61arhitektov bilten • architect's bulletin • 236 • 237 Konstrukcija kot realna osnova arhitekturnega dela Tomaž Slak Tomaž Slak Študij konstrukcij na Fakulteti za arhitekturo formalno spada pod Katedro za ar- hitekturno tehnologijo (prej Katedra za konstrukcije). Ta zajema predmete, ki podajajo osnovna znanja s področja statike konstrukcij, elementov stavbarstva, zasnove in analize konstrukcij ter njihovega projektiranja in dimenzioniranja. Po- leg tega v novem študijskem programu enotnega magistrskega študija arhitektu- re (EMŠA) katedra vključuje tudi tehnološke predmete, ki zajemajo izbrana po- dročja gradbene fizike, inštalacijskih sistemov, tehnologije gradnje, tehnologije fasadnega ovoja in gradiv. Katedra z različnimi predmeti v izobraževalni proces vključuje hitro razvijajoče se področje tehnologij v gradbeništvu in arhitekturi ter gradi na vsebinah različ- nih tehnoloških področij in dejavnosti, povezanih z načrtovanjem, projektira- njem in gradnjo objektov. V globaliziranem svetu stopajo v ospredje ekološka in energijska motivacija ter trajnostno projektiranje stavb ob uporabi napredne spremljajoče tehnologije, metod in načel, ki jih razvija sodobna znanost v stroki. (Vir: https://www.fa.uni-lj.si/fakulteta/organigram/katedre/katedra-za-arhitek- turno-tehnologijo/). Konstrukcijam in konstruiranju se ne moremo izogniti v nobenem delu snovanja arhitekturnega dela. Člani katedre s pedagoškim delom sodelujejo tudi pri semi- narjih in kot konzultanti pri pripravi magistrskih nalog, s čimer prenašajo znanja s področja predmetov katedre tudi v različne študentske projekte in zaključna dela študentov Fakultete za arhitekturo. Konstrukcija je namreč realna osnova vsakega arhitekturnega dela in omogoča, da posamezno arhitekturno delo kot rezultat umetniškega, humanističnega, družboslovnega in inženirskega razmisle- ka ustvarjalca (arhitekta) postane in ostane uporabno, trdno, varno in zanesljivo, skladno s pričakovanimi obremenitvami in vplivi, ki jim bo moralo kljubovati v vsej svoji življenjski dobi. Konstrukcija in arhitektura sta neposredno združeni v tektoniki, umetnosti sestavljanja elementov v delujočo celoto. Kenneth Framp- ton tektoniko opiše kot »poetiko konstruiranja«; s tem opiše konstrukcijo (inže- nirstvo) in estetiko, pa tudi sporočilnost in artikulacijo. Konkretna, stabilna in varna zgradba je pravzaprav eksistenčna osnova (realni pogoj utelešenja) arhitekturne umetnine (Ingarden). Tektonika pa je osnova ar- hitekturnega dela, opredeljena skozi inženirske vidike in konstrukcijske možnosti danega časa oziroma dobe. Na podlagi teh izhodišč se na FA poleg inženirskih predmetov že vrsto let pouču- jeta dva predmeta, ki konstrukcije, stavbarstvo in arhitekturo povezujeta v skla- dno celoto. Predmeta Konstrukcije 1 in 2 (v novem študijskem programu Stavbar- stvo in tehnologija 1 in 2) temeljita na izdelavi vaj, ki inženirska, tehnološka in arhitekturna znanja obravnavajo celovito in enakovredno. Prvi korak k tovrstne- mu pristopu je izdelava prve vaje pri predmetu Konstrukcije 1; nekatere uspešne rezultate prikazujemo v nadaljevanju. Prva vaja obravnava predvsem tektoniko linijskih elementov, zato je omejena na uporabo lesa ali jekla, samo izjemoma tudi armiranega betona in opeke. »Arhitektura je umetnost organizacije prostora in se izraža s konstrukcijo. Konstrukcija je arhitektov materni jezik. Arhitekt je pesnik, ki misli in govori v konstrukciji. Okostje (skelet) pomeni zgradbi isto kar okostje živemu bitju. Kdor skrije katerikoli del ogrodja, si sam odvzame edini zakoniti in najlepši okras arhitekture. Kdor skrije steber, zagreši napako, kdor napravi ponarejen steber, zagreši zločin.« Auguste Perret [po: Mušič] Stavbarstvo in tehnologija 1 (ST1) Obravnava elementov stavbarstva, ki obsegajo konstrukcije, obloge in stavbni ovoj ter druge sisteme v arhitekturi, v povezavi z ustreznimi materiali in smiselno glede na način vgradnje ter inženirski pomen v okviru stavbe. Konstrukcijska lo- gika in tektonika gradnje vseh sestavin in sistemov s principi sestavljanja v delu- joče arhitekturno delo. Študijska praksa 1 (ŠP1) Spoznavanje gradnje objektov je dopolnitev projektnega dela pri drugih predme- tih. Študent z obiskovanjem gradbišča in dokumentiranjem delovnih faz pridobi- va znanje in izkušnje o izvedbeni problematiki v arhitekturi. Konkretno in pobliže se spoznava s kompleksnostjo gradnje, z materiali in s koordinacijo drugih udele- žencev pri gradnji. Vaje pri predmetu Konstrukcije 1 (2. letnik UL FA) Obsegajo celovit pristop k zasnovi struktur, ki izhajajo iz koncepta arhitekture in konstrukcijske logike. Končni cilj nalog je vzpostaviti smiselno, racionalno, iskreno in tektonsko urejeno zasnovo konstrukcijskega sistema kot integralnega dela arhi- tekture. Vzporedno z arhitekturno zasnovo je treba razviti konstrukcijski sistem z ustreznimi elementi, stiki in pravili sestavljanja glede na izbrane materiale in raz- merja med stabilnostjo, trdnostjo, funkcionalnostjo, gospodarnostjo in estetiko. Splošna merila, po katerih se vaje izdeluje in ocenjuje, so: - inovativnost, skladnost in logika sinteze arhitekture in konstrukcije, - konstrukcijski izziv oziroma posebnost, - ustrezna in stabilna konstrukcijska zasnova s primerno izbranimi dimenzijami elementov, - ustrezna izbira materiala glede na arhitekturo in konstrukcijo objekta, - racionalnost in funkcionalna smiselnost zasnove. Poleg tega je za krepitev usposobljenosti za načrtovanje, izrisovanje, modeliranje in prezentacije treba upoštevati še ta merila: - pravilen (ustrezen) izris načrtov oziroma prikazov glede na merilo (prikaz konstrukcije in drugih elementov, podatkov, oprema načrta), - oblikovanje ter jasnost in sporočilnost načrtov oziroma prikazov (plakat, makete), - pravočasnost oddaje izdelkov, - ustreznost oddanih izdelkov glede na predpisani obseg. Vaja je v procesu izdelave razdeljena na dva dela, ki sta med seboj vsebinsko pove- zana. V prvem delu je poudarek na konstrukcijski zasnovi in arhitekturni kompozi- ciji stavbe. Pojasnjeno mora biti, kaj so nosilni in kaj nošeni ali obložni elementi, obenem pa morajo biti razvidni funkcija, organizacijska vloga in poslanstvo ele- mentov (smoter). V drugem delu je poudarek na stavbarskih prvinah in arhitektur- ni tehnologiji z ustreznim izrisom in detajliranjem. Prikazati in z logiko tektonike je treba sestaviti vse stavbne elemente in morebitne obložne plasti v racionalno celo- to. Ustvariti je torej treba arhitekturno zasnovo s prostorskimi in materialnimi oziroma gradbenimi elementi, pri čemer mora kasnejša tehnična razdelava ohra- niti vez s kompozicijo in organizacijo prostora tako, da se ustrezno transformira v skladen končni rezultat. Viri Mušič, M., 1965–68. Veliki arhitekti III. Pionirji in klasiki moderne arhitekture. Maribor: Založba Obzorja. Frampton, K., 1995. Studies in tectonic culture: the poetics of construction in nineteenth and twentieth century architecture. Cambridge, Mass.; London: The MIT Press. Ingarden, R., 1980. Eseji iz estetike. Ljubljana: Slovenska matica. 62 arhitektov bilten • architect's bulletin • 236 • 237 Študentska dela Študijsko leto 2020/21 Pri vaji se z uporabo tektonike zlaganja linijskih elementov v trdno celoto obliku- je ČOLNARNA kot preprosta obrečna konstrukcija, nadkrita z eno- dvo- ali več- kapno streho. Čolnarna ima odprti obrečni del širine 10 metrov ali več, ki brez motečih vmesnih podpor sega nad vodo, dvignjen pokriti pomol in notranjost za suho spravilo čolnov (npr. dvig pod ostrešje) ter servisni prostor višje na bregu (skladišče, prostor za tehniko in nadstrešeni polodprti del). Streha ne sme biti ravna, primarna konstrukcija pa naj bo iz lesa ali iz jekla. Temelji naj bodo armi- ranobetonski, pasovni ali točkovni (na bregu) in/ali v obliki lesenih pilotov (v ob- močju vode). Lokacija čolnarne je ob reki oziroma ob jezeru. Teren je nagnjen v naklonu približno 20 stopinj, zato je treba razmisliti o načinu temeljenja objekta, dostopih, zunanji ureditvi in drugih možnostih izrabe lokacije. Prostori so odprti ali delno zaprti in neogrevani. Objekt je treba zasnovati smotrno in skladno z njegovo funkcijo in pomenom. Čolnarna mora biti umeščena na imaginarno nagnjeno in topografsko opredelje- no lokacijo ob reki ali jezeru, ki lahko vsebuje elemente, kot so npr. različne zasa- ditve, strmi bregovi, skalnate podlage, zatravljena obrežja, posamična drevesa ali skupine dreves, balvani, terasasto razgiban teren ipd. Navezava na konkretno lokacijo je možna, ni pa obvezna. Z zasnovo se je treba smiselno odzvati na pogo- je (elemente) lokacije. Konstrukcija naj bo zasnovana inovativno, kot posebnost ali kot izziv. Sl. 1: Shani Noah Grulja, Gaja Golja Sl. 2: Ema Agnič, Anamarija Gole Sl. 3: Ana Škrbec, Kim Širec 1 +2,2 m Pokriti zunanji del P om ol 12345678910 A A BB ±0,00 m +3,6 m +2,1 m 0,5 +2,2 m +3,7 m Vhod z nadstreškom Servisni prostor Pokriti zunanji del P om ol 12345678910 A A BB 3,02 2 11,33 ±0,00 m +3,6 m +2,1 m 7, 44 12 ,6 9 KONSTRUKCIJE 1 2020-2021 SHANI NOAH GRULJA, GAJA GOLJA 1. VAJA 0, 2 +2,2 m ± 0,00 m 2 26 5, 87 2,44 +3,7 m 2, 1 0,5 0,3 10,637,627,924,5 +2,2 m +3,7 m ± 0,00 m 11,32 0,75 1, 4 7, 6 8,1 4 Armirano betonska plošča Linijski temelji Betonski piloti Stena Strešna konstrukcija Stena Jeklenice 8mm Špirovci, leplen les 36x18 cm Slemenski legi, leplen les Stebri, leplen les 18x18 cm 18x4 cm 40x12 cm Stebri, leplen les 18x18 cm Leplen les 18x5 cm Glava pilota 40x40 cm Zavetrovanje, leplen les 20x6 cm Plošča debelina 30 cm Plošča debelina 10 cm širina 0,5 m globina 0,7 m Pilot debelina Armirani beton širina 0,5 m globina 2,8 m Armirani beton širina 1,3 m globina 0,75 m Jeklenice so hkrati zavetrovanje in škarjasto povezje kritina Trapez 10 širina 1220 mm Lege, lepljen les 5x5 cm Špirovci, lepljen les 5x4 cm Podeskanje, lepljen les 24x2 cm kritina Trapez 10 širina 1220 mm Pločevinaste plošče (zaradi vremenskih vplivov) 63arhitektov bilten • architect's bulletin • 236 • 237 Tomaž Slak 2 3 situacija ul | fakulteta za arhitekturo | 20|21 | konstrukcije 1 | prof. tomaž slak | ema agnič | anamarija gole prerez A-A tloris aksonometrija prerez B-B aksonometrija vaja 1 | tektonika linijskih elementov čolnarna razstavljena aksonometrija konstrukcije celote PLOČEVINASTA KRITINA STREŠNA KONTRUKCIJA lepljen les 18x24 cm PODPORNI STEBRI lepljen les 20x20 cm STEŠNA KONSTRUKCIJA lepljen les 18x24 cm STEBER masiven les 30x30 cm PLOŠČA lesene deske debeline 10 cm PODPORNI TRAMI lepljen les 20x20 cm PREČNE PODPORE leplen les 20x20 cm LESENA STENA lepljen les 18x24 cm AB PLOŠČA debelina 30 cm LESENI PILOTI  25 cm LESENI PILOTI  30 cm PLOČEVINASTA KRITINA D AA D 7,8 39,8 ±0.0 ±3.0 ±6.0 64 arhitektov bilten • architect's bulletin • 236 • 237 Študentska dela Študijsko leto 2021/22 Ob uporabi načel tektonike in zlaganja linijskih elementov v trdno celoto se zasnu- je RAZGLEDNI STOLP. Lokacija razglednega stolpa je na realni lokaciji, na vrhu griča Marofa pri Novem mestu. Stolp omogoča razgled na mesto, predvsem pa pogled na arheološke izkopanine in na širše območje arheološkega parka, v kate- rem stoji. Teren je v rahlem naklonu, približno 10 stopinj. Razgledni stolp naj bo visok 25 do 35 metrov (izjemoma lahko tudi več). Na vrhu mora imeti razgledno ploščad, ki omogoča pogled tako na bližnje mesto kot tudi na arheološke ostaline, ki so pod njim. Za ta namen mora razgledna ploščad nad arheološko najdišče segati z vsaj 5-metrskim enostranskim (nesimetričnim) pre- visom (konzolo) prek spodnjega dela stolpa. Streha naj bo v naklonu, primarna konstrukcija pa naj bo večinoma iz lesa, določeni elementi so lahko iz jekla. Te- melji naj bodo armiranobetonski, v obliki temeljne plošče ali točkovni. Na razgle- dno ploščad naj vodijo stopnice, lahko znotraj stolpa ali na njegovem obodu. Objekt je treba zasnovati smotrno, skladno z njegovo funkcijo in pomenom. Kon- strukcija naj bo zasnovana inovativno, kot posebnost ali kot izziv. 4 5 6 RAZGLEDNI STOLP TEKTONIKA LINIJSKIH ELEMENTOV UNIVERZA V LJUBLJANI │ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO │ KONSTRUKCIJE 1 │ VAJA 1 │ 2021/2022 │ ŽAN PIRMAN │ EVDOKIA SINYAVSKAYA 65arhitektov bilten • architect's bulletin • 236 • 237 Prerez B-B, M 1:100 Prerez A-A, M 1:100Aksonometrija celote, M 1:100 v notranjost spoja je skrita jeklena plošča razstavljena aksonometrija konstrukcije Prikaz nivojev tlorisov Tloris 1, M 1:100 Tloris 2, M 1:100 Tloris 3, M 1:100 Tloris 4, M 1:100 Tloris strehe, M 1:100 Vizualizacija stopnišča in konstrukcije Vizualizacija celote Prikaz mest prerezov Osnovni element konstrukcije je tetraeder s stranico dolgo 4 m. Tramovi so iz lepljenega lesa, dimenzije 20x20 cm. +19,66 jeklen nosilec, IPE 220 okrogla jeklena cev, r=6 cm betonski temelj, globina 70 cm jeklen nosilec, IPE 220 prikaz pritrjevanja ploščadi na leseno konstrukcijo kvadratna jeklena cev, 6x6 cm jeklena rešetka jeklena rešetka prikaz sestave stopnic prikaz konstrukcije ploščadi prikaz spoja tramov v tetratedru jeklen nosilec, 6x2 cm +0,00 +4,46 +6,79 +14,70 +16,90 +0,00 +1,80 +2,50 +4,30 +4,99 +8,77 +10,40 +14,70 +16,90 +19,66 +23,50 B B A A Tloris 1 Tloris 2 Tloris 3 Tloris 4 RAZGLEDNI STOLP KONSTRUKCIJE 1 2021/2022 Neva Mandić Tilen Povirk Tomaž Slak Sl. 4, 5, 6: Evdokia Sinyavskaya, Žan Priman Sl. 7, 8, 9: Neva Mandić, Tilen Povirk 7 8 9 66 arhitektov bilten • architect's bulletin • 236 • 237 Študentska dela Sl. 10, 11: Anton Jakob Bonča, Andrea Šundovska Sl. 12, 13: Karolina Pavlič, Pia Pravdič Sl. 14: Valentin Dowhyj, Kaja Križaj Sl. 15: Gal Zakšek, Nina Eberl Sl. 16: Lara Crnjac, Ana Guček Sl. 17: Tinkara Bizjan, Sara Berlič 10 11 12 13 14 15 67arhitektov bilten • architect's bulletin • 236 • 237 Tomaž Slak 16 17 Sl. 18, 19: Miha Kramberger, Julija Petrovčič Študijsko leto 2022/23 Pri vaji je bilo treba na primeru STREHE NAD ODPRTO TRŽNICO oblikovati kon- strukcijo z eno- dvo- ali večkapno streho, pri kateri gre za osnovno tektoniko zlaganja linijskih elementov v trdno celoto. Lokacija tržnice je v Ljubljani, na Viču, pri Centru Spar, na delu parkirišča Komunalnega podjetja Ljubljana (KPL, d. d.). Parkirišče ohrani svojo funkcionalnost čez teden, medtem ko je ob koncih tedna namenjeno manjši tržnici za prodajo lokalnih pridelkov kmetovalcev in pridelo- valcev iz okoliških vasi. Teren je raven, asfaltiran, med posameznimi deli parkiri- šča so zatravljeni pasovi z nekaj drevesi. Prekritje tržnice obsega streho skupne dolžine 72 metrov in širine 15 metrov. Na eni strani (vzhodni) ima streha predviden 5-metrski previs (konzolo). Zahtevana višina nadkritja je, za potrebe dovoza opreme pod streho, minimalno 4,5 metra. Streha ne sme biti ravna, ampak v naklonu minimalno 25 stopinj, z nagibi proti vzhodu, jugu ali zahodu, da se lahko nanjo namestijo solarni paneli. Primarna kon- strukcija naj bi bila večinoma iz lesa, določeni elementi so lahko iz jekla. Temelji naj bodo armiranobetonski, točkovni. Pod nadstreškom je predvidena samo pre- mična oprema (zložljivi prodajni pulti), ki jo je treba po koncu tržnega dne pospra- viti in odpeljati. Objekt je treba zasnovati smotrno, skladno z njegovo funkcijo in pomenom. Konstrukcija naj bo zasnovana inovativno, kot posebnost ali kot izziv. 19 18 68 arhitektov bilten • architect's bulletin • 236 • 237 Študentska dela Sl. 20: Erazem Lapajne, Miha Potočnik Sl. 21: Veronika Grbac, Neja Grbec Sl. 22: Neža Sevčnikar, Emil Šoro Sl. 23: Mija Grobler, Sara Vrtačič Sl. 24: Matic Antolovič, Jaša Benčič Sl. 25: Jernej Klenovšek, Marko Zupan Sl. 26: Nina Marion, Lucija Pavličević Sl. 27: Živa Miklavčič, Bor Kračun Pižmoht 20 21 22 23 24 26 25 27