St 04.
V Gorici, v torek dne 11. avgusta 1908.
Tečaj XXXVIII.
Izhaja trikrat sa teden, in sicer t torek, četrtek pn soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠt rejemana ali v Gorici na dom poSiljana:
vse leto      ........15 K
"/............10 »
V............5   .
Posamične Številke stanejo 10 vin.
„S0ČA" ima nashdnje jzradno priloge: Ob norem letu „Kažipot.po Gpriškenj.iti.GradliL^iiSfcem":.in ,Kažipotpo IJubljani in kranjskih mestih", dalje dvakrat v ictu „ Vozni reč železnic, parni kov in poštni! svet".
Naročnino sprejema upravnigtvo v Gosposki ulici §tev. 7 I. nadstr. v »Gortikki Tiskarni« A. Gabršceh Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo Oglasi in poslanice se racuiiijo po rftir-vfsi&irifc 'iskano 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, -i-krat 12 v vsaka vrata. Večkrat po dogodbi. V«:eje trku pu prostoru. -— Reklame in spisi v uredniškem delu HO v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan K
i
„Katolti"Weiitiy Gorici, i
h.
Neki »Daničer" Šile ho predaval o vpra- . šanju „Alijepri   nas  mogoča  kato- ' liska umetnost?" Hm,katoliška umetnost! Vse mora biti katoliško 1   Če  se rodi tako-le pravi   umetnik  na  svet,   umetnik po   Božji , volji, pa dela  in   stvarja,  kakor   mu veleva j notranji nagon — kaj   tak   umetnik   naj   se Šele trudi, da  bi ugajal  tej   ali  oni sjiruji?  i Umetnik je samostojen stvaritelj, pred  katerim  bi morali imeti vsi rešpekt, ne pa da se » hoče uožiti v kako posebno, omenjeno   na- j ziranje, v  katerem  naj   bi se gibal in  čez j katero bi ne smel  stopiti.   Klerikalci   imajo j posebne pojme o umetnosti,   zato   so jo   pa krstili    »katoliška   umetnost".   Mi   poznamo samo umetnost,   klerikalci   poznajo le „katoliško umetnost". Zato pa tudi  nimajo  uobe- ( nega   pravega   umetnika,   ampak kdor se jim poda je aH jako slab umetnik, ki  ne zasluži   imena  umetnika,  kyar».ee   je,   ali   pa ptič s pristriženimi  perutmi,   torej   ne   več umetnik.
Pravi umetnik je umetnik in nič drugega, ne pa da bo imel poseben pridevek !
Priznavamo, da je tudi sveta katoliška cerkev imela smisel za umetnost, za pravo umetnost, ali samo takrat, kadar jej je kazalo. Razno sloveče starinske cerkve so polne prave umetnosti in v Vatikanu Se dandanašnji delajo velike „kšefte° z umetnostjo — pri nas na Slovenskem pa hoče nastopit', hudičevo kraljestvo, ako se vidi v kakem slovenskem oknu kak umotvor.
Ali je pri nas mogoča „katoIiškau umetnost — naj rajši popraša predavatelj Šile, ali je pri nas v naših mizernih razmerah sploh   mogoča umetnost?
Naš narod je res čudovito nadarjen. Producira tudi umetnike. Tak mal, neznaten narod, ki ne zna ceniti umetnikov. Slovenski umetnik je umetnik, pa velik siromak. Če si ne poišče drugje zaslužka, mora poginiti gladu. Namesto pa, da bi se iskalo pot, da se pomaga umetnikom in  jih   obdrži, hočejo
»Vse za narod, svobodo in napredek U   Dr. K. Lavni.
Uredništvo
se sahaja v Go<ipo9'd ulioi St. 7 v Gorioi v I. nad 11 Z urednikom je mogoči govoriti vsak dan od 8. do 12 dopiludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. TTpravniStvo se nahaja v Gosposkiu'MSt.7vI. nadstr. na levo v tiskarni
Haročnino in oglase Jo plačati loco Gorica
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
NaroSnina, reklamacije in druge re5i, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo Je opravniStvu.
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vso leto 3 K 20 h aii gld, 1-60.
»Sočac in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnaht Sclmarzv Šolske uI.,Jeliersitzv Nunski ul., Ter. Leban na tekaliSču Jos Verdi, Peter Kvebelj v Kapucinski ulioi, I. Bajt v po kopališčni ulici, I. Matiussi v ulici Formioa. * Hovanski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakai- ^avrenSifi na trgu delia Casenna.
avčič v Gorici.
- Talofen il. 83.
»Gor. Tiskarna«
. Gabriček (odgov. J, FabSič) tiska in zal.
imeti klerikalci svojo posebno umetnost: ka- | toliško umetnost, da bi se tako zatrla prava ! umetnost ter bi triumfovala nad njo navadna »fušarija", Želimo, da si taki referati tudi i priobčijo, potem bomo govorili lahko še bolj j iz oči v oči.                                                    I
Eden izmed »katoliških" študentov se piše P a n t a r ter bo predaval o „ p o 1 i t i finih in dijaških s trnja h s posebnim ozirom na katoliške stranke". Kaj stori puntarski fant? Zabavljal bo »liberal-cemu in socialnim demokratom, grajal bo napredne dijaške struje, hvalil pa klerikalne potuhnjence in razne stranke, ki sleparijo svet s katoliškim imenom. Od napredne strani se stori za dijiištvo mnogo premalo, klerikalci pa obračajo svojo največjo pozornost dijaštvu. Sestanki, predavanja, časniki, denarne podpore itd., sploh vso, kar morejo, zastavljajo v ta namen, da bi ujeli v svoje mrežo kar največ dijakov. Tak lov ua goriške dijake bo sestanek »katoliških" študentov v Gorici v drugi polovici tega meseca. Imena vseh goriških študentov, ki se udeleže sestanku, priobčimo, da jih bomo poznali. Težko ne bo jih poznnti, ker jih
ne bo dosti.....
O   narodnostnem  problemu  z ozirom na našo narodne, posebno goriške   zahteve   bo govoril jurist Leopold Kemperie iz Iludejužne.  Tema je lep in se da reči mnogo   lepega  in  dobrega, ali težko je to spraviti  v  sklad  v stremljenjem klerikalizma, ki je internacionalen  in   po katerega   naukih   je   narodnost   poganstvo, kakor je to  učil  posebno ranjki   „slovenski" kardinal Jacobus Missia. Klerikalcu mora biti narodnost deveta briga; v to ga zavajajo nameni klerikalizna. Po teh namenih se ravnajo klerikalci dosledno   povsodi.   Kolikokrat  smo jih že vjeli pri takem dolu ter pribili njihova j nenarodna dejanja!      -   Mogoče, da napravi ' g. Kemperle referat, ki   bo  z našega  ožjega ! goriškega  t-tališča  upoštevanje  vreden;  toda kaj pomaga vse to, ko   pa   vidimo slovenske | klerikalce, kako povsodi iščejo edinole   svoje f  strankarske koristi, pod katerimi tolikrat trpi i naša sveta narodna reč. No, vsekakor pa smo ' radovedni na ta referat!
Po tem referatu pa bo —- komers ali klerikalni krok, najtežje pričakovana točka, katero so pomotoma izpustili iz programa. Naj jim tekneta „bric" in »vipavec« pa kraški teran — morda dobijo po njih spoznanje, da »katoliško" študentovsko ni vredno pišknvegn oreha, da je tako študentovstvo, kakor bi rekel Boltertu Pepe v »Slovencu" — od muh".
Družba sv. Cirila in Metoda.
Nekatere podružnice niso še letos uposlale doneskov, ki so jih morda nabrale v prvem polletju 1008. Prosi se uljudno, da se pošljejo še ta mesec.
Vsaka podružnica družbe 8v. Cirila in Metoda bi lahko napravila na leto dve veselici, eno v zimskem, drugo v poletnem času. Po mnogih krajih se prirede veselice, ne da bi jim dale kake posebne narodne tendence. V vsakem takem slučaju naj stopi družba sv. Cirila in Metoda v ospredje: »Družbi sv. C. i. M. v procvit, moč iu rast!"
Razgled nic d r užbe sv. Cirila in Metoda se je v mesecu juliju malo prodalo. Rodoljubi, prosimo vas, storite svojo dolžnost, ter segajte le po družbinih razglednicah. Povsod zahtevajte naših razglednic. Oestite člane podružnic prosimo uljudno, da pridno agitujejo za prodajo razglednic.
DOPISI. Iz bonskega okraja.
Log pod Mangartom h./viii.  isoh. — v
št. (JI. »Oorice" se je oglasil nek nadebuden klerikalec iz Loga izpod Mangerta ter se pritoževal, v kaki nevarnosti so erarični tu-kajšni delavci v elektrarni. Imel je baje dobro voljo delavcem pomagati, a bil je toli neroden, da jim je z onim dopisom le škodoval. V „<iorici" s»~ pritožuje, da imava midva podpisana delavca o elektrarni preveč dela, namreč V2 ur; midva pa poveva onemu dopisniku, ki je napisal v časopis, ako hoče nam pomagati,   naj   ubere   drugo pot, ker s
tem, da je poslal dopis v »Gorico", nama bi lahko le škodoval.
Sicer je res, imava midva po 12. ur zaporedoma službe, toda za tem imava tudi po 12 ur počitka. In ta čas dela, akoravno je dolg, je pa vendar lahek in tolaživa se s tem, da Bva fcsranredno dobro plačana.
Ta  naj  bo   v  odgovor   »Gorici«, da gotovo krogi ne bodo napačno razumeli. Anton Jaki in Ivan Piusi, uslužbenca pri elektrarni v Logu.
h sežanskega okraja.
Vellhlrepin 8./VIU. 1908. — Včerašnji dan je bil za našo občino dan nesreče. Koj .¦•» popolnoči je silno deževalo, a od 9. do iv,-,, predpoldne je naliv provzročil nad 30000 K škode. Voda je razdrla pota, da se ne more po njih voziti, odnesla zemljo iz njiv in mesto zemlje nanesla kamenja. Iz lirikov je voda drla po strugah tako silovito, da je podrla in odnesla zidove ter drvila težko kamenje po njivah in napolnila doline, da še danes je v dolah po več metrov vodne višine ; turšcica, ajda in druge rastline so pod vodo, deloma uničene. Voda je pridrla v hiše do prvega nadstropja, v hleve in polnila hrame. V več hišah so se ljudje komaj rešili ter iz hlevov izganjali živino. Take povodnji ne pamti nihče.
Vbogo ljudstvo žalostno zre na pokvarjeno nivje iu travnike, poruvane trte in razna druga poškodovanja. Maja in junija je suša skoraj popolnoma uničila žito, travo s pomočjo kobilic; gosenice so ogolili drevesa, a zdaj še ta nesreča.« Ljudstvo zdihuje: Kaj bo? kaj bo ? Vsled prejšnjih slabih letin in trtne ušice smo zlezli v dolgovanje, kamnoseški obrt je skoraj uničen. Od kje pomoči? Od vlade 1 Ko bi bili maziljenci viteza Pajerja, da bi bili Lahi, bi že dobili z vrhom povrnjeno škodo, a ker smo pod zaščito — — peto drugega viteza, ki nam ne zna, ne more, ali noče pomagati, se bojimo, da dobimo navadno podporo — počrtano ničlo.
Visoka c. kr. vlada odpri vendar jeden-krat svoje   srce tudi   za nas kraške kmeto-
Dvajset let pozneje.
Nadaljevanje
= „Treh mušketirjev". =
Francoski spisal; ==    ALEXANDRE  DUMAS.   =
(Dalje.)
V senci nekega šotora, ki je stal na poti, ga je oni čakal.
-- No, dragi prijatelj, kaj je? gs vpraša došlec v najčistejši francoščini, ki se je kedaj govorila od i Roueaa do Toursa.
—  Prijatelj, nič Časa no smeva izgubiti, in treba j je obvestiti kraja.                                                                 i
—  Kaj se torej godi?
—  Predolgo bi vam moral praviti; sicer boste pa takoj Culi. In vsaka najmanjša besedica, ki bi jo tu govorila, utegne vse pokvariti. Pojdiva k milordu W hiter ju.
In oba odideta na nasprotni konec tabora ; toda ker tabor ni pokrival več nogo sto kvadratnih Čevljev tal, sta dospela kmalu do šotora onega, ki sta ga iskala.
—  AH vaš gospod spi, Toni? vpraša po anglelko eden izmed vitezov slogo, ki je ležal v prvem oddelku, kateri je nadomestoval predsobo.
- Ne, goapod grof, odvrne lakaj, mislim, da ne spi, ali pa je zaspal Šele v zadnjem hipu, zakaj ko je prišel od kralja, je hodil več nego dve uri gor in dol,
in njegovi koraki so utihnili šele pred desetimi minutami; sicer pa ga lahko vidite, pristavi lakaj ter privzdigne vrata šotora.
In res, VVinter je sedel pred odprtino, ki je bila narejena namesto okna in skozi katero je prihajal nočni zrak; upiral je svoje oči otožno v luno, ki je bila skrita, kakor smo že rekli, skoro popolnoma za gostimi, Črnimi oblaki.
Prijatelja se približata Winterju, ki je gledal v nebo glavo podprto ob dlan ; ni ju slišal, ko sta prišla bliže, in ostal je nepremično, dokler ni začutil, da mu je nekdo položil roko na ramo.
Tedaj se je obrnil, spoznal Athosa in Aramisa tor jima podal roko.
—  sta li opazila, jima pravi nato, kake krvave barve je nocoj luna?
—  Ne, odvrne Athos, meni se zdi, kakor navadno.
—  Poglejte, Aramis, pravi Winter.
—  Priznati moram, odvrne ta, da se strinjam z grofom La Fere-jem in d« ne vidim na luni nič nena vadnega.
—  Milord, pravi Athos, v tako bednem položaju, kakršen je naš, treba opazovati zemljo in ne neba; ste li opazovali na5e Škotce in se zanašate nanje?
—   Škotce? vpraša Winter; kake Škotce?
—  E, naie, za Boga! pravi Athos; one, katerim se je zaupal kralj, Škotce grofa Loewena.
—  Ne, odvrne Winter, nisem jih opazoval. Nato pristavi: Povejte mi, ne vidite li, kakor jaz, te rdečkaste lise, ki pokriva nebo?
¦          — Prav ničesar ne vidiva,  odvrne hkrati Athos
lin Aramis.
—  Povejte mi, nadaljuje Winter, vtopljen vedno v isto misel, ni li v Franciji stara tradicija, da je videl Henrik IV, na predvečer onega dne, ko je bil umorjen, igraje šah z Bassompierom, na deski krvave madeže ?
—- Da, odvrne Athos, in meni samemu je maršal večkrat to pravil.
—  Da, zašepeče Winter, in naslednjega dne je bil Henrik IV. umorjen,
—  Toda v kaki zvezi je ta prikazen Henrika IV. z vami, lord? vpraša Aramis.
—  V nobeni gospoda, in res sem neumen, da vama pravim take stvari, dočim mi vajin prihod v moj šotor ob tej uri naznanja, da prinašata gotovo kako važno novico.
—  Da, milord, pravi Athos, s kraljem bi rad govoril.
—  S kraljem? Toda kralj spi.
—  Povedati mu imam važne stvari.
—  Se ne dajo li te stvari odložiti na jutri ?
—  Mora jih takoj zvedeti, in še je morda že prepozno.
—- Vstopimo, gospoda, pravi Winter.
Winterjev šator je stal poleg kraljevega, od enega do drugega je vodil nekak hodnik. Na tem hodniku ni bilo nikake straže, temveč tu je stal samo zanesljiv strežaj Karol I., zaradi tega, da je lahko kralj, kadar se je mudilo, takoj govoril s svojim zvestim služabnikom.
—  Ta dva gospoda gresta z menoj, pravi Winter lakaju.
Ta se prikloni ter pusti plemiča dafje.
valce, Četudi smo Slovenci, poglej našo udanost in zvestobo ter pomagaj nam v bedi, ko kličemo, prosimo pomoči!
Iz ajdouskega. okraja.
IZ Ajdovščina. — Prijazen naš trg se iz-borno razvija v vsakem oziru: tu si podajata obrtnija in umno kmetijstvo prijazno roke. Vidimo napredek na vseh krajih in poljih. — A nekaj je, kar nas teži, kar je prava rak-rana na našem telesu, namrej zelo mala skrb za zdravstvo. Pod tem ne-dostatkom ječi ne le naš trg že desetletja, ampak cel ajdovski okraj. •
Veliko mladih žrtev že itak zahtevajo tukajšnje obrtnijske naprave, mnogi telesno popolnoma onemorejo v tovarnah in marsikateri podleže dolgotrajni bolezni. Mnori izmed teh bi mogoče okrevali, ko bi mogli osebno do goriških zdravnikov; ker pa ne morejo, čakajo potrpežljivo in ječaje v posteljah svoje rešitve — smrti. Vsak teden pelje vipavski vlak na stotine potnikov v Gorico, ki gredo iskat lefila svojim domačim. Kado-vednež bo vprašal: je-li Ajdovščina brez zdravnika? Oda, imamo zdravnika, a želimo si že dolgo vrsto let, da bi ga ae imeli, in nihče, ne zdravnik sam, ne merodajni faktorji nam te naše srčne želje ne izpolnijo.
Konečno želimo še zdravnika domačina — Slovenca, — ki bo čutil z nami in mi ž njim, in do kojega se bo naše ljudstvo z zaupanjem obračalo.
Iz kanalskega okraja.
IZ Ali — »Primorski list" v Št. 32. čez vse hvali izobraževalna društva, k*ko lep uspeh imajo, da .so odpravila nočno kričanje, pijančevanje itd. Preteklo nedeljo vidilo se je še kaj bolj znamenitega, kako se mladenči slov. kat. izobraževalnega društva z drugimi domačimi fanti pretepajo ter semtertja ulaeijo, smeha vredno da se mvi domačimi takšne nepotrebne neumnosti uganjajo. Lahko je na to pošten »kamun" ponosen, da se ta njih vsakoletna imenitna zabava ponavlja.
Iz goriške okolice.
Iz Oenltril. — P?ed nedavnim časom smo naznanili cenjeni »Soči", da priredi društvo »Naprej" v Dornbergu znamenito šaloigro „CiganiB v treh dejanjih dne 30. avgusta, t 1. Na prošnjo „Zveze nar. društev za Goriško* smo veselico prenesli na 23. t. m. in sicer radi tega, ker ima 30, t. m. društvo »Vipava" v Mirnu veliko veselico in se bo tam isti dan ustanovilo „Sokolsko društvo". To smo tudi naredili zato, ker se čutimo popolnoma pripravljene že sedaj. Vloge igre so v tako dobrih rokah, da je sploh izključen strah ali pa misel, da bi kateri igralec naredil kako hibo v svoji vlogi.
Pa ne samo igra, ampak tudi drage zabave bodo dne 23. t. m. v Dornbergu. Šaljiva pošta, razni šaljivi muzeji, srečk anje in sploh podobnih zabav bo na izbero, tako da se bo lahko vsakteri za malo vinarjev, kateri
se bedo nabirali zgolj n družbo „Sv. Cirila in Metoda", razun veselice in plesa, katerih dobiček se uporabi za pre potrebno 1 j u d sk o k n j i ž ni c o v Dornbergu, zabaval popolnoma po svojem okusu. Za poskočno mladino bo pa skrbel vojaški orkester peš-polka št, 47. iz Gorice. Natančen vspored slavnosti objavimo pravočasno.
Domače vesti.
Zaroki. — 9- t. m. se je zaročil g. J. Boštjan čič, poslovodja tvrdke Lavrenčič & Domicelj v Gorici z gospodično Alojzijo Clauss.
Učiteljska imenovanja na Tolminskem: V def. nameščenjeso predlagani-, Anton Stres za Cerkno, Josip Sem o lič »a Zalaz, Milko Kalan zt Drežnico, Albina Gerželj za Tolmin, Šiefanija K orna vi i za Žago, Ljudmila Zavrtanik za Gezsočo, Marija Perin za Grahovo in KaticaBrezavšček za Breginj.
Prov, so imenovani: K o c h Izidor za Čezsočo. Rafael Fajgelj za Sedlo, Srečko Borštnik za Breginj, Ivančič Josip za Tolmin, Hude Karol za Strmec, Miku ž za Log, Trebše za Kal, Matelič za Hudo-južno, P e r k o za Idrsko, Ivančič Albert za Kamno, Mahnič za Police-Vrh, Berce za Bovec, Štanta za Otalež, Marija Rep ič za Trebušo, Mozetič za Cerkno, Strel za Breginj, Perin Ana za Plužnje, Marini č za Ponikve, Jevšček za Ruti, Mikia-vič za Kobarid, Brati na za Bovec, Pagon za Jagršče, Bogataj za Drežnico, Zavrtanik za Borjano in Drašler za Bukovo.
Za družbo si. Cirili le Metodi se je nabralo
na predlog g. Alberta Gruden pod murvo v Petovljah 8 E. — Darovali so sledeči gg. in sicer vsak po 1 krono: Urban Gruden, Alojzij Pogorele, Josip Pavletič, Marija Pav-letič, Daniel Maraž, Mat. Tomšič, x\lbert Gruden, Lucija Gruden.
Za družbo sv. C. in M. je nabral g. Rudolf Benedetič iz Gorice v veseli družbi v gostilni A. PrinčiČ po plesu v Vipolžah K 11-70. Darovali so sledeči gg.: Štefan Reja 1 K, Franc Biažič 1 K, Andrej Bensa 1 K, Franc Klin 50 v, Andrej Jakončič 1 K, Jož. Škerjanc 90 v, Janez bkolariš 50 v, Ivan Reja 1 K, Jožef Školariš 1 K, Štefan Zorzut 40 v. Jožel Komic 1 K, Franc Školariš K 1-20, Filip Klanjšček 50 v in R. Benedetič 70 vin.
Srčaahvala vsem gg. darovalcem ! Posebej pa še g. Francu Školarišu, kateri je prvi z vzgledom pripomogel k temu prispevku. Rojaki na deželi, posnemajte pri vsakem plesu in veselici vrle zavedne Vipolžane 1 O vsaki priliki spomnite se na prekoristno družbo sv. Cirila in Metodal
„Dle Information" o vladnem gospodarskem programu Zl Primorja.  — Ta dunajski list  piše v svoji petkovi številki:   Vlada je zadnje dni ' priobčila obsežen program za gospodarsko po-
Ivzdigo Južno-Tirolske in Primorja, kar pri-čujf resno voljo Beckovega kabineta popraviti vse to, kar so zamudile prejšnje vlade kakor
tudi nove vire blagostanja za te dežele pridobiti, ali pa že obstoječe dvigniti. Kar namerava vlada v raznih panogah reformirati, njeno obljubljeno kulturno delovanje, zagotavlja prebivalcem dosedai tako zapuščenih dežel, da se trudijo vladni krogi z vso resnostjo, da odpravijo marsikatere nedostatke, ker so isti krogi spoznali korenine vsega zla. Nameravanih reform ni pa samo z gospodarskega stališča naudušeno pozdraviti, ampBk tudi s političnega. Zadovoljnost avstrijskih podauikov v t~; krajih je najboljša obramba proti poskusa iredentovske in velesrbske (?) agitacije, da bi si pridobila v teh krajih trdna '• . Upati je, da bodo dale merodajne stran'.c državnega zbora v patrijotični požrtvovalnosti sredstva na razpolago, katera bo zahtevala vlada pri proračunu za drugo leto za južni del monarhije od parlamenta. Sicer se čuje v nemško-radikalnem satom nekaka nezadovolj- I nost, Češ da bodo morali Nemci za tuje na-rodnosti krvaveti (!), toda večina nemških poslancev si bo dala dopovedati, da bi izgubili Nemci pravico veljati kot glavni steber državne misli, ako ne bi hoteli skrbeti za politično ohranitev državne meje. In na to politično ohranitev deluje v prvi vrsti vkrenitev vlade glede gospodarkih zadev na jugu naše države. —
V gMfŠM »Čitalnici" se je dobilo nekega dne vse fotelje in vse divane, ki no bili preoblečeni v rudeči pliš, z ojstrim nožem prerezane, tako da niso več uporabni. Kdo je storilec, se tega dosedaj še ne ve. Čitalnica ima ogromno škodo. Oba vhoda sta se našla odprta. Vsa zadeva je naznanjena tudi policiji I »RdOČi Prapor" je enkrat prav dobro označil sedanji položaj v naši deželi. Piše namreč:
»Goriški liberalci in klerikalci se kregajo zaradi komande v deželi. Razmere v tej krono-vini so sploh take, da bi se v njej nabrali polni kosi operetnih snovi. Večina prebivalstva v deželi in sicer zelo znatna večina je slovenska, večina " deželnem zboru je italijanska. Ergo bo tudi deželni glavar Italijan; imenovan bo zopet dr. Pajer. Politično je večina deželnega zbora liberalna, ampak namestnik deželnega glavarja bo klerikalec dr. Gregorčič. Imenovan bo, kakor se izrecno naglasa, vsled sporazuma klerikalcev in liberalcev. S tem pa satira še ni končana; slovenski klerikalci zahtevajo še eno mesto v deželnemu odboru. Liberalci • imajo v novem deželnem zboru devet mandatov, klerikalci pa šest. Pa je že tako: Kjer imajo klerikalci tako večino, da lahko komandirajo, se postavijo neusmiljeno na stališče »pra vice*: Toliko nas je, toliko si vzamemo! Kjer so v manjšini, pu takoj apelirajo na »politično dostojnost«: Večina ne sme zlorabljati svoje moči, ampak mora tudi manjšini priznati primerne pravice! Klerikalci torej zahtevajo še enega deželnega odbornika, liberalci jim ga nočejo priznati in prav lahko je mogoče, da bo deželni zbor nezmožen za delo takoj, ko se snide«.
Dostavljamo, da deželni zbor bo res nezmožen za delo, ako se zgodi tako, kakor j je gori očrtano. Pripominjamo le še, da Gregorčič, ako bo res imenovan, ne bo to vsled sporazumtjenja med liberalci in klerikalci, ker med rjimi ni bilo nikakega dogovarjanja. Ako bo imenovan, je dokaz, da vlada prezira voljo večine, zato bo le ona odgovorna  za
posledice. Bodi karkoli, naši stvari ne bo v škodo I
Laiki zagrlzaniG. — Gospod Kari vitez Fine 11 i, c. kr. poštni kontrolor v p., je služboval na goriški pošti in zna slovenski dovolj za vsako potrebo. Kot c. kr. uradnik je veljal v družbi za tolerantnega moža. Razni ugledni Slovenci so občevali ž njim. Ob poroki g. Antona Čebularja, c. kr. asistenta državnih železnic, je dobil po pošti poročno naznanilo tudi g. Finetti, ker je rodbina g. prof. Čebularja občevala z rodbino Finettijevo. Ali naznanilo je bilo slovensko in g. Finetti je odklonil sprejem s tem pripisom: „Essen<io in g ergo imeomprensibile, si respinge. Finetti." — In tak lakonski zagrizenec uživa že veliko let penzijo, dasi je krepak in zdrav; šel je v predčasni pokoj. Prav, da ga poznamo. Čez sedem let vse prav pride!
UstlVlJina prolskafl. — Znano je, da je volilna komisija v Dornbergu uničila 67 glasovnic ob ožji volitvi edino zato, ker pri imenu Alojzija Štreklja in bilo pripisano bivališče. Ta škandal ie vzročii župnik L o v r o T o č o b r a n. Podana je bila kazenska ovadba. Dolge preiskave kratek konec je bil ta, da je preiskava — ustavljena.
Zdaj vemo, kaj se vse sme. Pri prihodnji priliki 50 volilnih komisij uniči pod to ali ono pretvezo, vse nasprotne listke, — s tem bodo proglašeni izvoljenim kandidati manjšine, ti izvoljenci bodo potem tvorili v deželnem zboru večino, ki izvolitev potrdi. Slava avstrijski pravici 1
Akad. far. društvo »Adrlja" v Gorici sklicuje
svoj VI. redni občni zbor dne 21, t. m. v Gorico v prostore »Zlatega jelena", z dnevnim redom: ob 9. zjutraj: i. čitanje dopisnika zadnjega občnega zbora; 2. a) odborovo poročilo: tajnikovo, blagajnikovo; b) poročilo knjižničnega odseka; 3. volitev predsednika in novega odbora; 4. slučajnosti. Ob 2. popoldne: 5. manifeatacijsko zborovanje z govori tov. društvenega predsednike iu 2 povabljenih gostov.
Redni občni zbor se je imel vršiti tekom meseca julija, a odložil se je na omenjeni dan z oziroin na dejstvo, da se vrši v dneh 21. in 22. t. m. v Gorici občni zbor klerikalne »Slovenske dijaške zveze". Namen, ki ga ima klerikalno dijaštvo s tem svojim občnim zborom na naših tleh, je, pokazati, da je klerikalno dijaštvo tudi prt nas že udomačeno; in to je napotilo, »Adrijo", da se skliče ta dan vse protiklerikalne akademike na Goriškem skupaj, da na ta način manifestirajo, da je velika večina akademikov' na Goriškem protiklerikalna in pokaže na nevarnost klerikalne invazije. „Adrijaa vabi vse gg. starešine in gg. poJporne Člane k udeležbi.
Nadalje apelira na vse tov. redne člane, da se zavedajo svoje dolžnosti in se občnega zbora gotovo udeleže.
Pričakuje tudi od drugih akademikov nečlanov in tov. abiturijentov, da se poslanemu vabilu odzovejo.
Odbor.
Petarda je eksplodirala v petek po noči pod uredništvom „ Edinosti" v Tratu. Le radi
Kralj Karol se je moral udati neizogibni potrebi ter je zaspal na svoji trdi postelji; oblečen je bil v črno suknjo in obut v visoke škornje, široki pas in klobuk sta ležala poleg njega. Možje se mu približajo, in Athos, ki je stopal prvi, je opazoval trenutek molče ta bledi, plemeniti obraz, obrobljen z dolgimi črnimi lasmi, ki so se prijemali na sencih potu, povzročenega vsled težkega spanja; velike, modre žile so se videle pod kožo, in pod očmi so bile videti polne solz.
Athos globoko vzdihne; ta zdihljaj je vzbudil kralja, tako lahko je bilo njegovo spanje.
Odprl je oči, se naslonil na komolec ter vskliknil;
—  Ah, vi ste, grof La Fere?
—  Da, sir, odvrne Athos.
—  Vi bdite, dočim jaz spim; in prinesli ste mi gotovo kako novico?
—  Žal, sir, odvrne Athos; uganili ste pravo.
—  Torej je novica slaba ? pravi kralj ter se otožno nasmehne.
—  Da, sir.
—  Nič no de, vi ste mi vkljub temu dobrodošli, in nikdar ne morete priti k meni, da mi ne bi naredili veselja. Vas, čegar udanost ne pozna ne domovine ne nesreče, vas mi je poslala Henrieta; naj bo torej novica, ki mi jo prinašate, kakršnakoli, govorite odkrito in brez skrbi.
—  Sir, Cromvvell je dospel nocoj v Ne\vcastle.
—  Ah! vsklikne kralj, da me napade, kaj ne ? —- Ne, sir, temveč da vas ^jpi.
—  Kaj pravite?
—  Sir, škotski armadi smo dolžni štiristotisoč lir šterlingov, kaj ne?                                                              j
—  Da, na zakasneli mezdi, vem. Skoro celo leto i se bojujejo moji vrli in zvesti škotci samo za čast.    |
—  Athos se nasmehne ter nadaljuje:                      i
—  Da, sir; toda dasi je čast lepa stvar, so se vendar naveličali, bojevati se zanjo, in nocoj so vas prodali za dvestotisoč lir, torej za polovico svote, ki jo imajo dobiti.
—  Ni mogoče! pravi kraj; Škotci da bi prodali svojega kralja za dvestotisoč lir!
—  Židje so prodali svojega Boga za trideset denarjev.
—  In kdo je oni Judež, ki je sklenil to nesramno kupčijo?
~— Grof Loewen. -r- Veste li to gotovo, gospod? -- Čul sem na svoja lastna ušesa. Kralju se izvije globok vzdih,  kakor da mu je počilo srce, in glava mu omahne med roke.
—  O, Škotci! pravi, Škotci, ki sem jih imenoval svoje zveste. Škotci, katerim sem se zaupal, ko bi bil lahko pobegnil v Oxford; Škotci, moji rojaki! Škotci, moji bratje ! Toda. veste li čisto gotovo, gospod ?
—- Ležal sem za šotorom grofa Loewena, privzdignil platno ter vse videl in vse slišal.
—  In kdaj se bo izvršila ta ostudna kupčija ?
—  Danes zjutraj; kakor vidite, Veličanstvo ne smemo izgubljati časa.
—  Kaj nam še preostaja, če pravite, da sem prodan?
—  Pojdimo čez reko Tvne na Škotsko k lordu Montrose, ki vas gotovo ne bo prodal.
—  In kaj naj storim na Škotskem ? ali naj nadaljujem partizansko vojsko? Taka vojska ni vredna kralja.
—  Vzgled Roberta Bruce-ja vam utegne pomagati tu, sir.
—  Ne, ne! predolgo se že borim; če so me prodali, naj me le izdajo, in večna sramota njihovega izdajstva naj pade nanje!
-— Sir, pravi Athos, morda mora tako ravnati — kralj, toda oče in soprog ne sme tako ravnati. Prišel sem v imenu vaše žene in vaše hčere, in v imenu vaše žene in vaše hčere in dragih dveh otrok, ki živita še v Londonu, vam pravim: Živite, sir, Bog hoče tako!
Kralj vstane, si opaše meč, si obriše z ruto svoje potno čelo ter pravi:
—  Kaj nam je torej storiti?
—  Sir, imate li v celi armadi en sam polk, na katerega se lahko zanesete?
—  Winter, pravi kralj, verujete li v zvestobo svojega polka ?
—  Sir, samo ljudje so in ljudje so postali zelo omahljivi in zelo hudobni. Verujem v njihovo svestobo, a jamčim vam ne zanjo; zaupal bi jim svoje življenje, a pomisljal bi, jim li smem zaupati ivljenje Vašeg'-Veličanstva.
—  Če torej nimamo nobenega polka, pravi Athos, smo pa mi trije udani možje, in dovolj nas bo. Veličanstvo, zajašite konja, postavite se v našo sredo, prekoračili bomo reko Tyne, prišli na Škotsko, in rešeni smo.
tega, ker je bilo zelo nerodno napravljena, in ker je počil le pokrov, ni bilo nobene nesreče. Petardo ima že policija v rokah. Zopet so se pokazali Lahi (kajti kdo drug naj bi nastavil petardo pred uredništvo slovenskega časopisa ob času, ko so se penili same jeze "tržaški Lahoni radi slavnosti N. D. O.), v pravi luči. Za Gorico je prišel Trst. »Corriere friulano" poroča sicer o bombi v Gorici, toda pravi daje Jevšček, kateri |e položil bombo v ulici Formica na okno*' ŠlovenecT* To%H veda sklepa po imenu. Potem pa mora prištevati razne Bombice, Pinavšiče, Pavletiče, Gor-jane i. t. d. med Slovence, saj imajo vsi ravno tako pristno slovenska imena kakor Jevšček. Dopust c. kr. dvornega svetnika i^'predstojnika c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trsta. — Predstojnik c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu, c. kr. dvorni svetnik Herman Pattav je nastopil 10. t. m. daljši dopust.
Slovenska delavska slavnost v Trstu, - Vziic vsem protestom in grožnjam irredente se je vršila slavne l »Narodne delavske organizacije" in je uspela sijajno. Pozdrav Puljčanov je bil nad vse prisrčen, sprevod od kolodvora do „Nar. doma" naravnost triumfalen, V sprevodu je bilo gotovo 6000 ljudi. Meščanstvo je delalo špalir in je bilo mirno. Pred na-mestniško palačo in pred „Nar. domom" so iredentovci poskušali delati zgago z žvižganjem in kričanjem, pa so bili oklofutani in obrcani ter pregnani. Ob zvokih sokolske koračnice je sprevod dospel v „Nar. dom". Policijski aparat je bil ogromen. Konsignirano je bilo tudi vojaštvo, a brez potrebe. -Popoldanska slavnost je bila naravnost velikanska. V sprevodu od „Nar. doma" do Bojana je bilo kakih 30 društev z 12 zastavami, vsega skupaj kakih 10.000 ljudi. Po ulicah, koder se je pomikal sprevod je bilo vse polno meščanstva. Z oken raznih hiš je občinstvo navdušeno ploskalo in so bile razobešene zastave. Slavnostni piostor je bil nabito poln. Slavnostni govor dr. Mandiča je vse navdušil, takisto govor Lacka Križa iz Pulja. Italijani sami priznavajo, da Trst kaj takega še ni videl, in čuje še, da je tudi na vladne krogo napravila slavnost najboljši vtisk,
Dijaški OdSlk za oskrbo ljudske knjižnice v Šmarjah prosi cenj. rodoljube, naj bi podpirali snujočo se knjižnico v prid narodne prosvete z darovanjem knjig aH pa z denarnimi prispevki. -~ Doslej so darovali gg. : Fil. Stubelj 21, M. Stubelj realec 5 in VI. Poljšak IG knjig, in g. M. Stubelj je nabral v veseli drUžbi K 3— Kaj jim bo izrečena tem potom najprisrčnejša hvala. Vivant 8equentes!« — Odsek za oskrbo ljudske knjižnice.
Načrt za železnico oa vrti Triglava sta napravila inženirja J. Planinski in F. Steiner. Triglav je najvišja gora na Slovenskem in slo-"enskem jugu sploh. Visoka je 2864 metrov. Z njegovega vrha je videti ozemlje, ki je veliko 64.000 štirjaških kilometrov. Inženirja računata, da bi se vozilo po t<>j železnici po 15.000 popotnikov na leto.
PlitBl urid V PlIHl je dovolilo minister-sivo ztn trgovino.
Esjinilskl kongres. — Od io.—22. avg.
t. 1. se vrši v Draždanah četrti mednarodui esp, kongres, ki bo daleko presegal svoje prednike in ki bo pomenjal znaten korak naprej v vprašanju svetovnega jezika. Pokrovitelj kongresu, na katerem se bo igrala tudi Goe-thejeva BIfigenija na Tauridt" v esp. jeziku, je saksonski kralj Friderik Avgust. O kongresu samem poročamo po izidu natančneje. Ob tej priliki opozarjamo na »slovenski esp&-rantski krožek", ki daje radevolje pojasuila glede učil, ki razpošilja *astonj Vsem, ki se zanimajo za svetovni jezik, tozadevne brošu-rice in letake ter na slovensko esperantsko slovnico, ki izide takoj, kakor hitro se oglasi dovolj naročnikov. Podprite to novo podjetje z maogoitevilnimi naročiti (knjiga bo stala priblilno 2 K ter se razpošilja po poštnem povietju), da se razširi svetovni jezik tudi med Slovenci; to bo velikega pomena za naš majhen narod, ker le tako zaslovi med drugim naša procvitajoča književnost čez ozke domače meje. Da omogočite izdajo te prepo trebne knjige, pošljite nemudoma svoj natlačen naslov kot naročnik na imenovani krožek f Jurtiad pri Ptuja, Štajersko), četudi ne nameravate postati ©sperantk«
Z odličnim spoštovanjem
udani Ljuderit Ko ser.
Wli Jttflf js»t sfttMst t pftta]attl |anl. -V proslavo vladarskega jubileja presv. cesarja trti m v ioboto dne 15. avgusta t. 1. (na
praznik Marijinega vnebovzetja) ob 3. uri popoldne v slavnostno razsvetljeni postojnski jami veliko jubilejno slavlje, ob sodelovanju dveh godb: godbe bosansko hercegovinskega pešpolka št. 4 iz Trsta in postojnske jamske godbe.
Kobarlško olepševalno pogozdovalno druSivo priredi 15. t. m. ob 3. pop. na trgu javno tombolo s sledečimi dobitki: 1. amba: žemska obleka; 2. tema: gnjat; 3. kvaterna: oralo: i^^k^ri-TSSsItBk; -Simbola: mlada junica. — K obilni udeležbi vabi odbor.
Zloraba prlžoics In spbvodnioa. — župijani
fare na Jančah na Kranjskem so tožili svojega župnika Ivana' Dobnikarja, ker jih je ta na prižnici zmerjal in psoval. V četrtek je končala ta pravda pred ljubljanskim deželnim sodiščem. Vlekla se je nad eno leto. Župnik je bil obsojen na 200 K denarne kazni oziroma 20 dni zapora in na poravnavo stroškov, ki znašajo par tisočakov. Iz te pravde se je razvidelo, da je župnik kot spovednik zapeljeval ljudi h krivi prisegi. Nekaterim dušnim pastirjem dandanes ni nič več svetega. Kaj Kristus, kaj njegovi nauki, belo rumena zastava papeške oblasti, ta jim vihra pred očmi, da še križa ne vidijo.
Ulet V Prago na razstavo se vrši v četrtek 13. t. m. ob 11. uri dopoludne z državnega kolodvora, Priglašenim inzletnikom se morejo pridružiti še nori do odhoda.
Sestanek pred odhodom v ulici Sv. Ivana ft. 7. v prostorih »Trgovsko-obrtnega društva".
Nesreča v Dornbergu. — Kerševani Karel,
trgovec in gostilničar v Dornbergu je hotel 7. t. m. zvečer popraviti acetileuski aparat, in ni vedel, pa je v njem še plin. Ko je prišel s svečo zraven in odprl petelina, se je kotel raztreščil in ga nevarno ranil po obrazu in po rokah.
Čudne Šale. — V neki gostilni je eedela večja družba. Ilihurd Ikccodoro in Karol Eiavitz sto si za šalo malo prerešetavala ude v veliko zabavo okoli stoječih, dokler ni padel prvi na tla in si tnko ranil nogo, da ni mogel več ustati. Prenesli so ga v bolnišnico k usmiljenim bratom,
Slekel SO je V pijanosti na dvorišču neke gostilne v tržaški ulici neki A., ne da bi se teda zavedal. Vstal je, ko se je naspal in šel v sami srajci na policijo, češ da je izgubil obleko. Komaj zjutraj je prinesel krčmar iz tržaške   ulice  njegovo ohleko na policijo.
Aratovana begunca. — v soboto sta bila
aretovana dva vojaka-beguuca, ki sta služila pri mornarici v Pulju in sicer 20-letni Ivan VVeissenegger iz Koroškega in 19-letni Koch iz Štajerskega. Poslali so jih nazaj v Pulj.
Izpred SOdnIJe. — V soboto je bil kaznovan Alojzij Mosettig na 30 K globe vsled besed „ignoraftte sciavo porco", katere je zabrusil v obraz g. B.
JaiDi plBS prirede fantje v nedeljo 16. t. m. v Št. Ferjanu na pušči vrh Grojne.
Krajevna organizacija jugoslovanske soeijai.-
demokratične stranke priredi v nedeljo 18. t. ni. v gostilni sodrugn H. Batističa v Vrtojbi veliko veselico s 3 igrami, petjem, tamburanjem in plesom. Natančen program se objavi pravočasno. -— K obilni udeležbi vabi                                                  odbor.
Zgubil SO jO pes brak, S mesecev star, ki sliši na imo wPeruntt ter je sivo-črn. Kdor ga pripelje, dobi primerno nagrado od g. Josipa Rakovšček-a pri Sv. Luciji.
Jako znamenit činitelj pri hranjenju otrok je moka »KUFEKE", katera povzročuje vsled bogate vsebine redilnih snovij, močan razvoj mišic in okostja. „Kufekea je tako lahko prebavljiva, da je lahko najslabši že-lodček dojenčkov prenaša. Ne odpušča nikakih nepravilnost^ v prebavi in odstranjuje pri otrocih tako pogosto nastopajoče črevesne katarje, driske in bruhanja itd.
„Der Saugling" jako poučna knjiga, dobiti je brezplačno v prodajalnah ali pa pri E. Kufeke, Dunaj III.
Zveza narodnih društev.
„Zveze  narodnih
V zada]l edboroTt siji društev", se je sklenilo:
1.  da se napravi velika centralna knjižnica, iz katere se bo začelo posoje-vati knjige v posameznih serijah „Zvezinim* društvom s 1. oktobrom,
2.    da bo imela „Zveza narodnih društev" a v o i 1 o k a I in sicer v hiši »Trgovsko-obrtne zadruge* v ulici sv. Ivana št. 7. V svojem lokalu bo začela poslovati v najkrajšem času. Vse podrobnosti pravočasno.
3. da se napravijo „Z v e z i n a znamenja.
,4. da plačajo sodelujoča društva le polovico vstopnine pri veselicah.
5. da morajo si. društva čim preje naznaniti »Zvezi«, kdaj in v kakem obsegu mishjo prirediti svoje veselice, kakor tudi da morajo vposlati po dva Jzvoda vsporeda „ZveziK za njen arhiv.
Bralno in pevsko društvo v Št. Andrežu priredi v nedeljo, dne 6. septembrT velik« veselico Na vsporedu je bode drama v 4 dejanjih »Sad greha".
Trgovsko-obrtne in gospodarske vesli.
Na Izvoznem trgu v Gorici je bilo prodanih včeraj 50 kvintalov jabolk po 12 K 60 kvintalov hrušk po 20 K, 15 kvintalov breskev po 38 K, 40 kvintalov češpelj po 14 K, 50 kvintalov grozdja po 46 K, 30 kvintalov stročnega fižola po 14 K, 40 kvintalov krompirja po 7 K in 35 kvintalov pa-a radižnic (poinodoro) po 8 K.
flstfadnl banka Ctskysh spcfllelsn v fragl usta-navija y soglasju z Zvezo češkoslovaškega uredništva denarniških zavodov v Pragi po vzoru »PenzijBke zveze nemških hranilnic" penzijski zavod v smislu zakona od 16. ja-nuarija 1. 1906. zak. čl. 1. ex 1907. pod naslovom »Penzijski zavod čefiko slovanskega denarništva v Pragi« z delokrogom obsegajo-čim voe kraljevine in dežele zastopane v državnem zboru. Ravnateljstvo omenjene banke daje drage volje vsa potrebna pojasnila, zlasti preporočljivo pa je poslati formuiarje za pristop v svrho nabiranja članov. Predpostavlja se, da c. kr. ministerstvo za notranje stvari ne bo češkemu zavodu odreklo odobrenja, ravno tako ne, kakor je to storilo glede nemškega zavoda.
Penzijski zavod češko-klovanskaga denarništva.
— Ciin dalje bolj se množijo izjave strokovnih listov zlasti nemških, kakor »Hvpotheken-markt" od dne 1. avgusta t. 1. in »Sparkas-senzeitung" od istega dne v zmislu, da bi denarniško uradništvo zadostovalo penzijski dolžnosti potoni posebnih oskrbovanj in se tako pravočasno izognilo prisilnemu zavarovanju pri splošnem državnem penzijskem zavodu.
Razne vesti,
FfidranSperg. — Ko so aretirali FOdrana, so ga uteknili v omenjeno celico, kjer so se nahajali neki Leoni, Mariotti in Paolazzi. Tem se je takoj omrzel, to tem bolj, ker jim je čuvaj pravil, da ga dolže težkega zločina in da je izvršil že drugih 5 ali C zločinov. F6-dran jim je pripovedoval, da so našli o morju žensko glavo, in ko so ga potem odvedli v mrtvašnico sv. Justa ter mu pokazali glavo, je rekel, da je spoznal glavo, in da je to glava ljubimko nekega njegovega prijatelja. Ta prijatelj, po imenu Karol, je ž njim vred obiskal restavracijo nGambrinus", ter ga je naprosil, naj ga za par dni skrije z njegovo ljubimko vred v njegovo vilo. Obljubil mu je dati za to 10 napoleonov, kajti iskala gu, je oblastnija. Vzel ju je pod streho. Toda zaljubljenca sta se pričela prepirati in on je odšel na policijski inšpektorat v Belvederju, da jih da s pomočjo policije odstraniti iz svojega stanovanja. To se je zgodilo dva dni pred zločinom. Inšpektor mu je odgovoril, da naj gre na sodišče, češ, da to ni njegov posel. Ko se je povrnil domov, je našel tu samo žensko. Ta ga je opraskala. Jaz sem nedolžen, je zaključil Fodrau! Da bi imel saj 100.000 kron in mogel ž njimi podkupiti čuvaje, da me puste pobegniti. Koliko let utegnem pač dobiti? Dan potem so Fodrana zaprli v d>ugo celico, kjer je sam. Fodran je sedaj v zapora silno nemiren, v soboto je
vprašal čuvaja, kateri dan v tednu da je. Ko mu je čuvaj rekel, daje sobota, se je Foiran stresel, in potem obmolknil.
Dva ogrska škofa umrla. - Glasom vesti iz
St. Moricia je škofa dr. P. Szmecsanvvija zadela kap, in je kmalu na to umrl. V soboto je pa umrl rumunski pravoslavni škof Nikola Papea v starosti 83 let.
Sultaneva garda. - Miadoturški odbor zahteva od sultana, naj odstrani svojo gardo, ah vsaj del iste. Garda šteje okolu 20.000 mož in je nastanjena v vojašnicah Jildica. V slučaju kake reakcije bi garda utegnila biti nevarna. Sultan se pa tej zahtevi Mladoturkov upira. Sicer se govori, da sega z vsemi možnimi sredstvi prepriča, da je njegovo življenje v ustavni državi popolnoma varno.
Regnlcola umorila Slovenca,  —  Lazar in
Ernest de Carli iz provincije Forli (Romagna) sta umorila Štefana Prelca. Eden ga je ustrelil, drugi pa udaril s sekiro. Begnicola nista mogla videti Slovenca Prelca. Oba sta že pod ključem, kar pa seveda ne bo ohladilo krvi drugim regnikolom, h čez čas bomo zopet brali o novih junaštvih teh prijaznih gostov v Trstu.
Shod slovanskih učiteljev v Pragi. - Na shod
slovanskih učiteljev v Prago je prišlo 520 Poljakov, 325 Slovencev, Hrvatov, Srbov in Bolgarov ter 57 Slovakov. Na kolodvoru sta jih pozdravila za mestno občino dr. Schreter, za Slovanski klub dr, Cettnf in za Češko učl-teljstvo ravnatelj Skala. Med drugimi je govoril sivolasi slovaški mučenik Svetozar Hur-ban-Vajanski, ki so ga udeležniki dvignili na ramena in ga ab navdušenih klicih učiteljstvo pozdravljajočega občinstva nesli do Havličko-vih ulic.
Spremembi pri poštnih raznateljstvlh. - Poštna
ravnateljstva v Pragi, na Dunaji in z Lvovu se odpravijo ter dobe dosedanji ravnatelji naslove predsednikov. Obenem se ustanoviti po dve podpredsedniški mesti.
Letošnja velika Skupščini družbe sv. Cirila Metoda bo v Ptuju dne 8. septembra.
Kongres slovanskih časnikarjev bo letos, 8. in
9. septembra v Ljubljani.
Divjaška morilca. — Na planini Kovči na Gorenjskem sta lovca grofa Borna, brata Tscbarmanu, na živinski način ubila kmeta Matičevca, ki jima je rekel, da nimata nič iskati v kmečkem lovskem revirju. Zabodla sta ga najprej 27krat s konicami svojih gorskih palic, nato sta ga zavlekla pred kočo in ga teptala z okovanimi čevlji, iz bodla sta mu oči in ga strašno razinesarila. Divjaka, ki sta poleg tega strašna nemškutarja, sta izročena sodišču.
V samostan je Šel ter napravil slovesno obljubo »čistosti", uboštva in pokorščine v Ven-loovu na Nizozemskem 74-letni knez Karel Loweostein-Rosenburg. Stari menih je bil dvakrat oženjen, drugič, s princezinjo Sofijo Lieck-tenstein, iz katerega zakona ima pet hčer in dva sina.
Za trgovino z galanterijskim blagom (na drobno iti debelo) v Gorici se sprejme
d$a Tt)1ada trgouska pomočnika
mešane stroke
vešča deželnih jezikov, ter z dobrimi
spričevali. Vojaščine prosti, in taki, ki
so službovali na deželi imajo prednost.
Ponudbe na naslov:
ft. Poratzl<Y=ja nasledi) i H ©orica.
™~ Glavno zastopstvo ^^
in zalogo taetijsl stroje? pno to
bratou K. & R. Ježek-Blansko
ima
Jos. Dekleva, Gorica
Magistralna ulica št. 1.
i Cenj. dame in gospodje - pozor!
Štiri posestva:
jedno v obsegu nad 250 oralov in tri v obsega po nekaj nad 100 oralov vsako s poslopji in obdelana ter ležeča v rodovitem kraju Istre ob istrski železnici Trst-Buje, so pod ugodnimi pogoji na prodaj. Na vsakem posestvu se nahaja veliko nasadov amerikanskili trt; jedno posebno ugodno za vsakega trgovca z vini. — Natančneje poizvedbe pri g. Edvardi! Dolenc, veleposestniku v Oreliku pri Prestranekn ali pa pri g. dr. Mateju Prefner-jU, odvetniku v Trstu.
;
fr
PBPIPlIIlIPTflEl CaP^ namizno orodje in posodje
y lLHItlSTOrLc&L=      ^L
tiM$k               friznano težko posrebrajeiio najlepše foane.
§QR     Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za omako, kauo, čaj, namizni podsiauki, umetni izdelki.
Jedino nadomestilo pravega srebra.
Posebni izdelki za hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone gospodinjstvo iti
MtDfle & C^
[mate e šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko »Original-Viktoria« in najboljšega izdelka.
Po dolgoletnih skušnjah sva se prepričala da ostane »Original« le najboljši.
Originai-lictoria stroji poletni
uporabi brezšumno.
Grinir.al-Victoiia stroji tS*
za domačo rabo in obrtne namene.
Bripal-Victorla stroji p°ranvt[S
za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno.
Briginal-Victoria stroji ^"gg:
Iek vseh dosedaj obstoječih tovaren.
Za vsak stroj jamčiva 10 let.
Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat
Bi pred nakupom »Original-Vietoria
stroje.
Edina zaloga »"rigiiial-Victoria« trojev in dragih Šivalnih strojev, dvokoles Puchs oroHa, munlclje In vseh lovskih prlrav pri tvrdkl
KERŠEVANI & CUK - GORICA
Stolni trg št. 9 (Piazza  Diiomo) Lastna delavnica in popravljalnica KI V A C VSTELLO št. 4.
I. Opernring 5 (Heinrichshol).
C. br. dvorni založniki
llastrovan cenik na zahtevanje. — V vseh mestih [zastopano po prekupcih. — Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo naši izdelki svojo tovarniško znamko in ime Chri3tofie.
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
(V lastni hlil, Gosposka ulica it. 7, I. itadstr.) — Telefon ftt. 78.
Ra«un poStse hranilnice Štev. 837.315.
V skupni seji načelstva in nadzorstva z dne 5. decembra 1907. se je določilo:
Hranilne vloge se obrestujejo po 41/, %. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Ren t ni davek plačuje posojilnica sama.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsaKogar.
Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5'/,%, na varščino ali zastave in na menjice po 6%.
Glavni deleži se obrestujejo koncem leta 1907. s6$.
Stanja 31. dec. 1907.: Zadružnikov 1867 z deleži v znesku 99.684 kron. •— Hranilne vloge: 1,706.550*77.* Posojila: 1,699.186.77. — Reservni zaklad: 85.954*35. — Vrednost hiš: 112.328 —
GORICA.                               GORICA.
Narodno podjetje.
Hotel 0Pri Zlatem Jelenu"
V središču mesta. Ob giavn' ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1*20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami za jedi in pijače. ~ Domača in tuja vina. — Plzenjsko in puntigamsko pivo. — Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna.
Denar prihrani, kdor kupi izgotovljeno pohištvo pri
Ani. Breščak-u
v Gorici,
v Gosposki ulici št. 14 ||
(v lastni hiši) kateri ima v zalogi najbogatejšo izbero pohištva vseh slogov za f vsak stan, priprostega in naj-
finejega izdelka.
Daje tudi na obroke.
Lastna delavnica za tapecirano pohištvo,
Cene brez konkurence.
§5
Naznanilo.
Uljudno naznanjava slav. občinstvu, da sva preselila svojo zalogo  koruze,  otrobi,  ovsa in  drugih  deželnih  pridelkov iz
Starega trga štv. 9
v ulico sv. Antona štev. 4
(kjer je bila prej zaloga g. fl. Bozzinija).
.Priporočava se za obilen obisk
baurenčič & Domiceij.
Goriška tovarna mila A. Gabršček.
Narodno podjetje, edino te vrste.
Ustanavljajmo domačo obrt in  industrijo, ker brez te bomo SloVenci  za Vselej
le hlapčeVali tujcem.
Slovenske gospodinje! Poslušajte ilo iz te ind tovarne! Melje Izvrsten. Cene olaine! Naša špecijaiiteta je: Caprasole - Koza s solncem. ^voit lvo^m?te!
Različno pohištvo iz železa,
podobe na šipe in platno, ogledala,
žima in platno.