagali? Prazno tipanje ! Naši sosedje nam ne bodo pomagali I Mnogi izmed njih nas ne marajo, mnogi nas sovražijo in ne malo se jih je zarotilo, da Slovencem ne dajo sezidati svojega doma. Kaj naj storimo v taki nevarnosti? Kar so judje storili, zidajoči jeruzalemsko obzidje. Kedar so namreč zvedeli o naklepih sovražnikov, oborožilo se je vse ljudstvo in tedaj, pravi sv. pismo: „so oni, ki so zgradili zid in oni, ki so bremena nosili in oni, ki so jih nakladali, z eno roko delali in v drugi roki držali orožje. In izmed tistih, ki so zidali, je bil vsaki z mečem opasan okolu ledij in tako so zidali." Tedaj kolikor delavcev, toliko vojščakov in kolikor vojščakov, toliko delavcev.
Tako nekako, mislim, bi moralo biti vrejeno narodno delovanje tudi pri nas Slovencih. Z narodnim bojem bodi združeno narodno delo. Boj sam za-se je nerodoviten, oploditi ga mora delo. Potrebno in hvalevredno je, da se po slovenskih društvih širi in krepi narodna zavest, da se po njih vzbuja narodni ponos, kajti brez navdušenja se ni še nikjer doseglo kaj velikega. Ali samo pri tem ne smemo ostati: sredstvo'nam ne sme biti namen. Saj nočemo biti samo Slovenci, kakoršni si bodi, ampak hočemo biti omikani Slovenci, in to v najširšem in najboljšem pomenu besede. Zatorej se mi zdi dvojne hvale vredno vaše mirensko društvo, ki vam poleg narodne zabave ponuja tudi hrane koristnega poduka.
Vaš prečastiti gospod župnik je tudi mene povabil, naj bi kaj pripomogel v ta namen in drage volje sem prišel v Miren in Vam prinesel mrvico po svojem siromaštvu. Prečital bom namreč nekaj malo besed o dolžnostih, ki jih imata delavec in gospodar drug do druzega.
„V potu svojega obraza boš jedel kruh, dokler se ne povrneš v zemljo, iz katere si vzet." Te besede ie govoril Bog Adamu, ko se je bil pregrešil zoper božjo zapoved, govorjene so pa tudi vesoljnemu človeštvu, ki je po Adamu podedovalo greh in pokoro. V širšem pomenu besede smo in moramo tedaj biti delavci, kar nas je od matere ro-
jenih. A jaz bom rabil besedo delavec v bolj navadnem, v ožjem pomenu. Delavca bom imenoval onega, kateri posoja proti gotovemu plačilu svoje telesne moči drugemu v izvršitev določenega dela. Gospodarja bom pa imenoval tega, ki za plačilo vporablja moči delavčeve v svojo korist. Že iz te razlage same je razvidno, kaj je poglavitna dolžnost delavci. Delavec se je prostovoljno zavezal, da bo delo njemu izročeno natančno in vestno opravljal. Volja njegova je pa po ti pogodbi do neke meje podvržena tuji gospodarjevi oblasti. Delavec ni več prost, da dela, ali pa tudi ne. Ako prevzetega dela ne izvrši po pogodbi, krši pravico in dela gospodarju krivico. Za to krivico ni delavec odgovoren samo posvetnim postavam, ki ga lahko prisilijo, da izpolni, kar je obljubil, odgovoren je zanjo tudi božji postavi. Ne kradi! veli božja zapoved, in tudi to je v bistvu tatvina, če reč ali delo za-se obrdržim, ki sem jo drugim dolžan, ki tedaj ni več moje.
Delavska pogodba je pa po svoji naravi več ali manj zaupna pogodba, t. j. gospodar se mora več ali manj zanašati na pridnost, resnost in natančnost delavca. Gospodar ali njegov namestnik ne more biti vedno pri delavca, ne more ga nadzorovati vsak hip. Delavec z vestnim delom gospodarju lahko mnogo koristi, kakor mu z nemarnim delom lahko mnogo škoduje. Gospodarjevega zaupanja pa delavec ne sme zlorabiti. Grda je vsaka krivica, najgrša pa ona, ki jo delam človeku, Kateri mi je zaupal. Tedaj delavec ni samo dolžan delati tako ali tako, delavec je dolžan izročeno delo opraviti natančno in vestno.
Kaj pa, če gospodar svojih dolžnostij nasproti delavcu ne izpolnuje, če mu n. pr. krati pogojeno plačilo, ali, če zahteva od njega več in težjega dela, kakor bi po vesti smel ?
Tudi v takem slučaju delavec ne sme delati svojemu gospodarju krivice. Krivica, ki jo sam trpim od druzega, mi ne daje pravice, da bi tudi jat proti njemu krivično ravnal. Ce me kdo hoče udariti, smem mu roko ustaviti, da me udarec ne zadene, ne smem pa udarca vrniti. Hudo s hudim povračati je bila paganska pravica, kristijan sme samo hndega braniti se z dovoljenimi sredstvi, maščevanje za storjene krivice mora prepustiti Bogu, Tako pa se, žal, ne uči in ne dela povsod. Vstali so in vstajajo dan na dan krivi proroki, kateri delavcem dopovedujejo, da tisti krščanski nauki, ki so bili morda za rabo v prejšnjih časih in za nevedno ljudstvo, dandanes ne veljajo več. Pravico ima, kdor ima moč, učijo; moč pa imate vi, delavski stanovi, ker ste med vsemi najštevilnejši. Tedaj na noge, in česar vam vaši gospodarji do-brovoljno ne dajo, pa vzemite kar s silo! In de-lavei poslušajo take pogubne nauke le premnogo-krat, zlasti tam, kjer jih v majhnih okrajih živi na tisoče skupaj in kjer je izprijenost nesrečnega ljudstva včasih ravno tako velika, kakor njegovo ubo-štvo. Manj dela in več plačila hočejo imeti in ker jim gospodarji tega nočejo ali ne morejo dati, dogovorijo se delavci med seboj in določenega dne ne pride nobeden na delo. Pa to ni še zlo, ampak je le začetek. Gospodarji se navadno ne udajo tako hitro, če tudi škodo trpijo, ker jim delo zastaja. Še slabše se godi delavcem, ki nič ne zaslužijo, jesti pa le morajo. Pomanjkanje pritiska, razdiaženost postaja vsak dan večja. Delavci ne prosijo več, ne zahtevajo samo, delavci zdivjani pretijo, pobijajo, požigajo, morijo!
Takošen je sad, ki ga obraja krivih prorokov krivi nauk. Kako naj bi pa tudi bilo drugače, saj neresnica in laž druzega ne more roditi, kakor zlo in nesrečo.	(Dalje sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 2. junija.
Delegaciji. Budgetni odsek avstrijske delegacije ima v ponedeljek svojo prvo sejo. Na dnevnem redu so potrebščine za vnanje stvari, okupacijski kredit in proračun za vojno mornarico. Ta seja bode gotovo zanimiva, kajti minister vnanjih stvarij bode pojasnovai politični položaj.
Kazenski odsek je v sredo nadaljeval posvetovanje o novem kazenskem zakonu. Posvetoval se je o nezvestobi, o oderuštvu in prepovedanem lovu. Posebno je bila zanimiva debata o oderuštvu. Liberalec Kopp je po sili hotel, da naj bi se zloraba lahkomiselnosti pri oderuštvu ne kaznovala in pa da bi se zaradi oderuštva mogel kdo kaznovati
še Ie, če je koga pripravil do gospodarskega propada. Več poslancev, mej njimi tudi slovenski poslanec Ferjančič, so pobijali Koppove nazore in k sreči so bili odklonjeni njegovi predlogi. Pokazalo se je zopet, da so liberalci le prijatelji bogatinov in oderuhov, katerim bi radi ohranili ^'6'pOlno svobodo, izsesavati prebivalstvo.
Levičarji ftt Mladočehi. Glavno židovsko glasilo »N. Fr. Pr." se zopet huduje nad Mladočehi, da so z razbijanjem preprečili razprave v državnem zboru češkem. Potem se pa huduje nad veleposestniki, da nočejo popolnem se odreči češkemu državnemu pravu in tako nekako podpirajo mladočeško politiko. Od vlade pa zahteva, da osnuje okrožno sodišče v Trutnovu. Mi mladočeškega postopanja nikakor ne odobravamo, ali reči pa moramo , da so teh izgredov v nemali meri krivi Nemci. Vedno so po svojih listih hrulili, da vlada pri razdeljevanju okrajev ni dolžna se ozirati na mnenje češkega deželnega zbora. S tem so res Mladočehe pripravili, da so morali s silo preprečiti sklepanje, ko drugače mnenju večine niso mogli pripomoči do veljave. Bodi, kakorkoli, zahteve levičarjev, da se ne ozira na mnenje deželnega zbora, gotovo niso dosti manj parlamentarne, kakor mladočeško razbijanje. Razmere bi v češkem deželnem zboru bile tudi nekoliko boljše, ko bi Nemci malo več takta imeli. — V sredo je ministerski svet se zopet posvetoval o čeških zadevah.
JPrememba volilnega reda »a Češko. »Narodni Listjr" pišejo, da Mladočehi morajo delati na to, da se češki deželnozborski red tako premeni, da nikdo ne bode mogel biti deželni poslanec, ki določeno število let ne biva na Češkem. Taka pre-memba bi bila naperjena proti Plenerju. Vse prav lepo, samo to bi mi radi vedeli, kako bi Mladočehi za tak predlog dobili potrebno dvotretjinsko večino. Poleg Cehov in veleposestnikov bi z&nj moralo glasovati nekaj Nemcev. Koliko upanja pa imajo pač Mladočehi, da pridobe Nemce za tak predlog? Res je, da nemški nacijonalei ne marajo dosti za Ple-nerja, ali če bi tak predlog prihajal od češke strani, bi pa vendar bili takoj vsi Nemci jedini. Ce Mladočehi res kaj takega nameravajo, bi ne smeli stvari objaviti v svojem glasilu. Počakati bi morali kakega hudega razpora mej liberalci in nemškimi nacijo-nalci in potem lepo na tihem dobiti kakega nemškega nacijonalca, da bi stvar sprožil. Cehi bi se potem pa s svojimi glasovi le pridružili. Tako bi bil morda kak vspeh mogoč, ali z inicijativo od češke strani pa nikakor ne.
Sprememba bolgarske ustave je posebno vznemirila ruske »Novosti". Ta list hudo napada Avstrijo in jej tako rekoč preti z vojno, ako bode še nadalje podpirala Koburžana. Za piBanje tega lista se seveda nikdo dosti ne zmeni, ker je občno znano, da liberalne »Novosti" nemajo najmanjšega vpliva v ruskih vladnih krogih.
Srbske volitve so se vršile jako mirno. Natančen izid še ni znan. Toliko je gotovo, da imajo radikalei ogromno večino. Kolikor se dosedaj ve, oddalo se je 178.000 glasov za radikalce in 22.868 glasov za naprednjake. Da nemajo v Srbiji zastopstva manjšin, bili bi gotovo voljeni sami radikalci. Tako bode pa v novi skupščini tudi kacih 10 naprednjakov. Nikakor se pa ne more vedeti, bode li skrajna ali pa imerna radikalna stranka imela večino, ker se o večini voljenih poslancev ne ve, na katero stran da se obrnejo. Volitve so pa jasno pokazale, da izmej vseh strank v Srbiji, posebno po deželi imajo liberalci najmanj vpliva.
Dopolnilne volitve na Francoskem. Dosedaj so skoro vse dopolnilne volitve na Francoskem pokazale, da panamski škandal ni napravil takega vtisa na prebivalstvo, kakor se je pričakovalo. Tedaj so pač prebivalci hitro jemali denar iz francoskih zavodov, ali toliko se pa ne morejo ohrabriti, da bi iz javnega življenja odrinili sleparje. V nedeljo je loireetcherskem departementu voljen senatorjem dosedanji poslanec Tassin, o katerem se je mnogo govorilo in pisalo, da je bil mej podkupljenci v panamski aferi. V Vervinsu je pa voljen poslancem napredno republikanec Deplehean. Te zmage so liberalci tem bolj veseli, ker je dosedaj ta okraj zastopal bonapartist. Njegova nasprotua kandidata sta pa bila jeden revizijonist, kakor se sedaj imenujejo bivši Boulangerjevi pristaši, in jeden konservativen republičan. Republičanski listi iz tega sklepajo na gotovo zmago pri bodočih volitvah. Tudi mi nemarno dosti upanja, da bi se na bolje obrnilo. V novi zbornici tudi najbrž ne bode nobene trdne
večine, kakor je ni v sedanji. Minfotettke krite bodo zopet sledile druga za drugo gotovo ne v povečanje
francoskega ugleda.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 2. jninija.
(^recesije presv. Rešnjega Telesa) bo se včeraj morale vršiti po cerkvah. V stolnici so vodili sprevod prevzv. gosp. knezoškof. Navzoči so bili pri cerkvenem opravilu načelniki raznih oblastij: vodje deželne vlade baron H e i n , generalni major pl. F u c h s , dež. sodišča predsednik K o č e v a r , dež. glavarja namestnik dr. Papež, dvorni svetnik P 1 a c h k y , župan G r a s s e 11 i, trgovske zbornice predsednik P e r d a n itd.
(t Anton Klemen.) Pred praznikom bv. R T. umrl je v Smartinu pri Kranju po kratki bolezni preč. gosp. župnik Anton Klemen. — Rajni je bil rojen I. 1821, posvečen I. 1847. Povsod, kjer je deloval, vzlasti pa kot župnik v Smledniku in Šmar-tinu, opravljal je vestno svojo službo ter bil v vsakem oziru vzgleden duhovnik. — Na v miru počiva I
(VVolfovega slovensko-nemškega slovarja) četrti sešitek je izšel, obsegajoč besede »govoričenje" do »i z m o d r o v a t iu.
(Pravico javne šole) je podelil naučni minister, kakor poroča »Nova Sloga", čveterorazredni ljudski šoli pri sv. Jakobu v Trstu, katero vzdržuje družba sv. Cirila in Metoda.
(Memška šola) se snuje v Vitanju. Zagrizenim nemčurjem seveda mrzi, da se oslobajajo tujega ižesa mesta in trgi slovenskega Stajerja. Zato napenjajo zadnji čas vse sile v obrambo svojih postojank. Dni 12. maja so izpraševali stariše vitanjske na občinskem nradu, kam hočejo zapisati svoje otroke. Pijače je bilo za vsacega dovolj; cel6 okrajnemu glavarju je bilo surovo hujskanje nemškutar-skih glavarjev preveč. Vendar se je dalo premotiti več slovenskih starišev.
(Uradni dan na Binkoštno nedeljo.) Veliko ne-voljo vzbudilo je v Vel. Laščah, da je g. davčni inšpektor povabil in zaslišaval ljudi v davčnih zadevah n a Binkoštno nedeljo. G. inšpektor bival je tukaj cel teden in videli smo ga čestokrat pohajati brez dela tudi med uradnimi urami. Lahko bi si bil tedaj naložil to žrtev, da bi prikrajšal svoj sprehod in med uradnimi urami na delaven dan pozval stranke v urad, in ne si svojim postopanjem kot uradnik dajal prostemu ljudstva slabega vzgleda. Prazniki se žalibog med ljudstvom dostikrat premalo praznujejo; kam nas bo pa dovedlo, če bodo uradniki kazali, da jim prazniki niso sveti ? Pač bi bilo želeti, da finančna direkcija to stvar preišče in za-brani tako nadaljno postopanje svojim organom, ker bi bili sicer prisiljeni diugod iskati pomoči.
(Zahvala in prošnja.) Zaplana, dne 28. maja 1893: Za popravo, oziroma novo zidanje naše, dni 19. marcija t< 1. pogorele farne cerkve, so nam izvolili nakloniti: Prevzvišeni knezoškof dr. Jakob Missia 150 gld.; dalje p. n. gospodje župniki: Fr. Schweiger 10 gld., Jos. Lavrič 5 gld., Vinc Polaj 5 gld., Iv. Vrhovnik 2 gld., Lovro Bergant 17 gld., Tomaž Potočnik 10 gld., Jak. Ferjančič 2 gld., Anton Berce 5 gld. 82 kr., blagorodni gosp. Oro-slav Dolenec, svečar itd. 20 gld.; od slavnega uredništva »Zgodnje Danice" prejeli smo 50 gld. — Ko izrekamo vsem blagim darovalcem svojo najtoplejšo zahvalo, prosimo vse dobrotljive Slovence in Slovenke novih milodarov, kateri naj se blagovolijo pošiljati farnemu uradu v Zaplano ali pa slavnemu uredništvu »Slovenca" in »Zgodnje Danice" v Ljubljano. — Pravični in usmiljeni Bog povrni te darove, tako lepo obrnene v božjo čast in nesrečnemu bližniku v pomoč, vsem dobrotnikom stotero 1 Jos. Skofic, Fr. Jereb, Audr. Petkovšek,
župnik.	ključarja.
(Mestne velitve v Trsta.) Piše se nam iz Trsta: Poročali ste že o izidu volitev v IV. razredu. Ome-n m le torej še nekaj posamnostij: Krivili so Slovence nasprotniki naši konservativci, da smo se zvezali celo s progresovci, ki so nam baje obljubili slovensko šolo. No, gospodje konservativci, bodite prepričani, tega pošteni Slovenci nismo storili in bi tudi ne, če bi nam stranka progresova bila res obljubila da nam sama zida slovensko šolo. Toliko pa smo vender še pošteni in značajni, četudi ubogi. Kako pa se priporoča konservativua stranka, razvidno je tudi iz izida v IV. razredu. Dosti slabo zuamenie, da v Trstu vladna stranka ue dobi več kot 286
glasov iu še te po mnogih agitacijah. Ni li to sijajno dokazano, da vlada v Trstu ne ugaja ne Slovencem ne Lahom? In kje iščemo vzroka? Vlada Slovencem ne more ugajati ker jih prezira in niti ne prišteva kot narod, Lahom pa ne ugaja zato, ker jim je premalo .laška" in ker jim včasih pušča prevročo .laško" kri. Da je temu res tako, vidimo iz glasovnic mnogih c. kr. uradnikov jaške narodnosti, ki so dali svoje glasove progresovcem. .Es giebt viel faules — —" bi se moglo reči i o Trstu. Slovane, vedno zveste Avstrijce, pripravili ste sč svojo brezobzirnostjo vender jedenkrat tako daleč, da so se vzdignili proti vam, to je žalosten dokaz, da vaše delovanje ni pravo. Postavili so se na svoje noge proti vam; podpirali bi vas bili radi ali pod zastavo pravice, krivice pa Slovenci podpirali ne bodo. Pa ie nekaj. .Edinost" prinaša v sredo 31. maja ta le poziv: .Slovanskim volilcem za III., II. in I. razred! Po vsestranskem treznem in resnem posvetovanju prišel je odbor političnega društva Edinost sporazumno z mnogimi volilci do prepričanja, da nam Slovanom ne kaže v sedauji volilni borbi iti ni z jedno ni z drugo stranko. V smislu tega uverjenja in soglasnega sklepa na volilnem shodu z dne 26. maja t. 1. priporočamo volilcem III, II. in I. volilnega razreda, da pridejo v polnem številu in oddajo prazne listke, da tudi po tej poti dokažemo, da nas ni smeti prezirati ter da smo tudi mi uvaže-vanja vreden faktor v Trstu." — To bo seveda zopet zbodlo naše konservativce, tembolj ker se kaj tacega upajo Slovenci, tisti nič, ki niti ni vreden, da se poštevs. In vender je tako. Toda čakajte Slovenci ! dan plačila vam pride, ko boste volili v okolici, tu vam bo pa vladna stranka nasprotovala po vsej moči. Vsprejmemo ta boj, ničesar se ne bojimo, pri vas je moč, pri nas edino dobra volja, srčnost in pravica. Kopljite si grob, najmite še novih kopačev, porazite i močjo nas Slovence, zakopljite vso pravico — naš zadnji gl»s bo donel po širnej Avstriji: .Ave caesar, mori uri te salntant", potem legnemo; pokopali ste pravico, čemu bi živeli na svetu — pravični Slovenci!
(Iz Leskovca) Malo da ne 27 let je služboval častiti in obče spoštovani gosp. Franc Grivec kot kaplan in katehet v Leskovcu. Bil je vnet duhovnik in šolski mladini katehet, da mu je treba iskati enacega. Vestno in natančno je spolnoval svoje dolžnosti v cerkvi in šoli. Bil jo tudi pravi dobrotnik tukajšnim taranom, kateri so se v sili zatekali k njemu in iskali pri njem pomoči. V ponedeljek dne 29. maja se je ločil od nas blagi gospod ter odpotoval v Lahovče v cerkljanski fari na Gorenjskem Že zjutraj se je začelo zbirati ljudstvo okoli cerkve in župnije, da se poslovi od svojega dobrotnika. Tudi šolska mladina se pod vodstvom g. nadučitelja postavi pred župnijo, da še zadnjikrat pozdravi ljubljenega gospoda kateheta. Blagi gospod se je odpeljal v spremstvu večih odličnih gospodov občanov leskovkših na Videm, od koder ga je odpeljal vlak na novo odločeno mesto v lepo Gorenjsko. Mi vsi mu želimo da bi tudi ondi preživel mnogo srečnih let ter se odpočil od svojega 421etnega težavnega delovanja in ga zagotavljamo, da mu hočemo ohraniti vedno blag spomin.
(Nev&rn« je zbolel) v Kamniku čast. P. Metod Poljanšek in bil v petek, 26. t. m., previden s sv. zakramenti; zadela ga je kap. Bodi toplo priporočen v molitev!
(Maiarski šovivizem.) Hrvatska prinaša zanimivo vest iz Medjimurja. Postaje so Mažarji vse prekrstili. Iz Kraljevca so napravili — Mura Kiralj in iz CirKovljanov — Dr&va Egyh&z. Zgodilo se je to že onega leta, ko je presvitli kralj prišel v Cakovec. — Tudi iz naših slovenskih krajev se pripoveduje obilo sovražnih spletk, s katerimi so hoteli Nj. Veličanstvo preslepiti, da ne bi videl slovenskega značaja naših pokrajin.
(S Trsata.) V noči od dne 30. do 31. maja čutili smo dva potresa. — Procesija se je kaj lepo vršila. Dežju smo srečno ušli. Hiše so bile okrašene s cvetlicami in zelenimi vejami. Godba je svirala in topiči so grmeli mej sv. mašo in pri blagoslovih. Komaj smo se vrnili v hram božji, je zopet jelo deževati.
(Iz Celovca), dnč 1. junija: Zbog slabega, deževnega vremeua se danes slovesna procesija sv. Rešnjega Telesa ni mogla pomisati po ulicah mesta. Slovesnosti v stolnici so se udeležili c. kr. uradniki, na čelu jim g. deželni predsednik, in častniki. Deželnega odbora in deželnega glavarja pa ui bilo blizu. Cemu bi pa inate bil Celovec i glavno mesto
.najliberalnejše" deželice ljube Avstrije?! — Včeraj smo končali priljubljene .š m ar niče", ki so se slovesno praznovale v cerkvi sv. Dnha, kjer je pro-povedoval velečast. o. J. E. S t a r e , S. J., in v stolnici, kjer je propoiedoval velečast. o. A. Op i t z. Zlasti propovedi v stolnici so bile vsak večer jako dobro obiskane.
(Pojaslilo.) Z Bleda smo prejeli v pojasnilo naše novice, objavljene v zadnji številki z naslovom: .Nemški Veldeser Cur-Anzeiger" nastopne vrstice: .Vaš poročevalec se moti, ako trdi, da ima gospod Mallner tu kake toplice; res je, da se imenujejo neke toplice .Mallnerbrunn", toda te so v posesti znanega gosp. Riklija. Pa tudi pri teh nima gosp. dr. Klimek ničesar opraviti. Imenovani gospod je ] pač .Curarzt" v ,Louisenbad"-u, kjer gospodari | neki Dunajčan z imenom Tirman. Pritisek od te strani gledl volitev je pa skoro izključen, ker je praksa v omenjenem hdtelu itak majhna in je najmanj g. Klimek od nje odvisen. — Največja neresnica v omenjenem poročilu je pa misel, da je g. 1 Mallner vplival na dr. Klimeka. Povem naj Vam, da od znanih občinskih volitev dr. Klimek niti v njegovo hišo ne zahaja in jemlje imenovani gospod i vedno druzega zdravnika. — Kar se tiče volitev v zdravniško zbornico, moram reči, da se nam zdi j poročilo .Slovenčevo" povsem neverojetno.
(Zdravje v Ljubljani.) Od 21. do 27. maja je bilo 17 novorojencev, 1 mrtvojenec, in 13 jih je v tem časn umrlo. Mej poslednjimi je bil 1 tujec, 2 pa v zavodih. Umrl je 1 za jetiko, 2 za vnetjem , sopilnih organov, 2 za želodčnim kitarom, 2 za starostno oslabelostjo, 6 pa za drugimi boleznimi. Trije so zboleli za škarlatico, jeden za vratico in ' jeden za grižo.
(Slovesno vmeščen) na župnijo v Gornji Pols-kavi je bil na nedeljo presvete Trojice novi župnik preč. gosp. Ant. Borsečnik.
(Utonila) sta v Muri pri prevažanju čez reko blizu vržeja dva konja J. Skuhali na Grlavi. Z vozom vred sta skočila raz brod in ni ji bilo mogoče rešiti. Mnogo takih nesreč se dogaja, ker se konji na brodu ne izprežejo.
(Panamske goljufije in — loža) .La libre Parole" je priobčila nedavno članek, v kalerem dokazuje, da so vsi glavni činitelji pri panamskih spletkah
—	framasoni. Lesseps sam je najstrastneji framason in v službi lože je 1. 1849 izdal Mazziniju svoje domovine pravice, dasi je vladi doma zabavljal proti njemu. V loži se je sklenil sueški in panamski predor, Turr, Cousin, Wyse, Reclas, Žid Reinach — vsi so framasoni. Delo in naŽin, kako so je izvrševali, je ložina zasluga, milijoni ogoljufanih — tudi. Da se je vsa Evropa toliko časa vodila za nos, dosegli so framasoni. Vse lože so dobile poziv pomagati podjetju, ki je vodijo .bratje." Na preiskavo in obsodbo so tudi vplivali .bratje." Pravosodni minister Bourgeois predsednik enketne komisije Brisson, predsednik sodišču Pillet — Desjardins, načelnik porotnikom Cottiu
—	vsi ti so — framasoni. — Malo je sicer teh brezverstvu in brezbožtvu vdanih mož, it vladajo Francosko, Laško in Mažarsko. Jedini so v zlu; v tem je skrivnost. In katoličanje? Dobro svoje in
| človeštva jih ima vezati, in čuda — ne veže jih. V naši državni polovici se tudi marsikaj ne da drugače ' razlagati, nego če poznamo ložo. V koliko so vplivali framasoni pri proticerkvenih naredbahJožefinskih, v koliko so rovali proti konkordatu, v koliko so poliberalili celo državno ustavo, vidimo po učinkih. Še so sredi nas, in vedno več jih je. Za prvega podžupana je te dni voljen na Dunaju — dr. Griibl, zagrizen framason; Slovence zastopa — framason Foregger, framasonstvo se hvali po naših šolah — --Pazimo tedaj, da prekmalu ne bo prepozno.
(Dalmatinske novice) Sardel je še vedno jako veliko. Stotina jih stane krog 150 avstrijskih beličev. Lov nanje je še vedna izredno dober. Po eno noč jih na boljih krajih nalove 20—40 sodov. -- Gla-golska mašna knjiga je v tem kratkem času, že skoraj popolnoma razpečana. Niti 50 iztisov ni več. Škofje so sedaj izdelali in popravili tudi hrvatski o b r e d n i k in ga poslali nedavno v Rim. Upati je, da se tudi to vprašanje kmalu iu ugodno reši.
—	Naučno ministerstvo je odredilo 26. t. I., da se v dalmatinske šole uvede fonetika. O tem sicer ne govorimo, je-li ima ministerstvo tako pravico, to pa povdarjamo, da se je po tej naredbi ugodilo Srbom proti Hrvatom. .Govedarji z govedarstvom slave zmagoslavje", piše o tej priliki .Kat. Dalm." — Dež, ki je po dolgi suši namočil zemljo, jo precej potolažil dalmatinske kmete, krompir obeta veliko; žito
je slabše. Trta prav dobro kaže, samo da klavzule I ne prežene nobeno vreme. — Učenjak mons. Bulič, i vodja spletske gimnazije in predsednik odbora za i shod krščanskih starinoslovcev, je še na znanstvenem ' potovanju po Vshodu. Prve dni tega meseca je bil ! v Troji in v Dardanelah. Mesec dnij ostane še na ptujem.
(Stiridesetletnico) svojega neprestanega službovanja pri magitratu deželnega stolnega mesta praznoval je včeraj v krogu svoje rodovine mestni jetničar g. Martin Šterk čil in zdrav v 63. letu svoje starosti.
(f Jan. Kraner), župnik na Kapli pri Arvežu, je dne 27. t. m. umrl, star 51 let. Večni pokoj želimo z žalostnimi farani bogoljubnemu, za zveličanje duš vnetemu duhovnemu pastirju !
(Martin Pristernik), vsem priljubljeni učitelj pri sv. Ožbaltu ob Dravi, je dni 22. maja umrl. Celih 44 let je deloval na tamošnji šoli. Naj v miru počiva!
Društva.
(Učiteljsko društvo) v ptujskem okraiu ima zborovanje pri sv. Marjeti niže Ptuja dne 8. rožnika.
Telegrami.
Vuhred, 2. junija. Sprejem knezoškofa bil je izvrsten.
Dunaj, 2. junija. Cesar je odpotoval zjutraj v Nalžov.
Praga, 1. junija. Včeraj je bil v Novem mestu voljen v državni zbor dr. Šam&nek iz Liberce s 1843 od 1864 glasov. Nemei in Staročehi se niso udeležili volitve.
Sofiija, 1. junija. Premenjena ustava se je razglasila.
Beligrad, 1. junija. V skupščino je voljenih 120 radikalcev, 10 naprednjakov in jeden liberalec. Za tri mandate so pa ožje volitve.
Carigrad, 1. junija. V Basari, Samari in ob Tigrisu se je pokazala kolera.
Moskva, 1. junija. Pri Borizovu v min* skovski guberniji je pogorelo 8000 oral državnega gozda. Gasit so morali priti vojaki.
Pariz, 1. junija. Zbornica je sklep poslednjega ponedeljka toliko premenila, da le državni uradniki in duhovniki ne morejo biti voljeni v zbornico.
London, 1. junija. Po poročilih iz Ma-nague zmagujejo ustaši. Nicaraguški predsednik dr. Sacaza se je vdal vstašem in vsprejel njih pogoje.
London, 2. junija. Na graščinskega oskrbnika Molony-ja so pri Tulli na Irskem streljali, ko se je peljal pobirat zakupnino. Oskrbnik je težko ranjen. Sedem oseb so zaprli. Pravih storilcev še niso poizvedeli.
Gnayaquil (v južni Ameriki), 2. junija. Vsled zemskega potresa se je podrla kaznilnica. Več vjetnikov je mrtvih, drugi so ušli. Tudi nekaj drugih poslopij se je podrlo.
		
	Imm II it®T]	
Vsebina VI. zvezka:
1. Matija Majar-Zil|"ki. Spisal —ž—. 2. Kacijaftar. Zlož'l Anton Mt-dved. 3. Vaški pohajač. Povest. — Spisal Podgoričan. 4 Med valovi živlienja. Povest. — Spisal Dobrivec. 5. Srea odgovor. Zložil M. Opeka. 6. Strta pomlad. Zložil M. Opeka. 7. A*e Maria! Zložil Ant. Medved 8. Mladike. 1., 2., 3 , 4. I Zložil Anton Medved. 9 Slavni dan Slovencev prt.
Šisku. 22. dan rožnika i. 1593. — V proslavo 300-j letnice spisal Josip Gruden, 10. Jo'.el" Res.*el. V j spomin stoletnice njegovega rojstva. — Spisai Ant. i Sušnik. 11. Na jutrovem. Potopisne iu narodtio-] pisne črt ce. — Spisal rlr. Fr. L. 12. Slovstvo. 13. Razne stvari. — Slike. 1. Pravoznaustvi>. (Slika Rafaelova v Vatikanu ) 2. Matija Cop. (P" sliki Langnsovi.) 3. Di.bra nri|at.elja. 4. Osira nasprotnika. 5. Sfinga pri (iueh.	fotegnifiji.) 6. Adolfo Vt-ber Tkalčev.č hr,i pisatelj. 7. Jozcf
"Besael. (Narisal J. Germ.) 8. Bitov pri Sisku. (Posnetek slike, ki je v ljubljanskem muzeju. 9. Na-<-rt bitve pri Sislui. (Slika Ortelius-ova.) 10. Josip Cimperman. (Narisal S. Magolič )
Umrli no:
80. maja. Franu Peternel, železostružcev sin, sv. Petra cesta 00, jetika. — Janez Žurbi, čevljar, 23 let, Opekarska cesta 40, jetika. — Valentin Kokel, delavec, 79 let, Kravja dolina 11, marasmus senilis.
31. maja. Ana Kovač, čevljarjeva hči, 10 let, sv. Petra cesta 35, škrlatica. — Ana baroninja Hoche, zasebnica, 84\'s leta, Valvasorjev trg 4, plučnic-a, -- Karolina Razgon, kandi-datinja pri usmiljenih sestrah, 17 let, Kravja dolina 11, akutna plučna tuberkuloza.
V bolnišnici:
30. maja. Janez Jančar, delavec, 73 let, srčna hiba. — Boštjan Ue Bona, delavec, 40 let, Ileus chronicus. — Marija Sibert. dekla, 28 let, jetika.
Vremensko »poročilo.
|| Cas	Stanje		Ve ter	V r e m e	2 <-
					-S 5S s
opazovanja	v mm	po Celziju	..... .......		
7 u zjut. 31 j 2 u. pop. i U. 7.V0I-	732-7 731 7 7321	12-6 lb-8 14 6	si. vzh. n si jugzap.	oblačno dež	30 00 dež
7. u ijut. 1,2. a. pop. 9. u. zvoč.	731 8 732'2 733-2	12-0 14-6 io-a	si. zapad M	dež oblačno dež	50-00 dež
srednja temperatura obeh dni 14'7° in 12-5°, oziroma za 2-2 nad in 4'6" pod nornialoin.
le najboljše kakovosti
priporoča
t veliki izberi in po nizkih cenah
I«. Mikusch,
tovarna solnčnlkov ln dežnikov
■a* JkjvLbijajai,, 179 20-20 IVI o h t 11 i tr(f št« v. 1 £5.
Največja zaloga
šivalnih strojev
JAN. JAX,
LJUBLJANA.
Dunajska cesta 13.
Najnižje cene. Ugodni vplačilni obroki se dovoljujejo.
Zamenjuje stare stroje.
Poprave vrš6 se točno, trajno 556 I11 ceno, 3u—27
Prisrčno zahvalo
izrekamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem o priliki prerane smrti našega pre ljubega očeta, oziroma starega očeta, gospoda
Jožefa Zagorca,
gostilničarja in posestnika v Št Jerneju
za izkazano m« zadnjo čast k večnemu počitku. Posebno se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, gospodom J. Hudoverniku, Fr. Hafnerju, K. Trostu. R. Trčku in V. Gebauerju za ginljivo nagrobno petje, slavni požarni brambi šent-jernejski, darovateljem prekrasnih vencev in vsem udeležencem pogreba za njihovo sočutje.
Št. Jernej, dne Ž. junija 1893. 291 1	Žalujoči ostali.
Orgljavec in cerkovnik
dobi takoj službo pri romarski cerkvi sv. Lucije na Skaračini.
Ponudbe — pismene ali osebne — župniku v Vodicah, pošta Smelednik. 289 3-2
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjam tužno vest, da je po kratki a mučni bolezni zaspal v Gospodu prečastiti gospod
Anton Klemen,
župnik v Št. JVlartiiiii poleg
j a,
previden s svetimi zakramenti umirajočih, danes 31. maja, ob 6. uri zvečer. Pogreb bode v soboto, dne 3. junija, ob 9. uri dopoldne. Blagega rajnkega priporočam v spomin in molitev.
Naj počiva mirno v Bogu!
*
St. Martin pri Kranju, dne 31. maja 1893.
Anton Brodnik.
kooperator.
232 1
Namesto vsakega drugega naznanila,

Dunajska borza.
Dnč 2. junija.
Papirna renta 5%, Iti % davka . . . :-rehrna renta 5%, 16* davka . . . 7,lata renta 4%, davka prosta .... 4% avstrijska kronina renta, 200 kron . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. .
Kredtne akcije, 160 gld.......
London, 10 funtov stri. ......
JNapoleondor (20 fr.).......
lesarski cekini . . , Nemških mark 100
98 gld. 25 kr.
	. 95 .
. 117	^ 35 „
. 96	. 40 „
. 986	
. 341	, 25 .
123	„ 40 .
9	,. 80 .
•i	„ 85 .
60	n 27\
Dni 31. maja.
Ogerska zlAta renta 4 fi Ogerska kronina renta 4*, 200 kron 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. Državno srečke 1. 1864., 100 gld. . . Zastavna pisma avstr. ocr. zem. kred. banke 4 >
Zastavna pisma Kreditne srečke. 100 gld.
St. Genois srcAk«. 40 irld

115 gld. 94 , 148 . 164 .
n
98 „ 100 . 197 .
67 .
75 kr.
85 „
n
50 „
80 "
4% srečke dunajske parobrodne družbe . .	141 gld.	—	&r.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	18 „	50	n
	23 .	50	n
	69 „	—	m
	71 .	—	•
Ljubljanske srečke.........	22 „	80	M
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.| . .	150 .	75	•
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2950 .	—	m
	n	—	
Papirnih rubeljev 100 .......	123 .	75	
JUT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. | Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmat>is<>za dobitk-. K u I a n t n a izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delnišk? družba
„11 E K C I
Vllollzeile št. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B
66
Jk£~ Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti u ti 1 o ■>. o n i h (f 1 a v n i c