stev. isi V Trsku, ¥ petak 2. JulUa 1915 Letnik ^L \i Laja vsak dan. tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zju^aj, ob ponedeljkih ob 9 dopoldne. L;.- :vo: Liita Sv. Frančiška Asi^kega St. 20, 1. nadstr. — Vsi c fs: r: j se j jo uredništvu lista. Ncfrankirana pisma sc ne ^prejeirajo in rokopisi se ne vračajo. I. .:,, -.t!j n dgovcmi i rednik Stelan Godiua. Lastnik konsorcij -t ftinciti*. — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge z ircjti ra i croštvcm v Trstu, u!:ca Sv. Frančiška AsiSkega št. 20. Ttleicn uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina / n a t a: Za ccJo leto . . . K 24.— Za rol -'ela............. . . . 12.— za tn nesece...........6.— za nedeljsko izdajo za celo leto ........5.20 za pel leta............ ..... 2.60 Posamezne številke .Edinosti4 se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zalivale, poslanicc, oglasi denarnih zavodov ...............m/n po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka n3daljna vrsta.......: . . . . „ 2,— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina ia reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega šL 20. — Poštnohranilnični fačun št. 841.652. • i !•• n mm i -4 Usi srditi italijanski napadi na vseh frontah na Primorskem krvavo odMfl. ■ Novi uspehi zveznih čet v vzhodni Galiciji. - Umit v naših rokafi. Uspešni pozicijski boli za Nemce pri flrrasu. - Odbiti francoski napodi u Champogni in no viiinah mm. I avšrilska-ttaiiiaHdBH tališča. DUNAJ, 1. (Kor.) Uradno se objavila: 1. julija 1915. Obnovljeni splošni napad na naše postojanke ob robu planote pri Doberdobu, Ki ga je izvršilo včeraj popoldne več sovražnih infanterijskih divizij, je bil povsod odb't ob težkih izgubah za Italijane. Glavni ?unek nasprotnika je bil naperjen proti fronti Zagraj - Monte Cosich (severovzhodno Tržiča.) Pri Selcah in Vermeljanu so udrli Italijani v naše najspredneiše jarke, a so bili s protinapadom naše hrabre pehote zopet vrženi v dolino. Pobočja Monte Cosicha so pokrita z italijanskimi trupli. Zvečer izvršen napad proti višinam vzhodno Tržiča, napad severovzhodno Zagraja in več manjših napadov proti goriškemu predmostju. smo istotako razbili. Po teh porazih sovražnika je nastal mir. Navdušeno razpoložene in neomajne naše čete imajo krepko v svoji posesti v«e postojanke in so pripravljene na nove boje. Na severnem Soškem oddelku in na koroški meji se nadaljuje topovski boj. Namestnik sera generalnega štaba, pl. Hofer, fml. Krvava borba zn Plove. GRADEC, 30. (Cenz.) »Tagespost« objavlja sledeči dopis Leonharda Adelta *Berliner Tagblattu« o junaških bojih na-šili čet pri Plavati, ki so s vršili prve tedne meseca junij*: Pri Plavaj? so imeli Italijani razven brigad Ravenna in Forli, še 32. brigado iz Spezie s polkoma 125 in 126 in v rezervi eni> brigado, obstoječo iz polkov 127 in Bili so to sami Pijemcntezi letnikov 18>i5—95. ki jih je krali tekom težkih bojev posetil osebno. Topov je zbral sovražnik pri Plavah okoli 250, med njimi mno-g > havbičnih baterij kalibra 21 in 14. Avstrijske čete so obstojale iz Dalmatincev. Cehov. Rumunov, Poljakov, Ogrov in e-nega bataljona Deutselimeistrov. Tu je padel stotnik D u r r . ki je dan poprej kot opazovalec vzdržal napad 4.000 mož in dobil brzojavnim potom visoki red železne krone. Italijani so zgubili več kot 10.000 mož, med temi 3.000 mrtvili. Polk št. 38 je padel od 3.000 na 800 mož. Od polka 125 so padli polkovnik in vsi majorji, tako da ima sedaj poveljstvo stotnik. Med padlimi se nahaja tudi brigadni general Airenti. Ujetih je bilo malo: 2 oficirja in 80 mož. \ rh tega so bile uplenjene štiri strojne puške. Vse bojno ozemlje ob vznožju grebena pri Plavah obsega komaj en kvadratni kilometer. Naslednjega dne je vladal nekak tiho dogovorjen mir. Dne 7. junija so se na vzhodnem bregu Soče ugnezdeni sovražni oddelki ojačili na tri polne brigade. Bile so to: brigada Ravenna s polkoma 43 in 44 in 32. brigada Spezia s polkoma 125 in 126, tretja brigada s polkoma 128 in 129 je ostala v rezervi. Neposredno pred tem se je pri Pijemontezih. svojih rojakih, mudil sam krali, ki je imel na vojake navdušen nagovor, v katerem jih je poživljal, naj izkažejo čast domovini in zavzamejo višino. Italijani so presenetili našo poljsko stražo, obstoječo iz praporščaka in 10 mož. napadli potem sprednjo stotnijo in prodirali tako hrabro po strmi višini, da se je nj;h najhrajbrejši nasprotnik, m a - PODLISTEK GREŠNICE. tioman. — Francoski spisal Xavier de Montepia — To me veseli, kajti ne dvomim, da ste bila všeč tudi vi njej. Vzemite klobuk in šal in pojdiva. Pivoine in grof sta stopila v voz. Rue Castellane, — je ukazal grof kočijažu. V petih minutah sta bila tamkaj. Vrata jima je odprla prav ljubka hišna, katere grof Rene ni vprašal ničesar. Pogledal je na uro. — Prišla sva prezgodaj, — je dejal: — iiiiss Dudleyeva pride šele v par minutah. Dotlej vam razkažem vaše stanovanje. Nočemo opisovati začudenja in vzhiče-nja Pivoine, ko je zagledala vso krasoto salona, spalnice in boudoirja. V hotelih latinskega okraja pač ni mogla niti slutiti, da sploh kje obstoja taka eleganca. jor T u i u d i j a, pozneje izrazil: »Popolno priznanje. Italijani so se dobro držali«. Seveda ta pogum ni dosti opravil, kajti major Turudija je plezajoče italijanske rojne vrste spustil hladnokrvno na šest korakov do kritja. Sele potem je poveljeval ogenj in med pokanjem pušk, prasketanjem strojnih pušk, med treskanjem ročnih granat in topov majhnih kalibrov so se izpremenili bobneči, končno že hri-pavi »Evvfva« in »Coraggio« v stokanje in obupno klicanje na pomoč. Toda ko je pričela prodirati linija za linijo, cevi pušk in cevke strojnih pušk niso mogli več vzdržati sovražnega pritiska. t^ričel je takoj prodirati ž njuni in naskakovati izgubljeno višino. Avstrijci so se bili z veliko premočjo Italijanov; puške in topovi so umolknili, le samokresi oficirjev so se vmešavali v hornerično vpitje in psovanje vojakov, ki so se obdelovali le s puškimini kopiti in bajoneti. Mnogi vojaki so kar pometali puške od sebe in se sprijeli mož proti možu s pestmi in zobovi. Tu so pokale lobanje, vojaki so si iztrgavali uhlja, na tleli ležeči so bili pohojeni. Višji oficirji so nadvuše-vali vojake sredi rojne linije. Avstrijskemu generalmajorju je bila prestreljena čepica. Italijanski brigadir, generalmaior Airenti, se je težko ranjen zgrudil Odnesli so ga na nosilnici iz bojne črte in je baje po izpoveabah ujetnikov potem u-mrl. Vse dolgo nabirajoče se sovraštvo naroda proti narodu, vsa v 11 vojnih mesecih zadrževana jeza na prelomilce zvestobe, se je zlila v strahovit: i., najbolj krvavi bitki ob Soči. kjer so izgubili Italijani 3.000 mrtvih in 7.000 ranjenih. Avstrijski vojaki so vrgli nasprotnike z višine in le lastne žične ovire so jih zadržale, da jih niso zasledovale do Soče. Italijanska artiljerija, ki je v podpiranje svojcev deloma zapustila kritja, se je zopet skrila v skalovju. Potem ko so si Italijani v noči 7. junija ob Sabotinu, severno Gorice. razbili glave, je šla dne 8. junija tretja divizija s kolovrata po prekoračenju mostu proti Plavam. Rumuni in Cehi, Poljaki in Ogri, Dalmatinci in Dunajčani so kar tekmovali med seboj, da jih vržejo nazaj in so se zakadili vanje, da pridejo do mosta.To se seveda ni posrečilo, ker se je zamogel so-vražnik spodaj zbrati vedno zr.ova. Zjutraj dne 11. junija je brigada Ravenna s polkoma 37 in 38 obnovila poizkus, da zasede višino pri Plavah. Zgoraj jo je čakal avstrijski bataljon in je takoj posvetil pot čez Sočo. V noči dne 13. junija ste kar dve brigadi splezali na višino. Tokrat so imele avstrijske čete ves dan dovolj o-pravila, da so očistile gozd ob Soči sovražnika. Ko so Italijani uvideli, da tako ne pridejo naprej, so pričeli še enkrat bombardirati višino in sicer s tako silo, kakršen je bil zvezni bombardma pri Gor-licah. Bombardiranje je trajalo dne 15. junija od 4 zjutraj do 9 zvečer. Zvečer je nastopila pehota. Dalmatinci, o katerih je sovražnik mislil, da so pobiti, so čakali, skriti za skalovjem, na sovražnika in ga pognali zopet nazaj. Trikrat so naskočili Pijemontezi. trikrat jih je istotako pokosila nevidna kosa. Zadnji resnejši napad je bil izvršen v noči 20. junija. Tokrat je bil češko-morav-ski bataljon, ki je odbil sovražnika. Glavna sila Italijanov se nahaja sedaj na ne-zavzemljivih postojankah grebena Kolovrata. — O, kako je lepo, kako je lepo! — je vzklikala ob vsakem koraku. — Ali vam ugaja tu? — je vprašal Rene smehljaje. Pivoine ni mogla prehvaliti vse te čarobne lepote. — Ali bi bila torej zadovoljna s takim stanovanjem? — je vprašal grof. — Kl'o bi ne bil zadovoljen žnjim? — je vzkliknila Pivoine, —- ali so kraljičine sobe opremljene ravno tako lepo, kakor te? — Zelo me veseli, resnično, zelo me veseli! — je rekel Rcne. — Zakaj pa? — je vprašala. — Ker ste tu v svojem stanovanju, draga moja, — je odgovoril. VIII. Chanoinesse. Nekaj dni po svojem prvem sestanku z Ano Dudleyevo pri ravnatelju gledališča »Varictes« je prejel Henrik de Chcrlieu pismece od nje. Najsrditejši boji se vrse na skalovitem Krnu, za katerega posest se boj še vedno nadaljuje. Težke artiljerije na te višine, ki so pristopne le izbornim hribolazcem, ni mogoče spraviti. Pač pa opravljajo tu mali, lahki topovi, izborno delo. Z avtfrljsko-nu&eia bojišča. DUNAJ. 1. (Kor,) Uradno se objavila: 1. julija 1915. V vzhodni galiciji se boji ob Gnili Lipi in vzhodno Lvova nadaljujejo. Naše čete so na več mestih prodrle na višine vzhodno Gnile Lipe in udrle v sovražno postojanko. Istotako se je zveznim četam pod Rohatynom po srditem boju posrečilo priti na vzhodni breg. Ob Dnjestru vlada popoln mir. V povirju Wieprza je bil zaseden Za-mošč. Višine severno nižine Tanew so v vsem razsegu v naših rokah. Zapadno Visle so slekle naše čete u-mikajočemu se sovražniku do Tarlo\va. Skupni plen pod avstrijskim višjim poveljstvom na severovzhodu sc bojujočih zveznih čet, znaša za mesec juni} 54 oficirjev, 194.000 mož, 93 topov, 364 strojnih pušk, 78 municijskih vozov, 100 poljskih železniških vozov etc. Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer, fml. Bavarski kralj v Przen yslu. DUNAJ, 30. (Kor.) Iz vojnega časnikarskega stana poročajo: Kralj Ludo vik bavarski si je ogledal 28. junija prsdpoldne Prze-mysl, kjer se je Njegovo Veličanstvo zanimalo pred vsem za one utrdbe, ki so jih bile svoj čas zavzele bavarske čete. V Lvovu, kamor je kralj dospel popoldne, si je ogledalo Njegovo Veličanstvo častno kompanijo, ki se je udeleževala bojev za utrdbe zapadne fronte Lvova. Izgled in zadržanje od sclnca ožganih čet sta kralja izvanredno zadovoljila. Pri obhodu, ki ga je napravil po d ine ju, je podelil kralj armadnemu poveljniku Bchm-Ermolliju veliki križec bavarskega vojaškega zaslužnega reda z meči in načelniku armad-nega generalnega štaba generalmajorju dr. Bardolffu drugi razred bavarskega vojaškega zaslužnega reda z zvezdo in z meči. Carjev rtskrirt m niiistrskeio predsednika PETROGRAD, 30. (Kor.) Car je poslal ministrskemu predsedniku reskript, v katerem konstatira močno voljo ruskega naroda, da posveti svoje naprave za vojno oboroževanje. Reskript pravi: Dolgotrajna vojna zahteva vedno večje napore. Toda s tem, da zmagujemo rastoče težkoče. da se upiramo neizogibnim usodam vojne sreče, hočemo utrditi v naših srcih sklep, da je treba nadaljevati vojno do popolnega tri-umfa ruske armade. Sovražnika je treba potolči, sicer je mir nemogoč. Manifest apelira na složnost vseh, da zadosti delom za potrebščine hrabrih ruskih armad. Pismece se je glasilo: V sredo, zjutraj. »Cenjeni gospod! Obveščam Vas, da jutri, v četrtek, ob sedmih zvečer nastopim v Chanoinessi. Sporočati Vam morein to šele danes, ker se je igralka tete Heloise močno poškodovala in jej je bilo zato nemogoče, da bi bila nastopila prej. Pridite torej na vsak način k predstavi, prosim vas ponovno, kajti stalo me je veliko truda, da sem dosegla uprizoritev te igre, in želim prav toplo, da ne bi bil moj trud zaman. Prihodnjo soboto ob eni opoldne pojdem k ravnatelju gledališča »Varietes«, da poizvem, kako sem vam ugajala. Vaša Vam udana Ana Dudleyeva, rue Saint Georges, 30.« To kratko in preprosto pismece je čudno učinkovalo na Henrika. Car smatra za potrebno," da se doba zopetne otvoritve zakonodajnih korpora-cij pospeši, da se sliši glas ruse zemlje. Ker je sklenil car zopetno zasedanje dume in državnega sveta najpozneje za mesec avgust, je naročil ministrskemu svetu, da naj izdela zakonske načrte, ki so postali potrebni vsled sedanje vojne. Odgovor Nikolaja Nikolajeviča na brzojavko »Morningposta«. LONDON, 30. (Kor.) »Morningpost«, ki je poslala dne 24. junija velikemu knezu Nikolaju Nikolajeviču brzojavko, v kateri mu je čestitala k spretnosti, s katero je vodil najtežavnejše umikanje, kar jih pozna svetovna zgodovina, je dobila sledeči odgovor: Sila ruske armade bazira, kakor one armad zaveznikov, na temeljili, za katere se bojuje in po katerih je pričakovati sigurno končno zmago. Z nemao-rusKesii Bojišča. BERLIN, 1. (Kor.) Veliki glavni stan, 1. julija 1915. Vzhodno bojišče. Položaj je neizpremenjen. Tekom junija smo ujeli 27.695 mož, med njimi 121 oficirjev in uplenili 7 topov, 2 zastavi, 6 metalcev min, 52 strojnih pušk, eno letalo ir. vrh tega mnogo materijala. Jugovzhodno bojišče. Po srditih bojili so čete generala Lin-singena včeraj zavzele z naskokom rusko postojanko vzhodno Gnile Lipe med Ku-niezami in Luszyncami in severno Roha-tyna; ujet'h je bilo 30 oficirjev in 2328 mož in upienienih 5 strojnjh pušk. Tudi vzhodno Lvova so avstrijske čete udrle v sovražno postojmko. Armade generalieldmaršala Macken-sena prodirajo dalje med Biigom in Visio. Tudi zapadno Visle se umikajo Rusi, deloma po trdovratnih bojih. Zvezne čete pritiskajo za njimi na obeh straneh Ka-miene. Skupni plen pod poveljstvom generala Linsingena, feldmaršala Mackensena in generala VVoirscha se bojujočih zveznih čet, znaša za mesec junij 409 oficirjev, 140.650 mož, SO topov in 268 strojnih pušk. Vrhovno armadno vodstvo. Podaljšanje moratorija za Poljsko. PETROGRAD. 30. (Kor.) Ministrski svet je sklenil, da se moratorij na Poljskem podaljša za štiri mesece. Sklenil je tudi, da se nakaže za preskrbo Varšave z živili tri milijone mesto zahtevanih osem milijonov.___ Z zmMi bojišča. BERLIN. 1. (Kor.) Veliki glavni stan, 1. julija 1915. Zapadno bojišče. Severno Arrasa so se boji za jarke končali med trajnim artiljerijskim ognjem za nas en kakor sedaj. Angleški očitki Grkom. ATENE, 30. (Kor.) Angleško poslaništvo objavlja odlok admirala pri Darda-nelah, ki pravi, da nemško - turško pro-vijantiranje v Egejskem morju preskrbujejo grške ladje. Uradno se odgovarja, da za pravilnost te trditve niso bili podani nobeni dokazi. Bavarski kralj na Dunaju. DUNAJ, 1. (Kor.) Kralj bavarski je na povratku s severnega bojišča dospel danes zjutraj v najstrožjem inkognitu na Dunaj ter je bil na kolodvoru sprejet od nadvojvode Franca Salvatorja. Kralj se je peljal z nadvojvodo v dvorni grad ter se je predpoldne dalje časa mudil pri cesarju v Schonbrunnu. Popoldne se vrši v Schonbrunu na čast kralja družinski obed. Jutri odpotuje kralj v Monakovo.__ Cesarske naredbe. DUNAJ, 1. (Kor.) V jutrišnji »Wiencr Zeitung« se objavi cesarska naredba, ki se tiče odredb glede izdelovanja žganja, na drugi strani pa odreja povišanje davka na žganje za 20 vinarjev na 70 vinarjev za liter alkohola. Neka v AViener Zeitung« objavljena naredba justičnega ministrstva določa, da se v pobližje označenih okrajih lahko sklene nadaljevanje sodnega poravnalnega postopanja, ako je videti, da redna izvršitev postopanja vsled vojnih dogodkov ne bi bila mogoča. Postopanje je v takih slučajih ustaviti šele 90 dni po odstranitvi ovire, najkasneje pa 90 dni po sklepu miru, ako do tega časa ne bi bila sprejeta poravnava. žljivost. Miss Ana, ki je — po krivem, kakor vidimo — dvomila o Henrikovi točnosti, mu jc pisala v svojem pismecu, da nastopi ob sedmih, docim pa se je imela Chassoinesse pričeti šele ob osmih. Tako je moral Henrik še prej prebaviti strahovito dolgočasen vaudeville, v katerem je pisatelj, član gledališča, igral glavno ulo-go. Temu vaudevillu je sledil večno dolg premor, dokler se niso končno usmilila iiebesa našega junaka. Onih pet godbenikov, ki so tvorili orkester, so pričeli igrati ouverturo, zastor se je dvigni! in Chanoinesse se je pričela. Odkrito povedano, Henrik ni razumel niti besedice vsega dialoga in ni slišal niti ene note vseh kupletov, dokler se ni pojavila na odru Ana. Ko je končno nastopila, je Henriku skoraj prenehalo biti srce. Ana je bila dražestna. Luč svetiljk in razdalja niste zmanjševali lepote njenih nežnih in finih potez prav čisto nič. (Dalje). Stran II. „EDINOST" šter. 181. V Trstu, dne 2. julija 1915 Najbolj zanimiv in najboljši slovenski ilustrovani tednik so V neki, v današnji »\Viener Zeitung« o-bjavlieni naredbi skupnega ministrstva so zapopadene dopolnilne določbe k šestemu podaljšanju moratorija, zlasti za južne dežele in sicer za Dalmacijo, Primorsko in za vojno okrožje Rovereto in Trident S stike fronte. Poročevalec »Berliner Tageblatta« je poročal 27. m. m. svojemu listu iz avstrijskega vojnega tiskovnega stana naslednje podrobnosti o bojih na soski frojjti: Na severno mejo je vezanih najmanj 1,200.000 Italijanov, Ob Soči stoji pet ar-inadnih zborov, in sicer št. 7, 2, 6, 4 in 1. in en kavalerijski zbor. Dosedanje razmerje v bojih je bilo 1 : 4. včasih celo 1:5. Dopisnik opisuje bojišče in pravi, da so Italijani zamudili ugodni trenutek za ofenzivo. Ko so res napadli, niso našli več sovražnikov, ampak iz boja došle izkušene čete. Bojna povelja, katera so našli pri ujetem adjutantu, so se patetično glasila: j4. junija vzamemo planoto pri Doberdobu t. Zgodovina bo imenovala ta dan »Bitko ob Soci<. Seveda stori to, a o zavzetju doberdobske planote ne bo vedela nič. Nato so Italijani napadali pri Iržiču. Zagraju. Sabotinu, Plavah in Tolminu. Tržič ni bil vzet "v našo brambno črto. Italijani so iz tega napravili poceni zmago. Še danes krožijo naše patrulje po ladjedelnic: in po vzhodnem delu mesta in šele onstran železniškega nasipa skrivajo laške patrulje svoje glavice pred šrapneli. Sovražnik je zastonj poizkušal prodirati proti Podgori in višje ležečemu Sabotinu. Sedaj je iskal srečo pri Zagraju, kjer doberdobska planota dosega Sočo. V noči na 9. junija je začel delati most in v pon-tonih ie spravljal čez reko alpine in čete iz srednje Italije ^ skupinah po 20 do 30 mož. Naši topničarji so hladnokrvno pustili, da se je sovražnik zbral za napad na peščenem otoku. Ob petih zjutraj pa so začeli z ognjem na most. Tamošnje laške čete so se razkropile in iskale zavetja za bornim grmičevjem in kamenjem. Naši topničarji pa so pometali otok na široko in na globoko z ognjem. Še jaz sam sem videl dve vrsti začrnelih mrličev na belem pesku. Naši so krstili otok za »Otok mrtvih«. Osiali Lahi so se hoteli rešiti plavaie. Čolne je zadeval naš ogenj. Soča je nosila mnogo mrličev. * Doberdobska planota je zavarovana >ta. ker jo obdajate dve reki in morje. 1 ščajo po Srbiji in Črncgorl v Albaniji izvršenih dejstev, in da zvezne velesile, ki tvorijo večino podpisancev londonske pogodbe, edine rešijo albansko vprašanje po svoji previdnosti na bodoči mirovni konferenci. Italija ne priznava torej nikakor v resnici neveljavnih pogojev srbskih in črnogorskih zasedenj v Albaniji in si ne pušča svojega življenskega interesa na zistemiziranju jadranskega morja, radi katerega je začela to vojno, krčiti po Srbiji in Črnegori. Italijansko-srbsko vprašanje ostaja torej odprto in se more vsak hip poostriti. Že poizkus izkrcanja italijanskih čet v Dalmaciji bi zadoščal, da še v času vojnih operacij dozori konflikt med Srbijo in Italijo. Srbski listi pa odkrito označajo Ita-li o kot sovražnico srbskega naroda in pri Jpravijajo javnost na možnost boja z Italijo. preko Soče na višine. Podpolkovnik-Korner je spravil v Loenik težak možnar in je od tam obstreljeval kolodvor v Krminu, kjer so Italijani ravno spravljali vojaštvo iz vagonov. 35 častnikov jn mnogo mož so razbile težke granate. 27. majmka in 7. junija so Lahi brezuspešno napadali Sabo-tin. ki obvladuje Gorico. Sovražriik ie nato hotel pred seboj napraviti zastor iz dima in je na treh straneh zažgal Ločnik. toda večerni veter, ki veje navadno od juga proti Gorici, se je ta večer obrnil in ie gnal dim proti zažigalcem. ki so se hoteli skriti za dimom čez Sočo. Prihodnji napad so pripravili z ogromnim razsiranjem streliva. Okoli 300 topov je obrnilo svoja žrela nroti višinam. Izgube pa so bile vendar neznatne. Strokovnjaki so izračunali, da je vsak naš ranjenec stal Italijane 6000 lir. Največ granat je padlo rrekratko. Druge so zastonj iskale nase rezerve. Nato je naskočila brigada 43. in 44. polka, toda odnesla je krvave glave. Laška artiljerija je na vsako goro zmetala !500 do 2000 granat, nakar se je laska pehota prepričala, kako malo ie to obstreljevanje pretreslo naše vrle Dalmatince. Ujet poročnik je rekel: Bilo je grozno. Naša lastna artiljerija nam je napravila več izgub kakor vaša. Dalmatinci so imeli ta dan samo pet mrtvih. * Prihodnje dni ie sovražnik napadel višino Zopet je grmelo 300 topov. Gore so se tresle, toda ne srca Dal-matincev. 1017 granat je padlo na eno samo mesto. Dne 9. junija je zopet napadla cela brigada, toda v gorskem terenu se ni mogla razviti in tako so napadle samo 4 stotnije 2. polka, za katerim je le stal i. polk in bataljoni bersaljerov. Na avstrijski strani pa je zavrnila sovražnika ena stotnija deželne brarnbe pod na d poročnikom Holubom. Pustili so Lahe do žičnih ovir, nato pa začeli z groznim ognjem. Podpolkovnik Korner pa ie s svojo artiljerijo obstreljeval njihovo krilo. Gnani od treh rojnih črt, so tekli preostali Italijani po pobočju in zašli v ogenj laških strojnih pušk. ki so decimirale ostanek. Vsa brigada se je panično umeknila. V dnevniku nekega bojevnika stoji o tem zapisano: »Do poli desetih zvečer je bilo tiho. Nato pa je nastalo pravo indijansko vpitje: A-vanti Savoia!« »Evviva« in ^Coraggio! Drugo jutro je bilo vse pobočje pokrito s puškami, strelivom in celo s čevlji. Bližala se ie peščica ubežnikov. Precej nato pa je sovražnik streljal na našo saniteto. Italijanske izgube so bile velike. 12 avtomobilov in mnogo voz je ves dan odvažalo njihove ranjence in naše patrulje so javile, da je ves gozd še poln mrličev.« Iz vsen teh izjav se da sklepati, da je I-talija že pred koncem vojnih operacij doživela veliko diplomatično nezgodo. „Italija in mi". — Tak je naslov aktu-velni studiji, ki jo je izdal mornariški pisatelj Maks Schloss. — Nad četrtstoletje je bila Italja zaveznik Avstro-Cgrske, ali k^aj vsega tega niso mogle nikdar nastati iskreno-prisične razmere med našo monarhijo in Italijo. Vedno je bilo sporov, vedno nesoglasij, vedno so se odpira'e nezaceljene rane. Toda, velikemu delu prebivalstva in tudi celo mnogokateremu diplomatu so bili vsi ti pojavi nepoznani. Verovalo se je v zavezniško zvestobo Italije in v Avstro-Ogrski so se dali izvestni krogi voditi od starih simpatij do dežele starih Rimljanov in zapirali so si zistemat>čno oči pred nevarnostmi, ki so opetovano grozile na južno-zapadni meji monarhije. A že tedaj, ko se je od oficijelne in neoficijelne strani vedno govorilo o „intimnih, prisrčnih in prijateljskih odnošajih do Italije, je bilo mladih politikov, ki so svarili pred takim naziranjem in so označali Italijo kot največjo sovražnico monarhije. Mej temi je bil tudi gori omenjeni mornariški pisatelj Maks Schloss. Od prvega dne, ko se je začel uveljavljati kot pisatelj, pa do današnjega dne se vleče po vseh njegovih publikacijah kakor rdeča nit prizadevanje, da bi opozarja! svoje sorojake in sodržavljane na zavratnost m neodkritosrč-nost Italije. Temu prizadevanju je t amenjeno tudi njegovo zadnje delo, spisano že v letu 1913. Tako jasno in \ repričevalno ni še noben nemški publicist napovedoval prihodnjega sovraštva Italije. Schloss izjavlja v tem delu naravnost: „Italija ni bila nikdar naš prijatelj in niti ne more biti, to radi svojega g e o g r a f i č n e g a položaja. Ako bi prišlo do boja med obema centralnima vlastima in trosporainmom, potem ostane Italija nevtralna, ali pa jo države tro-sporazuma prisilijo, da se jim priključi'. Schloss je tudi na nazoren način osvetlil razpoloženje, ki v Ita i4i in v Albaniji (v kolikor je ta pod gospodarstvom prve) vlido proti Avstro-Ogrski. Sehloss doka; uje, da si hoče Italija na vs k način pridobiti pristanišče Valonsko, in prorokuje, da že radi tega pristanišča mora priti do vojne med Avstro-Ogrsko in Italijo. Brošuri Schlos-sovi treba torej priznavati zgodovinsko vrednost. cevi in lafete spravljene na hrib in vzidane. Baterija je bila pripravljena. Prvi strel na sovražnika. Bil je krasen trenotek, ki navduši človeka. Nadporo-čnik je izgovoril par besed, bodril vojake k pogumu in zaklical »živio!« cesarju. Granata je v tem trenotku sfrčala in se z groznim pokom razbila sredi italijanskega taborišča. Po izpovedbah ujetnikov je obležalo takrat najmanj 40 Italijanov mrtvih. — Predstražna postojanka vrh gore. Dvanajst strelcev se nahaja v jarku. Nobeden njih nima nad 16 let. Podčastnik, neki knjižničar iz severne Tirolske, opominja: »Ponavljam, da imamo ukaz, da pod nobenim pogojem ne smemo izprazniti postojanke. Da se mi ja ne vrnete, o-troci!« — Mi že ne, so odgovorili vsi. Ponoči je precej šumelo in zjutraj je bil rob grmičevja tam ob pobočju zaseden od Italijanov, ki pa jih ni bilo videti. Videti je bilo le bel kamen. Eden strelcev, najmlajši med njimi, pravi: »Prijatelji! Jaz pričnem.« V tem trenotku že sproži. S skal so zleteli v znak kamniti drobci. Še enkrat! Tu se dvigne koncem italijanskega jarka glava. Tirolec pravi: »Stavimo, da zadenem trikrat zaporedoma tamkajšnjo skalo.« Sproži. Štrcale so tri kroglje, a Tirolec je zgubil stavo. Tretja kroglja je mesto kamna zadela glavo italijanskega vojaka. — Tudi Italijanom se je zgodilo, kakor že vsem drugim našim sovražnikom, da so se v trenotku paničnega strahu obstreljevali med seboj. Južno Lavarofte je bilo slišati nekega jutra divje streljanje v taborišču Italijanov. Cele pol ure nismo mogli priti nato, ktera naših čet bi bila zapletena v boj s sovražnikom. Sledilo je žvižganje, vpitje, zmerjanje, zopet pol ure. Bila je namreč domača bitka: Kar smo slišali, je bila namreč kritika predstojnikov. Razne politične mu. Med Srbijo in 1'alljo. — Italijanski listi „ldea Nazionale", „Tribuna 4, .Giurnale d'l-talia* in „Corriere d' Italia" izjavljajo odločao, da oddaljenje Srbije in Čmegore od av-stro-ogrskega bojišča ostro nasprotuje opravičenemu italijanskemu pričakovanju in dolžni hvaležnosti, da Jadranski interesi in načrti Italije nikakor ne dopu- Sličice iz volne. Slike s tirolskega bojišča. Roda Roda objavlja v > Neue Freie Presse« več slik s tirolskega bojišča, iz katerih se jasno vidi navdušeno razpoloženje naših čet. Orožniški stražmojster Reyer (nadvojvoda L v gen mu je takoj poslal zlato lira-brostno kolajno), je tekt>m praske pri Co-sottu. tik ob državni meji, ujel tudi enega italijanskega stotnika. Straža je es-kortirala stotnika v Trident. lalijan je imel pri sebi stotnijske denarje. Nekje blizu meje je napravi! zadnji poizkus, da bi si priboril zppet svobodo; ponudil je straži ves denar, za kar naj bi ga Tirolec na poti »izgubil«, oziroma spustil nazaj k svojim četam. »Ne, ne, ne boš kaše pihal!« je rekel Tirolec, »tu si in tu tudi ostaneš. Mi na take stvari nismo navajeni, najmanj pa napram ljudem, kakor so Italijani.« — Tam gori se nahaja postojanka sovražnika, Col Santo. Odkod to čudno ime? Hrib je po zimi poln snega, kakor kak belobradat menih. Na sedlu pod vrhom so se ugnezdili Italijani, ki naj jih pričnemo danes obstreljevati. Z mučnim delom so bile tekom dveh noči pripravljene postojanke za topove, Donite vistl. Plaketa v spomin nadvojvode Franca Ferdinanda. Vojno-preskrbovalni urad je izdal plaketo umorjenega prestolonaslednika, ki jo je izdelala mojstrska roka Hartigova. Na sprednji strani plakete se nahaja sirta nadvojvode Franca Ferdinanda v generalski uniformi; zadnja stran pa nosi v okvirju la-i vorjevega venca trnjevo krono in datum sa- ! rajevske tragedije. Plaketa se dobi za ceno j K 5 (z etuijem K 7) v vojno-preskrbovalnem j uradu, Dunaj, IX. Berggasse 16., v njegovi prodajalnki, Dunai, I., Weihburgcasse 9, j kakor tudi v mnogih drugih sličnih trgovinah. Iz pisma vojaškega zdravnika, t ahaja-joeega se na bojišču, posnemljemo po zagrebškem „Tagblattu" nastopni odstavek: „ . . . Kadar se tako strelja, (padla je ja ponska granata) je mnogo, mnogo ranjencev. Nedavno je trajal boj štiri dneve in štiri noči. Oče (zdravnik je pisal svojim otrokom) je moral neprestano obvezovati. Vsem pomaga, kolikor le more: našim Hrvatom, Slovencem, Nemcem, Ogrom, kakor že prihi-jajo. Slovenci so tako lepi fantje! Za enega mi je bilo žal — brhek dečko od Postojne, šele-24 let. Nisem mu mogel več pomagati. Tako daleč od domovine je našel rani grob . . . Tudi Ruse obvezujem. Vsi so obili, širokopleči, trdni, zdravi, močni možje. Eden izmed njih je prišel uro daleč, je govoril z mano mirno, dobrodušno, brezskrbno in je bil zadet po strelu v pljuča. Pri vsakem dihu se mu je skozi dve veliki luknji penila kri iz telesa. In tako padajo na tucete. Pokopavajo jih in — konec je. Mnogo, mnogo se vidi v vojni! Sedaj pa sedim tu in pišem vam. Na levo tam gori stoji hišica ubogega kmeta in tam je moje obvezovališče. Njega kokoši so prišle do semkaj k potoku. Z eno sem sklenil prijateljstvo. Ie povsem bela in ima 13 črnih okroglih piščet, ki se veselo prekopicajo po travi. Trosim jim ko-misa. Vsemu, vsemu se privadita človek in žival. Včeraj sem za hip, ko so topovi molčali, slišal kukavico. Metulji lete okolo. Ah, otroci, želim, da bi vsaj vi kdaj doživeli boljši čas, čas sreče in — miru! Razpuščena italijanska društva v Istri. Namestništvo je razpustilo naslednja društva: „Casino di societa" v Pazinu, „Circolo de-mocralico" v Pazinu, „Societa di lettura" v Pazinu, „Societa escursionisti Monteniaggiorea v Pazinu, „Unione democratica" v Pazinu, „Unione nazionale" v Pazinu, „Club ciclistico intrepido" v Pazinu, „Circolo di coltura* v Rabcu, „Circolo di coltura" pri Sv. Nedelji, „Circolo di coltura" v Plominu, „Societa di letturau v Labinju, „Societa di Casino" v Labinju, „Banda w civica8 v Labinju" „Club progresso" v Žminju „Societa ginnastica Parentina" v Poreču, „Club nautico Parentium* v Poreču, „Circolo di lettura" v Višnjanu, „Associazione italiana di beneficenza" v Poreču. \ Slovenski oddelek dijaške knjižnice na c. kr. državni realki. Ker posluje dijaška knjižnica v počitniškem tečaju v mnosjo večjem obsegu nego navadno, ne zadošča že itak pičlo število slovenskih knjig. ZAo se obrača vodstvo realke do slovenskega občinstva, v prvi vrsti pač do bivših učencev tega zavoda, s prošnjo, da bi darovali omenjeni knjižnici slovenske mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. Cenjeni darovalci so naproŠeni, da prinesejo ali sami knjige na realko (ul. Pasquale Besenghi) ali pa naznanijo svoj naslov. Smrt na bojnem polju. Gospod poročnik v rezervi v 22. pešpolku (slušatelj filozofije na graškem vseučilišču), g. Teodor L u b e c, je padel dne 16. t. m v bojih pri Plavah. To je menda prvi slovenski TrŽačan, ki je v bojih ob Soči našel junaško smrt v obrambi domovine. Kakor uradno poročajo njegovemu očeta, gospodu Ivani« Lubcu, je bil pokojni junak zelo priljubljen in zvest v izpolnjevanju svojih dolžnosU. Sporočilo zaključuje: Bog mu daj večni mir! Šentjakobska podružnica CMD. v Trstu priredi v nedeljo, 4. dne meseca juli r> v dvorani „Konsumnega društva" pri Sv. Jak bu razstavo ročnih del, izdelanih po otrocih otroškega vrtca. Med razstavo pa bodo nastopili otroci na odru s sledečim sporedom : 1. „Učenec iz šole grede"... petje. 2. „Junak"... samogovor. 3. „Mačka in miška"... dvogovor. 4. „Sv. Ciril in Metod" deklamacija. 5, „Sijaj, sijaj solnčice".... petje. 6. „Naša Mi-micaV.. samogovor. 7. „Risar...." prizor. 8. „Otrok in jabolko" spevoprizor. 9. „Jablana" spevoprizor. 10. Pogoščenje otrok z mali-novcem in biškotini. Med sporedom svira na glasovir učenka g. Laha, Pavla Grgičeva. Začetek ob 4 popoldne. Vstopnine prosto. — V hudih in resnih časih živimo, ki niso pripravni za veselice in zabave, vendar se naši hrabri očetje in bratje vesele, ko zvedo o napredku svojih otrok v otroškem vrtcu in ko slišajo o nedolžnih njihovih nastopih pred pičlim občinstvom. Prosimo blagohotne udeležbe. — Odbor podružnice CMD. Zlomila si je nogo. 39 letna kasirka tržaške „kruharne" (Panificcio) Ida Spagnul, stanujoča v ulici della Ferriera štev. 37, je včeraj spremljala svoj s kruhom naložen voz v ulico del Molin grande, kjer se je pa voz prevrnil. Ida je seveda padla na tla, a pri tem si je zlomila levo nogo. Pozvati so morali na pomoč zdravnika z zdravniške postaje, ki je Idi nogo tesno povil ter jo dal potem odpeljati v mestno bolnišnico, kjer so jo sprejeli v IV. kirurgični oddelek. Vsakdanji pes. To je neizogibno: o psu ki je ugriznil človeka, odnosno o človeku, ki ga je ugriznil pes, moramo pisati vsak dan. Včeraj je ob polieni popoldne prišel na zdravniško postajo 12 letni Alojzij Jurca, ki stanuje v hiši štev. 8 na Istrski cesti. Mali Lojzek je popolnoma flegmatično pred zdravnikom snel hlače in mu pokazal svojo zadnjo plat, na katere desni strani je bilo kakih osem malih krvavečih ran. Dečko je povedal, da ga je ugriznil pes, ko je gledal (seveda dečko in ne pes) slike pred nekim kinematografom pri Sv. Jakobu. Zdravnik je dečku izžgal rane in mu povil rečeno stran zadnje plati. »e en pes. Tudi 12letni Ernest Del Sun-chi je prišel včeraj na zdravniško postajo, kt r ga je bil nek pes v bližini hiše, v kateri stanuje, namreč pri Sv. Mariji Magdaleni zgornji št. 609, ob osinih zvečer ugriznil v desno nogo. Tudi njemu je zdravnik iižgal in obvezal rano. Igraje. Včeiaj dopoldne ob enajstih je Marjela Zubinova, ki stanuje v Kjadinu št. 65, privedla na zdravniško postajo svojega 9 letnega sina Virgilija. Pobič je bi! namreč igraje s svojimi sovrstniki splezal na neko drevo, s katerega je bil potem padel ter si pri tem zvinil desno roko v laktu. Zdravnik mu je roko naravnal ter mu jo potem povil z Buroifovimi obkladki. Pazite na otroke! Karolina Bosuti, ki stanuje na Vrdeli št. 15, je snoči okoli šestih prinesla na zdravniško postajo svojo komaj triletno hčerko Evgenijo, katera je bila, te-kaje po cesti pred hišo, padla ter se pri tem ugriznila v jezik. Zdravnik je mali Evgeniji izlečil rano, nakar Jo je mati odnesla nazaj domov. — Marija Štokova, ki stanuje v ulici del Belvedere št. 23, je pa okoli pelišestih prinesla na zdravniško postajo svojega 5 letnega sina Marijo, ki se je bil ranil na čelo, padši nad velikim kamnom, ko je tekel semtertja po dvorišču. Tudi njemu je zdravnik izlečil in obvezal rano. Darov!. VIII. izkaz došlih darov na c. kr. namest-ništveno predsedstvo na korist beguncem iz Furlanije in Soške doline: ces. svetnik Maks Brunner K 4000, bratje K. & C. Popoff K 5, Anton Gartner K 10, gdč. Mikaleskul K 10, A. Tosoratti K 10. Anonym K 2 06. Skupaj K 403706. — Dosedaj izkazanih K 62.192-94. — Skupna svota K 66.230 —. Na korist fondu za brezposelne je prejel cesarski komisar K 36 60, kot tedenski prispevek delavcev mestne plinarne. Na korist fondu za vdove in sirote padlih v vojni je prejel cesarski komisar potom lista „Osservatore TriestinoM K 26 44, nabranih med učenci realke pri Sv. Jakobu. Za naše branitelje so darovali: ga. Frančiška Ukmar K 1, Dušica Slavik škatljo cigaret, Boris Slavik škatljo cigaret, Antonija Slavik tobaka in stročri* ga. Marija vd. Gašparšič 1 zavitek tobaka, g. Gracjan Ste-pančič K 20, g. Krže K 1, g. Ferfolja Dra-gotin 1 zav. tobaka, ga. Lavrenčič 1 Škat!;o svalčic in zav. tobaka. izpred sodišča. Miljski cigan — kradel. Levakovič Matija, 19 let star, doma iz Milj, bi si rad u tešil glad, a denarja ni imel. Razmišljal je in preudarjal po ulici Stadion, kako bi prišel do cvenka. Ura je bila že 9 zvečer; a da bi šel lačen — cigan — spat, to pa vendar ne gre. Mimo njega je prišla zamišljena neka Alojzija Mi-colini, in ker je ob oni uri že precej temno po ulicah, jej je iztrgal iz rok torbico z zneskom 6 K in jo je hotel popihati. Oko moža postave pa vidi tudi v temi in tako je ubogi — cigan — prišel v past. Pri aretaciji so mu odvzeli torbico in na policiji so jo izročili z denarjem vred oškodovanki. Miljčana pa so brez večerje odpeljali v hotel „Coroneo", kjer je moral čakati*do jutra, da se je njegov želodec okrepčal. Sodnik vid.č njegovo priznanje, „lakoto" in sedanje razmere, mu je prisodil le 3 dni zapora, a v žalost cigana z enim postom, akoravno je bil že kaznovan racii tatvine. Sodnik: dr. Alberti; za drž. pravdnika : Kernev. Cene raznih živil o Trstu. (One 1. julija 1915.) Moka (za kuhinjsko rabo)......K —1)6 kg Sladkor .............. K 1*— kg Meso (goveje) sprednji deli......K 3 60 kg „ , zadnji „ ......K 5 29 kg Meso telečje . .........K 8— kg Meso koštrunovo . . • . . K 2*— do 2 40 kg Maslo sirovo............K 6-— kg Kokoši . . • K 6 50 do 8.— ena Piščanci .........K 3-— do 4.— eden Polenovha suha.........K 2-20, 2 40 kg „ namočena ..».•... K 1-60 kg Fižol (stročji) vinaijev ...... 40, 56, 64 kg Grah „ — kg Kromp?r „ ..... 40,48, 56,64 kg Paradižniki m •••••••• 56, 64 kg Radič , • .... 4 .do 6 merica Salata , ....... 8, 10 glava Česen „ ......6 do 12 glava Čebula „ .... 16, 20, 28 komad Jajca , ..... 17, 18 komad Buče , . . , . . 4, 8, 12 komad Pesa , .... 2 do 4 komad Koleraba „ . mala 4, večja 8 komad Kumare » «... 6, 8 do 14 komad Mleko „ .........56 liter Olje (najceneje) .......K 2-24 liter Sardele (sveže) .......K V76 kg Sardoni (sveži) .......K 2 20 k- PmirSlnBt žaklje (vreče) vsake vrste. — l ica KUpUjcm Solitario 21, Jakob Margon. 129 lfflftH ima za prodati prašiče naj se obrne v ul. IVUUl Tigor štv. 8, trgovina s prekajenim mesom AMADEI. 289 vefiča slovenskega, italijarskega in nemškega jezika išče službo za uro na dan. Ponudbe pod „Izurjena" na Ins. oddelek Edinosti. 2J) 2 Poizvedovalna pisarna xa Ulica Bosciietio štev. 32, IV. nad., soba 23 daje naslove beguncev in porota lc?r.o o njih poEožaju protš ma!i odSkcdnini. Uradu je od 8-11 zjutraj in od 4-5 pop. Uinetnn-fotoirnficn! mm \ Trst. ulica del Rivo št. 42 (priiličie) Trst Izvršuje vsako fotografično delo kakor tudi razglede, posnetku notranjost lokalov, porcelanasto plošče 7. a vsako vrst. spomenike. POSEBNOST: POVEČANJE u: VSAKE FOTOGRAFIJE ni Kadi udobnosti gosp. naročnikov sprejema naročbe in jih izvršuje na domu, ev. tndi zunaj mesta po naj zmernejših cenah. ♦♦♦♦ Trst, ul. M Rii/o štev. 42 i- T^^r^TSBTTra-Cjgi Odlikovana pekarna in sladščičarna Josip Setiiei, Trst ulica Istituto štv. 5 Odlikovana z zlato kolajna in častna diplomo ni razstavi v Firaate Peče se fin in navaden kruh trikrat na dan. Izbera sladčic, vina v «Uk^enicah, prepečencev (bi-cott'ni konfekture itd. Sprejema narofila za poroke In krsle fier vsakovrstno peciv;* ter postreže tudi na de m. - CENE. ki priobJujejo vsak teden mnogo sanlasIvKi sNk z bojiSć in o drugih va5mhaktualnih domačih in tujih dogodkih, ter r.bilo zanimivega čtiva : pesmi, povesti, jako zanimiv, lep detektivski rovnsn« poučne, članke in črtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vseh strok poljudnega znanstva. .TEDENSKE SLIKE" so nepolitičen in nestrankarski ilustrovnn tednik, ki je posvečen le zabavi in pouku. „TEDENSKE SLIKE" bi naj imela naročena vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavarna, briv-nica, vsako druitvo itd. Zahtevaite .TEDENSKE SLIKE"4 povsod in pridobivajte naročnikov. .TEDENSKE SLIKE- stanejo četrt leta K 2 50. pol leta K 5 — in celo let > K 10 —. Naročniki dobe kot M|f»(li velik ilustrovan koledar, slike Prešerna, Jurčiča. Gregorčiča in Aškerca ter tudi lepe zanimive knjige Naroči'e si rTEDENSKE SLIKE' takoj! Novi naročniki dobe še vse letošnje številke. Pošljite nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 številko .TEDENSKE SLIKE" brezplačno in poštnine prosto na ogled. Upravništvo lista „TEDENSKE SL1KEU Ljubljana, Frančiškanska ulica 10 l.