tribuna 22. mare< 1994, letnik 94/95 (XLiv) študentski iasopis za civilno družbo / št. 12 izhaja (še vedno presenetljivo) vsak drugi torek radio GLAS Ijubljane d.d. 100,2 Mhz in 99,5 MHz 1Š :*» *j :=. S o •§ 'Šf tf ^ .§ §; cl BS Il|i|<5 II f ?|^gl? ffi .S 212.1^1? ^2 > )O nj - O O : u C^i o ° »w ^- c O ž< — >M ^ l iiifiii i| •* °" a ¦? "^ -22 E ^ ¦ i jsiiiif m I ¦ "g o > >"2 is tf5 ^ c avjC % fP.IH iLt2| ^S '•>-S|o.g-aJiS,2N H ^lšiilifilfli! ^H I sil111 |s|;l slI ¦ i aiini! m Naslednji dan pa se je v Gala dvorani zgodil Stari Rock 94, Druga liga. Na odru so se po vrsti zvrstili: Mamojebac s Krka, Morzelpronk z Nizozemske, Why stakla iz Osijeka na koncu (napovedani so bili prvi) naši Žoambo Žoet, potem pa je Marko Brecelj (sicer organizator) presenetil in še sam zapel en komad. Posebnost tega koncerta so bili prenosni reflektorji, najbolj spreten lučmojster pa je bil nihče drug kot sam Brecelj. Radio Študent je vso dogajanje v živo prenašal. TEKSTIN FOTKE: TINA HAUSER OB POLLETNICI Odi se, da gre na Metelkovi predvsem za neumnostljubljanske mestnevlade, ki je naredila napako in se sedaj ne zna umakniti. Kdo modrejši bi Metelkovo brez jeze prepustil mladi kulturi, če si jo je tako želela, ali pa našel kaj drugega, ne bi šel rušit zidov, ne bi odkiapljal vode, \n predvsem ne bi niti pomislil, da bi z ukinitvijo mestne podpore grozil drugim kulturnikom, ki mu v tem disputu ne dajejo prav. Gospodoma Strgarju in Vidmarju bi rekel, da bi bila odločitev, da spremenita odnos do Metelkove, še sedaj kulturno in kultivirano dejanje in korak k "srečevanju duhov". "Kako doseči, da bodo dobri Ijudje veseli, slabi pa jezni? - Država naj da kulturi Mladiko, Ljubljana pa Metelkovo." SAMORESNIK V nan etnomann & ETNOŽENA IEI DUHOVNOST KS3 NEVROTIKI M PROGRAM BODOČEGA ŠEFA ED V OČETOVEM IMENU KBEl ROCK&REKLAMA FJcBftf PRAVLJICE E3 LDSHEADS VELIKA RUSIJA KONFUCIJ V ZAPORU EEl HEKERJIIN AdriaNJET Hl SO LONG, FUCKERS Anarliienl zafrkantl odha)amo, avtorKarni resnobnežl prttxajs»|c». nc bovefigrtllhbescd. grdlhmlsliln grditi Clankov, le lepa slovenSčina, lepc mlsli «i- lepi članki . r.Milan Krek je gotovo eden najbolj znanih strokovnjakov, ki se ukvarjajo s problemom zasvojenosti na Slovenskem. Za< e! je 1991 leta, ko je prišel v stik z večjo skupino uživalcev, stopil je na njihovo stran in jim skušal pomagati. Kako naj jih imenujemo odvisniki, uživalci, narkomani? V javnosti so zelo napačne definicije, imamo uporabnike drog, od katerih le redki postanejo odvisni, zato pravimo, da nekateri droge uživajo, pa niso odvisni in imamo tiste, ki droge uživajo in so odvisni. Narkoman je odvisen od narkotičnih drog, če je nekdo odvisen od kokaina, ki je poživilo, mu ne moremo reči narkoman. Najboljša definicija je odvisniki od drog. So vam na začetku pomagale uradne institucije? Zadeva je potekala tako, da smo pol leta delovali nekako v tajnosti, uporabljali smo metadon, ki je bil v tistem času substanca, ki je bila še problematična v slovenskem prostoru. Po enem letu smo šli v javnost. Iineli smo narejene preiskave, začeli smo objavljati, bili smo bolj pogumni. Stvar se je začela hitro premikati tudi dmgod po Sloveniji. Podobna ambulanta se je razvila v Ljubljani, upamo, da bo kmalu tako tudi v Mariboru. Nastajajo novi centri, verjetno nezamdi večje cloveške zavesli, ampak zaradi večjega števila odvisnikov? V družbi se je potrebno prilagajati razmeram, ki vladajo. Potrebno je delati tisto, kar je v tisteni trenutku nujno. Tako se mora prilagajati tiidi zdravnik. Ne more zdraviti gripe, če gripe ni. Bolezen odvisnosti je v prehodnem obdobju, ne vem koliko časa bo trajala, ... Tukaj ne gre samo za bolezni odvisnosti z ilegalnimi drogami, Slovenci imamo veliko več problemov z legalnimi kot pa z ilegalnimi drogami. V tem trenutku je potrebno kot zdravnik dvigniti glas in povedati, da je slovenski narod ogrožen, ter nekaj narediti. In jaz kot zdravnik Iahko naredim to, da odprem ambulanto in da ljudje hodijo k meni, politik lahko naredi nekaj drugega, ravno tako pedagog. Ne more pa se zdravnik ukvarjati še z vzgojo in o zadevah politično odločati. Gotovo pa sodelujete, pomagate pri izobraževanju? Vsaj na Obalnem področju smo lepo razvili sodelovanje med šolami, UNZ-jem, sindikati in drugimi ustanovami. Iščemo sisteme in ukrepe, kl bi bili učinkoviti in bi pomagali. Človeka preseneti vaš odnos s padenti in nfihov do vas. Ta odnos na "ti", porušen je arhetip odnosa med zdravnikom in pacientom. Poznamo t.i. visokopažne programe, ki zahtevajo od človeka, ki vstopi v ta program veliko energije in težkih odločitev. So pa programi, ki so manj zahtevni, ki se stopnjujejo in postavljajo vedno večje zahteve. Mi smo bili pred dilemo, ali gremo v visokopražni program ali pa v nižjepražnega. Slednji zajema veliko populacijo. Iz tega velikega števila bi izbrali tiste, ki bi prešli v višjepražne programe, kot so komune, bolnišnice, ali pa recimo Rugljev program. Ugotdvili smo, da nek zahteven program ne pride v poštev, ker ga večiria ne bi sprejela in šli smo v nižjepražnega. Pri tem pa je potreben drugačen pristop. Moraš bitl odprt, kajti v tem primeru pridejo, . sicer ne. Postopoma pa zahteve stopnjujemo, vsak, ki je vključen v program, mora zahteve izpolnjevati in sčasoma jih tudi lažje izpolnjuje. To pomeni, da naš program izpolnjuje oba praga, gre z višjega proti nižjemu. Pri tem so vključeni vsi socialni dejavniki, nad bolnikom je presija, tako, da se ta odloči in naredi križ nad drogo. Vse to pa ni ravno najboljše, program bi moral biti visoko ali nizkopražen, moral bi biti nek nivo. Vendar v tem trenutku ni v Sloveniji nobene ponudbe na tem področju, ali pa so redke, zato moramo tako delati. Ko se bodo stvari uredile, bomo šli v diferencirane programe. Odvisniki so grešni kozel te družbe, ali pa njen produkt, zato bi se moralo to spremeniti. Mi delamo na tem, kolikor se pač da._________________________________ Kako živijo odvisniki v Sloveniji? Težko. Raziskave kažejo, da so v naši ambu-lanti stari v povprečju 27 let, da je večina brez dela, teh je več kot 60 procentov, 40 procentov jih živi pri starših. Veliko sodelujete s Karitasom? Pred leti sem začel sodelovati z očetom Francem iz Portoroža. On je prinesel progam zdravljenja iz Italije. Karitas se je priključil šele kasneje. Mene enačijo z metadonskim programom, kar ne drži. Tukaj je vrsta programov od hospitalizacije, do zdravljenja brez metadona. Pozdravili smo ljudi samo s psihoterapijo ali pa z zdravljenjem v komunah. Uporabljamo vse metode, ki so v tem trenutku v Sloveniji mogoče. Teh pa je trenutno malo. Zanima nasravno metadonskiprogram. Kako določite število tablet za posa-meznega pacienta? Vsakemu odvzamemo urin, opravimo teste, vidimo, pri čem smo. Šele potem se skupaj z njim vsedemo, pogovorimo in spoznamo, kaj je on pripravljen zase storiti. Potem se odločimo za obliko terapije in ni nujno, da bo ta metadonska. Če pa žegrejo na metadon, je več variant. Nekateri se že po enem mesecu popolnoma sčistijo in se ne vračajo, drugi imajo šestmesečne programe, spet tretji se zdravijo leto ali več. Ti si z metadonom pomagajo več let. Hkrati si na novo urejajo življenje, socialrlo in psihološko zaživijo. Takrat tudi ni več potrebe po drogi. So spet taki, ki z metadonom živijo do smrti, pri tem pa niso več v stari igri, preprodaji, nenehnem izpostavljanju nevarnostim, ki nastajajo pri Prednosti zakajanja? Ugotovite sami. ampak pravijo daje kul! MACKA, AUS WHISKAS > vbrizgavanju mamil. Metadonski program je nizkopražen program. Vjavnosti se ve, da se padenti, kisona metadonskem programu, vseenojiksajo naprej. To je samo nepoznavanje strokovne literature. Lepo je definirano, da se v prvem letu terapije kar 80% pacientov občasno zbode, kasneje pa ta procent pada vse do petega leta, ko večina ne uživa več heroina, ampak si pomagajo z metadonom. S stvarmi, ki se jih skozi življenje naučimo, ne moremo nehati čez noč. Za odvisnike pa je značilno, da niso močni karakterji, gre za osebnosti, ki so manj odporne na stresogene dejavnosti. Zato težje prenehajo s stvarmi kot ljudje, ki niso obremenjeni. Vrnimo se k zahtevnefšim programom. Dr.Rugeljimaprizdravljenjualkoholikov tako strog sistem, da pacient ne sme popiti niti kozarček vina. Samo pacient to ve že na začetku zdravljenja in ve da tega ne sme, ker če pije, mora zdravljenje zapustiti. V tem trenutku pade v nižji program. Zato je pomemben spekter programov, da lahko prehajajo od zgoraj dol ali obratno. Najhuje je, če pacient ni v nobenem programu. Takrat izvisi, povzroča infekcije, se ukvarja s kriminalom,... Zakaj potem ne pride do nekega državnega programa zdravljenja? Poskusiso, vendarso očitno presibki. Zakaj imamo v Sloveniji toliko nogometnih klubov? Ker nogomet privlači veliko Ijudi. Ne, ker je nogometni klub lahko voditi. Težko pa je voditi metadonski program. V Sloveniji ni toliko Ijudi, ki so pripravljeni delati na tem področju. So pripravljeni pomagati, vendar nihče ni pripravljen temu podrediti svoje življenje. Ze kadrov je malo, šele nastajajo. Problem pa je tudi v denarju. Ti programi so v manjšini povsod v svetii. Tudi v Ameriki je možno zdraviti le določeno število odvisnikov, ker za masovno zdravljenje ni denarja. Zato so pomembne drugačne iniciative, recimo takšne kot je Karitasova. V državi se pripravlja mreža treh centrov Maribor, Ljubljana in Koper, ki bodo razvrščali odvisnike v določene programe. Ne moremo pričakovati, da bi v treh letih, odkar je epidemija prišla, našli ključ za njeno zaustavitev. Še nekaj let bomo morali trdo delati, da bi lahko določene programe izpeljali, jih financirali. Na zahodu delajo z odvisniki že trideset let, mi pa tri, to je desetkrat manj. Tega se moramo zavedati. Lahko govorimo o epidemiji? Da, ta izbruhne in napreduje, s tem da bo naša generacija priča njeni umiritvi. Tako kot so danes temu priča Nizozemci, s tem da so oni delali na preventivnih programih 25 let. Pri nas ne more biti efekta v tem trenutku, imamo pa nekaj zelo dobrih preventivnih programov. Imeli smo dobre seminarje za učitelje, ki bodo to znanje razširjali naprej. V javnosti pa je bolj znano kurativno delovanje, ker je klic po pomoči zelo glasen. Ne smemo pa se bolj posvetiti terapiji kot preventivi, ker bi nam bilo lahko čez trideset let žal. Koliko vasje zdravnikov, kise ukvaijate z odvisniki? Potrebujete posebno dovol/en/e? Sedaj je začela delovati zdravniška zbornica in s pooblastili bo drugače. Za pridobivanje licence bodo določeni pogoji. Težko je odgovoriti na vprašanje, koliko zdravnikov se ukvarja z odvisniki. Veliko jih je, odvisniki so zelo zahtevni pacienti. Zdaj imam dva svoja pacienta na kirurgiji v Izoli, to pomeni, da se z njima ukvarjajo tudi zdravniki s tistega oddelka. Prava centra za zdravljenje sta samo dva, v Ljubljani in Kopru. Poskusili bomo še v Mariboru, dobre izkušnje imam z ormoško psihiatrično bolnišnico, tudi idrijsko. Sodelujem z dr. Kastelcem iz Centra za mentalno zdravje. Saj nas je kar nekaj. Moramo se večati. V Sloveniji je potrebno vpeljati epidemiologijo, saj ima pojav odvisnosti pri nas drugačne karakteristike in razsežnosti kot recimo na Nizozemskem ali Veliki Britaniji. Tujih izkušenj ne moremo direktno prenesti k nam. Smo različni in imamo svoje značilnosti. Poglej slovensko samomorilnost. Popogovorih, kismojih imelivlekarnah, sem dobilobčutek, da tam niso navdušeni nad metadonskim programom. Motilo bi jih, če bi odvisniki hodilipo vsako dozo posebej v lekarno. Ja, javno mnennje je problematično. Za slovenski narod bi bilo najboljše, da zapre vse norce v norišnice, kriminalce in narkomane, vse, ki šepajo v neko drugo ustanovo, tiste, ki gledajo navzkriž, pa v tretjo. Na koncu bomo po Sloveniji hodili le še lepi ljudje. Naučiti se bomo morali, da imamo narkomane, alkoholike, tiste, ki ne vidijo.....To moramo sprejeti, oni so del narodovega telesa. Ni ne etično in ne pošteno, da se tako obnašamo. To so marginalne skupine, ki doživlfafo povsod enako usodo. Lahko se nek narod, govorim pogojno, tako obnaša, če ima sto, dvesto milijonov pripadnikov. Narodu, ki ima borih dva milijona pripadnikov, pa mora biti vsakdo strašansko dragocen. Nekoč je družina normalno funkcionirala, četudi sta bila v njej onemogli dedek in duševno prizadeti otrok. Danes v postmoderni družbi ni več tako. Za prizadete ni več časa in kljub bogatenju družbe ni niti denarja. Odvisnost jekroničnabolezen, nekdo, ki si poškoduje nogo, dobi od družbe bergle. Nekdo, ki je bolan in rabi metadon, ker je brez njega invalid, pa ne dobi bergel, družba ga kamenja. Tako se odvisniki tudi počutijo. Odvisnik ve, da če bo priznal da se fiksa, da bo potisnjen v najnižjo kasto. So ljudje, ki niso pet, deset let tega priznali, čeprav so potrebovali pomoč. Ne smemo jih izolirati, ne samo zaradi tega, ker to ni humano, ampak tudi zaradi tega, ker s tem oblikuješ skupino, ki je neprimerno bolj podvržena infekcijam in drugim problemom. S tem dela ta skupina družbi še toliko večjo škodo, kot bi sicer. Z lekarnami pa je pač tako, da te naše niso delane tako, da bi tam uživalci lahko pili metadon. Ne more odvisnik priti v lekarno in se izpostaviti družbi, kakršna je naša. Kako pa preprečiti manipulacijo z metadonom? V družbi večina ljudi ne goljufa, ne krade, večina je poštena. Tako je tudi z odvisniki. No, tista peščica ljudi, ki se tega ne drži, pa bo pregnala poštene reveže piti v dispečerske centre. To je že dogovorjeno na republiški ravni, gre za tekočino, ki ima določen procent te substance. Kje pa bodo ti centri, je stvar regije. Dejstvo je, da ne bomo več tako liberalni. Spet smo pri vrsti programa. Zdaj dvigujemo prag zahtevnosti. Kar pomeni, da bodo določeni Ijudje izpadli iz sistema, v tem trenutku žal ne gre drugače. Kakoje z mednarodnim sodelovanjem? Problem droge je globalni problem celega sveta. Zelo analitično in sistematično se lotevajo tega problema, nič ni hitenja, vsegre po Iogičnem zaporedju. Pomemben pa je korenit prestop iz represivnega odnosa ljudi na zahodu. Do odvisnikov so postali bolj liberalni zaradi virusa AIDSa. V Franciji je 26% okuženih z AIDSom uživalcev drog. Pri nasje ta odstotek nižji. Ja, na srečo, to pa zato, ker je pojav nov. Čez nekaj let bo veliko hujše. Vendar, če se takoj lotimo pravih programov, potem imamo lahko tudi prednost. Če bo pri nas tisoč okuženih, bo prepozno, zato je potrebna pravilna organizacija. Glej, jaz imam tukaj polno škatlo igel, ki jih delim. Cena igel je v primerjavi s ceno zdravljenja enega obolelega z AIDSom zanemarljiva. Ja.vendarjevmesmorala. Moralnovprašanje ima večjo težo, kot praktično. Pri nas je uživanje heroina nemoralno dejanje. Uživati alkohol pa ni nemoralno, je družbeno sprejemljivo. Ne smemo gledati različno na človeka, ki boleha zaradi heroina in tistega, ki leži zaradi alkohola. Trenutno je celo večja verjetnost, da človek umre zaradi ciroze jeter, kot pa zaradi heroina. Pravilno je, da se škodljivo uživanje drog preganja. Čisto iz ekonomskega vidika. Družba vlaga v človeka dvajset let, ta pa z mamili postane v nekaj letih razvalina, ki ne bo nič več naredila. Slovenci pa smo narod, ki izumira, nataliteta je majhna. Vsak tak pojav nam zelo škodi, pomembna je vsaka smrt, ki se zgodi zaradi mamil, alkohola in tobaka. Kako ocenjujete don Pierinove skupno-sti? Komuna je umetno kontroliranje okolja. Načela, ki tam veljajo, so kruta za nekoga, ki je formirana osebnost. Odvisnik, ki je že pet let na heroinu, je v taki stiski, da nima več druge poti. Starši se ga odrečejo, družba ga prezira, v šolo ne more. Preostane mu enajsta šola pod mostom. Umakne se v komuno, ker v družbi nima več kaj iskati. V komuni se odvisnik po programu počasi socializira. Živijo po načelu 8-8-8. Osem ur dela, osem ur počitka, osem ur zabave. Povej, kdo si lahko danes privošči tak urnik. V prvem letu se odvisnik nauči osnovnih življenskih opravil. Pere si perilo, kuha, prideluje hrano,,.. Potem začnejo nadgradnje s skupmsko dmamiko, pogovorom, branjem, psihologi. Po vsem tem pa ima pacient šibko točko. Potrebuje berglo. Ljudje bi morali vedeti, da še vedno ni tak kot oni. Kakojez vašim odnosom do represivnih organov, polidjo in sodstvom? Naša policija je zelo izobražena, veliko hodijo po svetu. Zapori malo zaostajajo. Sodelujem s koprskim zaporom in ni nikakršnih težav. Če je v zaporu kakšen odvisnik in me potrebuje, ga lahko takoj obiščem brez vsakršnih komplikacij. S policijo nimam nikakršnih problemov, niti ni etičnih problemov, ne gre za izdajanje, obstaja fair play. Tudi sami kriminalisti so zelo obremenjeni s svojim delom. Posebej na Obali so v svojem delu zelo uspešni. Kakoje sfiksanjem z metadonom? To je prišlo s Poljske, iz revnejših vzhodnejših dežel. Metadon mešajo z raznimi pomirjevali in tej zmesi rečejo kompot. Kq/ bi bilo, če bijaz popil en metadon ? Nič, če bi te kaj bolelo, bi deloval kot analgetik. BORISUGRJN Zakaj pravijo, dajekul? Ti saj noben ne teži (tko se tipačzdi). Diogaaaaaaaaa, aučili smo se že, da bi z doslednim iskanjem preprodajalcev in odkrivanjem njihove mreže, prišli do točke, kjer si na vprašanja ne bi več mogli odgovarjati, ne da bi postali neprijetni, tečni ali celo nevarni. Poglejmo si zato, kako poteka pre-prodajanje droge in kakšen delovni režim vlada med korenjaki, ki jim ni tuja misel, da se ukvarjajo z običajnim poslom, ki bi ga gotovo opravil kdo drug, če ga ne bi oni. ali, kako postati dealer drogo, ki pa je za tiste z dna še vedno dobra, če ni druge in običajno je ni, ki jo preprodajajo naprej in brezskrbno služijo. Tako si pomagajo v peklenskem ritmu zahtev po vedno novem šusu. Tem, globoko v duši še nekako oprostimo preprodajo, saj so mogoče le nekoliko bolj iznajdljivi kot navadni odvisniki, v srcu pa še vedno samo poraženci. DEALER Najenostavneje si dealerja predstavljamo kot brezsrčnega kriminalca, ki na osnov-nošolskem dvorišču, skrivnosti in novotarij željnim otrokom, ponuja zastonj sladkorčke, ki nadebudneže zamikajo, ker so prepovedani in se, poleg tega, po njih počutijo še zelo cool. Nadaljevanje takšnih nedolžnih igric je vsaj v nekaterih primerih vsakomur popolnoma jasno in usoda nekaterih pogumnežev tudi. Drugi vidik nam običajno ponudijo mediji, ob poročanju o zgodovinskih uspehih slovenske policije v boju zoper dobro organizirano mrežo preprodajalcev. Povprečni Slovenec si zato kot preprodajalca droge, predstavlja sprevrženega kriminalca, ki bi mu bilo treba, ko se ga dobi, polomiti roke in noge. NARKOMANIIN DŽANKIJI V žargonu, ki ga uporabljajo ljudje, ki se z drogo na različne načine ukvarjajo, se človeku z dna reče narkoman. To je končni kupec, oseba, ki drogo Ie uporablja. Je navaden potrošnik. Običajno so zelo užaljeni, če jim kdo reče, da so džankiji. Slednji so tudi uporabniki droge, vendar pa tu in tam določeno količino droge preprodajo. S tem si v teh hudih časih popravljajo standard in rešujejo težave, ki bi se, ali se pojavljajo ob enormni porabi droge. Običajno to naredijo tako, da delu količine, ki so jo kupili za lastno uporabo, primešajo nekaj sladkorja ali česa drugega. (Bog pomagaj, če so slabe volje ali jo želijo komu zagosti, saj potem primešajo še vse kaj drugega. Mešanica lahko postane smrtno nevarna in tu po mojem mnenju tiči največ vzrokov za smrt odvisnikov in ne mogoče v zavesti over-dose.) S tem dobijo seveda manj čisto, oziroma koncentrirano PREPRODAJALCI Naslednji v hierarhiji so dolgoročno seveda tudi poraženci, čeprav so trenutno presneto bogati. To so brezsrčni, kruti dobičkarji, ki iz človeških slabosti kujejo enega najbolj dobičkonosnih in krvavih zaslužkov. Ti imajo, ne glede na rang, vsi osnovno ime preprodajalci - dealerji. Oni večinoma ne uživajo droge. Nekateri se je sploh ne dotaknejo, drugi so športniki, vikendaši, turisti, torej občasni uporabniki predvsem koke, ki je izvrsten psihostimulans. Kateri šef pa ne bi, vsaj vsake toliko, potreboval nekaj dodatne energije v tako ubijajočem poslu. Nekaterim seveda tudi spodrsne in spoznajo ves pekel počasnega propadanja in sestopanja na najnižje stopničke človeškega dostojanstva. PERPETUUM MOBILE Sistem, ki so ga ustvarili slednji, je zavidanja vreden. Je nekakšen perpetuum mobile. Sile v njem so centripetalne in le redko komu je dovoljeno, da živ in zdrav izstopi iz igre, če mu to sploh kdaj pade na misel. Temeljno gibalo celotnega cirkusa je prepoved nekaterih naravnih ali umetnih snovi, ki povzročajo toliko željene učinke. Naj-večkrat nas preseneča, da sta sistem in hierarhija vzorno organizirana. Navzgor se, tako kot pri vsakem drugem pravem poslu, prebijejo le najsposobnejši. Ti se generirajo iz množice antisocialne mladeži, ki jih je zaradi krize moralnih vrednot vsak dan več. Izbira kadrov je vsak dan večja, konkurenca med njimi tudi, zato se izboljšuje tudi kvaliteta dela. To pomeni, da uspevajo vse hujše barabe in vse zlobnejši delovni prijemi. Tisti, ki obvladajo Ie strelno orožje, so dandanašnji res pravi amaterji. Kar vidite v filmih, kjer junaki kot za šalo mečejo vrata s tečajev in nasprotnikom lomijo kosti, se dogaja tudi pri nas. Seveda pištole še vedno radi uporabljajo. Te je vsaj pozimi prej videti, kot gore mišic pod debelo puhovko. MOJ PRVI MILIJON In kako ti mladeniči postanejo dealerji? A vi ne bi zaslužili od nekaj sto do nekaj deset ali stotisoč mark na mesec, za pol ure strahu? Vem, da ne bi. Toda vedno se najde nadebudnež, ki bi. Preseneti nas s tem, kako hladnokrvno spusti giime policijskemu avtu, ko so policaji na obhodu v bližnjem lokalu. Ta je že pravi. In zagotovo nima dovolj denarja za naslednji žur ali za popravilo motorja. Torej, vi že veste kam je potrebno pritisniti, in stari dealerji tudi. Verjetno so boljši lovci na talente, kot vsi trenerji bivše YU košarkarske lige, skupaj. LEASING Sprva dobiš drogo na up. To pomeni, da prineseš izkupiček, ko jo razprodaš. Takrat dobiš novo. Tu opazimo fenomen večnega dolžništva, ki dealerje ne izpusti iz objema narko scene. Mali dealer nikoli, ali le redkokdaj, plača vnaprej, oziroma takrat, ko dobi drogo. To se dogaja le zelo visoko. Tako si večji dealerji pridobijo večnega dolžnika. Povdarek je na večnega, čeprav ni zanemarljivo biti tudi dolžnik. Droga je sama po sebi tako prekleto poceni, da je ni nikoli težko žrtvovati od nekaj gramov, do nekaj kil, če že mine toliko časa, da jo je potrebno spet nekaj odkriti. Vsakič se vložek deset in večkratno povrne. Po drugi strani, pa je še tako prekleto draga, da se splača lomiti kosti dolžnikom, ki že preveč časa niso poravnali svojega dolga. Izhoda največkrat ni. POSEL No, sedaj imamo mladeniča, ki vstopa na sceno in se veseli zaupanja starejšega kolega, ki mu je zaupal dvajset dekagramov prvovrstne robe, na up. Kmalu ugotovi, na kakšen način se vrtijo zaslužki. Tudi sam si je odrezal svoj delež. Zadovoljstva ob prvem zaslužku se najbrž vsak od nas spominja. In denar ima to neprijetno lastnost, da ga je potrebno imeti zmeraj več, če naj bomo zadovoljni. Kmalu nov motor ni več dovolj, potreben je avto in tako naprej. Od dealerjeve spretnosti, zlobe, nasilnosti, zvez in iznajdljivosti je odvisno, kako hitro se bo pomikal sem ter tja po hierarhiji in kako velike zaslužke bo imel. DOLGOVI Vsak od dealerjev dobi drogo po natanko taki ceni, da se mu jo še splača prodajati. Od njega samega je odvisno, koliko bo iztržil. To pomeni, koliko svinjarij bo primešal in kako nasilno bo izterjeval dolgove. Dolgovi so zakon. Ne poznam nikogar, ki bi se pečal z drogo in ne bi bil vsaj tu in tam do vratu v dolgovih. Tudi če bi imeli opravka z zelo umnimi ljudmi, bi zaradi ostalih nezanesljivežev, ki nikoli sproti ne plačajo, prej ali slej zašel v dolgove. Kerpa nimamo opravka s pretirano umnimi osebami, so dolgovi in nasilno izterjevanje vsakdanja stvar. Poleg tega je pohlep med temi ljudmi fantastičen. Večina navadnih smrtnikov bi se le stežka kosala s temi posebneži. DRUZBA, KI DELUIE NA PRITISK Vsak dealer je, skladno s svojo hierarhijd, deležen pritiskov od zgoraj. (Zdi se, da že veste, od kod so deležni pritiskov tisti najbolj na vrhu.) Narkomanom in malim džarikijem v dolgovih običajno le smodijo dlake z vžigalniki ali dobijo kakšno brco pod rebra, včasih namenoma kakšen šus svinjarije, ki ni smrtonosen, nudi pa dovolj dela toksi-kologom in kirurgom. Bolj kot se pomikamo po hierarhiji navzgor, hujša so obra- čunavanja. Uničeno stanovanje je mogoče že eksotika, kakšna cev pištole v ustih pa že bolj pogosta realnost. In če imagospodše tako dobre živce, bo imela njegova mama gotovo ta teden en pargat večza oprat. DOLGOVI In zakaj je dolgove nemogoče sprotno poravnavati? Začne se popolnoma na dnu hierarhije. Narkoman prej ali slej finančno ne zmore dirke s svojimi potrebami po belem prahu. Naredil bo vse, da bi prišel do denarja, še najmanj to, da bo kje kaj ukradel. Dobavitelj ga bo pustil nekaj časa stradati, a ne preveč, le tolikco, da bo kaj ukradel ali si kako drugače preskrbel denar. Seveda mu mora groziti, toda ne ravno pokončati, saj je boljši slab kot mrtev narkoman. Vsak dealer torej niha med navidezno popustljivostjo, ki mu omogoča, da ohranja stranko na eni in nasilnostjo, ki mu po drugi strani zagotavlja kolikor toliko reden dotok denarja. Zadeva je kljub navidezni zapletenosti razmeroma pre-prosta, saj tem ljudem ne vi ne jaz ne bi pripisali kakšne posebne brihtnosti. Višje po hierarhiji kot gremo, manj je šale in resnejše je nasilje. Velikokrat vidimo objokane in prestrašene starše, ki se jim niti ne sanja dobro, za kaj gre, pa so že izkusili vso grozo izsiljevanja, ki gre skupaj s poslom njihovih otrok. MGOVORNOST Kazni so večinoma vzgojne in preventivne, saj danes kilogram heroina kot tak ne pomeni prav nič. Cena je napihnjena in sicer ne zaradi splošno sprejetega mnenja, ker je potrebno vzdrževati izredno široko razpredeno mrežo in skrbeti za varnost, temveč zato, ker je heroin prepovedan. Ravno zaplenjeni kilogrami droge višajo ceno tisti, ki je ostala na trgu. Seveda ne zaradi tega, ker jo bo po zaplembi manj za enako število odjemalcev, saj je je na pretek, temveč zato, ker se tako v vrste uporabnikov najlažje zaseje strah, da bodo za teden ali dva ostali brez svojih nebes. Po takem zastraševanju so pripravljeni plačati še tako visoko ceno. Prepovedanost omogoča, da se za sto mark vredni kilogram heroina nekje v Pakistanu v Evropi iztrži 100.000 mark. Za zjokat. Mi se lahko danes. Preprodajalci se bodo tistega dne, ko droga ne bo več prepovedana. ALEKSANDER FATUR Odslej Nedeljskih 59... ... engledalecje umrl. AFTER A DRINK MY DICK STARTS TO THINK ŠIFRA: MARILVN Oščemo dekleta za delo v nočnem lokalu. Kar so vam drugi ponujali, vam mi izpolnimo. Zaslužek zelo dober. Mlade, lepe in brez predsodkov pustite svoj naslov pod šifro: Marilyn. Kar nekaj časa je že minilo, kar so nas preplavili takšni in podobni naslovi v časopisnih revijah. Ker me je zanimalo, kdo stoji za temi oglasi in predvsem, kdo se odzove nanje, sem oglas z omenjeno vsebino oddal pri nekem našem oglaše-valskem časopisu. Povsem preprosto: sestaviš in plačaš oglas, potem pa čakaš. Dva tedna po objavi sem preštel izkupiček "mojih bodočih delavk". Na moje veliko začudenje sploh ni bil tako majhen. Na uredništvu revije so mi namreč izročili kar 6 pisemskih ovojnic s šifro Marilyn. Priznam, da me je skušnjava kar nekoliko zamikala. Hitra kalkulacija je nanesla lepe denarce. Vendar ne. Z zvodništvom se nisem hotel ukvarjati, pa ne zaradi strahu pred kazensko odgovornostjo ali zaradi nekakšnih moralnih prepričanj. SANDRAIZ SOSEDNJE ULICE "Dober dan. Sandra?" "Ja." "Matjaž. Javila si se na oglas pod šifro Marilyn. Zanima me, kdaj in kje bi se lahko dobila?" Jutri, v neki gostilni. Ko sem odložil slušalko, sem čutil nekakšen nemir. Dejstvo, da sem se pravkar pogovarjal z žensko za denar, me ni pustilo povsem brezčutnega. Pred menoj je bilo še 5 naslovov. Še 5 žensk, ki si na tak način izboljšajo standard ali pa celo od tega živijo. Nisem jih poklical. Za en dan je bilo dovolj. V Sandrinem glasu sicer ni bilo ničesar, kar bi jo izdalo, vendar je bilo njeno pismo dovolj zgovorno: "...zato me zanima tudi takšna oblika sodelovanja. Pričakujem vas na telefonski številki..." Naslednji dan sem si nadel videz mladega, uspešnega moškega, ki se verjetno ukvarja s sumljivimi posli. Napad je najboljša obramba, je bil moj moto. V gostilno sem prišel namenoma tri minute prepozno. Na eni od miz sem zagledal dogovorjen znak. Ženska, bolje dekle okoli dvajsetih, je sedela za mizo. Sploh je nisem opazil. Ni izstopala. Bila je enaka kot vse njene vrstnice. Presenetila me je. Moje predstave o takšnih ženskah so se razblinile. "Sandra?" V odgovor mi je ponudila roko. Prisedel sem, prišla je natakarica in naročila sva kavo. "Kjeje ta nočni klub?" Ni kaj. Punca ima enako taktiko kot jaz. Bravo. "Moraš razumeti, da je ta klub povsem enak vsem ostalim klubom. Razlikuje se po tem, da ima pač neko posebno ponudbo za določene goste. Mislim, da bo dovolj, če ti za začetek povem, da je nekje blizu kraja, kjer sva sedaj. Saj veš, moram te bolje spoznati, se prepričati, da ne gre za kakšno past..." "Ja, saj razumem. Moraš pa tudi ti razumeti. Tudijaz te ne poznam." Led je bil prebit. Kako enostavno. "Imam nekaj stalnih klientov in nekaj občasnih. Živim dobesedno od tega. Zanima me, koliko bi lahko zaslužila pri tebi in seveda kaj zahtevaš?" Ne spominjam se točno vsega, kar sem ji povedal, vendar vem, da sem jo prepričal. Verjela mi je. Monolog sem sklenil z: "Najbolje bi bilo, da se pogovoriva o vseh podrobnostih nekje na samem." Ona pa hladno:"/«, lahkogrevak meni. Ni daleč." O, ti sranje prekleto! Kaj pa zdaj? Nazaj ne moremveč. Kaj, čejeslučajno dogovorjena s kakšnim zaščitnikom, da me zvabi k sebi. Ne vem sicer zakaj, vendar se v življenju dogajajo tudi stvari, ki ne potrebujejo svojega zato. Nič. Bom videl, kaj bo. "Ja, super. Greva." GNEZDECE Vstopila sva v stano- vanje. Ko je zaprla in zaklenila vhodna vrata, sem opazil, da so dodatno zvočno izolirana. Pamet- no. Ker sem ji omenil, da bi Iahko prevzela kliente tudi na svojem domu in hkrati poudaril, da pač zahtevam določeno mero nivoja uslug, h katerim štejem tudi prostor, kjer opravi svoj posel, mi je razkazala stanovanje. "Tu se pa odvija scena. Lahko si ogledajo tudi kakšenjilm na kasetarju, poslušajo glasbo, spijejo kakšno pijačo." Prostor me je presenetil. Na sredini velika postelja, ob njej nakakšna odprta omara, vsebina pa je spominjala na manjši sex-shop, pa še videore- korder, glasbeni stolp, priročni barček in mizica ter dva fotelja. Slike na stenah so služile svojemu namenu in odražale namen prostora. Pogled se mi je ustavil na omari, sex-shopu. Pozabil sem na blodnje o zaščitniku in nekako sproščen sem postal. "Kot vidiš, imam vse potrebno. Eni želijo to, drugi drugo. Načcloma ustrežem vsem in v vsem. Seveda so za različne stvari cene različne. Analnega scxsa ne praktidram, drugače pa počnem vse. Tudi z ženskami in pari." Stopila je k oknu in zagrnila prijetno obarvane, težke zavese. Sedel sem na rob postelje. Ponudila mi je konjak. "Hvala. Lahko bi sprejela kliente, ki bi ti jih poslal, tudi tukaj. Načeloma gre za delo v lokalu, vendar imaš stvari zadovoljivo urejene. Moramo paziti na dobro ime. Rad bi vedel še, če si bila na kakšnem testiranju za aids, oziroma, kako je s tem in pa koliko klientov lahko sprejmeš na dan." Uf, tale je bila pa močna. Če je imela še kakšen dvom glede mene, ga je sedaj gotovo izgubila. Gledal sem jo. Sedla je na sredino postelje in niti malo se ni zmedla ob mojem vprašanju. "Na testiranja hodim redno. Ze zaradi sebe. Sicertudi vedno uporabljam kondom, vendar nikoli ne veš. Do sedaj se še ni zgodilo, da ne bi mogla več. Sprejmemjih lahko toliko, kolikor časaje na razpolago. Dovolj. Verjetno te zanima tudi, kakšna sem v postelji? Ker gre za poslovni dogovor, te ne bo stalo nič. Pa tudi všečsi mi..." Zadnje besede in njen pogled sta me skoraj omamila. Nagnila se je k meni in me objela okoli vratu. Na prsih sem začutil njena bujna in čvrsta prsa. Poiskala je moj vrat in začutil sem vroč dah in konico jezika. Roko je prestavila na moje mednožje in poiskala zadrgo. "O.K. Dovoljbo. Nivečpotrebno. Vidim.da zadevo obvladaš." Ob teh besedah sem skočil pokonci. Med nogami sem čutil posledice Sandrinega dela in prav bedasto sem se počutil, ko sem stal pred njo z močno izbočenimi hlačami. "Ja, dobro, dobro. Pustiva to. Daj, pridi..." Razložil sem ji, da je zame posel posel, zabava pa zabava. Dovolj sem videl. Ustreza pogojem in lahko se bova dogovorila za sodelovanje. Bom \o poklical čez dan, dva. "Prav. Je pa škoda. Prav lepo bi nama lahko bilo..." Ja, saj ne dvomim. Vendar imam žensko, ki jo Ijubim in prav lepo nama je... MATJAŽ EKMDTfflSfflE DnSPSTPDSE PO 50.000 TOLARIEV OAgencij in salonov, ki ponujajo sprostilne usluge, razna spremstva deklet, vse vrste masaž, vroče pogovore po telefonu in seveda tudi - povsem direktno in brez ovinkov - seks, je za naš prostor presenetljivo veliko. Če in kako jim cvetiposel, je vprašanje, ki se vsiljuje ravno zaradi velikega števila tovrstnih agencij in salonov, vendar o tem kdaj drugič. Vsem, ki zaradi kakršnikoli razlogov ob pogledu na različne oglase v časopisih in revijah niste posegli po telefonskem aparatu, pa bom naštel nekaj najbolj tipičnih informacij, ki jih ponujajo omenjene agencije in saloni. Moj namen pa je vse kaj drugega kot poceni reklama. MASAŽNI SALONI Ko jih pokličete po telefonu, vam najprej povedo, da pri njih izvajajo izključno sprostilno masažo, brez seksa. Za svoje sto-ritve uporabljajo različna imena: od eksotične do senzualne masaže, končni cilj pa je povsod enak: orgazem. V boljših salonih vas najprej okoli 15 minut vodno masirajo. Vodna masaža pomeni banjo z vročo vodo in zračnimi mehurčki z dodatkom ozona. Po kopeli pride na vrsto masažna miza in maserka. V nekaterih salonih imajo tudi moške maserje. Maserka se pred vami sleče, vi ste že tako goli, in prične se predstava masaže. Masaža vsebuje sprostilni del in pa vrhunec oziroma orgazem, ki ga dosežejo z božanjem in poljubljanjem. Maserja ali maserke se lahko tudi dotikate in jo ali ga božate. Ponekod vam ponudijo tudi pijačo, za katero pravijo, da je všteta v ceno. Cena za uro masaže se giblje od 8.000 do 15.000 SIT. Nekateri pridejo tudi na dom, drugi zatevajo predplačilo in nekakšno rezervacijo, vsem pa je skupno, da po nekaj dodatnih vprašanjih ponujajo tudi seks, vendar po dogovoru z maserko ali maserjem in seveda ob dodatnem plačilu. Vsi po vrsti tudi zatrjujejo, da ni nobene nevarnosti kakršnihkoli okužb in seveda tudi aidsa, saj redno hodijo na testiranja. AGENCIIE Tu je izbira še bolj pestra kot pri masažnih salonih. Trenutno sta na razpolago samo dveagenciji, ki imata v svoji ponudbi moške, torej imata za ciljno skupino predstavnice nežnejšega spola. Večina jih ponuja ženske in to je tudi razlog, da se bom omejil samo na ta tip agencij. Sistem dela je tudi pri njih bolj ali manj ustaljen in enak. Pokličete jih po telefonu in se dogovorite za termin in seveda vrsto ženske, ki \o želite. Nekateri ponujajo dve, drugi nekaj deset žensk. Vsi zahtevajo predplačilo, ki se giblje od 30 do 50 odstotkov končne cene. Dama vam je na razpolago od ure in pol do treh ur. Če vam to ni dovolj in, če imate denar je Iahko z vami tudi nekaj dni. Nekateri vam ponudijo svoj prostor, pri drugih morate za to poskrbeti sami. Dame so stare od 18 pa do 35 let in vse sozelo urejene. Nevarnosti pred okužbo naj bi ne bilo nikjer, saj redno hodijo na testiranja. Po telefonu morate povedati kakšno vrsto dame si želite. To je mogoče nekoliko težje, vendar vam pri vseh agencijah obljubijo, da jo lahko zamenjate, če vam ne bo všeč. Nedvoumno vam povedo, da je za čas, ki ga plačate, dama vaša last in Iahko počnete z njo skoraj vse. Nekatere ne prakticirajo analnega seksa in sadomazohističnih fantazij, pri drugih je tudi to mogoče dobiti. Ponujajo vam tudi različne predstave.- seks v živo, lezbi-šou, skupinski seks, striptise, erotični šou... Na predstavah ste lahko pasivni ali pa, za dodat-no plačilo seveda, tudi aktivni obiskovalec. Skratka: vaše želje so za njih ukaz. Večina agencij svoje dame razvršča v tri cenovne razrede. V najnižjem solepe, a starejše dame, v srednjem so mlajše in seveda tudi lepe, v najvišjem cenovnem razredu pa so manekenke in fotomodeli, ki obvladajo tudi kakšen tuj jezik. Cene so različne, vendar dame za manj kot 15.000 SIT ne boste dobili. Najdražja pa je agencija, ki ponuja v najvišjem cenovnem razredu tudi mulatke in črnke: 50.000 SIT za tri ure. Prepolnim denarja in hazarderjem z zdravjem želim veliko sreče! MATJAŽ Zakaj imajo podgane v Beogradu kotalke? Dapridejo do smetipred otrod. TAKO BLIZU: Ovan Jakovčič je predsednik Istr-skega demokratskega zbora (Istarski demokratski sabor IDS), kateri 3000 navdušenih članov plačuje članarino. Na zadnjih voli-tvah je osvojila 72 % glasov v Istrsko skupščino in tako postala najmočnejša stranka v hrvaškem delu Istre. Ima absolutno večino v vseh 42 občinah hrvaškega dela. Za-vzema se za visoko avtonomijo Istre in prekomejno sodelovanje s sloven-skim in italijanskim delom. Njen na-men je ustvariti Istro brez meja... Katere nacionalnosti ste? Osebno? Da, viosebno. Aeeeh, pustite to za mojo intimo. Prevečkrat je to vprašanje postavljeno kot nekakšen politični znak in prevečkrat sem že moral odgovarjati. Sedaj ne čutim potrebe, da bi se ponovno izjasnjeval. Opredelil bi se le za Istrana. STRAMKA Kljub uspehom na volitvahje prišlo v stranki do razhajanj? Naša stranka je dosegla zmago in zato je tudi odgovorna. Ne samo da upravlja, am-pak je popolno odgovorna za prihodnost Istre. Tako imamo v nekaterih občinah vseh 16 poslancev. Zadnji razkol, do katerega je prišlo v stranki, je pustil določene rane, a smo jih ozdravili. Izključili smo tiste člane IDS, ki so hoteli stranko prodati in jo oddaliti od prvotnega programa. Danes imamo enot-no stranko, v kateri pa prihaja do nekaterih različnih pogledov. Predvsem ob vprašanju o prihodnji ureditvi Istre in njenih zahtevah. Kot sem že rekel, pa je to povsem normalno. V čem seje kazal konflikt med izključe-nimi in stranko? Izključeni so hoteli narediti neko novo, ne-prepoznavno stranko, namenjeno kompro-misom. To je bilo v nasprotju z IDS, ki je opozicijska in proti monopolu HDZ pod vo- VELIKA istra dstvom g. Tudmana. HDZ je vpeljala etati-rano lastnino in postavila svoje ljudi v upra-vne odbore podjetij. Odvzela je tudi nekatere pravice italijanski manjšini. S temi stvarmi se v naši stranki ne ukvarjamo, zato so jo nekateri preprosto morali zapustiti. AVTONOMIJA Kako si predstavljate avtonomijo Istre? Zelo enostavno. Naša vizija avtonomne Istre je ta, da ji zagotovimo zakonodajne in upra-vne organe ter visoko finančno samostoj-nost. Sedanja politika regij v Hrvaški nima nobene veze s stvarnostjo, saj sta izbrisani tako Dalmacija kot Slavonija. Tudi Istrska županija je oškodovana, saj ne obsega Opa-tije in Reke, ki sicer spadata v hrvaško Istro. Pripravili smo predlog Statuta Županije istr-ske, ki predvideva svojo zastavo in grb. Zagotovljena bo enakopravnost italijanske-ga in hrvaškega jezika. Italijanski manjšini bo zagotovljena tudi najmanj 10 % udeležba v upravnih organih. 5" tem ste mislili seveda samo hrvaški del Istre ? Da, vendar predlagamo slovenski in italijan-ski vladi, seveda za območje Istre, preko-mejno sodelovanje, saj je Istra geopolitična celota. V Sloveniji je del Istre, ki ga vi sedaj imenujete Slovensko primorje, saj ste v vašem jeziku pred časom, zaradi strateških razlogov, izbrisali rabo imena Istra za po-dročje piranskega zaliva.k Slovenci mislite, da pridete v Istro, ko prečkate Dragonjo; ampak Istra se začne kaj hitro, ko zapustite Ljubljano. V Italiji pa je majhno mesto Milje, ki prav tako spada k Istri. Zavzemamo se za sodelovanje, ki bi izboljšalo komunikacije, kooperacijo na področju šolstva, zdravstva, sociale..., ne bi pa posegali v zunanjo politiko, vojsko, sod-stvo. Verjetno bi se pojavil problemjezika? Sedaj bom govoril o osebni viziji in ne o uradnem stališču. Naše ambicije so, da bosta v hrvaškem delu uradna jezika italijanščina in hrvaščina. V slovenskem delu italijanščina in slovenščina, za Milje pa uradno ne morem nič reči. Ne vidim razloga, da ne bi rabili slovenskega jezika v hrvaškem delu, kot tudi hrvaškega v slovenskem delu Istre. Seveda bodo morali to vprašanje najprej preučiti strokovnjaki, šele kasneje se naj to rešuje na politični ravni. . , . Po teh načrtih bi se vpeljala hrvaški in italijanskijezik kot uradna v velik del Slovenije, saj ste prej govorili o Istri skorajdo Ljubljane. Ali ne drži, da se ekspanzija najprej izvaja ravno preko jezika (kulture) ? Torej bi prišlo do klasičnega primera unitarizma? Termin Istran razumem geoetnično. Geodel je močnejši kot etnična pripadnost narodu. Najprej se počutim Istrana, šele nato Hrvata. Če že želite natančen odgovor. Strinjam se z vami, da je ravno jezik kul-tura. Glejte, vrnimo se malo v zgodovino Istre. V tem stoletju smo imeli v Istri štiri uradne jezike. V Puli recimo slovenskega, nemškega, italijan-skega in hrvaškega. Po drugi svetovni vojni pa slovenskega, italijanskega in hrvaškega. Moj oče mi je pokazal tro-jezične dokumente. To je bila takrat potreba. Ljudem je to odgovarjalo, mogoče pa so bili tudi politič-ni razlogi. Razume se, da sta kasneje Hrvaška in Slovenija začeli vodtti neko drugo politiko. Ali ne bi obstajala nevarnost, da se celotna regija Istra (vsi trije deli) odloči zapriključitev k eni od držav, saj v vseh obstajajo takšneželfe. Splebiscitom ali kako drugače? Ne, to ne bi prišlo v poštev, saj bi to prineslo v Istro nove tragedije. Kaj pa na daljši časovni rok, recimo dvajset let? Težko je govoriti, kaj bo. Istra je posebno Ali lahko eksplicitno poveste, kje po vašem mnenju poteka? Lahko povem konkretno. Istra je multikul-turna in bilo bi najbolje, da meje sploh ne bi bilo. Če pa že mora biti, je takšna, kot je sedaj, vsaj v večji meri najpravičnejša. V Rekije leta 1947 živelo 30.000 Slo-vencev, ki so imeli svoje šole (tudi gimnazijo), kjer je potekal pouk v slovenščini. Tudi drugje po hrvaškem delu Istre so bili podobni otoki sloven-stva. A li ne bi bilo najprimerneje razde-liti ta del Istre vsaj na kantone? Istre ni potrebno deliti več, kot že je! Do 1947 Istra ni bila last h?~vaške države, sajje bila po ukinitvi Beneške republike (1797) ediname-dnarodno prizna-na meja v Istri meja Svobodnega tržaškega ozemlja (1947 do 1954). Taje najugu po-tekalapo rekiMir-ni. Pa... Govorise, dasta bila Kardelj in Baka-ric, ko sta odločala o novih mejah, v precej veselem stanju... Tako sta odločila in tako sta to sprejeli Hrvaška in Slovenija, ko sta bilii v bivši Y13. lzhajajoč iz tega, da so meje novoprizna-nih držav potekajo po avnojskem konceptu, najtaketudiostanejo. Slovend mislite, da pridete v Istro ko prečkate Dragonio, atnpak Istra se Ka*° b0 va$a začne kaj hitro, ko zapustite Ljubljano. stranka reagirala, ce bo Slovenija na ozemlje na presecišcu germanskega, roman- skega in slovanskega sveta. Zaradi tega je normalno, da velike sile (tako kot leta 1947 in 1954) sankcionirajo pravno stanje, ki ga danes imamo in ki ga želijo ljudje na tem prostoru. Tako se bomo izognili podobni tragediji kot je danes v Bosni. Istra je preču- mednarodni arbitraži za izhodiščno točko meje predlagala reko Mirno? dovita datna, ni pa kurba. Ostala bo tam, kjer je! Lahko pa se ideja pojavi med Istrani samimi ? V tem ne vidim nevarnosti, ker so Istrani zelo razboriti Ijudje. V vseh treh delih je na oblasti levica. Očitno je, da tudi politično ti prostori dihajo podobno. VPRAŠANIE MEIE Opredelili ste se kot Istran, vendar takšen narod ne obstaja? Na začetku sem vam rekel, da vam na to vprašanje nočem odgovoriti, saj mislim, da to ni potrebno. Termin Istran, Istrian ali Istranin razumem geoetnično, kot željo izra-ziti pripadnost območju Istre in svojemu kraju. Geodel je močnejši kot etnična pripa-dnost narodu. Najprej se počutim Istrana, šele nato Hrvata. Če že želite natančen odgo-vor. Kje po vašem mnenju poteka etnič-na meja rned Slovenci in Hrvati v Istri? Mislim da je meja , nastala po II. svetovni vojni, najpravičnejša in je tista, ki določa etnično mejo. Takrat bi bilo pravičneje, če bi Istra ostala celota, ampak očitno je bilo to za Titovo politiko prenevarno. Uprli se bomo. To ogroža vitalne interese Hrvaške in je tudi v nasprotju z našim kon-ceptom nespreminjanja mej. Tudi Italija bi lahko postavila zahteve po določenih ozem-ljih. Ne ve se, kaj vse bi se lahko zgodilo, zato mi ne sprejemamo spreminjanja mej. Prej ste govorili o nespreminjanju mej, vendarje znano, daje bil cel severni del Savudrije, vključno s Piranskim zali-vom, del piranske katastrske občine. V njej so vel/ali slovenski zakoni, sajje bila delslovenskega ozeml/a. Vmedna-rodnempravu veljanačelo, dadržavne meje ne sekajo katastrskih. Tu seje zgodilo nasprotno. Kar ste povedali drži. To je zgodovinski problem. Točno je, da je bila Savudrija del piranske katastrske občine, toda vsi so bili pod Pulo. Mislim, da bi bilo slabo, če bi se danes na tem področju začeli ustvarjati kon-flikti. Ne glede na to, koliko je to v interesu Slovenije, kajti jutri je lahko nekaj v interesu Hrvaške. Istrani smo za to, da se Slovencem omogoči prost pristop do morja, ribolov in uživanje Jadrana, ki pa je na nek način hrvaško območje. Predlagamo, da se Piran-ski zaliv s pripadajočim ozemljem spremeni v brezcarinsko cono. Sicer pa, tudi na Hrvaškem obstajajo ljudje, ki trdijo, da mora Koper postati hrvaški. Da se razprostira Hrvaška od Trsta (ki da je v največji meri hrvaški) do Boke Kotorske, to je bilo rečeno tudi v Saboru RH. Ali niso te trditveprecej imaginarne in so, v nasprotju s slovenskimi, ute-meljene le na željah posameznikov? HRVASKA DEKLICA SKORAI DO Če meja že mora biti, je takšna, kot je sedaj, vsaj v večji meri pravična. Istra je prečudovita dama, ni pa kurba. Ostala bo tam, kjer je! Mislim, da sem bil dovolj jasen! Tudi tisto, kar govorite vi, enako temelji le na bazi nekih formalnopravnih dokumentov in želj, ki pa danes ne igrajo vloge. Danes niso v igri. Vsaka težnja po Savudriji lahko Sloveniji škoduje. Uradne politike Slovenije, Italije in Hrvaške ne govorijo o teh vpra-šanjih, saj bi lahko prinesla nesrečo. Mi nočemo izgubiti tako lepe deklice, tudi ne enega samega njenega dela. Niti Savudrije, kot lepe roke hrvaškega dela Istre. Mislim, da sem bil dovolj figurativen! SLOVENSKA MANJŠINA Ves časjegovora o man/šinah. Tu misli-tepredvsem naitalijansko, sajslovcn-ski manjšini uradno nipriznan status, kl/ub temu, dagaje včasih imela? Slovenci so šele nedavno ponovno ustanovili Slovensko skupnost v Istri, vendar zaenkrat še nismo navezali uradnih stikov, saj nismo dobili pobude z njihove strani. Res je, da so Slovenci tisto bistvo in šarm Istre, ki sestavlja istrski mozaik. Slovenska manjšina, zaenkrat še skupnost, ga dopolnjuje in upajmo, da ji bodo priznane vse pravice, ki jim pripadajo. Slovenci so potemtakem sami krivi za svoj položaj? Da, saj na hrvaškem obstajajo tendence ra-vno v ustvarjanju novega hrvaškega jezika in odstranjevanju vpliva manjšinskih jezikov. Slovenci ste premalo agresivni, ker je v državi, ki vodi nacionalno poli-tiko, obstoj manjšin vprašljiv. Posebej še, če jim ni uradno priznan status. Torej podpirate uradno priznanje ob-stoja Slovencev kot naroda v hrvaškem delu Istre? Nedvomno! To pomeni, da se bodo v šolah učili slovenščino? Če bo dovolj interesa, zakaj ne? BOSANSKI SINDROM Vjavnosti so sepojavili nekateri nami-gi, da Zagreb načrtno naseljuje v Istro begunce (bosanske Hrvate) ? Zaradi vojne v Bosni je ostalo ogromno ljudi brez strehe nad glavo in Istrani jim hočemo pomagati. 0 beguncih je potrebno reči, da morajo tudi v bodoče uživati status begun-cev, vendar jim je potrebno čimprej omogoči-ti vrnitev domov. Predvsem so bili to namigi o na-seljevanju za stalno potencialnih volil-cev določene stranke. V naši stranki se zavedamo, da si želijo UUBUANE nekateri hrvaški politiki Istro politično po-drediti. Mislim predvsem načrtovano naseli-tev 30.000 do 40.000 Hrvatov iz drugih delov države in tudi BiH. Lahko se reče, da bi del scenarija lahko bil ta, vendar se je to dogajalo vedno. Tudi Mussolini je, nezado-voljen s stopnjo italijanstva, v Istro naselil 30.000 Italijanov. Po II. svetovni vojni je tudi Beograd tukaj naseljeval svoje ljudi.Danes hrvaška oblast ni zadovoljna s stopnjo hrvaštva Istre. Zgo-dovina se ponavlja. Žalostno za tiste, ki razmišljajo na tak način, ker je to nerazum-no in blizu fašizma. Ali se že pojavljajo posledice teh nase-litev? Istrani so v začetku negodovali, a se je to poleglo. Pomagajo tistim poštenim ljudem, ki so ostali brez vsega in prišli sem. Med begunci obstajajo tudi ekstremisti, ki so hoteli izkoristiti to dobroto in začeli posta-vljati pogoje ter ultimate. Lahko bo prišlo do problema, vendar upam, da bomo v sodelo-vanju z Uradom za begunce RH te probleme ustrezno rešili. Kako bo vašapolitika do tega vprašanja izgledala v praksi? Zaenkrat je odstotek stalne naselitve zane-marljiv. Obstaja majhno število Ijudi, ki izražajo željo po stalni naselitvi. Če se bo to razširilo, kar se zelo verjetno bo, se bomo v vsakem primeru zoperstavili. Želimo, da se ljudem omogoči vrnitev v njihove domove, saj bi bilo namerno povečanje hrvatstva posilstvo Istre! SK0RAI KONEC Kako gledate na dnevne, tedenske in sploh migradje Istranov v Slovenijo in Italijo? Te migracije so znanilec tretjega možnega eksodusa Istranov. Težko je govoriti o števi- Nakaj odstavkov iz pre-dloga Statuta županije Istarske: - Županija Istarska ima svoj grb in zastavo - Zagotovljena je enakopravnost hrvaškega in italijanskega jezika (italijanski manjšini je omogoče-no izobraževanje v lastnem jeziku ter enakopravnost pri za-poslovanju v upravne organe) - Županija ima tri upravne orga-ne: Skupščino, Poglavarstvo in župana - Poglavarstvo predlaga zakone, ki jih sprejema Skupščina - Županija v skladu z zakonom predlaga zakone o davkih, more-bitnem referendumu, o izvajanju nadzora, o županijski policiji, zdravstvu in sociali; o šolstvu in medijih... - Skupščina Županije ima 40 po-slancev; vsaj štirje so predstav-niki italijanske manjšine; njeni poslanci ne morejo hkrati biti po-slanci Sabora RH - Skupšdna se lahko razpusti z dekretom predsednika RH s pted-hodninl privoljenjem Vlade RH Istra postane demilitarizirano ob-močje pa, da se bodo te stvari umirile, tako da 90% teh ljudi ne bo ostalo trajnih migrantov. KONEC Imate kakšno pripombo na uradno slo-vensko politiko do Istre? Mislim, da je bila slovenska politika do hrvaškega dela Istre korektna; razen pri gradnji mejnih prehodov. Seveda nismo proti mejam, ampak proti takšnim mej-nim režimom. Tako bi za začetek predlagal skupne mejne prehode v Ie eni zgra-dbi, kjer bi delo skupaj opravljala hrvaški in slo-venski carinik. Drugi korak bi bil pa popolna odprava mejnih prehodov in bi bil prehod prost. Pa ni to malce naivno? Predlagam skupne mejne prehode v le eni zgradbi. Drugj korak bi bil pa popolna odprava mejnih prehodov in prost prehod. Predlagamo, da se ravno na območju Istre, kjer ni kon-fliktov, stori prvi korak. Tako bi na delu državne meje morali opravljati Jormalnosti, drugjepabi nemoteno potovali? lu migrantov, vendar jih je zanesljivo več kot 20.000. In kajje temu vzrok? Vsi smo egoisti in normalno je, da ljudje bežijo iz političnega okolja, ki jim ne odgo-varja in ga ne sprejemajo. Tu mislim na državo. Dejstvo je tudi, da ljudje v Istri zaslužijo od 100 do 150 DEM; medtem ko čez mejo tudi do desetkrat več. Verjamem Potrebno je nekje začeti! Zato predlagam, da začnemo ravno na območju Istre. S tem bi rešili 50% problema, ostalo pa bomo rešili, ko bodo boljši pogoji. Ali ne spominja to na neko že znano Jormulo... Ne, tako bi na tem območju končno dobili Evropo. PETERBRECL KAM IN KAK0? V Sloveniji imamo 13 (trinajst) kazenskih zavodov, od tega 4 (štiri) kazensko popravne domove, bolj popularno, KPD-je. Na DOB, pa ne tisti pri Ljubljani, am-pak pri Mirni na Dolenjskem, pridete, če ste raoški in imate kazen daljšo od 1 leta zapora. Lahko pridete v oddelek za po-vratnike, med tiste, ki so prvič kaznovani, ali pa med mlajše polnoletnike (18-23 let). Vendar brez skrbi. Ker vem, da se želite naučiti novega znanja, vam pripo-ročam, da ste na sprehodu, pri delu in jedi čimbolj pomešani med trenutno 351 ob-sojenci. 260 pa je tistih, ki bodo skrbeli za vašo "prevzgojo in varnost". K Dobu spa-data tudi dva odprta oddelka: Slovenska vas in Hotemeš. Če ste ženska, je vaš pravi kraj IG pri Ljubljani. Tu je populacija manjša (24 obsojenk in 26 zaposlenih), kar pomeni tudi manj znanja. Ta dom je relativno odprt, poln rožic in ljubezni. VCELJU je KPD za mladoletne in mlajše polnoletnike, katerih kazen ne presega enega leta in pol. Vseh skupaj je 44 in mnogo več zaposlenih, kar 107. Potem pa je tu še odprti KPD v ROGOZI pri Mariboru. Tja vas pošljejo, če ste "pro-metnik" in vaša kazen ne presega 6 mese-cev. Trenutno je tam 32 obsojencev in 18 zaposlenih. Pravijo pa, da ni preveč fajn, ker čez dan v zaporu nikogar ne vidiš, vsi samo hodijo okrog po mestu. To so torej "najhujši štirje". Ostali pa delujejo v sklopu sodišč, kar pomeni, da so notri tudi priporniki. Vendar ločeno od zapdrnikov. MARIBOR: 64 obsojencev in 50 pri-pornikov. Zaposlenih 125 oseb. Tam ni fajn. Zajebavajo. Enota Murska Sobota: 12 obsojencev in 15 pripornikov. Zaposlenih 14 oseb. O CELJU smo že govorili. LJUBLJANČANI se hitro vklopite med 102 obsojenca ali 80 pripornikov. Za vas bo skrbelo 142 zaposlenih. Oddelki Radovljlca, Novo raesto in Ig imajo skupaj 44 obsojencev, 46 pripor-nikov in 39 zaposlenih. V KOPRU (Obala) vas pričakuje 38 obsojencev in 40 pripornikov, v oddelku Nova Gorica pa 13 obsojencev in 15 pri-pornikov. Vseh skupaj je zaposlenih 70 ljudi. Tako. To je za odrasle. Mlajši od 18 let, ženske in moški, paseoglasitevprevzgoj-nem domu RADEČE. Vendar, pozor! Vaša kazen ne sme biti daljša od treh let. Igrali se boste z 51 fanti in 3 dekleti, 69 pa je vzgojiteljev. Šoli pa se ne boste ognili. Državo mesečno pripornik ali zapornik stane 80.300 SIT ali dnevno 2676,70 SIT. V to so všteti brana in bivalni pogoji (ogrevanje, topla voda), higienski pribor (brisače, zobneščetke - ne povsod), uni-forma in oprema paznikov in OD bruto vseh zaposlertih (pazniki, prevzgojni de-lavci, psihiatri, zdravniki). Če pa prištejemo še investicije in investicijsko vzdrževanje, pa je mesečni strošek 170.200 SIT in dnevno 5666,70 SIT. Ob teh stroških pa morate upostevati dej-stvo, da toliko stane pripornik ali zapor-nik, če je samo eden v zaporu ali pa so kapacitete zapolnjene. To je bil kratek statistični pregled po vseh zaporih po SLOVENIJI. Še opozorilo: delavci v zaporih so zelo hinavski: najprej se lepo pogovarjajo s tabo, nato pa ti dajo dovoljenje za dodatne izhode, dodatne obroke, obiske, dodatne ugodnosti, torej. Ne se pustit 'zraešat'! Lep pozdrav Ln dobro bivanje vam že-lim. BOJANA Male skrivnosti sveta-. Zakaj ženske ne ustavljajo štoparjem? Zakajje Tudjman obiskal Ukrajino? Da vidi, kako sta se združila "U" in "krajina" NORE GOBE O COPRNICAH, VENDAR TOKRAT IZ JUZNE AMERIKE K aj bi človek propagiral samo babje coprništvo, ko pa je na tem svetu toliko teh stvari, ki so tudi v moški domeni. To sem si rekel prejšni teden, ko sem prebral tekst kolegice, ki se podpisuje kot ETNOFRAU. Da ne bi zoprnica (z lahko berete kot c, ali pa tudi ne) mislila, da je zoprništvo (ponovno z ali c) rezervirano samo za babe (b nikakor ni ž). V razne kritike feminističnih tekstov izpod peresa kolegice se ne bi spuščal, saj v tem nisem ravno izprašan in podučen, čeprav se vsakodnevno, na vsakem koraku srečujem s tem čudnim pojavom. Pa pustimo sufražetke z metlami na miru in se raje posvetimo izbrani temi. Kot že rečeno, gremo v moško varjanto čarovništva. Kdo sploh so čarovniki? Vprašanje, na katerega ni prav lahko odgovoriti, saj se o moški veji te črne umetnosti ne piše in govori kaj dosti. Seveda ne mislim na one čarovnike, ki s šopom kart, pisanimi ruticami in papirnatimi rožami zaba- vajo odraščujočo mladino, temveč take, ki si z raznimi rastlinicami pomagajo vzpo- stavljati kontakt z drugimi, tretjimi in četrtimi dimenzijami ali razsežno- // ^^S***^ stmi. Najznačilnejši predstavniki te umetnosti so seveda afriški &-/\\^jy )[*[ vrači, ki vsake toliko skuhajo v^ poleg zeliščše kakšnegajezuita, kije v svoji vnemi zašel predaleč v goščavo in storil mučeniško smrt v kotlu skupa) s korenčkom ali čemerkoli že. Da pa ne bd prišlo do napačnega razumevanja, vam kar takoj povem, da ne svetujem kuhanja jezuitov, sploh pa ne bomo govorili o Afriki. Govora bo o južni Ameriki, tamkaj živečih In- dijancih, njihovi umetnosti zadevanja etc. Južna Amerika je seveda tudi kraj, kamor precej radi zaidejo tudi jezuiti in njim podobni razširjevalci naukov. Vendar pa tam živeči prebivalci nimajo afriških navad in ne kuhajo dušebrižnikov v velikih kotlih. Res je, da v kakšni vasi sredi deževnega gozda nagačijo kakšno glavo, vendar so ti primeri že zelo redki (posledica izseka- vanja gozda?). Najprej poglejmo, kdo so ti strici, ki prebivajo v teh krajih. Splošno jih imenujemo In- dijanci, kar je zaradi napake nekoga, ki je mislil, da je prišel v Indijo, pa temu ni bilo tako. Kožo imajo ti Indijanci rdečo, zaradi česar se jih je prijelo tudi ime rdečkarji. Problem rdečkarjev so v severni Ameriki kmalu rešili, saj so jih strpali v rezervate (tega problema se reci- mo v naših krajih še vedno otepamo, saj po osvoboditvi radikalnejši prijcmi niso prišli v poštev: narodna sprava, revanšizma pa že ne! ...). Torej, rdečkarji so v svetu znani pred- vsem po tem, da imajo v svojih vrstah precej vračev, čarovnikov in raznoraznih zdravilcev, skra- pač ni način, DIREKT U ŽILO. Lahko bi se malo zgledovali po drugih in tako odnesli več od svojega norega početja. Na zalogi (Kl PA NE LETAJO NA METLAH IN ZNAJO BITI PRAV ZANIMIVE, V SVOJIH VRSTAH PA POSEDUJEJO TUDI MOŠKE, KAR JE PRECEJ POUČNO) tka vse tisto, česar v Evropi skorajda ni in nekateri tako zelo pogrešajo. Na tem mestu bi predlagal, da tisti, ki čutite potrebo in željo po tej vrsti dejavnosti, lepo sedete v čoln in odveslate v južno Ameriko, kjer si najdete U-čitelja, ter tako postanete čarovnikovi vajenci. Po nekaj letni učni dobi se lepo vrnete v naše kraje in odprete svojo firmo, recimo pod imenom KURARE, d. o. o.. Kurare je sicer strup, vendar tega večina ne ve, pa boste postali uspešni zdravje-prodajalci. Nazaj k Indijancem! Kaj ti strici uporabljajo za odbijanje? PEJOTL KOKO SVETE GOBE Predvsem pa ti strici tripajo na razne zemeljske in zračne energije. Kako to počnejo, vam ne bom razlagal, saj ste preleni in preneumni, da bi se česa takega lotili. Raje poglej-mo malo po historiji. Bernardino de SAHAGUN, španski redovnik, pripadnik Cortezove vojske v Mehiki, se ukvarja z indijansko mitologijo, nam zapusti tale stavek: "Še neko rastlino poznajo, rečejo ji PEYOTL. Tisti, ki jo jedo, ali pijejo njen izcedek, vidijo smešne in grozljive stvari". Danes poz-namo opisano rastlino pod imenom ANHALONIUM LEVVINII, izcedek, o katerem govori Bernardi-no, pa je MESKALIN. Sama rastline je kaktus, ki še najbolj spominja na koren ali redkev, z \\\ do desetcentimetrovdolgo korenino. Mehiški Indijanci ga zelo cenijo kot vsesplošno zdravi-lo, španskim duhovnikom pa je velik konku-rent. Peyotla se drži vzdevek "VELIKIČAROBNI BOG" in "BOŽJI POSREDNIK". Za primer vam navajam doživetje neke-ga indijanca, ki ga je po-pisalleta 1902: "Bilo je pozno ponoči. Pojedel sem bil že precej peyotla in sem bil dokaj utrujen. Zelo sem trpel. Potem sem zagledal orla z razpetimi krili. Bil je za-res očarljiv pogled. Kma-lu nato sem na istem me-stu zagledal leva - bil je živ in gledal me je. Samo prav malo sem odmaknil oči, pa je izginil. Prepričan sem bil, da *Jf ' tudi vsi ostali to vidijo. Potem sem ugledal majhno osebico. Bila je tako majhna, da je lahko sedela bobnarju na roki. Izginila je... Začel sem moliti. Povesil sem glavo, zaprl oči in začel govoriti. Marsikaj sem izrekel, česar sicer nikdar ne bi izrekel. Vtem, ko sem molil, sem nekaj začutil nad seboj. Bil je to naš stvarnik, kateremu sem molil. Kar imenujemo dušo, je tisto, čemur rečemo bog, in prav to sem tedaj čutil in videl. Vsi, karnasje tam sedelo, smo imeli enega duha in eno dušo. Vhipu sem postal duh injaz sem bil njihova duša in njihov duh. Kar so oni razmišljali, to sem jaz vedel in mi ni bilo treba govoriti z drugimi, da bi izvedel za njihove misli. Zamislil sem si oddaljen kraj in v hipu sem bil tam. Bil sem svoja lastna misel. Ko sem vnovič odprl oči, sem bil spet v svojem telesu. Odtlej naprej sem si mislil: Tako bodi. To je pot, po kateri gredo in jaz postajam ta pot. Hrane mi ni več treba, mar nisem duh? In pa imam še eno stvarčico, po kateri je sploh naslov vsega tega. Gre namreč za NORO GOBO, ali po indijansko za: SVETO GOBO. Kaj to je? "SVETA GOBA" ali "BOŽJE MESO", je majhna, črna gobica, ki jo indijanci imenujejo tudi "TEONA-NACATL". Kemiki so \z te gobice izločili snov, ki se ji reče PS1LOCYBIN. V Ame-riki je bil v šestdesetih letih pravi BUM okoli te gobice, takrat se je začelo pravo romanje v Mehiko in napisanih je bilo kar nekaj knjig o tem "božjem mesku". Vendar je BUM trajal le malo časa, saj je gobico zamenjal LSD. 0 tej stvari ne bom pisal, ker je ne maram. Kemija in pla-stika pač nimata kaj iskati na teh stra-neh! Tako smo prišli na konec, kjer vam lahko le napovem, o čem bo govora naslednjič (če ta naslednjičsplohje, saj vse, karje, ni večno, torej je minljivo, in kar je minljivo, ni rečeno, da bojutri, če danes splohjc.uf). Torej, "naslednjič" se poglobimo v lite-raturo. To ni kar tako, saj o teh stavareh se sicer veliko piše, vendar... Vendar je treba vedeti, kje in kako najti knjige. Te se namreč skrivajo pred zvedavimi očmi pod razno-raznimi naslovi. Nekatere so celo tako zakamuflirane, da niti strokovnjaki na prvi pogled ne vedo, kaj se skriva v njej. Torej, sprehodili se bomo po skrivnostnem svetu knjig, ki govorijo o etno-farmi, o etno-drogah. Pogledali si bomo vse knjige, iz katerih sem črpal podatke za tele strani ob katerih ste lahko uživali. Še nekaj. Če kdo od vas slučajno poseduje doma v teglcu peyotl, koko ali božji mesek, moram seveda napisati tisto, kar se vleče na koncu teksta že vseskozi. moje telo mi ni več potrebno..." Upam, da vam tolenezvenipre-več mistično. To " je pač izkušnja nekoga, ki ne jemljestvarieno-stavno, nekoga, ki k temu pristo-pa z občutkom in predvsem ve, kaj hoče doseči. To Torej: TUKAJNATRIBUNl SEDISTANCBRAMO IN NE NOSIMO NO-BENE ODGOVOR-NOSTI ZA KAKR-ŠNOKOLIVAŠENO-RO POČETJE IN KRUTO, PREZGOD-NJOSMRT,VVEZIS PREJNAPISANIMm Pa lep pozdrav do na-slednjič (če bo), vaš lju-bi in dragi ETNOMAMN-IJAK ^b e kot petletna smrklja sem bila strašansko pametna. Ker sem poz-nala na kupe pravljic po dolgem in počez, sem vedela, da s čarovnica-mi ni dobro češenj zobati oziroma njihovih sočnih jabolk jesti. Saj ve-ste, Sneguljčica bi \o slabo odnesla, če se ne bi pojavil princ na belem konju. In ker takšnih mladih gospo-dičev jaše bore malo po slovenski deželi, je bolje biti previden. Mlada svetovljanka (nikar se ne na-smihajte, kajti hodila sem v vrtec, pa še v mestu sem živela), kot sem bila, sem solila pamet vsej otročadi v vasi, kjer sem imela dedka in babico. Z neverjetno retorično spretnostjo sem jih vedno znova prepričala v kakšen nov podvig ali lumparijo. Na robu vasi je stala majhna lesena bajta s čisto tapravo črno kuhinjo. (To sicer zveni kar precej romantično, a je resnič-no.) Njena lastnica je bila stara, zgrbljena ženica, ki je cele dneve nabirala razno-razne zeli. Njena drugačnost me je plašila, hkrati pa silila v to, da sem vsake toliko zbobnala vso mularijo na kup, da smo oprezali za njo. Največji korenjak je bil seveda tisti, ki si je upal pokukati skozi vrata njene kočure, ter nato poročal, kaj je videl. Da moja čast ne bi utrpela prevelike škode, sem se morala tudi sama spoprijeti s tem vohunskim opravilom. Priplazila sem se do vrat bajte (ki sem se je bala vsaj toliko kot njene lastnice) in pomolila gla-vo v njeno notranjost. Starka je stala pri peči in tam nekaj brkljala. Potem se je počasi obrnila, me zagledala in rekla: "0, punči bl, bl," kar bi v slovenskem knjiž-nem jeziku pomenilo, naj pridem bližje. Firbec je premagal strah, da ne omenjam še pridobljene točke v očeh sopajdašev, in zakorakala sem neznanemu naproti. Na- ALUZIJA NEREALNOSTI D---------------- ¦ roletarci vseh dežel združite se še enkrat, če si upate ALI nostalgično spo-minjanje starih časov, Realnost obstaja znotraj televizijske škatle. To ni dvodimenzionalna ploskev, ampak prostorska predstava časa. Namesto na ekranu se stvari dogajajo na ostalih petih stranicah, Na dnu škatlc so v ospredju zgu-bljcni Ijudje, ki nezavedno blodijo na vse strani. NaLevo, po Sredini, v Desno. Seveda so lc neznatne figurice, ki se ne zavedajo stvarnosti. So za večno ujete. Za njimi se nahaja celoten sistem elektronk, čipov in žic, ki nujno in neodvisno tcče daljc. Ureja potek dogodkov po svojem nepredsta-vljivem ritmu. Kot da Ijudlje splofi ne ob-stajajo. Na levi siranici je vir rdeče svctlobe, ki napolnjuje notranjost škatle z divjo ideolo-gijo. Desnostranico sestavljamotnoogleda-io, ki dcl svctlobc absorbira, ostalo odbija. Strop je zamolklo črn. Od njega se svetloba ne odbija. Iz daljave je na zadnjo stranico projeciran motiv vlaka. Je sivozelene, umazane barvc. Deziluzija ekrana. eivljenjc kljub vsem TV ekranom živi po svoje. Kijub vsem svetlo-bam, ogledalom, sistemom in Ijudem ncizo-gibno tone v čas. Neodvisno tudi od modre svetlobe, ki razsvetljuje prostor okoli škatlc. Čas tone v ničvečnost. V drugi TV škatli je rdeče-črna šahovnica. Namesto figur se str eljajo vojaki. Vsi so tcm-ne barve. Ali pa zastavice stare juge, ki silijo iz prostora škatle v zunanjost. Očitna ek-spanzija. Ali pa škatle polne drugih slvari. Ali pa škatlice, ki niso TV škatle. Če pritisneš stikalo, ti izdajo svbjo notranjost. Dve mario-netki, ki se borita v rimskem amfiteatru. Ali pa pečat londonske prostozidarske lože. Ali pa poln pepelnik raztelešenih hroščev. Sami Gregorji Samse. Same škatle, ki ustvarjajo svojo ncrealnost. Ta je očitno večna. P.S.: Vse to je tia ogled v galeriji ŠKUC, do 1. aprila. MOJSTER CATCH THE WITCH smehnila se mi je in mi ponudila jabolko. Ni bilo lepo in rdeče kot tisto iz Sneguljči-ce, temveč čisto navaden uvel bobovec, ki ga zgodaj spomladi lahko najdeš skoraj na vsaki dolenjski kmetiji. Ampak vsee-no, jabolko pa je le bilo. Že dobro, da sem poznala finto. Ucvrla sem jo skozi vrata proti dedkovi hiši in še na kraj pameti mi ni prišlo, da sem dolžna oddati poročilo svojim kompanjonom. Tem je takoj posta-lo jasno, da se je zgodilo nekaj strahotne-ga, pa so jo ubrisali za mano. Ustavila sem se šele pred svojim očetom, ki je bil v mojih očeh oh in sploh korenjak, skratka še večji kot oče Pike Nogavičke. Takoj sem mu raportirala vse o čarovničini zlobi oziroma jabolku, vendar na moje veliko razočaranje ni pokazal nobenega razu-mevanja za moje eksistencialne težave. Pri priči je namreč začel z vzgojnimi me-todami, da se reče hvala lepa, če ti kdo kaj da, sploh pa da je treba biti s starejšimi ljudmi vljuden.... Kar pa se tiče tiste stare ženske, naj mu za božjo voljo enkrat že neham težit, ker je to teta Micka, ki niko-mur nič noče. Za spremembo tokrat svojemu velikemu očetu nisem verjela in sem se tiste bajte in njene stanovalke raje izogibala. In ne vem, če je bil še kdo srečnejši kakor jaz, ko so čez čas pričeli z rušenjem hiše, "čarovnico" pa so odpeljali živet v mesto. Moja mama je sicer nekaj stokala v smislu "škoda za kulturno dediščino", meni pa ni bilo nič več jasno. Kot vidite, mi je moje poznavanje pravljic pomagalo, da sem v hipu prepoznala čaro-vnico in temu ustrezno ukrepala. Tako sem se lahko izognila vsaj malo daljšemu spancu, če ne šc čemu hujšemu. Danes sicer nekoliko dvomim v čarovniško moč tete Micke, ker mislim, da tudi čarov-nice nekaj dajo na tradicijo. Do sedaj namreč še nisem zasledila, da bi slovenske coprance kaj mahinirale z jabolki, so pa za to toliko bolj uporabna jajca. Ta čarovniški rekvizit so najraje polagale na njive, potem pa čao koruza, krompir, pšenica in drugi prehrambeni artikli. Rar pozabite torej, da so pomembnejša poljska opravila oranje, sejanje, brananje ipd., eno nejpomemb- nejših je gotovo iskanje podtaknjenih ma-gičnih jajc. In ko je ta nesreča končno najdena, jo je potrebno tiho in neopazno odnesti domov ter vreči v ogenj. Medtem ko jajce gori, prične hudoba, ki je jajce podtaknila, trpeti muke ježeve in neka neznana sila jo odvleče naravnost do go-rečega jajca. Potem jo pa imate, zlobo frda-mano. Obstaja pa tudi preventivni ukrep, vendar pa v tem primeru ne boste nikoli odkrili, kdo vse se ukvarja s coprnijami v vašem sosedstvu. No ja, vam pa vsaj jajc ne bo potrebno iskati. Torej, na predkresni večer svojo rodovitno zemljico poškropite z že-gnano vodo in zmolite očenaš. To je vse. Sicer pa, če kogarkoli sumite, da se ukvarja z ezoteričnimi grdobijami, potem je najbolje, da mu ukradete kos obleke, se doma temelji-to zaklenete in tisto cunjo vržete na ogenj. Barabo bo zopet prignalo naravnost do vas, vam pa prepuščam, na kakšen način jo boste obdelali. Če se hočete zaščititi proti vsem mogočim coprnijam, boste morali na veliko mašo (15.avgust) še pred soncem utrgati rožo medolen in jo nesti požegnat k maši. Med "žegnom" izgovarjajte magično formulo: "Medolen, medolen, vse rože premorem, sam tebe, medolen, ne morem." Tu sicer nastopi majhen problemček, namreč da se kljub zasedanju celotne podgorske vasi nihče ni mogel spomniti, kako pravzaprav ta roža medolen zgleda. Osebno bom po-skusila s šentjanževko (Hipericum perfo-ratum), kajti ta rastlina ni samo enkratno pomirjevalno in protivnetno sredstvo, da ne govorim o tem, kako krasno žaubo za sončenje se da narediti iz nje, temveč so jo marsikje uporabljali tudi pri vedeževanju. Glede na to, da cveti meseca augusta in so jo naši predniki uporabljali tudi za napo-vedovanje prihodnosti (zlasti na Ijubezen-skem področju) je vredno poskusa. Sicer pa, če kdo karkoli ve v zvezi z medolnom ga naprošam, da mi to čimprej sporoči na Tribuno, da ne bom morda brezveze ek-sperimentirala z napačnimi rožcami. Pa lep pozdav, ETNOFRAU IZRAELSKI ZUR ^l asi se spreminjajo. Leta nazaj, ko sem vsa uka željna sedela v prvem letniku gim-nazije, so višješolci organizirali nekakšne demonstracije v podporo Palestincem. Nam, gimnazijskim zelencem, se niti pod razno ni sanjalo, v čem je stvar, ampak zadeva je bila kar se da mamljiva. Tisti dan bi namreč morali pisati šolsko iz matematike. Dobili smo torej "schnell kurz" o nekakšnih zase-denih ozemljih, izraelskih barabah in tr-pečem palestinskem ljudstvu, potem pa tran-sparente v. roke in hajd na glavno ulico našega mesta. Kdo bi si takrat mislil, da bomo s pogoltnimi grdobami.protikaterimsmotakovehement-no nastopili, čez leta gojili dobre diploma-tske odnose. In da bom sedela na večeru izraelske kulture, ki bo sad dobrega med-državnega koketiranja. Kraj velikega dogodka je bil klub Cankarjevega doma, čas pa četrtek, 3.marca ob 20. uri. Potrpežljivo čakanje pred dviga-lom, ki nas je popeljalo v višavje te eminent-ne hiše slovenske kulture, je bilo takoj ob prihodu nagrajeno z zastonj pijačo (sok, belo vino in pleterska hruška) in tako se mi je zamajala moja teorija o tem, da rek "meje odrl kotžid" ni iz trte zvit. Januarja so me namreč temeljito oskubili v neki židovski restavraciji v Krakovvu in ker empirija nekaj šteje, sem jo takoj povezala z Ijudsko modro-stjo. Sam večer je potekal kot dokaj simpatično predavanje gospoda Dorona M. Grossmana, svetovalca na veleposlaništvu države Izrael v angleščini (obiskovalci s slušalkami za simultan prevod so bili prava kurioziteta) z glasbenim intermezzom številčno okrnjene skupine Roots (nastopili so samo trije čla-ni), ki jo vodita Timna Brauer (glas in kitara) in Elias Meiri (klaviature). Ta nam je v jeziku zvoka podkrepljevala predavateljeve razlage o kulturni heterogenosti Izraela, o evropskem, arabskem, balkanskem, špan-skem in celo indijskem vplivu. Pri izvajanju komada z balkanskim melosom, je imel možakar na tolkalih sicer nekoliko manjših težav, kar pa mu zaradi njegovega brazil-skega porekla lahko oprostimo. Glasbeni aranžma je bil obarvan z osebno noto, izsto-pali so elementi jazza in flamenka. Vsekakor gre za skupino, ki bi jo bilo vredno slišati na samostojnem večeru v popolni zasedbi. Zaključek tega srečanja je bil ob polno za-loženi mizi s pijačo, zmajčkovimi piškoti in južnim sadjem, zahtevnejši obiskovalci pa smo se spraševali, zakaj, če so se že lotili postrežbe, nas niso presenetili tudi s svojo kulinariko, ki gotovo ni iz Zmajčkovega butika izvrstnih slaščic. Domov smo poleg vtisov odnesli še lične brošure "Facts about Israel", kjer se lahko poučimo vse o zgodovini, politiki, gospo-darstvu, kulturi, zdravstvu ipd. te, še pred leti negativno okarakterizirane dežele. ETNOFRAU etnOcene SPECI KAMNI lf W EQURNIVgaleriji je na ogled razstava del dveh umetnikov, Reinharda Taurerja inRudija Benetika. Taurer je rojen leta 1963 v Celovcu. Med leti 73-77 je obisko-val šolo v Gradcu, od 78 do 84 je opravljal vajeniško dobo, zatem se jeposvetil zlatar-stvu, ter pristal in ostal kot svobodni umet-nik. Ima nekaj samostojnih razstav v Celo-vcu, sedaj pa čivi in dela kot svobodni urnetnikvZakamnu (Avstrija).Rudi Bene-dik je rojen leta 1960 v Podjuni (Jaun-stein). Med leti 81-85 študij na ALU v Ljubljani. Vmes študij jedkanice in pla-stike vSalzburgu, kjer je prejel tudi drugo nagrado na mednarodni ex-temperi inprvo nagrado za jedkanico na mednarodni po-letni akademiji, vse v Salzburgu. Leta 87 pa prejme odkupno nagrado na koroškem bienalu v Slovenj Gradcu. Ima nekaj samostojnih razstav v Avstriji in nekaj skupnih v Italiji (Gradisca, Milano, Venezia, San Pietro) in pri nas v Kočevju in Ljubljani. V povezavi med čivljenjem in smrtjo, kot primarnima elementoma skušata avtorjapo-vedati, da je bivanje na Zemlji le drobec v primerjavi z večnostjo. Ta drobec lahko izkoristimo z nešteto variacijami, na koncu pa nas vedno čakabo-tra Smrt. To je poudarjeno če na samem vhodu v razstavni prostor, kjer naspričaka 69 lesenih kričcev, ki zadosti zgovorno go-vore sami zase. Luninispevi in ornamenti, ki so obenem slrnbol podzavestt, pa nastopajo kot mitološka pripoved navzlic vsakemu likovnemu delu- Te nas vodijo do spečih sledikamnov, ki so izbrani iz starih kraških hiš, in se končajo v zaokročeni pripovedi.v svoji spečnosti pa nosijo ničkoliko preteklo-sti. Most med vsemi so stopnice podnaslo-vom "Pred pragom v onostranstvo", katere puščajo upanje, ter dajejo rešitev tostran-stvu. Celotno razstavo pa v nekakšnem kontrastu harmoniziraLili, ki se mirno in brezbrično predaja spomladanski rosi, le predan čarek izpolnjen v čelji. Kakorkoli če, navi-dez skromna, a vendar bogata predstava čivljenja kot minljivosti z večnim, seveda za tiste, ki lahko pustijo svoji domišljijimalo dlje od vsakdanjosti. ROBERT E. Kako se slabim Ijudem najbolj zameriš? Pomagašjim. Najlepša Tudjmanova lastnost? Ni Slovenec. W"..........¦"'................."^..................... T................ '.......................... : M _„.............................................0BL. VSE, KAR STE ŽELELIVEDETI 0 HARE KRISNA. PA Sl NISTE UPALIVPRAŠATI ,a vas sprašuje brez dlake na jeziku Matej, prav tako pa odgovarja bhakta Uroš Lebar. /. Zakaj imate ostrižene gla-ve? To je naš zaščitni znak. Označuje nas kotvajšnave (bhakte Gospoda Krišne). Tako kot imajo zdravniki in duhovniki svoja oblačila in oz-nake, da jih Iahko prepoznamo, je to oznaka Krišnovega bhakte, da nas Ijudje lažje prepoznajo in nam postavijo vprašanja o duhovnem znanju. Striženjeglave ni nujno za duhovni napredek, pomaga pa nam osvoboditi se lažnega ponosa in ugleda. To je tudi znak odre-kanja in je higiensko. 2. Ali niste izgubili svoje indivi-dualnosti, ko ste postali bhakte, saj se vsi enako oblačite in ste videti enaki? Oblačila niso važna. V glavnem so znak družbenega položaja. To so oblačila meniha; lahko jih je vzdrževati, so cenena in udobna. Jasno pa je, da se kot bhakte strinjamo glede naše filozofije, vendar uporabljamo individualne talente na različne načine v službi Krišne. S tem, ko smo Krišnovi služabniki, smo bolj individualni od Ijudi, ki se brezumno ravnajo po modi in se bojijo početi tisto kar je prav (da ne bi sosedi kaj rekli), čeprav je morda malo nenavadno. 3. Vsereligijezatrjujejo, daimajo edini pravi odgovor. Ali ni vaša religijaprav takšna? Mi nismo popolni in delamo na-pake, vendar pa je popolen naš proces. Mi ne trdimo, da smo najboljši. Mi trdimo, da je kate-rikoli proces, ki človeku pomaga razviti ljubezen do Boga, najboljši proces. Določeno stvar moramo soditi po njenem rezultatu. Kdo v resnici razvija ljubezen do Boga in s tem do vseh živih bitij? 4. Kje dobite denar za podporo vašegagibanja? Aliimatekakšne vire iz tujine? Gospod vzdržuje vsa živa bitja v univerzumu, zato bo vsekakor oskrbel tudi Svoje bhakte. Denar zbiramo s prodajo knjig, s prihodki od restavracij in s prispevki kon-gregacije, naših doma živečih za-poslenih članov, ter od drugih Iju-di, ki prispevajo za naše dobrodel-niške dejavnosti. Žal iz tujine ne dobivamo nobene pomoči. 5. Ali ne bi mogli dclaii kaj bolj koristnega za družbo, kot da po ves dan samo pojete? Trdilno vrprašanje. Zvito ni kaj. Bhakte smo vključeni v mnoge dejavnosti: izdajanje knjig, gra-dnjo kmetij in šol, snemanje filmov ter deljenje hrane tisočim ljudem. Dela imamo čez glavo. Materialisti tudi, le s to razliko, da si mi vzame-mo čas za petje za meditacijo. Moraš si vzeti čas za svoje duhov-no življenje. Sicer pa je petje svetih imen proces za oživljanje naše na-ravne zavesti Boga. To je vsekakor najvažnejša dejavnost v človeški družbi in je predpisana v Vedah kot proces za samospoznajo v tej dobi. Če bi večljudi poskusilo razu-meti osnovna načela zavesti Boga, potem bi lahko razrešili vse težave človeške družbe. 6. V Indiji. Ijudje nimajo dovolj hrane, medtem pa se krave svo-bodno sprehajajo po cestah. Zakajjih nejedo? Logika vegetarijanstva je zelo jasna. Iz enega ara njive, na kateri jc posejana soja, lahko pridobimo356 (relativnih) enot uporabnih beljakovin. Če bi s pridelki iz tega ara njive hranili krave in jih kasneje zaklali, je izkoristek iz mesa le 20 (relati-vnih) enot beljakovin. Se pravi, da če bi bili vsi ljudje vegeta-rijanci, bi bilo po grobi oceni na svetu 15 krat več uporabnih beljakovin in bi bila lakota po-polnoma iztrebljena. Mesojedci in tiste "religije" ki propagirajo klanje živili bitij, so torej direk-tno krivi za smrt milijonov ljudi vsako leto. Kaj praviš na to? Sedaj, ko veš, lahko tudi ti po-staneš vegetarijanec. 7.. Bogje energija, nepa oseba. Bog je izvor vsega in je vrhovno popoln. Zato mora biti bog oboje, tako energija kot oseba. Če Bogu nianjka eno ali drugo, kako je lahko potem vrhovno popoln. Kot vzrok vsega mora biti Bog izvor neosebne energije in osebnosti. Vsi lahko vidimo, da neosebne ener-gije ne proizvajajo oscb (skale ni-majo dojenčkov niti ne zbijajo šal) medtem ko lahko oseba manifesti-ra oboje; njegove ali njene nohte ali lase itd.(neosebna energija) in njegovo ali njeno osebnost. Zato mora biti izvorna oblika Boga, kot izvor osebe in neosebne energije, oseba. 8. Kako to, da kritizirate sodob-noznanostin tehnologijo, hkrati pa upombljate moderne naprave in stroje? Mi ne obsojamo znanosti in tehno-logije. Obsojamo pa njuno obože-vanje kot način uporabe in mnenje, da sta znanost in tehnologija edino pomembni na svetu. To so samo neka sredstva, neko orodje, ki je lahko koristno, čega pravilno upo-rabimo. Mislimo, da bi bili ljudje srečnejši, če bi bilo življenje mate-rialno bolj preprosto, če bi imeli manj ovir za osredotočenje na svoj odnos z Bogom. Vseeno pa sprejemamo svet, s kakršnim se pačsrečamo. Načelo jeuporabnost. Za dodatne informacije se, prosi-mo, obrnite na: Hare Krišna Cen-ter, Žibertova 27, Ljubljana, Tel.: 1312-124, 1312-319 DUHOVNOST intervju: Di. France Susman Starazaveza, Piva Mojzesova knjiga (Genesis) 1.29 In Bog je rekel: »Glejta, dal sem vama vse bilje s semenom na vsej zemlji in vse drevje, na katerem je sad s semenom, naj vama bo za živež;....« Povezava med vegetarijan- stvom in Svetimpismom obsta- ja?_____________________ Glavna stvar v Bibliji je, da so vsi preroki proti duhovništvu pou-darjali, da Bog Oče - Bog hoče usmiljenje in ne klavnih daritev in da so-zato Bogu njihove molitve gnusne. Jasno je, da je bil Jezus Kristus tisti, ki se je sam žrtvoval kot zadnja hostija (daritvena žr-tev), da se preneha vsako preli-vanje krvi. Ko bo človeštvo spet očiščeno, bo on povabil na gostijo vse, ki so v belih oblačilih. Bela oblačila Esenov so bila lanena, prav s poudarkom na tem, da niso izkoi iščevali živali na noben način, ne za meso, ne za mleko, ne za obleko. Tudi Kristus je ponavljal, da Bog hoče usmiljenje in ne klav-nih daritev. Najstarejši cerkveni zgodovinarji poročajo tudi o deve-tih od dvanajstih apostolov, kako so živeli. Iz vseh poročil se razbere, V nedeljo, 13.3., je bila v prostorih SKB banke d.d. promocija in degustacija žitnega mesa. Zgodba o žitnem mesu je dolga in se ne začenja pri Slovencih, kot je povedal dr. France Susman, ampak naj bi ga odkrili že budistični menihi, ko so iskali nadomestilo za krvavo hrano. In kot je dr. France Susman povedal ob pozdravnem govoru:"Po današnji slovesni promociji slovenskega nekrvavega pšeničnega mesa nimajo starši in drugi vzgojitelji več pravice siliti otroke, da jedo svoje najljubše prijatelje. Če pa že to hočete potem bodite pošteni in pokažite otrokom od kod prihaja eno in drugo meso....Puščave bi ozelenele, ko bi začeli živeti od sadov vrtov in ne iz klavnic." Kaj pa je dr. France Susman povedal za bralce Tribune, pa si preberite v tem intervjuju. da so bili vegetarijanci. Začela je izhajati obširna Cerkvena zgodovina vslovenščini.oprvotni Cerkvi piše kardinal Danielou. Ko citira najstarejšega cerkvenega zgodovinarja Hegezippa, ki poroča o načinu življenja sv.Petra, izraz, da ni jedel mesa, preprosto izpusti. Literature o nekrvavem in nenasi-lnem slogii življenja prvotnih kri-stjanov je zelo zelo veliko. Cerkev pa trdi, da so tista poročila potvorili poznejši vegetarijanci, ko je bila vendar Cerkev tista, ki je prepiso-vala in prevajala vsa poročila o Kristusu in prvotnih kristjanih. Rojen sem 6.10.1927 v čisto katoliški in kmečki družini. Ko sem začel študirati teologijo, sem videl, da je teologija prazna, ničeva. To so same formule, obredi itn. Če pa primerjamo teološko ve-denje o človeku, potem vidimo, da so bili pravi filozofi, pitagorejsko - platonski filozofi, vse prej kot pogansko usmerjeni in te je Ce-rkev, z ognjem in mečem, zlasti v 3.st. premagala z nasiljem (Sha-dow of the Third Century, A Reva-lation of Christianity, Alvin Boyd Kuhn). To so knjige, ki so jih napisali nepristranski Ijudje, to niso ateisti, ki bi sovražili Cerkev. Potemje bil Jezus Kristus in prvotni kristjani vegetarijan-sko usmerjen? Največja potvorba na zgodovin-skem Kristusu, Mojzesu, Abelu, Abrahamu, vseh prerokih in prvih kristjanih je v tem, da so oni kot najvažnejše poslaništvo človeštvu človeštvo učili z besedo in s svojim zgledom, da je vsakršno prelivanje kakršnekoli krvi proti Božji volji. Kristus je Mojzesa rehabilitiral, Cerkev pa ga je spet potvorjenega vpeljala, s tem da je kanonizirala Staro zavezo. In kajbi rekli bralcem?- Kadar jaz mislim na Tribuno, mi-slim na tisti organ, ki Iahko zavza-me nepristransko kritično stališče tudi do Cerkve! Le zakaj je Cerkev izjema. To je edina stvar, ki se je nihče ne sme dotakniti. Inkvizicija je bila vendar najbolj grozna stvar v vsej svetovni zgodovini. Mi potrebujemo en časopis, ki je v tem oziru nepristranski in ki stal-no poroča. V Sloveniji ni v medijih skoraj nobenih neodvisnih poročil o najvažnejši velesili na svetu, o Cerkvi. In v cerkveni zgodovini najnovejšegačasa jebil najvažnej-ši dogodek potvorba, ki ga je izvršil Vatikan na najsvetejši svetinji, na Jezusovem mrtvaškem prtu. Ker je Cerkev videla, da je znanost doka-zaJa, dajezus ni na kri:žu umrl (na prtu se jasno bere, da je Jezus v grobu krvavel iz 28 ran), je insce-nirala radiokarbonsko analizo prta. In reinkarnacija, kaj menite o njej?___________________ Pitagora je utemeljeval vegeta-rijanstvo na podlagi reinkarna-cije. Človek, ki ne verjame, da živali tudi trpe, se rodi v nasle-dnjem življenju kot žival, da to preizkusi. NOVICE NOVICE NOVICE NOVICE NOVICE NOVICE [-3 Italjanska policija je rhafijl zaplenila premoženje, vredno oko-li 25 miljard lir. Mafijo so olajšali tudi za nekaj fihančnih družb in bančnih računov. Q Britanska homoseksualna or-ganizacija je zagrozila kakšnim 60-tim homoseksualnim poslan-cem, da bo razkrila njihova ime-na, če ne bo sprejet parlamentar-ni zakon, ki ukinja kazenski pre-gon za mladoletne homoseksual-ce. Ql V porečju Amazonke se je na. pot podala znanstvena odprava, ki naj bi odkrila predpotopno pošast, ki ji tamkajšni Indijanci pravijo Mapinguari, Mapinguari bi naj bil visok okoli štiri metre in brez zob. V trebuhu naj bi imel nekakšno luknjo, iz katere menda neznansko smrdi. Člani odprave verjamejo v obstoj pošasti. S seboj so namreč vzeli tudi plinske maske. Q Pred dvatisoč leti so rirnske legije scjale strah in smrt na svojih osvajalskih pohodih. Pred kra-tkim se je nek nemški zgodovinar in pisec, s svojirni prijatelji na konjih, podal na pot po sledovih bojnih pohodov nekdanjih slav-nih rimskih legij. Oblečeni so bili kot legionarji. Podali so se preko Alp, po dolinah Donave do Italije. Odprava je imela kar nekaj težav zaradi padcev s konj. Zlomi niso bili redkost. Vodja odprave pa je skoraj izgubil življenje, ko je ne-slavno padel s konja in se pri padcu nabodel na iastno kopje. O Rimljanih pa jim ni uspelo odkriti nič novega. ? Številni osamljeni moški v Združenih državah so postali žr-tve ropark, ki se svojega posla lotevajo na popolnoma nov način. Žrtev zapeljejo \\\ med poljubom moškim porinejo mamilo v usta. Moški se zbudijo z bolečo glavo in seveda prazno denarnico. Q Pobegi iz zaporov niso nič čudnega, da pa nekdo pride v zapor skrivaj, ni povsem običaj-no, V ncko avstralsko kaznilnico se je skrivaj vtihotapila neka žen-ska z dvema prijateljema. Menda so prišli na zabavo. Pazniki so bili presenečeni, ko so raed sku- pino pijanih zapornikov opazili tudi tri civiliste. Nemudoma so jim priskrbeli nove uniforme in tudi celice. Ql Mladostna, plastična lepotica Barbie praznuje svoj petintri-deseti rojstni dan. Za njeno gar-derobo so do sedaj porabili več kot 100 milijonov rnetrov blaga iti več kot milijar do parov čevljev. Yves Saint Laurent, Vaientino, Guy Laroche in Benetton so le nekateri njenimodnikreatorji.ki so ji oblikovavali preko 4500 modelov oblačil. Barbie po vsem svetu posvojijo malčki vsako dru-go sekundo. Ql Madonna se bo pričela ukvarjati s striptizerstvom. Od-preti namerava verigo striptizer-skih lokalov v Združenih drža-vah Amerike. Njeni lokali bi naj bili med najbolj luksuznimi, v njih pa namerava imeti samo največje lepotice. Madonna ve, kako se razvname spolno fanta-zijo, vodenja nočnih zabavišč pa se namerava naučiti v newyor-škem nočnem klubu Scores. Nikoli se ne nastani v deželi, v kateri nisi cenjen, v kateri ne moreš zaslužiti za življenje, v kateri nimaš pnjateljev in ne moreš pridobiti znanja. Canakya Pandit 300. p.n.š (Niti šastra) Z DEMONSTRACIJAMI PROTI DRZAVI Komu gre v nos študentska enotnost ali poskus dnevne politike, da sejuje Zakon o skupnosti študentov Poslanka Državne-ga zbora Breda Pečan je skupaj z Ministrstvom za šolst-vo in šport, za mar-čevsko sejo Državnega zbora, predlagala svojo verzijo amand-majev k Zakonu o skupnosti študentov. Dejanje pristojnega Ministrstva in poslan-ke Pečanove je popol-noma nerazumljivo, saj je predlog amand-majev, ki sta jih v sodelovanju s Pokra-jinskimi študentskimi klubi, za drugo branje v Državnem zboru, skupaj pripravili tako ljubljanska kot mari-borska ŠOU, podprlo več kot 60 poslancev in skoraj vsi poslanski klubi. Študentsko ver-zijo amandmajev pa podpirata tudi obe Univerzi. Naslednje presene-čenje je sledilo v četrtek, 10. marca, ko je Odbor za šolstvo in šport, z razmerjem sedem proti šest pod-prl amandmaje Peča-nove, kljub številnim protiargumentom s strani študentskih predstavnikov. "Pre-glasovani smo bili po politični liniji, naši argumenti so bili po-vedani v prazno, ven-dar pa študentska vlada ne misli odstopi-ti od predlaganega koncepta," je na četrti izredni seji Študent-skega parlamenta, 16. marca, povedal pred-sednik študentske vlade Mitja Štular. Mit-ja Štular je dodal:"Če Breda Pečan ne bo odstopila od svojega predloga, bomo v torek 22. marca, ko se začne marčevsko zase-danje Državnega zbo-ra, pred zgradbo par-lamenta, organizirali študentske demon-stracije." Mitja Štular - "Demonstrirali bomo! Demonstracije pred-stavljajo izhod v skra-jni sili, saj sta obe ŠOU skupaj s Pokrajinskimi študentskimi klubi, že pripravili tretjo kom-promisno verzijo amandmajev, ki jo je podprl tudi ljubljanski Studentski parlament. Poslanka Pečanova je obljubila, da bo odsto-pila od svoje verzije in podprla najnovejšo študentsko verzijo. Jasno je, da ima država svoje računice, zato poslanci študent-skega parlamenta obljubam Pečanove ne zaupajo preveč. "Tudi, če bo Pečanova umak-nila svoj predlog, držayi ne smemo pre-tirano zaupati, zato predlagam , da spre-jmemo skrajni ultimat, saj se z Balkanci ne splača več pogajati," je povedal poslanec Kobe. Študentski par-lament je zato formiral odbor za pripravo demonstracij, na fakul-tetah se lahko obrnete na naslednje poslance. Vozelj, Povh, Žugec, Kobe, Verbič, Stro- jan in Macedoni. Za vse, ki ste pozabili, ali ki nikoli niste vedeli, kaj je bistvo Zakona o skupnosti študentov bomo to ponovili. V Sloveniji delujeta dve ŠOU, vrsta regionalnih štu-dentskih klubov, ne-kaj interesnih združenj študentov in štu-dentske organizacije po posameznih fakul-tetah, vendar pa nobe-na od njih nima ure-jenega pravnega sta-tusa, ne obstajo torej kot pravne osebe. Zakon bo uredil razmerja med sku-postjo študentov in državo, razmerja med samimi študentskimi organizacijami, uredil bo problem finan-ciranja le - teh... Vprašanje je, kaj gre v nos državi, da poskuša "sesuti" študentski predlog zakona. Država namenja študentki organizaciji del proračunskega denarja, zato hoče imeti nad tem denar-jem tudi večji nadzor, kar pa Študentski organizaciji jemlje svtonomnost in neod-visnost. Na seji Odbo-ra za šolstvo in šport je dr.Lev Kreft izjavil, da je ŠOU nelegitimna, in da nikakor ne namer-avajo podpirati države v državi. Problem je tudi pri študentskih organizacijah lokalnih skupnosti, štucTentski predlog je predvide-val, da bi le - te avtomatično predstavl-jale vse študente določene občine. Država je nastopila z očitkom, da je zaprta pot interesnemu orga-niziranju študentov, Pokrajinske Študent-ske klube pa je izenačila z gasilskimi ali ribiškimi društvi. Sklepanje kompromi-sov je sicer lepa last-nost, vendar pa bi bili študenti lahko malo bolj odločni in radi-kalni pri zagovarjanju svojih stališč. Brez-kompromisne demon-stracije bi bile pravi odgovor na poskuse dnevne politike, da zapečati študentsko usodo. Špela Stare v Casopisni svet Tribune je 17. marca izbral novega glavnega in odgovornega urednika Tribune, Primoia Zevnika. Za vse sodelavce Tribune je Primož Zevnik padel z MarstL alien torej, ki bo Tribuno spre-menil v literarni mesečnik. Pri tem bo ned-vomno zelo uspešen, saj ima bogate izkušn-je nekdanjega sodelavca literarnega krozka kranjske gimnazije. Njegova refer-enca je nekaj še neobjavljenih člankov in dopisno članstvo Sobotnega branja v Slovencu. Alfa in ornega njegove uredniške politike pa bo pisna knjizna jezikovna norma (brez slenga, žargona in neologiz-mov) in stroga hierarhija - Tribuna to sem jaz. Zevnikova Tribuna bo predstavljala "družbeno refleksijo s poudarkom na ocenjevanju resnih partitur". Bliznje srečanje s programom gospoda glavnega in odgovornega urednika nove Tribune vas čaka na zadnji strani Nevroze. Vse napake v programu, kakršnekoli ze, niso naključne, temveč odlično obvladanje pisne knižnje jezikovne norme in odraz visoke intelektu-alne ravni bodočega urednika. CTnxpxes euKONVsiu umecNR Nxseqx ČKSK "Saj nismo nič drugega kot zajebani sužnji!" C. Bukowski: ŠPEH NA KRUHU Sredina marca je pomenila konec ustvarjanja in živl-jenja enega največjih sodobnih piscev - Charlesa Bukowskega (Henry Chinaski). Bil je pisatelj, katere-ga edina strast so bili ženske, alkohol in droga. Bil je avtor, ki je vedel, kaj je živjenje. Ni se utapljal v praznih frazah o božanski ljubezni, lepoti narave in življenja, temveč je vse to postavil na realna tla - lju-bil je prostitutke, stopal je po tanki črti alkohola in pisal knjige, ki jih drugi niso. Knjige, ki so postale popotnica vsakemu normalno mislečemu človeku, ki se je bil pripravljen soočiti z realnostjo. Svet je z Bukovvskim izgubil avtorja, ki je pustil neizbrisno dokumentacijo o nekem prostoru in času v njem. Sam je nekoč povedal, da je le pet odstotkov tega, kar napiše, fikcija. Če bi svet gradili tako realistični ljudje, bi danes drugače živeli. LAL Prihodn|ič v Nevrozi: Frustracije nedoseksanih mladcev W ' ' ¦ "¦¦ 1 0 o o 0 N "B 0 JL i | * e •i i > l s .2. ~ " .E - y l1 • H ii JL* 2L 2 o J3 2. o E-& H N ± ^ o ¦ • 0 4b 0 I um VI Faksyland / Šport NAS OTROK NE MORE POSTATI ŠTUDENT Denar je sveta vladar, pravi stari rek, študij pa prav tako, menim jaz. Prevoz je izredno drag, študijska literatura enako, bivanje v štu-dentskih domovih tudi ni zastonj, nekatere fakul-tete celo uvajajo plače-vanje za izpite po treh neuspelih poskusih itd. Bo študij postal privilegij višjih slojev tudi v Sloveniji? Odgovor je jasen, diši pa po ham-burgerjih in kokakoli v šolskih menzah. Verjetno se boste mnogi prepoznali v naslednji zgodbi, ki je le ena izmed množice podob-nih. Našo junakinjo bomo poimenovali Marjetka, ker mi je to ime pač prvo prišlo na misel. Torej, Marjetka, ki je uspešno prestala vse napetosti mature in spre-jemnih izpitov, se je z velikim veseljem vpisala na fakulteto in postala študentka. Doma so bili vsi ponosni na hčer, čeprav so se zavedali, da jo bodo ob nizkih dohod-kih, ki jih spremljajo v vsakdan, težko preživljali in (kar je še bolj pomem-bno) plačevali njene študijske izdatke, ki so v tem času mnogo višji kot v letih, ko so se šolali Marjetkini starši. Studij ji ni šel ravno najbolje od rok, kar tudi ni nič nenavadnega in starši so postajali bolj in bolj nestrpni in nervozni. Standard je (in še nekja časa bo) težil navzdol, študijski stroški pa so, v podobni meri, ubrali nasprotno smer na ver-tikali. Situacija v domači hiši je postala podobna ekonom-loncu, ki je tik pred tem, da ga raznese. Na Marjetkina ramena se je naložilo dodatno breme: diplomiraj v najkrajšem času ali pa si raje poišči delo. Starši je namreč ne želijo podpi-rati do konca svojih dni. Naša Marjetka se tako ne boji več samo za izzide izpitov, temveč tudi za lasten obstoj na univerzi. Lahko bi si omislila tudi službo (in mnogi si jo), ki pa bi ji vzela še nekaj, že tako dragocenega, časa za študij in ji nakopala na glavo nove obveznosti, ki ponavadi niso ravno v preveliki povezavi s študijem. Travma se tako poveča in vodi počasi ali pa zelo hitro v globoki prepad samoodrekanja in prepirov. No, naštejmo še nekaj neizogibnih posledic tega procesa: poslabšan ali kar konflik-ten odnos s starši in sorodniki, pomanjkanje razpoložljivega časa za študij, trpijo prijateljski stiki in ljubezen, napetost zaradi večjih odgov-ornosti in podrejanja novim avtoritetam, neustvarjalna izraba prostega časa ... Štadij v naši novopečeni demokraciji postaja vedno bolj zahodno-demokratičen. Poleg tega je nekoliko bolj resen dejavnik kvalitete živl-jenja, kot je bil to slučaj v prejšnjih rdečih časih. Študent ne more več biti vsak, ki se iz dolgčasa ali bolj resnih razlogov (ki si jih v tem trenutku niti ne morem priklicati v spomin) tako odloči, prav tako tudi izraza "večni študent" ni več v slovenskem besednjaku. Prihodnost je jasno začr-tana: na zahod!Kmalu se bodo šolali le še otroci bogatašev in peščica nad-povprečno nadarjenih mulcev iz periferije, ki se jih bo usmilil kakšen urad za štipendiranje genijalčkov. Denarni interesi na področju šol-stva naraščajo z vrtljivo hitrostjo. Vsi, ki se v tem trenutku nahajamo v okrilju mariborske ali ljubljanske univerze smo lahko kar srečni in si lahko le oddahnemo, da nismo privekali na svet nekaj let kasneje, kajti obdobje, ki smo ga izbrali za študij, je le začetek temne (bolje rečeno denarne, nikakor pa ne bronaste) dobe, ki nas bo vključila v Evropo z vsemi njenimi lepotami in, še posebno, z njenimi problemi in nepravilnostmi. To je zgolj priprava na bolj restriktiven in selektiven šolski sisteni in šolsko politiko po nezamen-ljivem zahodnem vzorcu. Se morda motim? Bodoče mamice in očet-je, napnite vse sile in jih usmerite v pridobitev čim večjega materialnega bogastva ali pa vam ostane le upanje, da vas bo bog (ali kdorkoli že) obdaril s čudežnim otrokom, katerega IQ bo presegal vašo telesno višino! To sta namreč načina, ki omogočata v bodoče vašemu potomcu kvalitetno šolanje in mogoče celo izobrazbo. Kje pa mu jo bodo priz-nali, je vprašanje iz neke druge zgodbe. Vso srečo vam želim! JEST SPORT ŠTIPENDIJE DRZAVNO PRVENSTVO V Ministrsfvu je uspelo pridobiti sponzorja za Uve štipendiji za vrhunski sportnici - športni-ka. BADMINTONU SOU Enota za šport pripravlja državno prvenstvo v badmintonu, ki bo 26. marca v dvo-rani BIT. Prijave sprejemajo do 24. marca na INFO točkah SOU. Najboljšim sponzorji ¦poklanjajo nagrade. TURNIR V PARIZU Selekcije ŠOU v petih športnih panogah bodo nastopile na turnirju Petih žog, ki bo od 9. do 17. aprila v Parizu. Tja bo odpotovalo 56 študentov. SREČANJE ŠTUDENTOV EVROPE Slovenski študentje se bodo udeležili Srečanja študentov Evrope. Srečanje bo potekalo od 16. do.22. aprila v Val Thorensu. PRVENSTVO V PLAVANJU Ljubijanska univerza pripravlja skupaj z mariborsko državno prvenstvo v plavanju. ki bo 21. apri la v Mariboru. MEDNARODNI PROJEKT METELKOVA ZgodHa se je Metelkova. Takoj nato je stvari v svoje roke vzela politika in politična moč je postala poglavitni kri-terij za to, komu bo kompleks bivše vojašnice pripadal in kakšna bo njego-va namembnost. Da bi odstranili ali vsaj kar se da omilili ta dominantni dejavnik odločan-ja, smo se študentje v okviru Evropskega združenja študentov arhitekture (EASA) odločili za izpeljavo mednarodnega arhitekturnega natečaja z delovnim nazivom EASA JOINT PROJECT 94. Projekt, ki je namenjen vsem evropskim študentom arhitekture in mladim arhitektom, je zastavljen zelo široko in kar se da odprto. Pogoj je samo eden: na območju Metelkove je treba postaviti arhitekturo. Kakršnokoli, le da bo kar najbolje tvo-rila kvalitetno celoto skupaj z bližnjo okolico in mestom Ljubljano sploh. Moderne znanosti dobesedno kričijo po interdisciplinarnosti in holizmu in le to je tisto, kar dandanes še lahko da pravo kvaliteto. Še posebej arhitektura je tesno povezana s sociologijo, psihologi-jo, ekologijo, pravom, umetnostjo in vsemi drugimi vedami in znanostmi, ki so v naslednjem kolenu povezane s slednjimi. Prav zaradi tega je tudi žirija, ki bo konec junija letos ocenjevala prispele izdelke, seštavljena izrazito interdisciplinarno, tako da bodo ovred-noteni prav vsi vidiki projekta. Sodelujoči morajo dati velik poudarek na pisni del 'rešitve problema', in sicer v obliki esejev oz. podobnih literarnih zvrsti. Bolj kot rešitev posameznih delov problema bo žirijo zanimal nji-hov skupek, ki bo tvoril novG, speci-fično kvaliteto. Zainteresirane skupine se lahko na natečaj še vedno prijavijo in sicer do 20. junija 1994. Publikacijo z vsemi potrebnimi inforrnacijami in uvodniini eseji si lahko kupite v fotokopirmci Fakultete za arhitekturo (FAGG). Podeljene bodo tri nagrade in sicer v višini 2000, 1500 in 1000 nemških mark. Sledili bosta predstavitev najboljŠih projektov in 'delavnica', namenjena analizi in dodelavi nagra-jenih projektov. V avgustu bo v okviru EASA 94 razstava še v Liegu (Belgija), takoj zatem pa je predviden še izid zaključne publikacije EASA JOINT PROJECT 94. V dnevnem časopisju lahko zadnje čase beremo, da je kompleks Metelkova že oddan, prodan (kakorkoli že). Je vse skupaj potem Sizifovo delo? Nikakor ni primarni cilj to, da se kakšna izmed rešitev tudi v resnici realizira. Bolj pomembno je to, da se z natečajem poudari prednost rešitev, ki so celostne, sveže in neobremenjene z družbeno močjo. In kar je morda še pomembneje, dodajo nov delček k zakladnici znanja o oblikovanju prostora nasploh. Če bo doseženo to, bomo lahko več kot zado-voljni. I & S NEVROZA. Sama banda. Odslej v ilegali. Tresoča denarnica POPUSTI CANKARJEV DOM 24.3. BIG BAND (kpncert) 600 SIT KUD 26.3. Sokolovic: GLIMAC... JH GLUMAC... JE GLUMAC 350 SIT SMG Studentje uveijavljajo popust z ind.eksom na blagajni SMG. OPERA IN BALET, DRAMA IN MGL Študentjc l indeksom na INI-O ločkah SOU dvignejo kupončck s katcr-im na biagajni kupijo dve vstopnici. To pomeni. da /a ccno ene vstop-nice dobijo dve. SNGMARIBOR e dobijo.po 50% nižji ceni, seveda s potrjeno študentsko izkazni- IZPOSOJA SMUČARSKE OPREME ZA ŠTUDENTE i lucarski sersis KASTNIiR & OHLER (klct športne hiše) sposoja smucarsko opremo študentom. ki predlo/ijo študentsko izkaznieo in osebno i/kaznico. Cena smuči m ve/i jc 250 SIT na dan za rekreacijske in 500 SIT nadan za najnovejše modele. smnvboarda je 500 SiT na dan in cena Bigfoota je 250 STt na dan. Kdo jc rekel. da študentje ne bodo več smučali, ker nimajo denarja? I Rožna dolina, bolk VII, Telefon: 26 81 28, 27 11 87 FOTOKOPIRANJE Novost so nižje cene kopij za študente, ki so člani ŠOLT-a. Še vedno pa za vas kopirajo vsak dan od 10.00 do 20.15 ure. Rezidenco imajo v VII. bloku študentskega naselja. JEZIKOVNI TEČAJI Prva generacija tečajev v poletnem semestru se je že začela, zato ste naslednjič vabljeni šele/že predvidoma 18. aprila, ko se začnejo letošnji jezikovni tečaji. Razpisani bodo tečaji vseh jezikov in vseh stopenj, pri-jave zanje pa bodo zbirali v SOLT-u (VII. blok štu-dentskega naselja v Rožni dolini) od pon. do čet. med 10.00 in 16.00 in v petek raed 10.00 in 13.00. Cena tečaja ni znana. TECAJ STROJEPISJA se začne 18. aprila. Cena tečaja še ni znana. TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV se začne 18. aprila. Cena tečaja ni znana. AVTOŠOLA ŠOLT Inštruktorji so plačani po uspešnosti svojih kandida-tov. Cel izpit lahko narediš na kredit. Praktično lahko vadite 10 ur tedensko. Ura vožnje stane 1.150 SIT, ura na motorju pa je malo dražja. RAČUNALNIŠKI TEČAJI potekajo čez vse leto in jih ob zadostni udeležbi začne-jo udejanjati kadarkoli si zaželite. RAČUNALNIŠKA DELAVNICA je samo za vas odprta 24 ur na dan, pod pogojem, da delo na računalniku že obvladate. Za eno uro dela na PC-jih vam zaračunajo 70 SIT, vaše delo pa vam tudi sprintajo na laserskem tiskalniku. Po želji vam svetujejo, nudijo individu-alno pomoč pri delu, oblikujejo diplome, tabele in grafe ... SELITVE IN PREVOZI Hitro in poceni vam lahko razmontirajo in preselijo pohištvo in podobne reči. Včasih uspejo razmontirano tudi sestaviti. STUDENTSKI SERVIS ŠOLT posluje v VI. bloku v tais-tem študentskem naselju. Odprt je od ponedeljka do četrtka med 7.00 in 16.00, v petek in soboto pa med 7.00 in 13.00. Na delo se ne čaka v vrstah. Ob vpisu namreč poveš kakšno delo ti odgovarja: pokličejo te po telefonu, če si iz Rožne, te poiščejo. Za vpis potre-buješ: osebno, indeks, sliko, 200 SIT za članarino, številko tekočega računa ali hranilne knjižice. Z vpisom v študentski servis postaneš član društva ŠOLT, kar ti prinese popuste pri vseh dejavnos-tih društva. STUDENTSKISERVIS SOU Borštnilcov trg 2, Ljubljana, telefon: fakturni oddelek: 125-50-21, posredovalnica sob: 125-40-62 ZAPOSLITVE Za fante je na voljo različna ponudba del, od anketiranja, uličnih prodajalcev časopisa, risanja grafov do raznih fiz-ičnih del. Za dekleta so na razpolago tudi zahtevnejša dela v administraciji, delo v strežbi in prodajalnah, na voljo je tudi čiščenje, anketiranje, proizvodno delo DENARNA POMOČ Študentski servis nudi svojim članom denarno pomoč v obliki brezobrestnega posojila, ki ga morajo vrniti v dveh mesecih. Višina zneska znaša 30% od zajamčenega osebnega dohodka v pred-preteklem mesecu, dobijo pa jo lahko študenti, ki so v zadnjih šestih mesecih prejeli vsaj eno izplačilo prek Štu-dentskega servisa. Trenutna višina posojilaje 7.950 SIT. PRAVNA POMOČ Studenti Pravne fakultete nudijo pravno pomoč sotrpinom. Dobite jih na Štu-dentskem servisu vsako sredo med 9. in 11. uro ali po telefonu 061/125-40-62. Ob četrtkih lahko dobite pravne nasvete na Pravni fakulteti, telefon: 125-40-55 int.53. POSREDOVALNICA SOB V okviru Študentskega servisa deluje tudi posredovalnica sob, ki brezplačno posreduje med najemodajalci in študen-ti. Posredovalnica ima ves čas na voljo 30 do 40 stanovanjskih enot, med katerimi prevladujejo enoposteljne in dvoposteljne sobe s souporabo kuhinje in kopalnice. Cene ležišč se v povprečju gibljejo od 100 do 150 DEM + tekoči stroški. Sobe so na razpolago na vseh koncih Ljubljane, nekaj pa jih je tudi v okoliških krajih. Posredovalnica sob deluje v prostorih Studentskega servisa od ponedeljka do petka med 8. in 14. uro. Njam Njam Opombe N - Samo za notranje študente, tj. štu-dente, ki tam živijo oz. študirajo 5 - Največ pet bonov na mesec na DOM - največ pet bonov v kornbi-naciji na mesec Prodajna mesta Kersnikova 4: pon. - čet. 8:00-19:00, pet. 8:00- 14:00. tel.: 318 454 Rožna dolina: blok IV, pon.- pet. 8:00 - 12:30, tel.: 271 473 njaMB njaMB Emavs 80 340 EPF 50 320 Halopizza 70 360 Ježek 80 340 Kitajska restavracija 90 370 Kolodvorska restavracija 60 340 Korotan 80 350 Lačninoj 130 400 Pedago{ka fakulteta 50 320 Pohorje 130 380 Slavija 130 400 Stephenson 110 370 Škorec 100 370 Študentski domovi 50 340 Tehnična fakulteta 50 320- Topnjam 90 360 Visoka kmetijska šola 40 320 ŠPORT vi- _ HUi 1 ^^^^^^^^lr ^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^H'" ^^^B^ V balonu po Sloveniji MARIBOR SNG 21.00 KONCERT VLAD A KRESLINA 19.30 Shakespeare: HA3MLET, premiera / 9.30 Shakespeare: HAMLET 19.30 Shakespeare: HAMLET CELJE SLG 21.00 Barker: NEPRED- VIDIJIVE POSLEDICE, premicra 10.30 Pirandello: KOT ME XI HOČEŠ 21.00 Barker: NEPRED-______ VIDUIVE POSLEDICE KLUBI KOPER MKC CATTIVE ABITUDINI (Trieste) Velikonočna sobota: VVORK (England) DOBRAVLJE PRI AJDOVSCINI 4.4. 21.00 Velikonočni ponedeljek: THE CHOP CHOY SHAGGIES (V.Britanija, Belgija) VEGRTABLE SOUP (Zagreb) Evropska hip hop rap rnetal core atrakcija! DOBROVO STRELISCE 25.3. NIET MARIBOR MKC 26.3. NIET KLUB RADOVLJIŠKIH ŠTUDENTOV 26.3. Radovljica SEMINAR POSLOVNE KOMUNIKACIJE predava:Edita Kuhelj MILA DOJKA Miludojka v akciji Pred časom je v prestolnici Prekmurja bil koncert. Kot presdkupini sta ogrevali Folk Donald Breed ("Igramo neko vrsto Funk Jazz Rock'n'roll Hard Cora") in Post Catholic Trauma, ki so podobo pobrali pri Sisters of Mercy in The Mission. Po medli igri so svoje odi-grale zvezde večera. Bil je eden boljših koncertov, ki so zgodili na oni strani Mure. Po koncertu so bili videti ožeti, zato sem jih vprašal,' ali so kaj zma-trani. Oni: Še kar, pa ti tudi slabo zgledaš. Na, tu maš pivo. (Ne Union.) Pijete Laško? Saj ječist vredu. A imatefulkeša? Uau! Če bi ti povedli bi vaš časopis bil poln nul. Pevec: Zato ti rajši povemo v kuvajtskih dinarih. Basist: Jusgoslovanskih. Ste profesionalci ? Ja vsak v svojem fahu. Ob kavici in čikih pa včasih tudi kaj zaigramo. Greste kaj čez mejo? Ja pred kratkim smo bili na Gorenjskem, Dolenjskem, Primorskem... Zdaj smo pa v Prekmurju - a veš, kako je to daleč. Kakšna se vam zdi tukajšnja publika ? Zelo v redu. Takšne pub-like si lahko samo želiš. Drugje se zgodi, da so kot mrtvaki. Kako vam je všeč sloves tretje slovenske alter skupine, po Labaichih in Borghesiji? Boli nas K. To je vse Rock'n'Roll. Pa ste vi kdaj resni? To je problem pri nas. Nemogoče je narediti resen intervju. Kako dolgo ste v tej postavi? Šest mesecev. Koliko stepa stari? Skupaj dobrih sto. Kaj vas drži v kondiciji? Propolis - vegetarijanska hrana. Ste vegetarijanci? Ah, ob sredah, drugače ne. Pokadili smo še par cigare-tov, spili par piv, še kakšno povedali, si izmenjali avtograme in telefone in se odpravili k zasluženemu počitku. Dober žur. Robi Recek Donald Breed T ^H echno glasba je vedno bolj razširjena. ^H Razširja se po klubih in diskotekah, ven- ^H dar s to razliko, da je v diskačih več ali 1^1^^^ manj samo 'štancasta' glasba, medtem ko lahko v klubih kot recimo K4 slišite bolj kvalitetno techno godbo. O tem, in o problemu nerazumevanja resne techno glasbe sem povprašal dve ljubljanski techno skupini, Clockvvorks in Mousetrap. - Kdaj seje technoglasba začela? - Po mojem sta dve varianti, A in B. Prva je Detroit (od leta '85 naprej), ko se je začela razvijati bolj energična dance glasba, ki se je razvila v ACID in iz njega se je razvila današnja najbolj razširjena oblika techna. Po drugi strani pa so Kraftvverki imeli korenine v mnogih današnjih projektih. Tista resna techno glasba, ki danes obstaja, ima lahko kore-nine tako iz Amerike kot iz Evrope (Kraftvverk, Jarre). - Kako bi definiralDetroitsko glasbo? - Ljudje zelo napačno mislijo, da je techno glasba samo igračkanje z sintesajzerji. To sploh ni res. Techno glasba ima kot vsaka resna glasba socialno podlogo - odpuščanje delavcev in podobno, kar se je takrat v Detroitu tudi doga-jalo v raznih getih in na ulicah. Anti rokenrol, dovolj imamo kitar in to. Črpali so iz zgodnjih ambientalnih stvari (Danger In Dream, Brian Ino iz Anglije), in vsi ti sklopi so se povezali v ambientalno glasbo. Pri tem je Roland imel ogromno vlogo, brez Rolanda techno glasba danes sploh ne bi bila to, kar je. Takrat so na novo naredili veliko sintov, ki so sicer obstajali že od zgodnjih osemdesetih naprej, oziroma še prej. Pojem 'analogni sint' je pomenil narediti zvok čimbolj podoben originalnemu inštrumentu, čeprav danes vemo, da ti zvoki sploh niso bili podobni pravim. Uporabljali so jih v dokumentarnih filmih za posebne efek-te, kjer so potrebovali zvoke z velikimi oscilacijami, z velikimi frekvenčnimi razponi. In potem so z njimi začeli delati prvi techno freaki. - In kakšnaje Detroitska glasba ? Mirna ? - Bolj mirna. Oziroma, tudi Detroit se lahko razcepi na več smeri. Iz Detroita pride recimo tudi ACID, ki nikakor ni mirna, in nikakor ni chill out glasba... Imela je ideologijo, zasnovo. Danes se 95% techno glasbe izgublja v brezide-jnosti, in ni tiste osnovne podlage, kot je bila včasih. Danes lahko LP izdaš z okrog 10.000 DEM, kar povprečnemu evropejcu ni prevelik denar. - Kakoje šlo naprej? - Že prej so bili tudi Afrikaa Bambaataa in Kevin Sanderson, ki so igrali povezavo Berlin - Detroit, isto kot Kraftwerk in Jarre. Jarre je naredil veliko več, kot pa danes priznavajo. Ne priznavajo pa ga zaradi tega, ker novejši techno freaki nimajo česa njegovega posnemati, saj so vse njegove novejše plošče bullshit - komerciala, veliki koncer-ti, kaotičnost in podobno. Letnice: Oxygen '76, Equinoxie '78, Kratfwerk '78... - Kaj se danes posluša iz Detroita ? - Zelo malo ljudi posluša pravi Detroit, razen komercialne, scenske stvari. Pravi Detroit bo vedno v undergroundu. Detroit je bil in vedno bo v svoji obliki. - Kdaj seje začela Evropa ? - V bistvu z Kraftvverki. Pravi bum je prišel z klubskim dogajanjem, vendar je vedno ostajala potreba po večjem poudarku ritma. LSD... -ZakajLSD? - Glasba, ki je bila zelo energična, je postala z uporabo LSDja Še bolj energična. V izvirniku je šlo za houseparty-je. Bile so samo te zaprte zabave, ki so se začele v under-groundu zaradi organizacijskih stroškov in so še bolj šle v underground zaradi javnosti, ki je 'izvedela', da je na teh partyjih tudi droga. Mnogo ljudi je hotelo priti na te zabave, vendar niso mogli priti, ker se na te žure ni prišlo brez povabila. Noter si lahko prišel le na priporočilo neko-ga, in kraj ter priporočilo naslednjega si dobil na tej zabavi. Vendar to ne velja za velike partyje, na katerih je danes po več desettisoč ljudi. Ti so usmerjeni že zelo komercialno. - Trance... - Naj tole zaobjamem malo širše. Če vzamemo chill out glasbo... - Chill out? - Gre za glasbo, ki manj temelji na plesu in več na poslušanju in padanje v feeling. Trance se od ambientalne glasbe loči po tem, da gre za zelo podobno dogajanje, s tem za je ambient daljši in se nanj ne da plesati. Pri trance glas-bi pa je poudarjena repetativnost, ko človek pade v feeling, kjer ne čuti več same glasbe, ampak se okrog njega pojavi neko vzdušje. Gre za globlji, mentalni občutek. Glasbena kramci TECHNO HOCETJ VEDETI KAJ VEC O NJEM? - Hard tranceje... - Je hitrejša varianta trance. Mešanica ambientalike in hard core techna. - Za kaj gre pri disko glasbi (2 Vnlimited itd.) ? Je to resna glasba? - Absolutno ni. Zato, ker je taka glasba naravnana samo na produciranje samo že znanih melodij, ki vedno znova vžgejo, če so dobro sproducirani, in ob vokalih, ob scenski prirejenosti (atraktivni video spoti) - kič pač. Ljudje imamo že od nastanka prvega človeka to slabo lastnost, da sledimo nekim klasičnim metodam, ki so že preizkušene in v katere se ni treba poglobiti. To je isto kot pri recimo rokenrolu, kjer bi nekdo rekel 'saj to je pa vse isto', ampak če se pa poglobiš v glasbo samo, pa vidiš, da to ni res. - Kako se dela trance glasbo? - Tega ne smeš delati iz gole profesionalnosti. Moraš poz-nati celoto ; ne moreš primerjati hard corea in Kraftwerkov. Če si ustvarjalen, lahko samplaš (vzorčuješ in uporabljaš v svojih komadih) čisto vse zvoke okrog sebe, od tovornjaka do sesalca. -In še ostale smeri techno glasbe? - Nizozemska. Je izredno zanimiva. Folk je nenavaden, in bogato umetniško navdihnjen. In tako so se na Nizozemskem pojavile plošče, ki so v Evropi manj znane, predvsem iz smeri chill out glasbe, ki pa jo oni imenujejo 'mellow house'... - Kajje house? Ljudje imajopredstavo, da so house reci-mo 2 Unlimited. In ko mu rečeš techno, odgovori isto. Kajje torej točno house? - Opredelitev je nemogoča. Vsak ima svoj prav. Nizozemci imajo za house vse od hard cora do mellow housea, imajo samo druge predpone. Američani in drugi evropejci uporabljajo izraz 'techno'. Jaz bi za house vzel vso techno glasbo,ki je usmerjena predvsem v dance, ampak je še zmeraj kvalitetna. (Robin S recimo) - Rotterdam? Je to hard coretechno? - Tukaj se bomo sedaj stepli, haha... Vsak misli drugače. Rotterdam je 'gabber' glasba. Gabber pomeni prijatelj. Ampak nizozemci smatrajo pod 'gabber' tudi recimo kakšne Ministryje in podobno. Rotterdam pa je prevzel zelo hitro, 'huligansko' glasbo. Ta glasba se danes počasi zaključuje. Tu je hiperprodukcija in ta bo šla navzdol v Cubase med delom čisti underground, izven 5 pop kulture. Mislim, da o se bo celotna evropska 5 techno kultura pomakni- 5 la za precej bpm-ov (bits J per minute, število bas udarcov na minuto) navzdol. Je pa razlika med 'gabber' in hard coreom. Gabber je reci-mo zajebantska glasba, nemški hard core pa je bolj globoko, melodično usmerjen. Je bolj kvaliteten. Gabber glas-ba zelo negativno vpliva na psiho. Razlika med tranceom in hard coreom je prib-ližno taka kot med rock-om in death. metalom. Nikakor ne moreš reči, da je ves techno enak. Techno je kompleksen, širok pojem, od ambien-talike, acida, trancea, doPo Glede politike pa se mi zdi, da bo potrebna precejšnja občutljivost. Študenti bodo lahko osvetljevali in kritizirali (nek določen politični pojav) nikakor pa se ne bodo spuščali v dnevno politiko. Tu pricakujem kompromis medpodroČnimi uredniki in sodelavci. Posebna rubrika potopisi pa bo vključevala opise posameznih potovanj, doživetij in zan-imivih prigod. ZAKLJUČEK: Status reportaže in intervjuja bosta urejena po stalnem predhodnem mesečnem dogovoru s področnimi uredniki. Intervju bi se delal po moji osebni odlocitvi ali odločitvi področnega urednika. Samo urednik in področni urednik lahko jamčita za kvaliteto vprašanj. Intervjuvali bi se uspešni študentje, asistenti, profesorji, kulturniki.... Po možnosti bi bila lahko intervjuja dva, vsakv svojem področnem sklopu. Tako kot intervju, se bo tudi reportaža dodelila po dogovoru določenemu podrocnemu uredniku. To bodo različne informacije, novice, novičke, zanimivosti (začinjene s humorjem), strip (zgodba) in končno posebno rubriko : Crna kronika, kjer se bodo na poseben naČin obravnavala strojena kazniva dejanja. Sledili bodo seznami prireditev v Ljubljani. Zadnja stran bo odprta iudi za različna pisma, pritozbe, polemike, pohvale itd. zadnji sklop bodo sestavljali fotoreporterji, novinarji FDV-ja. Vsi sodelujoči bodo morali obvladovati pisno knjižno jezikovno normo. Potrudil se bom in to odločitev natančno ures-ničevulf da sodelovci ne bodo uporabl-jali socialnih zvnti slenga, žargona in neologizmov. Po mojem mnenju to odd-alji samo relevantnost sporočila in tekst naredi do določene meje neberljiv. V skladu z uredniško koncepcijo sem se za pisno normo odločil zaradi ugleda in relevantndsti Študentskega časopisa, ki bo zaradi tega lahko konkuriral ostal-im revijam in Časopisom. Izbral sem in še izbiram tako ekipo sadelovcev, ki bodo popolnoma obvladovali funkcijsko zvrst publicis-tičnega jezika, da bodo znali formirati intervju, reportažo, komentarje itd. Glede kulturnega sklopa naj povem, da ,'.»¦¦¦«;,' vključeni sem v večji meri študen-ti} ki se spoznajo na kulturno prob-lematiko in so uveljavljeni kot sod-delavci pri razlicnih časopisih. Vsak sodelavec in novinar bo moral skrbeti za sporočanjsko vrednost svojega izdel-ka. Kot odgovorni urednik se bom zavzamal za določeno hierarhično dodeljevanje honorarjev. Posebej kvalitetni izdeliki se bodo nagrajevali po dogovom z uredniškim svetom, Sele na osnovi vseh teh meril in same orga-niziranosti dela se bo lahko dosegel nek trajnejU in trdnejši kulturololški nivo časopisa. Dopustil bom veliko odprtost časopisa za različne prispevke in pobude, vendar v okviru določenih ome-jitev (jezika in izraza) uredniške kon-cepcije. 2. Finančna slika Cilj moje uredniške politike je, da bi postalo razmerje med med prihodki in odhodki konstantno. Ta stalnost pa je vezana tako na same stroške, kot na tisto kar bi bilo dodatni vir zaslužka. Stroške časopisa visdim v treh vidikih. a) Prvi in največji strošek je strošek tiska skupaj z tehnično obdelavo (prelo-mi). Ti stroški ne smejo prebiti meje 350.000 5/T. Zavedam se, da je tisk zelo povezan z naklado, zato tudi gov-orim o tej številki kot zgornji meji. Samo zviševanje naklade ne bo prineslo zviševanja stroškov, saj so ta nihanja zelo povezana tudi s stalno in dinamično politiko menedžerja, ki bo skrbel za približevanje optimalnim stroškom tiska. Vso mendiersko in ekonomsko finanČno politiko bo vodil kolega, ki ga bom tako, ko bom sprejet, angažiral v tejsmerL b) Drug največji strosek vidim v honora-jih, ki se bodo gibali pribliino v kvoti 200.000 SIT. Teksti, ki bodo zaradi vse-bine, jezika, stila, dobrega komentarja (njegove odmevnosti) posebno dobri, bodo nagrajeni še z določeno nagrado, kar bi imelo nekaksno spodbujevalno vlogo. Idejna inovativnost bo zelo dobrodosla, saj bo časopis odprt za mlade, perspektivne študente, ki bodo poleg svojega talenta morali zadosto-vati nekaterim uredniškim zahtevkom, ki so šeposebj ekspicirani v točki 1. c) Poseben strošek promoviranja Tribune pa bi mesecno znasal v povprečju 50.000 SIT. Predvsrem v začetku pričakujem sodelovanje štu-dentske vlade oziroma same informaci-jske pisarne pri pokrivanju določenih stroškov promocije nove podobe same Tribune. Vsak časopis ima končni cilj predvsem v samopokritju. K temu stremim tudi sam, zatto upam, da boni uspel v uvo-duu omenjeno dejanskso približati ničli. Prihodke bom črpal iz razlicnih virov, saj sem mnenja, da lahko le z vztrajnostjo in natančnostjo znižujem stroške in povečujem prihodke. Največji vir prihodkov bo predstavljal denar iz naslova naročnin in prodanih številk. Potrebno je uveljaviti prodajo med študenti in sicerpofakultetah, štu-dentskih naseljih, na mestih, kjer se prodajajo študentski boni in tudi tam, kjer so postavljene info. točke. JJlična prodaja mora tudi zaživeti, zato bo časopis izhajal zadnji ponedeljek v mesecu. Ulicna prodaja tako lahko operira še z torkom in sredo, oziroma celim nadaljnim tednom. Sama naklada bo dobra osnova tudi za oddajanje reklamnega prostora. Ta mora zopet pridobiti svojo tezo. Potencilani zakupniki reklamnega prostora so tudi prisotni v študentskem življenju, pri čemer je treba samo še utrditi že uveljavljeno reklamno izmen-javo z kinodvoranami, gledališči. Poseben vir so tudi subvencije, ki jih bom skušal pridobiti v okviru posameznih ministrstew, študentske organizacije itd. in tudi tujine. Tudi sama dopisniška mreia mi bo v pomoč pri pridobivanju sredstev s tega nsalo-va, saj bom preko dobival še nekatere sponzorje. 3. Marketinški vidik O prodaji in propagandi sem delno spregovoril že v poglavju o finančni sliki. Tu bi rad opozoril na previdnost, ki jo izražam glede stroškov oziroma prodaje. Mnenja sem, da je bolje začeti Z mesečnikom, saj s tem prihranim nekaj denarja za tisk in tehnično obdelavo. Sami poslovni rezultati pa bodo kasneje narekovali tudi postejše izhajanje. Mislim, da bo ravno čas do polletnih počitnic lahko že tako reprezentativen, da bom na osnovi tega časopisnemu svetu predlagal drugačne rešitve. Rad bi tudi opozoril, das bo marketinško shemo uresničeval kolega, ki se na tovrdtni posel spozna, Jaz se bom tako lahko posvetil koordiniranju uredniške ekipe in sodelavcev. Zelo pomeben elementpri merketingu in tudi sicer je predvsem tudi dobra opreml-jenost prostorov in možnost normalnega dela. V eni pisarni hkrati opravljati vse ekonomske posle in hkrati tvoriti vsebi-no časopisa, je nemogoče. Nujno sta potrebni dve pisarni s samostojnima telefonskima linijami in vso drugo opre-mo (najmanj trije računalniki, ustrezno pohištvo in drugo). Vse dodatne informacije pa lahko poseredujem v osebnem razgovoru s člani časopisnega sveta Tribune. Tudi sicer se zavedam, da bo ključnega pom-ena, kako bom sodeloval s časopisnim svetom in študentsko vlado. Pričakujem dovolj maneverskega prostora za samostojno delovanje, zavedam pa se, da so odločitve sveta obvezujoče. Primož Zevnik Opomba: ,„„„„„,„»,„„„„„„„,,„„„„,„,„ ssssssssss - postrezi si sam (ali vprašaj Toporišiča). KULTURA In the Name of the Father. Irska/V. Britanija/ZDA, 1993. Režija: Jim Sheridan. Scenarij: Terry George, Jim Sheridan, po avtobiografskem romanu Proved Innocent Gerryja Conlona. Fotografija: Peter Biziou. Glasba: Trevor Jones. Glav. vl.: Daniel Day-Lewis, Emma Thompson, Pete Postlethwaite, John Lynch, Mark Sheppard, Beatie Edney. Distribucija: Karantanija film. Irska, leta 1974. Gerry Conlon je mlad irski pridanič, ki sklene, da se bo za nekaj časa umaknil iz Belfasta (potem koza las uide britanskim vojakom, ki po pomoti mislijo, daje ostrostrelec, članilRApabimu - kot tatu - prestrelili koleno, čega ne bi rešil njegov oče) in poskusil srečo v Londonu. S prijateljem Paulom Hillom nekaj časa živita v eni od tamkajšnjih hipijevskih komun, noč od 5. na 6. oktober, ko je v guildfordskem pubu eksplodirala botnba, ki jo je nastavila IRA, pa prebijeta v nekeni parku. Policija - po raciji v komuni - obtoži najprej njunega prijatelja in njegovo dekle, nato pa še Gerryja in Paula, da so organizirali atentat. Vsi štirje so izpostavljeni grozljivim pritiskom svojih zasliševalcev, tako da eden za drugim klonejo in priznajo krivdo. Obsodijo jih na dosmrtno ječo, več Gerryjevih sorodnikov (vključno z njegovim očetom, Giuseppejem Conlonom, s katerem sta zaprta skupaj) pa - kot domnevne sodelavce IRA - na dolgoletne zaporne kazni... Jim Sheridan, režiser, koscenarist in producent filma V imenu očeta, je že Ieta 1989 zaslovel s filmom My Left Foot, ki je bil nominiran kar za pet Oscarjev: za najboljši film, režijo, adaptirani scenarij, glavno moško vlogo (Daniel Day-Lewis) in žensko stransko vlogo (Brenda Fricker) - v zadnjih dveh kategorijah je Oscarja tudi dobil (leto kasneje je Sheridan režiral The Field, ki se prav tako dogaja na Irskem). V imenu očeta je izrazito večplasten film. Po eni strani gre seveda za zgodbo o boju Giuseppeja in Gerryja Conlona (Giuseppeje vječi umrl, ne da bi dočakal svobodo) za pravico, saj sta bila po nedolžnem obsojena na ječo. Britanske oblasti so bile po guildfordskem bombnem napadu (tedajjeumrlopetljudi, velikopajih jebilo ranjenih), ki so mu sledili še drugi, pod izjemnim pritiskom javnosti, naj razrešijo te zločine, zato je bil 28. novembra 1974. leta sprejet drakonski "zakon o preprečevanju nasilja", ki je polici ji med drugim dajal pravico zadrževati osumljence teden dni, ne da bi videli pravnega zastopnika. Policija je sicer kasneje dobila v roke prave storilce atentata, vendarjetozamolčala. Šehujeje.dasejelovu na čarovnice in iskanju grešnega kozla pridružilo tudi britansko pravosodje: domnevni "storilci" so bili kljub pomanjkanju dokazov in nedoslednosti pri "priznanjih" obsojeni na najvišje možne kazni. Dodatno absurduost pri vsej zadevi predstavlja dejstvo, da je bil Gerry Conlon izgubljenec, človek, s katerim IRA ne bi hotela (in tudini hotela) imeti nobenega opravka: bil je tat, narkoman, nezrel in nezanesljiv. V času njegovega prestajanja zaporne kazni so tisti, ki so si prizadevali za njegovo izpustitev, prav to uporabljali tudi kot enega od argumentov v njegov prid, saj Gerry ni bil iz testa, iz katerega bi mogel nastati borec IRA (karse navsezadnje izkaže tudi v zaporu, saf se Gerry od terorista Joeja McAndrewa -potem koje žepovsem padelpod njegov vpliv - odvrne prav tedaj, ko se konča demonstrativno postavljanje in se začne "zares"). Seveda je to predstavljalo tudi problem za Sheridana kot režiserja, saj je moral kot "junaka" prikazati nekoga, ki je bil vse prej kot to. Nič manj pomembna pa ni še ena raven, ki jo je moč razbrati že iz naslova filma. Če je bil My Left Foot film o odnošu med materjo in sinom, pa imamo tokrat opravka z razmerjem oče - sin. V imenu očeta je tako avtorska dopolnitev k prvemu filmu, zato tudi ni naključje, da je za glavno vlogo ponovno izbran Daniel Day-Lewis. Gre za eno najlepših posvetil odnosu med očetom in sinom, kar jih je bilo kdajkoli posnetih, distributer in prika-zovalci pa si zaslužijo vso pohvalo, kar smo si ta film lahko v naših kinodvoranah ogledali tako rekoč takoj po tistem, ko je prejel Zlatega medveda na festivalu v Ber-linu. IGOR KERNEL ip ŽENSKA I(Z)MENA V POUTIKI MIHELAČ, 1994 Vrokah imam nekakšen letni katalog, ki je, ne boste verjeli, poln žensk! Ja, pa ni to, na kar ste pomislili. Tudi ni katalog kakšnegalerije, ki bi bil poln, recimo aktov, ki so jih prcko leta razstavljali. Poln je Čisto resnih žensk. Morda celo preveč resnih. Vsaj nekaterih. Katalog je delo "Urada za žensko politiko". Tudi lo zveni zelo resno. Poglejmo si najprej opremo. Na platnici je nekakšen toneč grški steber. Grki so izumili demokracijo. Zakaj steber tone? Se za tcm morda skriva kakšen namig? Morda pa to ni steber, teniveč morska pena. Kako že gre tisto z grškimi bogovi in o morski peni? Ja, pustimo platnice in se podajmo v skrivnostneglobine. Notranjostjesestavljena v kataloškem stilu. Nekako tako kot PIRS, le da tam ni fotografij. Iz fotografij pa v nas, ki držimo knjigo v roki, strmijo političarke. Vsaka iznicd njih nani predstavi sebe v vlogi ženske, matere, soproge, mislice, humanist-ke, političarke... Knjiga, ki vani jo nikakor ne priporočam kot večemo čtivo. Ne hodite z njo v posteljo! Kajti, nikoli ne veš! Mor- BERLIN 94 VBerlinu je letos potekal že 44. mednarodni filmski festival, ki naj bi bil namenjen predstavitvi nove filmske produkcije, novih tendenc in avtorjev. Kmalu pa se je izkazalo, da izbrani filmi niso niti najbolj reprezentativni niti ne prinašajo kakšne posebne svežine, novih in drugačnih pogledov na medij, družbo. Dokaj žalostna je ugotovitev, da med filmi ni bilo opaziti različnosti, novih idej, izraza. Prevladuje ameriški vpliv. Enaka struktura, estetika in tematika. Celo isti igralci in režiserji. Klasični filmi s tipično dramaturško linijo, patetičnim in površnim obravnavanjem tem. Film Bopha! Morgana Freemana obrav-nava problematiko rasnih in socialnih nemirov v JAR-u, a je ta poenostavljena do te mere, da nekateri pomembnejši aspekti ostanejo skoraj neopaženi. Izogiba se provokativnim vprašanjem. Ne le, da se film srži problematike v velikem loku izogne, temveč jo popolnoma zamolči. Nekaj podobnega velja za film, ki je dobil zlatega medveda za naboljši film. "Vimenu očeta " \e gan\]iva pripoved o razmerju med očetom in sinom, ki sta po nedolžnem obsojena terorističnega napada. Vprašljivo pa je, ali si takšen film zasluži nagrado za najboljši film zgolj zaradi trenutno aktualne politične teme. Zgodba je resnična. Zakaj torej tegajilma niso posneli že takrat, ko je do teh krivic prihajalo? Odgovor je preprost. Zaradi provokativnosti in subverzive note bi bil film verjetno prepovedan ali pa bi bilo prikazovanje omejeno. To pa ni v interesu producentov, saj bi to pomenilo manj gledalcev, torej manjši izkupiček, pa še nepotrebne sitnosti z oblastmi. Kaj pravzaprav komercialna in tržno usmerjena proizvodnja filma pomeni za filmsko ustvarjanje, najbolj nazorno kaže primer vzhodnoevropske produkcije. Medtem ko državni sistem subvencij razpada in se subvencije manjšajo, državni filmski studiji pa propadajo ali se pre-usmerjajo na bolj donosna področja, vsepovsod ras-tejo nove produkcijske hi-še, ki se Ie poredkoma Iote-vajo negotovih in tveganih avtorskih projektov. Vakuum, ki nastaja na področju avtorskih filmov, ostaja nezapolnjen, saj ni nikogar, ki bi prevzemal vlogo države pri podpira-nju nekomercialne film-ske produkcije. Večina filmskih ustvarjalcev, se je zato primorana zateči k tujim producentom, ki nimajo vedno posluha in razumevanja za avtorjevo ustvarjanje. Neodvisni in nekomercialni filmi tako čedaljebolj izginjajo s filmskih platen in iz zavesti širše publike. Ostaja pa brezosebna, prazna in hladna industrijska proizvodnja lažnih in mrtvih posnetkov na celuloidnem traku. Vendar slab festival ni samo rezultat trenutne svetovne produkcije. Na festivalu je bilo videti nekaj res zanimivih filmov, vendar razen enega samega noben od teh ni sodeloval v uradnem tekmovalnem programu. To je prav gotovo krivda organizatorjev, ki ne samo da se niso potrudili (ali pa so bili v ozadju kaki drugi razlogi), ko so oblikovali filmski program, v času celotnega festivala ni bilo tudi nobene vzporcdne prireditve na temo film. Nobenih okroglih miz, pogovorov, izmenjav, mnenj. Ne gre pričakovati, da se bo film v tako hermetičnem in sterilnem prostoru lahko razvijal. Vsaka ideja potrebuje prostor, pogovor in čas za nastajanje in reflektiranje za pogovor, potrdilo ali pa negiranje, da se lahko razvija. Za to pa deset minutni komentarji po projekciji filma ne zadostujejo, še posebej, če je večina strokovne publike nerazumevajoča in celo netolerantna do tem in estetik. Na drugi strani pa so prireditelji neverjetno močno promovirali proti (neo)nacistične filme, ki niso sodili sem niti v filmskem pogledu, kaj šele, da bi v njih res bilo kaj resnice in iskrenosti. (Neonacizem ni mentalitetapretepaških skinov, nacizem je ideologija, ki te skupine izrablja v svoje namene. Zato res ni opravičila, da nek mednarodni Jestival sodeluje pri kreiranju stereotipov in neresnic. Organizatorji, ki pravgotovo poznajo manipulativno močjilmskega medya, s tem zavedno alipa nezavedno sodelujejo pri konstruiranju in manipuliranju realnosti.) Berlinski festival se je tako letos izkazal za prenapihnjeno in lažno prireditev, kjer so v ospredju interesi posameznikov, kapitala, senzacionalizem in popularizacija osladnih malomeščanskih idej, ne pa promocija ustvarjalnosti v filmski umetnosti. JURE MEŽEK da pa se zgodi tisto najhujše in ne bi bil radvvašikoži.kobi katera izskočila... Za knjigo pa boste plačali še davek. Na tem mestu bi predlagal, da nam "Urad..." rajevsa-ko leto, takole za božičalinovoleto, pošlje, poleg al-manaha še letni katalog. DOCTOR IGNORANTIAE Odpusti mi, da pišem tako osebno; a svetje včasih veliko preveč resen za pregrade rezerve in lepih navad. Bertrand Russel Ui lii GEORGE CLINTON GAIAKTICNI FRIZER Nobeno naključje ni, da se je velikanski potujoči ameriški rock festival Lollapalooza pred dvemi leti končal v preigra-vanje vseh sodelujočih pesmi Standing On The Verge Of Getting It skupine Funkadelic iz leta 1974. To je namreč le eden od številnih znakov, ki pričajo o globini sledi, ki \o je pustil George Clinton v svetu popularne glasbe. Razvpiti mladi funk rockerji Red Hot Chili Peppers, Royal Crescent Mob, F.F.F, brezkompromisni rapperji Ice Cube, Afrika Bambaataa, hip hop samplerji Digital Underground, De La Soul, novorojeni acid jazzerji US 3, beli eksperimentatorji Beastie Boys, David Byrne, arenski punkerji Urge Overkill, vsi oni, prav tako kot številni drugi neomenjeni navajajo Georgea Clintona za svojega vzornika, glasbenega profesorja in duhovnega učitelja. Dr. Funkestein, utemeljitelj P- Funka, Atom-ski Pes, Neutrudni Funky Monstrum, Zvezdani Otrok, Človek Maničnih Prstov, moški s tisočimi vzdevki in enako številnimi načini smeha je danes srečno poročen, živi v Detroitu, ima štirinajst vnukov in novi album. Njegova žena Steph skrbi za dva otroka njegovega sina Traceyja, ki z očetovim blagoslovom nadaljuje družinsko glasbeno pot, medtem ko reizdanja plošč njegovega lepljivega Parliafunkadelicment Thang plemena prinašajo obilen zaslužek vsem, ki imajo pravice na njihovo prodajo. IZBRANA DISKOGRAFIJA: The Parliaments - I Wanna Testify {$G, Revilot 1967) Funkadelic - Maggot Brain (Westbound 1971) LeVs Take To The Stage (Westbound 1975) One Nation Under The Groove (WarnerBros 1978) Music For My Mother (Kom^ pilacija, Westbound 1992) Parliament - Osmium (Casa-blancal971) Mothership Connection (Casablanca 1976) UncutFunk - TheBomb (Kom-pilacija, Phonogram 1986) Georgea Clintona rodijo, kot prvega od devetih otrok, 22. Julija 1941 v Kanna-polisu v ameriški zvezni državi North Carolina. Družina Clinton je v naslednjih letih večkrat menjala mesto bivanja. Washington D.C., v katerem je družina najprej živela, je prebudil Georgeovo bujno domišljijo, ki se bo neoporečno izrazila nekaj let kasneje v zavreli glasbeni o d i s ej a d i. "Ptw stvar, ki seje spomnimje, ko sem imel pet let. Moj oče seje ravno vrniliz vojske. Vojna seje končala in vsiso govorili o atomski bombi. Spomnim se zatemnitev, velikih reflektorjev na nebu. Meddnevom zaradineskončnih kolon letal nisi mogel videti neba. Njihova nenehna preletavanja so dobesedno zaprla nebo." Sledila je zvezna država Virginia, enajset let po rojstvu svojega prvorojenca pa se je družina naselila v Nevvarku, New Jersey. Georgeova vsestranskost se je izražala že v zgodnjih najstniških Ietih. Ob tem, da je vodil posle bande mladoletnih prestopnikov The Outlaws, je kazal smisel za frizerstvo in se naučil tehnike procesiranja las, ki je v tem času bila zelo popularna pri afriško- ameriški mladini. "Leta '54 sem hodil v srednjo šolo v Newarku. Če si hotel izplavati iz geta si se moral ukvarjati z boksom, igrati baseball ali biti glasbenik. Preizkusil sem se kot bokser, ampak sem samo pobral en kup udarcev. Igralsem baseball, toda tudito ni šlo. Potem sem gledal v živo Frankieja Lymona, ki je takrat imel hit s pesmjo 'Why Do Fools Fall In Love?' in sem si rekel, da bi moralpočeti stvari na odru kot talemožakar."George ni dolgo čakal, in je leta '55 ustanovil svojo prvo, vokalno, petčlansko, skupino The Parliaments. The Parliaments se bodo skozi razne inkarnacije ohranili pri življenju v naslednjih dvajsetih letih. Čeprav so bili predvsem skupina šolskih plesov in okoliških zabav, The Parliaments so si pridobili določeno število posnemovalcev. Njihov bodoči član, bariton in bas pevec Thomas Grady je leta '92 pripomnil: "Bili so najboljša provincialna skupina na tem koncu." Zahvaljujoč svoji sposbnosti stiliziranja las se je Clinton zaposlil v brivnici Uptown Tensorial Parlor, ki je po-stala zbirališče skupine in rekrutno mesto novih članov. Leta 1958 je skupina posnela svoj prvi singl 'Poor Willie', ki mu je kasneje istega leta sledil 'Lonely Island'. Priložnost za preboj se jim bo ponudila šele štiri Ieta kasneje, ko so se udeležili avdicije pri razvpiti založbi Motovvn v bližnjem Detroitu. Lastnik in programski vodja, Berry Gordy jih na njihovo upravičeno razočarenje ni podpisal. Označil jih je za preveč podobne svojim varovancem The Temptations. Temu navkljub, je ostal Berry Gordy velik Clintonov vzornik: "Želel bi biti kot je on. Imam rad skupine, buisness in družino, sploh vse kar gre zraven. Mislim, da meje navdahnil, da naredim celo stvar." Obisk Motovvna pa je prinesel direktno korist Clintonu samemu, saj ga je Gordyjeva žena Raymona zaposlila kot producenta in skladatelja pri Jobete, novonastali podružnici založbc. Od ponedeljka do petka je delal kot frizer, za vikend pa bi se odpravil v Detroit, kjer je produciral in pisal glasbo za vrsto mladih in obetavnih glasbenikov, kot so The Flaming Emberts, The Fantastic Four, Pat Lewis, Theresa Linsday. Do leta '67 je matična skupina The Parliaments okrepila svojo ritem sekcijo, razvila strategijo zvoka v živo, preizkusila ideje na studijskih demo posnetkih in se pripravila na nepričakovani velikanski uspeh pesmi (1 Wanna) Testify, ki je prišel tega poletja. Pesem, izdana pri založba Revilot, je dosegla 3. mesto na R&B in 20. na Pop lestvici. Ta arhetip soul-funka bo ostal največji uspeh Clintona vse do Tear The Roof Off The Sucker (Give Up The Funk) iz leta 1976, ter sploh najkrajša pesem skupine, ki se je pojavila na lestvicah (dolžina komada je 2:50, kar bo kasneje zadostovalo le za ogrevanje prstov in prebujanje možganov). Poslušanostsinglajespremenilaživljenski tok skupine. Člani benda so zapustili svoja delovna mesta, Clinton pa je nehal služiti denar s frizerstvom: "Ko tako dolgo drugim urejuješ lasje, spoznaš bistvo Jrizerstva. Klošarje deloval enako urejeno kotzvodnik alipevec, koje zapustil brivnico. Slogsam v bistvu nic ne pomeni, pomembnoje kako se pučutiš v sebi. Če to sprejemaš, potem lahko postaneš grd ali urejen, v takšni meri kot si to želiš. Lahko si še tako zrihtan, toda vedno bo obstajalo neko mesto, kjerbošnekomudelovalrazcapan." The Parliaments so dokončno postali profesionalci. Odprla so se jim vrata sanjske koncertne dvorane vseh črnih glasbenikov, ApolloTheatrea.Prvivečerje bil katastrofalen. The Parliaments, ki so s svojo ritem sekcijo sicer tvorili enovito celoto, so lahko pripeljali le kitarista. Niso se ujeli z nekoliko tradicionalističnim pristopom hišnega orkestra in so se na odru dobesedno zaletavali drug v drugega. Po tem nastopu so se prilagodili okoliščinam, ter uredili svoje vrste in repertoar. Sledil je drugi singl 'All Your Goodies Are Gone (The Loser's Seat)', skupina pa je nenhno nastopala in to predvsem v družbi belih rockerjev, kar jo je spodbujalo, da v svoj črni zvok vlije beli drogirani hrup in bes. Bil je čas glasbenih permutacij in odkrivanja novih hemisfer. "Kot vokalna skupina nismo bili proporcionalni- eden je bil visok, drugi nizek, pravzaprav nismo imeli pravo podobo", opisuje Clinton skupino v primerjavi s takratnimi standardi črne godbe. "Naše srajce so bile pogosto madežaste, nogavice nikoli usklajene, kravate umazane. Bili smo v Bostonu in Sugar Shacku, kjer so vsi od učiteljev do staršev hodili napol oblečeni, vsi so bili hipizirani. Reklismosi, daje to rešitev za nas, saj smo odrasli najugu in smo vedno bili napol klošarji. V Harvardu si lahko v študentskem naselju kupil mamila. Nismo bili seznanjeni z drogami, poznali smo le marijuano. Bali smo se heroina, toje bila velika neznaka za nas in nasje že sama omemba imena strašila. Potem smo videli, da Ijudi bežijo od vojne in smo razumeli zakaj se to dogaja. Toda za nas so bila predvsem pomembna dekleta. Biti otrok cvetjaje zvenelo kot svobodna Ijubezen. Padli smo na to." Ampak to ni bila edina preokupacija skupine. Čeprav so Jimi Hendrix in Sly Stone že mešali zvoke črne duše in belo napadalnost, so George Clinton in njegovi sopotniki postali prva temnopolta "freak" skupina. Po enem letu in pol objavljanja singlov pri založbi Revilot, se je Clinton odločil pretrgati pogodbo. Izgubili so pravice na uporabo imena The Parliaments. Ta pogodbeni zaplet je dal osnovo za nastanek ustavrjalnega imperija Parliafunkadeli-cmentThang, ki bo postopoma izoblikovalo nerazvozljivo mrežo raznoraznih pogodb z giganti glasbenega buisnessa, saj je večina članov matične skupine bila hkrati samostojno pod pogodbo z eno od založb. i/S/TKeSTZISK ZAKAJ POSLUSAS KRS? 1. KRŠ je najslabša radijska oddaja 2. Vsak četrtek je še slabša 3. la četrtek bo najslabša 4. Tudl (ukaj plfe afibabjan P. S.: IMikoli ne more biti tako slaba, da nebi mogla biti sc Slabsa (ponarodil KKŠ)!^ Kako prevedeš v angleščino »sanja svin/a o kukuruzu«? American dream. KULTURA George je namreč prišel na idejo, da podpišejo spremljevalni instrumentalni del skupine za založbo Westbound, medtem ko bi vokalni del skupine, The Parliaments gostoval na njihovih ploščah. Za razliko od splošnega mišljenja, ime Funkadelic v resnici ni last Clintonove domišljije. Billy Bass Nelson je leta '92 izjavil: "Vračali smo se v Detroit po seriji nastopov v Ohioju. Bili smo zadeti in smo iskali ime. Večina predlogov je bila neumna, toda bili smo enotni pri tem, da bi bilo treba najti ime s kratico Del, kije obenem prispodoba psihadeličnega časa in funky duha. Eddie je povedal nekaj kot Delfunkloroids, jaz pa sem odgovoril: 'Ne, raje Funkadelic'. Po temje nastala tišina inje George rekeb 'Ja, imenovali se bomo Funkadelic, naša družba pa bo Parliafunka-delicment Thang. Cela zamisel seje v bistvu porodila tisti dan v avtu." Kakorkoli že, skupina je od trenutka posnela nekaj temeljnih poglavij popularne godbe in dokončno podria zid med belimi in črnimi glasbeniki. Prvemu albumu, preprosto naslovljenemu Funkadelicje sledil MaggotBrain, leta '70 pa je skupina posnela razsvetljeni, revolucionarno razvpiti/Vre Your Ass And Your Mind Will Follow. "Mishjo, daje to najboljša plošča", razlaga Clinton." Nerodno mi je, saj smo ploščo posneli in zmiksali v enem dnevu, ter odkorakali iz studija." Plošča je pomenila eno najpo-gumnejših inovacij vstudijski miksologiji, toda za Clintona je le rezultat naivnega eksperimentiranja v studiju: "Pravkarsem se bil naučil izpiranja. Ne spoznam se na mešalno mizo, pa jo tudi ne želim obvladati. Zadosti zapletenoje že zdaj, ko en ego piše ali poje. Ko se zmešajo razni egoti- tvoj producentski ego ve bolje kot tvoj pevski ego, da ne bi smel peti tako glasno. Toda tvoj pevski ego želi, da tvoj glas dominira, medtem ko tvoj snemalni ego ve, da ne moreš snemati na ta način in tako naprej. Sly Stone tnije ob eni priliki povedal: 'Človek ne prizadevaj si, dabise naučil kaj več.' Hotelje povedati, da če bi vedel bolje, ne bi delal te čudovite napake. Kakorkoli že, naučilscm se nareditiploščo iz katerekoli dve minuti hrupa, ki semjih imel na razpolago. Delalsem s temi štirimi mladimi narkomani, ki so se sredi snemanja odločili za spanje. Moral sem narediti ploščo iz tistega, kar sem imel. 'Maggot Brain' je bil izvrstno kitarsko delo, toda ostali del benda je bil čisto razsulo. Vse ostalo sem utišal do maksimuma in pustil Eddieja Hazela, da odigra cel komad." Vokalni del zasedbe je istega leta dobil nazaj pravice na ime Parliament ("s" v imenu so opustili v znak preteklosti) in izdal ploščo Osmium, za drugo založbo seveda, tokratlnvictus. Leto za tem se je funky mafia odpravila na prvi uspešni obisk starega kontinenta. Projekti Parliament in Funkadelic so se z določenim uspehom menjavali do leta '74, ko je stopila v veljavo nova pogodba z založbo Casablanca. Parliament so izdali LP "Up For The Down Stroke", Funkadelic pa "Standing On The Verge OjGettingIt". Zasedba se je obogatila s prihodom bratov Collins, basista Bootsyja in bobnarja Catfisha. "Poštekal sem, daje rock 'n 'roll umrl, toda pustilje praznino teatmlnosti, kijomi črnci lahko zavzamemo, " pravi Clinton. Bil je čas, da pihala in ritem prevzamejo pomen kitar. Točno to so tudi naredili in začelo se je obdobje P-Funka, ali Čistega Funka- obdobje v katerem bo funk dobil kozmično dimenzijo in razširil pathos črne spiritualnosti, ali kot je izjavil Clinton sam: "Obstajaprostor vparalelnem vesolju, kjerjefunkenergija, kijesposobna menjati meje časa in dimenzije." Izoblikoval je filozofski jezik, ki povzema v enaki meri od pocestnega slanga in paganske nlitologije. Cesarstvo črncev je postal Chocolate City, kl ga obrkožujejo vanilijasta predttiestja. Ravno Chocolate City je leta '75 bil uspešnica Parliament, Funkadelic pa so takrat izdali "Lefs Take It To TheStage" svoj predzadnji album za etiketo Westbound (sodelovanje se je zaključilo leto kasneje s ploščo "Tales Of The Kidd Funkadelic"). Singl "Tear The RoofOjfThe Sucker (Give Up The Funk) " Parliament je leto zatem dosegel petnajsto mesto na Billboardu. Leto '76 je prineslo P.Funk Earth Tour, najbolj ekstravagatno rock turnejo do tedaj, katere del dobička je bil namenjen Združeni Temnopolti Šolski Fundaciji (U.N.C.F), P.Funk Earth Tour je bil ultimativno lisergično funk doživetje. Skupina je priletela na gigantni oder v vesoljskem letalu imenovanem Mothership Connection, ki ga je pilotiral vodja "afronavtov", univerzalno bitje, George Clinton. Praliafunkadelicment je podpisal za Warner Brothers in dobil neskončne razsežnosti. Del imperija so postali projekti Bootsy's Rubber Band, The Brides Of Funkenstein, Parlet, Fred Wesley And The HomyHorns, TheP-FunkAllStars. Čeprav na posnetkih ni igral osrednje vloge, Clinton je opravljal dolžnosti producenta celotnega opusa, glavnega tekstopisca in je povrh bil edini vodja poslov. Slednje je večkrat povzročilo nesoglasja v skupini in konstantno menjavo članov. Billy Bass Nelson je odšel že zdavnaj zaradi finančnih nedoslednosti: "Na mesto, da bi mi dal celotno plačo, kije takrat znašala 250 $, je vedno pravih 'Tukaj imaš 150 $, Bill. Ostanem tidolžan 100$'. Ponavljaloseje vedno znova in tega sem se enostavno naveličal". Calvin Simon papravu. "Nismo želeli zapustiti Westbound. To je bila predvsem Georgeova ideja. Rekelje, da si Armen Boldian, lastnik založbe, ne more privoščiti tisto, kar smo si mi želeli delati in, dabodo Warner Brothers zapravili več denarja za skupino. Toje vsaj tisto, kar namje George povedal." Diskoidno leto 1978 je bilo plodno. Funkadelic so izdali album One Nation Under A Groove. Kritika ga je toplo sprejela in ga označila za eno najboljših plošč tega leta. Album krasi pesem Who Says A Funk Band Can't Play Rock, ki je ena najbolj eksplicitnih Clintonovih izjav o bistvu početja skupine: "Kdo pravi, dajazz bend ne more igrati plesnoglasbo?Kdopravi, da rock bendne more igratijunk? Kdopravi, dajunk bend ne more igrati rock?" Čeprav se je z izzidom albumov The ElectricSpankingOfThe War Babies in Trombipulation perspektivno začelo, leto '80 je pomenilo konec cesarstva. Raznorazne pogodbe so postale neobvadljive za nadzorovanje, da zasebna Clintonova založba Uncle Jam pa je bankrotirala. Parliafunkadelicment Thang ne bo nikoli več povrnila svoje oblike iz zlatega obdobja '74 -'80. Na površje je izplavala črna nevoščljivosl. Bivši člani družine, FuzzyHaskins, Calvin Simon so izdali LP Connections And Disconnections in nanj napisali, da Clinton ni bil angažiran. Clinton sam pa je ponudil pet netemperamentnih solo projektov, med katerimi izstopata album Computer Games in singl Loopzilla, ki so izšli pri Princeovi Paisley Park založbi. Produciral je vrsto glasbenikov in ustanovil novo lastno založbo, One Nation. P-Funk trenutno doživlja vročico kompaktnih reizdanj, saj je na CD-ju dosegljivo vse razen prvih singlov za založbo Revilot. Njegove plošče so posta-le zlati rudnik za vse samplerje, toda če želijo, uporabiti njegovo magijo morajo najprej dobiti dovoljenje, kot je to zapisano na enostavnih navodilih ob CD-jih George Clinton Family Series. Njegova plošča "Hey Man, SmellMy Finger" se je po dveh letih bivanja v skladiščih Warner Brothersov pojavila v prodajalnah, duh njegove glasbe pa živi v združitvi moči belih in črnih glasbenikov. TERENS ŠTADER -George Clintoii e il parliafunkadelicamento, Alberto Campo, (Rumore 14. aprile 19 - His Maštet Mittd, lohrt Cobert, (Option, september 1993) - the Penguin Ericyclopedla Of Popular Music, Donald Clarke (Penguin Books 1990) - The Heart Of Rock And Soul, Dave Marsh (Penguin Books 1989) - spremno besedilo kompilacije Music For My Mother Nekoč je živel mož, ki je padel v krog. Ni vedel, kdaj je padel vanj. Lepega dne je enostavno spoznal, da je padel v krog in da se vrti v njem že lep čas. Pomislil je; da je še dobro, da je to spoznal, a to spoznanje ga je še vedno pustilo v krogu. Je pa res, da mu je spoznanje dejanskega stanja pomagalo, da je začel iskati pot ven. Najprej je poiskusil s premikanjem proti kroženju. To je bilo zelo naporno in nevarno. Neprestano se je zadeval ob stvari, ki so se vrtele s kroženjem. Premikati se je moral hitro, z isto hitrostjo, kot je krožil krog. In s prav takšno hitrostjo so se mu stvari, ki so se vrtele v krogu, približevale. Pri takšni hitrosti jih je bilo zelo težko pravočasno opaziti in se jim umakniti. Cez nekaj časa je mož opustil ta način boja proti vrtenju kroga, v katerem se je znasel. Ni mu uspelo iztrgati se iz njega. Sicerres ni več krožil, zatopa je krožilovse okoli njega. In se zaletavalo vanj. Pa še drugo slabo lastnost je ugotovil: bil je na mestu. Z vsem trudom, ki ga je vložil v premikanje, se ni premaknil niti za ped. Mož si je želel, da bi se lahko svobodno premikal, ne v krogu, predvsem pa si ni želel stanja na mestu. Zato jo je mahnil pravokotno na krog in tako je začel delati spiralo. Mislil je, da bo prej ali slej prispel do konca spirale, a je čez čas uvidel nesmiselnost svojega početja in se ustavil. Zdaj je začel iskati pot iz kroga proti navzven, pa tudi to ni šlo. Krog je sicer res zapustil, a znašel se je v malenkost večjem krogu in naslednji trenutek spetvvečjem in tako naprej. Mož pa je poznal osnove geometrije in se je še naprej prebijal skozi vedno večje kroge. Cez čas so bili krogi že tako veliki, da so spominjali na ravnino. Ta ravnina je dajala možu večji občutek svobode, a se je zavedal, da je še vedno v krogu. Bolj ko se je oddaljeval od središča, bolj ravni so bili krogi. A še vedno krogi. Nekega dne, ko je bila ravnina krožnice že zelo ravna, je mož postal in pogledal nazaj. Rahlo se mu je zvrtelo v glavi. Pred seboj je namreč zagledal ves nesmisel svojega iskanja poti iz kroga. Videl je, kako se je z neizmerno strastjo gnal za nečim, kar je od vekomaj ležalo globoko v njem. Nežno je sedel, se udobno namestil in začel potovati v svojo notranjost. Dalj časa, ko je potoval, bolj so se mu širila obzorja. Priti ven iz kroga je bil zdaj najmanjši problem, možu pa je bilo čisto vseeno, kje se nahaja, saj je bil povsod naenkrat in nikjer, v krogu in izven njega. Nekoč je živel mož, ki je padel v krog. Nekoč je živel mož, ki se je poskušal prebiti iz kroga. Nekoč je žive! mož, ki mu je uspelo. Nekoč je živel mož, ki se je iz kroga prebil v kroglo. V koj neki se lohko prebiješ iz krogle? M. R.REZA MELIORACIJA Zgodnje je nedeljsko jufro. Jafe ptic so zbrone na robu velemesta. Pripravile so vse potrebno: tone bomb in eksploziva, buldožerje, nakladalce, kamione, kupe zemlje. Vse, prav vse je nared za veliko okcijo napredka. Vrhovniptič da znamenje in krilatke v en mah ptanejo na kopico zgradb pred sabo. Dejonje številka ena: odmetavanje eks~ ploziva, dokler ne pode zadnja vseh sten. Ljudi v pižamah zagrnejo nenadne detonacije. Kriki prestrašenih ofrok, dm, rušenje zidovja. Vojno je, vojnol Vnaglici natrpani kovčki, cufe z dojenčki, struce bežečib človecnjakov - vse to gomazi, majhno in klavrno, prerivajoče se med rohnečimi buldožerji. V njih sedijo ptiči. Resniso, malčeČi. Grmadijo porušeno šaro. Hitijo, nimajo Časa za fjudi, ne vidijo jih več, ne obotavljajo se. K staremu dlju hifijo. Odvažajo ruševine, orjejo asfalfirane vlice, trgajo podzemne kable. Cisčenje, čiščenje vse do brezmadežne prsti. Ptice obračajo volane težkih kamionov, s čeljustmi kopačev grizejo v navoženo zemljo. Zgradbe izginjajo, me-sta kot da nikoli ni bilo. In glej! Izza kamionov priteka vijugav potoček, izpod buldožerjev vstaja zelena ravnica, drevesa poganjajo k nebu in trava prodira iz zemlje. Podoba kraja se spreminja z nagtico gorske nevihte. Že krilati udorniki končujejo s poslom, odvažajo stroje, zapuščajo polje. Odlično oprovljeno, pfice brezgnezda! Preživeli Ijudje so se zatekli vgozd nad dolino. Strahoma ždijo vhribu, brezbesed opazujejo grodbišče pod sabo. Na vsem lepem so postali brezdomci - brez znonih poti, starih kotičkov in odrov življenja, vtisnjenih v dno spomina. Oblike obrazov in gibov izgubljajo temelje. Ukinitev doma - preprosta in daljnosežna kot le malo koj! Ko v nič sprhnijo korenine, ko ni več zatociŠča in ti nisi več fi Vržen v svet, razpršen, brez zaslombe središča, brez vozliščo poti. Ko vešza svoje sidrišče, a tega večni. Se njega podobo biedi, izginja v prazno grenkobo. Blazna groza bre zdomja se dviga, z večnim nepokojem oblita! Odtično opravljeno, ptice brezgnezdo! JOŽE KOS/SINE Zakaj M. C. prijutranjih scanjih doživlja orgazme? Kerse mu tako tresejo roke. LITERATURA pravljicao PRIJAZNEM ZMAJU IN HUDOBNI PRINCEZI Vneki daljni deželi, ki pa jo vsi poznamo, je nekoč živela princeza Tara, prelepa čarovnica. Modre oči in plavi lasje, vitek stas in nežne kretnje so tvorili prekrasno harmonijo. Bila je prava princeza po videzu, a v srcu je bila hudobna kot sto peklenščkov. Ljudje niso mogli razumeti, kako se je Narava mogla tako poigrati in niso mogli verjeti, da je lahko tako lepa princeza kot Tara tako zlobna in pokvarjena. Ker pa je bila zelo močna čarovnica, ni nihče rekel niti besede, saj so se vsi bali za svoja življenja. Tara je tiste, ki so bili proti njej, enostavno spremenila v krastače in jih vrgla v veliko močvirje, ki je obkrožalo njen grad. Leta so tekla, Ijudje so se rojevali in umirali, Tara pa je venomer ostajala ista. Kot da bi živela v brezčasju, se njena lepota ni niti malo spremenila. Povečevala se ji je le pokvarjenost. Hudobija ji je rastla iz leta v leto in po nekaj stoletjih je bila že tako hudobna, da je Ijudem pošiljala točo poleti in snežne nevihte pozimi, da se je lahko zabavala ob njihovem trpljenju. Ko pa so jo tudi take grozote nehale zabavati, se je zamislila. Mislila je nekaj dni, mislila je nekaj tednov in sestavila je oduren načrt. S svojo čarovnijo se je odločila priklicati najbolj groznega zmaja iz zmajevske dimenzije. Ni izgubljala časa, temveč je takoj odšla v grajski stolp, kjer je imela svoj čarovniški laboratorij. Tam je dolgo listala po prastarih knjigah in iskala čarobno formulo. Nato je poiskala sestavine za čaranje in imela je skoraj vse, manjkale so ji le sveže jagode. Zunaj pa je divjal snežni vihar in na sveže jagode bi morala počakati vsaj še nekaj dni, če bi jih hotela pričarati izpod debele snežne odeje. "Saj jagode tako ali tako niso pomembne, verjetno so zraven le zaradi okusa," si je mislila. "Ne bom čakala na njih, pripravila bom čarovnijo brez jagod." Podkurila je pod velikim kotlom in zmešala vanj vse sestavine. Kmalu se je iz kotla začel kaditi gost, črn dim, ki je napolnil vso sobo. Ko pa je Tara hotela odpreti okno, da bi prezračila, se je dim spremenil v velikega zmaja. Bil je tako velik, da je napolnil skoraj celo sobo in pri tem prevrnil, zmečkal ali razbil skoraj vse, kar je bilo v njej. Tara je z naslado opazovala razdejanje. Prav tako groznega zmaja si je želela priklicati. Zmaj je bil ogromen, imel jevelikoglavozostrimizobmi,tri parenog, dvoje kril in dolg rep, cel pa je bil prekrit z velikimi raznobarvnimiluskami. Ce biTara ne bila tako mogočna čarovnica, bi jo gotovo postalo strah ob pogledu nanj. "Oprostite," je rekel zmaj. Pri tem mu je iz gobca šinil plamen in zažgal stol, ki je bil po naključju še cel. "Oprostite," se je ponovno opravičil. Tokrat brez ognja. Tara ga je osuplo gledala. Ni ji šlo v glavo, da se najbolj grozen zmaj iz zmajevske dimenzije opravičuje. "Kdo si ti?" ga je vprašala. "Ime mi je Taarna in sem najbolj prijazenzmaj nasploh," jeodgovoril zmaj. Tara se je prijela za glavo. Očitno so bile jagode mnogo pomembnejše kot si je mislila. Namesto najbolj groznega zmaja je pričarala najbolj prijaznega. Pa še ime je imel podobno njenemu! Najhuje od vsega pa je bilo to, da zmaja ni mogla začarati nazaj v njegovo dimenzijo. Zmaje je bilo treba ubiti z mečem, saj so bili drugače nesmrtni. Poleg tega so imeli tudi lastnost, da jih nihče ni mogel v nič začarati, lahko pa so se vrnili v svojo dimenzijo, kadarkoli so želeli. "Oprostite, prosim, kdo pa ste vi?" je vljudno vprašal zmaj. "Jaz sem najbolj zlobna in pokvarjena čarovniška princeza na svetu," je odgovorila Tara. Zmaj se je ob zvenu njenih besed kar stresel od strahu in se stisnil v dve gube. "To je krasno," je rekel. "Tam, od koder prihajam, je vse polno zmajev, ki so zlobni in pokvarjeni. Jaz pa nisem tak. Rad bi bil hudoben, pa ne morem, ne znam biti. Imam zelo redko zmajevsko bolezen, ki se ji reče 'dobrota'. Ko sem bil še zmajček so me skušali ozdraviti, pa ni šlo. Ce bi bil hudoben, zloben in pokvarjen bi lahko živel normalno zmajsko življenje, tako pa sem odrinjen na stran in vsi se norčujejo iz mene. Pri nas je že tako, da so najbolj pokvarjeni zmaji najbolj spoštovani." Ob teh besedah je zmaj zahlipal. Med hlipanjem se je spomnil, da je Tara čarovnica, zato jo je vprašal: "Kaj pa, če bi mi vi dali malo svoje zlobe in pokvarjenosti in drugih negativnih čustev, če jih imate dovolj?" Tari se to ni zdela slaba ideja. Negativne energije je imela dovolj, celo večkotdovolj. Cebi jenekajdalazmaju, se ji ne bi skorajda nič poznalo. Zato je hitro poiskala formulo za prenos negativne energije od človeka na zmaja in skuhala čarobni napitek. Tokrat je na srečo imela vse sestavine, le namesto posušene zmajeve luske je vzela svežo. Ko je bil čarobni napitek gotov, ga je popila požirek, ostalo pa je dala zmaju. Taarna ga je hlastno popil, saj si je zelo želel biti zloben, hudoben in nasploh pokvarjen. Cez nekaj minut sta Tara in Taarna padla v trans. Med njima se je vzpostavila energetska povezava, po kateri se je prenašala pokvarjenost. Kot narasla reka je drla v zmaja in Tara je z grozo ugotovila, da je izgubila nadzor nad pretokom negativneenergije. Tose jeverjetnozgodilo zaradi tega, ker je v čarobnem napitku uporabila svežo zmajevo luskino namesto posušene. Taarna pa je užival. V njega se je pretakalo ogromno jezero pokvarjenosH, zlobe in hudobije. Ko pa je negativna energija napolnilaževse kofičke nfegovega srca, razen tistega, ki je bil poln dobrote, je poslal vso pozitivno energijo Tari, sam pa je na njeno mesto posesal še zadnje atome pokvarjenosti. Takrat se je trans končal in Taarna je imel v sebi vso negativno energijo obeh, Tara pa vso pozitivno energijo. Zmaj je pogledal plavolaso čarovnico in iz čiste zlobe buhnil vanjo curek ognja. Tara je bila predobra čarovnica, da bi ji zmajev ogenj lahko škodoval. Niti dotaknil se je ni. Zmaj je jezno pogledal po sobi/Zažgatkarsejezažgatidalo/razrušil je še del zidu, nato pa se je vrnil v svojo dimenzijo. Pokvarjenost, zloba in hudobija so naredili iz njega naj-srečnejšega zmaja. Ostali zmaji so ga zelo visoko cenili in spoštovali, saj je bil tako hudoben, da je nagajal celo sam sebi. V zmajevski zgodovini je bil zapisan kot Taarna zlobni, hudobni in nasploh polcvarjeni in njegovi potomci so bili zelo ponosni na svoje poreklo. Tara pa je ostala sama v svojem razdejanem laboratoriju vgrajskem stolpu. Še vedno je bila princeza, še vedno je bila prelepa in še vedno je bila nesmrtna. Le negativne energije ni več imela. Ni bila več pokvarjena, ni bila zlobna a!i hudobna. Bila je polna Ijubezni do vsega okrog nje. Peklenščki so se iznjenegasrcacxiselilivzmaievskodimenzijo, namesto njih pa so ga napolnili dobrota, prijaznost in veselje do življenja. Kar solze so jo zalile, ko se je spomnila, koliko gorja je povzročila okoliškim Ijudem. Odločila se je, da bo od tistega trenutka dalje delala !e dobre stvari. Takoj je ustavila snežno nevihto in obudila vse krastače nazaj v Ijudi. Vsakemu je dala mošnjo cekinov in prosila jih je odpuščanja. Preostanek svojih zakladov je razdala med Ijudi, spremenila močvirje okoli gradu v prelepe Iravnike in podarila grad otrokom. Odrekla se je svojemu plemiškemu naslovu princeze in kot beračica odšla med Ijudi, da jim je s svojim čarovniškim znanjem pomagala zdraviti bolezni in preganjati uroke. Ljudje so jo imeli radi in so jo spoštovali, to pa je bilo več vredno kot vsa hudobija, zloba in pokvarjenost na svetu. M. R. REZA SVOBODNO TRZISCE Včeraj sem samega sebe razgiasil za svojo privatno lastnino. Danes se počutim že veliko bolje, ko pa vem, da lahko s sabo svobodno razpolagam. Lahko se vložim v banko ali pa razdelim na delnice in razprodam. Od glav'ce bi padle vecje dividende, od rok'ce nekolikanj manjše. Lahko se pošljem na sprehod aii po cigarefe. Lahko diham all pa tudi ne. Ce mi je, se na poljubnem mestu zaustavim. O tem, ali me bo povozif tramvaj ali ne, odločam samo jaz. fz sebe lahko naredim kip svobode. Lahko se zangažiram ali pa parkiram, zminiram ali zabarikadiram. Iz sebe lahko potegnem katerikoli profit. Naložen v obveznice lahko gradim nacionalno avtocestno omrežje. Prodam se za staro železo in z izkupičkom odjadram na morje. Ponujam se v zabavo starejšim damam, tudi igrača za deklice lahko postanem. Ah. res lepo je biti prfvatna lastnina. JOŽE KOS/SINE Pravljica o malem pivu! Nekočje teklo malo pivo. Spil sem ga. pravuicao IZIDORJU. LENEM PAJKU Nekoč je v pravljični deželi živel pajek Izidor. Kdorbiga videlnasliki, birekel, da je čisto navaden pajek. Imel /e dlakavo telo, osem dooolgih, dlakavih nog s kot britev ostrimi kremplji na koncu in imel \e osem oči, razporejenih po celiglavi, s kaferimi je gledal na vse strani hkrati. V resnici pa /e bil Izidor nenavaden pajek, celo za pravljično deželo. Biljenamreč ogromen. Ce bi se postovil na vseh osem nog, bi bil tako velik, da bi si sloni lahko uredili bivalisče pod njim. Sloni si tega seveda ne bi upali narediti, saj so se Izidorja bali. Kamorkoli /e postavil nogo, /e nastal vodnjak. Z močnimi čeljustmi je lahko ruval stoletne hraste in jih lomil kot zobotrebce. Vendar, začuda, Izidor ni delal ničesar. Dobesedno ničesar. Udobno je ležal sredi pravljičnega gozda in z osmimi očmi opazoval svet okoli sebe. Prebivalci pravljične dežele so se ga kljub temu bali. Nihče ni vedel, od kod je prišel ali kdo sploh je. Nihče ga ni upal ničesar vprašati, saj so se celo krilati levi ob pogledu nanj dostojanstveno obrnili in zomrmrali sebi in spremstvu nekoj v stilu "saj tam ni ničesar, gremo rajši kam drugam". Sčasoma so se vsa živa bitja, razen rastlin, umaknila živeti izven dosega niegovih nog. Okrog Izidorja je nastal krog pravljičnega pragozda, v katerem ni bilo niti ene živali. Njega to ni motilo. Ležal je tam in gledal z osmimi očmi. In niti premaknil se ni, ko so se lijane začele vzpenjati po njem in ga ovijati s tisočerimi pojčevinami. Cez nekaj časa Izidorja ni bilo več videfi, le še osem oči je gledalo izpod zelene odeje. Pragozd sredi pravljičnega gozda je bil za vse živali prepovedano območje, to je bil zakon. Sicer pa nihče niti ne bi mogel priti v pragozd, ker so bile lijane toko na gosto prepletene, da niti miške niso mogle skozi. Pa fudi hotele niso, saj so vse vedele, da sredi pragozda prebiva velikanskipajek, tako velik, da so njegove dlake velike kot kopja pravljičnih jezdecev. Gosenice so vedele povedati, da je fakooo velik, večji kot vsi metulji skupaj. Opice so govorile, da ima oči velike kot jezera in tudi jastrebi, ki so letali nojvišje in so videli najbolje, niso gledali tja, kjerje ležal Izidor. Resnično, vsi so se ga bali. Izidorpa je bilpreprosto len. Že ko je bil majhen pajkec, tako majhen, da ga v pravljičnem gozdu skoraj ni bilo mogoče opaziti, je bil strahotno len. Ko so se njegovi bratje in sestre učili spletati mreže in loviti hrano, je Izidor le lenoril. 6/7 /e najmlajši in mama pajčica mu je dajala potuho. Zagovorjala ga je pred svetom, da je ubogi Izidor filozofin da je zelo občutljiv in da bo iz njega kaj več kot bo iz ostalih pajkov, ki celo življenje pletejo mreže in ne znajo početi nič drugega. Seveda je Izidorju takšno življenje prijalo in ni storil ničesar. Ležal /e v gnezdu svoje mame in njegovo edino premikanje je bilo premikanje čeljusti, ko mu je mama prinesla hrano. Kdo ve, koliko časa bi to še trajalo, če Izidor neke noči ne bi sanjal čudnih sanj. K njemu je prišla pajkovska vila in mu rekla: "Izidor, Izidor, če napraviš tri salte eno za drugo in tri prevale, boš spoznal, kdo v resnici si in lahko boš storil karkoli!" Nato je splezala po srebrni pojčevini v nebo. Zjutraj se je Izidor zbudil, odprl vseh osem oči in napravil tri salte eno za drugo in triprevale in... Tokratje spoznal, kdoje vresnici. Odvrgel je oklep majhnega pajka in začel potovati po deželi domišljije. N/egova mama (e bilo žalostna, saj je mislila, da je Izidor umrl. Ni mogla vedeti, da njen pajkec ni več pajkec, ampak žareča krogla, ki vse vidi in vse ve in lahko gre kamorkoli. Prazno Izidorjevo lupino je vrgla ven, k ostankom plena. Izidorpa je užival. Premikalse je s pomoč-jo misli, hranil seje s kozmično energijo, jezdil je na repaticah in ustvarjal supernove, kar tako, za zabavo. Potoval je v vse mogoče in nemogoče kraje, doživel je vse, karse doživeti da in končno se je odločil, da se iz te brez-časovne dimenzije vrne v rodn ipravljiČn igozd. Zamislil si je, da je ponovno pajkec in spet doma. Todal Žareča krogla se je med potovanji v domišljijo tako povečaia, do je nova Izidorjeva podobo bila ogromna. Kamorkoli je postavil nogo, je nastal vodnjak. Zato ni kaj dosti hodil. Bilo mu je popolnoma vseeno, ali je na tem koncu gozda ali na drugem. Ulegel se je in začel opazovati svet okoli sebe z osmimi očmi. In tako je ležal in ležal, dokler ga lijane niso popolnoma porasfle. Vsi prebivalci pravljične dežele so vedeli za Izidorja in vsi so se ga bali, čeprav se že leta in leta nipremoknil. Le malo njih je videlo Izidorja, razumelga pa ni nihče. Nihčega ni niti skušal razumeti. Vendar ga to sploh ni motilo. Ležaljetam, sredipravljičnega gozda, in bil je tako len, da se ni niti pretegnil. Le njegovih osem oči je gledalo, kaj se dogaja okoli njega. Resnici na Ijubo /e treba povedati, da Izidor ni bil čisto cel v telesu ogromnega pajka. Le majhen delček njegove zavesti je gledal okoli in doživljal, kaj se dogaja v pravljičnem gozdu. Ostanek njegove zavesti, velika večina, jeplaval po vseh dimenzijah in doživl/al stvari, za katere si niti misliti ni mogel, da jih lahko doživi. Izidor je bil srečen. Spokojno, brez napora, brez namena srečen. Vendar mu je nekaj manjkalo. Nekaj čisto malego, le kamenček, ki mora zapolniti mozaik. Izidor ni vedel, kakšen je ta kamenček, vedel je le, da ga bo našel v pravljičnem gozdu. To je bil tudi edini razlog njegovega ponovnega prihoda v rodno deželo. To je bil razlog, zakaj je leno ležal, zakaj je bilprivezan z delčkom zavesti na ta konček vesolja. Cakal je na iskro, ki ga bo iz sreče odnesla v blaženost. Iskra se je bližala. V pravljičnem gozdu je živela fudi kača po imenu Naja Naia. Bila je prav nenavadna kača. Ze ko je bilo majhna, si /e zadala nalogo, da bo v življenju izkusila vse, kar kača sploh lahko izkusi. Zdaj pa, ko je v najlepših leiih, se ji je zazdelo, da je izkusila prav vse, kar se je izkusiti dalo. Znala je loviti miši in žabe, znalo se je obnašati v družbi, udeležila se je tudi tekmovanja, kjer je treba skakati z veje na vejo. Za kače je to seveda višek vsega, kar lahko storijo. Znala je fudi elegantno drseti mimo kačonov, ki so hrepeneče pogledovali njeno vitko telo in znala je uživati v slasti nadmoči. Izkusila je vse intrige, zapeljala je Adama in Evo, pičila Ahilavpetoin jodlala. Naja Naja je resnično živela polno življenje. l Nekega dne, ko se je prepletola s petimi kačoni, je Naja Naja pomislila na turobno puščobnost cikličnega ponavljanja vsega. Komplicirana misel. Njeno bistvo je v tem, do se vse stvari ponavljajo. Dnevi so podobni dnevom, zabave podobne zabavam, Ijubezni so podobne Ijubeznim. V hipu, ko je to doumela, je razumela tudi to, da mora storiti nekaj, česar ni napravila še nobena kača. Nekaj, česarše ni storil nihče. Pazila \e, da ni iztisnila preveč strupa. Se sedem oči /e morala ubiti. Plazila se je od očesa do očesa in vbrizgavala strup. Zvsakim ugrizom ji /e pohajola moč in vedno težje /e prišla do naslednjega očesa. Moč /7 /e odtekala skozi strupnike. Ko je ubila sedmo oko, se je komaj še premikalo. Bolj z močjo volje kot z močjo mišic se je plazila proti osmemu očesu in vedela je, da dela najpomembnejšo stvar na svetu. Izidor je ugrize doživljal kot priliv energije, kot veliko moč, ki se je vlivala vanj Samo ena stvar je prišla vpoštev: Izidor. Naja Naja se je odločila, da gre v prepovedano območje pravljičnega gozda, v pravljični pragozd in k edinemu in največjemu strahu vpravljični deželi. Vedela je, da lahko le v teh prepovedanih krajih izkusistvari, ki jih nikjer drugje ni možno izkusiti. Vedela je, da krši zakon, pa tudi to, da lahko že na poti skozi neprehoden pragozd omaga in umre. Vendar se ni bala. Jasno /i je bilo, da v pravljični deželi nima več kaj početi, ker jo dolgočasi. Smrtji jebilo Ijubša od enoličnosti vsakdana. S potovalno hitrostjo se je bližala sredini pravljičnega gozda. Potovalna hitrost je bila ravno prava, neprehitro, neprepočosi. Noja Naja je uživala življenje, saj se je zavedala, da so to lahko njeni zadnji dnevi. Vpijalo je Sončne žarke, igrala se je s kačjimi pastirji, plavala je po globokih tolmunih. In tako se je, s potovalno hitrostjo, počosi približala sredini pravljičnega gozda, kjerse je vse rozen rastlin umaknilo. Naja Naja se je ustavila pred mrežo lijan. Prepletale so se tako na gosto, da med njimi ni bilo prostora za njeno vitko telo. Zato se /e odločila za drugačno taktiko. Splezala je po lijanah navzgor in potovala po vrhu zaraslega pragozda. To je bilo naporna in nevarna pot In njene izkušnje iz tekem skakanja z veje na vejo so ji nemalokrat rešile življenje. Podolgih dneh in nočeh borbejije uspelo. Naja Naja je prilezla na vrh zelenega kupo, pod katerim je počival Izidor. Izidor jo /e opazil že pred dnevi. Spremljal je njeno prebijanje skozi pragozd in se spraševal, če ni ravno to bitje kamenček, ki mu manjka do blaženosti. Nepremično je čakal in bolj ko se /e Naja Na[o bližala, več pozornosti ji je posvečal. Ko se je začela spuščati z vrha zelene preproge proti glavi, se je vseh osem oči obrnili k njej in vso zavest se je vrnila iz dežele domišljije in kot nežna toplota ogrnila Najo Najo. Začutila /o je, se ji odprla, se ji predala, se stopila z njo v eno in se utopila v njej. Ko je splavala na površje, se je Naja Naja znašla na Izidorjevem očesu in natanko je vedela, kaj mora storiti, da bo lahko za vedno postola Izidorjev del in on del nje. Dvignila je glavo in pogledala v oko. V facetiranih odsevih je videla stotine svojih podob, čudovitih kač s poudarjenimi očm! in rahlo postrani nosovi. Noenkrat so vse odprle usta in prikazali so se strupniki, glave so šinile proti Izidorjevemu očesu in strupnika sta se zorila v želatinasto maso. skozi umirajoče oči. S smrtjo vsokega očesa se mu je odprlpopolnoma nov svet, svet, kot ga niti v domišljiji ni mogel doživeti. Ko je Naja Naja končno prilezla do zadnjega očesa, je bila na koncu moči. Dvignila je glavo, odprla žrelo in brez zavesti padla na oko. Strupnika sta se zarila v facete in skupaj s svojo dušo je iztisnila preostanek strupa, do zadnje kaplje. Iztisnila sejev Izidorja. Trenutek popolne združitve je bil večnost. Naja Naja in Izidor sta bila vse, kar se da biti in tudi tisto, kar se biti ne da. Najo Noja je izpolnila Izidorjev mozaik in on je izpolnil njenega. Bila sta dve žareči krogli, ki sta se počasi dvigali v nebo in hkrati izginjali v druge dimenzije. Vsi prebivalci pravljične dežele so videli ta prečudovit pojav. \z sredine pravljičnega gozda sta se dvigali dve ogromni žareči krogli, ki sta se svetili kot tisoč Sonc. Počasi, kot da bi bili napolnjeni s toplim zrakom, sta se dvigali v nebo in čeprav je bila svetlobo tako močna, ni škodovala pogledu in vsakdo je lahko videl krogli, kako sta se prepletali med sabo, kako so se na obodih svetlečih teles risali vzorci, tako lepi, da je vsem zastajal dih. Počasi je svetloba prešla v druge dimenzije in nazadnje je v zraku ostal le še spomin na nekaj najlepšega, karje kdorkoli vpravljični deželi doživel. Prebivalci pravljične dežele so slutili, da je ta dogodek nekako povezan z Izidorjem, vendarsoptice lahko videle le zeleno prevleko nad Izidorjevim ogromnim telesom. Nihče ni niti slutil, da je Izidor zapustilpajkovo lupino v pravljični deželi, sam po je skupoj z Najo Najo odšel v blaženost. Se naprej so se ga bali in niso poskušali priti v njegovo bližino, istočosno pa so upali, do se bo čudežna predstava ponovila. Pa se ni. Izidor je bil len. Tako len, da ga niti ni bilo. Bil je popoln in popolna je bila tudi Naja Naia. Vneštetih dimenzijah sta ustvarjala nove galaksije, nova vesolja, novoživljenje, novraj, novo srečo. Nekje vmes sta našla toliko prostega časa, da sta skočila v pravljično deželo in neki drobni veverici podarila željo, da bivse izkusila, nekemu strahotno neumnemu papagajčku pa sta se prikazala v sonjah kot papagajsko vila in mu rekla: "Ce napraviš tri salte eno za drugo in tri prevale, boš spoznal, kdo v resnici si in boš lahko storil karkoli!" Nato sta, še vedno v podobi papagajske vile, odletela v nebo. M: R: REZA Pravljica o velikem pivu! Zgodbi o malem in velikem pivu tečeta nekako enako. GOSPODARSTVO Lucy in the Sky with Diamonds Bled. Konec tedna blizu konca zime 1994. eni izmed dvoran so se zbrali nekoliko starejši mladinci, očetje pred penzijo ter njihovi bivši profesorji. Veseli, da so po nekaj letih ločenega življenja zopet našli skupno besedo, so obujali spomine na tiste ne tako davne dneve in delali načrte za prihodnost. Kongres je bil predstavljen kot začetek novega obdobja. A kaj ti ljudje sploh še lahko ponudijo? Zanikanje lastnih komunističnih korenin in sorodnosti s sedanjo SDP je navadno politikantstvo. Politična borba proti krščanskim demokratom tudi. Danes ni več strank z ne-socialnimi, ne- zelenimi, ne- demokra-tičnimi, ne- tolerantnimi, ne- krščanskimi, ne- liberalnimi in podobnimi ne-programi, razen posameznih ekstremnih skupin, katere pa je demokratična javnost že po definiciji dolžna upoštevati. Poudarjanje političnosti (politične stranke) je farsa, saj politične polarizacije (krščani-liberali, zeleni-onesnaževalci, demokrati- abso- lutisti......) ni. So samo različni ekonomski (flnančni, gospodarski) interesi posameznih skupin. Slovenske stranke, z vztrajanjem na delitvi na levico, sredino in desnico, posnemajo tuje stranke, neupoštevajoč, da njihova razdelitev izvira iz razlik iz časov nastanka, ki danes veljajo večji del samo še na simbolnem nivoju (ime stranke), v imenu katerega se njihovi člani borijo za uresničitev lastnih ekonomskih interesov. Vztrajanje Slovencev na politični delitvi kaže obenem na nezrelost in pomanjkanje interesov (razen osebnih ekonomskih interesov posameznikov), na osnovi katerih bi različne stranke lahko predstavile različne gospodarske programe in vizije razvoja Slovenije. Gospodarskega programa ni, pa ne zato, ker bi v Sloveniji ne imeli strokovnjakov, ki bi ga znali pripraviti in izpeljati (pustimo ob strani dejstvo, da praviloma niso strankarsko opredeljeni), temveč preprosto zato, ker v strankah ne čutijo nobene potrebe zanj. Zato tudi na Bledu o gospodarstvu ni bilo govora. Nekateri so srečanje sicer izkoristili za obnovitev poslovnih stikov, izmenjavo vizitk in informacij ter za sklenitev kakšnega posla, manjšega in vsekakor ne nacionalnega pomena. Sicer pa so se pogovarjali o politiki, o tem da so sedaj najmočnejša parlamentarna stranka, o političnih nasprotnikih.da so odrasli in podobno. Vse besede so bile namenjene njim samim. Čisti socrealizem s skupinskim vrhuncem.kakršnegasitiljudjevjugoslaviji niso mogli omisliti. In potem? Nič posebnega. Enega ali dva ministra bo treba zamenjat, sprejeti Zakon o igralništvu, ustanoviti kakšno komisijo, pritisniti na sodišče. Urediti nadzor nad javnimi financami? Dajte no, dajte, saj je LDS vendar najmočnejša stranka in nadzor ni potreben. Pa ozdraviti gospodarstvo. Psst, enkrat so ga že potopili. Zakaj pa mislite, da so se za tuj denar zbrali na Bledu. Če bi jim dobro šlo, bi doma šteli denarce. Tisti, o čigar usodah naj bi kongres odločal in v katerih imenu se je zbral, so se v miru z vsakdanjimi skrbmi sprehajali okrog jezera. Življenje jih je že izučilo, da od takih spektaklov nimajo nobene koristi. Delat bodo morali tako ali tako, šefi pa itak kradejo drug drugemu in ne navadnim ljudem, ki nič nimajo. No, upanje jim vseeno morajo dati. Vendar bo na preimenovanje v Lucy in the Sky with Diamonds treba še dolgo čakati. Vzrok za halucinacije bi bil preveč očiten! Zaenkrat zadošča že LDS. ALJOŠAVODOPIVEC SKUPNOST NEODVISNIH DRZAV ALI HEGEMONUA RUSIIE I a ozemlju bivše Sovjetske zveze ' se dogajajo dokaj čudne stvari, ki kažejo, da se utegne Skupnost neodvisnih držav sprevreči y ne-kakšno novo carsko Rusyo. Čeprav je znano, daje Sovjetsko zvezo naj-bolj pomagala razpasti prav Rusija s svojim karizmatičnim voditelfem Borisom Jelcinom, se zdi, da Jelcin pri tem razpadu ni sodeloval iz kakšne posebne Ifubezni do Wilso-novega načela o samoodločbi naro-dov, ampakiz povsempragmatičnih razlogov. Zustanovitvijo Skupnosti neodvisnih držav se je znebil svojega rivala Gorbačova in postal sam svoj gospodar, hozjajin. Toda bilo bi čudno, če bi se Rusija odpovedala- vsemu, kar je posedovala v zlatih carskih časih in dovolj slin kaže na stare imperialistične skomine. Tako po srbskem receptu Rusija drži v šahu vse države Skupnosti s svojimi manjšinami. če bi tako Moldavija izstopila iz Skupnosti, bi se morala posloviti od t.i. Dnjeperske republike, Ukrajina bi ostala brez Krimskega polotoka... Tudi vse nasledstvo za nekdanjo Sovjetsko zvezojepovsem vruskih rokah. Podedovala je vojsko, diplomatskapredstavništva, stalni sedež v Varnostnem svetu... Se Ukrajina, druga največja država na pogorišču Sovjetske zveze, se je ponižno vdala pod ruskimi pritiski in ji predala Črnomorsko Jloto in skupaj z njo dejacto tudi Sevastopol s Krimskim polotokom. V nevamosti pa je še zadnji adut, ki drži Ukrajino na ravni kvazi svetovne velesile -jedrsko orožje, za katero Rusi trdijo, daje slabo vzdrževano in izredno nevarno, kerni "varnih" ruskih rokah. Širijo pa se tudi govorice, da Rusi odsvetujejo zahodnim državam pošiljati veleposlanike v Kijev, saj bodo tako ali tako kmalu degradirani v generalne konzule. Najočitnejši kaže na takšno rusko politiko Gruzija, ki je bila pod Gamsahurdijevim vodstvom edina država, ki ni vstopila v Skupnost neodvisnih držav. Za "pri-jateljsko prepričevanje" sije Rusija izbrala oborožitev abhazijskih upornikov, ki so že zasedli veliko več, kotjim pripada. Vmespa je prišla še vojna med vladnimi enotami sedanjega predsednika Sevardnadzeja in privrženci že bivšega predsednika Gam-sahurdije, kije bil, mimogrede, nekakšen gruzinski Fikret Abdič. Koje bil Ševardnad-ze že na robu zlomaje na hitro pristopil k Skupnosti in tedaj so Rusi oborožili gruzinske vladne enote in se sami izkrcali v črnomorskem pristanušču Poti ter si spotoma zagotovili popolni nadzor nad Črnitn morjem. Vse torej kaže, da bodo članice Skupnosti neodvisnih držav, kije bila ustanovljena na osnovi wilsonovske samoodločbe in enakopravnosti, kmalu postale, kar so bile žepred Velikim oktobrom - ruskegubernije. MITJA KORENT ,di se, da Azijci dokazujejo, da je 'gospodarski razvoj možen tudi brez demokracije in človeških pravic. Odkar so mnoge azijske države in ljudstva ekonomsko prekosile Za-hod, se je začelo ugibanje, da zahodne predstave o demokraciji, človekovih pravicah in pravni državi niso uporabne za specifično situacijo azijskih kultur, temveč so zanjo celo "duhovni kolonializem". Tako imenovani Tretji svet (kjer se pogosto dogajajo tudi najbolj grobe kršitve človekovih pravic), pa ideje o svetovni nedeljivosti človeških pravic noče sprejeti. Kar pa je zagotovo smešno, saj so človekove pravice naravno pravo in, kot jih postulira ameriška ustava, spadajo k "samoumevnim resnicam". Še naprej pa bi se lahko prepirali prav o tem, kaj so lažje ali hujše kršitve človekovih pravic-temu ustrezno prihaja do absurdnih in očitno do napačnih, levo motiviranih, nostalgičnih ocen, po katerih bi bila današnja Rusija, ki se še dolgo ne bo znebila dediščine iz komunizma, "manj represivna", ZDA "represivne", vMongoIiji, Baltskih deželah in v Paraguayu, pa "kršitev človekovih pravic" sploh ni. Problem pri tem je ta, da bi sedaj lahko vsak morilec ljudstev, od Bosne do centralne Afrike, skliceval na azijski primer, da je blagostanje možno tudi brez demokracije in človekovih pravic. 49 azijskih držav je na lanski dunajski konferenci izrazilo bojno napoved in izziv-zahodno Iiberalnim idejam; predvsem so poudarile princip neumešavanja v notranje zadeve drugih držav,- spoštovanje člove-kovih pravic se naj se še naprej presoja po kulturno.zgodovinskem ozadju dežele, kakor tudi, da dežela, ki te pravice krši, ne sme biti izpostavljena mednarodnemu pritisku. Med najbolj grobimi kršiteljicami človekovih pravic pa Kitajska še vedno zastopa linijo agresivnosti, saj tudi najbolj brutalne politične in družbene represije niso preprečile najvišje svetovne gospodarske rasti. Da kombinacija represivnega režima in svobodnega kapitalizma gospodarske rasti ne ovira, pa dokazujejo tudi manjše, a uspešne države, kot so Tajska, Singapur, Južna Koreja in Malezija. Končno pa moramo bolj realistično povedati, da je Japonska kot model uspešnosti številka ena sicer formalno brezhibna demo-kracija s svobodnimi volitvami, svobodo mišljenja in brez državnega ogrožanja, drugače mislečih, v resnici pa na Japonskem še vedno vlada neke vrste fevdalni sistem, v katerem izvajajo oblast močna birokracija, industrijski giganti in politični "botri". Vpričo enormnih gospodarskih uspehov "avtoritarnega tržnega gospodarstva" v Vzhodni Aziji pa bi že lahko bili negotovi. Morda pa je liberalna zahodna demo-kracija s svojim povdarkom na pravicah individuuma vendarle napačen model za Tretji svet? Ali kot je povedal legendarni avtokrat iz Singapura, Lee Kuan Yew: "Ne verjamem, da je demokracija nujna za razvoj; menim, da je za razvoj države potrebno več discipline kot demokracije". Vendar pa moramo najprej povedati, da "azijske model" z motom "disciplina namesto demo-kracija" nefunkcioniravvseh, temvečpred-vsem "konfucijanskih družbah" (Kitajska, Japonska, J.Koreja, Tajska). Konficijanizem, ki temelji na 2100 let stari učenosti Kung Fu Tse-ja, je usmerjen v red in harmonijo, njegov vzor so pokorščina nasproti avtoriteti, pridnost, varčnost in predvsem harmonija. Konfucij je oznanjal čisto podložniško učenost, brez pravice do soodločanja. Pri drugačnem zahodnem individualizmu, ki ima svoj izvor v grški podobi o človeku, katere jedro je nadaljevalo krščanstvo, in je našel kulminacijo v idejah razsvetljenstva (francoska revolucija), pa bode v oči: svoboda in odgovornost posameznika, namesto prilagajanja skupini, "kultura konfliktov" - permanentnih kritičnih sporov namesto "harmonije". Boj mnenj med konkurenčnimi idejami, ki je recept uspešnosti zahodnih uspešnih družb, pa velja v Aziji kot nevaren (za "harmonijo" ali za vladavino.) ali pa preprosto kot zapravljanje časa. Azijske konfucijanske družbe torej sploh ne vidijo povoda zato, da bi sledile zahodnemu modelu, s tem pa se čutijo podkrepljene v svojem lastnem zavračanju tudi druge azijske in neazijske države. Toda ta zaključek bi lahko bil prenagljen. Prvič, ker uspeh pač temelji na konfucijanskih krepostih, ki jih drugi kulturni krogi ne premorejo; in drugič: Kaj bo, če se zniža visoka stopnja rasti, ker je bil prvi elementarni zaostanek potešen? Predvsem pa, ker se v daljšem obdobju bla-ginje poveča tudi srednji sloj (meščanstvo), ki je nosilec demokratizacije povsod po svetu, in zahteva, da gospodarski uspeh po določenem času uresniči tudi v političnem soodločanju. Primer za to sta bivši močni diktaturi Južna Koreja in Tajska. Ljudstvo je ponovno izvolilo staro vladajočo stranko, toda volitve so vsaj bile, in stranke so postale bolj odkrite. Singapur je poseben primer. Orvellova diktatorska vzgoja avtoritarnega Lee Kuana živi samo še zaradi njegove železne roke (žvečenje žvečilnega gumija kaznujejo s pometanjem cest). Ko je več ne bo, bodo zdaj potlačene napetosti med Malajci in Kitajci izbruhnile kot vjugoslaviji po smrti Tita. Moč zahodne demokracije je njena sposobnost spremembe oblasti po mirni poti. Ta preskus pa imajo konfu-cijanske družbe še pred sabo. Prav zaradi tega, ker konfucijanizem tako zelo prisega na "harmonijo" in s tem zatira vse naravne konflikte, so občasne eksplozije toliko bolj strahotne. Tipičen primer za to je bila kitajska revolucija: miljoni mladine, ki so bili vpeti ne samo v komunističen sistem, temveč prav v konfucijanizem, so pobesneli brez primere. Tudi ekscese Japoncev v drugi svetovni vojni bi lahko razumeli kot navzven izražane frustracije premočno "harmonič-nega" okolja. Kaj je torej bolje? Stalni produktivni nemir, določen z kulturo kon-fliktov, ali dolgotrajna "harmoničnost", ki eksplodira, ko doseže previsok pritisk. To vprašanje pa tudi uspešnim Azijcem še dol-go ne bo razjasnjeno. PO REVIJI WIRTSCHAFTS W0CHE PREVEDLA ELIZABETA MOM nHIBUHfl Je seks delo ali užitek? Užitek, čebibildelo, bi imeli bosance, da ga opravijo. THE FINAL NIGHTMARE IN THE NAME OF THE GENOCIDE b koncu julija leta 1915, Armencev v vzhodnih provincah nibilo več. Pred nekaj meseci je tam živelo 1.200.000 Armencev, od katerih jih je v Rusijo uspelo pobegniti okrog 300.000. Manj kot 100.000 se jih je podalo v nadaljnje pregnanstvo. Ostali so bili mrtvi. G.Chailand& Y.Ternon, The Armenians Grozljive razsežnosti genocida nad armenskim prebivalstvom v vzhodnih provincah Turčije med prvo svetovno vojno, ki jih razkriva ta kratki odlomek, so šestdeset let kasneje botrovale ponovnemu rojstvu armenskega separatističnega terorizma. Sodobno politično nasilje armenskih skrajnežev namreč ne predstavlja prvega poskusa secesije v armenski zgodovini, saj korenine boja za odcepitev Armenije od Turčije in ustanovitev neodvisne armenske države segajo v pozna osemdeseta in devetdeseta leta prejšnjega stoletja. ARMENSKI NACIONALIZEM V 19. STOLETJU V tem obdobju je v Turčiji delovalo separatistično-revolucionarno gibanje Dashnak, ki je vsebovalo tudl teroristično krilo. Gibanje je bilo pod močnim vplivom ruskih revolucionarjev, predvsem organizacije Narodnaja volja, pa tudi organizacijsko je bil Dashnak povezan z Rusijo oziroma s tam živečimi Armenci, ki so z orožjem oskrbovali pripadnike gibanja v Turčiji. Armenske teroriste je hromilo predvsem dejstvo, da niso bili enotni glede izbire sredstev za uresničenje zastavljenega cilja. Nekateri so se zavzemali za takojšnjo akcijo, drugi so predlagali mirovanje, dokler se turška vlada ne bi zapletla v kakršnokoli vojno. Prevladali so zagovorniki prve alternative in ker bi bilo utopično upati, da bi lahko sami zrušili vlado, so svojo strategijo zasnovali na provokacijah. Upali so, da bodo njihovi napadi sprožili ostre povračilne ukrepe, ki naj bi izzvali radikalizacijo armenskega prebivalstva, zahodne sile, zgrožene zaradi pokolov, pa naj bi intervenirale v korist Armencev. Zdi se, da so Armenci celo upali, da se bodo po njihovem zgledu v podobne upore dvignili tudi drugi narodi v turškem imperiju. Njihova najbolj spektakularna akcija je bila zasedba banke v Konstan-tinopolisu avgusta 1896. Toda posledice so bile katastrofalne, kajti napadu je sledil trodnevni pokol, v katerih je bilo ubitih na tisoče Armencev. Turki so v armenskih teroristih videli zgolj tuje agente in izdajalce, zato oblastem ni bilo težko podžgati množic k pokolu sovražnikov islama in turškega naroda. TURSKI GENOCID IN MAŠČEVANJE PRAVNUKOV Spopadi Armencev s turškimi oblastmi so ponehali šele leta 1915, ko se je Turči ja sredi vojne vihre odločila razseliti Armence, ki so v očeh Turkov predstavljali nevarno peto kolono. V spopadih z vojsko in policijo, ki so spremljali izseljevanje, je bilu ubitih skoraj milijon Armencev, preživele pa so iz vzhodnih provinc Turčije pregnali v Sirijo, Libanon in Rusijo. Armenska diaspora je sicer obstajala že pred genocidom, največ Armencev pa je živelo v Rusiji, Iranu, Franciji, Libanonu in ZDA. In prav v tej diaspori so zahteve po maščevanju in popravljanju krivic padle na plodna tla, kar je pripeljalo do ponovnega razmaha armenskega terorizma v letu 1975. Danes živi v Turčiji le še zanemarljivo število Armencev, precej več jih je v republikah bivše Sovjetske zveze, zlasti v Armeniji (skupaj okrog tri milijone in pol), v ZDA (500.000), Libanonu, Franciji, Siriji in drugod. Različne armenske teroristične organizacije se torej z nasiljem, uperjenim predvsem proti turškim diplomatom, želijo maščevati za genocid, ki ga je pred skoraj osemdesetimi leti zagrešila Turčija. Večino napadov na predstavnike Turčije je izpeljala ASALA (Armenian Secret Army for the Liberation of Armenia), skupina mlajših Armencev, nezadovoljnih z zmerno usmeritvijo tradicionalnega armenskega vodstva. Občutek pripadnosti svetovnemu revolucionarnemu gibanju in marksistično-leninistična doktrina ločita ASALA od JCAG (Justice Command for the Armenian Genocide), dela že omenjene Dashnak, ene izmed zgodovinskih armenskih strank. JCAG je proameriško usmerjena in zmernejša kot ASALA, saj kot tarče napadov izbira izključno predstavnike turških oblasti. UMIRAJO PREDVSEM DIPLOMATl Zgoraj omenjeni organizaciji sta kljub obstoju različnih drugih armenskih terorističnih skupin izpeljali levji delež terorističnih aktivnosti Armencev. Svoje žrtve, predvsem turške diplomate, so armenski skrajneži našlivštevilnih državah, na primer v Avstraliji, Španiji, Portugalski, Franciji, Italiji, v ZDA, Bolgariji in v sami Turčiji. Tudi Jugoslavija v tej vojni ni ostala neprizadeta, kajti 11. marca 1983 sta armenska atentatorja v Beogradu ubila turškega veleposlanika in tako se je število ubitih turških diplomatov v letih 1975-83 povzpelo na štiriindvajset. Večino umorov povezuje za armenske teroriste značilna tehnika atentatov: žrtev je ustreljena v avtomobilu, običajno medtem ko avtomobil stoji pred semaforjem. Od 21 turških diplomatov, ubitih vletih 1975-82, jih je bilo 14 ubitih v avtomobilih, ko so zmanjšali hitrost pred zavojem na cesti. Skoraj v vseh primerih so bili ustreljeni z enakim orožjem, revolverjem kalibra 9 mm. Le redko so armenski skrajneži uporabili druge tehnike, na primer zasedbo veleposlaništev ali drugih uradnih prostorov. Umori predstavnikov turških oblasti niso bili popolnoma nepričakovani, saj se je armenski terorizem znova pojavil že po letu 1918 v obliki umorov posameznih turških voditeljev, ki so bili vpleteni v genocid nad Armenci med prvo svetovno vojno. Tako je bil leta 1921 v Berlinu ubitTalaat, eden od voditeljev Mladih Turkov, ki so sodelovali v pokolih. Toda sistematičnih napadov, ki so se začeli leta 1975, do tedaj ni bilo. KRATKO IN JEDRNAAAATO Britanska vlada je ponudila v odkup 17 atomskih zaklonišč. Vzrok: konec hladne vojne med vzhodom in zahodom. Srbom je spodletel nakup protiletalskih lasersko vodenih raket. Obveščevalci in protiobveščevalci zahoda, so se zapičili v kupca, ki je sicer kanadski Srb, izdajal pa se je za člana osebja slovenske vlade. To je bilo zanj in za posel usodno, saj ima Janša po njihovem mnenju že dovolj takšnih fračk. IRA je v Londonu in Belfastu v teh dneh zopet malo urilasvojevojakevpostavljanju minsko eksplozivnih sredstev. Posledica: sedem raztreljenih trgovin, barov in restavracij. Predstavniki Sinn Feina, političnega krila Ire, so se zbrali na letnem kongresu v irskem glavnem mestu. Kongres pa nikakor ne bo pomenil prekinitve 25 letne dejavnosti Ire in angleških vojakov, ki sta v tem času na zelenem otoku ubili 3200 ljudi. Terorizem je imel pred- vsem nalogo pritegniti pozornost svetovne skupnosti, )o opozoriti na armensko vprašanje in izsiliti opravičilo Turčije, ki bi Armence in genocid najraje izbrisala iz svoje zgodovine. CILJ - NEODVISNA ARMENIJA ASALA je v svojih zahtevah bolj radikalna, zavzema se namreč za osvoboditev okupiranega armenskega ozemlja in ponovno združitev z bivšo sovjetsko republiko Armenijo v demokratično in socialistično državo. Sovjetsko Armenijo so armenski teroristi uporabljali kot oporišče, čeprav je bilo sovjetsko stališče do njihovih zahtev ambivalentno. Po eni strani je bila Sovjetska zveza zadovoljna z možnostjo razširitve svojega vpliva ob južni meji, po drugi strani pa Turčije nikakor ni hotela spremeniti v svojo smrtno sovražnico. Zahteva po armenski nacionalni državi v vzhodni Turčiji je seveda utopistična, saj Armenci na tem ozemlju že dolgo ne živijo več, zato si je njihovo vrnitev težko predstavljati tudi v primeru, da bi področje res osvobodili in izselili njegove sedanje prebivalceT Tudi morebitno oblikovanje skupne protiturške fronte s Kurdi ni ustrezna rešitev, kajti njihovo zavezništvo zagotovo ne bi preživelo ustanovitve armenske države, saj se tako Kurdi kot Armenci zavzemajo za ustanovitev lastne nacionalne države v vzhodni Turčiji. MEDNARODNI TERORIZEM IN RAZKOL VSKUPNOSTI V začetni fazi je bil terorizem Armencev selektiven, kar pomeni, da so bile žrtve napadov skrbno izbrane. Sčasoma pa so se militantni Armenci začeli zapletati v mreže mednarodnega terorizma, s tem pa je bilo konec tako selektivnosti kot tudi popolne neodvisnosti armenskega terorizma. Pripadniki ASALA so se urili v palestinskih taboriščih v Siriji in Libanonu ter izvajali bombne napade ne samo na predstavništva turških, ampak tudi različnih zahodnih letalskih družb. Razlog za napade na predstavništva zahodnih držav naj bi bilo sodelovanje teh držav s Turčijo. Ko so švicarske oblasti po neuspešnem aktiviranju bombe v Ženevi 3. oktobra leta 1980 aretirale dva armenska terorista, je ASALA zagrozila z maščevanjem, ne glede na to, da Švicarjem v nobenem primeai ne bi mogli naložili na ramena breme odgovornosti za genocid nad Armenci. S podobnimi problemi so se morali ukvarjati tudi v Franciji, ki ji je ASALA 17. januarja 1982 zagrozila z udarci francoskim interesom povsod po svetu, če se ne bi popravilo zdravstveno stanje štirih njihovih pripadnikov v francoskih zaporih. Še istega dne so eksplodirale bombe v centru Ženeve in Pariza, ASALA pa je od francoske vlade zahtevala, da aretiranim Armencem prizna status političnih zapornikov, od švicarske vlade pa, da osvobodi Armenca, v Švici obsojenega na 15 let zapora. Neselektivno nasilje armenskih skrajnežev je izzvalo precej kritik in celo razkol v armenski skupnosti, ki je pred tem mlade militante izdatno podpirala. Toda namesto da bi priznali svoje napake, so teroristi začeli groziti kritikom v armenski skupnosti. Tak razvoj dogodkov v svetu terorizma seveda ne predstavlja novosti. V določenem trenutku je prišlo do eskalacije vse bolj neselektivnega nasilja, kar je sprožilo kritike, ki so odprle novo fronto znotraj domače skupnosti. Zaradi pomanjkanja potrebnih sredstev in podpore v skupnosti so se teroristi naslonili na različne zunanje zaveznike in sponzorje. Posledica tega je bila, da so se Armenci začeli zapletati v dejavnosti, ki niso imele nič skupnega z njihovimi nacionalnimi težnjami oziroma so postali predmet manipulacij za doseganje njim tujih ciljev. KONEC ARNENSKEGA TERORIZMA? To spoznanje je povzročilo nadaljnje razkole v armenski skupnosti in opazno zmanjšanje terorističnih aktivnosti ASALA v letih 1984-85. Od takrat armenski teroristi le še z občasnimi napadi opozarjajo svet na genocid, ki so ga pred skoraj osemdesetimi leti zagrešili Turki. Armenci namreč, podobno kot na primer Palestinci, uporabljajo terorizem kot sredstvo, s katerim želijo preprečiti, da bi svet pozabil na njihove probleme in v tem pogledu so bili uspešni tako Armenci kot Palestinci. Slednji so se ustanovitvi nacionalne države v zadnjem času vsa] nekoliko približali, toda Armenci svoje države na turškem ozemlju verjetno ne bodo dobili pod nobenimi pogoji. MARK0 BUKOVŠEK Kaj ma terorizem skupnega s Slovencem? Najebeš tko alpa tko. Adria NJET DRUGI DAN JE BOG USTVARIL DISK stali smo torej pri disku. Na diskih je celastvarorganiziranaenakokotpridisketi. Zapis ostaja magnetni, oblika diskete je zaradi vrtenja okrogla in spravljena v ohišje, ki je danes veliko pet palcev in četrt ali pa tri palce in pol. (Mere so 13,3 x 13,3 cm pri velikih in 9,3 x 9 cm pri malih disketah). Najmanjši kosi diska se imenujejo sektorji, ki se združujejo v bloke in ti se združujejo v disk. Sektorji so torej najmanjši deli diska. V prvem sektorju je recimo zapisana datoteka, ki se prebere ob zagonu sistema (DOS), takoj zatem je na disku zapisana FAT tabela (File Allocation Table). To nima nobene zveze niti z debelostjo niti s Fato, ampak je enostavno tabela, kjer piše za vsak sektor na disku, kaj je tam. Sledi še osnovni imenik (CA ali pa C:D) in potem se začne raja - ostali del diska, s katerim se lahko počne, kar se hoče. Vsak sektor na disku lahko označimo, oziroma DOS-u dopovemo, da je ta datoteka tam in pika. No way to move thisf Razen prvih nekaj sektorjev seveda. Na začetku diska je tudi zapisano, za koliko particij se gre. Razumljivejše povedano je tam zapisano, koliko logičnih (izmišljenih) diskov naredimo iz enega diska. To je bilo recimo uporabno v starih časih, ko je kraljeval DOS verzija 3.30, ki ni dovolil imeti diskov, večjih od 33 Mb. Imel si recimo disk, prostoren za 42 miljonov znakov. Jok brate, imel si DVA diska, enega maksimum 33 Mb in drugega 9 megabajtnega. In potem smo težili naokrog za kakšno rešitev, ko si prvi disk imel zabasan s podatki, ki so bili nujno potrebni (torej se jih ni brisalo), in si dobil krasen program, ki se je za vsako ceno hotel namestiti na C disk. V redu, pri prijatelju si ga inštaliral na C disk in ga posnel sebi na D disk, ampak program je mrknil, ko ni našel svojih fajlov na C disku. Da glava peče. Ampak danes je aktualen DOS 5.0 ali pa 6.0 ali pa 6.2 ali pa 6.21 (in potem se folk čudi, odkod Bill Gates (šef Microsofta) na lestvici najbogatejših Američanov...), ki ti dovoli imeti particijo, veliko kot ti srce poželi. No, tudi tu so omejitve, ampak predvsem iz denarnice, ki ne dovoli imeti nekaj gigabajtnega diska... naslednjič pa naprej. LUKA ROMIH STARE RAČUNALNIKE VAM NE BOMO PODTAKNILI KOT NOVE. LAHKO PA SE DOGOVORIMO ZA: «> obnovo starega računalnika e& ocenitev starega računalnika & komisijsko prodajo <5* prodajo staro za novo & prodajo staro za staro Za študente z indeksom in kuponom TRIBUNE 15% popust pri nakupu stare računalniške opreme Gambit. POPRAVKI K ČLANKU KOMUNIKACIJE PO BALKANSKO 1. IN 2. AVTORJA MATEJA KOVAČICA wk ozdravljeni! V 9. številki Tribune, datirani z 32. januarjem 1994, in v naslednji, 10. številki, je bil objavljen članek v dveh nadaljevanjih z naslovom "Komunikacije po balkansko" avtoria Mateja Kovačiča. Članek "Komunikacije po balkansko" je nedvomno namenjen bralcem, ki delovanja elektronskih komunikacijskih sistemov, imenovanih BBS, ne poznajo kot uporabniki. Prvi odstavki ponudijo bralcu kratko razlago novih/neznanih pojmov (kot so modem, BBS, računalniško omrežje BBS-ov, SysOp, moderator, konferenca) in oris delovanja sistema. Lepo in poučno. Takšni komunikacijski sistemi se resnično praktično uporabljajo na številnih BBS-ih po Sloveniji - od Kopra preko Ljubljane do Maribora in Novega Mesta. Avtor članka se je v konferencah AdriaNeta prcdstavil kot urednik računalniške rubrike na Tribuni. Iz svoje uporabniške "seznanjenosti" je nato izluščil dve ktjučni temi: varovanje osebnih podatkov uporabnikov, ki jih zbirajo BBS-i, in zagotavljanje tajnosti sporočil. Kot uporabnik je vse svoje pomisleke nadebudnega študenta prava pripisal omrežju AdriaNet, kot novinar pa je pri opisu pozabil, morda tudi zamolčal nekaj bistvenih hmm... elementov Pa si jih oglejmo. AdriaNet ni računalniško omrežje na področju bivše Jugoslavije in ni bil ustanovljen v Sloveniji. Tudi raba glagola ustanoviti je vprašljiva, kajti AdriaNet ni bil nikoli ustanovljen. AdrlaNet jc realizacija ideje skupine Ijudi iz Novega Mesta in Zagreba - ideje o izmenjavi konferenčne pošte. Konferenčne? Predstavljajte si antični forum -udeleženci so doma, za svojimi računalniki, in razpravljajo o določeni temi. Razpravljajo v obliki prispevkov/sporočil na določeno temo. 0 sklepih lahko glasujejo, ali pa, odvisno od teme, v nedogled izmenjujejo mnenja o denimo dnevni poltiki ali kuharskih receptih. Možnost izmenjave vsebine konferenc (in s tem možnost povečanja števila udeležencev) je sčasoma pritegnila tudi druge. AdriaNet sedaj združuje v Sloveniji 43 vključenih vozlov (večinoma BBS-e), v soscdnji Hrvaški 12 in v Beogradu 3. Narava in delovanje omrežja AdriaNet je amatersko. Usluge prenosa elektronske pošte so brezplačne. Število uporabnikov: neznano. Najmanj 2000 in morda več kot 4000. AdriaNet ni organizacija. Adria Net je pojem, sestavljajo ga pravni ali fizični subjekti - lastniki BBS sistemov in uporabniki. Vresnici BBS-i niso unificirani; različni so, kot so različne ambicije njihovih lastnikov in uporabnikov. Zato je nemogoče govoriti o omrežju AdriaNet kot organizaciji. o pravnem subjektu, ker to preprosto ni. AdriaNet je pojem. "Do tu je vse lepo m prav, zatakne pa se pri zbiranju ostalih podatkov", pravi Matej Kovačič. Nam se je tudi zataknilo - ob vprašanju, kaj neki je v podatkih, ob katere se je spotaknil novinar Tribune, takšnega, da bi si ob njin "obliznil prste vsak tajni agent, kaj šele navadni smrtnik"? So te "silne zbirke podatkov", "katerih namen zbiranja ni jasen", morda uporabnikova telefonska številka? Potrebujemo \o vednoma v primerih, ko uporabnik pozabi geslo. Sicer pa so natisnjene v vsakem izvodu telefonskega imenika in dobite jih na telefonski številki 988 - vključno z naslovom. So te "silne zbirke podatkov" podatek o CPU računalnika? Leto rojstva? Zaposlitev? Interesna področja? To so podatki, ki jih uporabnik prostovoljno vnese (ali pa tudi ne) v prijavniali anketni vprašalnik. Ti vprašalnik so stvar posameznega BBS-a in ne omrežja - omrežje s tem nima nič. Novinar je v obeh delih članka zamolčal naravo teh podatkov (da so že javno publicirani in da jih uporabnik vnese prostovoljno), kriminaliziral pa je njihovo zbiranje in ga označil za nelegalno. Zamolčano in nerazjasnjenb jc ostalo predvsem to, kakšen je razlog, oziroma argument za trditev, da je takšno zbiranje podatkov nelegalno? In, katere "tajne agente" utegnejo zanimati - tiste, ki berejo telefonski imenik namcsto napete kriminalke (v kateri sicer nastopa preveč oseb, jc pa dogajanje neskončno napeto)? So ti podatki res vredni truda "tajni agentov"? Da, saj nas Matej Kovačič pouči, da za vdor v BBS sistem potrebujete le "malo bolj podkovanega najstnika." Računalniška znanja Mateja Kovačiča, urednika vaše računalniške rubrike, še niso na tej stopnji: Na ponudbe po preizkusu varnosti nekaterih sistemov se je odzval z "nimam časa". Ocenjevanje stopnje (ne)zava-rovanosti podatkov brez vpogleda ali preizkusa varnosti pa jc očitna novinarska "mojstrovina". Če povzamemo razprave iz konferenc AdriaNeta: podatki na posameznih BBS-ih so zaščiteni dobro in bolje kot podatki o članih videotek, knjižnic, društev, celo bolje kot podatki v posameznih zdravstvenih ustanovah. Predpostavimo, da imajo ti (anketni) podatki vrednost, vsai za Tribunine urednike: ugotovite torej. ali so ti podatki v računalniških podjetjih slabo zavarovani? In zagotovite novinarsko korektnost objavljenih tekstov. "Privatna pošta je tista pošta, ki je namenjena samo določenemu uporabniku in nikoraur drugemu," piše Matej Kovačič. Ugotovitev je nesporna, Ie izpeljava je zgrešena. Novinar trdi, da sistemski operaterji (SysOpi) berejo in cclo popravljajo privatna sporočila - ali po domače, da so udbomafija z manijo prisluškovanja in pisanja "tajnih dosjejev' Nekateri sistemi tajnost sporočil zagotavljajo, nekateri pa se takšne odgovornosti branijo, pač odvisno od organizacije. Zagotovimo pa lahko, da je privatna pošta v omrežju AdriaNet tako tajna kot klasična pošta ali telefon. Uporabniki, ki preberejo kak bilten, pa so o teni načelu tajnosti in morebitnem tveganjuobveščeni bolje kot uporabniki (na primer) PTT storitev. FidoNct tehnologija ne more zagotoviti popolne tajnosti sporočil - informacije o tem uporabniki najdejo v biltenih in v datotekah na BBS-ih. S tem "problemom" se ne soočamo le v Sloveniji; enako velja za celotno omrežje FidoNet, ki je največje svetovno neprofesionalno omrežje ;n drugo največje svetovno omrežje. V Internetu, največjem računalniškem omrežju, je problem enak: upravniki sistemov imajo možnost vpogleda v vsak delček svoje strojne opreme - torej tudi v privatno pošto na trdih diskih. Programi za kriptografijo (kodiranje sporočil po določenem ključu) in identifikacijo (efektronsko podpisovanje sporočil) so javni in dostopni vsem uporabnikom. S kodiranjem se "prisluškovanju" ne izognemo. pač pa onesposobimo funkcijo prisluškovanju. Onemogočimo delavce v centralah območnih PTT enot, ki lahko z dvcma kosoma žice in slušalkami prav tako "prisluškujejo", tudi radioamaterje, ki lahko v sprejemnikih poslušajo naelektrenavzdihovanjaSIovencevvmobitelomrežju, predvsem pa s kriptografijo onemogočimo sysope, ki lahko pogledajo "direktno na disk" v vsebino datotek. Le zakaj bi se sklicevali na ustavo in zahtevali od "velikega brata" totalno varnost, raje zakodirajmo sporočila - preprosto, ne? V javnih konferencah AdriaNeta (echomail) kodiranje sporočil ni zaželcno niti smiselno, ker iih ne more prebrati nihče razen direktnega naslovnika. Pač pa je dovoljeno kodiranje privatne pošte (NetMail). Uporabe kriptografije v dopisovanju nihče ne prepoveduje ali dovoljuje - uporaba je presoja posameznika. Če uporabniki kodirajo sporočila, za katera ocenijo, da je to potrebno, jih pač kodirajo... SysOp-ov to zanesljivo ne moti. Tako se je vsaj izrazila večina, kar je dokumentiorano v konferencah omrežja AdriaNet. In kje je tu ironija. omenjena v članku? Nikjer, razen v domišljiji novinarja ni "neznanih vzrokov, zaradi katerih SysOpi ne dovolijo kodiranja pošte." Stavek za tem namigne, da "koniunikacija prek modemov s kodiranjem sporočil pač zagotavlja popolno zaščito pred prisluškovanjem, česar se zagotovo zaveda tudi država". In kaj ima AdriaNet z državno zavestjo? AdriaNet so podjetja, klub, šola in radio ter posamezniki. Pravila FicfoNet so napotek za koordinacijo njenih članov. Preprosto. 0 tem da "bodo osnovne tržne zakonitosti gotovo slej ko prej začele delovati tudi na področju elektronskih komunikacij"nedvomimo. Čebiavtorčlankaspremljal področje elektronskih komunikacij, bi ugotovil, da že delujejo. In če bi prebral navodila za PGP (ka ga v svojem članku priporoča). bi tudi ugotovil, da ga niso izdelali za potrebe ameriške vojske... Pravni status BBS-ov, ki po mnenju Mateja Kovačiča ni znan, je mogoče definirati takole: BBS-i delujejo v okviru različnih gospodarskih družb, ali pa so brez pravnega statusa - amatersko ukvarjanje posameznika (hobi). Po svojem značaju so podobni javnim medijem (kar pa ni pravni status). Opravljajo storitve, ki jih nudijo podjetja z 10 in več vhodnimi telcfonskimi Iinijami, ali pa skupina znancev na domači telefonski številki. Prenašanje elektronskih konferenc, ki jin? pravimo"AdriaNetkonference".jebrezpI;ačnoinjav/io. Kako preprečiti poplavo sporočil na daločeno terao, kako usmeriti temo pogovora ipd. najbolje vedo moderatorji (ne, ne tisti televizijski!) konferenc na BBS-ih. Uporabniki so seznanjeni s pravili posamezne konference, saj so le-ta (pogosto) objavljena v konferenci. Moderatorji imajo pravico opominjati ali iz svoje konference izključiti moteče uporabnike. Kdo je moteč in kdo ne, je prepuščeno njihovi presoji in ukrepanju, pri čemer, jasno, niso vedno enako strogi. Moderatorjipostavijajokodeksobnašanjaoz.pravilnik "svojih" konferenc - tako AdriaNet kotcelota res nima svojega kodeksa. Obstajajo pa splošna pravila ravnanja in vedenja, ki skušajo ščititi večino uporabnikov pred izpadi nekaterih. Matei Kovačič je kot uporabnik na lastni koži skusil ne le opomine s strani moderatorjev in sistemskih opratorjev, temveč tudi nejevoljna sporočila "navadnih" uporabnikov, ki so jih zmotili njegovi izpadi. Od tod verjetno tudi njegova negativna nastrojenost proticelotnem omrežju - katerega reakcija je bila zgolj posledica njegovega Iastnega vedenja, ki je prešlo vse faze od navadne "zoprnosti" pa do t.im. "excessively annoying behaviour" Ne razumemo, kaj je v tem načinu virtualnega konferiranja "skreganega z zdravo logiko in cclo nezakonitega"? Kdo je skregan s kom? Moderatorji z Matejem Kovačičem ali on z njimi? Moderatorji in SynOpi? Matej Kovačič z Zdravo Logiko? Od urednika računalniške rubrike v Tribuni in bodočega pravnika bralci pač upravičeno pričakujemo več strokovnosti oz. boljše poznavanje problematike. Pravne in računalniške. Pa ne samo to: kljub "svobodi tiska" menimo, da je od nezadovoljstva posameznika pa do novinarskega dela precej dolga pot. Clane uredništva vabimo, da ob priliki pokličejo na katerikoli "AdriaNct" BBS (na primer na Radio Študent BBS. in od tam pošljejo prispevek na Radio Marš... preprosto in zastonj). Pa še s fobijo "zlorabe silnih zbirk podatkov" bi se seznanili. Želimo vam čim več uporabe (in dober CPS)! 28. februar 1994 Podpisanu Gregor Rudolf, MicroArt (2:380/100) Marjan Potrč, MojsteR (2:380/101.2) Rajko Majcen Krpan (2:380/104) Snežana Štabi, Radio MARS (2:380/104.11) Tine Kurent, Gimnazija Vič (2:380/107) Miha Valenčič, Gimnazija Vič (2:380/107) Andrej Ulčakar, Gimnazija Vič ((2:380/107) Mojca Savski, Radio Študent (2:380/111) Miha Kralj, Radio Študent (2:380/111) Igor Milavec, Perun (2:380/113) Jan Isakovič, Infobia (2:380/114) Dušan Pirc, Abota (2:380/116) Primož Gabrijelčič, Monitor (2:380/118) Jaka Mele, Alien Nation (2.380/124) Gregor Jeromen, Sedemnajsti slon (2:380/127) DenisBider, Infoserve (2:380/129) David Vidmar, TheBravest (2:380/130.01) Aleksander Bastl, BASS-Microart (2:380/130) Branko Hajdenkumer, IPL (2:380/142) Tomaž Leskovšek, Vizija (2:380/143) Za podpisnike Rajko Majcen, Krpan (2:380/104) Zakaj ima policaj na motorju sekiro? Da seka ovinke. Adria NJET TUDIKOZLE STREUAJO,MARNE? ODGOVOR SLOVENSKIM SYSOP-OM V lovenski SysOpi imajo očitno namen javnost prepričati o tem, da AdriaNet sploh ne obstaja. (trditev: "AdriaNet ni bil nikoli ustano-vljen") Žal ni tako, saj v nada-ljevanju sami priznavajo, da AdriaNet vendarle je nekaj, vseka-kor pa mi iz njihovih sporočil nika-kor ni uspelo razbrati, kaj, saj se položaj, status in pojavna oblika tega "pojava" očitno spreminja gle-de na trenutne potrebe (da ne rečem: muhe) nekaterih. Vsekakor pa pozornemu bralcu kmalu po-stane jasno, da je AdriaNet nekaj javnega (citiram: "Po svojem značaju so podobni javnim medijem... prenašanje AdriaNet konferenc ]e ... javno" Če je torej AdriaNet (oziroma BBS-i) javni medij, se pač mora držati nekaterih pravil, ki veljajo za ostale javne medije: ne vem, zakaj bi morali biti nekateri izjeme. AdriaNet je pač sredstvo množičnega obveščanja. Preprosto, mar ne? Trditev, da na BBS-ih zbirajo samo telefonske številke, žal ne drži. ATR BBS, recimo, zahteva še mnogo drugih podatkov, na katera uporabnik odgovarja kar precej časa. V nasprotju z zakonom je torej to, da BBS-i zbirajo osebne podatke brez pisne privolitve posameznika, ter da BBS-i zbirk teh podatkov nimajo prijavljenih pri pristojnem organu. Do nedavnega pa so bili ti podatki na nekaterih BBS-ih (naprimer na GimVič BBS-u) nadobudnim mladcem takorekoč na dosegu roke. Spodaj podpisane gospode, ki so me pozvali, naj vdrem v njihov sistem, pa bi rad opozoril, da je vdor v računalniški sistem kaznivo dejanje, za kar se lahko dobi do tri leta zapora! Prav tako jč pozivanje in nagovarjanje h kaznivemu dejanju tudi kaznivo dejanje, ki se kaznuje po zakonu. Me pa vesell, da so že prej omenjeni gospodje pričeli resno razmišljati o zaščiti podatkov. S tem je moj namen očitno dosežen. PRIVATNA POŠTA Veseli me, da so SysOpi pričeli razmišljati o kodiranju privatnih sporočil; ko sem to predlagal jaz, so me grobo zavrnili, in me "opozorili", da je kodiranje pošte po FIDOnet pravilih "annoying behaviour", tudi o tem imam dokumentacijo. Mimogrede: RSA algoritem res ni bil izdelan za potrebe ameriške vojske, pač pa ga ameriška vojska vseeno uporablja. Ameriška vojska pa uporablja samo najboljše. To bi gospodje iz AdriaNeta res lahko vedeli, še posebej, ker se ponašajo z zelo obsežnimi znanji. Če ima AdriaNet kakšno zvezo z Udbomafijo ne vem, vsekakor pa tega nikjer nisem trdil, ali namigoval na to, niti tega ne trdim sedaj. Še več, celo prepričan sem, da so njihovi strahovi o domnevni povezansti z udbomafijo povsem neutemeljeni. Kako pa moje članke interpretirajo SysOp-i, je pač njihova stvar. Morda pa bi veljalo omeniti pregovor, da če mački stopiš na rep, zamijavka. KAJ JE TO NEGATIVNA NASTROJENOST? Zanimivo je tudi vedeti, kdo so tako imenovani 'navadni' uporabniki, ki so mi pošiljali "nejevoljna sporočila". To so v glavnem SysOpi in moderatorji, ter bodoči moderatorji, ki bi se očitno radi prikupili svojim bodočim gospodarjem. To so dijaki in študentje, ki mislijo, da so postali bogovi, če razpolagajo z kančkom oblasti. Kdo je torej skregan s kom, predvsem pa z Zdravo Logiko? Kdo pa je skregan z Zakonom? V imenu koga upravitelji AdriaNeta mislijo, da lahko počnejo (skoraj) karkoli? V imenu svojih fiktivnih 3000 uporabnikov (od katerih jih v konferenčnih debatah sodeluje le dobrih 200)? (obstaja namreč možnost, da se nek uporabnikprijavipodvečrazličnimiimeni, saj podatkov nihče ne preverja.) Toliko ima Tribuna potencialnih bralcev, pa se šteje za zelooo majhen časopis. Kaj je nezakonitega, bo verjetno ugotovila ustrezna preiskovalna komisija, (oziroma bo na to odgovorila Vlada Republike Slovenije, na katero je bilo naslovljeno poslansko vprašanje g. Zmaga jelinčiča) vse morebitne bodoče nejasnosti v zvezi z AdriaNetom pa bo uredil bodoči zakon, ki ga že pospešeno pripravlja poslanska skupina SNS. Upam, da bo zakon onemogočil primere, ko so uporabnika izključili zaradi osebne odločitve nekega SysOpar kar se je med drugim zgodilo tudi meni. Pravila naj bodo jasno določena in naj veljajo za vse! Mimogrede, ali povabilo za člane uredništva, da lahko kličejo na katerikoli AdriaNet BBS velja tudi zame? "KAJ PA RADIO ŠTUDENT BBS? , PRUGIC Tudi Radio Študent nam je poslal popravek, vendar pa ga bomo zaradi pomanjkanja prostora objavili prihodnjič. V svojem popravku trdijo, da je okvara njihove baze podatkov o uporabnikih zgolj naključna. Njihovo mnenje sprejemam, poudaril bi le to, da so se podobne okvare pričele pojavljati tudi drugod, recimo na GimVič BBS-u, ki ob klicu na zaslon izpiše sporočilo: 240Q/V.22b 24G0/V42b FrontDoor 2.02, Noncommercial version Kolega, opravfcujemo se ti za tvoj neuspesni kifc, arnpak na žalost smo doziveli lepo sesutje djska, od katerega si se n1šmoopoimogH...upam,dabo zadeva kmalu spet ozivela... & y RimVic BBS * GtmVic BBS * GimVic B8S * GimVic BBS * GimVic BBS * GirnVic BBS nato pa avtomatično prekine zvezo. Sodbo o naključnosti naključij pa prepuščant bralcem. MATEJ KOVAČIČ Pocakaj, prosirn - dodajam XXXXXX XXXXXX v quick-indeksno datoteko. Podatki iz ankete bodo dosegljivi samo operaterju sistema.Vsi uporabniki, ki se zelijo registrirati za redno delo, morajo izpolniti anketo. V anketi boste odgovonli na 19 splosnih in racunalniskih vprasanj, kar bo sicer trajalo nekaj casa, vendar nam bodo podatki z ankete pomagali, da bomo glede na strukturo in zelje uporabnikov ustnerili delovanje ATR-BBS. XXXXXX, kje stanujete (kraj, postna stevilka, ulica, hisna stevllka)? Odgovor na to vprasanje je obvezen! XXXXXX, kje stanujete (kraj, postna stevilka, ulica, hisna stevilka)? Vasa dornaca telefonska stevtlka? Katerega leta ste rojeni? Kaj ste po poklicu? V kateri firrni delate? Celoten naslov firme: Telefon v sluzbi: ?() ?() ?() ?() ?() ?() ?() Sledijo podatki o vasi hardverski in softverski opremi. Vpisujte samo podatke, za katere ste prepricani, da so pravilni. Proizvajaiec, tip, procesor, delovni takt, velikost RAMa na vasern racunalniku: ? 0 Kaksne trde diske imate v racunalniku (kapaciteta, proizvajalec, dostopni cas)? ? 0 Kaksne disketne enote irnate v racunalniku (velikost, kapaciteta, proizvajalec)? ? 0 Kaksen monitor imate (proizvajalec, tip, diagonala ekrana)? ? 0 Kaksen modem uporabljate (proizvajalec, tip, hitrost)? ? 0 Kateri operacijskl sistem uporabljate? ? 0 Kaksne vrste programov najpogostejse iscete na BBS-ih? ? 0 Katere prograrnske jezike uporabljate? ? 0 Katere tuje jezike obvladate? ? 0 Katere komercialne program(-ske pakeDe najvec uporabljate? ? 0 0 katerih racunalniskih temah bi najraje razpravljali na BBS-u? ? 0 Ob kateri uri najraje delate z BBS-om? ? () XXXXXX, hvala za odgovore! Upam, da vas anketa ni prevec zmatrala. Ime uporabnika, ki nam je posredoval ta "capture" je prekrito z XXX, ker se uporabnik boji maščevanja AdriaNet-a. UREDNIŠTVO ZA ELEKTRONSKO DEMOKR ACIJO ¦^ pontani izbruh čuječe ljudske volje in novinar Tribune, ki je kritično pisal, namesto da bi lahkotno hvalil, je pregnan z računalniške mreže. Kako patetično. Pokojni Isaac Asimov je pred dobrimi desetimi leti napisal, da španski inkvizitorji niso potrebovali računalnikov, da bi našli grešnike in jih zvlekli do grmade. Primitivizem in nasilje ne potrebujeta domišljene tehnologije, a primitivec, ki brez nadzora upravlja z visoko tehnologijo, je mora civilizacije. Tehnologija daje moč, moč prinese odgovornost, primitivec pa je tisti, ki tega ne vidi. Denimo, da bi bilo res, in da Mateju niste prepovedali vstopa zaradi pisanja v Tribuni, temveč zaradi spornega in netolerantnega vedenja, kot je impliciral sodelavec AdriaNeta, s katerim sem govoril o zadevi. Predpostavil bom, da računalniške mreže ne obstajajo v Conanovem, temveč v našem svetu, in da civilizirani običaji načelno predvidevajo možnost pritožbe in različnost sodnika in tožnika. Računalniške mreže so elektronska avtocesta (ali vsaj elektronska makadam regionalka) in ne moremo si privoščiti, da bi po njih strašili kadije, ki bi na pamet, brez pritožbe in sklicujoč se na tako odštekane kriterije, kot je splošna ljudska volja (celo, če bi bilMatej izgnan z mreže na podlagi referendumske večine uporabnikov, bi bila zadeva sporna, tako pa stvar zveni kot primitivna socialistična dikcija) dovoljujejo in prepovedujejo vožnjo. Naj vas opozorim še na neko plat "lepega vedenja": celo če bi držalo, da seje Matej na mreži pobalinsko vedel, in celo če bi obstajal respektabilen sistem avtoritete, bi spodobnost narekovala, da se novinarju, ki kritično piše o mreži, nakloni vsakršno popustljivost. Dalje: kolega Kralj trdi, da je BBS Radia Študent privatna last, in da lahko torej sami odločajo, komu bodo dovolili, da se priključi, komu pa ne. Kako nenavadno. Vedno se mi je zdelo, da je Radio Študent javna ustanova, delujoča s študentskim denarjem in v prostorih študentskega cen-tra. In tudi če bi bil BBS Radia Študent privatna gostilna, bi se mi zdelo sporno, če bi oštir prepovedal vstop gostu, ki je napisal kritičen članek o njegovih zrezkih. Mislim, da lahko mirno pričakujemo, da bodo računalniške mreže igrale z leti vse pomembnejšo vlogo v naših življenjih. Tako se zdi samoumevno, da moramo nedvoumno poskrbeti, da bo nanje dovoljen vstop črncem, nekristjanom, neslovencem in kritikom, ljudem, ki so z SysOpi osebno sprti, in tako dalje. Verjetno bo treba osnovne stvari urediti z zakonom. Mateju Kovačiču pa smo lahko hvaležni, ker je pokazal na problem. Glej, kolega Kralj: verjetno si tudi ti bral cjberpunkerje. Dvomim, da je družba iz Neuromancerja tvoja izbira simpatične prihodnosti. Moja gotovo ni, in zato poudarjam civilnost. SAMO RESNIK Zakaj ima policaj mast na televizorju? Da so porniči bolj mastni? Hitro je lepo (B): dinozaver in miš ied najlepšimi primeri tehnologije, ki sem jih v življenju srečal, je tovarna severno od Seattla, kjer gradijo boeinge 747. Letalo ni majhno in tudi tovarna je velika. A tovarna je neverjetno hitra. Ko sem jih obiskal, so vsak teden končali nov 747. Na takšna podjetja mislim, ko rečem, "Quick Is Beautiful". Moja generacija, ki je živela skozi 2. svetovno vojno, ima žive spomine na monumentalno zmedo in nesposobnost -beseda "šmafu"1 je končno otrok tistega časa - in kljub temu se sponmimo, da so bila na koncu clela opravljena. Ko je Ieta 1940 Winston Churchill postal premier, je Angliji obupno manjkalo Iadij, letal, tankov, topov, vsega, kar smo potrebovali, da bi se lahko borili dalje. Churchill je po radiu rekel: "Žal mi je, a v rnanj kot treh letih ne morem za vas narediti ničesar. Danes naročim gradnjo tovarne, in v dveh letih ne boste imeli ničesar, v treh letih boste imeli nekaj malega, in v štirih letih bo vsega dovolj." Imel je prav. V štirih letih smo imeli vse, kar smo potrebovali in v petih letih je bilo vojne konec. Te vojne izkušnje so pustile trajno sled na moji generaciji. Na dnu srca še vedno verjamemo, da iinamo lahko v petih letih vse, kar potrebujemo, če nam je dovolj do tega in če smo se pripravljeni prebijati skozi pregrade zmede in nesposobnosti. Nekateri odnascelo verjamemo tole: čebimilijoni brezposelnih naredili nam vsem uslugo injutri začeli s krvavo revolucijo, bi to našsistem dovoljpretresto, dabikmalu videli resen program javnih del, in v petih letih bi se zgodba končala z delujočo ekonomijo polne zaposlenosti. Takšne misli so v popolnem nasprotju z sprejeto modrostjo naših ekonomistov in politikov. Ta vladajoča modrost pravi, da karkoli že storimo s svojimi gospodarskimi težavami, pravih rezultatov ne moremo pričakovati prej kot v petnajstih letih. Ta modrost ima nedvomno prav, dokler igramo po današnjih pravilih. A kdorkoli, ki je živel skozi 2. svetovno vojno, ve, da se lahko pravila zelo hitro spremenijo, če je to nujno. Zakaj je naš ekonomski in politični sistem postal tako okoren, tako lesen? Zakaj smo se sprijaznili z mnenjem, da se ničesar večjega ne da premakniti v manj kot desetih letih? Očitno je obilo razlogov. Verjamem pa, da je najvplivnejši med njimi ta, da je vsa naša družba padla v isto past kot atomska industrija. Sledili smo ekonomijam velikosti, ki so pokazale kot zmota. Med najbolj vidnimi zmotnimi ekonomijami velikosti je rast velikih mest. Nekoč se je zdelo ekonomsko privlačno stisniti milijone Ijudi v velika mravljišča. Danes največja mesta po vseh celinah srečujejo težave, ki kažejo, da se ta rast ni splačala. Če se od sociologije obrnemo k biologiji, vidimo iste procese. Dokler ni bilo nenadnih sprememb pravil igre, čez vseh sto milijonov let mehkega močvirnega poletja mezozoika, so dinozavri sledili svojim ekonomijam velikosti, veliki in debeli in uspešni, in arhitekture njihovih teles so se vedno bolj prilagajale izbranim ekološkim nišam. Potemje nekega dne, kot smo se naučili iz opazovanj Luisa Alvareza in njegovih kolegov v Berkeleyu, z neba padel komet in pokril Zemljo s koščki svojih razbitin. Pravila ekološke igre so se čez noč spremenila, in naši predniki, majhni, hitri in nespecializirani, so nasledili Zemljo. Naj vam sedaj povem bolj veselo zgodbo. V Princetonu smo imeli dva projekta, ki sta vsak po svoje skušala prispevati k rešitvi energetskega vprašanja. V kampusu sta stala eden poleg drugega. Prvi je TFTR, testni tokamak fuzijski reaktor, belo upanje fuzijskega programa, čudovit dosežek inženirstva, bogato denarno podprt od ministrstva za energijo. Stal je 300 milijonov dolarjev in deluje že nekaj let. Raziskuje tehnologijo komercialnih fuzijskih reaktorjev, ki bodo morda začeli proizvajati elektriko čez petnajst do dvajset let. Drugi projekt, in ponosen sem, da sem (iz knjige Infinite in All Directions \ 1988) PREVEDEL SAMO RESNIK "Nikoli nisem srečal tako človeške, kultivirane in poštene pripovedi o znanosti na delu." Nigel Calder o Dysonovem pisanju sodeloval pri njem, je Princetonski ledni ribnik. Izpeljimka iz leta 1980 je bila pravokotna jama z nasipom zemlje naokoli in s plastično folijo na dnu. Januarja 1980 sta jamo s strojem za kopanje pripravila dva človeka. Najeli smo snežni top in v mrzlih februarskih dnevih in nočeh brizgali čez jamo sneg, dokler nismo imeli disneylandskega Matterhorna. Med delom smo ugotovili, da ne potrebujemo dragega snežnega topa, sneg za smučanje je bil za nas daleč predober. Gasilski razpršilnik, ki bi ga Iahko kupili za 300 $, bi čisto zadoščal. Naš Matterhorn je več tednov ponosno stal. Marčevsko sonce ga je malo znižalo, in aprilski dež ga je spremenil v jezerce plundre. Pokrili smo ga z izolacijsko plastjo plastike in sena, in na vrh smo postavili z zrakom podprto kupolo iz mylarja, da bi seno ostalo suho. Junijska nevihta je raztrgala mylar in morali smo se zadovoljiti z mokrim senom. (..) Junija smo tudi premerili vsebino ribnika in videli, da imamo kakšnih 450 ton ledu z nekaj vode pod njim. Čez izjemno vroče poletje smo z vodo z dna ribnika uspešno hladili del kampusa. Stalili smo do 7 ton Iedu na dan - lepega belega ledu z razpokami, v katere smo se lahko spustili med poletno vročino uživat v alpski pokrajini. Ko je začetek oktobra prinesel konec vročega vremena, nam je ostalo še 150 ton ledu. Dokazali smo, da ideja deluje, a imeli smo biaten in neroden izdelek, primeren za princetonske študente, ne pa tudi za obmestna naselja in podjetniške četrti, kjer imajo naročniki radi lep razgled. Z nadaljnjimi eksperimenti smo skušali razviti eleganten ledni ribnik, ki ne bi potreboval preveč vzdrževanja. Iskali smo sistem, ki bi deloval leto za Ietom, tako da bi lastniki lahko pozabili nanj. Ljudje imajo že dovolj težav in nihče ne bo hotel imeti lednega ribnika, če mu bo prinesel nove težave. Mnistrstvo za energijo našega projekta ni podprlo, čeprav smo večkrat prosili za njihov denar. S tristo tisoči (ne milijoni) dolarjev nas je podprla neka zavarovalna družba, radovedna, če smo tako nori, kot zgledamo. Računali so, da se jim bo morda celo izplačalo, ker so v industrijskem parku ob kampusu gradili več poslovnih zgradb, in če bi naš projekt deloval, bi dobili trajno hlajenje in gretje za te bloke, za stroške dveh let kurilnega olja in elektrike. Prednost njihovega denarja je bila, da nam ni bilo treba porabiti treh četrtin za pisarniška dela. (..) Ključ cenene in zanesljive sončne energije je v ceneni in masivni shrambi za toploto in mraz, dovolj masivni, da lahko prestane krog letnih časov, zbira toploto poleti in mraz pozimi, uporablja mraz poleti in toploto pozimi. Sistem, ki smo ga načrtovali za zgradbo zavarovalnice, bi uporabljal dva ribnika, vročega s 100.000 tonami vroče vode (dva hektarja, 10 metrov globoka jama) in mrzlega z 10.000 tonami ledu (četrt hektarja, 10 metrov globoka jama). Začeli smo z Iedom, ker je denar prišel janurja in ker je lažje pozimi hitro narediti sneg kot poleti v naglici toplo vodo. (...) Po prvih eksperimentih je moj prijatelj Ted Taylor2 ustanovil podjetje, ki bi razvijalo in gradilo ledne ribnike. Ni obogatel, se pa je veliko naučil o težavah s prodajo nove tehnologije. Doslej je uspel prodati le dva ribnika. Njegov prvi kupec je bila Kutter Cheese Company, majhno prehrambeno podjetje iz zahodnega dela države New York. Prehrambena industrija lažje sprejme ledne ribnike kot gradbena podjetja. Ribniki za stanovanjska naselja in pisarniške bloke morajo biti lepi. (...) Drugi od Taylorjevih komecialnih projektov je ledni ribnik pri Greenportu na Long Islandu. Ta je čisto drugačen od ostalih. Zmrzuje slano vodo iz Atlantika. Ko se veliki kup snega nekaj tednov useda, se sol nabere na dnu in led v sredni kupa je tako čist, da zlahka doseže državne standarde za pitno vodo. Long Island ima težave s pomanjkanjem čiste vode, in zato se je vas Greenport začela zanimati za iedne ribnike. Ugotovili pa smo, da proces hitrega zmrzovanja in počasnega tajanja ne odstrani le soli, ampak tudi večino industrijskih kemikalij, ki onesnažujejo vodo. Glavna raba naše tehnologije bo na koncu morda v čiščenju vode, ne pa v proizvodnji ledu za hlajenje. Največje težave so, kot je pri novi tehnologiji običajno, birokratske in ne tehnične. V nekaj letih bomo videli, če je potreba po tej tehnologiji dovolj resna, da se bodo te ovire stopile. Ne trdim, da je naša igrica z Iedom predstavila ekonomsko kompetitivno energetsko tehnologijo, ali da bodo ledni ribniki rešili del velikih družbenih problemov. Trdim pa, da so primer tehnologije, ki ni ujeta v rigidnost in desctletja zamud, zaradi katerih tehnologiji cepljenja in zlivanja jeder nista mogli odgovarjati potrebam javnosti. Če jim ne bo uspelo, da bi bili dovolj poceni in dovolj učinkoviti, bodo propadli hitro in ne bo nam treba porabiti pol življenja, da dokažemo, da ne delujejo. Če uspejo, lahko ribniki z ledom in vročo vodo hitro dosežejo množično rabo. Tisoči lokalnih podjetnikov lahko poiščejo primerna mesta, izkopljejo jame, napeljejo cevi. Tovarne lahko hitro proizvedejo velike količine plastičnih oblog in sončnih kolektorjev. V nekaj letih lahko zrase industrija, kot smo to videli v 2. svetovni vojni. Vse to so le sanje, v najboljšem primeru meglena možnost. A ne vidim razloga, da bi se nova tehnologija tnorala razvijati čez tri desetletja, kot razcep in zlivanje jeder. Za hiter razvoj so potrebne le majhne enote, preprost koncept, masovna produkcija in velik trg. Kadar sem šel v kampus princetonske univerze in videl ta dva stroja, TFTR za 300 milijonov dolarjev in naš mali ledni ribnik, sem si predstavljal dinozavra iz zgodnjega primata. In bil sem radoveden, kdaj bo padel naslednji komet. (...) Ne verjamem, da se bodo teoretično možne nevarnosti genetskega inženiringa res utelesile. Misli pa, da bodo koristi velike in pomembne. Mladim znastvenikom, ki začenjajo svoje poklicno delo v genetiki, želim veliko sreče in uspeha. Želim jim, da bi imeli z genetskim inženiringom toliko veselja, kot smo ga imeli mi z reaktorjem TRIGA in lednim ribnikom. Razvoj nove tehnologije pomeni trdo delo, a tudi obilico veselja. Freeman Dyson ' angl.: snafu: "Situation Normal, AllFucked Up" 1 dr, Taylor je znan po delu v projektu z atomskimi botnbicami poganjane vesoljske ladje Orion. in prizadevanjih za jedrsko varnost (glej: VVillrich in Taylor-. Nudear Theft: Risks and Safeguards; John McPhee - The Curve qf Binding Energy. oboje 1974) Sest let se ukvarjaj s svojim delom; a sedmo pojdi v samoto ali med tujce, da ti spomini tvojih prijateljev ne preprečijo biti tisto, kar si postal Leo Szilard, Deveta zapoved SO LONG, FUCKERS IMAGINE Predstavljaj si duhove, bogove in hudiče. Predstavljaj sipekie in nebesa, mesta, plavajoča po nebu in mesta, potopljena v morje. Samoroge in keniavre. Vešče, čarodeje, rojenice in Sdjenice. Angele in harpije. uroke in zaklinjanja. Vampirje, škrate, demone. Lahko sijihje predsiavljati, vse te reči. Človeštvo sijih je slikalo tisočletja. Predstavljaj si vesoljske ladje in prihodnost Zlahka. Prihodnost se res blliža in i/esoljske ladje bodo v njej. Alije spfoh kaj, kar sije težko predsta vlja ti ? Predstavljaj si ko$ snovi in sebe v njem, sebe, ki se zavedaš, ki misliš in iorej veš, da obsajaš, in moreš premakniti ta kos snovi, ki $i v njem, storiti, da spi alije buden, da Ijubi ali hodi po hribu navzgor. Predstavljaj si vesolje -neskončno ali ne, kakor ga želiš videti - z bHijoni, bilijoni, bilijoni zvezd v njem, Predstavljaj si kepico blata, ki se noro vrti okoli enega teh sonc. Predstavljaj si sebe, stoječega na tej kepici blata, vrtečega se z njo, vrtečega se skozi čas in prostor proti neznani usodi. Predstavljaj si I FREDERIC BROWN RADIO STUDENT NAM PISE Matej Kovačič je s svojimi podtikanji v prejšni številki Tribune namignil, da je okvara baze uporabnikov na avtomatičnem elektronskem odzivnem servisu RadiaŠtudent povezana z njegovimi sumničenji o nelegalnosti zbiranja podatkov na BBS-ih. Ker se Matej Kovačič ne spozna na računalništvo in ker pred objavljenim klicem ni nikoli poklical na BBS Radia Študent, ne more vedeti, da se je baza z uporabniki na RS BBS pokvarila že dolgo pred njegovim kričavim in egocentričnim vpadom v omrežje AdriaNet. Okvare je kriv programski hrošč, ki do sedaj še ni bil odkrit v programski kodi BBS-a. To dejstvo je znano vsem drugim (očitno zadovoljnim) uporabnikom omrežja AdriaNet, katerih število že presega 3000. Ravno ti uporabniki so tista "višja sila", ki je od vzdrževalcev omrežja zahtevala izključitev Mateja Kovačiča iz AdriaNeta. Kljub sklicevanju na različne zakone Matej Kovačič ne bo mogel prepričati nikogar, da ima ustavno pravico prijaviti se in brskati po tujih računalnikih. To pravico mu lahko dodeli samo upravitelj takega računalnika. Prav tako ne more od organov zahtevati, da ga z zakoni uvrstijo nazaj v družbo, ki ga je zaradi egoizma in napihnjenega odnosa izvrgla. Takih zakonov ni napisanih niti za elektronske oblike združevanja. BBS na Radiu Študent bo še vedno deloval tako kot doslej, torej bodo njegovi arhivi odprti in dostopni vsem navdušenim uporabnikom oprecijskega sistema OS/2. Obenem lahko dobijo vsi, ki želijo sodelovati v omrežju AdriaNet, ob dogovoru s sistemskim operaterjem, tudi dostop do omrežja. Vnaprej pa opozarjamo, da je BBS na Radiu Študent last Radia Študent in si zato pridržujemo vse pravice pri zavračanju nezaželenih uporabnikov. Prav tako opozarjamo, da nobena pošta, poslana z RS BBS ni strogo privatna, torej jo lahko vidi več ljudi kotzgolj pošiljatelj in naslovnik. RŠ BBS je dostopen vsem, ki imajo modem, na telefonski številki 261-985. ZA RS BBS MIHA KRAU UNIVERZA Sem naj bi načelno prišli, ker hočete vedeti. Nekateri boste dobili diplome, v nekateri se boste srečali s tokom spoznanj in dvomov, nekateri oboje. Nekateri boste dobili otroke, in nekateri boste dobili otroke, ki jih boste veseli. Nekateri boste predvsem sedeli okoli okrogle mize v apartmaju študentskega doma, pili kavo, govorili slabe vice in igrali karte. S. R. PISMO JOŽETU PUČNIKU Dragi Jože, ker že pol leta spim po stopniščih, pod mizami in na Rožniku, saj si kot urednik na Tribuni ne morem privoščiti podnajemniške sobe v Ljubljani (in niti nimamčasa, da bi našel kaj cenenega), sem se spomnil tvojega velikega novega stanovanja, najinega vzajem-nega sovraštva in tega, da si mi še dolžan kakšno uslugo. Pred-lagam ti torej, da mi za naslednjega pol leta odstopiš eno od sob (mislim, da jih imaš pet). Prijaznost bo koristila tvoji duši in ti pomagala, da se znebiš sovraštva do mene, in tudi meni bo pomagala - saj veš, da bi ti rad odpustil, če bi le imel kakršnokoli pretvezo za to. Glede na tvoje masivne prihodke mi lahko sobo daš tudi zastonj. V pričakovanju tvojega odgovora te lepo pozdravlfa Samo Resnik 2-1 -94 (oddano kak dan pozncje) Ni treba odgovorit, Jožek. Ne rabim več sobe. 17-3-94 NE NA LEVO NA DESNO Zgago Jelinčic je v zadnjem televizijskem intervjuju potolkel absolutni rekord v hvaljenju z udeležbo v zadnji vojni (M.C. zaenkrat na prepričljivem drugem mestu). Račun za armbrust in odvoz rabljenega in crknjenega tanka je zastarel. KOLIKO MEDVEDOV JE POTREBNIH, DA POMENDRAJO TISOČ MRAVELJ? "Crazy Horse, po naše Nori konj..." (Jana). Po njihovo pa Tašunka Vitko, poglavar Oglala Sujev, ki je leta 1876 z rdečimi brati skavsal belega brata Custerja in njegovo druščino, se trenutno obrača v grobu, ker Američani menda že 45 let uničujejo neko ogromno skalo v Južni Dakoti, ki Robinsu eno leto po bitkl pri Malem Velikem rogu ("Zemlja, po kateri hodijo ljudje, vendar ni naprodaj." Nori Konj). CESA ŠE JEZUS Nl VEPEL Ste že kdaj pomislili, da je življenje včasih potekalo čisto drugače kot danes? Da je bilo nekaj, kar je danes samoumevno, pred sto leti še povsem neznano? Da so prvi serijsko prodani avto podali leta 1904 in in je v dolarjih stal toliko kot danes povprečen mountain bike? Prej so potovali s konji, čolni, jadrnicami in v 19. stoletju celo na paro. Da je radio še mlajši, TV pa od včeraj. Pa poglejmo, kaj bi novega o Cerkvi zvedel Jezus, če bi prišel (kot Bulgakovov romanopisni :—i. a. t.,.i_j> pogledat na _ ija z učenci njegovih učencev. Ugotovil bi, da SO: - se katoliški menihi pojavili leta 348; - vaje v spokorništvu vpeljali leta 157; - poslednje maziljenje - sveto olje vpeljali leta 550, blagoslovljeno vodopapred 120 leti; - se je razglaševanje svetnikov pojavilo v letu 993, odpustki (proti katerim je kasneje rohnel Luter), paleta 1119; - papežu začeli poljubljati nogo leta 809, njegovo nezmotiljivost pa so proglasili leta 1870; - se prvič spovedovali leta 1215, prva cerkvena poroka (zakrament sv. zakona) pa je bila sklenjena leta 1139; - šele leta 1200 prvič po Zadnji večerji uvedli podeljevanje in povzdigovanje sv. hostije - tudi celibat duhovnikov ni od nekdaj: uvedli so ga leta 1015; Kaj pa dogme? - leta 1854 - brezmadežnoMarijino spočetje - leta 1950 - Marijino telesno vnebovzetje In še bi lahko naštevali. Vse te stvari so iznajdbe Cerkve. Če te veseli, da verjameš v iznajdbe, prosim! Toda ne niisli, da so potrebne za tvojo všečnost Bogu. Strah je načelo vzgoje. Vzgoja je načelo oblasti. M. K., povzeto po knjigi "Na drevesa, vi opice!" IEBLO MALMAL Kako bi imenovali človeka, ki bi vzkliknil: "Ni ga boga razen Alaha, in Mahmud je njegov prerok," ~in takoj ztitem osušil velik vrček vina? Jazbi rekel, da je prav bisterfant. Edward Teller,Jizik, "oče H-bombe" Si slišal ono o perverznem petelinčku? Nage kure je hodil v mesnico gledat. PISMO KATOLISKEMU STUDENTU Oprosti, da se vtikam vate, Matija. Slišal seni, da si spodoben človek, česar o bolj poznanih družbeno aktivnih katoliških študen-tih ne bi več upal rcči. Takega pisma kakšnenm katoliškemu skojevcu, primitivnemu, oportunističnemu, hinavskemu in pre-pričanemu v svojo superiornost - žal mije, take vas večinoma vidim - gotovo ne bi pisal. Slišal sem tudi, da si vabil "zmerne" mlade publiciste k sodelovanju k Tribuni, ko boste vi prevzeli oblast, tudi nekegaprijatclja, ki semga sam dolgo vabil naTribuno. Ker verjamem, da se nasilju - kakršne koli barve žeje - tibo ne umakneš, bi v zadnjcm članku za Tribuno rad vložil svoj protest proli nasilju in izprijenosti katoliških študentov, in oprosti nii, da ga naslavljam nate, Matija Ogrin. Kakšnemu Janiju Drnovšku ali fanczu Kotarjii ne bi ntogef pisati. Ne oporekam varn pravice, da prevzametc Tribuno ali da jo predate idejo ustreznejšim. Oporekam vam pravico, da jo prevza-mete z odstavitvijo uredništva srcdi letnika, zlorabljajoč oblast katolikov v šludentski organizaciji, cla prihajate podprti z gonjo, ki se ni sramovala laži jn žalitcv. Rad bi vani glasno rekel, da nasilje še nikoli ni rodilo dobrih sadov - kako se boste vibranili, ko vas bo naslednja študentska vlada podila z vašega dela, da napraviprostorza svojc Ijudi, vi, ki stepo dolgih lctih dvilnosti privedli nasilje na Tribuno? Naša Tribuna je bila odprta - bo vaša tudi? Morda se spomniš odstavka v Boltovi drami "A Man for All Scasons", (1962), ko Thomas More pojasnjuje mlademu navdušencu, zakaj moraš tudi v boju s samim hudičeni spoštovati zakone -" Tadcželajenagostopreraščenazzakoni - človeškimi, ne božjimi - in če te zakone posekaš - in ravno prave soite si, da boš to storil - ko bodo vsa drevcsa padla, in se bo hudič obrnil proti tebi, kam se boš zatekel v vetrovih, ki bodo takrat divjali?" Drugo, kar vam zamerim, je "vse ali nič" pohlep. Niste prišli na odprto Tribuno, da bi sodelovali. Časopis vas zanima le, ko boste imeli vso oblast. Spodobni ljudje ne ravnajo na tak način. Tretjič, kot sem odklanjal misel, da je kdorkoli bol jši od mene ali koga drugcga zgolj zato, kcr jc v partiji in jc hodii/hodila na političiio šolo, tako odklanjam niisei, da je kdo boljši, ker redno hodi v cerkev. Ukloniti se hezbollahovstvu brez boja se mi zdi izdaja civilizacije, \\\ ko - z osebnim olajšanjem - odhajam s Tribune, odhajam tudi s protestom - ne Ie proti vam, anipak proti vašeniu cerkvenemu mentorju - naj rečem "politkomisarju"? -, očetu Milanu Knepu, proti hierarhiji, ki ga je nastavila, ter nadškofu, na katerega se sklicuje. Kar počnete, je uriniranje na stiske premnogih vernih mladih Ijudi v prejšnjih desetletjih, in nobeni izgovori tega ne bodo izbrisali. SAMO RESNIK (Ne) daj selnes! PRIPIS: PO DRUGI STRANI PA JE PRAV REČl, DA Bl, CE BI BILA IGRA POŠTENA, BREZ OKLEVANJA PODPRL VAŠO OPCIJO. SMISEL TRIBUNE )E TUDl V PRILOŽNOST1H ZA RAZUČNE LJUDI. AVTORITAREN KONCEPT TrIBUNE SICEK ZVENI KOT OKSIMORON, A MORDA BOSTE INTELEKTDALNO ZANIMIVl. Draga Ines, seveda me ob vsem skupaj prav malo briga, če si zgolj iz Radetovih verzov, boš svojo problcmatiko kar sama premlcla. Ali kako se že temu rcče. Šc več; zdi se mi, da sc po par letih ne boš več spoznala kot avtorica pistna, ki je meni dalo tako misliti. Saj jaz bi se pa moral obrniti na kakcga psihologa, a bi verjetno "sledeča problcmatika" ostala lc meni v razmislck. Torej: Pripadam sončni generaciji 68 in verjemite mi, da sem se zares čutil znotiaj tislih dogodkov. Čeprav sem bil negoden bruc in je šlo vsc mimo mene, sem bil goreč zagovornik gibanja. Tudi ko so minila lcta in so se skupaj z njimi počasi a sigurno iztekala moja študentska, sem življenje usmcrjal v skladu s pred-stavami, ki sem jih črpal od takrat. Na tej osnovi sem, srečnež, spoznal svojo bodočo ženo. Pravzapiav sva bila letnika na faksu, a sva se zbližala šclc po par letih, kot nekakšna viteza, ki še vedno, kljub vsemu, prisegata na pohojene vrednote. }a. Nekaj uporniškaga je bilo v najincm razmerju. No in zdaj pride najvažncje; ko se jc žc zdelo, da bo diplomirati le še formalnost, sc jc pojavil asistont, ki je postavil vse na glavo. Da bi bila ironija vcčja jc bil praktično naš kolega. Bi se reklo, da stno v tistih odločilnih Ietih, o katerih seni že spregovoril, skupaj dtugovali. Potem je šel za kiatek čas v Nemčijo. Še danes seni svcto prepričan, da v vzhodno... Je že res, da o stvari ne morem objeklivno soditi, a mislim, da so njcgovi "prispevki" stroko Ic osmcšili. Kakorkoli, špor je bil vseskozi strokovnc narave. In jaz bcdak, namesto da bi pievedril kako leto. sem se oscbno izpostavil. Konec je bil seveda apokaliptičen. čeprav takrat ni izgledalo tako. Demonstrativno sem pustil študij tik pred zdajci. Seveda ob podpori in moralnem zavezništvu vseh ostalih sotrpinov. Zlahka sem se zaposlil, ptilezel v pisarno, takoj dobil stanovanje, imcl keša tako, da jc skrbano Ijubezensko razmerje ponovno vzcvetelo. Toda sedaj, po dvajsetih letih, sern pristal v skladišču, stanovanje smo odkupili lani. ]a, žena pa je doštudirala, kot včasih reče, z inojo pomočjo. Pravzaprav sam ne vem, po kakšni logiki je vse steklo. Tudi sama je imela "blazne" probletne z asistentom. A kmalu potem, ko sem se zaposlil, se je spor zgladil. Radikalno je sptemenila mnenjeo njem, ter končno pri njem tudi diplomirala s temo, ki je (po mojem mnenju) vrliunec neumnosti. Že izbrano temo je kaj zlahka opustila. Kljub temu sem si do ncdavnega domišljal, da je rcs tudi moja sttokovna pomoč kaj odtehlala pri njeni diplomi in nadaljnem študiju (tega je scveda treba oineniti). Z mano sc je prav rada pogovarjala o stroki in vedno pozdravijala svež in trezen pogled na stvar, kot jc sama rada poudarila. Ob priložnostnem pogovoru z njcno kole-gico, ki sem tnu slučajno prisostvoval, pa sem po par ininutah uvidel, kjc mi jc mesio ob podobnih dcba-tah. Ncmalo pa sem bil piesenečen nad ostrino, s katero sem bil - seveda po pravici - uvrščen med fizikake. Naj k mozaiku "problematike" o kateri se pri naši hiši pač ne govori, dodam še zadnji kamenček. Pred kratkim je infoi mativni dan na univerzi dočaka-la tudi mlajša hči. Slučajno je iui mamidno željo obiskala nam že znan faks, slučajno sem bil prisoten pri pripravah - hčerka jeoblekla inično minico in bila z mamičine strani napotciia "kam spredaj, če že v prvo vrsto ne", slučajno sem se ob prebiranju tvojega pisina spomnil na vse to, kcr hčeri takrat - ob vstopu v svet vedenja - nisem znal reči: "Ne daj se, pa četudi nisi Ines". Bralec MUŠKETIRJI Obljubil sem besedo o razlikah med gospo-dom Džingisom in Peterletom oziroma Ru-plom, a najprej mi dovolite skromnejšo zgodbico o timskem delu. V davnih časih šest, sedem let tega, ko smo se študentski demokrati in komunisli ruvali za Tribuno, so dogodki ponavadi spominjali na zgodbo o scdmih samurajih, in vcdno so bili vsaj štirje premalo. Tako se je zgodilo, da je kolega, ki je za našo stran skušai držati polovico Tribune, odšel dalje študirat v Ameriko, njegovcga na-slednika je urednik druge polovice zjcbal in časopis je za pol leta zapustil opozicijske skušnjave in se zagledal v kulturo in porno-grafijo. Potem pa je odgovorni urednik odšel na Mladino in zdelo sc je, da bi spet lahko dobili študentski časopis, ki bi ga partijski sekretar na univerzi odkrilosrčno sovražil. (Spotoma bodi rečeno, dajc bilglavni smisel študentskega tiska v tistih letih, da smo skr-beli, daje Mladina ostala rclativno poštena in se ni preveč izgubljala v svojih dealih.) Vprašanje je bilo, kdo naj bo urednik. Zgodilo se je, da je imel maloštevilni (Uidi razgledan študent, kipridev "politiko", ralri vsaj leto, dase znajde) opozicijski krog že polne roke s študen-tsko organizacijo, pa še razccpljeni smo bili. V fundamentalistično opozicijskem delu sem bil edi-ni publicist, in kol član tedanje študentske vlade (ptedsedstva) niseni smel kandidirati. Prosil sem prijatelja, da je šel namesto mene, pri čemer je bilo originalno mišljeno, da bi kasneje diskretno zamenjalajunkciji, kerje bil boljši politik od mene (s pisanjem pa res ni imel kaj dosti). Zgodbica se nii zdi vredna zapisa zato, ker ne poznam podobne, in ker so bili vsi nasprotniki in opazovalci tako komično zmcdcni (najbrž nobedcn od njih ni imel kolega, ki bi nm/ji toliko MED DRHAUO zaupal). Znano je bilo, da kot urednik rad tvegam, tožilstva so bila takrat še na preži, in če bi se uračunal, bi Miran načelno lahko šel nanie-sto niene v zapor oziroma bil "na ledu" in brez službe vsaj naslednjih deset let. Po drugi strani je imel on vso formalno kotrolo in sem bil popolnoma odvisen od njega. Delovaloje, ker sva vedela, da silahko zaupava, in ko so me vmes klicali v vojsko, da se me znebijo. se fe Miran (udi sam kot urednik čisto dobro znašel, kljub vseniu flaku. Dckilca niu je skoraj pobe-gnila in diplomiral je še eno leto pozneje, slcer pa se je dobro izteklo, in vmes sva celo dvignila naklado in nakaj časa prodala več izvodov kot kdorkoli na Tribuni prcj ali kasneje. Nasprolno zgodbico pripovedujc letošnjaTri-buna. Uredniku, ki je kot jaz otrok študentske politike 80. let, se je zdelo samoumevno, da delegira večino oblasti področnim urednikom, in da so ti Ijudje različni od njega. Mlajše kolc-gice, ki so tako dobile velik dcl oblasti v roke, so prcsodile, da je preveč različen od njih in da je najbolje, da se ga odstavi. Pa jim ni uspelo in smo vseeno delali skupaj do konca. Spet tretje zgodbice se spomnim iz leta pred "prvimi volitvami". Rupel, ki je bil predsednik osrednje nacioiialne opozicijske organizacije, je šel za par mesecev predavat v ZDA. Za predsed-nika je dal na kongresu izvoliti Hubija Požarnika, ki je s svojo simpatično očetovsko faco sedel na predsedniškem mestn, dokler se Rupel ni vrnil iz Draga Ines, tvoje pismo (Tribuna št. 11)- obujanje spominov, kako te jc profesor poskušal spraviti v posteljo -, je bilo res žgečkljivo. Še posebej za današnje cajte in vse "ta črne", ki pri nedeljskih mašah škilijo za razgaljenimi ženskimi gležnji. Kdo ve, če niso tudi tvoji med njimi? Sprašujem se, če si mcd predavanji sedela v prvi vrsti in jih molila profesorju "ENEN" pod nos. Nečesa res ne štekam: kako si se lahko ob vsem velikem trpljenju spomnila na pogrošne kriminalke in nadela profesorju to ime. Daj, punči, kar priznaj, da ni bilo tako hudo. Prepričan sem, da bi s svojo izkušnjo, o kateri sanjarijo vse študentko. obogatila knjigo Ženske seksualne fantazije. Če še nisi slišala zanjo, ti \o toplo priporočam, lažje boš prebolela žalovanje z > izgubljeno priliko. Ko smo že pri pisani besedi, očitno ne pozn< Konfucijevega izreka: "Če je posilst\'o neizbežno, lezi in uv vaj!" Pomisli, kako enostavno bi lahko rešila svoj veliki probleni: z malo truda (prfoksi res niso najboj seksi) in vcliko veselja (starejši so izkušeni!), bi imela izpit in letnik pod streho. Ma kakšno javno razpravo hočeš! Tvoja igtica spominja v. politične kurbarije, ki se dogajajo na slovenski sceni. Sama Iažna čistunstva in napihovanja. V čem je fora? Tipu si bila všeč, paje probal Reci bobu bob; vsi smo enaki, samo različna sredstva uporabljamo. Koncc koncev se tudi ženske poslužujete svojih adutov. Si raogoče ne oblečeš minice, ko sama pecaš? Ti pa narediš iz tega pravi spcktakel.Temu se reče muhoslonarjenje.V posebno naslado ti mora biti, da pereš svoje intimne cote v javnosti. Kakorkoli že, ti oprostim, saj sem si na račun tvojega pisi:. polepšal dolgočasni nočni šiht. Ta trenutek na primer sem se spomnil svoje profesorice Dvadva: da bi si ta upala narediti vsaj eno ali dve takšni potezi kot tvoj odločni Enen, bi že zdavnaj končal ta jebeni faks. Se ti ne zdi, da iniava nekaj skupnega' Očitno si fletno dekle, zato se kar name obrni (v pisrau pravi. da ne veš, "kaj storiti, na koga se obrniti"). Bova skupaj rešila tvojo travmo. Moj naslov dobiš na uredništvu Tribune. Ameiike. Rupel se je verjetno strinjal z mojo oceno Hubijeve nesposobnosti, ni se pa strinjal, da je neodgovorno dati nesposobnežu krmilo zaradi edine dobre lastnosti, da ti ga bo spet vrnil, ko se ti bo zahotelo. Neodgovorno, če bi bilo vmcs treba delati, nepošfeno tako do ljudi, zaradi kate-rih delaš, kot zaradi ljudi, ki delajo zate. Za najuspešnejši primer dobrega teama pa moram žal k slabim Ijudein - nikogar ne poz-nam, ki bi bolje dcloval kot peterica Bavčar-Korsika-Janša-Omerza-Fink. Dobra ekipa je tank, kt se prebije čez in skozi vse. Dumas je vedel, kaj piše. OBLJUBA Ah, da: Džingiskan in Drnovšek aliPeterle, da o Ruplu ne govorimo. Temudžin je v kontekstu svojega časa veliko naredil za svoje Ijudstvo. Iz razkropl jenih plemen je ustvaril skupnost. Znalje iskati, upo-rabljati, spodbujati in razvi-jati kvaliteto Ijudi, skupin in tehnologij. Sprejemalje no-vosti injih uporabljal Garal je in tvegal. Da. bil je tudi gcnij, a to v konteksti ni tako pomembno. Nikomur ne moreš očitati, a ni genij, vsaj dokler ne odriva boljših od sebe Prezira je vreden Ie, kdor ni pošten delavec. 7 znanost, kijotako radienadmozgeniji, vemo, bi se scsula brez poštenih delavcev in obrtnikc A znanstvena skupnost je tradicionalno imela kjer ni bila le Patjomkinova vas - živahne meha niztne avtorefleksije in kontrole, ki najdevajo ir surovo zatirajo površno delo svojih kolegov. \ slovenski družbi taki mehanizmi ne delujejo Vladajo nani ljubosumni povprečneži brez Džin giskanove modrosti, in tudi tiste redke sposobm ekipe, ki jih najdeš, ponavadi rajeskupaj kradejo kot da bi skupaj ustvarjale. SAMO RESNIM V naključnem srečanju sem slišal, kako je znanec pripo-vedujočega pripovedoval mojo staro zgodbico o sindro-mu Zaklada Sierra Madre v slovenski politični kulturi. Saj veste-. ko možje z velikanskimi napori pridejo do zlata in so na poti v mesto, kjer bi ga prodali, se ob tabornem ognju spričkajo o delitvi, potegnejo revolverje in se navzkrižno postrelijo, zlati prah pa razpiha veter.