Strokovni list za povzdigo in napredek gostilniškega obrta in gospodarstva. Oficijalno glasilo „Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem“ in v tej včlanjenih zadrug, dalje gostilničarskih zadrug v Sežani in Trbovljah. Obvezno glasilo za člane gostilničarskih zadrug na Bledu, Zagorju ob Savi, Idriji, Železnikih, Kamniku in v Postojni. List izhaja mesečno dvakrat in stane celoletno....................K 6-— polletno........................ 3'20 četrtletno......................160 posamezne številke po ... . „—"30 Cene inseratom: V48 strani pri enkratni objavi K 1"50, pri večkratnih ..... = objavah popust. — — Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Gradišče 7. Stranke govore lahko v uredništvu vsak delavnik od 10—12 dopoldne Leto III. V Ljubljani, dne 22. marca 1913. St. 6. Gostilničarska zadruga za kamniški okra s sedežem v Kamniku vabi na redni občni zbor ki se vrši 27. marca 1913 ob 3. uri popoldne v prostorih g. A. Cererja v Kamniku. Dnevni red: . Poročilo načelnika. . Računski zaključek za leto 1912. 4. Proračun za leto 1913. 4. Volitev načelstva: a) načelnika, b) podnačelnika, c) 7 odbornikov in 3 namestnikov, d) 2 pregledovalcev računov. 5. Raznoterosti. Člani se opozarjajo v smislu § 24 zadružnih pravil, da ne smejo izostati neopravičeno od občnega zbora. Državno zborovanje v Trstu. Trst, Benetke, sploh morje, to je privlačna sila za vsakega, kdor še ne pozna našega juga in naše morske obali. Zato je gotovo srečna misel, da se priredi letos državno zborovanje gostilničarjev v Trstu. Na to prireditev smo sicer že opozarjali, danes pa nam je mogoče objaviti detajliran program celega zborovanja s pozivom, da naj se tudi naše gostilničarstvo udeleži v kolikor mogoče velikem številu zborovanja in izleta sploh. S tem namreč pokažemo tudi mi nasproti javnosti, da se zavedamo pomena in vrednosti stanovske organizacije. Da je državna zveza gostilničarskih zadrug zasnovala celo prireditev na najširši podlagi in pritegnila k sodelovanju najodličnejše osebe, je razvidno že iz tega, da so v častnem predsedstvu zborovanja c. kr. tržaški namestnik princ Konrad Hohenlohe, tržaški župan dr. Alfonz Valerio in predsednik tržaške trgovske in obrtne zbornice Edmund Richetti vitez Terralba in da vozi v ta namen poseben vlak iz Dunaja v Trst. V odbor sam so pritegnjeni zastopniki gostilničarstva iz vseh kronovin avstrijskih. Našo deželo zastopata načelnik deželne zveze g- Vinko Ogorelec in podnačelnik ljubljanske gostilničarske zadruge g. Fran Kavčič, katerega so pritegnili v časnikarski odsek. Tudi v Trstu samem je stvar dobro organizirana in da se cela prireditev posreči v splošno zadovoljnost, so se tam osnovali različni lokalni odseki, kakor sprejemni, stanovanjski in zabavni. Da bo vsakdo lahko že na zunaj spozna člana teh odsekov, bodo nosili le-ti ror zete in sicer člani sprejemnega odseka rumene, stanovanjskega odseka rdeče, zabav--nega odseka pa bele rozete, dočim se nahaja pisarna s poizvedovalnico v hotelu Volpich> Via Spiridione 1. >'A/ Izlet z zborovanjem pa je podrobno zasnovan naslednje: > Posebni vlak odpelje z Dunaja v ponde-Ijek dne 7. aprila zvečer in pride v torek zjutraj ob pol 6. uri v Ljubljano, Tu pozdravi izletnike načelstvo kranjske gostilničarske zveze ter event. druga zastopstva in se zajutrkuje. Iz Ljubljane odhaja vlak ob 6. uri 13 minut ter pride v Postojno ob 8. uri 2 minuti. Tam izletniki izstopijo, dobe predkosilce in se nato podajo v jamo. Po ogledu jame je skupno kosilo v tamošnjih hotelih. Popoldne ob 4. uri 5 minut odpelje posebni vlak naprej proti Trstu, kamor dospe ob 5. uri 50 minut zvečer. Ker je južna železnica po svoji stari navadi dovolila za posebni vlak znižano vožnjo samo iz Dunaja in si vsled tega prihrani na vožnji samo tisti, ki vstopi že v Gradcu v ta vlak in ker je prihod tega vlaka v Ljubljano razmeroma precej zgoden, se bo ž njim odpeljalo od naše strani le malo udeležencev. Glavni del naših udeležencev naj bi se odpeljal Iz Ljubljane z osebnim vlakom, ki odhaja Iz Ljubljane ob 10. url 2 minuti In pride v Postojno kmalu po 12. uri. Tam bi izstopili, se pridružili tovarišem iz severnih dežela in se potem odpeljali, ako to južna železnica dovoli, proti Trstu s posebnim vlakom, ako pa bi tega ne dovolila, z osebnim vlakom, ki odhaja iz Postojne ob 3- uri 4 minute in pride v Trst ob 5. uri 35 minut. Ako se priglasi vsaj 30 udeležencev, bodo imeli tl za 20% znižano vožnjo, kar jim oskrbi naše uredništvo, V Trstu samem je udeležencem na razpolago za prenočevanje 17 hotelov in sicer: Abbazia, Adria, Balkan, Centrale, Continental, Europa, Excelsior-Palace, Metropole, Montce-nisio, Vanoli, Volpich, De la Ville, Alla citta di Parenzo, Dossi Erminia, Lutmann Erminia. Venturi Rosa in Slanitsch Maria, Udeleženci, ki se pravočasno prijavijo in vplačajo prijavnino, dobe v enem teh hotelov prenočišče, kakor bo pačtooznačeno na dotičnem kuponu. Vsak pa pri prijavi lahko navede, v katerem teh hotelov želi prenočevati, in se bo ta njegova želja vpoštevala. Za prenočišča se oddajo samo dotični kuponi portirju in ni treba plačati za to nikake nadaljne pristojbine. Seveda napitnine osobju v tem niso vračunane. V torek zvečer ob 8. uri je pozdravni večer v Dreherjevi restavraciji na borznem trgu, spojen s koncertom, ki ga je naročila na čast udeležencem tržaška gostilničarska zadruga. V sredo 9. aprila ob Vili. uri je v veliki dvorani trgovske in obrtne zbornice na borznem trgu otvoritev zborovanja s sledečim vsporedom: 1. Otvoritev in oficijelni podrav po c. kr. tržaškem namestniku princu Konradu Hohenlohe. 2. Strokovna organizacija gostilničarskega stanu. (Referent zadružni inštruktor g. dr. Herman Blodig iz Trsta.). 3. Sklepi obrtnega sveta c. kr. trgovskega ministrstva glede dokaza vsposobljenosti, kon cesijoniranja prodaje piva v steklenicah in dolžnosti protokoliranja. (Poročata člana obrtnega sveta gg. Otmar Penz iz Dunaja in Josip Vlček iz Prage.). 4. Vzdržljivost posode in sprememba mero-sodnih predpisov. (Poroča g. Ferdinad Kottek iz Korneuburga.). 5. Mali finančni načrt vlade, zlasti oziraje se na nameravano obdačenje vžigalic. (Poroča deželni poslanec Oton Fritz iz Češkega.). 6. a) Nadaljevanje podelitev novih koncesij in vpoštevanje mnenja zadrug od obrtne oblasti; b) zanemarjanje Tirolske na obratno- tehničnem polju; i ^ - c) vstanovitev zadružnih deželnih kreditnih zavodov. (Predlogi tirolske zveze, o katerih poroča Fran Innerhofer iz Inomosta.). 7. Krajevna potreba pri gostilniškem obrtu. Kako jo uvažujejo obrtna oblastva. (Poroča Alfonz Mencinger iz Ljubljane.). 8. Želje in pritožbe kolodvorskih restav-raterjev. (Poroča Fran Zavfel iz Prage.). 9. Ureditev domačih trafik. (Poroča Fran Roschanz iz Maribora.). Po zborovanju kosijo udeleženci v poljubnih restavracijah, popoldne ob 4. uri pa se zbero na trgu Verdi, da se skupno odpeljejo z električno cestno železnico v Dreherjevo pivovarno, katero si ogledajo. Tam je buffet in koncert. Ob V29. uri zvečer se udeleže zborovalci predstave v variete-gledališču Eden. V četrtek dne 10. aprila se ob 9. uri nadaljuje v dvorani trgovske in obrtne zbornice zborovanje in sicer s sledečim dnevnim redom: 1. Sedanja praksa glede predpisov radi počitka vajencev in sredstva, da se doseže sprememba. (Poroča Ivan Brandl iz Gradca.) 2. Ali se more hotelska industrija v Avstriji razvijati brez državne podpore? (Poročata gg. Karel Sukfiill iz Dunaja in Josip Stenberk iz Prage.). 3. a) Ureditev policijske ure na deželi; b) Ureditev licenc za plesne prireditve. (Poroča g. Hugo Bulka iz Brna.) 4. Konzumna društva in zloraba obrtnega reda za zakotne točilnice. (Poroča g. Rudolf Cichy iz Karvina.). 5. Stališče napram takozvanim prisilnim zvezam. (Poročata gg. Fran Freller iz Linča in Ivan Sindhuber iz Gradca.). 6. Reforma vžitninskega davka na vino. (Poroča g. Lavoslav Bučar iz Kostanjevice.) 7. Uvedba skupne akcije, da se doseže pri pivu gotov odpis od deželnih in občinskih doklad. (Poroča g. Herman Schuster iz Solno-grada.) 8. O potrebi, da se pomnože za gostilničarski stan mandati v obrtnem svetu. (Poroča g. Adolf Schittenhelm iz Tropave.). 9. Predlogi tržaške zadružne zveze: a) Oškodovanje vsled privatnega dajanja hrane; b) Potreba, da je prodajanje vina v steklenicah odvisno od koncesije. (Poroča g/ Lovro Marchig iz Trsta.). Po zborovanju odmor, ob VaS. uri pa slavnostni banket v Exselsior - Palace - hotelu. Naproša se, da se udeleženci udeleže banketa točno in da pridejo tja v temnih oblekah. Ob 5. uri je izlet po morju v Porto Rose in sicer s posebnim parnikom. Na krovu je godba in buffet. Izletniki se vrnejo iz Porto Rose ob 8. uri zvečer. V petek H. aprila zjutraj ob 6. uri se od- peljejo udeleženci s posebnim brzoparnikom v Benetke, kamor dospejo ob 10. Uri dopoldne. Ogledovanje mesta pod strokovnim vodstvom. Kosilo v poljubnih restavracijah. Ob 2. uri popoldne vožnja s parnikom skozi Canale grande in k morskemu kopališču Lido. Tam skupna večerja in benečanska noč. Ob 1. uri popolnoči odpelje parnik izletnike nazaj v Trst, kamor pridejo ob 6. uri zjutraj. V Trstu razhod. — ■ 1 - Tak je torej program. Vsak mora pritrditi, da je precej obširen. ; • Povdarjati moramo, da je vsled razpisa državne zveze udeležba [pri eni ali drugi teh prireditev mogoča le onemu, kdor se izkaže z izkaznico in tozadevnimi kuponi. Za izkaznico se dobi kongresov znak, slavnostni spis, prosto prenočišče v Trstu škoži tri noči t: j. od 8. aprila zvečer ob 6. do vštevši 11. aprila zjutraj ob 6„ dalje je vsled nje upravičen vsak udeležiti se vseh prej navedenih priredb v Postojni, Trstu in Bertetkah, vštevši vse vožnje po morju. Izkaznica stane 70 K. Vožnjo po železnici je plačati posebej. Prireditve se udeleže lahko tudi dame, člani in znanci gostilničarskih rodbin. Slavnostna knjiga in kongresni znak se izroče udeležencem že med vožnjo; kdor pa pride direktno v Trst, dobi vse to na pozdravnem večeru proti tozadevnem kuponu v pisarni (hotel Volpich). Glede sedežev za variete predstave se naprošajo udeleženci, da gredo pozdravni večer po karte in sicer tudi v pisarno (hotel Volpich). Kdor se namerava udeležiti tega izleta in zborovanja, naj to najkasneje do 31. marca 1913 zvečer naznani pismeno ali ustmeno upravništvu »Gostilničarskega Vestnika« ter obenem tudi vplača prijavnino per K 70-—. Vsak naj poda tudi natančen svoj naslov, da mu more državna zveza doposlati izkaznico in druge kupone. Istotako naj obenem sporoči eventualne želje glede prenočišča. Kdor je natančno zasledoval ves program n tudi vpošteval to, kar se mu bo nudilo po tem programu, mora priznati, da bi v slučaju, ako bi si sam hotet ogledati vse to in si tako postreči, moral odšteti za to najmanj 100 K; ako se torej udeleži izleta, ne le, da si poceni ogleda znamenite kraje, marveč ima tudi priliko seznaniti se s svojimi stanovskimi tovariši iz vse Avstrije. Zato tudi mi lahko priporočamo, da naj bi se udeležilo te prireditve častno število našega gostilničarstva. Gostilničarska zadruga v Kranju. Gostilničarske zadruge za kranjski sodni okraj občni zbor se je vršil 25. svečana t. 1. dopoldne ob 10. uri v prostorih g. Fran Kuralta v Kranju. Obisk je bil izredno dober — vsaj za sedaj vladajoče naše razmere — udeležilo se je namreč občnega zbora nad 50 članov in tudi razprave ter debate so pokazale, da se je začelo vendarle buditi zanimanje za stanovsko organizacijo. Pozabiti pa ne smemo drugega važnega dejstva, da se je namreč občnega zbora udeležil zastopnik obrtnega oblastva. Druga okrajna glavarstva menda ne posvečajo našemu gibanju in našemu delovanju posebne pozornosti, morda smo jim celo odveč, tukaj pa je bilo opažati, da gresta obrtna oblast in zadružno načelstvo skupno pot v dosego onih ciljev, ki jih ima pred očmi obrtni red. In to je gotovo hvale vredno. ,0 občnem zboru kot takem nam je poročati : Načelnik zadruge gosp. Kuralt otvori občni zbor, konštatira sklepčnost, pozdravi zastopnika obrtne oblasti, c. kr. okrajnega komisarja gosp. Stesko, našega urednika kot odposlanca deželne gostilničarske zveze, prečita brzojavko zadružnega inštruktorja . gosp. dra. Blodiga iz Trsta, ki se radi pozne obvestitve ne more . udeležiti zborovanja in zato tem potom želi najboljših uspehov, imenuje zapisnikarjem g. Fran Pogačnika iz Kranja, za overovatelja zapisnika gg. Ivana P a p 1 e r j a iz Zg. .Besnice in g. Petra Kobala iz Kranja, ter za pregledovalce računov gg. Matevža Kerna iz Cerkelj ter Mihaela Velkavrha iz Preddvora. i Predno preide k dnevnemu redu, vpraša navzoče, ali žele, da se prečita zapisnik ustanovnega občnega zbora, kar pa zborovalci hvaležno odklonijo. Nato poda načelnik sledeče poročilo o dosedanjem delovanju zadruge: Zadruga se dosedaj ponaša lahko s precej lepimi uspehi, ki jih je dosegla pri okrajnem glavarstvu. Zadružno načelstvo je imelo vsega skupaj 12 odborovih sej, v katerih se je posvetovalo glede oddaje mnenja za 33 prošenj za gostilniške koncesije. Zadružno načelstvo je v 9 slučajih oddalo ugodno mnenje, v 24 slučajih pa se je izreklo proti podelitvi. Da se je izrekel odbor v 9 slučajih za podelitev, ima svoj vzrok v tem, da se je v teh slučajih šlo za razširjenje že obstoječih koncesij, največkrat za podeljenje žganjetoča za boljše žgane pijače. Žalibog okrajno glavarstvo ni v vseh slučajih poslušalo mnenja zadruge, zavrnilo je namreč 25 prošenj. Odkar zadruga obstoji, je bilo izdanih 5 novih koncesij, ugasnilo, oziroma odložilo se jih je 11, nanovo v zakup danih koncesij pa je bilo 8, tako da šteje sedaj zadruga 181 članov in sicer 125 možkih, 55 ženskih in eno juridično osebo. V okolišu zadruge je 9 žga-njetočev in 3 kavarne. Pri oddaji mnenj je zadružni odbor stal na stališču, da odklanja nove koncesije in da se tudi število obstoječih koncesij zmanjša, zlasti tam, kjer se nahajajo posamezne, ki niso življenja možne. Okrajno glavarstvo je ta mnenja tudi vpoštevalo večinoma in se mu mora v tem oziru izreči priznanje, samo glede žganje-točev za boljše vrste žganih pijač je šlo svojo pot. Dobro pa bi bilo, da bi se tudi v tem oziru bolj nanašalo na naše mnenje, ker te prošnje so se tikale samo gostilen, ki imajo opravka s tujci, kolesarji itd., ki navadno takoj po prihodu zahtevajo požirek slivovke, konjaka itd., a jim gostilničar s tem postreči ne sme. Načelnikovo poročilo se odobri brez debate, na kar poda blagajnik gosp. Pogačnik računski zaključek za 1. 1912, ki izkazuje 1130 K 40 h dohodkov ter 237 K 25 h izdatkov, torej preostanka 983 K 15 h. Pregledovalca računov poročata, da sta našla knjige in priloge v redu, ter predlagatata absolutorij, ki se podeli brez ugovora. K tretji točki dnevnega reda poroča načelnik gosp. Kuralt in sicer v kratkem naslednje : Gostilničarstvo v okrožju zadrude trpi mnogo vsled neopravičene konkurence, ki jo delajo tem obrtu razni branjevci in trgovci. Zadruga je sicer nekaj teh skaz naznanila obrtnemu oblastvu in so bili ti tudi kaznovani, toda vse to ne pomaga nič, da bi se korenito odpravila ta rakrana za gostilniški obrt. Zadruga dobiva najrazličnejša poročila o kršenju obrtnih predpisov, toda žalibog ne more v vseh slučajih nastopati, ker manjka zanesljivih prič. Tako se jej je n. pr. poročalo, da se v gotovi trgovini toči kar cele noči, skušalo se je to tudi s pričami ugotoviti, toda zaman. Vsak človek, torej tudi vsak trgovec ima svoje prijatelje in nobeden ne mara, da bi se drug drugemu zameril, posebno sosed sosedu ne. Zato potem pri poizvedbah tudi vsak raje reče, da kaj takega ne more reči za gotovo, posebno še ker se boji, da bi se mu pozneje očitalo, da je tega ali onega v kazen spravil. Nadalje je zadružno načelstvo dobilo poročila, da se toči pivo, vino, žganje v trgovinah kar v odprtih steklenicah, skratka da se je pilo po teh trgovinah, kakor po gostilnah. Seveda so to težki obrtni pregreški in je zadruga dolžna naznaniti jih okrajnemu glavarstvu, okrajno glavarstvo pa zopet zahteva za vsak slučaj vsaj dvoje zanesljivih prič. Odbor zadruge se je v tem oziru posvetoval in sestavil tozadevno spomenico na okrajno glavarstvo, v kateri se isto naproša, da naj po svojih organih in po županstvih strogo pazi na to, da se ta neredna konkurenca ne bo več vršila. Potem, ko so nekateri člani kritizirali še okolnost, da so po raznih trgovskih filijalkah, v katerih se največ greši na ta način proti predpisom obrtnega reda, nastavljeni nesposobni in nedoletni uslužbenci, na kar je treba obrtno oblast posebej opozarjati, iti ko je pojasnil naš urednik razne predpise glede točenja v zaprtih steklenicah, občni zbor predlagano resolucijo soglasno odobri. O nadaljni točki dnevnega reda, namreč glede ureditve policijske ure poroča g. Ivan Gašperlin iz Šenčurja. Zadružni odbor se je v tem oziru posvetoval in sklenil predložiti današnjemu občnemu zboru , spomenico na deželno vlado ter okrajno glavarstvo, v kateri se naproša, da naj se dovoli tudi gostilnam na deželi policijska ura do 12. ure, kakor imajo to sedaj že dovoljena mesta v okolišu okrajnega glavarstva. Ako pa bi že ne bilo mogoče dati dovoljenja za vse dni v tednu, naj se dovoli policijska ura do polnoči vsaj za nedelje in praznike in dneve pred temi. Spomenica sama se peča podrobno s težkočami, ki jih mora prestati dandanes gostilničar ravno vsled strogih določil iz leta 1854. Naš urednik poda k tej točki pojasnilo, v koliko se je že zavzela za ureditev policijske ure deželna zveza, da pa dežeina vlada do danes še ni našla časa za to ureditev, dočim okrajni komisar gosp. Steska priporoča, naj se opozarja v spomenici na to, da je itak ob sobotah, nedeljah in praznikih prepovedano točiti žganje, da se torej s takim dovoljenjem nikakor ne bo onemogočila tendenca oblastvu, namreč omejitev žganjepitja. Po tej debati se tudi ta spomenica soglasno odobri ter naroči načelstvu, da jo v smislu priporočanih dodatkov upopolni. Glede 5. točke dnevnega reda, t. j. glede odpisa vžitninskega davka od vina, kolikor ga porabi gostilničarjeva družina, poroča načelnik in predlaga primerno resolucijo na nadzor-ništvo deželnih doklad. Utemeljevanje je že splošno znana stvar, zato si ga za danes lahko prihranimo. K tej točki se oglasi naš urednik, ki poroča, da je deželna zveza glede tega vprašanja storila že mnogo korakov, tako n. pr. tudi lansko leto na občnem zboru, da pa je deželni odbor njeno vlogo vrnil, češ da ni zato kompetenten. Zato tudi dvomi, da bi imela spomenica na nadzorništvo deželnih doklad kake vspehe, vendar bi ga jako veselilo, ako bi bila zadruga v tem pogledu srečnejša in da bi dosegla kaj. Pripomni končno, da je ta točka vsled prizadevanja deželne zveze sprejeta na dnevni red državnega gostilničarskega zborovanja, ker je najprej treba reforme tozadevnega drž. zak. iz 1. 1829. Ko se še priporoča, naj se v spomenico sprejme še, da naj se dovoli tudi odpis vžit-nine od za dom porabljenega mesa, občni zbor odobri tudi to spomenico. Glede pristopa zadruge k deželni zvezi poroča naš urednik in navzočim s kratko utemeljitvijo priporoča pristopi Ker zborovalci sklenejo pristop, se dnevni red spopolni še v toliko, da se voli tudi odposlance in njih namestnike za zvezna zborovanja. Po kratkem odmoru je sprejeta sledeča lista odposlancev: Fran Kuralt, Rudolf Jeglič, in Fran Pogačnik iz Kranja, Fran Šušteršič, Jakob Gorjanc in Ivan Grajzer iz Prim-skovega, Ivan Gašperlin in Josip Golob iz Šenčurja ter Lovro Rebolj iz Kranja so izvoljeni za delegate, za njih namestnike pa Ivan Papier iz Zgornje Besnice, Fran B e-nedek iz Kranja, Ivan Jenko iz Cerkelj, Jernej Ručigaj in Mihael Velkavrh iz Preddvora. Načelnik gosp. Kuralt častita izvoljenim in obljublja, da bo z delegati vred vedno zastopal pri zvezi interese zadiuge. K raznoterostim se priglasi gosp. Lovro Rebolj iz Kranja, ki je naziranja, da je zadruga upravičena v interesu svojih članov skrbeti tudi zato, da jim preskrbi cenejše na- kupne vire. V Kranju n. pr. je meso danes skoraj dražje kakor v Ljubljani in mesarji od sedanjih cen ne odnehajo, kljub temu, da je cena živini v zadnjem času močno padla. Znano mu je, da se da doseči precej cenejšo dobavo mesa, ako se zaveže gotovo število biti stalen odjemalec enega mesarja. Treba je skleniti samo tako pogodbo. Ker je zadružno načelstvo z delom itak preobloženo, naj bi se v ta namen volil posebni odsek, ki naj ukrene vse potrebno, da se ta ideja uresniči, tembolj, ker je domenek glede tega stvar vsacega posameznika in se v to nikogar siliti ne more. V ta odsek se volijo soglasno: Ivan Grajzer, Jernej Ručigaj, Lovro Rebolj, Fran Ben e d ek, Ivan Gašperlin, Rudolf Jeglič in Fran Šušteršič. S tem je bil tudi izčrpan dnevni red tega interesantnega zborovanja. Zato zaključi načelnik malo pred 1. uro z običajno zahvalo občni zbor. Gostilničarska zadruga na Vrhniki. Načelstvo gostilničarske zadruge za vrhniški sodni okraj je sklicalo letošnji svoj občni zbor na 6. marca popoldne na pol 3. uro v prostore občinske pisarne na Vrhniki in se je temu vabilu odzvalo nad 30 članov. Zato otvori načelnik g. Kos kmalu po pol 3. uri občni zbor, pozdravi navzoče, člane in našega urednika, konštatira sklepčnost ter preide takoj na dnevni red, to je k poročilu načelstva. Iz tega je navesti: Zadruga ne obstoji še niti eno leto in svojega delovanja ni mogla še razviti v vseh smereh. Zadruga ima vsega skupaj 120 članov, toda sprejemnino je vplačalo dosedaj samo 65 članov, proti ostalim se bo moralo, četudi nerado, postopati upravnim potom. Načelstvo zadruge je imelo skupaj dve seji, v katerih so se obravnavale razne prošnje za podelitev koncesij in druga stanovska vprašanja, kakor vprašanje lastne bolniške blagajne itd. Načelnikovo poročilo odobre navzoči brez debate. Zato prečita takoj nato tajnik gospod Seliškar zapisnik ustanovnega občnega zbora, ki se tudi odobri brez vsake nadaljne debate. Po prečitanju zapisnika se oglasi k besedi naš urednik kot zastopnik kranjske gostilničarske zveze, sporoči navzočim pozdrav zveze, želi današnjemu zborovanju najboljše uspehe ter prosi, da se sprejme med dnevni red današnjega zborovanja tudi volitev odposlancev ter njih namestnikov k zborovanjem deželne zveze. Ta točka se je namreč izpustila na ustanovnem občnem zboru in jo je treba danes nadomestiti. Načelnik g. K o s odredi vsled tega takoj volitev delegatov in se izvolijo kot taki z vzklikom sledeči gg.: Ivan Kos iz Vrhnike, Anton Grašič iz Polhovega gradca, Fran Korenčan in Fran Kočevar iz Vrhnike, Anton Drašler iz Borovnice ter Ivan D r a š -ler iz Dolov, za njih namestnike pa gg.: Josip Zalar iz Borovnice, Andrej Rožmane iz Horjula ter Ivan Škof iz Zaklanca. Po volitvi poda g. Seliškar računski zaključek za I. 1912, ki izkazuje 682 K dohodkov ter 128 K 44 h izdatkov, torej prebitka 553 K 56 h. Od tega zneska je 500 K naloženih plodonosno v vrhniški občinski hranilnici, 53 K 56 h pa je v blagajni. V imenu pregledovalcev računov poroča g. Fr. Jurca iz Vrhnike, da so računi v redu, da soglašajo s prilogami in vsled tega predlaga odboru ab-solutorij, ki se tudi soglasno podeli. Proračun izkazuje za 1. 1903 skupaj 507 K dohodkov in 160 K izdatkov, ne oziraje se na sedanje premoženje zadruge in njega obresto-vanje. Pri tej točki dnevnega reda se vname daljša debata radi vpeljave potnin oddaljenim odbornikom. Debate se udeleže gg. Anton Drašler iz Borovpice, Ivan Oblak iz Vrhnike, naš urednik, Fran Korenčan ter Fran Jurca iz Vrhnike ter končno še gg. Fran Simon iz Vrhnike in Anton Drašler iz Borovnice. Končno se odkloni predlog, da naj se dovoli odbornikom povračilo potnin iz zadružnega premoženja, ker je smatrati odbor-niško mesto za častno mesto, pač pa se naroči načelstvu, da naj se posiužuje pravic po § 24 zadružnih pravil v slučaju, da bi posamezni odborniki izostajali neopravičeno od zadružnih sej. K prihodnji točki dnevnega reda, t. j. k proglasitvi vajeniških preskušenj poroča naš urednik in sicer v glavnem sledeče: Že dolgo let deluje gostilničarstvo na to, da naj se podele gostilniške koncesije le takim prosilcem, ki se izkažejo, da so se v gostilniškem obrtu tudi izučili. Ministrstvo je tudi že pripravljeno, izdati tako naredbo, ki jo pa hoče napraviti odvisno od gotovih pogojev. Tako stremi ministrstvo za tem, da naj bo dokaz sposobnosti glede gostilniškega obrta obvezen za take kraje, v katerih se zahteva od vajencev res nekaj znanja. Obrtnih šol se ne more ustanavljati povsod. Okolnost, da je kdo vpisan za vajenca, ne zadošča ministrstvu, ker bi se to lahko zlorabljalo. Treba je torej ustanoviti pri posameznih zadrugah preskuše-valne komisije in vajeniške preskušnje proglasiti za obvezne. Ako je kdo vpisan pri svojem očetu ali materi za vajenca, to na stvari ne izpremeni ničesar, samo da prestane pre-skušnjo s povoljnim uspehom. Kdor misli naprej, komur je mar bodočnost potomcev, ta mora biti za to, da se vajeniške preskušnje proglase za obvezne. Zato naj navzoči tudi glasujejo v tem smislu. G. Anton Drašler iz Borovnice želi pojasnila, ali je mogoče pripustiti sedaj, ko zadruga še ne obstoja tri leta, k vajeniškim pre-skušnjam tudi take vajence, ki delujejo v posameznih obrtih tudi že po več let. Naš urednik pojasni, da je to mogoče, ako učni gospodar izda spričevalo, v katerem to potrdi in vajenec plača zadrugi v pravilih določene pristojbine. Nato se soglasno sklene, da so za vrhniško gostilničarsko zadrugo vajeniške preskušnje obvezne in da zadrugi ni potreba izdati vajencu spričevala, ako se ni podvrgel pred potekom vajeniške dobe preskušnji. O nadaljni točki dnevnega reda poroča zopet naš urednik in se po njegovem poročilu sklene soglasno, naprositi gostilničarsko zvezo, da izposluje, da se vrši na Vrhniki kletarski tečaj za člane in pripadnike zadruge. Glede spremembe pravil poroča načelnik g. Kos, ki priporoča navzočim, da naj še § 14 pravil spremeni v toliko, da znaša inkorpora-cijska pristojbina za nove člane 50 K, za take člane, ki nastopijo obrt kot potomci prejšnjih članov, 25 K in za najemnike 10 K. Naš urednik dvomi o tem, da bi hotela deželna vlada potrditi tako spremembo, ker ne pozna nobene razlike med potomci in popolnoma novimi člani. Radi tega sklenejo zborovalci soglasno, da naj se spremene pravila v toliko, da znaša inkorporacijska pristojbina za nove lastnike koncesij 50 K, za najemnike pa 10 K. Pri raznoterostih se najprej naroči načelstvu, da naj se v bodoče poslužuje določb § 24 zadružnih pravil in vpelje redovne globe. Na to poroča naš urednik o nekaterih akcijah, ki sta jih započeli deželna in državna zveza, kakor o odstotkih pri prodaji tobačnih izdelkov, o reformi vžitninskega davka na vino in o ureditvi policijske ure Pri tem se dotakne tudi novega davka na vžigalice, poroča, da so dunajski gostilničarji sklenili opustiti dajanje vžigalic na mize, in priporoča, da store isto tudi člani vrhniške zadruge. Dajanje vžigalic na gostilniške mize pomenja razvado. Zadruga pa je opravičena v smislu § 1. zadružnih pravil razvade odpraviti. Vsled novega davka na vžigalice bo ta razvada za gostilničarje še dražja. Zato naj bi današnji zborovalci sklenili soglasno in za člane obvezno: S tistim dnem, ko stopi zakon glede obda-č e n j a vžigalic v veljavo, z vžigalicami raz gostilniško mizo. Kdor se pa temu sklepu ne pokori, naj ga zadružno načelstvo kaznuje v smislu § 24 zadružnih pravil. Predlog je z odobravanjem in soglasno sprejet. Ker se nato nihče ne priglasi, zaključi načelnik ob tri četrt na 5 z običajno zahvalo občni zbor. Gostilničarska zadruga v Idriji. Kakor smo že poročali v našem glasilu, je načelstvo gostilničarske in mesarske zadruge v Idriji sklicalo svoj letošnji redni občni zbor na 11. marca popoldne na 2. uro v prostore načelnika gosp. Alojzija Kobala v Idriji. Kakor je bilo pričakovati, občni zbor ob napovedani uri ni bil sklepčen radi nezadostnega števila članov. Zato je načelnik g. Kobal ob 3. uri otvoril ob navzočnosti 19 članic in članov drugi občni zbor, pozdravil našega urednika kot zastopnika gostilničarske deželne zveze, idrijskega župana g. Štrausa in posebno tudi članice. Po pozdravu je podal gosp. načelnik na-čelniško poročilo, iz katerega je navesti: Zadruga šteje sedaj 119 članov, vendar število še ni natančno ugotovljeno, ker pri obrtni oblasti obrtni katastri niso v preveč vzornem redu. Pretečeno poslovno leto je imel zadružni odbor več sej, v katerih je zlasti razpravljal o prošnjah za podelitev novih koncesij. V štirih slučajih se je odbor izrekel za podelitev in te štiri koncesije so se tudi od obrtne oblasti podelile, vse ostale prošnje pa zavrnile. 30. majnika je bila zadruga z večjim številom članov zastopana pri dobro vspelem gostilničarskem izletu v Postojno. Na lanskem občnem zboru je bila sicer sklenjena sprememba pravil, ki pa je postala brezpredmetna, ker so se prvotna pravila v tem smislu že spremenila 1. 1909, toda ta spremenjena pravila niso bila tiskana in vročena članom. Načelniško poročilo se odobri brez debate, na kar poda načelnik, ki posluje obenem tudi kot blagajnik, blagajniško poročilo. Blagajniško poročilo je sledeče: Dohodki so bili sledeči: Vpisnine in oprostnine vajencev K 40'— Sprejemnine novih članov ... K 100'— Na zadružni dokladi vplačanega . K 17'50 V hranilnici dvignjenega . . . . K 470 - Skupaj . . K 627-50 Izdatki s primanjkljajem iz I. 1911 vred izkazujejo pa skupno vsoto 623'65 K, tako da je bilo preostanka v blagajni K 3'85, dočim se je plodonosno naložena glavnica znižala od K 1365'22 na K 956'64. Pri tem se mora vpo-števati, da je na zadružni dokladi za I. 1912 vplačanih komaj K 17 50 namesto okroglih K 300. V imenu pregledovalcev računov poroča g. Šepetavec, da sta z g. Božičkom pregledala račune, jih primerjala s prilogami ter našla vse v redu. Zato predlaga gosp. načelniku kot blagajniku absolutorij, katerega mu občni zbor tudi podeli in sicer enoglasno. O proračunu za leto 1913, ki je izkazoval prvotno 675 K izdatkov in 730 K dohodkov, se vname daljša debata, katere se udeležita razven našega urednika še gg. Lipušček in Šepetavec. Končni uspeh te debate je, da se proračunjeni izdatki zvišajo na K 765'—, dohodki pa K 760'— ne oziraje se na narasle obresti glavnice, da se enoglasno proglasi „Gostilničarski Vestnik“ tudi za tekoče leto za obvezno glasilo zadruge, katerega rad- tega naroči zadruga za vse svoje člane in da se v svrho pokritja proračunjenih izdatkov zadruga sklene soglasno pobirati za leto 1913 zadružna doklada per K 3'— od vsakega člana zadruge. * Pri raznoterostih poroča najprej naš urednik o sklepu dunajskih gostilničarjev z ozirom na novi davek na vžigalice in priporoča navzočim, da se tudi današnji zborovalci ravnajo po njih vzgledu. Dajanje vžigalic na gostilniške mize pomenja namreč pravzaprav razvado in zadruga je v smislu § 1. zadružnih pravil opravičena odpraviti take razvade kakor n. pr. tudi dajanje potic, piruhov itd. Z vžigalicami ima že sedaj vsak gostilničar več ali manj izdatkov, ko pa se vpelje davek na vžigalice, se ta izdatek gotovo podvoji. Vsled novega davka naj bi imela država okroglo 7 miljonov kron več dohodkov in k tem dohodkom naj bi jej po stari navadi zopet prispevali v prvi vrsti gostilničarji. Zato naj bi današnji občni zbor sklenil, da s tistim dnem, ko stopi zakon glede davka na vžigalice v veljavo, vžigalice raz gostilniških miz. Ta sklep bodi obvezen za vse člane in načelstvo se pooblasti, da naj kaznuje one člane, ki bi se temu sklepu ne hoteli pokoriti, v smislu pravil z redovno globo do 20 K. (Predlog obvelja soglasno). Na predlog g. Srečkota Kogeja se nadalje, sklene soglasno, da zadružno načelstvo nabav' v ta namen potrebne tiskovine, ki naj se razpošljejo vsem članom, da jih razobesijo v svojih prostorih in da so tako zavarovani tudi napram svojim gostom. Nato pride v razpravo stara zahteva našega gostilničarstva, namreč ureditev policijske ure. Naš urednik poroča, kaj je zveza v tem pogledu že storila in kaj še namerava ukreniti, ker se deželna vlada kljub opetovanim vlogam ne mara v tem pogledu prav nič ganiti. Načelstvu zadruge priporoča, da napravi na okrajno glavarstvo in na deželno vlado vlogo, v kateri se prosi, da se za enkrat podaljša za mesto Idrijo do preklica policijska ura do 12. ure in naj se pri tem sklicuje na lokalne potrebe in na dejstvo, da je okrajno glavarstvo v Kranju izdalo enako dovoljenje za mesta v njenem področju. Seveda je treba, da temu pritrdi tudi občinski zastop. Zato naj se pridobi za to tudi občinske odbornike kakor je sploh treba, pridobiti za to vse občinske zastope, ker bodo vsi podobno kakor so bili že vprašani v okrožju okr. glavarstva v Litiji za tozadevno mnenje- Gosp. župan Štravs izjavi na to, da upa in da bo deloval na to, da bo mestni zastop idrijski, če ne soglasno, pa z veliko večino priporočal tako ureditev policijske ure, ki je v dobro tako gostilničarjem kot velikim davkoplačevalcem kakor tudi krajevnim razmeram. Dvomi pa, da bi se zavzemali za to tudi drugi občinski zastopi v političnem okraju logaškem, ker protialkoholno gibanje v tem oziru močno nasprotuje gostilničarskim zahtevam; seveda je veliko vprašanje, ali je taka ekstremnost kakor se je pojavila n. pr. na zadnjem protialkoholnem shodu, zdrava in če bodo tudi zdrave nje posledice. Pri tej priliki se dotakne tudi prakse, ki jo izvaja mestno županstvo pri izdaji licenc za plese ter izraža upanje, da so gostilničarji z njo zadovoljni. Načelnik g. Kobal omenja, da je zadruga že napravila podobno vlogo na okrajno glavarstvo, da pa je glavarstvo na to vlogo odgovorilo, da se zadruga nima v to zadevo vmešavati. (Stavčeva opazka: Čudna gospoda! Pri posameznih okrajnih glavarstvih menda nimajo niti toliko časa, da bi natančno proučili obrtni red ter pravila posameznih strokovnih zadrug. Važna vprašanja se ne rešujejo z bagateliziranjem.) Potem, ko se izreče na predlog g. Šepe-tavca g. županu zahvala za njegovo naklonjenost gostilničarskemu stanu, se soglasno sklene, da naj zadružno načelstvo vloži nasvetovano vlogo na okrajno glavarstvo in deželno vlado. Končno se nasvetuje še, naj se vpeljejo splošno redovne globe in naj se na to opozarja člane v „Gostilničarskem Vestniku“. Ker se nihče več ne priglasi k besedi, zaključi načelnik g. Kobal ob VaS uri občni zbor z običajno zahvalo in s pripombo, da je zadružni inštruktor g. dr. Blodig brzojavil, da se radi slabih zvez s Trstom ni mogel udeležiti današnjega zborovanja, kateremu želi najboljših uspehov. Ljubljanska okoličanska gostilničarska zadruga. Po številu članov najmočnejša gostilničarska zadruga na Kranjskem, t. j. ljubljanska okoličanska zadruga bi morala imeti svoj letošnji redni občni zbor v mali dvorani „Mestnega doma“ v Ljubljani v ponedeljek dne 17. t. m. dopoldne ob 9. uri. Ker se pa med našimi zadrugami širi nekaka epidemija, da namreč ob napovedani uri ni navzočih za sklepčnost zbora zadosti članov, je načelnik gosp. O gorel ec izrabil to priliko in odredil odborovo sejo ter potem, ko se je čakalo eno uro, ob 10. uri otvoril pri navzočnosti 52 članov in članic občni zbor, predstavil zborovalcem do-šlega zastopnika obrtne oblasti, gosp. d ra. Berceta, dal duška svoji nevolji radi malomarnosti in malenkostne udeležbe članov ter nato pozval tajnika gosp. Pintarja, da prečita zapisnik zadnjega občnega zbora, ki se odobri brez vsake debate. Po prečitanju zapisnika poda tajnik gosp. Pintar poročilo o delovanju zadruge v pretečenem letu. Iz tega poročila nam je navesti: Tudi v pretečenem letu je zadruga delovala v po zakonitih predpisih jej začrtani smeri v ta namen, da zboljša položaj svojih članov. Zlasti je zadružno načelstvo stremilo za tem, da se podeljevanje novih gostilniških koncesij kolikor mogoče omeji. Potegovala pa se je za nadaljni obstoj takih gostilen, ki jih prevzamejo nasledniki, osobito potomci ali sorodniki in koder je razvidno, da je ta obrt življenski pogoj dotične rodbine. Kadar so bili zadrugi naznanjeni in s pričami podprti obrtni prestopki, jih je pridno naznanjala obrtni oblasti, zlasti razne branjevce in druge šušmarje, ki nimajo nikakih pravic, a kljub temu delajo s svojim proti postavnim prodajanjem škodo koncesijoniranim gostilničarjem. Žalibog pa se je večkrat zgodilo, da navedene priče niso ostale mož beseda in da so pred oblastjo celo pričale razbremenilno za ovadenega. Kadar je bila zadruga prepričana o pravičnosti svojih zahtev, se je potegovala za nje do najvišjih instanc. V pretečenem letu je vložila tri rekurze na trgovsko ministrstvo. V enem slučaju je z rekurzom zmagala, dva pa sta ji bila odbita. Pri pretresanju in oddajanju mnenj glede prošenj za nove gostilniške koncesije je načelstvo imelo v svojih sejah vedno le stanovske interese pred očmi. Proti podelitvi novih obratovalnic je načelstvo nastopalo z vso odločnostjo. Ako se je pa šlo za nadaljni obstoj gostilen in se je zato izkazala upravičenost, se je zadruga tudi zavzela odločno za nadaljno podelitev teh koncesij in sicer pismeno kakor tudi z osebno intervencijo načelnika in članov načelstva. Kako se sili v gostilniško obrt, je najlepši dokaz dejstvo, da je bilo v okolišu zadruge vloženih pretečeno leto samo 97 prošenj za podelitev koncesij. Zadružno načelstvo je radi tega moralo imeti 15 odborovih sej. Zadružno načelstvo se je nadalje uspešno pritoževalo proti raznim konzumnim društvom, ki točijo v svojih lokalih in čez ulico svojim članom vino in pivo v odprtih posodah, k čimer pa niso upravičena. Obrtna oblastva so naznanila, da so ta dejanja prepovedala. Za vpeljavo enake policijske ure po deželi kakoršna je v Ljubljani je zadruga podala po deželni zvezi peticijo na c. kr. deželno vlado. Radi prodajanja pokalic in sodavičarskih izdelkov po privatnih hišah se je zadruga ostro pritožila tako na izdelovalce same kakor tudi na zadrugo sodavičarjev ter zapretila, da bodo vsi člani take izdelovalce odklanjali, ako bi ne prenehali delati konkurenco gostilničarjem s tem, da razpečavajo direktno po zasebnih hišah svoje izdelke. Zadruga je podala na deželni odbor tudi protest proti sklepu občine Rudnik radi povišanja občinske doklade na vino in žganje, ker je to za tamošnje gostilničarje škodljivo, ker sosedne občine nimajo teh doklad in zaradi tega tudi lahko ceneje točijo, ter tako rudniškim gostilničarjem goste odganjajo. Seveda je deželni odbor protest zavrnil. Tudi drugače se je zadruga v splošno gostilničarsko-obrtnih zadevah oglašala vedno točno in pravočasno z vlogami, zahtevami in peticijami na merodajnih mestih. Na novo je pristopilo v pretečenem letu zadrugi 31 članov (lastnikov koncesij in najemnikov), izstopilo pa je 29 članov, tako da je zadruga koncem leta štela skupaj 428 članov n sicer 94 ženskih in 334 molkih. Vajenci so 'bili vpisani trije. Uradnih spisov je došlo in bilo rešenih 440. Zadruga je član deželne zveze in po tej tudi državne zveze na Dunaju. Odborniki so vršili svoj posel požrtvovalno in brez vsake odškodnine za izdane potne troške in zamudo časa. Načelstvo je imelo razve n tega še tudi obilo drugih potov k obrtnim oblastvom, deželni vladi itd. radi intervencij v prilog članom zadruge. Ker zborovalci odobre letno poročilo brez vsake debate, poda takoj na to tajnik g. Pintar tudi poročilo o računskem zaključku za 1. 1912 in sicer sledeče: Dohodki: Iz 1. 1911 preostali denar v blagajni K 239'97 Vplačane inkorporacijske pristojbine „ 870"— Vpisnine vajencev...................... 6"— Oprostnine vajencev . . . . . „ lO*— Skupaj je bilo torej dohodkov K 1125*97 Izdatki pa so bili sledeči: Upravni troški.....................K <>14'— Knjige, časopisi itd................. 16'80 Najemnina, kurjava, prispevek itd. „ 235*80 Tiskovine in poštnine . .............. 47*05 Vrnjene inkorporacijske pristojbine „ 130*— Razni izdatki.................. . ■ w 7'- Skupna vsota izdatkov znaša torej K 1050*65 Čisti preostanek pretečenega leta znaša torej K 75 32. Premoženje zadruge pa je sledeče: Gotovina koncem 1. 1912 v blagajni K 75*32 Naloženo v „Kmetski posojilnici“ z obrestmi vred......................„ 3331*50 V poštni hranilnici naloženega . . „ 117*42 Vrednost inventarja po odpisu . . „ 138*62 Terjatve pri članih .... . . „ 13Q*— Premoženje zadruge je torej vredno K 3792*86 in se je torej zvišalo v pretečenem letu za K 56*78. Ker ni nikakih pasiv, pomenja obenem zgorajšna vsota čisto imovino zadruge. Računski zaključek se odobri brez ugovora in načelstvu podeli absolutorij. Istotako se odobri proračun za 1. 1913, ki izkazuje 1000 K dohodkov in ravnotoiiko izdatkov. Ker obsega nadaljna točka dnevnega reda volitve, imenuje načelnik skrutinatorjem gg. Ivana Rusa iz Grosuplja in Antona Vilfana iz Ježice ter odredi odmor. Po izročenem skrutiniju se naznani sledeči rezultat: Oddanih je bilo 49 veljavnih glasovnic. Za načelnika je izvoljen soglasno g. Vinko O g o r e 1 ec iz Škofljice, za podnačelnika pa Jakob Jesih iz Rudnika. Pri volitvi odbora so glasovi bolj razcepljeni, vendar proderejo s 27 glasovi sledeči gg-: Josip Anžič iz Stepanje vasi, Ivan Gerbec iz Iga, Anton Kandare iz Pijave gorice, Ivan Kanc iz Podsmreke, Avgust Kuhar iz Vevč, Anton Kališek iz Fužin, Jakob Kolenc iz Ladje, Franc Lipah iz Dobrunj, Ivan Rus iz Grosuplja, Fran Šušteršič iz Zapuž, Peter St epi č iz Sp. Šiške in Anton Vilfan iz Ježice. Za namestnike so bili izvoljeni z enakim številom glasov Mihael Anžič iz Dobrunj, Leopold Kuhar iz M. D. vjjPolju, Ivan Končan iz Viča, Ignacij Mercina iz Kašlja, Fran Suhadolc iz Dobrove in Ivan Štrumbelj iz Sudenca. Volitev pregledovalcev računov vsled pojasnila g. dr. Berceta odpade. Za odposlance na zborovanje deželne gostilničarske zveze se izvolijo načelnik, pod-načelnik, vsi odborniki in njih namestniki ter g. Josip Jeba čin iz Rudnika. Pri raznoterostih priporoča gospod Peter Step i č iz Spodnje Šiške, da naj napravi zadruga na obrtno oblast vlogo, da se v Šiški dovoli gostilničarjem, ki imajo pravico žganje-toča, točiti ob sobotah in dnevih pred prazniki žgane pijače do 8. ure zvečer in ne samo do 5. ure. Vsled sedanje odredbe glavarstva so namreč gostilničarji občutno prizadeti, ker se delavci vračajo od dela domov šele med 6. in 7. uro, gostilničarji jim pa že več postreči ne smejo, dočim se trgovci, ki imajo pravico prodaje žganja, za to odredbo dosti ne menijo. Pod predsedstvom g. Jesiha občni zbor sklene odškodovati načelnika za pretečeno triletno dobo za izdatke, ki jih je imel z raznimi vožnjami v prilog zadruge z zneskom 100 K, ob enem se pa tudi sklene, v bodoče odškodovati načelnika vsako leto z enakim zneskom za njegove izdatke, ki jih ima vsled svoje funkcije. Ker se nato nihče več ne priglasi k besedi, zaključi načelnik g. O g o r e 1 e c kmalu po 11. uri občni zbor z običajno zahvalo. Gostilničarska zadruga za Bled in okolico. Načelstvo gostilničarske zadruge na Bledu je sklicalo svoj letni občni zbor na pondeljek 17. t. m. popoldne na 1. uro in sicer v prostore g. Ivana Mencingerja v Boh. Bistrici. Dočim so se Bohinjci navadno na Bled sklicanih občnih zborov številno udeleževali, so to pot Blejci skoraj popolnoma izostali. Ne vemo, kje tiči vzrok za ta pojav,, gotovo pa je, da to ni nikako veselo znamenje, ker bi bilo treba ravno v sedanjih kritičnih časih pokazati nekoliko več zanimanja za stanovsko organizacijo s prisostovanjem na občnih zborih. Ker je bila ob napovedani uri samo Bistrica častno zastopana, seveda tudi občni zbor ni bil takoj sklepčen. Zato je podnačelnik g. Kamenšek otvoril ob navzočnosti 22 članov ob 2. uri drugi občni zbor, pozdravil vse navzoče, jim predstavil došlega zadružnega inštruktorja g. dr. Blodiga iz Trsta, kateremu se je istotako zahvalil za prihod, prečital opra-vičilni dopis „Zavoda za pospeševanje obrta na Kranjskem“, opravičil odsotnost načelnika g. Peternela, ki biva sedaj v inozemsvu, konstatira! sklepčnost občnega zbora in imenoval zapisnikarjem g. Alfonza Mencingerja. Takoj na to sta se prečitala zapisnika zadnjega rednega in izrednega občnega zbora, ki jih zborovalci brez debate odobre, na kar je podal podnačelnik sledeče poročilo o zadružnem delovanju: Zadruga je štela koncem leta 1912 skupaj 105 članov. Zadružni odbor je imel med letom sedem sej, v katerih je rešil poleg manj pomembnih točk, 52 za gostilničarstvo važnih vprašanj. Zad.ugi je bilo predloženo v svrho oddaje mnenja 18 prošenj za podelitev novih koncesij po § 16 obrtnega reda in sicer jih je prosilo 13 za gostilniške koncesije, 3 za za-jutrkovalnico, 2 za kavarno. Od gostilniških prošenj je zadružno načelstvo priporočalo eno v ugodno rešitev, namreč duhovniški konvikt Sv. Duh, v 12 slučajih pa se je izreklo proti podelitvi. Ugovor je obrtna oblast vpoštevala v 10 slučajih. Zajutrkovalnice zadružno načelstvo ni nobene priporočalo in je ugovor tudi v vseh slučajih obveljal. Kavarno je načelstvo priporočalo eno, ugovor zoper drugo je obveljal. Nadalje je zadruga dobila v rešitev devet prošenj za prenos, oziroma nadaljno podelitev že obstoječih gostilniških koncesij od ene osebe na drugo. V 6 slučajih je zadruga ugovarjala; v 5 slučajih je bil njen ugovor vpo-števan, v enem slučaju pa ne. Tozadevni re-kurz je druga instanca zavrnila iz formalnih vzrokov, ker se je zamudil rok. Prošenj za potrditev najemnikov je bilo zadrugi predloženih 7, od teh jih je zadruga 6 odobrila, enega pa odklonila in še je njen ugovor tudi vpošteval. Za razširjenje obrta je bila vložena ena prošnja, ki jo je zadruga tudi priporočala. Gostilniških koncesij se je izbrisalo šest, v dveh slučajih pa je zadruga izposlovala, da so se obrtni prostori zaprli, ker izvrševatelja nista imela obrtnega dovoljenja, v enem slučaju pa se je obrt prepovedala iz istega vzroka. Da je zadruga to izposlovala, je bilo treba več vlog na okrajno glavarstvo in dvoje pritožb na deželno vlado. Odbor se je v svojih sejah nadalje posvetoval tudi o tem, kako zboljšati pridobitne razmere gostilničarjev-članov in je tozadevno med drugim tudi protestiral proti temu, da pivovarne dajejo na privatne stranke pivo po znižanih cenah. Letno poročilo se odobri brez debate, na kar se poda sledeče blagajniško poročilo. Koncem 1.1912 izkazujejo knjige dohodkov............................K 618 29 in izdatkov....................... . „ 286~51 tedaj blagajniški preostanek ... K 33178 Ker znaša vrednost inventarja po odpisu............................ . „ 70 20 je znašalo zadružno premoženje dne 31. decembra 1912...................K 401 "98 Ker pa ima terjati na inkorpora-cijskih pristojbinah .... . ■ „ 546'— tedaj znašajo njena aktiva skupaj . K 947 98 Temu nasproti pa so znašale obveznosti zadruge: Na neplačanih računih . ... K 214-— Na zaostalem prispevku „Vestniku“ ................................ 250 — Na zaostalem prispevku zvezi . „ 50 — Skupaj znašajo pasiva torej . . K 514"— Ako odbijemo od aktiv v znesku K 947'98 pasiva v znesku per .... . . „ 514"- se izkaže zadružno premoženje . . K 433'98 V imenu pregledovalcev računov poroča g. Ravhekar, da so se našli računi in knjige v redu, vsled česar predlaga občnemu zboru, da da načelstvu absolutorij, kar se tudi brez ugovora zgodi. Nadaljna točka dnevnega reda je proračun za 1. 1913, ki ga je načelstvo sestavilo sledeče: Dohodki: Blagajniški preostanek iz 1. 1912 K 33178 Nove inkorporacijske pristojbine 60"— Dohodki na globah .... „ 100"— Zaostale inkorp. pristojbine. . » 546 — Skupaj . . . K 113778 Troški: Temeljna vloga v poštni hranilnici K 100"— Tajniški honorar Vi 320"— Najemnina pisarne .... » 120 — Izredni uradni troški .... „ 100"— Troški odbornikov in delegatov „ 40"— Neiztirljive, v bilanco za 1.1913 stavljene inkorporacijske pristojbine 100 — Prispevek zvezi „ 53"— Naročnina „Gostilničarskemu Vestniku“ 400"- Neporavnani računi iz 1. 1912 514"— Skupaj ... K 1787 — Primerjaj troške z dohodki v znesku.............................. „ 1037 - se izkazuje primanjkljaj .... K 750"— Vsled tega je za 1. 1913 potrebna zadružna doklada po 8 K za vsakega člana. Glede proračuna se vname krajša debata. G. Alfonz Mencinger priporoča namreč načelstvu zadruge, da vpošteva pri določitvi redovnih glob po § 24 zadružnih pravil radi neopravičenega izostajanja od občnih zborov oddaljenost posameznika od kraja občnega zbora, dalje opravičilo posameznih članov in da zlasti strogo nastopi proti onim, ki bi bili renitentni. Podnačelnik g. Kamenšek pa na kratko utemeljuje sledeči predlog: Z ozirom na obširne uradne posle zadruge je sklenil odbor, da se sistemizira mesto plačanega tajnika in je zato postavil v proračun postavko 360 K. Nastavitev tajnika pa prepusti zadružni zbor zadružnemu načelstvu. Proračun, po katerem se sklene vpeljati za 1. 1913 zadružna doklada po 8 K, se odobri z vsemi proti enemu glasu. Ker je prihodnja točka dnevnega reda volitev načels'va, imenuje podnačelnik za skru-tinatorja gg. Josipa Ravhekarja iz Bistrice in Antona Resmana iz Ribčevega laza ter odredi radi pomenka in enotnejšega postopanja odmor. Zadružni odbor je sam sestavil listo, katero je priporočal in ki je tudi prodrla, kakor je izkazal skrutinij. Oddanih je bilo 22 veljavnih glasov. Izvoljeni so bili: Za načelnika g. Jože Verhunc iz Bleda z 18 glasovi; g. Herman Tomc iz Bleda je dobil 3 glasove, g Blaž Kamenšek iz Dobrave 1 glas; za podnačelnika je bil izvoljen g. Blaž Kamenšek iz Dobrave z 18 glasovi, dočim sta dobila g. Ivan Mencinger iz Boh. Bistrice 3 glasove in g. Jože Verhunc z Bleda 1 glas. Za odbornike so bili izvoljeni gg.: Jakob Peternel (22 glasov), Herman Tomc (18 glasov), Anton Vovk (21 glasov), Ivan Zri m c (18 glasov), vsi z Bleda, Jože Ravhekar (20 glasov), Ivan Mencinger (18 glasov), Franc Arh (13 glasov), vsi iz Bohinjske Bistrice in Jože Žumer iz Gonj z 22 glasovi. V manjšini so ostali Alfonz Mencinger iz Bistrice (6 glasov), Ivan Korošec iz Koprivnika (4 glasovi). Jože Verhunc iz Bleda, Blaž Hodnik iz Srednje vasi ter Friderik Olif-čič iz Bele (vsi po 3 glasove). Za namestnike so bili izvoljeni: Ivan Markeš iz Bohinjske Bistrice (17 glasov), Henrik Steidl z Bleda (18 glasov), Davorin Vri n š e k z Bleda (21 glasov) in Matevž P ib er iz Bohinjske Bistrice (14 glasov). V manjšini so ostali Mijo Grobotek (5 glasov) in Valentin Kos (4 glasove) oba iz Bohinjske Bistrice, Anton Resman (4 glasove) iz Ribčevega laza in Jakob Kunstelj (3 glasovi) iz Gorij. Podnačelnik g. Kamenšek častita novoizvoljenemu načelniku in ga pozove, da prevzame predsedstvo. Na njegovo prošnjo pa vodi še nadaljnje zborovanje. Na dnevnem redu so še slučajnosti, h katerim se kot prvi priglasi g. Alfonz Mencinger, ki se v svojem govoru spominja malega finančnega načrta in zlasti nameravanega davka na vžigalice. Z razvado, da se dajejo na gostilniške mize vžigalice, ima gostilničur že danes občuten izdatek. Vsled novega davka se bo ta izdatek zvišal še za enkrat toliko; kdor ima danes vsled tega mesečno režijo 2 K, bo potem izdal 4 K. Z novim davkom bo torej zopet v prvi vrsti gostilničar obtežen. Kjer so vžigalice državni monopol, kakor na pr. na Francoskem, ne najdemo vžigalic na mizah. Na Dunaju so se domenili, da ne bodo dajali užigalic na mizo. Enake Sklepe so tudi že storile nekatere zadruge na Kranjskem. Zato predlaga: Današnji občni zbor skleni soglasno obvezno za vse člane zadruge, da morajo z istim dnem, ko stopi v veljavo zakon glede davka na vžigalica, te biti odstranjene raz gostilniško mizo. Kdor bi se temu ne pokoril, ga kaznuj načelstvo v smislu § 24 zadružnih pravil. Da pa se ščiti tudi člane napram gostom radi tega sklepa, naj naroči zadruga primerne tiskovine in jih razpošlje vsem svojim članom, da jih nabijejo v svojih lokalih. Predlog je soglasno sprejet. Isti govornik se nato peča s konkurenco, ki jo morajo gostilničarji trpeti s strani vinotočev čez ulico. Kljub temu, da ti nimajo ni-kakih koncesij, vodijo pravcate gostilne, v katerih se nekaznovano popiva cele noči, to pa le radi tega, ker gostilničarji zaradi ljubega miru ne marajo naznanjati takih slučajev in ker ne vedo, da je v to zadruga poklicana. Take prestopke je treba naznaniti samo za- družnemu načelstvu, navesti vsaj dve zanesljivi priči in zadružno načelstvo potem ovadi zadevo obrtni oblasti. Kdo je to sporočil načelstvu, ovadeni ne zve. Kdor je vsled take konkurence prizadet, naj se pridno poslužuje udobnosti po načelstvu. Podnačelnik g. Kamenšek pripomni k temu, da je zadružno načelstvo vložilo že več takih ovadb, da pa ne ve, kaj je obrtna oblast ukrenila. Neuradno se je sicer sporočilo, da so bili posamezni kaznovani, toda z naravnost smešno nizkimi globami. Dobro pa bi bilo, da bi se doseglo, da obrtna oblast poroča načelstvu o vsakem slučaju. Zadružni instruktor g. dr. Blodig opozarja na določilo § 147 obrtnega reda v tem oziru in priporoča vsaki ovadbi dostavek, da se prosi v smislu § 147 obrtnega reda za poročilo, kaj se je ukrenilo. Odhajajočemu zadružnemu inštruktorju se podnačelnik zahvali za pojasnilo in dohod, nato pa se obširneje peča z delovanjem zadruge in njenimi uspehi. Zlasti priporoča članom, naj prihajajo v zadružno pisarno, da se tam sestavijo pravilne napovedi davka ter vlagajo zanje tudi morebitne pritožbe radi prehudega davčnega vijaka. Ker se po njegovih izvajanjih ne priglasi nihče več k besedi, zaključi pet minut pred 5 uro občni zbor. Gostilniška kuhinja. Obed, kakor je sestavljen danes in za katerega objavljamo recepte, spada zopet med takozvane meščanske obede, ker sestoja iz juhe, predjedi, pečenke s prikuho in močnate jedi. Za posamezne teh vrst smo določili sledeče jedi: Jetrni riž. Karfijola z gnjatjo. Esterhazyjeva pržola z rezanci. Orehova gibanica. Recepti za vsako posamezno navedenih jedi se pa glase: Jetrni riž. (Nemško: Leberreis; francosko: Potage au riz de foie de veau; angleško: broth with calf’s liver-rice.) Potrebščine: 6 d kg sirovega masla. 3 jajca. 1 žemlja. 20 dkg govejih jeter. Va dkg majorana. Sol in poper. 5 dkg drobtin. V penasto stepeno sirovo maslo vmešaj jajca, v mleku namočeno, dobro izžeto žemljo, skrbno ostrgana in pretlačena goveja jetra, majoran, sol, poper in drobtine. To zmes nastrgaj skozi z mastjo namazan, redkejši strgalnik v vrelo slano vodo in jo kuhaj v njej 10 do 15 minut. Potem vzemi iz vode jetrni riž s penovko in ga vloži v govejo juho. Karfijola z gnatjo. (Nemško: Karfiol mit Schinken; francosko: Choux-fleurs au jambon; angleško: Cauliflower with ham.) Potrebščine: 1 velika karfijolna roža. Slana voda. V* kg gnjati. lU 1 kisle smetane. 3 rumenjaki. 3 dkg parmezana. 3 „ drobtin. 5 „ sirovega masla. Karfijolno rožo skuhaj mehko v slani vodi in jo razdeli na rožice. Z rožicami napolni dno z mastjo namazane in z drobtinami potresene sklede za narastke, potresi čez to drobno sesekljano gnjat in prekajeno svinjino in ponavljaj to nalaganje menjavaje s karfijolo in gnatjo tako dolgo, da končaš s plastjo kar-fijole. To potem polij z dobro stepeno zmesjo iz smetane in rumenjakov, potresi z nastrganim parmezanom in drobtinami ter poškropi s sirovim maslom. Nato peci karfijolo 3/4 ure v srednje vroči pečnici in jo serviraj, ne da bi jo prevrnil, v skledi za narastke. Esterhaz’jeva pržola. (Nemško: Esterhazy-Rostbraten; francosko: Roti sur le gril ä la Esterhazy; angleško: Roast grilled, Esterhazy style.) Potrebščine : 2 kg pržole. Sol in poper. 15 dkg masti. Potrebščine za omako: 10 dkg sir. masla 5 „ moke. v, 1 goveje juhe. V» 1 kisle smetane. Sol. Potrebščine za pokuho: 3 dkg sir masla. 1U 1 juhe ali vode. V* zelen, korenine. 5 dkg Čebulje. 1 repa. Sol. Pržole nareži večkrat na robovih, jih potolci, osoli, popopraj in v razbeljeni masti peci na obeh straneh. Ko si odstranil iz ponve mast, razbeli v njej sirovo maslo, opraži moko ter vse zalij z govejo juho in kislo smetano. To omako prav malo osoli in dobro pokuhaj. Pržole priredi v skledi, jih polij z omako ter potresi z na rezance narezanim koreninjem (zelenino korenino, čebuljo, repo), katero si prej dušil v goveji juhi ali vodi. Glede rezancev, ki naj se servirajo pržoli za prikuho, glej prvi recept v zadnji številki. Orehova gibanica. (Nemško: Nußstrudel: francosko: Stroudel aux noix, angleško: Nutstrudel. Potrebščine za testo: 18 dkg sir. masla. 28 „ moke. 1 jajce. 2 rumenjaka. Peščico soli. iVe dkg germa. Potrebščina za nadev: 35 dkg orehov. V« I mleka. 10 dkg sladkorja. Sirovo maslo zgneti z moko, vmešaj mu eno jajce, dva rumenjaka, peščico soli in po-skušnjo iz germa ter napravi iz tega testo. Tega otepaj tako dolgo, da prične napravljati mehurčke. Potem ga pusti Vi ure na zmerno gorkem prostoru, da se dvigne. Nato ga izvaljaj na pogreti deski približno 4 mm debelo, namaži ga z mrzlo orehovo na-devjo, ga zavij, položi na z mastjo namazano, in z moko potrešeno pločo ter ga pusti še V, ure, da se vnovič dvigne. Za tem ga namaži z razmotanim jajcem ter peci v pečnici. Orehova nadev: Nastrgane orehe vmešaj s sladkorjem v vroče mleko. Lanska vinska letina in naša vinska trgovina. (Konec.) Kdor je pokusil letošnjega dolenjca koj po kipenju in ga pokusi danes, ta niti verjel ne bo, da je to eno in isto vino. Prepričan sem, da bo tudi dolenjsko vino, zlasti za poletni čas, prav prijetna pijača. Cene so sedaj okoli 48 do 60 h za boljša vina. Zato naj bi se vinotržci oskrbeli tudi na Dolenjskem s potrebno množino vina. V kosta- njeviškem in krškem okraju se dobi veliko in prav dobre kapljice. V drugih okrajih je vina malo in se proda lahko doma. Enako je dobiti tudi v metliškem okraju (v okolici Metlike, Semiča itd.) prav dobro kapljico. Cene so tukaj 48 do 54 h za navadno dobro vino, boljše po 60 v. Mnogi vinski trgovci so mnenja, da bo letos proti pomladi, kakor je pri nas že navadno, cena nekoliko padla. Spomladi, kadar trta požene in ako dobro kaže, odrine rad naš vinogradnik svoje vino iz kleti, ker se že veseli na to, da bo sode napolnil z novim pridelkom. To se godi navadno v letih, ko so kleti polne. Letos pa, žalibog, tega ni. Kleti so skoro prazne in vinogradnik, zlasti večji posestnik, ne bo dal vina pod ceno. Pomisliti je tudi, da je bila vinska letina, izvzemši južne dežele, zlasti Tirolsko, povsod v celi Avstriji in na Ogrskem jako slaba in in da so vsled dveh slabih prejšnjih letin vse stare zaloge vina pošle ne samo pri producentih, ampak tudi pri vinskih trgovcih. Pregled vina v avstrijskih deželah v zadnjih petih letih daje predstoječa sestava: Vinorodne Pridelek vina v hi leta dežele 1908 1909 1910 1911 j 1912 Češka 11020 9900 4512 10340 3500 Moravska . . . 313918 127691 21285 147668 7550 Dol. Avstrija. . 2447439 1000276 153260 742386 223790 Štajerska . . . 1870018 1640573 324366 402706 398000 Koroška. . . . 457 140 — 75 75 Kranjska . . . 390271 361360 68704 225991 100000 Tirolska . . . 977448 717634 666958 583094 900000 Predarlska . . 1785 1126 298 920 400 Goriško-Cradiš. 372814 393928 112685 252007 350000 Trst 11680 12470 8640 7080 6600 Istra 754826 570812 429227 407464 449063 Dalmacija. . . 98883514166011 727992 1056920 1390096| 8140551 625257112507927 [3836654138290741 Ako vzamemo najvišli pridelek v teh letih s sto odstotki, potem se je pridelalo v ostalih letih: Vinorodne dežele Pridelek vina v odstotkih*) Cene grozdja mošta ali vina 1912 za q ali hi v K 1908 1909 1910 j 1911 1912 Češka. . . . 100 898 40-9 93 8 31'7 Moravska . 100 41 6 47 2 grozdje 40—60 Dol. Avstr. . 100 40 6 30 9 Štajerska. . 100 88 17 22 21 mošt 44—70 Koroška . . 100 30 0 16 16 — Kranjska . . 100 92 15 58 25 vino 44—70 Tirolska . . 100 73 68 59 92 mošt 34-52 Predarlska . Goriško- 100 63 17 51 22 — Gradišč. . 94 100 28 63 88 mošt 36—50 Trst... . 94 100 69 57 53 — Istra 100 75 57 54 59 grozdje 24—36 vino 40—50 Dalmacija . 70 100 51 75 98 brozga 25—50 1 Iz obeh sestav sledi to-le: Od zadnjih petih let je bilo najboljše vinsko leto 1908. Če vzamemo njegov pridelek za 100 °/o, potem znaša pridelek leta 1909 v celi Avstriji 7680 0/o, pridelek leta 1910. 30-8o/0, leta 1911. 47"l°/o in leta 1912. 470/o. Povprečno se je v letih 1908 do 1912 pridelalo 4,913.355 hi vina na leto. Vse te številke kažejo, da je zaloga vina v Avstriji zelo nizka in da cena vina ne more znatno pasti. Enako je tudi na Ogrskem, kjer se je n. pr. leta 1912, pridelalo mesto navadnih 8 milijonov hektolitrov komaj 2a/:> milijona hi vina. Vprašanje je tudi, kakšna bo prihodnja vinska letina. *) Najboljša letina znaša 100°/o, ostale so izražene v »/o od te najboljše letine. Najslabše leto je bilo ono, z debelo tiskano številko. Povsem je sklepati, da ne bo bogata. Znano je, da nastavlja trta zarod v popkih (očesih) že poleti prejšnjega leta. Če je v tem času toplo in suho vreme, nastavi več in bolj polnega zaroda. Ker je bilo lani hladno in mokro poletje, ni pričakovati bogatega zaroda. Poleg tega je pomisliti, da je vsled od-mrznenih očes na reznikih (palcih, ščapih) marsikatera za zavijač (napnenec, šparon, to je rodeč les), namenjena mladika pognala iz vejnega obročka ali celo iz starega lesa. Po izkušnjah pa je znano, da take mladike nimajo zlasti pri žlahtnih vrstah tako rodovitnih popkov (očes) kot mladike, ki so izrastle iz normalnih popkov in stoje na dvoletnem lesu. Vkljub dobro dozorelemu in zdravemu lesu ni torej letos pričakovati veliko zaroda. Kako se pa bo tisti zarod razvil, to je seveda odvisno od vremenskih razmer in je torej tem bolj negotovo. Zelo bogate vinske letine ne moremo pričakovati. Da bi Bog dal vsaj dobro srednjo letino, je gotovo želja vsakega vinogradnika in vinotržca. Vprašalnica. Vprašanje št. 6. Ali sem kot gostilničar upravičen odreči postrežbo s pijačo gostu, ki pride v gostilno in si seboj prinese jestvine, da bi jih tam povžil ? Odgovor: Do tega ste upravičeni, ako se ne izpostavite nevarnosti, da gost lahko dokaže, da je vsled tega Vašega postopanja trpel žejo. Seveda je drugo vprašanje, ako pri razmerah, katere vladajo danes pri nas, s tem kaj dosežete. Po našem naziranju imate v gotovih slučajih še lahko škodo, ker Vam tak gost lahko odtuji tudi druge goste, posebno še, ker posamezni gostilničarji gostom take baže še celo postrežejo s krožniki in jedilnim orodjem in sicer brezplačno, namesto da bi si to postrežbo primerno zaračunali. Vprašanje št. 7. Sem gostilničar. Poleg tega imam tudi večjo kmetijo in samoobsebi umevno tudi več poslov ter slednji dan tudi več dninarjev. Ob večjem delu, kakor ob košnjah itd. pa imam še toliko več dninarjev. Za vse te sem napravil domačo pijačo petijot, ki sem ga zmešal s sadjevcem. Ker je petijot iz istrskega črnega grozdja, oziroma tropin — je rdeč. To pijačo rabim izključno le za služinčad. Prosil sem, da bi od te pijače ne plačal vžitnine. Odgovora na svojo pismeno prošnjo še nisem dobil, pač pa mi je tukajšni dacar rekel, da se moji prošnji ni ugodilo in da moram tudi od petijota, pomešanega s sadjevcem, ki ga rabim za dom, plačati ravno toliko kakor od vina. Prosim torej, blagovolite mi pojasniti sledeče : 1. Ali res ne dovolijo za domačo porabo vžitnine proste pijače ? 2. Ali se mora od petijota in od sadjevca plačati ravno toliko kakor od vina? 3. Kje bi dobil dotične predpise o dežel, vžitnini? Odgovor: Na Vaša vprašanja Vam moremo odgovoriti sledeče: 1. Vsled zakona z dne 25. majnika 1829 in dvor. kam. dekretov z dne 26. jan. 1830 št. 1502 ter z dne 14. aprila 1830 št. 10552 je gostilničar podvržen vžitnini glede vsega vina, ki ga ima vkletenega. Seveda je ta zakon krut in reforme potreben. Kolikor nam je znano, dovoljuje nadzorništvo deželnih doklad od slučaja do slučaja posameznim prosilcem malenkosten odpis za dom porabljenega vina, toda v vseh slučajih ne, marveč po lastnem prevdarku. Ako kateri prošnji ne ugodi, je pritožba proti temu brezvspešna ravno z ozirom na prej navedene, zastarele odločbe. 2. Nekoliko drugačna se nam pa zdi zadeva radi petijota in sadjevca. Za vino je določen posebni tarif in za sadni mošt zopet posebni, namreč 1 K 48 v za hektoliter. Kolikor smo poizvedeli, se v naši deželi pobira za petijot enak tarif kakor za mošt, vendar se nam pa zdi tudi to neopravičeno z ozirom na vinski zakon z dne 12. aprila 1907. Ta zakon namreč prepoveduje prodajati gostilničarjem umetna in polvina, petijot pa spada med polvina in bi bili kaznovani, ako bi se na to določbo ne ozirali. Razven tega predpisuje ta zakon, da mora biti sod, v katerem je petijot označen z napisom „petijot“ in da mora imeti tudi napravljen neizbrisen križ (z oljnato barvo) na sodu. Na vsak način je torej neutemeljeno ob-dačenje petijota enako visoko kakor od vina. Proti temu bi Vam priporočali, da se pritožite skozi vse instance do upravnega sodišča, ker smo naziranja, da bo upravno sodišče Vaši pritožbi vsaj delno ugodilo in imajo potem vsi gostilničarji nekaj gotovega v rokah. Sploh bi priporočali gostilničarjem, da se ne udajajo preveč hitro posameznim odredbam in je naše uredništvo radevolje pripravljeno, da napravi tozadevno brezplačno pritožbe. 3. Kmetijska družba je izdala Kostanjev-čevo knjigo glede vžitnine in jo lahko tam naročite. Vprašanje št. 9. V zalogi imam več sto buteljk vina. Zahtevajo, da plačam od vseh vžitnino, dasiravno so zaprte in jih bom komaj v 10 letih spečal. Odgovor: Žalibog se v tem oziru vsled obstoječih predpisov ne da ničesar ukreniti proti tej zahtevi. Vprašanje št. 10. Pri nas imajo vžitnino obrtne stranke same v zakupu, to je da se je osnovalo za triletno dobo „Solidarno pogoditveno društvo za vžitnino“ za naš davčni okraj. Ker so se pa med to dobo razmere med člani društva spremenile, se vpraša: 1. Ali je član tega društva, ki se je med zakupno dobo iz tega davčnega okraja izselil, oziroma je svoje posestvo z obrtom vred prodal, še do konca zakupne dobe zavezanec za zgubo in dobiček ? 2. Ako je član društva umrl, ali je zapuščina zavezana po njegovi smrti za zgubo in dobiček? Ali samo do smrti ali do konca zakupne dobe? Odgovor: Na Vaša vprašanja Vam ne moremo dati točnega odgovora, ker ne poznamo pravil društva, oziroma besedila pogodb, ki so se sklenile. V slučaju, da je v dotičnih pogodbah govor o „pravnih naslednikih“, bi bil v prvem slučaju odgovoren sedanji lastnik, v drugem slučaju dediči. Prosimo, da nam pošljete izvod pravil in pogodbe, potem Vam damo lahko točna pojasnila. Razno. Vesele velikonočne praznike želi vsem svojim naročnikom in prijateljem uredništvo in upravništvo „Gostilničarskega Vestnika“. Kdor hoče iti v Trst in Benedke o priliki zborovanja avstrijskih gostilničarjev v Trstu v času od 8. do 12. aprila, naj prečita pazno naš tozadevni članek naj se pravočasno prijavi ter vpošlje tudi prijavnino. Na prijave po 1. aprilu bi se ne mogli ozirati, ker je tako odredila državna zveza na Dunaju. Redni občni zbor pomočniškega zbora gostilničarske zadruge ljubljanske se vrši v sredo dne 26. marca 1913 ob 2. popoldne v restavracijskih prostorih „pri Auru“ Wolfova ulica 12. s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor; 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 3. Letno poročilo o delovanju pomočniškega zbora; 4. Volitve: a) načelnika; b) enega odbornika v pomočniški odbor; c) dva odbornika in dva namestnika v odbor pomočn. boln. blagajne; d) dva odbornika in dva namestnika v nadzor, odbor pom. bol. blagajne; e) enega odbornika v razsodišče; f) tri odposlance v zadružni občni zbor. 5. Razni nasveti in predlogi. Gostilničarska zadruga v Tržiču ima svoj letošnji občni zbor dne 30. marca popoldne ob 3. uri v prostorih g. Karla Ruecha v Tržiču. Dnevni red obsega: 1. Pregled računov za I. 1912. 2. Zadružno stanje v preteklem letu. 3. Raznoterosti. Člani zadruge se vabijo, da se zborovanja polnoštevilno in točno udeleže. Priložene položnice Ker z današojo številko zaključujemo prvo četrtletje, prilagamo vsem onim, ki nam še niso nakazali za letos naročnine, poštne položnice z vljudno prošnjo, da naj nam v najkrajšem času nakažejo naročnino. Naročnina naj bi bili piruhi „Vestniku". Člani onih zadrug, ki so proglasile „Vestnik“ za svoje obvezno glasilo, dobivajo list vsled naročila zadruge in nimajo nasproti nam ni-kakih obveznosti, pač pa nasproti zadrugi kot taki. Kam plovemo? Kakor se nam poroča, vladajo v okolišu neke zadruge tako grozovite razmere, da bi načelnik zadruge ne bil varen svojega življenja, ako bi ovadil vse zadrugi naznanjene obrtne prestopke s strani neopravi-čencev. G. načelniku bi za to priporočali, da napravi v imenu zadružnega načelstva natančno poročilo na c. kr. deželno vlado ter ob enem zaprosil, da odredi vse potrebno, da se potom varnostnih organov odpravijo prestopki. Vedno lepše se nam godi. Kdor hoče vršiti svojo dolžnost, kdor se hoče poslužiti v zakonu mu zajamčenih pravic, ta že ni več varen svojega življenja. Sokolski zlet v Ljubljani — prepovedan. Ljubljanski gostilničar nam piše: „Menda je vsakega gostilničarja enako kakor mene iznenadila vest, da je deželna vlada prepovedala nameravani sokolski zlet v Ljubljani meseca avgusta in sicer z ozirom na javni red in mir. Nočem se spuščati v kritiKO, kaka je ta utemeljitev, ker sploh upam, da bo notranje ministrstvo to prepoved razveljavilo. Pač pa se mi zdi umestno opozoriti svoje stanovske tovariše, obrtnike in trgovce v Ljubljani sploh na s to prepovedjo nam izraženo naklonjenost. Lansko leto sem namreč namenoma obiskal Prago o priliki sokolskega zleta, da se na lastne oči prepričam o njega gmotnem vspehu za obrtništvo in da si morda tudi pridobim nekaj skušenj za letos. Finančniki trde, da je došlo v Prago ob tej priliki nad 15 miljonov kron denarja. Na tem znesku so bili po mojem na-ziraniu največ udeleženi gostilničarji. Podobno bi bilo tudi v Ljubljani, seveda s takimi vsotami računati ne moremo. Zlet je projektiran na tri dni; radi tega bi bila večina tujcev v Ljubljani najmanj štiri dni. Računa se lahko, da bi bilo povprečno te dni po 30.000 tujcev tu. V Avstriji pravijo, da porabi povprečno vsak človek, ki je izven svojega stalnega bivališča, po 15 K na dan. Da se pa ne vračunam, vzamem v tem slučaju samo 10 K dnevno. Ti tujci bi torej pustili v Ljubljani o priliki sokolskega zleta najmanj 1,200.000 K. Ta vsota je pri današnjih kritičnih gospodarskih odno-šajih že jako lepa in se je nikakor ne more prezreti. Na tej vsoti bi bili seveda zopet deležni največ gostilničarji, izvoščeki, posamezni drugi obrtmki in trgovci. Z mirno vestjo lahko trdim, da bi odpadlo najmanj 300.000 K kot čisti dobiček, oziroma zaslužek na posamezne obrtnike in trgovce. Ako pa uvažujemo še dalje predpriprave za zlet, dalje okolnost, da bi tuji gostje ob tej priliki posetili gotovo tudi naša letovišča kakor Bled, Bohinj, Postojno, kopališča ob morju itd. potem znaša vsled vladne prepovedi odpadli zaslužek in dobiček našega obrtništva najmanj en miljon kron, ne Oziraje se na to, da bi bila ta prireditev obenem tudi neprecenljive vrednosti kot reklama za povzdigo našega tujskega prometa. 1 miljon kron nam hoče torej vlada požreti, 1 miljon kron, ki bi se stekel med nas v par dneh. Ali ni to višek naklonjenosti proti nam ? Le delajte tako naprej! Obrtništvo bodete pač hitro uničili, ugonobili gospodarsko našo deželo. Z davki nam greste vedno višje, prilike pa, da bi se lahko nekoliko oddahnili od te davčne peze, nam ne privoščite. Ako je vaš namen, uničiti nas, ako je vaš namen na ta način podpirati izseljevanje v Kanado, le odločno stopajte po tej poti naprej, svoj namen gotovo in prav v kratkem dosežete.“ Radi številnega gradiva, ki se je nakopičilo tekom zadnih dni, smo današnjo številko razširili na 12 strani. Zadružni inštruktor za Kranjsko. C. kr. trgovsko ministerstvo končno vendarle hoče vstreči dolgoletni želji kranjskega obrtništva in imenovati za Kranjsko lastnega zadružnega inštruktorja in sicer dosedanjega c. kr. okrajnega komisarja v Kranju, gosp. Henrika S te s k a. Gosp. Steska je vstopil za sedaj v enak urad v Trstu. Samostojno začne poslovati ta urad v Ljubljani še-le na jesen. Seja „Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem“ se vrši v četrtek dne 27. marca t 1. dopoldne ob ValO. uri v restavracijskih prostorih „Zlatorog“ v Ljubljani, Gosposka ulica. Gospodje odborniki se naprošajo, da se te seje zanesljivo udeleže. Smrtna kosa. Umrl je na Viču pri Ljubljani v najlepši mož ki dobi tamošnji gostilničar in delavni odbornik ljubljanske okoličanske zadruge Ivan Pirnat. Bodi mu časten spomin. Kaj si vse dovolijo! Na Jesenicah je zaprosila za gostilniško koncesijo sestra proslu-lega tamošnjega župana. Kljub temu, da je zadruga oddala nepovoljno mnenje, ker na Jesenicah res ni nikake krajevne potrebe za novo gostilno, je okrajno glavarstvo ugodilo prošnji in podelilo koncesijo. Proti temu se je seveda zadruga pritožila na deželno vlado in radi tega je okrajno glavarstvo z opozoritvijo z dne 10. decembra 1912 štv. 25 431 opozorilo prosilko, da toliko časa ne sme izvrševati gostilniškega obrta, dokler ne reši deželna vlada od zadruge vložene pritožbe. Prosilko pa ta opozoritev menda presneto malo briga, kajti ona toči nemoteno naprej in sicer po zatrdilu njenega brata radi tega, ker je eden izmed gospodov deželnih odbornikov dal njemu nasvet da naj sestra kar toči, ker se jej ne bo zato nič zgodilo in bo že on skrbel pri deželni vladi, da se tudi rekurz zadruge zavrtio To je suho dejstvo, ki pač dovolj značilno kaže, kako daleč smo že prijadrali v naši deželi. Gotovi ljudje nekaznovano teptajo kakor v zasmeh zakonite določbe. Gospod deželni predsednik, tem razmeram posvetite nekaj več pozornosti, drugače mora priti naše gostilničarstvo in obrtništvo sploh do prepričanja, da so za obrtnika veljavni zakoni samo takrat, kadar se ga more kaznovati, ne pa tudi takrat, kadar naj zakonite določbe ščitijo njegove interese. Modne potrebščine kupuje gostilničar v trgovini P. Magdič v Ljubljani nasproti glavne pošte, ki inserira v stanovskem glasilu. Več v inseratn. Pivovarniškemu vprašanju bi morali naši gostilničarji posvečati največjo pozornost in vsak v svojem okolišu delovati na to, da se reši za nje kolikor mogoče ugodno. Velike pivovarne se namreč združujejo v kartelne zveze ter hočejo na vsak način prej ali slej dobiti glede piva za se nekak monopol. Ako se jim to posreči, potem je usoda gostilničarja zapečatena, kajti, potem bi pivovarne poljubno zviševale cene svojemu izdelku, dočim bi občinstvo naprtilo to zvišanje samo gostilničir-jem ter bi se ga radi tega izogibalo. Gostilničarju mora biti radi tega v njegovem lastnem interesu ležeče na tem, da ostanejo dobavne cene za pivo take kakor so, da pri današnji veliki režiji mora gledati celo na to, ali mu Novo došla damska tamburaška kapala „QRflNlCflR" V kavami „CENTRAL“ od 9. ure naprej. Vstop prost. Kavama je vso noč odprta. koncertu je od danes naprej vsak dan Za mnogobrojni obisk vljudno prosi Štefan Miholič. ni mogoče dobiti morda od kod cenejšega piva. To pa lahko doseže, ako postane odjemalec nekarteliranih, t. j. naših domačih pivo-varen, namreč pivovarne „Adrije“ v Senožečah, delniške v Laškem trgu in Žalcu ter Mengške. Ker te pivovarne varijo na naših tleh, dočim so kartelirane precej oddaljene od nas, nastane že vsled vožnje diferenca in gostilničar vsled tega dobi lahko ceneje pivo tu kakor pri karte-liranih. Za ta korak se je vsakemu tem lažje odločiti, ker te naše domače pivovarne varijo vsaj enakovredno pivo kakor kartelirane, ako ne še celo boljše. Razven tega pa bi moral imeti vsak gostilničar pred očmi dejstvo, da so naše domače pivovarne s svojim izstopom iz kartela mnogo pripomogle k temu, da se je preprečil nameravani atentat karteliranih pivo-varen na gostilničarsko. To je gostilničarska organizacija vedno vpoštevala in je obljubilo njeno vodstvo nekarteliranim pivovarnam svojo moralno pomoč. Kot člani organizacije vršite po nalogu vodstva to pomoč s tem, da posta- nete, ako že niste, odjemalec domačih, izven kartela stoječih pivovaren, katere so: Adria v Senožečah, Delniška v Laškem trgu in Mengška. Zadnji številki je bila priložena priloga, namreč cenik g. Srečkota Potnika v Ljubljani. Opozarjamo vnovič naše naročnike na to, da dobe naročene stvari pri tej tvrdki za 100/0 ceneje, ako se pri svojem naročilu sklicujejo na priporočilo „Gostilničarskega Vestnika". Slovenskim gostilničarkam prav toplo priporočamo Kolinsko kavno primes kot najboljši in pristno domači kavni pridatek Kava, kateri je pridejana Kolinska kavna primes, vsakemu najboljše diši, ker ima izvrsten okus prijeten vonj in lepo barvo, vsak jo najraje pije. Gostilničarke, ki hočete postreči svojim gostom z izvrstno kavo, pridenite ji Kolinske kavne primesi! S tem jim boste vstregle, obenem pa boste imele to prijetno zavest, da s tem, da kupujete Kolinsko kavno primes, podpirate domačo industrijo, kar je dolžnost vsakega zavednega Slovenca. Vsak prasičerejec mora imeti tudi eVinlab snažen in svetel o VIIIJdK z železnim koritom in ograjo patent Bobis, ako hoče imeti zdravje in srečo pri prašičih. Ta praktična naprava vsakomur ugaja in se za najmanjše naprave izplača napraviti. Korito se z lahkoto pomije, obrne z enim pritiskom in zniža za male živali. — Izdeluje se z železnim omrežjem in za leseno steno namesto omrežja. Cena za 100 kg 60 K. Pošljite mere in zahtevajte proračune pri tvrdki J"akofe HVCalenšek železokonstrukcijska delavnica, Boh. Bistrica, Gorenjsko Da se steklenice ne razlete. Pogostokrat se zgodi, da se razlete s pivom napolnjene steklenice, ako jih hranimo na gorkejšem kraju, in pivo seveda povžije draga mamica zemljica namesto gosta. Ako pa pri zamašenju steklenice damo približno dva prsta dolgo slamico med zamašek in notranji rob steklenice, se slamica sicer zelo stisne, vendar skozi njo še vedno lahko uhaja toliko zraka, da se s tem prepreči, da se steklenica ne razleti. za hitro pripravo juhe MAGGI kocka za govejo juho ä 5 vinarjev. MAGGI lll!l!l!l!i:i!lill llllillllli! A\hGGI-)EVE kocke za govejo juho so najboljša goveja juha v trdi obliki in vsebujejo tudi potrebno sol in dišave. Samo prave z imenom MRGGI in varstveno znamko zvezdo s križcem. ^ESISSSSSFr Stopnjice, balkoni, ograje, stavbeni okraski, spomeniKi, korita, betonski votli zidaki, po-krivalne plošče, kanalizacije 'M Kranjska betonska tovarna TRIBUČ & K-- LJUBLJANA Pisarne, delavnice in skladišča na Tržaški cesti. - Telefon št. 297, Cementne cevi na stroj ali na roko, izdelane v vseh merah, barvaste mozaik plošče za tlak, cementna opeka za dimnike itd. QRICRR & ME]RQ : LJUBLJANA, Prešernova ulica 9. : Največja zaloga zgotovljenih oblek :: za gospode, dečke in otroke. :: Konfekcija za dame. Točna postrežba. : Solidne cene Fr. Stupica v Ljubljan Marije Terezija cesta št. 1 priporoča svojo ZALOGO najbolje priznanih slamoreznic, mlatilnic, vratil čistilnic, strojev za košnjo in obračanje sena, blagajne in motorje. Balje pumpe In cevi za vodo, vino In gnojnico, peči, štedilnike In poljedelska o rod j , kuhinjske potrebščine, omare za led, pipe za pivo in vino, priprave za plvotoč na zrako-tlak, trpežne ročke za prevažanje mleka, traverze, želežnlške šine, nagrobne križe ter vse ključavničarsko, kovaško, kleparsko, tesarsko In mizarsko orodje vedno v zalogi. Kavarna „Leon“ v Ljubljani, je vso noč odprta. Priporočamo tudi gostilno PRI „LEONU“ Florijanska ulica 6, kjer se dobi dobra jed in pijača. ä V najem se odda gostilna in mesarija na Vranskem k pošti •7*] lep vrt za goste in kegljišče. Več pove Jos. Kladnik Vransko. °4 I 1 Pozor gostilničarji! Neobhodno potreben za vsako gostilno je prašek »RUMEN ILO‘, barvilo za juho, pecivo itd. brez duha in okusa. Prašek „Rumenilo“ je izdat nejši in polovico ceneji kot žefran ter stane zavoj 25 g s poštnino vred K 2 20. Kdor vpelje ta neprecenljiv prašek v svojo kuhinjo, pogrešati ga ne more nikdar več. Poskusite in se prepričajte. Zalogo za Koroško, Kranjsko in Štajersko ima RUDOLF STAROVAŠNIK, hotelir v Slovenski Bistrici (Štajersko). Denar se vpošilja naprej. Ivan Černe tapetniški mojster Ljubljana, Dunajska cesta št. 28. Zaloga pihištva 1. Kranj. miz. zad. v Št. Vidu. Izdeluje ter ima v zalogi vsakovrstno tapetniško pohištvo in kompletne oprave za ho tele, restaviacije in gostilne. Specialist za prevleko biljarov. Vinska trgovina Ant.Mtiller-ja, 1 1 ~ v Domžalah, — priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, gorlških, istrskih, hrvaških in štajerskih vinskih goric, ter zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah. Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnici. Priznani krojaški salon za gospode IVANA MAGD1Ć-A, LJUBLJANA Dunajska cesta 20 nasproti kavarne Evrope, se priporoča za izdelovanje oblek. Zaloga angleškega blaga. lp V najem se odda takoj -f ^ kompletno opremljena gV večja restavracija zdru- ^ ■ir žena s hotelom Jg v letovišču z letno in zimsko sezono. mr Restavracija ima največji promet v do-% ličnem kraju. — Event, se tudi proda. Nekaj kavcije se zahteva. Pogoji in drugo pri upravništvu „Gosti 1-^ ničarskega Vestnika“. s I H I. Kranjska tov. mineral, voda in brezalkoholnih pijacr.z.zo.p. Slomšekova ulica štev. 27 priporoča običajne pokalice in sodavico. u 'S O) OJ M Q. Nadalje specijalne izdelke prve Vrste: Nektar“ \ vrs*e P’i3^6 se polnijo _ _ Jv patent steklenicah, ter se „Jabolčni biser“ f vsled praktičnega zapiranja „Malinovka“ i tuđi v hisijeničnem oziru i toplo priporočajo p. n. gos- „Kristalna citronada“ tilničarjem in občinstvu. Vse tukaj navedene pijače obstoje izključno iz naravnih sadnih snovi, ter so prave, le, ako nosijo naslov zadružne tvrdke. Cene zmerne! Stenski plakati na razpolago. Najstarejša domača zlatarska tvrdka. Zlatnina, srebrnina, juveli in razne ure. Popravila in nova dela se izvršujejo v lastni delavnici. Najnižje cene. Strogo solidna postrežba. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. i juvelir, trgovec z urami, '■ : : zapriseženi sodni : : : : : : cenilec : : : : Ljubljana. Wolfova ulica 3. Edina zaloga najboljših ur z znamko „TUP“. Fotografični atelier v Ljubljani Bethovnova ulica štev. 7, poleg „Kranjske hranilnice“, se priporoča za izvršitev modernih portretov. -A-INTT- G-03RŠB-tova Restavracija „NOVI SVET“ Ljubljana — Marije Terezije cesta 14. se priporoča cenjenim p. n. gg. gostilničarjem z dežele Priznano dobra vina — Meščanska kuhinja. Točna postrežba. ;Narodni hotel' Postojna renoviran in povečan se priporoča cenjenim posestnikom notranjske metropole za obisk Fran Paternost, lastnik Vinska trgovina = Peter Stepič = Spodnja Šiška štev. 256. priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, istrskih in štajerskih vinskih goric. Štampilje vseh vrst za urade, društva, gostilničarje itd. ANTON ČERNE graver in izdelovalj kavčukovih stampilij. —■ LJUBLJANA = Stari trg št. 20. Ceniki franko. Deset zapovedi za kmeta in deset zapovedi za zdravje dobi zastonj in poštnine prosto vsak gostilničar v poljubnem številu za razdelitev med kmete. Treba le dopisnice z naslovom: Ub. pl. Trnkoczy, lekarna, Ljubljana. ------ Žganje — Likerji! :— Domača tvrdka. Cene brez konkurence. Pozor gg. gostilničarjii Raznovrstno destilirano žganje najboljše vrste in fine likerje dobite pri Gabrijelu Eržen-« v Zapužah, pošta Begunje (Gorenj.) Pozor gg. gostilničarji Odlikovan na razstavi v Radovljici I. 1904. s častno diplomo in kolajno I. vrste za sadje in sadno žganje. FR, P. ZAJEC. Ljubljana, Stari trg 9. Največji optični zavod. Prvi specialist za očala in ščipalnike Z električnim obratom urejena de lavnica V zalogi imam pripoznano najboljše švicarske ure, nadalje najbogatejšo izbiro vse druge zlatnine in srebrnine j po najnižjib cenah. Nagodnelši nakup za gg. gostilničarje Gramofon od K 25-— naprej, plošče od K 1*95 in igle od 1*80 naprej. — Zahtevajte cenik, dobite ga zastonj. Umetna knjigoveznica pf. BrCSkvaf Ljubljana, Francovo nabrežje priporoča nanovo vpeljano izdelovanje okvirjev in Passepartout za slike. Velika izbira okvirjev Tiskanje trakov po najnižji ceni. Zaloga vsakovrstnih elegantnih platnic. Cene zmerne. Točna postrežba. Avg. Agnola, Ljubljana Dunajska cesta 13. Zaloga raznovrstnega namizja za gostilne, hotele in kavarne. Pozor!!! ----------------------=r? Gostilničarji pozor! Politiranestole z deskami, boljše stole za gostilne in kavarne, vrtne stole, patentovane zaklopne stole za dvorane in vrtove, klopi, mize, otročje stolčke, kuhinjske stole, mizice za pisalne stroje, stojala za knjige in itd. ponuja po nizkih cenah 8T0LARNA V SODRAŽICI (Kranjsko). Gostilničarji, ki nameravajo gostilne na novo otvoriti, naj se v svojo korist obrnejo na imenovano tovarno po ilustrovan i cenik, ki se jim brezplačno dopošlje. A Iixstsula-ter Tr',r_ Sas:, konces. elektrotehnik, Ljubljana, Gradišče 7, se pri poroča p. n. gostilničarjem kot specijalist vsakovrstnih električnih naprav. Sprejema tudi naročila na deželo. Tovarna peči in štedilnikov ANTONA KOVAGIGA Vič pri Ljubljani štv. 14 in Ljubljana, Marije Terezije cesta 5 (gostilna g. Kovačiča), priporočamo cenjenim tovarišem v mestu in na deželi za naročila glede vseh v njegovo stroko spadajočih del. I Pv': ' '■ Kj-EINOSCHEG- m. 8 iV' Iv"' El' i. DERBYSEC E' N* Posredovalnica za službe gostilničarske zadruge v Ljubljani, Gradišče 7 posrednje brezplačno za vse posle v gostilničarske n obrtu in za gospodarje proti pristojbini 60 h. Tovariši! Gostilničarji! Poslužujte se te ugodne prilike! Za gostilničarje i kavarnarje, električne klavire, godbene automate na težalo in silno ! moč, nov patent, godba na lok žc od 600 K naprej prodaja iz prve roke j 8. Kmetetz v Ljubljani Kolodvorska ul. 26 Kdor hoče, da ne pride ob raznih prilikah v zadrego,temu je najnujneje svetovati, da si oskrbi delniška pivovarna v Senožečah priporoča svoje izborno izvozno, adria, marčno, dvojnomarčno in granatno pivo v sodčkih in steklenicah- Izvoz po vsem svetu.. JOSIP BOŽIČ, trgovina z vinom Spodnja Šiška pri Ljubljani priporoča sl. občinstvu, gg. hotelirjem in gostilničar-: : : : jem priznano dobra in pristna : : : : VI3STA-, kakor rdeči čviček, bizeljsko rdeče in belo, fino ljutomersko vino v sodcih in buteljkah. V mestu se dostavlja na dom. — Cene zmerne. Ik/Uestna. liraLxiilixiosi. Ijiab— IjeirxskieL v Ljubljani, Prešernova ulica 3. Največja slovenska hranilnica. Prometa koncem leta 1911 614-5 milijonov kron. Stanje hranilnih vlog nad 42 milijonov kron. Rezervni zaklad 1 milijon 300 tisoč kron. Sprejema vloge vsak delavnik. Obrestuje po 41/-,0/0 brez odbitka. Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna občina Ijnbljan-ska z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo. Poslovanje nadzoruje c. kr. deželna vlada. Posoja na zemljišča in poslopja proti 50|o obrestmi in najmanj l|20|o amortizacije. Za varčevanje ima vpeljane domače hranilnike. Posoja tndi na menice in vredn. papirje IVAN KOS, gostilničar in mesar na Vrhniki naznanja slavnemu občinstvu, da je otvoril fililalko v Sp. Šiški, Priporoča se cenjenim gostilničarjem za vsakovrstna naročila. — Pri zmernih cenah solidna postrežba. Razpošilja pristne kranjske klobase, ajmanj 30 komadop ä 36 h proti povzetju. Priporočamo svojim tovarišem izborno marčno, dvojnomarčno, termalno in aranatno spi m tT>^! največje slovenske narodne tvrdke: Delniška družba združenih pivo-varen Žalec in Laški trg v Ljubljani Ustanovljena 1. 1818. Ustanovljena L 1818. Pivovarna MtHGES JTXJXjXXJS STAHLE C1 t3F iS», priporoča svoje izbomo vležano marčno, dvojno marčno in bavarsko pivo v sodčkih in steklenicah. Naročila sprejemajo zaloge: Ljubljana, Metelkova ulica št. 19. Cerklje na Gorenjskem, Dragomlje, Izlake, Javornik, Ježica, Kamnik, Kranj, Lesce, Medvode, Moravče, Motnik, Rudolfovo, Škofja Loka, Šmartno pri Litiji ali pivovarna v Mengšu. % gjg ______________________________________________________________________________________________ir r Modna in Športna trgovina PB Ljllbljđllđ Masproti glavne pošte Svilnato blago, baržuni, pliši in tenčice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, fichus damski ovratniki in kravate, svilnati in baržunasti trakovi, po-zamentrija, porte, žnore, resice, krepince, krepi in flori za žalovanje. Šerpe iz svile in čipk, Oprava za novorojenčke, posteljne podloge in odeje za vozičke, sukanec za šivanje, pletenje in vezenje. Dišave, mila in ustna voda. Narodne vezenine, zastave, trakovi in znaki i. t. d. Perilne volnene in svilnate bluze spodnja krila iz batista, klota, 1 istra in svile, hišne halje, predpasniki, vse vrste damskega perila, moderci, pasovi, rokavice, domači čevlji, galoše, nogavice, sol i-čniki, dežniki, štrikane jope, čepice in gamaše za šport, žepni robci, kopalno perilo. Posebni oddelek v I. nadstropju za damske klobuke, slamnike, oblike in vse nakitne predmete za klobuke, pajčolani, žalni klobuki vedno v skladišču i. t. d. Oddelek za gospode: Klobuki, cilindri, slamniki, čepice. Srajce, spodnje hlače, spalne srajce, pred-prsniki, ovratniki, zapestnice, žepni robci nogavice, rokavice, kravate, naramnice podveze, dr. Jagrovo zdravstveno perilo dežniki, dežni plašči, galoše, gamaše odeje za potovanje, palice, ščetke za obleko lase in zobe. Za turiste: pelerine, nahrbt nike, dokolenice, gamaše, plezalni čevlji palice, vrvi, cepini, dereze, aluminijeve po sode, thermos. Potrebščine za sankanje, tenis In lovce. — Sokolske potrebščine. Lastnik in izdajatelj: Konzorcij .Gostilničarski Vestnik* r-jubljani. — Glavni in odgovorni urednik Alfonz Mencinger. — Tiska Dragotin Hribar v Ljubljani.