st ud ia universitatis he re d it at i 49 st ud ia universitatis he re d it at i V prispevku je predstavljeno prevzemanje italijanskega besednega reda v stilno nezaznamovanem odvisnem stavku v slovenščino kot primer italijanske interference v južnoprimorski slovenščini. Analizirani korpus obsega govorjena in pisna besedila, ki po funkciji spadajo v praktično sporazumevalno zvrst. Rezultati analize kažejo na močan vpliv italijanskega besednega reda na zaporedje stavčnih členov pri govorcih južnoprimorske regije, pri čemer gre tendenca v glavnem v smeri skladenjskega poenostavljanja. Ključne besede: interferenca, jeziki v stiku, protistavna analiza, besedni red, slovenščina, italijanščina. Nel presente contributo viene presentato il transfer dell'ordine dei costituenti nella frase dipendente stilisticamente non marcata come esempio di interferenza dall'italiano allo sloveno del Litorale. Il corpus analizzato comprende sia enunciati orali che scritti, appartenenti al registro mediamente formale o informale. Dall'analisi del corpus emerge una forte influenza dell’ordine dei costituenti in italiano sul loro ordine nello sloveno del Litorale con una tendenza alla semplificazione sintattica. Parole chiave: interferenza, lingue in contatto, analisi contrastiva, ordine dei costituenti, sloveno, italiano. Besedni red kot primer italijanske interference v južnoprimorski slovenščini Anja Zorman Fakulteta za humanistične študije, Univerza na Primorskem anja.zorman@fhs.upr.si Termin interferenca je v poznih šestdese-tih letih prejšnjega stoletja vpeljal We-inreich (1968), pri čemer je posamezni- kova nesposobnost popolnega ločevanja jezikov med dvojezičnimi govorci predstavljala 'napa- ko' oziroma 'neuspeh'. Zaradi negativne konota- cije se je kasneje predvsem v teoriji učenja dru- gih jezikov namesto termina interferenca začel pojavljati termin transfer, v zgodnjih sedemde- setih se je pojavil koncept interjezika1 kot oseb- nega, nestalnega in fleksibilnega jezikovnega sis- tema, ki ga gradi posameznik, ki se uči drugega jezika. S tem se pogled na posameznikovo spo- razumevalno zmožnost v drugem jeziku prestavi iz izkrivljene različice ciljnega jezika na s pravili urejen sistem sporazumevanja. V jezikoslovju in 1 Larry Selinker, “Interlanguage,” International Review of Applied Linguistics 10, no.3 (1972): 209-231. sociolingvistiki se termin interferenca še vedno uporablja kot nevtralen izraz za odstopanja od jezikovne norme in rabe, ki se pojavljajo v dvoje- zičnih oziroma večjezičnih govorcih kot rezultat stika med jezikoma oziroma med jeziki in njiho- vega medsebojnega vplivanja. Pojav interference med jeziki je torej stal- nica med jeziki v stiku na dvojezičnih ali več- jezičnih območjih ter med jeziki v stiku zaradi ekonomskih, političnih ali demografskih dejav- nikov.2 S pojavom informacijsko-komunikacij- 2 Poleg interference so na omenjenih območjih prisotni še drugi po- javi, ki izhajajo iz stikanja jezikov in kultur, npr. jezikovno prekla- pljanje (it. commutazione del codice, an. code-switching) (Kje je tvoj zaino?, Vado in banca a pagare una pložnica), ki se pogosto po- javlja v kombinaciji s kalkom iz drugega jezika (Gremo en giro, La profesoressa mi ha dato il popravni). Jezikovno preklapljanje lahko zadeva (1) strukturo besede (One lahko petegolirajo, ki imajo cajt), (2) strukturo stavka (Kje je tvoj zaino?) ali povedi (È meglio, da ne- anche ne razmišljaš o tem) (3) strukturo besedila, ki ga sestavlja več doi: ht t ps://doi .org/10. 26493/2350-54 43. 4(1)49–58 st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 4 (2 01 6) , š t ev il k a 1 50 skih tehnologij pa so vse bolj zaznavne tudi in- terference iz tujih jezikov, predvsem angleščine. Na pojav in jakost interference iz tujih jezikov pomembno vpliva tudi kakovost prevodov iz teh jezikov v govorčev prvi jezik. Interferenca zade- va vse ravni jezika, najpogostejša in najbolj opa- zna je sicer na pomenski ravni v obliki prevzetih besed, vendar so nanjo občutljive tudi ostale rav- ni jezika. Analiza interferenc iz sosedskega jezika po- membno prispeva k sociolingvističnemu pozna- vanju in razumevanju značilnosti govorcev do- ločene govorne skupine in njihovih odnosov z govorci drugih govornih skupin, s katerimi so v stiku. Rezultati analiz imajo prav tako po- membno vlogo v izobraževanju, predvsem pri je- zikovni vzgoji. Čeprav se je sčasoma izkazalo, da protistavna analiza jezikovnih sistemov ne more predvideti vseh napak, ki se pojavljajo pri učenju jezikov, in da se številne napake, ki naj bi se po- javile zaradi kontrastov med jezikoma, ne pojavi- jo, ostaja poznavanje (potencialnih) interferenc način, ki govorcu omogoča, da se v svojem in/ali drugem oziroma tujem jeziku izraža pravilneje. Med skladenjskimi interferencami iz itali- janščine na južnoprimorsko slovenščino se naj- pogosteje omenjajo odsotnost dvojine3, kalki (npr. kako se kličeš namesto kako ti je ime) in besedni red stavčnih členov. V analizi pisnih izdelkov učencev iz Nab- režine je Caharija Pizzolitto (1991/92)4 ugotovi- la, da je problematičen predvsem položaj glago- lov (Po kosilu oče gre v Šemplaj; Drugače moja družina je še precej mirna; […] je vedel, da Mitja je šel pohajat), položaj zaimenske besede (Vam predstavljam mojo družino) in povratne obli- ke (Se ukvarja z zajčjerejo). Pri položaju glago- povedi (Ti moram povedat eno novo. È incredibile che cosa si in- ventano queste persone) ter (4) kot vprašanje na koncu povedi, s ka- terim govorec sogovorca pozove, da izrazi (ne) strinjanje s poveda- nim (Manjka še dvajset centov, giusto?). Medstavčno preklapljanje pogosto označuje tudi termin mešanje kodov (it. enunciazione mis- tilingue, an. code-mixing). (Berruto 1993; 2004, Alfonzetti 2010). 3 Ta je v zadnjem času zaznavna tudi med ostalimi slovenskimi go- vorci. 4 Vera Caharija Pizzolitto, “Interference z italijanščino v pisnih iz- delkih učencev srednje šole v Nabrežini,” Jezik in slovstvo 37, no. 8 (1991/92): 217-225. la se v vseh treh primerih, ki jih navaja avtorica, po modelu italijanščine povedek umešča za oseb- kom. V kontrastu z italijanščino je v slovenšči- ni v prvem in drugem primeru predvidljiv be- sedni red prislov / prislovno določilo – povedek – osebek, v tretjem primeru pa se v predmetnem odvisniku sestavljene glagolske paradigme deli- jo, osebek se vrine vanje. Položaj glagola ob za- imenskih in povratnih oblikah je v slovenščini odvisen od (ne)izraženosti osebka: v povedih z izraženim osebkom se umeščata pred povedek, v povedih z neizraženim osebkom pa za pove- dek, medtem ko ostaja v italijanščini zaporedje nespremenjeno, ne glede na izraženost osebka, kar je kot interferenca iz italijanščine razvidno iz navedenih primerov. Podobno ugotavlja tudi Ožbot (2009)5, da študenti prevajalstva iz Tr- sta pri prevodu iz italijanščine v slovenščino v glavnem ohranjajo enak besedni red, na primer sestavljenih glagolskih paradigem ne delijo, da bi vanje vrinili osebek, prislov ali drug element. Po- možni in osrednji glagol sta blizu, čeprav sloven- ščina med njiju omogoča vrivanje več elementov, med drugim osebka. Ob tem avtorica poudarja, da je vpliv italijanske skladnje pri prevodih zara- di prisotnosti modela, ki nedvomno vpliva na je- zikovno produkcijo, še močnejši kot pri prostem izražanju. Raziskava Caharije Pizzolitto (1991/92) se ukvarja z zamejskimi Slovenci, raziskava Ožbot (2009) s študenti slovenščine v Trstu, ki so pre- težno zamejci6. Predvidevamo, da je podobna interferenca prisotna tudi pri južnoprimorskih govorcih, saj je na obeh straneh meje učenje slo- venščine od rojstva dalje kognitivno intenzivno povezano z italijanščino. Kranjc (1992/93)7 poja- snjuje, da otroci že zelo zgodaj usvojijo besedni red, pri čemer ima ključno vlogo kakovost govor- 5 Martina Ožbot, “Nekaj kontrastivnih beležk o italijanščini in slo- venščini in nekaj opažanj o jezikovni produkciji pri govorcih slo- venščine v Italiji,” Jezik in slovstvo 54, no. 1 (2009): 25-47. 6 V vzorec so vključeni deloma tudi študenti italijanščine v Ljublja- ni. Glede razprave o besednem redu se primeri prav gotovo nanaša- jo na 'zamejski' del vzorca. 7 Simona Kranjc, “Otroški govor,” Jezik in slovstvo 38, no. 1-2 (1992/93): 19-28. st ud ia universitatis he re d it at i be se d n i r ed k o t pr im er it a li ja n sk e in t er fe r en c e v ju ž n o pr im o r sk i s lo v en šč in i 51 jenega jezika, s katerim so pretežno v stiku8. Ita- lijanska interferenca je tako prisotna pri govor- cih vseh generacij, ne glede na dejstvo, da se velik delež otrok z italijanščino aktivno prvič sreča v šoli, čeprav je območje južne Primorske dvoje- zično9. Govorjeni jezik in s tem interferenca se namreč prenaša medgeneracijsko, interferenca se torej pojavlja ne glede na količino in intenzivnost stika govorcev z italijanščino. V raziskavi, ki jo predstavljamo v pričujočem prispevku, smo tako skušali identificirati mesta italijanske interferen- ce pri govorcih južne Primorske, pri čemer smo se omejili na besedni red v skladenjsko nezazna- movanem10 odvisnem stavku. Zaporedje stavčnih členov v slovenščini in italijanščini Prve raziskave besednega reda segajo v šestdese- ta leta prejšnjega stoletja11 in so se ukvarjale pred- vsem s tipologijo nezaznamovanih enostavčnih trdilnih povedi. Iz teh raziskav izhaja, da večina jezikov pripada skupinama, za kateri je značilno zaporedje SOV12 oziroma SVO13. Pri tem je tre- ba poudariti, da v nekaterih jezikih ni moč jas- no določiti zaporedja stavčnih členov, na primer v slovenščini, čeprav tipološko spada v skupino SVO tako kot italijanščina. Sodobni italijan- ski jezik je glede besednega reda stavčnih členov manj fleksibilen od slovenščine, kar je na splošno značilno za jezike, ki ne poznajo sklanjatve sa- mostalnika. 8 K usvajanju jezikovnega sistema knjižnega jezika pri otrocih po- membno pripomore poslušanje besedil v zbornem jeziku. Branje otrokom je torej pomemben dejavnik pri razvoju ne le besednega zaklada, temveč tudi jezikovnega sistema. 9 Dvojezična območja so določena s statuti Obalnih občin Koper, Izola, Piran, Ankaran. 10 Benincà (2001) ločuje med tremi vrstami (ne)zaznamovanosti: pra- gmatično, skladenjsko in fonološko. Pragmatično nezaznamovana poved se lahko pojavi v teoretično neomejenem obsegu sporazu- mevalnih položajev, skladenjsko nezaznamovana je poved, v kate- ri zaporedje njenih sestavnih delov odgovarja sistemu, kot ga opisu- je jezikoslovje, medtem ko je za fonološko nezaznamovano poved značilen neprekinjen intonacijski tok oziroma intonacija pripadajo- ča določeni (sporočilni) strukturi. 11 Pionirske raziskave na področju tipološke razvrstitve jezikov glede na besedni red osnovnih stavčnih členov (osebek, povedek, pred- met) je opravil Greenberg (1963). 12 Osebek – predmet – povedek. 13 Osebek – povedek – predmet. V slovenščini besedni red stavčnih členov ni popolnoma predvidljiv. V enostavčni trdilni po- vedi lahko prepoznamo zaporedje SVO, ko ob- liki za osebek in predmet sovpadata (npr. Dekle bere časopis), pri čemer je element levo od povedi osebek, desno pa predmet. Ko obliki ne sovpada- ta, besedni red ni predvidljiv (npr. Otroci so jed- li piškote; Piškote so pojedli otroci) in je odvi- sen od členitve po aktualnosti, t.j. smeri od bolj znanega (tema) proti manj znanemu (rema). Iz- hodišče in jedro enostavčne povedi sta povezana s prehodom. Ko je enostavčna poved del besedi- la, so v enostavčni nezaznamovani povedi po- leg omenjenega predvidljiva še nekatera zapored- ja stavčnih členov14, pri čemer govorec prav tako sledi členitvi po aktualnosti. Slovenščino torej umeščamo med jezike, v katerih ni mogoče jasno določiti besednega reda stavčnih členov, medtem ko je v italijanščini ta bistveno bolj določen. Njegova funkcija je pri- marno skladenjska, v minimalnem stavku (it. frase nucleare o minima) trdilne nezaznamova- ne enostavčne povedi je osebek tako samostalni- ška sintagma pred povedkom, tista, ki mu sledi, je predmet (1): (1) Marta ha aiutato Luca. V povedi (1) je Marta osebek, Luca je pred- met. Inverzija samostalnikov povzroči logičn- o-pomensko in skladenjsko spremembo pove- di (2). Poved s spremenjenim besednim redom je stilno zaznamovana (3) ali celo pomensko ne- sprejemljiva (4): (2) Luca ha aiutato Marta. (3) I giornali, li compra il nonno. (4) *Un libro legge Luca. V (2) je Marta izgubila skladenjsko funkci- jo osebka in vrši funkcijo predmeta. V (3) je za- radi premestitve ali dislokacije predmeta na levo 14 Npr. prislovno določilo – povedek (npr. Danes delamo); povedek – prislovno določilo / predmet (npr. Delali smo tri dni / izpit); pri- slovno določilo – povedek – predmet (npr. Tukaj smo našli doka- ze); osebek – predmet v dajalniku – povedek – predmet v tožilniku (npr. Mama je otrokom pripravila kosilo); prislovno določilo časa – prislovno določilo lastnosti – povedek (npr. V preteklosti so se po- gosto selili) (Toporišič 2000). st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 4 (2 01 6) , š t ev il k a 1 52 (it. dislocazione a sinistra) osebek v položaju manj znanega (reme) in torej jedro povedi. Pre- meščanje izhodišča in jedra tako spremeni stil- no nezaznamovano poved v zaznamovano. Ber- ruto (2004) označuje premeščanje jedra na levo kot učinkovit način poudarjanja dela povedi v italijanščini. Postpozicija osebka v italijanščini je do- voljena, ko to zahtevajo pragmatične značilnos- ti diskurza (5) in ko to zahteva pomenska narava posameznih glagolov (6): (5) Si prepara al salto Peter Prevc. (6) Arriva il treno. V (5) govorec posreduje pričakovano novi- co (jedro povedi) in ta je poudarjena, če se na- haja na koncu povedi. Enovalentni povedek (it. monovalente), kot je na primer glagol ‘arrivare’ v (6) spada v skupino t.i. neakuzativnih glagolov (it. verbi inaccusativi), ki izražajo nenadno spre- membo stanja, neodvisno od osebkovega name- na, (npr. pasti, ozdraveti, izginiti); spremembo položaja, ki je posledica gibanja v določeno smer (npr. prispeti, priti, vstopiti, zbežati); stanje (npr. ostati); dogajanje (npr. zgoditi se, pripetiti se), pri čemer pretežni delež učinka izvršitve dejanja nosi povedek, medtem ko je pomen, ki ga posre- duje osebek, drugotne narave in se zato nahaja za povedkom (Sabatini 2012). V odvisnem stavku je položaj osebka neko- liko manj predvidljiv, vezan je na vsebinsko fun- kcijo izhodišča oziroma jedra povedi in se torej lahko pojavlja tudi za povedkom, ko to zahtevajo pragmatične značilnosti diskurza ali pomen gla- gola (7): (7) E si fece dare il giornale perché di fianco alla réclame c’erano i risultati delle corse. (N 20)15 Podobno se tudi v slovenščini osebek nahaja za povedkom na koncu povedi, ko ima funkcijo jedra (8): 15 Kontrasti med jezikoma so ponazorjeni s primeri iz kratke zgodbe Novecento avtorja Alessandra Baricca in njegovega prevoda v slo- venščino (Devetsto, prevedla Maja Novak) ter romana Io e te av- torja Niccola Ammanitija in njegovega prevoda (Jaz in ti, prevedla Vera Troha). (8) In je zaplenil časopis, ker so bili poleg re- klame objavljeni izidi konjskih dirk. (D 19) Posamezna zaporedja stavčnih členov v od- visnem stavku so v italijanščini vendarle predvi- dljiva, t.j. ob nominalnem povedku (it. predicato nominale), sestavljenih glagolskih paradigmah in glede na naslonke. Vsa navedena zaporedja so predvidljiva tudi v slovenščini, vendar se med jezikoma ne prekrivajo, kar torej potencialno povzroča interferenco v enem ali drugem jeziku ali celo v obeh. Ob nominalnem povedku, sestavljata ga po- vedkova vez (it. copula) in povedkovo določi- lo (it. complemento predicativo del soggetto), se osebek umešča pred povedek (7 – 9): (9) Suonavamo perché l'Oceano è grande […]. (N 13) (10) Non credo ci sia bisogno di spiegarvi come questa nave sia, in molti sensi, una nave straordinaria. (N 15) (11) Se quella tastiera è infinita, […] (N 56) . V italijanščini se torej osebek nahaja pred povedkom, t.j. povedkovo vezjo in povedkovim določilom. V kontrastu z italijanščino pa je v slo- venščini osebek umeščen med povedkovo vez in povedkovo določilo (12-14): (12) Igrali smo, ker je ocean velik […]. (D 13) (13) Najbrž mi ni treba razlagati, da je ta lad- ja izjemna. (D 14) (14) Če je tista klaviatura neskončna […] (D 55). Za sestavljene glagolske paradigme je v ita- lijanščini značilno, da so nedeljive. Pomožnik in povratne oblike se nahajajo neposredno pred osrednjim glagolom, med pomožnik in pretekli deležnik se lahko umeščajo le določena prislov- na določila časa (15): (15) Lo trovò un mattino che erano già scesi tutti, a Boston, lo trovò in una scatola di car- tone. (N 18) V slovenščini se med pomožnik in pretek- li deležnik ter povratne oblike in glagol lahko st ud ia universitatis he re d it at i be se d n i r ed k o t pr im er it a li ja n sk e in t er fe r en c e v ju ž n o pr im o r sk i s lo v en šč in i 53 umeščajo različni stavčni členi, med drugim tudi osebek (ta ladja, kdo, vsi), kar pa je v italijanščini nesprejemljivo (16): (16) Našel ga je nekega jutra, ko so se vsi že iz- krcali, v Bostonu, našel ga je v kartonasti ška- tli. (D 17) V slovenščini se osebek lahko umešča tudi med naklonski izraz in osrednji glagol (17), kar je v italijanščini prav tako nesprejemljivo (18): (17) […] nobeden od njih ni bil pričakoval, da lahko tako majcen otrok napravi toliko dre- ka. (D 20) (18) […] nessuno si aspettava che un bambi- no così piccolo potesse fare tutta quella mer- da. (N 21) Zaporedje stavčnih členov, ki je predvidlji- vo v obeh jezikih, vendar se ne prekriva, se tiče položaja osebka glede na naslonke16. V italija- nščini se naslonke nahajajo med osebkom in po- vedkom, predvidljivo je torej zaporedje: osebek - povratne oblike (it. particelle pronominali) in/ ali nepovratne zaimenske dajalniške oblike (it. pronome indiretto) in/ali zaimenske tožilniške oblike (it. pronome diretto) – povedek (19-21): (19) […] COM’È VERO CHE QUESTA NAVE SI CHIAMA VIRGINIAN E VOI SIETE I DUE PIÙ GRANDI IMBE- CILLI CHE ABBIANO MAI SOLCA- TO L’OCEANO! (N 31) (20) Si è guardata intorno come se sperasse che qualcuno le dicesse cosa fare. (IT 17) (21) Mia madre diceva che due cavalli da tiro mi avevano stirato. (IT 11) Iz primerov (22-24) je razvidno, da se ose- bek nahaja takoj za vezno besedo in torej pred naslonkami in povedkom, medtem ko se v slo- venščini neposredno za vezno besedo nahajajo 16 V slovenščini si v odvisnem stavku naslonke sledijo v naslednjem za- poredju: 1. vezniška beseda, 2. naklonski členek (naj), 3. glagolske naslonke pomožnika biti, ki se začenjajo s s- oziroma v pogojniku (bi), 4. povratne oblike, 5. nepovratne zaimenske dajalniške oblike, 6. zaimenske tožilniške oblike, 7. zaimenske tožilniške oblike, 8. gla- golske naslonke s korenom bo ter naslonka je, 9. nikalni ali kak drug členek (Toporišič 2000). naslonke, in sicer povratne (18), nepovratne za- imenske dajalniške (19) in zaimenske tožilniške oblike (20), sledita jim osebek in povedek. (22) […] ALI PA SE TA LADJA NE IME- NUJE VIRGINIAN IN SPLOH STA OBA NAJVEČJA KRETENA, KAR JIH JE KDAJ ORALO OCEAN! (D 30) (23) Pogledala je naokoli, kakor bi upala, da ji bo kdo povedal, kaj naj stori. (JT 19) (24) Moja mama je govorila, da sta me razte- gnila dva vprežna konja. (JT 15) Italijanska interferenca v slovenščini pri zaporedju stavčnih členov Med jeziki v stiku je pogost pojav interference, t.j. prevzemanja jezikovnih prvin, ki so v izvor- nem jeziku v nasprotju s predpisano normo ozi- roma pragmatično rabo. V nadaljevanju bomo predstavili prevzemanje italijanskega besednega reda v stilno nezaznamovanem odvisnem stav- ku v slovenščino, ki izhaja iz uvodoma predsta- vljenih kontrastov med jezikoma, in sicer (1) po- ložaja osebka ob nominalnem glagolu, (2) ob sestavljenih glagolskih paradigmah ter (3) polo- žaja osebka glede na nekatere naslonke. Anali- zirani korpus obsega ustna in pisna besedila, ki po funkciji spadajo v praktično sporazumevalno zvrst. Govorci izhajajo iz južnoprimorske regije. Pri oceni govorčevega izvora smo poleg pozna- vanja govorca oziroma njihove izjave o geograf- skem izvoru upoštevali pomenske in oblikoslov- no-skladenjske značilnosti besedila, ki kažejo na to, da govorec prihaja z južne Primorske. Položaj osebka ob nominalnem glagolu Za slovenščino je v odvisnem stavku z nominal- nim povedkom značilno zaporedje povedkova vez – osebek – povedkovo določilo (12-14), med- tem ko je za italijanščino značilno zaporedje ose- bek – povedkova vez – povedkovo določilo (9- 11). V primerih od (23) do (27) se osebek umešča pred povedkovo vez, tako v trdilni kot v nikalni obliki, in povedkovo določilo, kar je v slovenšči- ni značilno za govor Obale, in prav gotovo je in- terferenca iz italijanščine: st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 4 (2 01 6) , š t ev il k a 1 54 (25) In ker so ugotovili, da ta nezadovoljen potrošnik je idealen kupec, seveda, se druž- bena klima je nekako ustalila na tej brezper- spektivnosti, nezadovoljstvu, razočaranjem, jezi… (AZ) (26) Je pa dejstvo, da vsi, ki se zgražate nad dogajanjem ste sokrivi, ker hkrati podpirate, da se ne bi nič spremenilo. (FRO) (27) polovica IPS- delavcev je odveč v luki saj delovni procesi so zastareli (FRO) (28) In če ugotovi, seveda, da je enemu spon- zorju zelo zelo pomembno, koliko ljudi pos- luša tisto oddajo in seveda, ko naredi rekla- mo, da ljudje so dovzetni za sporočilo tiste reklame, tistega sporočila, potem seveda […] bo tisto oglasno sporočilo doseglo svoj uči- nek. (AZ) (29) Problem je ker vse luči niso enakih ob- lik npr. nekatere so take oblike da so bolj na udaru UV žarkov, druge manj, potem je ver- jetno nekaj razlike tudi po letih, materiali se z leti izboljšujejo, prav tako vsi proizvajalci nimajo identičnih materialov itd. itd. (FA) Položaj osebka ob sestavljenih glagolskih paradigmah Sestavljene glagolske paradigme se v slovenščini lahko delijo, med pomožnik in pretekli deležnik se lahko vrinejo osebek, prislov ali drug element. V odvisniku je položaj pomožnikov predvidljiv glede na povratne oblike, nepovratne zaimenske dajalniške oblike in zaimenske tožilniške oblike: pred njimi se umeščajo oblike pomožnika biti, ki se začenjajo s s- (sem, si, smo, ste, so) in pomo- žnik bi, za njimi pa glagolske naslonke s korenom bo ter naslonka je. Podobne delitve italijanščina ne pozna, med pomožnik in pretekli deležnik se lahko vrinejo le določena prislovna določila (22). Nedeljenost glagolskih paradigem, ki se pojavlja pri južnoprimorskih govorcih, je tako najverje- tneje interferenca iz italijanščine (30 – 31): (30) In ker so ugotovili, da ta nezadovoljen potrošnik je idealen kupec, seveda, se druž- bena klima je nekako ustalila na tej brezper- spektivnosti, nezadovoljstvu, razočaranjem, jezi… (AZ) (31) Torej, kakšnega partnerja si bo izbral? Ker na ta način bo kreiral odraslost. (AZ) V sestavljenih povedih z osebkovim odvis- nikom se v nadrejenem stavku v slovenščini gla- gol nahaja za povedkovim določilom, v italijan- ščini je pred njim. Zaporedje glagol – povedkovo določilo v primeru (32) kalkira italijansko zapo- redje, ki pa v slovenščini ni sprejemljivo. (32) Imam dobro novico: je možno vaditi za odhod. (AZ) Podobno neskladje s slovenščino prikazuje tudi primer (33), v katerem je glagol v trpni obli- ki in je osebek impliciten: (33) preberi koncesijsko pogodbo – je obja- vljena na spletu. (FRO) Položaj osebka ob povratnih oblikah Skladenjska interferenca iz italijanščine se prav tako kaže v umeščanju osebka pred posamezne naslonke, kot se pojavlja pri južnoprimorskih go- vorcih. V slovenščini se osebek umešča med po- vratne oblike, nepovratne zaimenske dajalniške oblike in zaimenske tožilniške oblike ter pove- dek (18-20), iz primerov (34) do (41) pa je razvi- dno, da se Obalni govor skladenjsko prekriva z italijanščino in ne slovenščino. (34) In ko bodo tile oglaševalci ugotovili, da če pri meni oglašujejo en določen proizvod, da ta proizvod potem se prodaja, tako to de- luje. (AZ) (35) […] ni vam uspelo, sedaj ko se lomi kopi- ja in počasi kraja v luki se zaključuje pod to ekipo. (FRO) Povratna oblika se nahaja ob glagolu tudi v primerih, ko osebek odvisnega stavka ni izražen (36), v nadrejenem stavku v nezačetnem (37) in začetnem položaju v povedi (38) ter v povedku s frazeološkim (39) in naklonskim glagolom (40) do (41) : st ud ia universitatis he re d it at i be se d n i r ed k o t pr im er it a li ja n sk e in t er fe r en c e v ju ž n o pr im o r sk i s lo v en šč in i 55 (36) Opažam da s tem iqu-jem razmišljanja si ne zaslužite da je situacija v luki kaj boljša glede IPSA […]. (FRO) (37) Pol, ko bo on shodil, ko bova šla igrat fuzbal, pol bom jaz se vključil v te zadeve. (AZ) (38) Se upira tistemu, kar jasno in nedvou- mno zahteva Zakon o delovnih razmerjih. (FRO) (39) Tisti trenutek, ko uspete, uspete se do- takniti stranke na tak ali drugačen način […], je seveda bistveno večja možnost, da bomo tisto blago ne samo poskusili, ampak kasne- je tudi kupili. (AZ) (40) Retrans ,ne bo pomagalo meni se jokat ,pritoževat ,bo treba se organizirat in poiskat gazdo. (FRO) (41) Boš moral se obrnit na Kreblja in Peča- novo oni so avtorji te zgodbe IPS (FRO) V slovenščini se v odvisnem stavku povra- tne oblike nahajajo pred predmetom v orodni- ku (s tem iqu-jem) (36) in frazeološkim glagolom (uspete) (39). V enostavčni povedi in v nadreje- nem stavku se nahajajo za glagolom, ko je ta na začetku stavka (38), za naklonskim glagolom (40) , (41) in pred pomožnikom za prihodnjih (37), (40) in (41). Stalna raba povratnih oblik ob glagolu, kot jo prikazujejo zgornji primeri, je bistveno preprostejša od rabe v slovenščini, kar prav gotovo pripomore k njenemu intenzivnemu prevzemanju iz italijanščine. Tendenca k ekono- mičnosti v jeziku je pogosto pomemben kriterij prevzemanja posameznih jezikovnih struktur na vseh jezikovnih ravneh. Položaj osebka in zaimenskih tožilniških oblik V slovenščini se v odvisnem stavku zaimenske tožilniške oblike umeščajo pred osebek in pove- dek, medtem ko je v italijanščini osebek pred za- imensko tožilniško obliko in glagolom. Funkcija osebka je v italijanščini torej vezana na položaj v stavku. Umeščanje osebka pred zaimensko tožil- niško obliko v slovenščini lahko pripišemo inter- ferenci iz drugih jezikov, pri govorcih južne Pri- morske je zagotovo najmočnejša interferenca iz italijanščine (42-44): (42) Ko boste vi ga dali spat in imeli namen, da on hitro zaspi, ne bo hitro zaspal. (AZ) (43) klemen mislim da je strah o 15 časih malo odveč...ker še italjani jih v normalnem življenju ne uporabljajo tolko... (FC) (44) In selekcija sedaj ne pride vec v postev, ker sodisce ti bo zaposlilo na delovno mes- to disponenta osnovnosolca, ce je v podreje- nem in prikritem razmerju opravljal zadolzi- tve slednjega. (FRO) Umeščanje osebka pred zaimensko tožilni- ško obliko se pri govorcih južne Primorske poja- vlja tudi v enostavčni povedi (45): (45) Tudi nikoli nihče te ne more pripraviti […]. (AZ) Zaznamovani besedni red Čeprav zaznamovani besedni red ni temeljni predmet analize pričujočega članka, navajamo primer premeščanja predmeta na levo (it. dislo- cazione a sinistra) (46), saj menimo, da je prevze- manje zaznamovanega besednega reda posebno močan primer interference iz italijanščine v go- voru Slovenske Obale. Način premeščanja stav- čnih členov v skladenjsko zaznamovanem bese- dnem redu se v slovenščini bistveno razlikuje od italijanščine17. Pojav premeščanja predmeta na levo z ustreznim povzemanjem (it. ripresa pro- nominale) z zaimensko tožilniško obliko (jih) gre tako prav gotovo pripisati interferenci iz ita- lijanščine. 17 Najpogostejši načini premeščanja stavčnih členov v zaznamova- nem besednem redu v sodobni italijanščini so premeščanje pred- meta na levo (Giorgio, io non lo conosco), na desno (Non lo conos- co, Giorgio), nedoločeno jedro (it. tema sospeso) (Il professor Piva, nessuno può dimenticarlo; Al professor Piva, nessuno [gli] affide- rebbe un bambino; Di Giorgio, [ne] hanno parlato bene), topikali- zacija (TUO FR ATELLO ho visto; A TUO FR ATELLO ho par- lato; DI FILOSOFIA stavamo discutendo; A EDIMBURGO, ha studiato), anaforična antepozicija (it. anteposizione anaforica) (La stessa proposta fece poi il partito di maggioranza) ter antepozici- ja kvantifikatorjev (it. anteposizione dei quantificatori) (Qualcosa avrà fatto, nella vita; Di qualcosa avete parlato) (Benincà 2001). st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 4 (2 01 6) , š t ev il k a 1 56 (46) En kup tistih osnovnih čustev: veselje, žalost, jeza, strah, gnus, to so osnovna člo- veška čustva, jih je možno prenesti, sporočiti samo z dotikom, brez ene besede. (AZ) Zaključki Analiza besednega reda v južnoprimorskem po- krajinskem govoru je pokazala na močan vpliv italijanske skladnje na zaporedje stavčnih členov. Tendenca gre v glavnem v smeri skladenjskega poenostavljanja, v katerem se osebek vedno na- haja pred povratno obliko in/ali povedkom in/ ali predmetom, tudi ko je predmet izražen z za- imensko tožilniško obliko. Analiza korpusa se je sicer ukvarjala predvsem z nezaznamovanim be- sednim redom v odvisnem stavku, vendar se je pokazalo, da je omenjeni besedni red stavčnih členov in naslonk (osebek – povratna oblika –/– zaimenska tožilniška oblika –/– povedek –/– predmet) konsistenten ne glede na skladenjsko zgradbo povedi: pojavlja se tako v enostavčnih povedih, kot v sestavljenih povedih, in sicer tako v nadrejenem stavku kot v odvisniku. Besedni red bi ostal nespremenjen tudi ob prisotnosti prislovnega določila ali prislova, kot se je npr. po- kazalo v raziskavi Caharije Pizzolitto (1991/92). Tudi Ožbot (2009) je ugotovila, da študenti pri prevajanju iz italijanščine v slovenščino ohranja- jo v glavnem nespremenjen besedni red. Pri pre- vajanju je zaradi neposredne prisotnosti italijan- ske osnove možnost pojava interference sicer še višja kot pri sporočanju, vendar so rezultati obeh analiz primerljivi. Predvidevali smo, da bodo re- zultati primerljivi tudi s slovenščino južne Pri- morske, kar se je potrdilo. Kvantitativna analiza bi prav gotovo pokazala, da je interferenca pogo- stejša med zamejci, saj je v zamejstvu italijanšči- na bistveno bolj prepletena s slovenščino, pa tudi stik s samo italijanščino je pogostejši in intenziv- nejši. Posebej zanimiva je ugotovitev, da se in- terferenca pojavlja tudi pri mlajših govorcih, ki pred vstopom v šolo niso v aktivnem stiku z ita- lijanščino. V svojem okolju (lahko) zaznajo dvo- jezične napise, slišijo italijanske govorce, obišče- jo institucije italijanske narodnostne skupnosti, vendar je ta stik stihijski in zgolj na receptivni ravni. Ugotovitev kaže na zgodovinsko preplete- nost med slovenščino in italijanščino, ki se pre- naša medgeneracijsko in se torej ohranja tudi pri mlajših generacijah, ne glede na kakovost njiho- vega stika z italijanščino.18 Glede na to, da so otroci danes prej v stiku z angleščino kot z italijanščino, bi v nadaljnjih raz- iskavah veljalo preveriti 'vitalnost' italijanske in- terference pri besednem redu v njihovem govo- ru. Podobno kot se kaže premo sorazmeren upad sporazumevalne zmožnosti v italijanščini in dvig sporazumevalne zmožnosti v angleščini pri otrocih z južne Primorske bi se najbrž pokazala tudi vse večja vloga angleščine in posledično vse manjša vloga italijanščine na njihov razvoj skla- denjskega besednega reda v slovenščini. Oznake AZ Aleksander Zadel. Moč in pomen dotika. Strokovno predavanje. Dostopno na: https://vimeo.com/149742446 ter Koliko smo resnično svobodni. Intervju. Dostopno na: http://studio12.si/medsebojni-odnosi/pi- san-svet-odnosov/aleksander-zadel-koliko- -smo-v-resnici-svobodni/. D Alessandro Baricco. Devetsto (prevod Maja Novak). Ljubljana: Vale-Novak, 2000. FA Forum Alter spletna scena. Dostopno na: https://www.alter.si/tabla/showflat. php?Number=907960&page=4. FC Forum Cosmopolitan. Dostopno na: http://www.cosmopolitan.si/forum/viewtopic. php?t=16798 . FRO Forum Regional obala. Dostopno na: https://www.regional.obala.si/. IT Niccolò Ammaniti. Io e te. Torino: Einau- di, 2010. 18 V spontanih zapisih enojezičnega dečka, nastalih v starosti med še- stim in devetim letom, se v besednem redu stavčnih členov poja- vlja interferenca iz italijanščine: Aha zgleda da vsi naši načrti ima- jo razbijanje glave; NOSEK JE VPR AŠAL ČE LAHKO SE GRE IGR AT VEN Z NOVIMI PRIJATELJI. st ud ia universitatis he re d it at i be se d n i r ed k o t pr im er it a li ja n sk e in t er fe r en c e v ju ž n o pr im o r sk i s lo v en šč in i 57 JT Niccolò Ammaniti. Jaz in ti (prevod Vera Troha). Ljubljana: Študentska založba, 2011. N Alessandro Baricco. Novecento. Milano: Feltrinelli, 1994. Summary Negative language transfer or interference refers to the influence of one or more languages on the language(s) one speaks or learns, where the knowledge transferred is in contrast with the language it is applied to. Modern languages are influenced by a variety of languages, pri- marily English, through mass media and information and communication technologies. However, tradition- ally, interference is specific to languages in contact. Its direction and strength depend on various, mainly social circumstances. Interference refers to all linguistic lev- els, the most frequent and the strongest being the lexi- cal interference. The article discusses the borrowing of Italian word order in Slovene in stylistically unmarked dependent clauses as an example of Italian interference in Slovene of the Littoral area. The corpus subjected to analysis comprises spoken and written texts in semi-for- mal and informal style. From the corpus analysis emerg- es a strong influence of the Italian word order on the word order in Slovene speakers of the Littoral, devia- tions from Slovene norm in particular linguistic norm were observed in the subject position next to the nom- inal predicate, complex verb paradigms, reflexive pro- nouns and direct pronouns. The tendency observed is towards syntactic simplification, where the subject al- ways precedes the reflexive pronoun, and/or the predi- cate and/or the direct object, even when the latter is ex- pressed by a direct pronoun. The corpus analysis dealt primarily with the unmarked word order in the depend- ent clause, however a consistency in the word order sub- ject – reflexive pronoun –/– direct object –/– predicate –/– direct object was observed, regardless of the syn- tactic clause structure: it appears both in simple sen- tences and complex clauses, where it is present in the main as well as in the dependent clause. Studies of lan- guage interference are crucial to understanding soci- olinguistic relations between linguistic groups in are- as of linguistic (and cultural) contact, as well as raising awareness about potential interference in language pro- duction. Although studies on error analysis have shown that not all errors produced by learners can be associat- ed to language interference and that some potential er- rors, identified by the contrastive analysis, do not occur, the awareness on linguistic contrasts between languag- es is a powerful means to a more accurate and proficient language use. Povzetek Med jeziki v stiku je zaznaven pojav interference, t.j. prevzemanja jezikovnih prvin, ki so v izvornem jeziku v nasprotju s predpisano normo oziroma rabo v sporazu- mevalnih položajih. Čeprav je pojav informacijsko-ko- munikacijskih tehnologij pomembno vplival na pojav interference iz tujih jezikov, predvsem angleščine, je in- terferenca značilna predvsem za jezike v stiku na dvoje- zičnih ali večjezičnih območjih ter za jezike v stiku zara- di ekonomskih, političnih ali demografskih dejavnikov, pri čemer je smer in jakost prevzemanja odvisna od šte- vilnih, predvsem družbenih okoliščin. Interferenca za- deva vse ravni jezika, najpogostejša in najbolj opazna je sicer na pomenski ravni v obliki prevzetih besed, vendar so nanjo občutljive tudi ostale ravni jezika. V prispevku je predstavljeno prevzemanje italijanskega besednega reda v stilno nezaznamovanem odvisnem stavku v slo- venščino kot primer italijanske interference v slovenšči- ni južne Primorske. Analizirani korpus obsega govorje- na in pisna besedila, ki po funkciji spadajo v praktično sporazumevalno zvrst. Analiza besednega reda v pokra- jinskem govoru južne Primorske je pokazala na močan vpliv italijanske skladnje na zaporedje stavčnih členov pri govorcih z Obale. Odstopanja od norme slovenske- ga jezika, ki so se pokazale v raziskavi, se nanašajo na po- ložaj osebka ob nominalnem povedku, ob sestavljenih glagolskih paradigmah, ob povratnih oblikah in ob za- imenskih tožilniških oblikah. Tendenca gre v glavnem v smeri skladenjskega poenostavljanja, v katerem se ose- bek vedno nahaja pred povratno obliko in/ali poved- kom in/ali predmetom, tudi ko je predmet izražen z za- imensko tožilniško obliko. Analiza korpusa se je sicer ukvarjala predvsem z ne- zaznamovanim besednim redom v odvisnem stavku, vendar se je pokazalo, da je omenjeni besedni red stav- čnih členov in naslonk (osebek – povratna oblika –/– zaimenska tožilniška oblika –/– povedek –/– predmet) konsistenten ne glede na skladenjsko zgradbo pove- di: pojavlja se tako v enostavčnih povedih, kot v sesta- st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 4 (2 01 6) , š t ev il k a 1 58 st ud ia universitatis he re d it at i vljenih povedih, in sicer tako v nadrejenem stavku kot v odvisniku. Analiza interferenc iz sosedskega jezika pomembno prispeva k sociolingvističnem poznava- nju razumevanju značilnosti govorcev določene govor- ne skupine in njihovih odnosov z govorci drugih govor- nih skupin, s katerimi so v stiku. Rezultati analiz imajo prav tako pomembno vlogo v izobraževanju, predvsem pri jezikovni vzgoji. Čeprav se je sčasoma izkazalo, da protistavna analiza jezikovnih sistemov ne more predvi- deti vseh napak, ki se pojavljajo pri učenju jezikov, in da se številne napake, ki naj bi se pojavile zaradi kontrastov med jezikoma, ne pojavijo, ostaja poznavanje (potenci- alnih) interferenc način, ki govorcu omogoča, da se v svojem in/ali drugem oziroma tujem jeziku izraža pra- vilneje. Literatura Alfonzetti, Giovanna. “Commutazione di codi- ce.” In Enciclopedia dell'italiano Treccani. Roma: Istituto dell'enciclopedia italiana, 2010. http://www.treccani.it/enciclopedia/ commutazione-di-codice_(Enciclopedia- -dell'Italiano)/ Benincà, Paola. “L'ordine degli elementi della frase e le costruzioni marcate.” In Grande grammatica italiana di consultazione, vol. I, ur. Lorenzo Renzi, Giampaolo Salvi, Anna Cardinaletti, 115 – 226. Bologna: Il Mulino, 2001. Berruto, Gaetano. “Le varietà del repertorio.” In Introduzione all'italiano contemporaneo. La variazione e gli usi, ur. Alberto A. Sobre- ro, 3-92. Bari: Laterza, 1993. Berruto, Gaetano. Prima lezione di sociolingu- istica. Bari: Laterza, 2004. Caharija Pizzolitto, Vera. “Interference z itali- janščino v pisnih izdelkih učencev srednje šole v Nabrežini.” Jezik in slovstvo 37, no. 8 (1991/92): 217-225. Greenberg, Joseph. “Some universals of gram- mar with particular reference to the or- der of meaningful elements.” In Universals of Language, ur. Joseph Greenberg, 73-75. London: MIT Press, 1963. Kranjc, Simona. “Otroški govor.” Jezik in slo- vstvo 38, no. 1-2 (1992/93): 19-28. Ožbot Martina. “Nekaj kontrastivnih beležk o italijanščini in slovenščini in nekaj opa- žanj o jezikovni produkciji pri govorcih slo- venščine v Italiji.” Jezik in slovstvo 54, no. 1 (2009): 25-47. Sabatini, Francesco. L'italiano nel mondo mo- derno. Tra grammatica e testi. Vol II. Na- poli: Liguori, 2012. Serianni, Luca. Grammatica italiana. Italiano comune e lingua letteraria. Torino: Utet, 1989. Sobrero, Alberto. Introduzione all'italiano con- temporaneo. La variazione e gli usi. II Vol. Bari: Laterza, 1993. Toporišič, Jože. Slovenska slovnica. Maribor: Založba Obzorja, 2000.