Današnla števtlfca s prllogo obsega 14 sfrani In stane 3 Din. Ležo VIL, šlev. 140. Celfe, četriek 24. decembra 1925. Pošfnina placana v gofovlnl- J^^L ^H ^^^^^^ ^^k ^K ^H^A ^^^^^n ^H^^^L ^^*^^& ¦a^'vv^' llaroČninaa Z$ Jugoslavijo: mesečno 7 Din, letno 84 Din. Za inozemstvo: le.tno 240 Din. Posameina fitevitka I Oln. Izb&la v forelr, fceirtek lu soboto. Redakcija in upravai Strossmagerjeva ulica 1, pritl Tel.65.—RaČ.p.-č.zavoda 10.666. Oglaslpo stalnem ceniku. Vesele božične praznike želi vsem cenj. narodni- koifip in8erentomf sotru- dnikom, čifafeljem in pi*i- jateliem ,N0VA DGBA«. Pomen novega Slovanstva. Znana. berlinska rovija »Neue Rundschau« je objavila nedavno či'a- nek francoskega zgodovinarja L. Ei- seninanna: »Nemštvo in Slovanstvo«, s katcrega posnemamo: JJanslavizcm ima poseben polo- žaj, zlasti kolikor se pod panslaviz- mom razume tucli takoimenovana slo- vanska nevarnost. Redkokdaj se more- ta majkantno in jasno opažati na ka- kein klasičnem primeru postanek in razvo.i zgodovinskega gesla in njegove fegende. rl'o je bilo možno skoro samo strokovnemu zgodovinarju, ki se je podrobno bavil s tem predmetom. Če se kdo podrobno bavi z analizo pojma ali bolje ročeno, s formulo pansfaviz- nia, pride vsekako do ugotovitve, da je vsebina tega pojma sestavljena iz treh popolr.oma različnih elemcntov. 1. Nagon samoohranitve stovan- skih (UTiiskih narodov, ki so, izgubivši svojo samostalnost, prišli pod tujo narl1 s¦'- 'n' insiink'tivno iskali po- rno . i1111.,'i samostalni in močni držuvi. Njihova politika so je uravna- vala v sineri močnega in silnega strica. 2. izpovedovanje vere širokih kro- gov mske inteligence, kar jo bilo od- govor na vel'ika usodna vprašanja, za katera so se zanimali ruski učenjaki od časov Tetra Velikega pa vse do da- nes: »Kaka je božja naloga Rusije? Kje je duša Rusije?« Iz strašne nego- tovosti in skepse so iskali odrešenja vsi mistični sanjači, hrepeneči po go- tovosti v slovanofilskcm nauku. 3. Prenietcni caristični sistem, ki je rad skrival grobi materijalizem svojc eisto vladalske pol'itike pod plašč pieman i tega idealizma. Ti trijo element L pa se niso nik- dar ujedinili ali ustvarili določeno siner panslavizmu, to je, strcml'jenju po pnlitienem ujodinjonju vsoh Slo- vanov za ustvaritev edinstvene vseslo- vansko države: tega znaka se ni nik- dar oprijelo nobeno nernsko slovan- sko pleme v popolni čistosti. Nikdo med rijimi ni mislil na to, da bi ab- straktnemu Si'ovanstvu zrtvoval kon- kret no korist Čehov, Srbov itd. Nikjer ni odklanjanje ruskega carskega siste- ma in možnost ustvaritve edinstvene clržavo vseh Slovanov pod ruskim okriljein izraženo tako jasno, kakor je v slavnein delu Palackega, velikega ee- «kega zgodovinarja. Nikjer niso tako jasno opisani odnošaji med poedinimi slovanskimi narodi, kakor so v sijaj- nih ("hinkill llavlic-ka - Borovskega, znainejiitega češkega novinarja in pu- blicista, ki je Slovans!vu podajal bolj znanstven znaoaj. Z lazvojem osainosvojitve v poli- tičiiein življenju zapadnili in jnžnih Slovanov jo vznikla zavest samostoj- nosti in nioči. Ravno novoslovanstvo prvega desetletja XX. stoletja je po- ir-enilo zanikanje panslavističnih sa- njarij. Po propadu carske Rusije je panslavizem saino zgodovinska remi- ni.scenca. Od tedaj je si'ovanska vzajemnost, za kattro jo v /.adnjeni času ustvarjen ugodnejši izraz »slovanska solidar- nost«, jako važen ein, ki se ne bo mo- gol prezirati pri nobeni politicni kal- kulaciji. Ta solidarnost je ntemeljena hi oinogoeena z raoeno zavcstjo o skup- n*?m pokolenju in sktipnih pöliticnih interosib ler enakib kaitturnih dolžno- stih. Vsi narodi slovanskega plemcna razuniejo že sedaj dobro in razumno pojem. Slovanstva in slovanskega sveta. J'olitiuii smisel in tendenca sta- rega panslavizma sta sedaj popolno- nia spi'cmenjena. Dočim je imel stari panslavizem ofenzivno tendenco, ima nova si'ovanska solidarnost izkljucno defenzivno tendenco! Ideja slovanske solidarnosti pomeni za Evropo podpo- ro mir a in reda. Francoskemu zgodovinarju so slovanska plemena dolžna globoko hvaleznost, ker je pred nemško jav- nostjo in širokiin svetom tako temelji- to označil cilje sodobne sTovanske soli- darnost i. Poteguje ostro erto nied sta- rim, sanjavim panslavizmoin brez koukrelne v.sebine in podlage in so- dobnim strcinljenjein slovanskih ple- men po kviüurni in soeijalni (in poli- ticniV) zajodnici. Prvega posiJ'jarv pro- slost brez nade do povratka, drvigemu pripisuje veliko bodočnost kot močne- niu ciiiitelju, ki ga ne bosta mogla več prezirati ne evropski ne izvenevropski svet. Pa tudi ne pogrešati, ker ne bo napadalen clement, marveč zgolj obramben, in ker bo zato — kakor se izraža Eiseiimann — slovanska soli- darnost slnžifa v podporo miru in re- du v Evropi. 8 to ugolovitvijo je fran- coski zgodovinar podal odgovor na vprasanje: :=Kaka je božja naloga Ru- sijer« Tej nalogi .so Rusija ne bo mo- fla in ne bo smela izneveriti, ker bi bilo to proti naravi. Upravičcno in premisljeno prari pisec, da bo slovanska solidarnost, suomljenje po kulturni in soeijalni vzajemnosti, v oporo miru in redu. Kajti sole taka vzajemnost bo mogla vzgajati slovanska plemena k pravič- liosli napram drugorodnemu svetu. Sevcda bo — kakor naglaša tudi Ei- senmann — neogibno vplivai'a tudi politieno na inednarodne dogodke. Pa tudi to dejstvo ne bo pomenilo nikake nevarnosti za nobeno državo in noben narod, ce bosta ta dva znala razsodno in inodro raennati s tem >mocnim ei- nüoljrm ••¦. ki nlmr» ---¦ pn^nvljnnin ¦ drugimi narodi za vsesplošne Člove- canske ideal'e. Veliki pomen Eisonmannovega članka je v tem, da skusa razpršiti tisti tradirijonalni strah pred »slovansko nevarnostjo«, tiste predsodke, ki ?e nadovezujejo na stari »panslavizem*'. To sfremljenje francoskega uoenjaka poineni veliko delo za lepšo bodočnost slovanskih proinen, katerih velicina in inoc bo v zavesti, da je njihova kul- turna. soeijalna in tudi politična skupnost prej mogoča in bolj naravna, nego tesno sodelovanje z drugimi na- rodi. TrEttgKavans&i ples se v^ši dcie 6. febeuarja 1926 v C^ljakein domu v Celju- ' Politika, p ER1ZA V VLADI. Ü. ministrski predsodnik je že zopet prevzel vl'adne posle. Pravijo pa, da Pašic še nooe aktivno poseči v razplet vladne krize, ki dejausko obstoja, zaradi živahne akeije svojih nasprotnikov v raclikal- skili vrstah samih. Njegovi nasprotni- ki delajo, da mu izpodkopljejo tla in ga tako prisilijo, da se umakne s po- zorišca. Raznašajo so najrazličnejŠe, del'onia zelo fantastične kombinacije, da bo iiova vladä sestavljena iz skupi- ne pristasev Ljulw Jovanovica, radi- rrveev, davidoviöevcev in spahoveev. No cc-lo tej vladi noj bi stopil Ljuba Jovanovič ali pa dr. Ninčic. V politic-! nil) krogih so tudi živahno razprav- ljali o \esti, da so dobili »črnorokci« popoi'no pokojnino in je zadevni ukaz vzbudil veliko pozornost. Mnenje je, da iiua slediti današnji vladi kabinet šttdenja. V novo vlado bi stopili dr. Ninko Peric kot minister za finance, dr. \rasa Jovanovic za pravosodje, Kr- sta Nilotic za notranje zadeve, Milo- rad Vujičk: za vero in dr. Stankovic kot iijinister za narodno zdravstvo. Ljiilia Jovanovic bi vstopil v kabinet kol poapredsednik. V koinbinacijo pi'iiiajata tudi radikalska posl'anca La- losevi'j in Cirkovic. 1) ZA ÖTKDENJE V DRŽAVNI 11AV1. Prudscdništvu radikalnega , ...uba je posJalo 73 poslancev radikat- Jio slranke pismb, v katerem zahteva- jo sledeče: 1. Reduciranjo niinistrstev od J8 na. 12. S tem bi so. doscgli velikL prihranki v drzavnih izdatkiJi, po.seb- no na i/datkih plač miiiistrom, mini- strovim pomocnikom, kabinetnim na- čolnikom in uradnikoni jxirsonalnega oddei'ka. Ta prihranek bi znasal okrog 100 lnilijonov. 2. Zabtovajo, da se uki- nojo iJiosta tlrž. podtajnikov, oz. da se ta nit'sta reformirajo. Taksna namreč, kakorsna so sedaj, so sinekure. Usta- nova drž. podtajnikov se naj obdrži le v slučaju, ako se zniža število ministr- istuv na 12 in ako se dolokrog podtaj- nikov natančno in jasno opredeli v za- koiui. Najboljše pa je, ako se ta mesta popolnoma ukinejo. 3. Uradniki naj se ]'educirajo za 28 odst. V ministrstvili naj se ustanovi komisija, ki naj ugoto- Življenje bivše srbske kraljico v Parizu. V naših precanskih krajih, zlasti sc moil SJovenci, je potitična zgodovi- na .Srbije zelo malo ]Dopularna. Pojmi o dobi Obrenovičev so megleni. Mar- sikomur je pač znano, da so zarotniški oficirji ubili ?. 1903. kralja Aleksan- dra in kraljico Drago Mašin in da jo potem zasedel prestol kralj Peter Ka- l'adjordjevic, ali redko kdo se potrudi, da bi izvedel kaj več o dramatičnem vladanju kralja Milana in njegovega nesročncga sina Afeksandra. V Srbiji se o tej dobi veliko piše, toda te knjige zaidejo redko med naše ljudi. Preko /faboiTi« posnemamo zaniinivo poro- cilo pariskega dopisnika »Vremena« o življenju srbske. kraljice Natalije v Parizu. Zaniinivo je namreč — prav radi tega, ker je malo znano — da še živi pi'va srbska kraljica po Kosovem. Knez Milan Obrenovic se je namreč prvi proglasil in je bil tudi priznan za srbskega kralja (dotlej so vladali knezi). Tako je z Milanom zasedla srbski prestol kraljevska rodbina, ki je bila prva po tragicnem koncu staro- srbske krarjeve dinastije in države na Kosovem polju. Milanova žena Nata- lija je bila tedaj prva novosrbska kra- ljica. Ona živi še sedaj — v visoki sta- rosti, a še prilično krepka in zdrava v Parizn, pribeževališču ekskraljev in nekdaj mogočnih aristokratov. Po izgonu iz Srbije se je kraljica Natal!ja — ki jo je zapustif tudi mož, kralj Milan, ki je umrl na Dunaju — zatekla v Pariz. Burni dogodki zad- njih let njenega zivljenja na srbskem dvoru so jo tako razocarali, da je na- pravila križ čcz vse, izstopila iz pravo- stavju in prešla na katoliško vero. Po- iskala je miru in tolažbe v katoliškem žcnskem sainostanu v Parizu blizu Luxeinburskega parka. V drugem nad- stropju velike stare hiše živi osamlje- na in zatopljena v molitve in spomine. Sprejema redkokoga. Ima pa pri sebi zvesto častilko gdč. Oreskovic iz Beo- grada, ki jo vsak dan spremlja na sprebod. Govorite med seboj čisto srb- Hcino. Neumorno obiskujete razna pa- riška sirotišča, azile revue dece, obo- lelih dojenčkov in druga pribeževali- šča ponižanih in užaljenih. ()ez pokt- jo je živela globoko nekje v i'rancoski provinci, v nekem vinorodnem kraju, Dopisnik opisuje njeno hojo po ulici: »Ponižani se obračajo za njo, zakaj občudovanje vzbuja njena nepo- starana moc, s katero stopa kraljev- ska, \itka in ponosna starka, vsa v cr- noni in sivolasa. Čuti se, da je prisla s prestola. Obraz je so vedno lep in ol>- varovan pred zobom časa, kajti kakor- koli stroge so katoliške molitve, zme- I'orn še ostane kak trenutek in malo prostosti, da se posveti zrcalu in skrb- ni Jirani.« V njenih prostorib je vse polno spominov na preteklost — kraljevsko protek!ost, zlasti na umorjenega Sašo 'kralja Aleksandra). Biva kraljica be- re vsak dan beograjske liste. In kar je nosebej zanimivo: spisala je svoje spo- lnine. »Brez teh spominov se ne bi nioglo nikdar natančno razuineti tega dela srbske zgodovine, zlasti za časa srbsko-bolgarske vojne«, je rekla do- pisniku »Vremena«. V tej dobi je ime- I'ii kraljica Natalija važno politično vlogo . . . »To bo s solzami zalita knjiga spo- minov*, j© prifltaviLa zadnja živeea Krnljica Obrenoviceve dinastije. Paško Baburizza. . Jugoslovens-ki ameriški ijsti po- rooajo o ogromni kuiKiji, ki jo je skle- nil v Chile tainkajsnji jugoslovenskt finančnik Paško Baburizza. Solitrska delni.ška družba »Lautaro«, ki je v ro- kah Baburizze, }e kupila vsa aktiva in pasiva najstarejše čilfenske solitrske družbo ;>Antofogasta« za 2,560.000 stoiiingov ali okroglo 12 milijonov do- la rjev. To je sploh največja kupčija, ki se je kda.i sklenila v republiki Chile. Ba- burizzino sofitrsko podjetje razpolaga sedaj z 1.138,000.000 kvadratnih me- ti'ov tolitrskega zcunljižča in 24 naj- modern.ejše opromljenimi tovarnami. Stevilo delavstva z družinami znaša samo pri projšnji drnžbi Lautaro« do GO.000 duš. Lepo sprioevalo za Ba- burizzo jc dejstvo, da se med njegovim delavstvom so nikdar ni pojavilo kako nozadovoljstvo in še nikdar ni bilo strajkov, Paško Baburizza se je rodil leta 1875. v Kolooepu blizu Dubrovnika kot sin preprostih starsev. Bil je iz- rcdno Listrega uma, a hodil je le v ljudsko šolo. Še mlad se je lotil trgovi- ne in gnafo ga je v svet. 2 21. letom je golih in praznih rok odsol v Ameri- ko in so naselil na obali Pacifika v me- sUi Tokopila; kasneje se je preselil v Valparaiso. Bil je pri vsern svojem de- l'u previden pa neutrudljiv in vztra- jen: polrtgoma se je dvigal in dvigal in danos spada med najodličnejšo gospo- darje republike Chile. Baburizza pa v sreči ni pozabil domovine in jc že veliko daroval v na- rodne namene. Stran 2 * ri ü V A DOBA« *>tr~ 140 vj kolik odstotck uradnikov naj se re- ducira v vseh ministrstvih. Reformo naj bi se ne nanašale samo na prakti- kaute in sl'iigo, ampak na vse odvečne uradnike. 4. Rednkcija avtomobilov in prepoved, da bi se razen ministrov še kdo drugi smel posluževati državnih avtomobilov. 5. Revizija upokojencev, ki rim a jo popolne pokojnine, ki so zdravi in bi še mogli služiti državi in ljndstvu. p FRANGIJA TERJA VOJNI POLG. Francoski poslanik je naši vla- di izročil prijateljsko noto, ki pravi, da francoska vlada zaradi težke fir nyncne krize v Franciji apelira na za- vezniško jugoslovensko vlado, naj ure- di svoje vojno dolgove v Franciji. Na- sa vlada je odgovorila, da bo tej želji ustregla, kolikor ji bo mogoče. Sfične note je francoska vlada izročila tudi via dam deskoslovaske. Ilalije, Poljske in Rumunije. Naša finančna delegaci- ja, ki potuje v Ameriko, se ustavL tudi v Parizu, da se posvetuje s francosko vlado o rešitvi tega vprašanja. p DEMARŠA VELESIL V BU- D1AIPEŠTI. Medzavezniška kontrohia koraisija je izročila madžarski vladi osier protest radi ponovnili kršitev vo- jaskih klavzul v trianonski mirovni pogodbi. Protest ugotavlja, da Mad- žarska so vedno ni "razor ožena in da njene civilne in vojaške oblasti sabo- tirajo delo medzavezniiske kontrolne korni,?ije. Končno poudarja protestna • nota, cL'i je to poslednji opomin in naj Madžarska čimprej izvrs'i Trianonsko rnirovno pogodbo z vsemi kravznlaini. p BRIÄND IN LOCARNO. Fran- coski ministrski predsednik Briand je na skupni seji odsekov za zunanje za- dove in za vojno obrazložil vojaške po- ! sledice locarnskib pogodb. Razpravljal je o nierodajnih razgovorili glede ga- rancijskega pakta ter je poudarjal od- liuio vlogo, ki jo je igraf angleški. zu- nanji minister Chamberlain pri sesta- vi locarnskih pogodb. Locarnski pakt pomenja zaeetek nove dobe, ker tvori medsöbojno jamstvo med -evropskimi državami v duhu varnosti in solidari- tete. Briand je naglašal, da bi bil leta 1914. slic€n pakt prepreeil" vojno. Pakt Y.soJji/jc resne vlenwiüno varnosti, ki so za Evropo vzbudile veliko upanje za bodočnost. Člani odsekov so vzeli izva- janja ministrskega predsednika so- glasno na znanje. V odgovoru na vpra- šanje komunista Berlhona je Briand izjavil da je dal (ličerinu zagotovilo, da focarnski pakt nikakor ni naperjen proti sovjelski Rusiji ter da bo to tudi javno v zbornici poudarjal. Poleg tega se bo potrudil, doseei za Rusijo v Zvezi narodov stališče, ki bo enako onemu drugili držav. DanaSnji nakladi je priložen običajni sienaki koledap za leto 1926. Celjska kronika* c VOZT DESNO! Z novim letom stopijo v veljavo novi cestno-prometni predpisi, ki so bili uveljavljeni s cl. 33. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece december, januar, febrnar in marec. — Vsi vozovi morajo voziti od novega leta dal jo na desni stran i cest in se morajo tudi izogibati samo na desno stran. Prehitevati smejo sa- mo na levo. Ves cestni promet se vrši torej ravno nasprotno kakor dostej. Ker morajo vsa vozila voziti vedno na desni strani v smeri vožnje, je vožnja ])o sredi ceste nedopustna. Novi pred- pisi veljajo za vso državo. Da ne bo nesreo je potrebno, da se od novega leta dalje drže vsi novih cestno-pro- metnih predpisov. — Vozi in izogibaj se desno, prehitevaj na levo! c CELJSKE BANKE POSLUJE- JO v četrtek, dne 24. t. m. samo do dveh popoldne. c CELJSKE BRIVNICE bodo na praznik v petok 25. ves dan zaprte, v 5ol;oto 26. dopoldne odprte, v nedoljo 27. pa zopet zaprte. e OBRTNA ZADRUGA MESAR- JEV V CELJU naznanja, da ostanejo za božične praznike, to je dne 25. in 90. decembra t. 1. vse mesnioe in stoj- nice v mestu Celju in v občini Okolica Celje ves dan zaprte. V nedoljo, dne 27. decembra predpoldne bodo pa ti mesarski obrati zopet odprti. c ZA RAZPIS OBCINSKIH VO- L1TEV V LJUBLJANI. V seji občin- skega sveta 18. t. m. je prišel razgovor tudi na ustanovitev Zveze avtonomnih most, o kateri je poročal občinski svet- nik g. dr. Kalan. Po stvarni debati je občinski svet to akcijo odobril ter je soglasno sklenil resolucijo, v kateri protestira proti odgoditvi obcinskih vol'itev v Ljubljani ter zahteva kot za- 1-1011 iti Ytiruh avtonomnih pravic, da se ljubijanske občinske volitve takoj raz- pisejo. Zupan g. dr. Hrašovec je dobil še posobno naročilo, da v Zvezi avto- nomnih mest pokrene tozadevno akci- jo. — •¦ Za protest proti odlaganju ljub- ijanskih obcinskih volitev so glasovati: demokrati, narodni socijalci, radikali, socijalni demokrati in SLS. c DRUŠTV0 JAVNIH NAME- ftOENCEV IN UPOKOJENCEV V CELJU je priredilo v nedeljo 20. t. m. j veliko» manifestačno zborovanje, ki je S izzvenelo v oster in odl'ooen poziv vla- di, da izpolni napram nameščenstvu zakonito zajamčene obveznosti. Ude- ležba je bila nadvse velicastna, bili so zastopani vsi kraji celj. okrožja. Zbo- rovanje je vodil predsednik profesor J llaic, ki je v temeljitem referatu po- \ dal ;aht(.ve zborovanja in stavif toza- | de\ne resolucije. Poleg predsednika j sta govorila še gg. ravnatelj Logar in ! upravitelj Prekoršek. Želimo uteme- ljcniin zahlevam uspeha na nierodaj- nih nu'friih! c VOLITVE V DELAVSKO ZB0R- | NjCO. G. minister za socijalno politi- | ko je odrediT. da se dne 26. t. m. kon- | stituira celjski krajevni odbor za vo- j litve v delavsko zbornico. V odbor sta j delegivaiia g. vladni svetnik dr. Žužek ' kot predsednik in g. policijski svetnik ; dr. Senekovič kot podprcdsednik. \ c t RAFAILO PERIČ. V nedeljo \ 20. t. m. ob treh popoldne se jo vršil | pogreb prerano umrlega jn'vega celj- j skegM pravoslavnega svečenika ispred vojašnicc kralja Petra ob veličastni udeležbi vojaštva in civilnega prebi- j valstva. Po dokončanih cerkvonih ob- rcdih, ki so jih izvr.ših" ljubljanski pro- ta g. Jankovic tor mariborskL prota g. Trbojevič kot rajnikova drviRii^ se je j j)vis/ovi! g. žup. dr. Hražoveu \ prctro.s- j Ijivih besedah od pokojnika imenom mestne občine, krajnega šolskega sve- la in prebi valstva, povdarjajoč v svo- | jem govoru velike vrline, ki so dičile j pokojnega g. Perica, ki jo užival v Ce- ! Iju vsespfošne simpatije in vse spošto- ; van je, ki ga je za,služii mož takega i značaja. Pevski zbor je zapel »Vigred ! se povrne«, nakar se je začel pomikati i >ulni sprevod po mestu na Mestno po- j kopališče. G. Rafael Peric je proživel | med nami v Celju samo dobra tri Teta; ! v tfii kratki dobi pa je vzljubil naše mesto, in mi, ki smo imeli priliko spo- znati pokojnika, smo častili v njem ve- likega Jugoslovena, moža globoke na- obrazbe in one srčnodobre konciliant- ! noFti, ki ji je tuje sovraštvo, in ki širi j samo Tjubozen. Gast in slava spominu | njegovemu! Naj mu bo lahka naša zemlja! Narodno Celje sočustvuje s spoštovano, težko prizadeto rodbino. c LEPA BOŽTČNICA! Blizu 200 najrevnejših otrok vseh štirih osnovnih šol celjskih bo obdarovanih to sredo j popoldne z obuvalom, obleko in peri- | lom, katero blago je vredno okrog • J 8.000 dinarjev. Do tako lepe božičnice ! so pripomogli sledeči dobrotniki: a) j mestna občina oeljska 3.000 Din; b) J okoliška občina celjska. 1.000 Din; c) ! že objavljeni celjski denarni zavodi \ skupno 3.500 Din; č) zbirka na poli j sol. sfuge J. Kmecla 2.230 Din in ne- 1 kaj l)laga; d) eisti dobicek zadnjih | dveh dobrodelnih prireditev v Narod- nom dornn 4.767.65 Din; e) tovarna tkanin v Št. Pavlu pri Prehoklu 38 m platna ter ostanek (v blagu in denar- ju) od tuk. zaščitc dece in mladine. — Okrajni zastop Celje pa je se daro- \n\ naknadno za božičnico na mestni deški soil 400 Din in maslni dekliški šoli tudi 400 Din. V imenu ubogih ob- darovancev vsem prisrena zahvala! — Upraviteljstvo vseh celjskih osnov- nih sol. c ZAHVALA ZA DAR MLADINI. Drž. okoliški deški osnovni šoli v Celju je naklonila tukajšnja drž. krajevna zaščita dece in mladine za božičnico revnim šolarjem zavoda 3525 Din in 24 metrov Waga od čistega dobička dobrodelne prireditve, ki je bila name- Marnfca in otročičck, vsa čista dehtita zarita svežosti, "okusna, oskrbovana. Veselo zdravje se smeje z lestecimi zobm/ Dnevna gojitcv s »Kalodontom« je najsigurnejsa pot, da obvani« iete Icpoto in zdravje VaMh iob. /c.Ucču. .se.Tccha / rf'n,,',,- njena \ prid obdarovanju najrevnejših šolskih otrok. Bodi zaščiti izrečena v imenu naše bedne šolske mladine prav prisrena zahvala. c ZAHVALA ZA NAKLONILO | SCO .SKI DEGI. Upraviteljstvo okoliško j desko C'liovnc solo v Celju se prav to- j pto zahvaljuje Okrajnemu zastopu v ! Celju za podarjenih 400 Din za pod- j poro ubogih učencev. 1 c MESTO VENGA NA GROB g. Karlu Čečku sta darovala mesarski lr.ojster g. Adolf Urbančič in trafikant g. Afojz Sturm vsak po 100 Din občini | Celje-okolica. c FROMOCIJA. V soboto 19. t. m. jri promoviral g. Karl Urh, clan »Klu- ba naprednih slovenskih akadernikov | v Celju«, doktorjein prava. Cleslitamo! c P0DP0RN0 DRUŠTVO ZA I REVNE DIJAKE NA DRŽ. REALNI. j GIMNAZIJI V CELJU je imolo v pon- deljek, dne 21. t. m. svoj redni obeni zbor. Začasni vodja zavoda profesor JVlastnak se je v uvodnih besedah spo- minjal umrlega predsednika ravnate- lja Jer.sinovica, kateremu je bilo to društvo zksti pri sreu. Tajnik in knjiz- ničar prof. Raič je podal izčrpno po- ročilo o nalogah in težkočah društva, na katoro se stavijo leto za letom večje zahteve. Saj so na zavodu le redki oni dijn.ki, ki se začetkom šolskega leta ne zatečejo k temu društvu, nekateri bi brez lirezplačnih knjig sploh ne mogli študirati. Za bodoče upravno leto se je sklenilo pobirati od vsake izpasojene knjige po en dinar, da se omogoči na- bava še večjega števila potrebnih knjig. Blagajna, ki jo upravlja prof. Kardiuar, izkazuje v pretecenem letu majhen deficit, ker se je izdalo za no- ve knjige nad 31.000 Din. Obutev za najrevnejše dijake je stala nad 3200 dinarjev, vezava knjig okrog 1000 di- narjev, vseh izdatkov je bilo 37.581 di- narjfiv. IJgotovilo se je na obenem zbo- ru in inifnoma navedlo one knjigarne, ki s slabo vezavo šolskih knjig iščejo r-revelike dobi eke. Pri volitvah jo bil izvoljen sl'edeci odbor: za podpredsod- fiika cdvotnik dr. Jos. Vrečko, za taj- nika in knjižničarja profesor Slavko Rrtič, za bln^ajnika prof. Jos. Kardi- nar, za odbornike opat Peter Jurak, prof. Jos. Kožub, prof. Ant. Cestnik, za nameslnika profesorja Srečko Bro- dar in Janko Orožcn ter za pregledo- valca racunov profosorja Martin Mast- nak in Franc Mravljak. Predsednik drustva je po društvenih pravih'h vsa- kokralni gimnazijski ravnatelj. Dru- štvo uživa zaradi svojega karitativne- ga delovanja v Celju in izven Gelja ve- like sfimpatije in razumevanje. c DRUŠTVO DRŽAVNIH UPO- KOJENGEV IN UPOKOJENK ZA SLOVEN I JO SEDAJ V CELJU je za- čelo z 20. t. m. v zmislu cl. 6 društve- liüga zakona po novih pravilih defova- ti. Društvo iina nainen in nalogo va- rovati in. pospeševati koristi in pravi- ce članov in jim nuditi v shičaju po- tvobe moialno pomoč. Izdajalo bo tu- di glasilo »Upokojencc«, v kolikor bo- do to dopuščala društvena gmotna sredstva. Prevzel'o bo I. splošno dru- stvo jugoslovanskih upokojencev v Ljubljani, ter vabi vse njegove člane, da nabirajo nove clane, ker je le pod pogojem, da se število članov znatno zvisa. nicgoce izvraiti dano nalogo. Va- bimo torej vse še neorganizirane dr- žavne upokojence, upokojenke, vdove in si rote h pristopu, da bode moglo našo društvo nastopiti z močnim vpli- vom in izvojevati ter izbol'jsati naš ginotni položaj. Le z združenimi moč- mi. nam bo mogoče, kaj doseči. Dru- stvo no gleda na strankino pripadnost ler sprejino kot claim vsakega, ki do- biva iz državne blagajne kako preskrb- nino pod katerimsibodi naslovom. Ne dela nobene razlike med strokami, viš- jimi in nižjimi ter spolom. V vašein lostnom interesu je, da izdatno po- množite naše vrste in opustite krajev- na drustva, ker je le v sfogi moč. Za- stopati hocemo vse upokojenoe brez vsako razlike z vso možnostjo, katero nam pa vi sami morate nuditi s polno- številnim pristopom. Do potrdila pra- Ail po oblasti bode rabilo društvo še tiskoviiio prejšnjega društva do po- polne vpoiabe. — Pristopnina znaša tri dinar je enkratno, članarina pa zdaj še mesečiio dva dinarja, pfacljiva pol- letno naprej, toraj prvikrat 15 Din, potem pa po 12 Din v januarju in ju- liju vsakega leta. Pri mnogoštevilnem pristopu ne bo treba zvišati članarine. Pristopi lahko vsak na ta naxin, da kupi pr,i najbližjom postnem uradu cekovno položnico za 25 par in plača I na na» koitt št. 12.450 za I. splošno drušlvo jugosrovanskih ui">okojencev v Ljubljani 15 Din. Upokojenci, upoko- jenko, vdove in sirote! Uvražujte! 'c 1'R^STA STANOVANJA. (Raz- glas.) Nastopna stanovanja se bodo v sniislu zakona o stanovanjih dodelila: A. Drugic objavljena stanovanja: Tr- novljts40, Žohar Ivan, 2 sobi (ena s štedirnikom), pritl. Moste, obč. Sv. Lovronc 28, Mulej Avgnštin, 1 soba, 1 kuhinja. Polule 33, Hosner Jakob, 2 sobi, \ kuhinja, pritl. Člret 26, Gorišek han, 1 soba brez štedilnika. Kresnike- I Store 55, Per Marija, 1 soba, 1 kuhi- j nja, pritl. B) Drugic objavljena stano- vanja: Razlagova ulica 9, Borlak Ste- fan, 1 soba s štedihiikom, pritl. Glavni trg 8, Faninger Ernest, 2 sobi, II. nad- slropje. Na okopih 9, Mestna obč. celj- ska, 3 sobe, 1 kuhinja, II. nadstropje. Slomškov trg 4, Perissich Adolf, 1 so- ba s šted., podstr, Gregorčičeva ul. 7, dr. Kalan Ernest, 3 sobe, 1 kuhinja, II. nadstr. Lava, Gornji Lanovž, Ra- kusch" Daniel in V., 5 sob, 1 kuhinja, II. nadstr. Vojnik trg 67, Občina Voj- nik trg, 1 soba s štedilnikom. Lisce 47. Zavrsnik Fran, 1 soba, 1 kuhinja hi-cz sledilnika, pritl. Gaberje 146, Žemija Andrej, 1 soba, 1 kuhinja. Čret 55, Gofavšek Alojzija, 1 soba, 1 kuhinja. Sv. Jurij ob juž. žel. trg 53, Schaut Marija, 1 soba brez štedilnika, pritliČie. Stranke, ki spaaajo po sta- novanjskem zakonumedzaSčiteneosebe, se po?.ivajo, naj v roku 5 dni, to je do 28. dec. 1925 öb 12. uri opoldne na- znaniio v pisarni stanovanjskega so- dišča, da se potegujejo za eno ismed gorioznačenih stanovanj. Kdor so ne zglasi se sm»tra, da sploh ne reflek- tira in ne prosi za ta stanovanja. To imajo tudi storiti tisti prošnjiki, ki so v svojih proSnjah navedli, da se po- tegujejo za »katerosibodi stanovanje«, ali ki so prijavili kako drugo stano- vanie, ki pa jim ni bilo dodelieno, ker bi sicer pri dodeljevaniu gorioznačenih stanovanj ne prišli v poštev kot re- flektanti. Za^i'itfne stranke, ki svojih prošeni za nakazilo stanovanja dosedaj vobče niso vložile odnosno starih pro- Senj n'so obnovile ali spopolnile po predpisih novega zakona o stanovanjih, se pozivajo, da to storijo do navede- nega dne, ker bi se jih sicer pri do- .... 140 NOVA DOBA« Stran 3 delitv. tc-h stanovanj r.e moglo vpo- , števati. c TRGOVSKI PLES. Trgovsko društvo naznanja cenjenemu občin- stvn, da priredi -due 2. januarja 1926 »Trgovski. pies«, ki se bo vršil v pro- stonh »Celjskega doma«. Za prvovrst- uo godbo je preskrbljeno: sviralYi bo kapela dravske divizije pod osebnim vodstvom kapelnika g. dr. Josipa de- rma. Prireditev obeta biti ena izmed najbolj prijetnih zabav v letošnji zim- ski seziji, posebno ker bo imela značaj čisto domače in priproste zabave. Va- bila za pies se te dni razpošiljajo. — Nacol.stvo. 1320 c PROSTOVOLJNO GASILNO DRUSTVO V GABERJU priredi na Štefanovo 26. t. m. ob 4. uri popoldne v gostilni Pristovšek na Sp. Hudinji božičnico, katere čisti dobiček je na- menjen za nakup orodja novoustanov- Ijeni gasilski straži v Spodnji Hu- dinji. 1359 c LU(V; NA BREGU. Cenjenemu občinslvu uljudno naznanjamo, da bo- demo o božičnih praznikih zopet Breg razsvetili. Ker pa Brežani niso luči va- jeni, bode začetna razsvetljava zelo nežna in se bode omejila bolj na veče- re. Šele ko se bodo tudi na živcih slabi luci privadili, so bode ona stopnjevaje ojačila, tako, da bode 30. in 31., t. j. na Sitvestrovo najmočnejša [in bode trajala celo noc. To bodi v vedenjo in znanje vsem tistim Brežanom, ki zve- čer ne najdejo pravočasno domov, pa tudi vsem onim, ki imajo v srčnih ali kakili rirugih zadevah po noei na Bre- gu opravka. Razsvetljava je takse pro- stn -- Oskrbništvo Lime na nebn. c TRIGLAVANSKI PLES V CE- LJTT. Jug. akad. društvo »Triiglav v I.jnbl'jani« priredi dne 6. februarja 1926 v Geljskem domu v Gelju elitni triglavanski pies, ki bo najsijajnejša prireditev letošnje sezone. Med celjski)- mi starešLnami se je že osnoval pose- ben prireditveni odbor, ki ima svoje redne seje vsak petek ob 20. nri v Gelj- skem domu. 1287. c MAJHNO ZLATO ŽENSKO TIRO JE IZGUBIL dne 25. novembra I I. oskrbnik Geljske koče g. Valentin I'audas na poti iz Gelja do Pečovnika. Ura je bila na tenki zlati verižici. Po- šteni najditelj jo naj odda proti na- gradi pri laslniku aft pa pri policiji v Gelju. Radi treh zspporednih slede- L3h ai pražnjih «*ni bs pH- hodnja stewiltea novoletna. Ona ixi de v »redo dne 30.-t. m. popoSdne v znatno poveča- nem obsegu. Dana&nji si-<**5iki so prilože- ne položnice, k&ferih se naj poslužifo cen]e»'i naročnikF, zlasti pa zamudnikr Te pro- simo, da bi goto«o gto^avnali doli.no na^očnino In g>lrofesorico Zorko Mihajlovič, ki je bila poročena z nekim beograjskim podjetnikom, a se je imela baš tisti dan prtd duhovnim sodišcem razporočiti. i;ovožena žena je ostala na lieu mesta inrtva. Tako je usoda sania izvodla lo- citev. š.PROCES PROTI ÜRNOGOR- 8KIM 0DMETN1K0M. Na Cetinju se je zace'fa velika pravda proti 23 črno- gorskim odmelnikom, ki. so obtoženi 2~ zlocinov uniora, 5 tezkili telesnih ])oskodb in 07 raziiih drugih kaznjivih dejanj. Odmotniki so med drugimi na- ])adli lansko leto vlak na progi Bar- Virpazar. Pri tem napadu so ubili 8 orozn'kov in 7 vojakov in med civilisti tudi bivšega črnogorskega poslanca Marka Simonovica. Po prečitanjn ze- \o obsirne obtožnice je bis najpreje za- slišan glavni obtoženec Gjorgje Kusto- dič. Td je med driiigim izjavil, da je imela akcija odmetnikov tudi politi- con cilj obnoviti. neodvisnost Črne go- re in da je zato to akcijo financirala lutli llalija. Glavni organizator te ak- cijo je bis vojvoda Plamenac. izjavil je dalje, da ni pravično, da mora on sam scdaj nositi glavno odgovornost, dočim se glavni krivec vojvoda Jovan Plamenac svobodno sprehaja in dobi- va še plačo od državo. Njegova izjava ni imela zažoljenega učiiika, ker je zuano, da vojvoda Plamenac ni orga- niziral razbojniških čet. -š KAZREDNA LOTERIJA VZROK 8AM0M0RA. V srbskem selu Jabu- ko\(;i pri Vranjem je živel posestnik male kin<»tjje Jovo Mitrič s svojo šte- j viJno lodJjino. Pred dvema letoraa ga je neki znanec pregovoril, naj kupi srečko razredne loterije, pa bo kmalu bogat, kakor je on sam, ker je nedav- no zadel na svojo srečko 20.000 dinar- jov. In Jovo ga je res ubogal in kupil sr<3cko, a ko nan jo ni ničesar zadel, jib! je kupil še v-eč. Zgrabil'a ga je tudi strast in zacel je liazardirati. Prodajal je vse, da je prišel do denarja: kravo, vola, kokoži njivo ... A sreča mu ni bila. naklonjena. Ko tudi pri zadnjem velikcm žrobanju meseca novembra ni nicesar zadel, zaigral pa skoraj že vse, je sol v obupu v lilev, v katerem so bile nekdaj krave in voli in se jo tarn obesil. š NEPRIJETNA ZAMENJAVA. V javni bolnici v Travniku sta umrla te dni moliamedanoc int pravoslavon Srb. Vsled pomote strežnika so poko- pali Si-ba po mohamedanskem obredu na moslimskem pokopal'iScu. Ko se je zamenjava ugotovila, so truplo umr- lega Srba zopet izkopali in pokopali po pravoslavnem obredu. Proti slrez- nikn je uvedena stroga preiskava. š V .TEČI ZMRZN1L. V osijoskcm sodnem zaporu je zmrznil te dni kaz- njenec Milan Grotic. V osijeskem pre- bivalstvu jo zavladalo voliko ogorčenje, ker se je zvedelo, da se tudi v zadnjili mi'zlih dneh sodni zapori niso kurili. š STRAHOVIT ZLOČIN je bil iz- vrsen v selu Majinu pri Gjevgjeliji. Posestnik Jovan Pejovic in njegova že- na sta bila v svoji hisi po noči napa- dena in z nožem zaklana, sin Spasoje pa jo bil ustrefjen ter tako uničena ce- la rodbina. Brata Gligorije in Andrej Stojkovič, soseda um or jene rodbine, ki. sta osumljena, da sta izvršila grozno umorstvo, sta bila aretirana in izro^ ecu a sodišču. š MASTNA TATV1NA V TRSTU. Neznani tatovi so prošle dni vdrli v stanovanje družine Garis v Trstu. Ker ni bilo lJkogar doma, so inieli dovol'j casa, da so odnesli, kar jim je prišlo pod roke. 81učaj je hotel, da je bil plen prav cbileu: odnesli so obfcke, perila in drugih predmetov za 15.000 lir. 0 storilcih ni nobenega sledu. š TRAMVAJSKA NESREČA V TRSTli. Pri Sv. Andreju v Trstu se je te dni utrgal od tramvaja priklopljeni voz ter so spustil po strmem tiru na- v/.dol. K(^r jo bil* voz poln, ni bila ne- zgoda brez nesreče. Deset ljudi jo bilo ležko in lahko ranjenih. Materijalna koda je zelo občutna. S Ž]VA PLAMENIGA. Železniški snažileo lokomotiv De Nuzio v Trstu je bil tako nepreviden, da se je pribsi- žal lokoinotivi, v kateri je še gorel ogenj z namenoin, da bi jo osnažil. Ker je bil obločen v mastno obfeko in je buhnil plain en iz žrela, se je Nuziova obleka vnela in mož je bil v hipu živa lisainenica. Tovarisi železničarji so mu priskocil'i na pomoč ter ga začeli polir- vati z vodo. Polagoma so udušili pla- mene, toda revež je dobil opekLine, da najlirz no bo okreval. š REVMATIZEM — JAVNA ZA- HVALA. — Gospod dr. Ivan Rahfejev, Fieograd. Sprejel seni Vaš preparat ter ga uporabil. Bolečine so takoj prene- hale, za kar se Vam najsvcneje zahva- Ijujem. Priporočil sem zdravilo tudi mojemu drugu. ki bolujo na revmatiz- mu, m radi tega Vas prosim, da mi posl'jete so tri steklenice Radio-Balsa- mica po povzetju. V nadi, da boste na- rocene steklenice takoj odposlali, so Vam -\naprej najsrcneje zahvaljujem s spoJtovanjem Marjan Siinonovic, uradnik v topihiici Bor.skoga. rudnika. Bov Timocki, 5. IX. 1925. — Lek Ra- dio-Baisamica izdeluje, prodaja in pošilja po povzetju laboratorij Radio- Balsamica. dr. I. Rahlejeva, Boograd, Kosov.ska 43. 1174 š Kar je že dedorn In roditeljem pomagalo, to bo pomu^alo tudi Vam ! Elsa ftujd. Da, sarno »l:ls.:-fluid«! To že sko7! 27 let priljubljuno c'omace srodstvo s .woio mno^okratnn uporabo odznotraj in odzunaj kot ublažitelj bo- lečin! Umiw'iinje in drgnenje z Elsa- flujdom krepi in jači Vaše telo, stori Vas zmožne kljubovati urehlajenju in Vam pripravlja užitek. En sam poizkus je spreobrnil mnoge, ki niso hoteli ve- rovati in jih privedel. da iz hvaležnosti §e dalje priporočajo Fellerjev »Elsaflujd«. Tudi Vi boste storili ssto, ako naročite za poskugnjo 6 dvojnatih aM 2 veliki specljalni steklenici za 63 Din ali da Vam pridejo še ceneje: 12 dvojnatih ali 4 velike specijalne steklenice za 99 Din pri lekarnarju Eugenu Fellerju v Stubici Donji, Elsa trg 356, Hrvatska. a NAB1RANJE MIL0DAR0V. Ugolovljeno je, da so v zadnjem času nabirnle razne osebe v mestu Gelju sa- mem in na dežefi z nabiralnimi pola- mi, ki niso bile opremljene z odobrilno klavzulo oblasti, mifodarne prispevke za razne zavode, korporacije, društva itd. ter s tem izrabljale milodarnost ob- činstva. — Radi tega opozarja g. sre- zki poglavar obcinstvo, zasebnike in vodstva denarnih zavodov, da je izda- janje spričeval glede nezgod in siro- inaštva. ki bi utegnila sl'uziti za pros- jačenja od hiše do hiše, iz kraja v kraj, zabranjeno in so prestopniki te zabra- lio kaznivi. Javne zbirke z nabiralnimi poliimi denarnih prostovoljnih prt- spevkov in darov v naturalijali so pa v smislu obstoječili še veljavnih pred- pisov dopustne le v slučajili večjih elementarniih nezgod, kjer so prizadete cefc pokrajine, srezi ali občine in to z izrecnim posebnim dovoljenjem pri- stojnega upravnega oblastva (velikega župana — srez. poglavarja). Nabiral- ne pole mora jo torej biti opremljene s tekočimi številkami in izrečnimi odo- brilnimi klauzurami pristojnega sre- sktga poglavarja. Nabiralce, kojili na- biralne pole (nabiralne knjižice) ne nosijo oblastvene odobrilne klavzufe, je prijaviti najbližnji orožniški stanici ali varnoslni straži, da se z njimi kazen- sko po zakonu postopa-. To pa se seve- da ne nanaša na zbirke »Rdeecga križa«. g SLAVENSKA BANKA, D. D. V ZAGREBU. Upravni svot Slavenske banko, d. d., je na seji, ki se je vršila dne 7. decembra t. 1., vzel z obžalova- njwn na znanje demisijo dosedanjega podpredsednika in vodecega nj)ravne- ga svetnika g. Avgusta Praprotnika in jc oilobril izstop ravnatelja g. dr. Jan- ka Kavcnika. Za bodoče vodstvo zavo- da se je posrecii'o pridobiti dopodanje- ga namestnika generalnega ravnatelja Jugoslavenske banke g. ]\. Piltsa, ki nastopi svojo službo v lastnosti gene- ralnega ravnatelja. — V lanskem letu izvedeno povišanje dehiiške glavnice je imelo za posledico izpremembo v se- slavi majoritetnega. konzorcija Sla- venske banke. Nova skupina si je po- stavila za načclo, da pri sestavi bilan- ce preceni aktiva s posebno opreznost- jo in rigoroznostjo. Temu je treba pri- pisali, da bilanca za 1. 1924., ko se upo- sleva prenos dobicka iz 1. 1923. in se obeneni pritegnejo izkazane rezerve, zakJjiuMije z izgubo 89,996.288.25 Din. Obcnernu zboru, ki jo sklican za dan 2il- decembra t. 1., se bo predlagalo, naj se sedan ja delniska glavnica, ki iz- nasa 100,000.000 Din, s tem, da se iz- menja pet starih delnic po 100 Din za Iri delnice nominalne vrednosti 100 di- narjev, zniža na GO milijonov dinarjev, a oben em naj se upravni svet poobfa- sti, da delniško glavnico zopet povisa na !()(/,(KJO.OOO Din. — Temeljita re- organizacija celokupnega poslovanja o]»ravičuje nade, da zavod skoro za- v/amo mesto, ki mu pripada zaradi njogovih izvrstnih zvez. š Alnogi ne vedo, da je glavni vzrok trpljenja in bolexni slabo nego- vano in zato občutljivo teio. Ni do- mišljavost, temveč le izpjlnjenje pri- rodnega zakona, če negujemo polt in lase. Za raciicruilno nego telesa sliši- mo vedno spet hvaliti: Pellerjevo pravo kavkaško Elsa-pomado za obraz in kožo, Fellerjevo močno E!^a - pouiado za lase, Elsa-tnila zdravja in !cjpote, ki ne zahvaljujo svoje pristaše samo s prijetnim vonjem, temveč tudi s ko- ristnirni sestavinami, ki oplemenujcjo kožo. Elsa-mil se dobi 5 vrst: Elsa lilijno mlečno, glicerinsko, boiaksovo, katransko, ter milo za britie. Za po- izkušnjo se rnoreta naroČni 2 Innčka pomade za 38Join; 5 mil za 52 Din že z zavojnino in poStnino pri jekor- narju Eugenu V. Fellerju, Stub ca Do- nja, Elsatrg 356, Hrvatska. MtibTNl KINO. Na Božič 25., soboto 2(5. in nedeljo 27. decembra se predvajii film »Kraljica sužnjev«. Ko- losalna di'ama v 0. doj. Ta fii'm pro- kaža še celo film »10 božjib zapovedi«.. V glavni vlogi Marija Gorda. Za mia- dino dovoljeno. — Predstave vsak dan ob 4., 0. in 8. uri. V pondeljek 28., to- rok 29. in sredo 30. dec. vidimo film • Tat v I'aju« z najnovejšimi ameriški- mi umetniki Doris Kenyon, Ronald Col man in Aileen Pringle. — Prodsta- \a vsak dan ob 8. uri zvečer. — Pred- !:azn«rinilc: Najnovejša svetovna son- zaeija »Pot okoli sveta«. c KINO GABEKJE. V petek 25. in soboto 29. decembra vidimo najno- vejši film male Baby Peggi »Mali ka- potan« v G. dej. Za veliko in malo doco. Starši, pripel'jito svojo deco s seboj k predstavam, ki se končajo pred 8. uro zvecL'f. — Nedelja 27., pondeljek 28. in torek 29. dec. se predvaja film »Njegov najlHŽji boj« aii -Kralj .^re- bra*. Doživljaji najlopšega in najbolj- šega jezdoca Amerike Fred Thom.so- na s svojim znamenitim konjem Sil- ver Kingom v 6 doj. _ Senzacijonol- ne bikoborbe. Za m?adino dovoljy'no. Predstave ob delavnikih ob 8. uri, ob nedeljah in pr.iznikih ob pol 4., pol 6. in 8. uri zvecer. Cenjene dopisnike prosimo, da n?un izvo- lijo pošiljati krajše, a jedernato opise clogoiikov, upoštuvajoč skronnojši obseg li&ta in pa dojstvo, tla izhaja list samo trikrat na teden. Zajedno prosimo, da nam gospoda pošljejo dopis čimprej in da ne odlagajo s purcsilom, ker radi tega zadeva trpi. Stev. 140. »NOVA DOBXc StrajDL 5 Frevzetuost je, preveč se zanašati na srečo zdravja misleč: »Meni se ne^more ničesat zgoditi!« Nikomur Se ni bilo ob zibelki sojeno, da ga ravno nikdar^ne^bodo zadele bolečine. Najmanji prepih Često zadqstuje, da se dobe občutne reinnatične bolečine, trganje, zba- danje, zobobol ali nadležen nahod. Previdni ljudje imajo vedno v hiši Fellerjev blago- dfšeči »Elsaflujd«, ki jih zavaruje zoper ne- mile slučajc. Tudi našim čitateljem pripo- ročamo to preizkušeno, staro dobro domače sredstvo in kosmetikum. Močnejše in več- jega deiovanja kot francosko žganje in je naj- noljše siedstvo te vrsle. 6 dvojnatih ali 2 veliki specijalni steklenici 63 Din, 12 dvojnatih ali 4 velike specijalne steklenice za 99 Din, 36 dvojnatih ali 12 specijalnih za 250 Din, 2e obenem zzabojem in poštnino razpošilja po povzetju ali proti vnaprej poslanem denarju lekarnar EugenjV. Feller, Stubica Donja, Elsa- trg 356, lirvatska. Posamezne steklenice Elsa- flujda po 10 D v lekarnah in;sorodnihtrgovinah. Gospadarstvo. g KRUPP OMEJUJE OBRATO- VAN.JE. Znana veletvrdka Krupp v Kssenu je odpustila te dni 1200 de- ia\cev ter jili odpusti. so nadaljnih 3000. V Kruppovih tvornicah jo bilo pred vojno zaposl'enih 24.000 delav- cev, a danes jih je samo 14.000. g RUSKA TRGOVINA ZOPET AKTJVNA. Od februarja t. I. je izka- zovala ruska trgovina veliko pasiv- nost; najnovejši podatki za avgust t. 1. pa javljajo o aktivnosti. Vjem mesecu ,ie bilo nainreč uvoženih za 46 milijo- no v z] a till, izvoženih pa za 51 mili- jonov. g I'OTREBA 1ZMENJAVE TRAC- NIC. Hrvatsko časopisje zahteva, da se na železniški progi iz Šibenika do Ferkoviča izmenjajo žefeznišike trae- uiee, ki so na vee mestih tako pokvar-' ieni\ da obstoji nevarnost železniških nezgod. g ZA REŠITEV »BANKE ADRI- ATIC« V TRSTU. Iz Trsta poroea- jo, da jc mogoče situacijo upnikov Ja- dranske banke smatrati za, razjasnje- no sedaj ko je trgovsko in pomorsko sodisčo sprejelo predlog za poravna- vo, jjodan od banke same, z jamstvom skupine, katori naeehijeta Feiner in l'oggi. Ta družba jo pripravljena po- nuditi jamstva, ki presegajo daleč m<*- ro /ahtevanega kredita. Zagotavlja se, da je vest napravila v javnosti spfoli in pri prizadetih posebej dober vtis in d:i tako izgine dosedanje nezaupanje nap ram zavodu in rešilni akciji. g P.ELGRAJSKE RANKE IN OBI- UK (X)TOVJNIO. Dne (i. t, in. se je vr- äila konferenca belgrajskih bank, na kateri so razpravljalj o obilju gotovi- no in o delovanju tega dejstva na de- iTiirni trg. Sklonjena je bila stodeca re- solucija, ki jo predlože vladi: 1. Treba je znižati izredno visoke državne dav- ke, predvsem indirektne davke; 2. da se izognoino in Hadji, ni priporcwati, da Narodna banka svoje v rezervi se nahajajoce tiskane bankovco porabi za kupovanje deviz na račun države; II U'ebtj je najti pot, da se bodo davki a v ton lilt ono zniževali z dviganjein di- narja in 1. pripraviti je troba vatutno I'cl'onno. S ^OCLIALNE DAJATVE V SL(>- VsiNUI. Javnost bo gotovo zanimalo, da jo Slovenija, kar zadeva botniskega in uo/godnega zava.rova.nja delavcev, najbolj vestna placnica. Sloven ija I'.arnrec plaea, kakor se je ugotovilo na seji Trgovske zbornice 1.1. t. m. 75 odstotkov, dočini placa Hrvaška le 40 otistotkov in Srbija Le 5 odstotkov te- RH, kar bi sicer mo rasa plaeati! Toda kijub tej vestnosti Slovenije je oentra- hi bolniškega in nezgodnega zavaro- vanja od 1. julija 19^2 skozi 10 let v Zagrebu, luito pa bo v IJelgradu. Ko- mentar nepotreben. g RAZNA VINA. Znano je, da so juzna vina razlikujejo od naših po torn, da so zelo sladka, precej gosta in jako mocna, docini so naša voč asi rnanj kisla (cviček kar za ušesi po- f.raska) in precej plehka. Glavni vz- j'ok temu je, da v našib k raj ill radi pomanjkanja vročih solnčnih dni grozdje nikdar popolnonia we dozoi'i. Malokomu pa je morda znano, da po nekatorih deielah dodajajo vinu goto- vo primesi. Po nekaterih španskih krajih vmešavajo v vino med. Taka vi- na so jako opojna, ker se v njib ves sladkor, ki ga. vsebuje med, spremeni v alkohol. Po Francoskem primešajo vinu nekotiko špirita, da dobi vino pe- koe okus. Na Grškern so pa splošno v navadi takozvana rozinirana vina, ka- teriin je priniesana smola alepskega borovca. V Atiki dajo na vsakih 500 I vina po 8 in pol kg te srnole, na oto- kili pa ,samo po 300 gramov v isto mnozino vina. Nam so ta vina zelo Zahtevate-Ii povsod v kavarnah, gostilnah, brivnicah in javnih lokalih # MNovo Dobo" # zoix'rna. in zato eksportirajo Grkt sa- mo naravna vina brez vsake. primesi. Da končno vinu primešavajo tudi vo~ do, pa mejida ni treba iio.sel)ej oino- njaii. K NEKAJ 8TATISTIKE 0 NAŠI I1SDÜ8TRIJI IN 0BRT1. (Xsrednja inspekcija dela v ministrstvu. za soci^- jalno i>olitiko je izdata poročilo za leto 1924.. \'a katerega belezimo: V celoti je bilo v nasi državi 8146 podjetij, od tell je bilo 6291 zavarovanih za slučaj ne- sreoe. 1793 podjetij ima znaeaj' tovarn, 25^6 podjetij ima pogon na motor, f»3<)^ pa na roerio delo. — V letu 1924. je bilo prijavtjenih novih podjetij 551 napraia 961 v letu 1923. Inspekcija dela je intorvenirala v 15.750 slučajih. Delo jt bilo ustavljeno v 90 primorih radi denarnega pomanjkanja. V letu 192-i. je bilo 7297 stučajev nesreče, od teh 144 smrtnih. V I. 1923. pa je bilo 6:-95 slucajev nesrec, od tell pa smrt- nih 193, torej 49 vec. Stavk se je ude- ležilo 5155 delavcev; s teni je bilo iz- gubljenih 622.914 dolovnih ur v vred- nosti :].860.929 Din. V teku I'anskega leta je bilo zavarovanih 8140 podjetij z 175.607 delavci. Ženskih delovnih rnoei je bilo zavarovanih nad. 18. letotn 19.968. od 14. do 1«. leta 5528, od 12. do 14. leta 130; moskih delovnih moei nad 18. letom 132.904, od 14. do 18. iwa 15.694 in. od 12. do 14. leta 1373. Nadalje ima 22 i)odjetij zaposlenih vsako cez 1000 delavcev, 37 s 500 do 1U00, 120 z 200 do 500, 133 s 100 do 200, 21S s 50 do 100, COO z 20 do 50, Gf>3 7. 10 do 20, a 7419 podjetij ima za- poslenih vsako manj nego 10 delav- cev. P.rezposelnost de^lavuev pa je bila minolo leto večja nego predlani. Ljud&ka prosveta. !' ZA UDDSKO PROSVKTO. Znn- i;i jwgc.slovenski rojak Nikola Miha- novič v Buenos Aire.su je izročil na- šeniu tmnkajšnjemu konzula 500.000 dinut"j<.. jo in stane samo 12 Din. Tudi vsebina je prav srecno izbran.i. Ohsega tri. povesti slavnega anierikanskega pisatelja E. S. Thom- pson». Dejanje jo vzoio iz živalskega življenja in se vrši na amerikanskih prerij;ih. Za mtadmo je izredno zani- mivo, \rrhu tega pa nan jo tudi blažil- no \pliva. Thompson pozna mladin- sko aktivnost — saj je eden izmed glavnih amerikanskih tistanoviteljev skautizina — in ji ve tudi dati pravo smer. S pridom pa ho cital knjigo tu- d! (Mlrasli, ki ima interes za prirodo in |jn-pros!oHt. — Jl. zvezek izide v januarju prihod. leta in bo vsebinsko nndaljivanje prvega. Knjizica «e do- biva pri zafožniku: Prof. P. Holeček, (lelje, (^ankarjeva 2/II. Razgleü po svetu. v PON ARE.I KNI ANGLEÖKI BANKOVCI. V Lizboni je policija od- krila bunko, ki je dajai'a v promet po- narejene angleške bankovce. Zavod je spravil v obtok za 60 milijonov funtov papirnatega denarja. Sprva, ko so se pojavili ponarejeni bankovci, v prorne- tu, se je mislilo, da izvirajo falzifikati iz Rusije, pozneje pa se je pokazalo, da je to naziranjfi napacno. Banko za falzifikatc je ustanovit neki Nizoze- mec, ki si je nadel v ta namen portu- galsko ime. Klišeje in drugo orodje je izdclal neki angleski graverski zavod. Policija je prave ponarejevalce ban- kovcev izsledii'a. Ravnatelj in njegovi yhivni pomagači so že pod kljucem. • v TOLOVAJI V RUSIJI. Listi poročajo iz Moskve, da je policija za- sacila nevarno roparsko tolpo, ki je divjala v gubernijah Orlov in Kursk, boj med policijo in telovaji je trajaf l)oldrugo uro. Osem tolovajev je bilo ubitih, deveti pa je bil težko ranjen. Ta je izdal policiji pomocnike in za- si'ilnike tolpe, ki so bili vsi arelirani. r SRGE NA DESN1 STRAN1! V saksonski Cvikovi je stavif zdravnik koze devctletnemu dečku. Zdravnik ga je preiskal in dognal, da ima sree na desni strani. Ko so ga roentgenizi- rali, se je potrdila zdravniJcova ugo- tovitev. Decek je sicer prav zdrav. r RÜS — PRV] ŠAIIIST NA SVETÜ. Na mcdnarodneni šaliovskejii turnirju v Moskvi je potolkel vse do- yedanje šahovske mojstre: Rus Bogo- Ijubov. Star je 37 let in zivi. stalno v Tiibergu v Nemčiji, kjer je bit med vojno inlerni.ran. —- Zanimivo je, da b.oO-ejo boljševiki tudi v sahu izves.tr •»prolet.arsko revolucijo«. JSa mesto kralja. 1)0 službeno upeljan »delavec«, nanii^slo kraljice pa »kmetica«. r OERK.KV NA LIDU. V znanem kopališču Lido pri Benetkah so te dni polozil'i temelj za veliko votivno cer- kev. V kripti te cerkvo bodo shranjene kosti vojakov, ki. so umrli na bojiščih ali v tujini z;i ltalijo, med njimi tudi kosli onih vojakov, ki so jih izkopali v nasih krajih. r ftAHOVSKA PART1.1A, KI JE TRAJALA 11 LET. Ernest Jackson, in Mac (Jlregor sta začela igrati. I. 1914. parti jo saha. Do izbruha svetovne voj- ne sta napravila šele ])et potez. Med vojno sta igro nadaljevafa in sicer je igral eden v Londonu, drugi v Liver- j)oolu. Svoje j)oteze sta si brzojavila. Od potcze do poteze je prešlo včasih po vec. tednov. Te dni sta parti jo kon- čala. Zmagal je Jackson. r NAJSTARKJŠI ZDRAVNTK NA SVETU je bil najbrže Egipcan Seni-Hetep, ki je živel skoraj 4000 let pred Kristom. lvakor vse kaže, je uži- vat veliko cast in ugled, zakaj njegova, r:ikev se naliaja tik kraljevsko grol>- niee pri saksfirski piramidi blizu Memt'isa. Po njegovi smrti so mu iz- kazovali božansko cast. Po 4000 letih je bil se Egipcanom njegov spomi.n svet in po njem je ilobilo ime nmogo c.uipčtinskih bolnie. r KOL1KOKRAT G RESTE PO POLNOsil SPATV To vprasanje bo od- slej na vprasalnih polah ameriskib zivl'jen.skill zavarovalnic. Ce bo botel kdo 7. na])ačniini odgovori zavaroval- nico \arati, se laliko pripeti, da njego- va vdova in otroci ne bodo dobili za- varovalnine. Kdor večkrat ponoeuje, .bo plačeval vecji pris])evek. Zavaro- valnice se pač zavedajo, da je ponoče- v;\n.ie treba ravno tako upostovati kot ol'lezilno okoli.soino, kakor bolehnost ;ili zdravju skodljiv poklic. r UGANKA BI0IVL1NSK10 I'OLI- (ilJE. I'olicija v Velikem Berlinu je ilognalii, da v zadnjem casu izgine vsak dan okoli 30 oseb brez sledu. Ker je reilkokje najti. kako truplo, meni jo, da Ui'tiince nekdo vtihotaplja v fran- cosko tujsko legijo. All je to zgolj zna- ni neinški. st rah pred Erancozi. ali pa sc lij'j'linoem res godi tako slabo, da, se dado vtihotapiti v Maroko. r ZDHAVNIK IN SL1KAR. Ne- kega due si je sloveči in zelo hudo- nMišni slikar Whistler dal nujno po- klicati nit-- manj siovecega zdravnika Mackenzieja. Le-ta je brž prišel, a je našol slikar ja očividno popolnonia xdravega v njegovem ateljeju, j)ridno izdclujocega neko sliko. Na zacudeno vpj-asanje, kaj mu je, je slikar mirno odgovoril: Meni ni. nič, toda moj pes tu jc botan, njega preiščite. Macken- zie jc bii' bawn, rekel pa ni nič in je preiskal psa. Par dni pozneje pa je po- slal Whistlerju povabilo, naj hitro jrride, ker ima zanj naročilo, kjer bo labko dobro zaslužit. Ko je wiiistler prišol, ga je peljal na vrt in pokazal na plot rekoč: Tega-le je treba pro- bnrvati. r ADAM VISOK 40 METROV. Iz Nowyorka porocajo, da zalrjuje pisa- telj Herriatn po svojem dolgoletnem studiju, da je meril Adam 40 metrov. tun pa je bila visoka 38 metrov. Nju- na obleka je bila samo 1'igovo ali ba- nanovo pero. Ako bi se bila hotela ode- ti s kožaini, bi biln. mnrafa ubiti celo vi-slo /.ivali. Uerriam si ogleduje še druge svetopisemske postave in priha- ja do trditve, da je Noe meril 33 me- trov, Abraham pa samo 9, docini je bil Mojzes visok celo 4 metre. Uerriam pravi, da je vse to res in da sledi iz raznih spisov, o katerih bo še govoril4, da preprica svet o tern, kakšni so bili pravi starši človeštva. r JAPONUI SE NAGLO MN0- 'AVj. Glasom najnovejšega ljudskega stetja ima Japonska 59 milijonov pre- bivalcov. V stirih letih se je torej pre- bivalstvo ponmozilo va\ skoraj 4 mili- jone (natancno za 3,779.000 duš). Stranä »NOVA DOBA« Stev. 140 Za nakup najeetiejših božienih daril se priporoea manufakturna trgovina . ccije, Giavni trg 8 Brata Šumer in drug. NTo^o otvopjeno! Noizx^ otvojpjeiflLO! Specerijska frgovina Roh Meštpov, Celje, Zo kresijo šf. 6 prodaja najfinejše specerijsko blago, kakor: moko vseh vrst, riž, fino oljčno olje, iz- borno domačo mast itd. po najnižjih cenah, zlasti papriporoča za božično drevesce fine domače kekse po zmernih ccnah. Z;i postni čas sc dobi suhain nrunočena polenovka ter slane sardele. Za obilno udeležbo se najvljudneje priporočarn. fCleparsivo, vodovodste iHsta* laclfe In naprava strelovodov Franfo Dolžan CEUE - Kralja Petra cesta - CEUE 5prc!«tt)a Vsa dels zgoraj orajctiili siroHHa^ortiiü^spra^üs pcstrežba ioitia (tttc zswrac. Joiiatia izVršit«. 401 100—77 Novost! Riräirnn in nnnnlpfnn ririüilrif OUfiiuIIil III IluVUltitllCI IllirllSi • Poročna in primerna darlla za god! Svetlikajoče predmete kot elegantno dokoracijo za pisalne mize za gospode i. dr., umetni porcelan, kipe, vaze — fino belgijsko kristalno stddo, najrazliüneje in najfineje brušeno, niklnaste predmete, podstavke, jedilno orodje, servise za liker, vino in pivo v najpriprostejših in najmodsrnejših oblikth, glinaste posode, kuhinjske in umivalne garniture, vsakovrstne namizne servise kakor tudi za kavo, čaj itd. v bogati zalogi priporoča v tej stroki najbolje založena tvrdka na mestu IIAT Haimll Celje -AW^HL.» JBtTÄ.«^U ^»flL^i» m M "Pre&erwova ul. Novost! Tiskotfine vseh vrsfy od najpriprosfejšo do najfi- nejše izpeljawe izdeluje hitt(»o in po kosilcu^cnčni cenä ZVEZNA TISKARNA V CELJU Veselja vsi kipe Bolezni pa beže, Ker stopil je na plan Zdravilni Eclina prava ixffclcvalnica E, Jeras in driag, Ljubljana—Moste. Štev. 802/25. Telefon 3« 4 Popi*av§8a plualnlh In rafinnsUlti atrojov. Spectfalni imaliaHUü IVAN LEGAT, Mariibor, VETRINJSKA UL 30. dobave kruha In rncsa za javnio bolnico v Celju za leto 1926. | . ¦ . i ¦ ¦ V smislu odloka Velikega župana maribbrske oblastj L. br. 2497 z d.ne 9. decembra 1925 razpisuje uprava jjavne bolnice v Celju dobavo kruha in mesa za leto 1926. Pcnudniki naj predlože upravi bolnice svoje ponudbe v zapečatenih ovitkih, r.a katerih zunanjj srrani bodi označeno le tme in naslov ponndnika ter ptvdmet ponudbe najkesne'je do 7. januarja 1926 do 10. ureali osebno v upravni pfsarni bolnice ali pa po ppsti. Ponudniki za dobavo mesa more jo položiti kavcijo v iznosu Din 2500'—, i ponudniki za dobavo kruha pa kavpijo v iznosu Din 2000"—. Kot kavcija se sprejme. alii gotovina ali hranilna knji- žica ali državni vrednostni papirji. Računi za dobavljena ?.ivila so plačljivi tekom 30 dni po položitvi z odbitki jodtegljajev, kot jih predpisuje državno r^čunovodstvo. Dobavni pogoj? so interjesfntom 'na razpolag-o v upravni pisärni javne bolnice v Celju med uradnimi urami. V Celju, dne 1Q. decembra 1Q2"5. Upravftetj. Znižaitje otoresitie mere. CeljSKa mestnä lirantlnica naznanja svojim vložnikom, da obrestuje od dne 1. OliiOl>ffa 1925 do nadaljnje odredbe hranilne vloge po S do 6°lo Rentni davek z dokladami plačuje hranilnica iz svojega. Obenem se znižajo obresti posojilom od prihodnjega plačilnega roka dalje, kreditom v tekočem računu pa od 1. oktobra 1925 naprej tako-le; . . • posojilom občin in okrajev.........na 9% ' posojilom na zemljišča...........na 10% •-•¦-¦.• ,. • . kreditom v tekočem računu z zemljeknjižnim ali z meničnim zavarovanjem ha' ('10'":Nd'o- ,1Ž%,¦'"... meničnim in lombardnim posojilom na 12%. Izven ten obresti ne zadenejo dolžnika nr)bena provizijska ali podobna plačila. Povrniti mora l^ še morebitne dejanske stroške. Ravnateijstvu lirarulnice je pridržano, da v poedinjh ozira vrednih siučajih, posebno iz socijainih in javnokorislnih raziogov, dovoli po tnožncsti tudi ugodnejše obrestrse pogoje. CELJE, dne 30. septembra 1925. Uppivni svLt Cüljslß mestiis hrsiillnlce. Št.ev 140 »NOVA DOBA« Stran 7. V londonski gostilni. Najstarejša gostilna v Londonu je gostilna »The Ship and Turtle«. Spe- cijaliteta te gostilne je želvina juha. V Londonu namrec- ni slavnostnega obo- da Irgovskili magnalov z lord major- jem in drugimi veljaki vred, kjer fci nedostajalo te juhe. Seveda mora biti prava in ne ponarejena, kajti samo ta nudi bfagoslastniku višek užitka. Go- stilnicar pri »The Ship Turtle« je tako previden, da svojiin gas torn predoči to dejstvo s tem, da iuia naprayljen po- seben akvarij, v katerem plava nekaj tucatov teh živalic, ki dokazujejo na- raviiü prireditev te znamenite juhe. V gostilnah londonske City se vrši ti-lavni promet v opoldanskih urah; med jn\(t in tretjo uro se uživa takozvani IujicIr'od. in v tern času je težko dobiti stol v teh gostilnah. Ob casu dineja, ki s_ vrsi ob 8. uri zvecer. ])a se je gospo- da že podala v svoja stanovanja v ele- guiitnili pri'dmestjih, kjer se zbero go- sjiodje v J'raku, dame pa v eleganinih loaletah. Fred sto let! temu še ni bilo tako in pozno v not- so bile gostime v londonski (.lily še v poln em obratu. Posebria navada, ki obstoja delo- jiiii si> (lant's. je tudi la, da si gost sain izbere meso, ki ga hoče imeti prireje- nega. V obedovalnici jo napravljen ne- k;\k oder. kjer so razloženi delikatni ko>i raznega mesa, in gost pristopi, pri'gleduje, si izbere kos ter namigne kiiharju, naj ga zanj spece. Kuhar prime kos s srebrniini kleščami ter ga skrbno poi'ozi na pražno re.šetko, gost pa čaka ter opazuje, kako skrbno se pripravlja njegova jed. Oglejino si še gost i I no Simpson, ki je znana po svoji izvrstni. kuhinji. Prej se je imenovala »Cigar-divan«, ker je vsak gost. ki je plačal i suing vstopni- ne. dobil havano in skodelico kave. Ta kavarna je zginila in na njenern mestu st; vzcliguje novo postopje, restavracija Simpson. Posebno lepa je obedovalni- ca. V sredi precej velikega prostora stoji par tezkih. hrastovih miz, ob stra- ni pa so posamezni predeli kakor pri »Cheshire Cheese«. Mize so pogrnjene /. ; >rli. na njih loži sre- l)i-ii¦¦ ,; ' t ''¦ ijo in' posode z gorči- co. poprom in octom; vse je tožko in so- lidno kakor dobro rejeni John Bull', kadar stoji razkoračen z rokami v že- ])ih. Ttikaj zaslonj iščemo natakarja, kot. sjiio jib vajeni drugod. Natakarji pri Simpsonu so pravi Britanci ter se povsem razlikujejo od svojih sovrstni- kov v drugih restavracijah. Doslojan- sivc-iio in resnega obraza li podajo je- •dilni list. Mesto fraka imajo bele jopi- ce in okrog pasa nosijo dolge bele pred- pasnike. Med njimi je dosli debeluša- .stiii i>a tudi tlosti sivolasiii, kar da podjetju ugfed in je znak solidnosti in reelnosti. Pri Sinij)soMu se dobe razna jedi- la, posebno pa tarn izvrstno prirejujejo pecenko in bravino (kostrunovo pečen- ko). V dolgi vrsti stoji jo, kakor na strelisču, posebne vrste stroji, katoro je raogOL-e videti samo pri Simpsonu. Po- leg vsakega takega stroja stoji kuhar v snežn obeli obleki. Treba nam je samo izbratf in poklicati natakarja» pa si lahko ogledamo tak »kanon« natanč- neje. Izberemo torej Saddle of mult on; natakar pomigne in iz vrste te kuhar- ske artiljerije se izloči bela postava ter pripelje svoj »kanon« do nas. V bližini vidimo, da je to podolgasla miza, na. njej pa stoji velika skied a s posebnim pükrovom. V mizi je mala izdolbina in v njej vzdržuje kuhar mas ogenj, da ostane pečenka gorka. Z gracijozno po- tezo dvigne kuhar pokrov nad skledo ler pri tern lakonitino vpraša: »Saddle of mutton?« — »Saddle of mutton«. Na Angleskcm se ne govori mnogo, tu je vse kratko in točno. Nato odoreže z clolgim, ozkim nožem lep kos mesa ter ga položi na naš krožnik, prilije še omakc in tiho, komaj slišno se zopet odstrani po težki preprogi. ter stopi v vrsto na prejšnji prostor. Ta aft oni gost stisne naskrivoma kuharju mal novec v roko, pa tudi brez tega je ku- har ustrožljiv in skrbno vas povpraša, če je jed dovolj pečena in ako je za- dosti omake. Taka je postrežba pri. Simpsonu. Vsi, ki hodijo k Simpsonu, soWa- goslastniki. Tu je mnoffo stalnili go- t stov, posebno starejših gospodov, do- bro rejenih in skrbno napravljenih, : bancnih ravnateljev, odvetnikov, sem- I tertja tudi kak duhovnik iz province, ki si hoee v Londonu privošciti kaj do- l)]-ega. Dame ne zahajajo sem, pač pa angleski eastniki, pravi gentlemeni. Ceravno ne nosijo uniforme, se jim vcfiidar že na obrazih vidi, kakšnega stanu so;-biTi so v kolonijah in vajeni so, da gledajo vsakršni nevarnosti hlad- nokrviio v oči, bodisi da se je treba spopasti s ligrom ali pa zasledovati ne- vai'jic upornike. Taka je angleška gostilna. Marsi- kdo bo morda rekel, da je premalo iz- pix-iiiembe, da se vedno vrstijo iste je- di. Vendar te jedi, ki so v Londonu na dnevnem redu, so tako izborno prire- jene, da ponese vsak tujec, ki obišče londonske gostilne, slovcs angfeiske ku- liiiijc s heboj domov. Kadar vas zanese torej pot v London, stopite k Simpso- nu in preprieajte se, da je temu res tako . . . Razen «i**ofoiž. v K0L1K0 JE ČLOVEK VRE- DV.S ? Dr. C. Mayo v Rochesteru je iz- I'arunal, da ni clovek več vred en nego (i fianeoskih frankov. Pri ocenitvi je upožleval vrednost snovi čfoveškega te- 1'Asn. Mast nonnaliiega človeka zado- stuje za sedem kosov miJa. iz železa, ki ga ima človek, je mogoce na])Liaviti srednjevelik žebelj. Fosforja je za 2200 vžigali«*, magnozije je za noževo koni- co, s kahjem je mogoce oddati en strel iz otroske puške. Žvepla je toliko, da bi lahko psa rešili bolh. Sfadkorja je pol ko/.a.rca. Vrednost teh snovi zna&a šest frankov. r Sl'lTZBEHGf- — SVALBARD. Spitzbergi so po pogodbi z dne 9. fe- bruarja 1920 pripadli Norveški, ki jib. je še le let own je poletje anektirala. line so «premenili v Svalbard (t. j. mrzla obala), ki velja odslej kot urad. naziv. To iine je bilo namreč prvotno, ki so ga. dali eel emu otočju islandski mor- narji, ki so ga Ida 1 194. odkriili. Sval- hajcla ne pristevajo Norvežani k svo- jini kolonijam. tenivec tvori to ozemTje fj) oki:aj iiorveske države. Otočje je bi- jo pred svetovno vojno last treh držav, lUisiji-, ftvedsko in Norveške. Svalbard je jako važen radi ]ireinogovnikov, kjer kopljejo izvrsten karbonsk'n pre- in og: v novejisem ca.su so pa odkrili tmli /jiatne plasti mannorja. r 120.000 BREZPOSELNIH V liEliLTNU. Delavski urad objavlja, da bi-e/.poselnost v Berlinu stalno nara- sča. V tekoc-em Icdnu je bilo v Berlinu 120.000 Ijudi brez dela in službe. Due !¦>. t. in. jo 10 oseb poskušalo storiti samonior, 5 jib je bifo takoj mrtvih, ostale pa so težko ran jene prepeljali v bolnico. r SAM0M0R IZ ŽALOSTI NAD iYIOZEVO SMRTJ0. C^ospa Meiero- vvicz, žena nedaA'no ponesrecenega li- tc'vskega zunanjega ministra Meiero- v;icza je izvršila samomor, ker ni mo- gla premagati žalosti nad izgubo svo- jt'ga nioža. i .AMERIŠKA ZAOBLJUBA. Na Jiroadvayu v Newyorku se zgradi nov nebotični hotel' v višini 295 metrov. V hotelu bo 4500 sob, 12 strešnih vrtov, posebna naprava za riborejo, medkon- fesijonalna cerkev in pa kinematograf z izkljucno svetopisemskimi filmi. Gra- ditelj je arhitekt, ki je tekoni bolezni svojega edinega sina napravil zaob- Ijubo, da posveti vse svoje premoženje mJsijoiLskemu delu. 10% dobička iz ho- tel »-kega obrata bo dobival'a ameriška inisija. r 90-LETN1 M0Ž S 30-LETNO rZ\-:XO. V angleskem mestu Strath- nam /ivi kapetan Waren, ki je nedav- i no cbbajal svoj 90. rojstni dan. Pred pel imi leti se je poročil s 25-letno mla- deiiko, ki nm je pi'ed 4 leti rodila cvr- stcga decka. Oče njegove žene je 35 let nilajfii od njega. Vkljub razliki v sta- l'osti je zakon prav srečen. Za mozevo i)0-letnico mu je žena zaupala veselo tnjnost, da dobi drugo dele. r ÜODOCII MAUJARSK1 KRALJ. \/. Biidiinpešte poročajo, da so se spo- razumeli prislaši Karlovega sina Oto-r na in pristaši nadvojvode Asberta Habsburga. Nadvojvoda Albert je za- prisegel z\eslobo Otonn Habsburgu, a le do 1.^1930., ko bo postal Oton polno- leten. Co ,se do tega časa ne bi posre- čilo edstraniti zaprek gledc Otonove prestolonasfedne pravice, bo imel Al- bert zopet prosto roko. Iz te vesti je zopet videti. da se Madjari resno pri- pravljajo na vstoličenje kralja habs- burskega lodu. r OSTANK1 KOLČAK0VE AR- MADE. Londonski listi porocajo, da se na daljnem Vzhodu nahaja. osem od- delkov nekdanje vojske ruskega proli- I'evolucijskega vojskovodje, generala Kolcaka. Ti oddei'ki pripadajo sedaj različnini zastavam. — Nekaj oddel- kov je na teritoriju Čang Co Lina in so v njogovi službi. Nekaj jib je na Ko- re j i v službi japonskega vojnega po- veljstva, a ostanek v Šanghaju v službi niednarodnega redarstva za zažčito Evropejcev. V Šanghaju jih jc 30.000. r 8 MILUONOV ZLATIH DO- LARJEV NA DNÜ CRNEGA MOR- J A., iz Odese porocajo, da so ruski po- tapljalci ugotovili kraj, kjer leže na dim Crnega morja zakladi z angležke ladje >(.'rni princ«, ki se jo potopiia pred 70 leti. Na ladji je bilo za 8 mili- jonov zlatih dofarjev. r KOLAJNA MORA BITI. V sta- ri Avstriji so se podeljevale kolajne za 40-letno /vesto službovanje. Ta kolaj- na so jo wsianovila pod vlado cesarja Franca Jožefa in rjudje so jo nosili kot n-ckaj posebnega na prsih. Ko je «Avstrija postala republika, je bila '.n kolajna odpravijena. Toda Avstrijci, posebno bajo Dunajčani in Štajerci, niso mogli preboleti izgube. Cutili ?o se užaljene, da osiane moz po 40 letih ssužbovanja brez vidnega znamenja na obleki. Cepala je deputacija za depu- tacijo v in:.)iJstr.stvo in iskreno prosila, naj vlada zopet uvede kolajne za zvesto sluzbovanje. Prosnjaki so sedaj uspeli. Parlament na Dunaju je te dni sprejel predlog za ustanovitev častne kofajne za 40-lolno zvesto sluzbovanje. Kolaj- na se bo juxloijovala j)od istimi pogoji kakor poprej: dobi jo vsakdo, ki oprav- lja 40 let drzavno ali zasebno službo. r PAPIGA KOT V0LILNI AGI- TATOR. Ko so se pred tedni vrsite v Angliji cbcinske volitve, se je dogodil v mestu Hnllu prav svojevrsten slučaj volilne agitacije in volilne rekrame. Nekdo je namrec. izpustil iz svoje sobe vcliko modro papigo, ki je nekaj časa frlolala okrog, potem pa je sedla na bližni; teiegrafski dreg in jela neutrud- Ijivo upiti in kricati: Proč s socijalisti, proc z rdeckarji! Vsi poskusi mimo- jdočili, da bi papigo prepodili, so so izjaloviii. Papiga je neprestano kriča- la. Ijudje pa so slfdnjič šafo uviddl in se ji — krohotali. r POSNEMANJA VREDNO. Hes- sonska vlada v Kasselu je izdajala do- slej seznain pijancev. Sedaj pa je zace- Ja ;zdajati tudi seznam pretepačev in ga lazpošilja gostilničarjem. Na pod- 1'agi tega seznama gostilničar dotični- ke lahko kar odstrani, — če niso oni hujši. r J)VA OGLASA IZ DUNAJSKIH LISTOV. V nekem velikem dunajskem listu sta bi la objavljena 6. septembra dva oglasa. Prvi se glasi: Šest tednov starega, zdravega, ljubkega dečka od- damo. Dopisi pod oznako »Revček« (Hascherl) na upravo list a. Drugi r.gl'as: J-epega, temnorjavega psa do- bermanske pasme prodam za 400.000 ki'on. Ponudbo posljite na naslov . . . G. Ivan Ad., Celje: Ne sine biti; ]>a tudi tožift bi. A'. ./.: l^ustite rajši. Čenm razbur- jenje? Gospod Ivan 1)., Gelje: Prehudo in inalrnkostno oso-hno. IPridobiirajte 99liovi Dobi" za novo leto narocnikov! Tedenski Izkaz mestne klavnJce o klatiju In uvozu od 7. XII. do 13 XII. 1925. Zaklana živina____________Uvoženo UieSQ V J(fl_____| _ g — I m e B^SJSfl««^ s -E « « = Opomba Dečman Ferdinand------2------2< 3------_|178J49 — — — I Esih Matija . . . .------li- 1-1 --_|- 46 63 - - -| { Friedrich Ivan. . . ---------— 1 1-----— — — — — — — — Gorenjak Josip . .---------2------------— _ — — — — — — Hohnjec Viktor . .---------\--------- 2 — - — — 44 — — — — Janžek Marija . . .----------------------------— — |- 57 — - — - Junger Ludvik . .----------1 — —----------— — — — — — — Kroflič Alojz ....------1 1- —14 — — — — 66 - - - - Lapornik Ivan ...------1 — — 4 i------__ — _ _ __ Leskošek Ivan . . .-----------------1------— - — -329-------- Potekal Ludvik . .------1-----------------— — - — - - — — Rebeuschegg Franc------4 4 1--------_ 412 205 140- - - Senica Karol . . .---------------- ~------— _ - 37 — — _ — Urbančič Ac^olf . .------1---------- 1 - - _ - 152 168 - — - Volsk Rozalija . . .------1- 1--------~— - 47 - — — | Zany Viktor . . . . --------- 2 —----------— - — — — - — j Zavodnik Alojzija |------2;1- 3 i--__ - 84 — - — Con Stefan . . . .11-------------------------- _ — - 40 — - — Bernardi Drago . .-------------¦ — —------— ._ _ 36 — — — — Lebič Fani . . . .-------------------------------------------- 91 - - - slanina. Perc Karol . . . .---------------------3 — —-------— — — — — Plešivčnik Ana . .----------------------------—-------152 70 — — — Reberšak Anton . .---------------------1 — —-------— — — — — Robek Anton . . .----------------------------------------42 - — - — Skoberne Fric . • .-----------------1----------— — — — — — — Žumer Josip . . .------—------—-------------185— — — ~ — Trškan Alojzija . .------—------—!------------------____ _ _ Krkoč Ivan . . . .--------------- us -'------------------------ _ - _ Tomec Hervoje . .--------------------1------------------— 169 — — — Watek Ana . . . •--------------—1------------------- - - - - Stegu Franc . .------------------------ —-----— — — — — — Zanger Dušan . . .------— — _ 3------— ¦¦— — _ — — _ Vošnak F. Z. ...---------------------2-------------- - — - - - Kuhar Anton . .--------------------- 1---------— — — — — — Zabukošek Josip .--------------------1-------— — — — - — Naprudnik..... -----------------— 1 —------— — — — { — — Erhartič Svetnik .-----------------— 1-------------------____| Gobec Gregor , . .--------------------i---------1 — - — - — —I Dolžan....... ---------------------1------1"- I------------------ - - Štante....... ------!-------------1------------------- -------------- Bojic........ ------------------1----------------------------------- Otta........ ------------------1------------______ Pipan....... ------------------1-------------— - - - - Mlakar...... ------------------2---------------------------------___________ Skupno. . . | 1|-|15|11| 4|155|45|—|-------775J 886 422---------"^T """ Stran 8. »NOVA DOBA« Štev. 140. Yesele božične praznike in srečno Novo leto vsem cenjenim strankam želijo Ivan KuIIich kamnoseški mojster, Aškerčeva ulica št. 12 Ce/je Fr. Pa/man trgovina s premogom, Matija Gubčeva ulica Ce/je Obitelj Boucon gostilna- Tremarfe Ce/je Zvezna tiskarna in knjigoveznica Ce/je A. M. Baldasin tvornica soda vode in pokalic Gaberje—Ce/je Zvezna tistearnat v Celjut izvršuje vsa v tisK&rsko shoko spadajoča cielai solidno, okusno in rtajnitFeje Cene konkurencne! Prepricajfe §e §ami! Najmoderneje urejena knjigoveznica kupite najcenejšo in najtrpežnejšo opeko? Posestfftiifcil V slučaju potrebe pojdite v Cefjska opekapno ki Vam nudi najlepšo priložnost, da si nabavite zanesljivo najboljšo opeko po izvanredno nizki ceni. V zalogi je vedno zidna opeka, navadna strešna in zare- zana strešna opeka. Tovarna: CELJE, SPODNJA HUDINJA. Pisarna : CELJE, RAZLAGOVA UL. 4. Oglašujf e! __ Divane, I otomane ter vsa v tapetarsko stroko spadajoča dela in popravila izvršuje točno in po zmerni ceni Ivan Strelec tapetap v CeXji* Samostanska ulica štev. 2 Qlavni trg St. 12 Trgovshi pomocnlii specerist, izvrsten prodajalec, želi premeniti mesto, najraje v Celju Položi tudi kavcijo. Ponudbc na upravo lista pod »Kavcija«. Prodajalka izurjena v vseh strokah, kakor tudi v pisar- niSkih in trgovskih poslih, želt premeniti mesto. Položi tudi kavcijo. Ponudbe na upravo lista pod »STROKOVNA«. Rižnate in mesene nrnintfi/i iz vsch nitfnihou FifilHOn d0bav|i3 in dostau- 11 VUiyy ljanadom FR. JOSt, CELJE, Alcksandrova ul. 4 PlaCilo tudi na obroke. se dobe na ŠTEFANOVO v gostilni PodHfeaj na Bsfegu, Za obilen obisk se priporoča MATILDA HIIDOVERNIK. Prodajam svinjsko meso, šunke, cena 25—30 Din. Se vljudno priporočam Josip Gorenjakp mesar in prekajevalec, Celjc, Glavni trg 13. Knjigovodja bilancist, korespor dent, išče službe za stalno ali pa tudi nekaj ur dnevno. Ponudbe na upravo pod »KNJIQOVODJA«. Brivnica na KRALJA PETRA CESTI 27, CELJE se priporoča. Dobra in snažna postrežba Dijaki, otroci in de- lavci plačajo razen sobote in nedelje za striženje polovične cene. Sprcjme tudi britve v bru- šenje. Lastnik Matija Bukovčan. Manufakfus*a A. Kraspei*^ Ljubljana, Rožna ulica 19 pošilja po povzetju na toko šivane odeje (kovtre) od Din 153'—, 170"—, 198'—, 216'—, 240'—, 280'—, 328'— in 340'—, rouge po Din 14'—, klot od Din 32 — naprej. Gg. trgovcem se naredi vata za odeje 8 tudi po vzorcu. 5 PilTRlfl 11 CognacMedicinal H Palace Creme Liquori, čistivinski | destilati najfinejše kakovosti. JDošli so doibr»! šivalni stroji, nemški fabrikat, nizka cena. M. ŽIŽKA, Celje, Glavni tig 16. <5>ozor! ^Pozorl M, modernih spalnic in kulilnleklh oprav kakor posameznih delov po ze!o ugodni ceni proda M. ANDLOV1C» CELJE Krekov trg, v palači I. hrvatske ste- dionice. 2—1 IftÖe se 10 dobrih gozdnih delavcev. „Istotam se kupijo sveža buliova drva, Naslov v upravi lista. Iščcm v mestnern okrožju sobo s kuMnjo eventuelno sobo s štedilnlkom ali prazno sobo (prosto stanovanjskega zakona). Ponudbe na upravo lista pod »Prosto stanovanje«. Odda se meblovana 8€»ba za eno ali dve osebi. RAUCH, Prešernova4. Vablio na XXXIL redni obcrti zbor Hr ntlnice in posoiilnlce na Dolu reglsti*. z^druge z reom. laveio, kateri se bo vrSil v četrtek, dne 7. Jan. 1926 ob 14 uriv .pisarni na Dolu št. 6 po sledečim ^ dnevnem redu: 1. PoTOČilo načelstva in nadzoistva o poslovanju zadruge v letu 1925. 2. Odobrenje računa za leto 1925. 3. Volitev dveh članovnačelstvaza dobo treh let in dopolnilna volitev enega Člana za za dobo dveh let. 4. Sprememba piavil. 5. Slučajnosti. Ako bi občni zbor ne bil ob 14. uri sklepčen, se vrši uro pozneje v istem prostoru in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo sklepal ob vsakem številunavzocihčlanov. DOL, dne 21. decembra 1925. NAČELSTVO. Pupilarnowaren in jawnokoristen denarni zavod celjskega mesta Mestna hrantlnica celjsKa UitOBOvlfena let* 1864. — Pod trqjnfm dr&avnfm nadzorstvom. V lastni palaoi j>x»i kolodvopu. V«I UranUiilčnl posit «e Izvr&ulelo nalkwlanineje. httro.»»J^Jf öö Ugodno obresiovanje. Pofasnlla In nasveti bresplaCno. I Vrednost rezervn/h z&kladov aad Kron 25.OOO.OOO*-. Za hrairilno vtoge Jam« mcoto Celje s celim svojim premoženjem In 2 vso wojo davžno mo^o. Štev 140. »NOVA DOB A« Stran 9. Telefon Stev.75 in 76 Podružnica Poštničsk.rač. 10.598 Ljubljanske kreditne banke v Celju Delniškaglavnicainrezerve CdlmPSlSS V LjUblflSHII Delniška glavnica In rezerve Din 60,000.000- lt * ,. m Din 60,000.000 — Ustanovljena leta 1900 Ageitcsja Loga co. Podpuznice Agencija Logatec. Brež*ce, Črnomel}, Gorlca, firan), Maribor, Met&ovič, Novt Sad, PtuJ, Sarajevo, Split, Trst. Sprefema VlOge na knftžlce In fieRoČI SESE Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih paplrjev, račun protl ugodnemu obrestovanju •*•#$ valut in dovoijuje vsakovrstne Kredite. JPr»o<3.aja specke dpžavne r»a,^r»e i ¦ ii > M < ¦ 1111T111111M i if 111111)> ¦ inn 11 u 1111 f i M i> i ri i ¦ t M im i > i ii win i in it 11 (ii it ti; ii|i' m ill in srecno Nouo Iefo želi svojim cenj. odjemalceni fvrdka E. BERNfl Celje Vesele božične praznike in obilo sreče v Novem letu self manufakturna in modna trgovina I P. IIODU VlCnin Oosposka ul. St. 15. Vesclc božične praznike in sreeno flovo leto želi vsem eenjenifn strankam ANTON ORAŽEM krojač Celje, Gledališka uliea 9. tDrgov^sna Fra'ojo Ste^y Celje, Deokoir t>jp& 3 ' že// vese/e božične praznike in srečno Novo leto vsem cenjenim odjemalcem. Vsem eenj. odjemaleem in prijateljem želi vesel božič in sreeno flovo leto Ludovik Petek speeerijska trgovina, Catikarjeva uliea. Prauueselebožične praznike in srečno Novo leto želi vsem cenjenim gostom in od- jemalcem mesa ter se priporoča tudi v novem letu za isto naklonjenost Franc RebeusGhegg hotelir CE2LJE1 mesar Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem = mlekarna Sane = Celje, Vodnikova ulica 2. 8recne in vesele božične praznike in zdravo Novo leto žoli vsem cenjeniin odjemalcom sodavičar in opekarnar Ivan Naraks Vesele božicne praznike in srečno Novo leto želi vsem cenjenim strankam v Ignac A Marija Simenc ščeiarska obrt, Celje, Kralja Petra cesta Majboljsa in najcenejša Dalmatinsha yina za božične praznike kupite pri I. P. Maikovic, CELJE, Slomškov trg štev. 1. Stran 10. »NOVA DOB A Stev. 140. CELJSKA POSOJIENICA B: Stanje hranilnih oloq nad Din 50,000.000-—. V lastni palači Narodanl dom. Sprejema fororaiine vloge na tirosifftrie ksijižlce in Sekočl '- Stanje c/launice tn rezer. Din 4,000.000'—. račun ter fill Lz:plačuje točno in nudi za iste r&atjboljše obresfovanje in največjo vantost. Izvršuje vse denarne, krediftne in posojilne posie. Kupuje in prodaja devize in vaiute. Podružnica v ŠOŠTAMJU na 6LAVNEM TRGU. „I N K R A" industrija kpavat D. Oerlini & &omp, CeBje. Velika izbira vseh vrst kravat. Vedno no- vosti od najcenejših do 60 najfinejših kvalitet. 57 Cene konkurencne! lAnt Lečnik O Ms»» '¦¦:¦ juvefir O CeiJ®, Slaunf trg St. » „JORA" elaščačarna Čelje, Deckov tr»g 6 na deb«* So — na rirobnoi Lastna izdelovahiica kandit, čokoladnih 50 bonbonov In slaSčic. 15s J^fSL JS3J%S:C^€3r s V krojačnicl za dame in gospodc IVAN BIZJAK, CELJE Prcšernova ulica, zraven magistrate so cene fazoni zelo nizke. Postrežba zelo točna in solidna. Na n-izpo- lago so tudi vzorci raznega suknja iz prvo- vrstne tovarne v bogati izbiri in nizki ceni. 1033 Se priporoča! 62 Damska in mosho IVAS* KOS, CeSja, Prsšernova us I- «lev. S7. [enesolidne! Izbira nlika! Za b'&sioBia dar*ila imam v veiki u-Aogi iz !;»?tny vrtnarije c;kiiame, fsrabeje, ^alme, Aiojs. Zefiesrakc?, ovetHični saforr, Aleksandrowa uBica St. 9. Nowe kfavSr-eL. ^ so naprodaj. VpraSa se VILA BENČAN, BENJAMIN IPAVČEVA UL. Pozor, trgovci! No zamudife si ogledati pri nasza bližajočo sezono: Velikansko izbiro ok«*askov za božicno drevo, lametw, zlaia pe^a, ča^obne svei5e9 sviSeni papSs*, krep papist bas*va^ti papis« gno in dvosfransks, z§ati In s^ebrni pspi^ Kasete i«i mape za dafri^a. Albumi za dopisnice in poezšje. Božične in novoletne irazgtodnice. Qoricar & ueskoušek, Celje veletrgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebSčinami. 9-9 EiiisäsidsfiliiiUii « Razlagova 7 V Celju Razlagova 7 Telefon 67. Ustanovljena 1906. LastnJ kamnoloml. Izdeluje vsakovrstne nagrobne spomenike iz marmorja, gra- nita, sijenita i. t. d., nagrobne plošče in okvirje, garniture za spalne in jedilne sobe, obzidne plcšče, mozaik in vsa v kam- noseško stroko spadajoča dela. Prodaja tudi na mesečne ob- roke. Stalno velika zaloga spomenikov od najpriprostejše do najmodernejše oblike Za- htevajte načrte in proračune. trboveljski 100 kg Din 44'— ormoš-:a o ßVo rfj \'^iie ¦;':-fTi- v!oge po dojrovoru ¦¦•r;!iu'-i"id!"ieje. '; ij ii^f Pri nalo/.M zoeskn po 20 Din se dobi !;| t«* naV.iralnlk na tiom. "TP| *^N *^P1 ii> l! Ja-r.stvo v.a vto^e nj-.J 5 milljo-j 250.000 D n i|; "W-"J' ' "" '"¦'.............. ' i|i Pisarna v Celju, Prešernova uliea St. 15. jij Č;'.s je denar! 2 uprašanji prosim! All so Vam zgiaBe veiike ugodnosti imšc božične reklamne prodaje? ^,,i . All ste se fste že udeležl&i? ":-':"'vlv:v.. Ako še ne, storite to nemudoma. Uverjeni snm, dabodo \ - ' "'"" naše pošiljke naptavile Vam kakor Vašim dragim ne- izfTitrno vesclje. Tudi Vi bodete prijetno pit-scnečen! kakoi vsi oni, id so nase parfume ženaročili, o čemer nam priOa r.fcbroj primalnih dopisov, od katerih nekatere spodaj navaj;uno. Da seznanimo širšo publiko z našo izbomo specijaliteto parfumov, aranžirali smo božično reklamno prodajo, katera nudi udelcžencem izredre ugodnosti. Udeležba pri na5i lcklarnni prodaji upravičuje vsakogar, kdor naroči 6 stelflenic naifan. „ODEON" parfuma lepo sortiran v kaitonu samo za Otf* 65*- i (namosto Din 901—) za sledeče: 1.) na iBdelcžbl pri razdelitvi 60 velikih nagrad po nastopnem nastavku: 1 nagrada v sliupti« vrednoslž 50.000 Din 2 nagracti po 10,000 Din sHupal 20.000 Din 4 saagratle „ $.000 „ „ 2O.O00 „ 2 nagradl ,, 2 OOO ,, „ 4.O0O 10 nsgrad M i.oco „ „ 10.000 „ 41 taagrad „ SGO „ „ 20.500 ,, 2.) ua razdelttvl 5000 posebnih nagrad v skupni vrednosti 45O.000 Dili na ta način, da mora povprečno vsak tre«31 naročnik dobiti posebno nagrado; razen tee;a pa v ugodnem slučaju lahko odpade nanj še ena izmed velikih na- grad do 50.000 Din. Pošljite tedaj po nakaznici ali v denarnim pismu znesek Din 65#- (naroči se lahko tudi več kartonov naenkrat), nakar dobite obratno našo krasno zbirko 6 steklenic »ODEON« parfuma. Vsaki poSiljki jc priložen kupon s tekočo številko ter razdelilni načrt za nagrade, s kojim se smatra strinjajočim se vsak naročnik. Vlaganje oziroma porazdelitev kuponov za veiike nagrade se vrši pod nadzor- stvom kr. notarja. rez podob in okraskov. De- cek, sin vzgojiteljice gaspodarjevih otrok, uboge vdove, je bil preplasen in boječ. Oblečen je bit v revno suknjico. Ko jo dobil svojo knjižico, je gledai se dolgo iirepeneče ostale igrače. Nadvse rad bi se igral z otroci, a se ni upal, videlo se mu je, da se je zavedal svoje- ga jiotožaja. Rad gledam otroke, kako so Ijubki, ko se v njiih zbudi saniostoj- no zivljenje. Opazil sem, da so rdeoe- lasega dečka zelo mikale igrače drugili otrok. PojJiezikaval je igrajoc-im in se začel z njimi šaliti; nekemu oholemu pa.gVavcu, ki je imel polno ruto vslaščic, je dal jaboJko, drugega ,fe nasil štupo- ramo, vse zato, da bi ga ne zapodili. Cez liekaj casa je pristopil drzen de- cek in ga pretepel. Ni se upal jokati. Prišla je vzgojiteljica, njegova mati, in mu ukazala, naj se ne drenja med dru- ge otroke. Otrok se je sphizii proč in sei v salon, kjer je bila deklica. Pustila ga je sesti poleg nje, in oba sta se vese- lo igrala s pužo. Sodel sem že pol ure v pavifjonu in skoraj zadremal. Ko sem prisluško- val pogovoru decka in lepotice s tri- stotisoč rublji, je stopil v sobo Julijan Maštakovic, Med otroškim krikoin je porabil prii'iko in ,se skrivaj izmuznil iz dvorane. Iz svojega skrivališča sein opazil, da je govoril prej živahno z ocetom bodoöe bogate neveste, s kate- 0 Slovešbf stnrosti. "Äed gledalci G priliki svečanosti ^fsleiiiioe trž&škegži pokopališča je bi- * bjije tudi ßtolei'ia starka, ki je vsa zuu/Skv.&nrr, v ikvnostne obrede, na- slonjena ob pv.l.:.jališČ'iii zid, izdahni- i'a svojo dušo. Ne vemo, da-li ustreza ta casnikarska vest resnici, vsekakor pa se taka izredna smrt stoletne starb' prav lepo sklada s proslavo stoletnii r-ukopališča, kjer leži pokopanih 38(. tisoc ljodi. Pač pa hočemo ob tej priloznosli razpravljati o starosti, ki jo cFovek sploli lahko doseže. Starost 100 let ni tako nenavadna in redka. Po statistiki za Nemčijo v letih 1901. do 1913. je umrlo v Nemčiji v starosti 100 let let- no jjovprečno 8.9 moških in 21.4 zen.sk, v starosti 101 leta 3.55 ni. in 5.7 ž., v starosti 102 let 1.85 in. in 5.6 ž., v starosti 103 set 1.G9 m. in 3.4 ž., v sta- rosti 104 let 0.77 m. in 1.7 ž., v staroeti nad 105 let 1.54 m. in 5.0 ž.; vedno to- rej vee žensk nego moških.' Žc iz navedenih številk je razvid- no, da pada s starostjo število oseb, ki jo doseže; in ni manjkalo poi'zkusov to padanje tudi mateniaticno izraziti. Osnovna misel pri tem je bila, da je iz- umiranje zvezen pojav, ki ne dela torej skokov in ki redči vrste živečih po istih pravilih v mladosti kakor v največji slarosti. Po A. Pütterju so vsaj od 20. seta dalje zunanji škodljivi vplivi, ki stalno delujejo na človeski organizem, enaki za mlade in stare, le da pojema s starostjo odpornost proti tem škod- Ijivini silam in sicer z nekako pravil- nostjo, ki so da matenmtično izraziti. Ne mar>'no tu navesti matema- tične oblike tega zakona, ker bi bili si- cer / rziiimi na ritatelje prisiljeni naj- prcj diiiizldžiti ( !)liko samo, s comer hi se pa prevec oddaljill od predmeta • sainoiia. i Vsa ta fcHjrclicna razmotrivanja se ; opirajo naiavno na statistični materi- y>\\, ki st je zlasti v zadnjein stoletju pUMüj -skrbno nabral, ne samo iz ziian- stvenih ozirov, temveč tudi iz praktic- nih potreb, v prvi vrsti za zavaroval- nice. Teoreticno določeni sinrtni sl'iicaji st* /,(.ilo dobro ujeniajo s statističnimi podatki v obsegu od 99. do 104. leta. Od 105. leta dalje pa je razlika razine- roma velika. Tako je po gori navede- nih podatkih v Nemčiji umrlo v staro- sti nad 105 let letno ])ovprecno 1.54 inoskih, po teoriji pa samo 1.04. Po Pütter ju pa ne smemo inorda v tej neskl'adnosti videti slabosti teori- je, teniveč obratno; v njej se zrcali sa- mo ncpopolnost statistike. Po teoriji pride pri moških (za zen.ske so števila nekoliko bolj ugodna) na ^.sakega 1.1 iniljona sinrtnili sluca- jev c-n slučaj smrti v starosti 105 let, v starosti 106 let na 2.15 mifjona, v starosti 107 let na 4.3, v starosti 108 lot na 9.1, v starosti 109 let na 19.4, v starosti 110 let na 44.0, v starosti 111 let na 110, v starosti 112 let na 283, v starosti 113 let na 850, v starosti 114 let na 3240, v .starosti 115 let na (5550 uiii'joiiov smrtnih slucäjev. (iC torej tudi ne pripoznamo im- Jjune meje navzgor za človesko starost, teinveč pripuščamo kol možne tudi mijvecje starosti, vidimo, da je verjet- nost take starosti že pri 110. letu zelo niajhna, starost 115. leta pa prakticno docela neverjetna. Proti teinu bodo morda ugovarjaii ritatelji: prav. vse to velja za našo do- bo, v prej'snjih dobali pa je bilo toza- devno gotovo boljše. Čitatetji naj bodo poinirjeni. Glede verjetnosti. visoke sta- rosti ne gremo nikakor morda navzdol. pat* pa brozdvoinno navzgor. 0 svetopiseinskih ocakih sevetla ne bomo niti razpravljali, nekoliko bolj kocljiva je zadeva glede starih Rimlja- nov. \/ nagrobnih spoinenikov se da nainrec raztagati veliko število ljudi, ki je dosgelo in celo prekosilo 100. leto. Noveje preiskave so sicer odstotek teh visokih starosti. z ozirom na ostale precej znižale, se manjSi pa postane ta odstotek, ako upoštevamo tudi šte- vilo unirlih otrok, katerim po večini niso postavljali spomenikov. Toda ktjnb temu je odstotek so vedno vecji kakor za p.ašo dobo. To pa je zelo malo verjetno, kajti vcrjetija življenska doba od neke sta- rosti daJje je bila v Ustem času manj- ša nego danes. Tako je po Ulpianu v oni dobi clovek v petdesetem letu 1'ahko pricakoval še pol življenja, dočim ra- čuna danes i-elo sedemdesetletnik še lahko r/. nadaljniini sedniimi. leti živ- i'jenja. Ako velja to glede srednjih sta- rosti, ne more veljati drugo pravilo glede najvisjih starosti. Odkod torej oni visoki odslotek? Jasna nam bo tudi neskladnost, ako upoštevanio pravilo, ki velja glede statistike narodov na različnih stop- njah civil'izacije in ki se glasi: čim inanjsa je civilizacija, tem večje je šte- vilo .sto- in večletnikov, ali bolje, tem večjo je stevilo ljudi, ki trdijo, da ima- jo 100 in več let. Kot dokaz naj sledijo podatki po 8(-lmapper-Arndtu, ki se nanašajo na leta od 1880. do 1895. Na Pruskem je odpadi'o na vsak miljon prebivalcev 1 4, na Francoskem 4.6, na Japonskem 42.0, v Združenili Državah Sev. Ame- i'ike 89, na Kubi 217 oseb v starosti mo let. Še bolj jasiio postane to pravilo ako povemo, da je v Združenih Drža- vah pA vsakem nuiljonu helokožcev bilo 16 stoletnikov, pri vsakem miljon u dnigokožcev kar celih 453. Citatelji morda porečejo: Iz tega se da sklepati, da čini manjša je civili- zacija. tern večja je človeška življenska (loba. Toda izkusnja- nas uci drugace: Strap 2 B n 1 i č n a p r i 1 o g; a. rim se jo ravnokar seznanil. Zamišljen je sednj stal, kakor da bi nekaj raeimil. »Trist o .... tristo«, je šepetal. »Enajst, dvanajst . . . trinaj,st in tako dalje. Šestnajst— pet let! Recimo po Stiri odstotke — 12, petkrat — 60, torej, teh GO .... recimo v petih letih znese -- stiristo. Hm! da .... Toda za ßtiristo jih ne držii ptiček! Vzame go- tovo osem ali. doset odstotkov. Torej, petsto, recimo petsto tisoc, najmanj, to je gotovo . . .« Koneal je svoja preniisljevanja, se oddahnil in hotel oditi iz sobe, ko je opazil deklico in obstal. Mene ni vi- del za cvctlicaini. Tresel se je vsled razburjenosli, morda so številke nanj tako vplivale ali kaj drugega, mel si je roke in nemirno stopicai. Pomiril se je, ko je glodal na bodočo nevesto. Ozrl se je okrog sebe im pristopil k deklici, zasmejal se ji je in jo poljubil na glavo. Deklica je prestrašena zakričala. »Kaj delate tukaj, ljubko dete?« je zašepetal in potapljal malo po licih. »Igrava se.« »S tern tu?« Je pogledal JnTijan Mastakovič dečkn. *>Dušica, idi vondar v dvorano«. Deček je molčal in ga debelo gledal. Mastakovie se je zopet oprezno ozrl in pogledal dekrico. »Kaj imate tu? Pu- zo?« je vprašal. »Pužo«, je odgovorila doklica tiho in bojazljivo. > Puzo, . . . ali ne veste iz česa je Vaša puža narejena?« »N-? vem«, je odvrnila in pobesila glavico. »Iz cunj, sroece. — Pagfavec, poj- di v dvorano k svojim tovarišem«,- je zukričal Julijan Mastakovič in ostro pogledal dečka. Deklica in deček sta ])ila nejevoljna, prijela sta se za roke in se nista hotela spnstiti. »Ali veste, zakaj so Vam podarifi to pužo?« je vprašal Julijan Masta- kovič. »Ne \cm.« »Ker ste bili cell teden ljubezniv in priden otrok. Julijana Mastakoviča se je prije- mala onmtica, glas se mu je tresel, ko je rekel1, ozrši se okrog sebe, če ga kdo ne slisi: »Ali me hoste ljuhüi, ljuba dekli- ca. ako obisčem Vaše starše?« Še enkral je hotel deklioo polju- foiti, toda rdečelasi decek jo je stismr tesneje za roko, ko je videl, da ji gre nn. jok in iz usmiljenja do nje je za- ihtel. Julijan Mastakovič so je ujezil. »Vun! takoj vun!« se je zadrl nad deč- kom. V dvorano k tvojim tovarisem!« >Ne, ni potrebno, pojdite proe«, je rekla deklica. »Pustite ga, naj bo vesel.« Nekaj je za.sumeTo mod vrati. Ju- lijan Mastakovic se je zdrznil. Bolj ka- kor Julijan Mastakovic se je ustrašil rdeoelasi deček. Spustil je deklico, sti- suil se k sten.i in odskakljal* v obedni- co. T\idi Julijan Mastakovič je odsel. Rdt'c jc l)ii kakor kuhan rak, miino- grede je pogledal v zrcalo in sam sebe so je s ram oval. Sledil* sem poštenjako- viču v obednico, kjer sem videl cud en prizor. Julijan Mastakovic, kateremu je hudobija gledala iz oci, je preganjal rdecelasoga deeka po obednici. 'Izgini, kaj delaš tu? Ali kradeš sadje? Poberi se, mafopridnež.« 1'restrasen i deček je zlezel pod mizo. Razjarjen jo potegnil preganja- lec batista.st robec iz žepa in skušal z njiin pregnati dečka iz zavetišča. Pri- pomniti inoram, da je bil Julijan- Ma- stakovic precej zavaljen z okroglim trebusckom in dobelih krau. Potil* se je in sopihal. Vedno huje je besnel. Na ves glas sem se mu smejaL Julijan Mastakovic se je obrnil in postal zme- den. Lstoeasen je vstopiJ. tudi gospo- dar. Deeek je zlezet izpod mize in si obrisal kolena. Julijan Mastakovic si z robceni zatisne nos. Gospodar nas je vse tri pomišljaje ogledoval. Toda kot moz, ki pozna življenje im se zna uži- viti v vsako vlogo, je porabif priliko in se obrnil na svojega gasta: »Tu je decek«, in pokazal na rde- čolasega, »o katerem sem Vam pravil, priporočil sem ga Vaši> dobroduš- liosti.« »Tako«, je odgovoril Julijan Ma- stakovic, ki si še ni popolnoma opo- mogel. »Sin vzgojiterjice mojih otrok«, je nadaljeval gospodar proseče, »revne zone, vdove poštenega uradniika, in zato . . . Julijan Mastakovic . . . ako je mogoče , . .« »Ne, ne!« je zaklical Ju- lijan Mastakovic. »Oprostite, Filip Aleksejevič, to je nemogoee. Nikjer nič praznega, tudi ako bi kaj biilo, preži že deset^ kandidatov, ki so upravičenejši . . . Škoda. res škoda! . . .« »Škoda!« je ponovil gospodar, »till, skroniicn decek . . .« Jutijan Mastakovic je nakremžil usta in dejal: »Zelo neolikan paglavec, kakor sem opazil. — Pojdi, decko. Kaj stojiš tu? Zgubi se k tovarisem!« Ni se mogel več premagati in po- gledal jo mono. Tudi jaz se nisem mo- gel voc premagati in zakrohotal sem se na kT;\s. .TulijatT Mastakovic mi ja cAm- i uil hihot (er v])stisal gospodar ja o me- 3ii, kdo je ta mladi mož. Nekaj sta še- potala in odsla iz sobe, ne da bi se na- dalje za me brigala. Opazil sem, da je Julijan Mastakovic nezaupno pomij- gal z gl'avo. Smt-lia sem se tresel in odšel v dvorano. Videl sem, kako je pomemb- n i mož cbdan od očetov in mater, od gospodarja in gospodinje, govoril z neko damo, ki so mu jo bili predsta- vili. Dama je držala za roko deklico, s katero se je pred desetimi minutamii odigral prizor v safonu. Neizčrpen je bil v hvalisanju le- pote, ljubkosti in dobi'e vzgoje dra- žestnega otroka. Mama ga je pobožno poslušala in pretakala solze veselja, | papa se je smehl'jal, gospodar se je ra- doval. Vsi gostje so poslusali, celo otro- ci so se nehali igrati. Ginjena mama jo povabila Julijana Mastakoviča, naj jih ]>ocasti s svojim posetom. Z nopri- tajenim veseljem je sprejel Julijan Mastakovic povabil'o. Gostje so se raz- pršili in hvalili gospoda najemnika žganja in gospo najemnico, zlasti pa Julijana Mastakovič.a. >Ali je ta gospod poročen?« sem vprašal glasno nekega znanca, ki je stal poleg Jufijana Mastakoviča. Julijan Mastakovic me je osorno poglodal. >Ne«, mi. je odgovoril vprašanee. * * * Pred kratkim sem šel minio .... cerkve. Množica ljudi in vefiko voz mi je vzbudilo pozornost. GovorilL so o svatbi. l^uwt in nirzel dan je bil. Preril sem se skozi gnjeco, stopil v cerkev in videl /enina: debelega, okroglega mo- žička. Letal'je sem in tja tor ukazoval. Kmalu so zakl'icaili, da prihaja ne- vesta. Ko sem se predrenjal spred, sem videl krasno devojko. Zdela se mi je bleda in žalostna, oči je imela porde- čefo, kakor da bi bila jokala. Iz otro- skih nedolžnih potez je odsevala praz- nična lei^ota. Poleg mene so pripove- dovali, da je komaj šestnajst let stara. Ko sem pogledal' pazljiveje ženina, sem spoznal Julijana Mastakoviča, ki sem ga videl pred ])etimi leti. Ko sem se ozrl na nevesto . . . Moj Bog! Hitro sem zapustil cerkev. Slišal sem še iz nmožice, da je novesta bogata, da ima petstolisoc rubTjev dote ... in toliko in toliko igolnine . . . Torej, račun se je vjeinal! sem premišljal in odšel po ce- sti. h) id elk Biro: Vožnja na božicni vecer, (Poslovontf E. Š.) Dopoldne je bil mladi Both šo ži- clane volje. Brazil je svojo ženo in ji nagajal, ker .se ni hotela udeležiti kot prva strelka strel'janja na golobe. Po kosilu pa jo nervozno vil brko in ku- bancil čelo. Loj)a Amoricanka ga jo ljubeznivo vprašala: »Dragee, kaj pre- misljuješ?« »Smejala se mi boš, Har- riot. Jutri. je Sveti večer, prvi božični praznik, ki ga.preživljam proč od svo- JÄ ni a in ice.« »Pojdiva pač domov.« Both je pogledal svojo žono. »Bi-li šla z menoj?« > Prav rada.« «Ali veš, da je pri nas sedaj ostra zima i'n da je Bothkö majhen trg.« ¦» Vem.« Both jo radostno pol'jubil ženi roko. Urno je poiskal vozni red in ner- vozno listal po njem. Potem je stisnil ustnico. »Torej?« je vprašala žena. > Ako odpotujeva v dveh urah, sva jutri zjutraj v Budimpešti, toda vlaka, ki odpelje opoldan v Bothkö ne dobiva vec.« »In?« »Se eno sredstvo je«, je pripomnil Both trpko, »vendar ne vem . . .« »Povej!« »Zjutraj dospeva v Budimpesto. Popoldnc ob dveh odpefje vlak v Bi- hai'-Adony. Od Aclonyja do Bothköja imava z vozom pet ur. Ako pa vzame- va najin avto, prevoziva pot v treh in pol urah ter sva ob pol desetih doma.« »To je krasno«, je vzkliknila žena. »Mislis resno?« »Srečna sem.« Both je krepko privis ženo k sebi in jo poljubiil. Čez dve uri je oddrdral vlak 7. njima od solnčne obali proti mrzlemu severu. Kmalu je ležala po- mfadanska pokrajina za njima in vlak je sopilial po široki snežni poljani. * * * V Budinipešti se je pripeljal Botli do .svojega prejnjega stanovanja. Slu- ga je začudon sklenil roke. »Ekscelenca . . .« »Jurij, ali hočeš z menoj v Both- kö?« »Prav rad, Vasa milost.« »Vzemi torej angfaško puško in poskrbi za naboje. Popolclne se pe^ ljemo.« Svoji ženi je rekel angleski: »Fan- ta vzameni s seboj, doma me je na- vadno spremljal na lovu.« Popoldno ob dveh so stopili v vlak in ob sedmih so prispefi v Adony. Both je ukazal slugi, naji pripravi av- to in ga pripelje s kolodvora. Sam se je podal z ženo v jedilnico. Ko sta> vstopi- la, je nastal pri sosedni mizi nemir, impozantna postava se je dvignila: »Pokorni. sl'uga, Vaša milost!« »Dober dan, gospod Kastner, ka- ko pridete sem?« Namenjen sem bil doniov v Both- ko, ostanem pa raje tu.« »Zakaj?« »Yolkovi ne pustijo ponoči niko- gar skozi.« »Šmentej«, je odvrruH. Both ne- voljno, »in vendar moram biti danes doma.« »Bog obvaruj, Vasa milost. Po- polnoma' nemogoco. Rozalja je natr- pana. volkov. Po cestah se podijo pono- či kar tropoma.« »Kljub temu bo^i'nocoj doma. Soproga je pazljivo posl'usala po- govor, ki ga ni razumola, zato jo vpra- šala moža: »Kaj je?« Both je predstavil Kastnerja so- progi in odgovoril angleski na njeno vprašanje. »Pravi, da je pot slab in bi po- cihi pnevmatika.« »Oj«, se je ponovno zasme/ala dama, ta ne poči, ima dvojni usnjati Z naraščajočo civilizacijo narašča lii- di verjetno dolgotrajnost zivljenja. Vzroka večjega odstotka pri manj civiliziranih narodih ne homo torej iskali v manjši civiliziranosti, pač pa v ž njo združeno manjšo izobraženost- jo. Nepoznanje podatkov o lastnem živ- i'jenju ustvarja stoletnike. Natančnej- Sa preiskava bi premnogokrat poinla- dila stoletnika ali stoletnico za 10, 20 ali morda celo za več let, toda nikakor ne njemu ali njej v prid, kajti s tern bi bil odstranjen tudi oni car, ki obdaja tako visoko starost. Tudi pri dokumen- tiranil stučajih je treba postopati do- kaj previdno, zlasti ako je imel oče sioletLika ali mati stolotnice isto krst- no ime. Pri kritični preiskavi bi se dale izslediti osebe v starosti vec nego 100 let le v zelo rodkih shičajih. Po teoriji Küpfmülerja bi bil povprecni visek do- segljive starosti 110 let. Kajti tudi ako upostevamo prebivalstvo vse Zemlje Cletno se jih rodi povprečno 50 misjo- nov), bi se rodil letno po^rečno samo en človek, ki bi mu bilo usojeno doseči 105. loto. 106. leto pa bi dosogel po- vprečno en človek v desotih letih, 107. fcto v 225. letih in 108. leto v 2300 letih. Zivo zivljenje in teorija govorita proti višji starosti. Porocila o večjih starostih, o ljudeh v 120., 130. ali celo se višjem letu, so sicer zelo zanimiva, toda gredo samo v kraljevstvo bajk. Ako bi človek še enkrat živcl. Pariiski fist »LeSoir« je vprašal razlicno osebnosti, naj povedo svoje mnonjo na vprašanje, kaj bi storili, ako bi morali so enkrat pričeti živeti. Poincare je odgovoril: Kaj vem jaz? Samo to rečem, da bi skušal do- biti na svoji poti tako dobre prijateljo, kakor stc vi. l^isateljica vojvodinja Rohan pra- vi: To je lep problem, ali kako naj se vo to, kaj bi se storifo? Ako premiš- ljujem, me zanesejo sanje v prijetne položaje, toda razum me pokliče k re- alnosti in z energično gesto mi veli, da bi storila to, kar sem storila. Pesnik Miguel Zamacois je odgo- voril: Ako bi pričol novo zivfjenje, po- znavajoč preiivljeno, bodite prepriča- ni, da bi napravil drugo izdajo, toda progledano in popravljeno. Vrgol bi od sebe iluzije in se obdal s previdnostjo. Alsonz Franck, predsodnik zveze gledaliških ravnatoljev pravi: Belal sem pri svojem ocetu, ki jo bil krojač, bil sem trgovski potnik, zavarovalni agent, novinarski poročevalec, gleda- liški tajnik, ravnatelj in ustanovilolj gledališč in še marsikaj drugega. In ako bi moral" pricetl od kraja, bi storil rad ravno isto. Julija Baretet, ugledna igralka, je odgovorila, da bi se oprijela z na- vdusonjem onake karijore. Slično so odgovorilo tudi druge ugledne oseb- nosti. Polkovnik Sadi-Garnot je izrekel svoje mnenje tako-le: Ne vodimo mi svojega življenja, marveč zivljenje vo- di nas. Nihče se ne more odtogniti. po- sledicam podedovanosti in vzgoje. V starosti si delamo lahko očitke, toda Te redki so slučaji, da bi se ljudem njiho- vo prcteklo zivljenje ne zdelo kot edi- 1 no, ki je bilo določeno in nalozeno . . . F. P.: Mojzes in Wilson. V Newyorku pripovedujejo zani- mivo zgodbico: Ko je bivši ameriški prezident Voodrow Wilson prispel pred nebeška vrata, ga je slučajno srečal Mojzes, ki jc ravnokar prišel iz dolgega časa po- gfedat, koliko novega občinstva je pri- 1 slo in jo-li med njim kaka zanimiva ! clovi'ska osebnost. Tako je ugledal tudi • Wilsona, ki so o njem v nebesih često | del.iatirali in ga vprašal: > Niste-li vi Mr. Wilson?« >Da.« »O, vi se mi tako smiTite.« /Zakaj pa?« — je vprašal Wilson. »Niste-li Voodrow Wilson, prod- sciluik Združenih držav ameriških?« »Soveda som.« »Niste-li bill vi tisti, ki je določil J 'i took, po katerih bi se imela končati vclika. svetovna vojna.« »Da, to sem jaz storif.« »Glejte, ravno radi' tega se mi smilite, če pomislim, kaj so ljudje sto- rili s tern 14 točkami.« »0, nikar se ne vznemirjajte radi toga. Pojdite malo na zemljo in boste videli, kaj so ljudje storili iz¦ vasih de- set /.apovedi!« Shaw in Maeterlinck. B. yhaw, znani angleški drama- tik, jo imol nekega večora premijero, pri kaloii jo bil navzoč. Publika je bi- la navdušena in je klicala avtorja na odor. SI law se res pride zahvafit. V teai trenutku pa med splosnim avplav- zom nekdo zažvižga. Shaw je astal po- l)olnoma miren in je ogov^ril nezna- nega žvižgalca: »Gospod, Jaz sem či- sto vaših m-i-li, pa kaj bova liiidva re- voža proli taki nmožiei?! * Da je na svetu veliko premožnih, a silno novotlnih ljudi, je resnica. To je nekega dne najbolj obcutQ M. Mae- terlinck. On se je v šoli zelo slabo uci. V poznejaih. letih, ko ga je slavrt Ze •'es svel. gii'si'prf. ffä cesti bivši «ofio- lec in ga in rasa: >A'o, kako ti gre? Kaj pocneš?« >i)elam . . .« »A? Kaj pa delaš?« »Pišem . . .« je skromno odgovo- ril slavni Maeterlinck. vSosolec pa se je nevedno zaeudit: »Nemogoče! Pod kakšnim psav- donimom pa?« Božična p r i 1 o K a. Sfran 3. varnostni plašč, z njo voziva fcihko po igJab.« ->Zatrjeval sem mu isto«, je od- govoril Both. Nato se je obrnil do Kastner ja: »Ne vzameva voza, marveč se pe- ljeva z avtomobilom. Ali hočete z na- ma?« ";[l Kastner je nagubančil čelo, se po- pra.sk a I po glavi> in rekel: »Ako se pe- ]je visokorodna gospa, nočem za- ostaii.« Both je prevedel odgovor soprogi. Potem so odšli. Zunaj je vladala gosta tonm, vendar je začela luna vzhajati. Mogočni 'rideci avtomobil je stal pred vrali. / ?Jurij si že kaj jedel?« »Hval'a, Vaša niilost.« »Torej hajdiimo!« Both z ženo se je vsedel na pred- nji sedež, da bi šofiral, Kastner in sluga sta sedla zadaj . . . Stroj je za- cel delovati. Brzo so prevozili ulice in v petih minutah so bili na široki cesti. Polna hma je svetila jasno na vedrem nebu. Ob cesti se je lesketala bela, široka snežna poljana, na levo so so dvigali griči. Rumenorujavo se je vil kolovoz. Both je zavil pofeg ceste, hlipavo je oral avto brazde po globo- ke-m snegu. »Zakaj tod?« je vprašala žena. >Ker je pnevmatika, čeprav iz>- borna, le za normalna pota. Z njo se lahko vozimo po igtah, a ne po sab- ljah. Ako pa zmrzne blatna zemlja, je vsak rob oster, kakor mečeva ostrina.« Brzeli so naprej in molčali, Bo- thova žena si je privila tesno kožuho- vinasti ovratnik. Both si je brisal oči, v kalere mu je rezal mraz. Včasih je imef občutek, da ne bo obvladai stroja. »Jurij, ali so tu notri puške?« »Da, gospod Kastner.« >-Kako je z jiaboji?« »Dobro smo preskrbljeni, tudi eksplozivne izstrelke imamo. Morda naktimo na medvede, kakor pred tre- mi. leti.« »Ali so naboji tu, Jurij?« ¦^Seveda, gospod Kastner.« Urno mi jih daj, mogoce jih bo- Jiio kir.alu rabili.« »Zakaj lnislite, gospod Kastner?« »AH vidiš oni gozcl, ki se razteza do ceste. Tain so volkovi, sinko. Bog claj, da bi jih ne bilo preveč.« Avto je drčal v tiho, ledeno noč. Botha so skelele oči, na vsako oko jc mižal nekaj časa. Gospa se je pogrez- nila v kožuh in se stisnila k možu. Ko so drvili mimo gozda, so začuft iz nje- ga čudne glasovc, čudno hripavo la- janje. Med prednjimi drevesi se je po- javila črna senca, za njo druga. Laja- njc o?jeh zverin se je spremenilo v pe- klensko tulenje. Nekaj časa sta tekla ob cestnem robu in zaostala. Gospa je pogledata izza kožuha in zašepetala možu: »-----------Volkovi.« Both se je podvizal, kofesa so trla zmrznjeni sneg. Gozd je ostal kmalu za l'.jimi in odprla se jim je lesketajo- ča snežna ravan. V daljavi so se po- javise erne pike. Zaklical je: »Nabijte puške!« Jurij je s tresočo roko nabasal puški, gospa se je zopet zavila v ko- žuli. Gesta se je vila na deesno in kma- lu so opazili v snegu volkove. Both je zakričal: »Kakor hitro se priblizajo, streljajte!« Opozoril je že- iio: »Pazi, sedaj počijo streli, pač sport.« Both je skusaf prehiteti volkove, a bilo je prepozno. Črna črta je do- segla cesto in prestregla pot. Nekateri so se ločili od tolpe in skočili proti vo- zilu. Both je opozoril: »Streljajta, na- ravnost. Ako astanejo za nami, smo reseni. Ker je vozifo spredaj nizko, lahko skoči kaka zver na voz.« Stroj je deloval z vso silo. Še dve minuti. Drgetaje se je zavila gospa v kožuh. Grozno tulenje se je dvignilo. Ce^sta je bila posuta z volkovi. Kakih štirideset zverin je odpiralo Tačna žre- la. Se kakih šeststo metrov. »Streljajta!« je zaklical Both. Strela sta padla in dvoje zverin se je zavalilo v krvi. »Streljajta, strerjajta!« je klical Both. Trije streli. so počili. Dve sto me- trov pred njimi je stala grozeča živa stena. Avto je divjal kakor obseden. Nic niso vidcli, nič slišali razun zračnegu ' ž\ jžgdnja. Pod vozilom je zapokalo in zaslokafo, črta je bila predrta. Povo- žene zverij so se krivile kakor črvi. Volkovi so se zagnali za vozom, ki je letel po zasneženi poti, zadaj so se vi- dele le erne pike v daljavi. »Harriet, ali si, se bala?« »MaFo že«, je rekla žena, »izvr- sten stroj je to.« Both se je smejal. Drveli so na- prej, za njimi je nekdo obupno zakri- čal. Obrnili so se. »Kaj je?« Kastner je odprl usta, a ni mogel ziniti besedice. »Kaj se je zgodüo?« »Jurij —« »Jurij. Da, kje je Jurfj?« »Iz voza je padel.« Na bliščeči cesti so zapazili čro- veka. Both je zavrl, a drveli so še pol kilometra, predno so se ustavili. Kast- ner je planil prestražen kvisku: »Vendar ne mislite obrniti?« »Kajpak.« »Za božjo vofjo, ali ne vidite, da nas bodo volkovi dohiteli Sluga je itak izgubljen.« Cesto so lahko na daleč pregledali. Poldrngi kilometer pred njimi je hi- tela neka senca, za njo — v še vecji oddaljenosti — erne točke. Both je vprašal soprogo: »Ta človek meni, da ne bi obrnili. Kaj mi si is?« »Moj Bog!« je odvrnila soproga, »pustiti ga vendar ne smemo.« Both je zadovoljno prikimal in zapodil vozilo nazaj. Gospa je vstala in rekla Kastnerju: »Puško!« Kastner je razumel. Podal ji je piusko. Vozilo je brnelo naprej in že so spoznali hropečega slugo; volk, ve- rik kakor tele, mu je bil za hrbtom. V petih minutah ga je dosegel. V tern trenutku je počil strel, zver je skočila kvisku in se zvrnila v sneg, kri ga je pordečila. Voz je obstal, Upehanega moža so j^otegnili k sebi, kjer se je onesvestil*. Both je urno obrnil avto in odhitel ž njim v noč. Soprogi je stisnil roko, rekoc: »Mojsfrski strel!« Izpod kožuha se je oglasil nežen glas: »Pač ne golobi . . .« * * * »Levo, Vaša milost!« Krenili so z glavne ceste in zavo- zifi na stransko pot, ki je vodila v Bothkö. »Ako vzdrži sedaj pnevmatika, jo moram pohvaliti.« Vozili so po potu, iz katerega so stride zmrzle ostre kepe. »Še četrt ure«, je dejal Both. Naenkrat je počilo, vozilo se je nagnilo. Zmrzla ostra zemfja je pre- rozala pnevmatiko. Both je vozil po- časi. Kastner je vzkliknil: »Požurimo se, drugače nas zveri. dohite.« »Ustrelite parkrat v zrak, volkovi se bodo obrnili.« Trije streli so počifi. Zveri so se bližale, dospeli pa so že do prvih his. V nekaj minutah se je ustavil avto pred Bothejevi.nl gradom. V razsvet- Ijeni veži jih je pričakovala starka z razprostrtimi rokami. rujaua, priffub/jenči in prisetna Ča/na mešanica za cbitelj, tudi pri frajnemü uzwanju nobona, ohasna utmjenost. Vesele božične praznike in srecoo Novo leto ===== želi vsem cenjenirn gostom Hotelska družba (hotel Evropa) Stran 4. Božična pr i 1 o g a. Vesclc božične praznikc in srečno Novo leto vsem cenjenim sir ankam želijo Tvrdka Ivan Mastnak Kralja Petra cesta 15 Ce/je A/ojz Kroflic mesarija, Ljubljanska cesta Ce/je Marija Covnik likalnica, Prešernova ul. St. 8 Ce/je Marija Borovič trg. ši vain in strojev in koles Kralja Petra cesta 33 Ce/je Fran jo Vehovar tovarna pohištva Ce/je L. Junger prekajevaluica, Prešernova ul. S Ce/je Ivan Bizjak modni atelje za dame in gospode, Prešernova u/ica Ce/je Cevljarna „Adria" Narodni doin Celje Valentin Hladin manufakturna trgovina, PreŠernova u/ica Ce/je J. P. Matkovič v in ska trgovina, Slomškov trg Ce/je Karo I Loibner trgovina speceri/e Ce/je Jozica Leskošek prva celjska Čistilnica in likalnica, Gosposka ul. 13 Ce/je Terez/ja Kuder trg. myJnega b/agi, Qlavni trg 1 3 Celje Anton Fazarinc specerija Ce/je Josip Cvelber Čevljar, Ozka ulica 3 Celje Kare/ Mantel slaŠČiČarna, Gosposka ulica 4 Ce/je Henrik Oblak izvošček in tovorni voznik, Ozka ul. 3 Ce/je /Martin Ore hove krznar, Gosposka ulica št. 14 Celje Mihael Kus gostilna, Glavni trg Ce/je „Ceijski domu (hotel „Union (J Ce/je „Prva jugoslovanska žična industrija d. z o. z" Celje