LETO i Št 17, * iSerica, IS. marca ISIS, Naročnine: I : italijanska kraljevina: t Oglasi na tretji strani .... Lir 1.— za vrsto Celo leto.......................Lir 10.— = K. 25.— f Ogiasi na četrti strani . . . . •„ 0.75 za vrsto Fo! leta......................„ 5.— = „ 12.50 Mali ogiasi.......................0.05 za besedo Tri mesece.......................„ 2.50 = ,, 6 26 1 Znižane cene za letne naročnike. En mesec . ..................„ 1.— = ,, 2 50 t Posamezna št. 10 cent. ali 20 vin. izhaja vsako sredo In soboto. Uredništvo in Upravništvo : Via Carducci št. 10, ii. nad. V MORALNEM RAZSULO. Naše politično življenje je zadnji čas silno žalostno. Naš narod se ne nahaja Je v materijalnih podr-tinah, tudi moralno razsulo se ga je polastilo. Velike nevarnosti mu prele od vseh strani], a vendar se ne gane nihče, nihče ne skuša, da bi jih odvrnil, da bi jih preprečil in zabranil. Vse molči, vse spi spanje pravičnega, a spi v času, ko bi bilo treba dela kot še nikdar. Kdor je zasledoval politično delovanje goriških Slovencev pred vojno, ta se gotova spominja, kako živahno je bilo tedaj javno življenje. Stranka je hotela prekositi stranko, povsod se je vse gibalo., vse delovalo v narodovo povzdigo, v njegov blagor. In danes ? Človek bi mislil, da so z gnilo Avstrijo izumrli tudi goriški Slovenci, tako vse molči, tako vse ždi v apatiji. Zdi se skoro, dajsmo Slovenci narod, ki je zmožen le, da uničuje, da razdira, a da je popolnoma nesposoben, da bi kaj zgradil, da bi popravil, kar je porušenega in razdejanega. In vendar vemo vsi in smo trdno pre pričani, da to ni res. Naš narod ima v sebi dovolj sile, saj je to že neštetokrat dokazal. Ne sme pa tratiti časa z brezdeljem, ne sme se udajati melanholičnemu premišljevanju, zdaj je treba dela, resnega, trdega dela, da popravimo, kar smo zamudili. Italijanske oblasti so v deželi že štiri mesece. Ali je že kdo iskal stika z njimi? Ali jim je že kdo pojasnil’ želje in potrebe našega naroda ? Oblastvene odredbe prihajajo druga za drugo, oblasti jih izdajajo, ker se jim zde prave, nikogar pa ni, da bi jim pojasnil, da bi jim povedal naravnost, ali je narod z njimi zadovoljen, ali so ljudstvu v dobrobit. Štiri dolge mesece, ki so bili tako važni, tako odločilni za nas, smo preživeli v absolutnem brezdelju. Nihče se ne gane, da bi vzbudil ljudstvo iz mrtvila, da bi mu pokazal pravo pot k nekdanjemu življenju. Kritizira se po vseh gostilnah, po vseh zakotjih, a da bi ti kritiki stopili na plan, pa povedali vladi svoje mnenje in želje in potrebe narodove, za to ni nikogar. In to se godi v času, ko hočemo, da nas svet prizna zrelim in kulturnim, v času, ko zahtevamo enakopravnost z drugimi narodi. Sram bi nas moralo biti tega mrtvila, sram pred vsem svetom ! Treba je odpomoči m sicer prav hitre odpomoči, sicer bo lahko prepozno. Narod naj se organizira, stopi naj pred vlado s svojimi željami in potrebami,. naznani naj ji svoje težnje. Le, ako bo ljudstvo v zaupnem, prijaznem stiku z vlado, bo mogoče tej, izdajati odredbe, ki bodo odgovarjale narodovim težnjam. Branimo svoje pravice sedaj, dokler nam jih nihče ne krati, dokler kažejo tisti, ki odločajo našo usodo, dobro voljo, da nam dovolijo vse, česar si želimo. Ne odrekajmo se š" svojo brezbrižnostjo svojim največjim pravicam, svoji svobodni volji. Pozneje bo morda prepozno in tedaj bo ljudstvo preklinjalo tiste, ki bi ga morali sedaj voditi, ki bi mu morali pomagati, a ga nišo niti predramili iz mrtvila. Se je čas, a kmalu bo morda prepozno. Popravimo, kar smo zamudili v teh štirih mesecih brezdelja, kolikor se še da popraviti. Ne v gostilne, ne zapravljajte zdravja in premoženja, vsi na plan, vsi na trdo delo ! To so napake našega naroda in te je treba nujno odpraviti. SLOTEiiei i Šftajte Srt-podpirajte ta list kateri je Hsgavorrilk Vaše Pravi«©. Slovenci in Jugoslavija. ii. Težko je podati danes prave slike o resničnem razmerju političnih strank na Slovenskem. Konstatirati se pa da že danes, daje ogromna večina slovenskega naroda nezadovoljna, ne samo' s'sedanjo vlad o, temveč tudi s sedanjo državno obliko. Razun časopisov in narodnih voditeljev se ne ogreva nihče za Srbe. O srbskem kralju narod sploh ničesar slišati noče. Ogromna večina naroda je za samostojno, republikansko Slovenijo. Za centralistično državno obliko so samo oni gospodje, ki sede pri koristih, brezposelni avstrijski ex oficirji, ki so postali čez noč navdušeni Jugoslovani in par mladih kričačev. Narod pa molči, k večjem da semdertja malo zamrmra. Zato je pa vsa dežela od Srbov dobro zastražena. Vsi oni nekdanji veliki Avstrijci, vzdihujejo na tihem po lepih časih v stari Avstrije in zabavljajo skrivoma. Veli ;a masa pa je razočarana. Srbi so jim tuji, predaleč, saj niti za Hrvate nimajo posebnih simpatij. Narodno navdušenje je poleglo, vsak se zanima za gospodarsko rešitev. Te pa od nikoder ni. Slovenski narod je živel pred vojsko skupaj, z Nemci in Italijani. Živel ni ka :or prijate! , ali živel je. Potem je prišla svetovna vojska in slovenski narod je žrtvoval svoje najboljše sinove na oltar, u Habsburžanom. Pričakoval je od krone rešitve za svojo zvestobo cesarju. Kruta prevara! Boril se je zastonj, za stvar, ki je doživela največji polom odkar zgodovina pomni. Slovenci se niso borili za svojo svobodo. Kakor začetek vojne, tako jih je na;e! konec vojne nepripravljen. Danes :e Slovenija zaprta proti severu jugu in zapadu, samo proti Hrvaški je pot odprta. A ta odprtina ne bo dala slovenskemu na-ro-du za življenje prepotrebnega zraka. Glavne proge in ceste, ki so vodile čez slovensko ozemlje so vodile od severa proti jugu, iz Dunaja preko Gradca in Ljubljane v Trst in dalje v Italijo, nikdar pa od Celovca preko Lmbljane v Zagreb in Beograd. Slovensko ljudstvo čuti predobro, da ako bi bilo zaprto proti severu in jugu bi bilo konec njegovemu blagostanju. Hrvaška ne bo resila Slovenije, keFTpToTT nima nikavega interesa na njej, nikdar ga imela ni! Slovenija je k večjem slaba konkurentnija Hrvaške, Slovenski narod stoji po svoji izobrazbi višje od Srbov in Hrvatov, on se ne bo naučil prav ničesar ne od enih ne od drugih. Pač pa se imajo drugi učiti od Slovencev. Slovenci so ohranili svoj-jezik sredi Nemcev in Italije, oni so si ustvarili svojo lastno malo kulturo, ki je samoslovenska in nima s hrvaško kakor srbsko prav ničesar opraviti. Da bi postali Slovenci, ker sq najmanjši narod v Jugoslaviji zacini j izmed njih in se podvrgli beograjski centralistični vladi — to bi bila najhujša politična katastrofa Slovencev. Ni rečeno. da morajo; postati nasprotniki Hrvatov in Srbov. Plemensko sorodstvo ne sme nikdar ovirati njkn sporazuma z Nemci in Italijani. Oni človek je življensko zre! in velja mnogo, ki ima mnogo prijateljev. Oni narod je politično zrel, ki sj bo znal ustvarjati prijateljev. Slovenski narod je dober, ali njegovi. politiki so za nič. To so pokazali dogodki v Ljubljani, afera s italijansko misijo. Ententa je obsodila Slovenijo, recte, njene slabe zastopnike. Slovenski narod tega ni zakrivil. Kralj. Suvernalorat za Jul. Benečijo Civilni kpmisarijat za goriški politični okraj. štev. 448/11 Za tekoče šolske leto je razpisanih 100- štipendiji po mesečno 100 lir in 50 štipendiji po 50 lir na mesec za vseučeliščine dijake ter one ki obiskujejo kako višjo šolo in so pristojni v pokrajine zasedene od kralj, armade in za mladeniče ita-Ijanske narodnosti, kteri stanujejo v drugih krajih bivšega avstro o-gerskega cesarstva. Prošnje dijakov stanujočih v naši deželi se morajo predložiti okrajnemu civilnemu komisarijatu do 20. marca t. 1. Kdor želi pojasnila v tem oziru naj se obrne na civilni komisarijat v Gorici. Civilni komisar Gottardi 1. r. Okrožnica vsem občinskim zastopom dežele. Podpisani Komisarjat je naročil okrajnim civilnim komisarjem, da prevzamejo podpisovanje za naročila semen, ki so potrebna za letošnjo pomlad in sicer je bilo določeno, da se sprejemajo naročila do dne 6. marča t. 1. Iz pregleda tostvarnih prošenj se je pa podpisani prepričal, da mno- go kmetovalcev ni naznanilo svojih potrebščin in zategadelj smatra u-mestnim, da ponovno pozove gosp. obč. predstojnike, da v naj k r a j-š-e m času, to je, še pred 25. m a r c o m t. 1. semkaj naznanijo množino semenskega krompirja in jare pšenice, ki je potrebna za nacijonalno izkoriščenje zemljišč ležečih v okolišu tamošnje občine. Kakor omenjeno v okrožnici na civilne komisarje, je plačati seme takoj pri dvignitvi in sicer po 200 K za meterski stot semenskega krompirja in po 225 K enako 86 liram za meterski stot jare pšenice, pri čemer je pogojeno, da se ima vr-nitf vreče v ogib odškodnine 20 K za vsak manjkajoči kos. Ker se je dalje dognalo, da mnogo poljedelcev ne prijavlja svojih potrebščin vsled pomanjkanja denarnih sredstev potrebnih za nabavo blaga, ki je plačati takoj v gotovini, smatram unestnim pooblastiti, kakor tudi pooblaščam, občinske zastope, da priskočijo onim kmetovalcem, ki ne bi mogli navedenimi pogoji zadostiti, na pomoč s tem, da prevzemejo plačiio na breme občine in ga na to zaračunijo