CENA 400 din - Leto XLI - Št. 23 Kranj, torek 22. marca 1988 glasilo socialistične ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO fcUjanska banka Temeljna banka Gorenjske Od 9. do 12. strani objavljamo novinarsko -komericalno prilogo pod naslovom Gorenjsko kmetijstvo z uvodnim člankom: stran 3 KONEC ENERGETSKO POTRATNEGA IN EKOLOŠKO ŠKODLJIVEGA PRIDOBIVANJA JEKLA stran 8 V PREDPASNIKU NOBENEGA NE PRINESO NAPREDEK JE VELIK, TODA LAHKO BI BIL ŠE VEČJI- stran 1 S KADAR MAME NI DOMA, MAČKA Z MIŠKO SE IGRA Naložba daje pričakovane rezultate ■Ob gradnji nove jeklarne na Jesenicah, kar je "a ena največjih naložb v zadnjem času v Slo-v.e,J:i'» je bilo predvsem v javnosti veliko pomislekov. Ali je naložba (njena vrednost je spričo inflacije porasla z 18,2 na 82,2 milijarde dinar-e u 8°voril o poteku ustavne razprave, gospodarskih ražnju m Pr'Pravab na zvezno konferenco ZKJ, v nadaljevati ^* Je odgovarjal tudi na vprašanja udeležencev razgovo-_ A. Z. - Foto: F. Perdan Velike obeznosti do sklada za manj razvite in Kosovo Vsaka, tudi slovenska, vreča ima dno Slovenska skupščina ne nasprotuje novemu sporazumu in pomoči Mednarodnega denarnega sklada, vendar terja, da se v državi takoj dogovorimo, kako bomo sporazum uresničevali. Prispevki v sklad za pospeševanje razvoja manj razvitih republik in pokrajine Kosovo presegajo že vse razumne meje. Slovenija ni vreča brez dna! V primerjavi z letom 1986 se je obveznost povečala za več kot trikrat in sedaj znaša že 30 odstotkov slovenske akumulacije. Ali: do 10. marca bi morali poravnati 2,4 milijarde dinarjev. Tega denarja ni in prosimo za odlog, obenem pa terjamo realnejše in manjše prispevke v sklad. Slovenska skupščina je zavrnila predlog zvezne vlade, da sedanja devizna zakonodaja velja še drugo četrtletje. Terjali so zakon, skladen z zahtevami Go- spodarske zbornice, obenem pa se vprašali, ali je mogoče zaradi neumnih potez že zaupati zvezni vladi. Vse pobude za odstop bodo ocenili in se do njih opredelili. Delegati so grajali tudi carinski zakon. Skratka, ljudje, ki stoje za intervencijskimi in državnimi ukrepi s pozicije moči, ne pa razuma in gospodarnosti, so vedno bolj na udaru, prav tako pa je vedno bolj poudarjena njih osebna odgovornost. J. Košnjek Članarina v prid osnovni sindikalni organizaciji Odgovor neučinkovitosti sindikata Nenavadna zima je mimo, začela pa se je pomlad...? Lesce, 17. marca — Koncem leta so se v sindikatu leske Verige odločili, da če že nimajo vpliva na odločanje o delitvi prigo-spodarjenega denarja, potem bodo vzeli v roke vsaj razporeditev sindikalne članarine. Le 40 odstotkov bi jim je pripadalo po statutu sindikalne organizacije, preostalo se zliva občinskemu in republiškemu sindikalnemu aparatu. In tako so sklenili razmerje obrniti: glavnina bo ostala delavcem, da jo solidarno podelijo svojim socialno ogroženim sodelavcem, manjši del naj gre naprej. Z materialnimi razlogi ta poteza pravzaprav nima kdove koliko opraviti, saj z nekaj denarja pač ne morejo biti kos vsem socialnim problemom, ki jih je že med zaposlenimi obilo. Bolj je izraz nemoči delavcev, ki o ničemer več ne morejo odločati, ne o gospodarjenju ne o delitvi, ker --■- ......... ' ' .in . .......... ..... ^^malna, vsebinska in človeška plat kandidacijskih postopkov formalizem močnejši od »volje ljudstva« Hj J^dovljica, 18. marca - V radovljiški občl-konj yedno odmeva občinska kandidacijska Sfcdn?£enca« predvsem zaplet z volitvami pred-hjjji **• občinske skupščine. Čeprav so za to *«Ui -,0 ev»dentirali štirinajst ljudi, v občini c«> ki**m***° kand»data za župana. Izmed troji-ske j, *e •"»ndidirala. je en ostal brez delegatske k**6' **vu pa *,re7' P°dp°re delegatov občin-'nel delegatske baze - pa če- ^Prot Se na s'tuPni sei' (kljub precejšnjemu ?°8ovo "ran^u ne*taterin članov predsedstev) JU da bodo izbirali le med kandidati, >>a^° in soglašajo s kandidaturo. Po tej lormuini piuti bi lahko govorili tudi o kadrovski kuhinji, o manipulaciji in o vsem tem, kar so na seji občinske kandidacijske konference javno obsodili predstavnik radovljiških zaporov in še nekateri drugi delegati. Druga je vsebinska plat volitev. Kandidat, ki je bil uvrščen na kandidatno listo naknadno in na pobudo občinskega komiteja ZKS, je sicer formalno ostal brez delegatske baze, ker v radovljiških zaporih niso soglašali s povečanjem delegacije za enega člana, zato pa je dobil podporo kar na 104 od skupno 118 temeljnih kandidacijskih konferencah, kolikor jih je bilo do 15 marca. Ali ni to absurd, nesmisel, ki samo opozarja, kar že vrsto let opozarjajo slučajno izbrani Slovenci v raziskavi Slovensko javno mnenje - naši volilni postopki so preveč zapleteni. Postopki, ki skušajo biti demokratični, se izrodijo v lažno demokratičnost ali celo nedemokratičnost, ki nima nič skupnega z » voljo ljudstva « in opevanimi besedami » prave ljudi na pravo mesto «. In tretja, človeška plat volitev. Vsi trije kandidati niso za zaplete nič krivi — » krivi « so le toliko, ker so soglašali s kandidaturo. C. Zaplotnik si je to pravico privzela administrativna oblast. Torej so si sindikalni aktivisti sklenili večji delež odrezati vsaj pri bagateli. Odločitev je tudi izraz protesta proti sindikatu na » višji ravni, « ki naj bi zastopal interese delavcev, pa žal prav malokrat povzdigne glas v njihovem imenu. Verigarji so zato presodili, da si delavčevega zaupanja in njegovega denarja ne zaslužijo. V tem duhu je izzvenela tudi četrtkova razprava leskih kovinarjev in sindikalnih aktivistov, ko jih je obiskal sekretar republiškega sveta zveze sindikatov Franc Hribar. Ker so obisk pričakovali že minuli mesec, nato pa so ga na republiki odložili, je bilo med Veriginimi delavci velike hude krvi in očitkov, češ da se funkcionarji zaradi slabe vesti izmikajo nezadovoljnim aktivistom v tovarnah. Pogovor pa je pokazal, da delavci v » bazi « in oni pri sindikalnem vrhu razmišljajo enako, le glas z ene ali druge strani se na poti včasih izgubi. Več o srečanju v Verigi na zadnji strani. D. Z. Žlebir VAŠ BUTIK TURISTIČNIH USLUG Planica in Pokljuka sta v soboto in nedeljo gostili smučarske skakalnice in smučarske tekače. Na finalni tekmi alpskega pokala v Planici, ki ga je organiziral SSK Iskra Delta Triglav iz Kranja, je nastopilo nad sto skakalcev iz šestih evropskih držav. V mladinski konkurenci sta se najbolje odrezala član SSK Iskre Delte Triglava Marjan Kropar in član Alpine iz Ži-rov Primož Kopač. Marjan Kropar je v skupnem seštevku zmagal, Primož Kopač pa je bil tretji. Na Pokljuki je bil deseti jubilejni in četrti smučarski maraton Alpe Adria Loppet Yassa. V smučini na 21 in 42 km je nastopilo 550 smučarskih tekaških rekreativcev. Državni prvak v maratonu je Jani Kr-šinar, član Unior Olimpija iz Ljubljane. (D. H.) - Foto: F. Perdan KOMPAS LETALIŠČE BRNIK TEL.:22-347 GLAS 2. STRAN NOVICE Df DOGODKI Torek. 22. marca MARKO JENŠTERLE ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR Mediji in Mihail Obisk prvega človeka sovjetske komunistične partije in Sovjetske zveze nasploh pri nas je vsekakor bil najpomembnejši zunanjepolitični dogodek prejšnjega tedna. Seveda, če za pomembnost vzamemo pozornost, ki so jo temu dogodku namenila, sredstva množičnega obveščanja. V tem je namreč Mihail Gorbačov zasenčil vsa krizna žarišča na svetu. Zato je ljudi v zadnjih dneh bolj zanimalo, kako je Raisa »kršila« protokol, kako je Mihail odgovarjal na »provokativna« vprašanja delavcev iz neposredne proizvodnje, kot pa dejstvo, da so ZDA v Hondurasu izkrcale svoje vojaške enote ali pa novica, da se je to zgodilo zaradi tega, ker so sandini-sti svojo mirovno »iniciativo« razširili tudi s tem, da so vojake enostavno poslali preko državnih meja v Honduras, kjer naj bi »dokončno« obračunali s kontraši. Pustimo prelivanje krvi v Srednji Ameriki in se raje posvetimo sovjetskemu predsedniku, za katerega nedvomno velja, da je po dolgih letih mrkih in resnobnih voditeljev te velike socialistične države, prvi, ki izjemno pozornost posveča tudi množičnim medijem. Ta njegova ljudskost nas kaj hitro lahko zavede in prepriča v njegovo neverjetno povezanost z množicami. Perestrojka zato nenadoma ni več samo domiselen projekt še bolj domiselnega državnega, ampak enkratna rešitev za krizo socializma. Toda, ker vemo, da gre znanost nezadržno naprej in, da se tako kot družbe spreminjajo tudi politiki, se lahko vprašamo na naslednji način: Ali niso bila tudi vsa »provokativna« vprašanja naših delavcev domiselno pripravljena v naprej, tako da se je tudi predsednik nanje lepo pripravil (ali si jih celo sam izmislil). Sicer pa, Potemkinove vasi so gradili na obeh straneh. Tako na sovjetski, kjer se je našemu ljudstvu kazala predsednikova povezanost z množicami, kot tudi na naši, kjer so mu kazali visoko tehnološko opremljenost, čeprav so delavci že kmalu za tem spet sedli za stare, že zdavnaj amortizirane stroje. Tudi glavno gorenjsko mesto je pri tem prišlo na svoj račun. Ulice, ki v zadnjem času niso videle vzdrževalcev, so bile nenadoma očiščene, podobnih primerov pa je še več. Obe diplomaciji sta bili zatorej zadovoljni. To, da se ena ubada z najnovejšimi »izbruhi« manjšinskega nezadovoljstva v Za-kavkazju, druga pa s podobnimi problemi na Kosovu, je v času pe-restrojske evforije seveda predstavljalo vprašanje, ki ni bilo na mestu. Lov na čarovnice Tednik študentov zagrebške univerze Študentski list (Zoran Arbutina) komentira obsodbe Mladine zaradi njenega pisanja o JLA. Pravi, da ne gre več za vojsko, ampak za histerično hajko v celi Jugoslaviji proti kritičnemu razmišljanju nasploh. Način ravnanja spominja na pojugoslovanjenje metode diferenciacij skega obračuna izurjenega v SR Srbiji: najprej se na sestankih visokih političnih forumov izsledi nekaj »nesprejemljivega«, »negativnega« in »nevarnega«, potem pa se na sestankih nižjih forumov in v člankih v tisku preparira javnost in ustvari atmosfero in »glas ljudstva«, ki zahteva »odločen obračun«. Ker je znano, da naši visoki forumi poslušajo glas ljudstva, jim ne preostane nič drugega, kot da »voljo ljudstva« udejanijo. Z mladinske perspektive Uspešna zamenjava Čeravno je ciklus okroglih miz, ki jih pripravlja kranjska OK ZSMS nekako na sredini zastavljenega programa, velja zapisati nekatere značilnosti, ki so se dosedaj že izbistrile. Pred časom popularna mladinska politična šola, ki so jo tudi kranjski mladinci vrsto let bolj ali manj uspešno pripravljali, je tako s svojo vsebino kot formo postala nezanimiva. V pomoč niso bile niti velike spremembe pri sami organizaciji, kajti iz leta v leto se je na razpis prijavljalo manjše število kandidatov. Akcije prilagoditi času — misli, mnogokrat zapisane in izrečene pa v praksi, kot še marsikaj drugega, težko uresničene. Tega ne bi mogli trditi za del kranjske občinske mladinske organizacije, ki je pripravil in vodil že omenjeni ciklus okroglih miz. Obiskovalcem je ponujena cela vrsta zanimivih in predvsem aktualnih družbenih tem. Tako z vsebino kot pristopom je bil storjen pomemben korak naprej, korak, ki stopa v resnično odpiranje ZSMS. Po organizacijski plati bi mogoče veljalo organizatorju očitati ne preveč uspešno izobrano uro okroglih miz (popoldan) in na čase prostor, slabo informiranost, kot vprašanje se postavlja tudi dvo-tirnost z »Naprejevimi tribunami«, vendar kljub vsemu. Če to zadnje razumemo kot rezultat, nujen davek neizkušenosti in hkrati težav nove oblike dela, vsekakor lahko z optimizmom zremo naprej. Vine Bešter Ob 35 - letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDI. Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje I^>ke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni mod m k in direktor), Leopoldina Bogataj [odgovorna urednicu), Marija Volčjak (go-spodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Lea Mencinger (kultura), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Danica Dolenc (za dom in družino), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Vilma Stanovnik (mladina, gospodarstvo), Dušan Humer (šport), Stojim Saje (Tržič), Danica Zavrl Zlebir (socialna politika), Vine Bešter (mladina, kultura), Igor Pokorn (oblikovanje), Franc Perdan in Gorazd Sinik (fotografija). Časopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih. Naročnine za 1. polletje 15.000 din. Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 - Tekoči račun pri SDK 51500 - 603 - 31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28 - 463, novinarji in odgovorna urednica 21 - 860 in 21 - 835, ekonomska propaganda 23 - 987, računovodstvo, naročnine 28 - 463, mali oglasi 27 - 960. časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421 -1/72. V Ljubljani zasedal centralni komite Zveze komunistov Slovenije Molk in idejna nejasnost majeta partijski ugled Ljubljana, 18. marca — Aprila bo konferenca Zveze komunistov Slovenije, maja konferenca Zveze komunistov Jugoslavije. Nekateri trdijo, da bosta to kongresa v malem. Konferenci bosta pomembni, ker bo treba reči, zakaj ne uresničujemo kongresnih sklepov in kakšna mora postati partija, da bo še vredna imena vodilne idejne sile. Že sekretar predsedstva centralnega komiteja ZK Slovenije Miloš Prosenc je v uvodu dejal, da se po poteh, po katerih smo zašli v krizo, izviti iz nje ne bomo mogli. To misel so potrdili tudi dokaj številni razpravljala. Njihove misli bi v glavnem lahko strnili takole: priprave na konferenco Zveze komunistov Slovenije in tudi Zveze komunistov Jugoslavije morajo med drugim tudi pokazati, po kateri poti bomo izšli iz krize in česar se moramo izogibati; nobeno še tako kategorično opredeljevanje, da je zveza komunistov vodilni subjekt družbenega razvoja, ni prepričljivo, če se zveza komunistov znotraj demokratične družbe in različnih interesov ne bo potrdila s svojo sposobnostjo oblikovanja vodilne družbene misli; nikakršno spogledovanje s tipom državne partije ne pride v poštev, ampak se lahko uveljavi in dobi zaupanje ljudi samo odprto, javno in argumentirano delovanje Zveze komunistov; če bomo napredno, samoupravno in demokratično iskali izhode iz krize, in to nedvomno moramo, potem bo nujno še prihajalo do nasprotij med etatizmom in samoupravljanjem; do uveljavitve spoznanja, da bo samoupravljanje kompromitirano najmanj toliko časa, dokler bomo gojili etatizem in centralizem, mora priti tudi v celotni Zvezi komunistov Jugoslavije, kritiko ustavnih dopolnil je bilo pričakovati, ker je bilo ob njihovem oblikovanju premalo razmisleka, katerim ciljem naj služijo, premalo po ekonomski učinkovitosti, demokratizaciji političnega odločanja in umika vpliva države; ZKS meni, da so že sedaj nujni popravki sistema, vendar nas to ne sme odvračati od razmišljanj o novi, krajši, jasnejši in bolj mobilizacijski ustavi; kriza, v kateri smo, je tudi kritika dosedanjega dela Zveze komunistov; nadaljnja demokratizacija družbenih in političnih odnosov je nujna, vendar moramo ostati zvesti osnovnim programskim usmeritvam in ne pristajati na dialoge, ki so v bistvu boj za oblast; komunisti moramo povedati, da nima nihče pravice ogrožati pridobitev socialističnega razvoja v Sloveniji; namesto dialoga o bistvenih vprašanjih se zapletamo v dialoge o obrobnih, kamor sodijo tudi nestrpni in nesprejemljivi pogledi na JLA, najpogosteje vsiljeni. Centralni komite je potrdil teze za aprilsko konferneco in menil, da je treba na konferenci spoznati tudi lastno odgovornost za uresničevanje ali neuresniče-vanje sklepov kongresov. Naj- prej kaže pomesti pri sebi, so d j ali v razpravi, kar pa ne ponj ni, da je Slovenija in z njo si venski komunisti krivi pravi vse, kar se jim v Jugoslaviji o ta. Kali krize so v premalo o mokratičnem političnem sis mu, ki ga je po sodbi centrain ga komiteja treba razvijati po i virni samoupravni poti, pa v .. ustreznih, državnih in centrai stičnih gospodarskih resitv ter prepičli odgovornosti sprejete ukrepe. Konferenca Zveze komur" stov Slovenije mora biti torej govor o pogledu in ravnanju munistov do ključnih vprašanj našega razvoja in razvoja J^g slavije. Ti pogledi pa ne boa kaj prida vredni, če ne bodo z nimivi in sprejemljivi tuc*LZe druge ljudi, nekomuniste. V -kar bo dogovorjenega in sPr?*Lj tega na konferenci, mora o narejeno z visoko stopnjo oag; vornosti in delovne zavesti, K samo to, ne papirji, lahko pos^ poma vrača ugled Zvezi komun stov. „ .v, j Rosni«* Škofjeloški partijski »kongres* Partijsko vodstvo rabi močno zaledje Škofja Loka, 17. marca — Današnja programska konferenca škofjeloških komunistov zasluži najboljšo oceno. Razpravljalci so se priglašali drug za drugim in odpirali številne ranljive teme našega gospodarskega, družbenega, političnega trenutka. Kakovost razprave je bila še zlasti v tem, ker niso argumentirano nastopili le proti vladni gospodarski politiki, ampak so skušali pomesti tudi pred lastnim pragom. lani za nerazvite 4,5 milijarde dinarjev, za občinsko skupno porabo pa deset. Roman Smid iz Selc je govoril o pretiranem Predsednik občinskega komiteja Miro Duič je v uvodni razpravi opozoril zlasti na škodo, ki jo dela administrativno —birokratsko urejanje gospodarstva z vrha in vprašal, ali niso bili tudi škofjeloški komunisti morda premalo odločni, da bi prek republiških teles vplivali na spod-budnejšo gospodarsko politiko. Dejal je, da so se obveznosti za nerazvite v nekaterih škofjeloških kolektivih petkrat do desetkrat povečale, ponekod že prerasle akumulacijo in predstavljajo maso enega do dveh bruto osebnih dohodkov. Terjal je hitro in učinkovito akcijo komunistov, da se ta krivica zradira. Tudi predsednica izvršnega sveta Ida Fili-pič —Pečelin je govorila največ o gospodarski krizi, v kateri pa je treba iskati spodbude za kvalitetne razvojne premike, usmeritvi vse moči v uresničitev tistih projektov in nalog, ki jih v občini lahko, hkrati pa se še bolj odločno boriti proti vladnim ukrepom, ki slabijo likvidnost, izvoz, proizvodnjo in s povečanim prispevkom za nerazvite dobesedno kradejo tistim, ki še kaj imajo. Ko je govorila o družbenih dejavnostih, je dejal, da škofjeloško gospo darstvo najbrž ne bi preneslo večjih obremeni tev, tudi če država ne bi posegla z omejitvami in da je treba najti kar najbolj racionalno pol za letošnje 10 —odstotno znižanje skupne porabe. Pa še tole: škofjeloško gospodarstvo je dale Partija bo morala postati pluralna organizacija, v kateri se bodo smela skresati različna mnenja, stališča komunistov, je menil Slavko Gaber iz srednje družboslovno—jezikovne šole. Dejal je tudi, da bi ob pisanju v Mladini in drugem slovenskem tisku o JLA morali v zveznem čekaju in povsod drugje presojati pisanje na podlagi strokovnih analiz, v čem so napadeni temelji države, če so. S tem v zvezi je opozoril na sporni 133. člen kazenskega zakona in menil, da bo tudi JIA morala povedati, kaj v naši družbi dela, ker je ta družba plačuje. normativizmu na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Štab 31. divizije med vojno gotovo ni imel tako obsežnih vojaško obrambnih načrtov, kot jih mora danes imeti vsaka krajevna skupnost, vsak delovni kolektiv. To ljudi odbija, zato delajo kampanjsko; ob napovedanih obiskih Gine ali občinskih inšpekcij se zaženejo, odložijo celo življenjske pomembne poslovne probleme, potem pa vse skupaj spet spravijo v predale. Predlagal je ustanovitev posebne delovne skupine, ki bi izdelala predlog za racionalizacijo vojaško obrambnih načrtov in ga poslala slovenskemu cekaju. Janez Krajnik iz EGP je menil, da bo partija na prvi poti šele, ko^bodo vanjo spet začeli stopati mladi. Majda Tolar iz osnovne šole v Železnikih je komite seznanila z nemogočimi prostorskimi razmerami v šoli in dejala, da se začeta obnova ne sme ustvariti pri izgradnji večnamenskega prostora, jedilnice in toplotne postaje, ker s tem še ne bo novih učilnic, ampak se mora nadaljevati brez prekinitve. O kmetijstvu in njegovih zagatah je govoril Miran Naglic iz škofjeloške Kmetijske zadruge. Dejal je, da se je z neustrezno ekonomsko politiko lani porušilo vse, kar so več let vztrajno gradili; proizvodnja mleka je padla za tri odstotke, odkup govedi za petnajst, pod planiranim je bil tudi odkup pšenice. Miran Naglic se je dotaknil še sprememb ustave, zlasti zemlji-šega maksimuma, ki naj bi ne bil ideološka prepreka za pridobitev več hrane in dilem okrog zadružne lastnine ter zdrževanja imetja kmetov v zadruge. Predsednik občinske konference SZDL Janez Zavrl je spomnil, da se bodo začele priprave za skupščinske volitve že prihodnje leto in se zato ne kaže muditi z novo volilno zakonodajo, ki bo po meri ljudi. Ljudje hočejo neposredne volitve za najbolj odgovorne funkcije v republiki in državi, štiriletni mandat funkcio- narjev, od kandidatov hočejo volilne program • Jože Stanovnik, član občinskega k°m\ j0. je predlagal, naj bi v občini organizirali de vno skupino za sodelovanje oziroma P°m°Cna-stim, ki se lotevajo naložb v tehnologijo in z° nje. Družbena pravobranilka samoupravlj311^ Anica Greblo je ugotovila, da pretiran norma vizem zavira ustvarjalnost, da so predpisi p^. tislovni, iz česar izhaja nespoštovanje po Pr.aće lu znajdi se. Zakonodajo je treba spremeniti, ni dobra, sprejeto pa spoštovati. Dejala je tu ' da interventni posegi v gospodarstvo zameg1 J jejo učinke racionalizacije poslovanja podJe ki so se otresla tozdov. a Ivanka Malovrh se je zavzela za mlade, ^ več štipendiranja in vlaganja v razvoj kad[°ta Predlog za podaljšanje delovne dobe za tri le . oziroma obrazložitev, češ da gre za varčevanj ' pa je označila za neresno, saj bi v tem PrxXtieL, samo odložili problem in povečali število m'8' dih izobražencev brez zaposlitve. Vili Lovšin iz SGP Tehnik je vprašal, kakšni komunisti so, če že po dveh letih mora^ jo zamenjati kar dve tretjini članov občinskeg komiteja? Kje je odgovornost za delo? Tina Tomlje, članica predsedstva slovensK ga cekaja, je ubrala umirjen, razumen to, ko J skušala komentirati oziroma odgovoriti na Pj^ bude, ugotovitve, zahteve iz razprave. DeJ3^ je, da je težko na hitro prestriči 40 - letni & nopol partije, ki je imela vselej prav, inuveU viti demokratične odnose. Zato bo tudi PreI1(L. partije še dolgotrajna, Povedala je, da je sJ venski ceka izdelal teze za konferenco ZKJ-n .. našajo pa se predvsem na tri sklope vpraša™ ekonomsko politiko v luči sporazuma z medn.. rodnim denarnim skladom; perspektivo nad? J njega razvoja, zlasti industrijskega, ki je v » . veniji in še posebej na Gorenjskem doseg stopnjo, ko je prestrukturiranje v manjše en te, v terciar, nujno. Vztrajati je treba tudi P deregulaciji na vseh področjih. Normativi^ je nasledek administrativnega socializma. ve a dar pa samo napredno partijsko vodstvo teg ne bo moglo spremeniti, potrebuje močne o novne organizacije, ki bodo zmogle kaj več q načelne besedne podpore. „ „ H. Jelovi Programska konferenca jeseniških komunistov Opozorilo na družbene slabosti 'uredništvo tel -21860* Jesenice, 18. marca — Včerajšnja programska konferenca občinske organizacije ZKS na Jesenicah je izzvenela v kritičnem tonu, ki je bil bolj glasen pri ocenjevanju splošnih problemov in manj ob pregledu lastnega dela. Če drži misel predsednika jeseniške organizacije borcev, da so razmere v ZK takšne, kakršne člani sami hočejo oziroma zaslužijo, potlej bodo morali komunisti kot prvi z zgledi pokazati pot k boljšemu. Predsedstvo občinskega komiteja ZKS na Jesenicah je za tokratno konferenco pripravilo obsežno poročilo, v katerem kar na 27 straneh obravnava rezultate gospodarjenja, delovanje političnega sistema, organiziranost in razvoj Zveze komunistov ter delovanje organov občinske organizacije ZK. Napisano gradivo je z besedo dopolnil sekretar predsedstva Igor Mežek v uvodnem referatu. Uvodničarju so razpravljalci priznali nekaj več konkretnosti, za poročilo pa so ocenili, da je preveč splošno in ne dovolj analitično pri iskanju vzrokov za naštete probleme. Kot je šele ob koncu razprave pojasnil predsednik Dante Jasnič, je predsedstvo komiteja hotelo s tako sestavljenim poročilom izzvati članstvo h kritičnemu razmišljanju in hkrati k prenovi delovanja osnovnih organizacij. Kakor je ugotovil Jasnič, tamkajšnja predkonferenčna razprava žal ni dosegla želenega cilja. Tudi obsežna razprava na "konferenci; nied'njo'se' Je prtja- . vilo k besedi kar 18 komunistov iz domačih vrst in en gost, se ni razvijala v tej smeri. Večina raz-pravljalcev, med katerimi so bili le redki iz gospodarstva, je kritično ocenila posamezne družbene slabosti. Manj ji je bilo pripravljenih povedati, koliko in kako delajo komunisti sami. Kot je priznala Angelca Vidic-Vlasta iz Žirovnice, se člani osnovne organizacije v njihovi krajevni skupnosti slabo poznajo med sabo, njihovo sestajanje pa je usmerjeno zgolj v verbalno dejavnost, Jože Kobentar iz jeseniške železarne je med drugim ocenil, da so komunisti samo re-gistratorji družbenih dogajanj, ne pa aktivni tvorci sprememb; rešitev je torej v njihovi aktivnosti. ZK se bo morala ukvarjati s tem, je opozoril Joža Vari iz Tavčarjevega naselja, kako do bolj izvirnih metod dela, ki bodo zanimive tudi za mlade. Nekaj razpravljalcev je ob tem razmišljalo o izstopih iz Zveze komunistov. Kot je ugotovil predsednik jeseniške mladin- "SkP"Organizacijp Matjaž Peskar, mladi ne zavračajo partijske organizacije, vendar jih motijo sramotna dejanja nekaterih uglednih članov v njej. Igor Šte-pec iz srednješolskega centra je dodal, da mladi predobro poznajo razmere v družbi in so zato učitelji nemočni pri prepričevanju o pozitivnem. Majda Malen-šek iz V1Z Jesenice pa je pojasnila, da je osnovni vzrok za izstope iz ZK med učitelji vse večji razkorak med družbeno deklarirano skrbjo za šolstvo in nenehnim slabšanjem razmer. Slednja razpravljalka je obenem opozorila na nazadovanje v izobraževalni dejavnosti. Majda Cundrič iz srednješolskega centra jo je dopolnila z razmišljanjem o lanskem neuspelem referendumu na Jesenicah in očitnem propadanju tamkajšnje gimnazijske stavbe. O težavnih razmerah v zdravstvu sta spregovorila Jožica Berlisk iz jeseniške bolnišnice in Miro Harej i/, zdravstvenega doma, probleme v gospodarstvu sta predstavila Boris Bregant in Oto Kelih iz železarne, slušatelj politične šole iz tega kolektiva Tomaž Mencinger pa je označil vlogo malega gospodarstva v nadaljnjem razvoju. Svojevrstno razpravo je prispevala Rina Klinar iz strokovnih služb SIS, ki je /. očmi sociologa opisala vse bolj tema- čno podobo življenja v jese občini. Položaj ni vreden menil Gregor Klančnik iz j|f strane, toda nujno bo boljš lo, zlasti med komunisti. »/^ naglasila članica CK ZKS Tomlje, se v prihodnje & smeli ustavljati ob sprej. sklepov, ampak bodo mora četi revolucionarna dejanj uresničevanjem dogovorov-* Modrost takega nasve1^ najbrž že dolgo znana, bodo jeseniški komunisti le prisluhnili in jo znali i2^ stiti sebi v prid, bo pokazal ^ Dražji vozniški izpiti Jesenice, 18. marca pitne pristojbine za g°. ske izpitne centre usk'aJ jo dvakrat na leto. Jeseniški izvršni na včerajšnji seji P° pft predlagano povečanje stojbin. . ff Poslej bo treba pl»čaVl teoretični del izpita za m ^ no kolo oziroma traktor "J dinarjev (izven sedeža *^ sije 5.700), za kolo 1 jem pa 3.000 dinarjev V* J sedeža komisije 3.700)-JaB kategorija) do 25.000 jev (D kategorija). 0°° Torek, 22. marca 1988 GOSPODARSTVO 3. STRAN ^VoMgSS£J®^GLAS V jeseniški jeklarni se bo že precej pred rokom začela redna proizvodnja Konec energetsko potratnega in škodljivega pridobivanja jekla ekološko stilfs"06' ^ marca — Ko so v jeseniški Železarni letos januarja ugasili še zadnjo od še-eko me/ls'^ar^movih peči, je to pomenilo tudi konec starega, energetsko potratnega, bivaM*m- ° neuč>nkovitega, ekološko škodljivega in tržno ne preveč zanimivega prido- bi 7' »"^^»"Kovuega, ekološko škodljivega in tržno ne preveč zanimivega priao-(sku ^n^'a" ^ova elektrojeklarna, ki so jo gradili 41 dni dlje, kot je bilo načrtovano aria^n? u ^ ^ni), že daje pričakovane rezultate. Mesečna proizvodnja jekla se je janu-izvoil11, ruaria ze povsem približala načrtovanim količinam, sicer pa se bo redna prota v zaeela precej pred rokom — predvidevajo, da že v drugi polovici letošnjega le-t^. eneni letu, natančneje od 13. marca lani, ko je iz nove jeklarne pritekla prva izvenT ^a ^° z Je železarna z novo jeklarno 2 ujela stik z azvitim zahodnim svetom in se usposobila a takšno proizvodnjo, kot jo potrebuje trg. Večine vse bolj izgubljajo na pomenu, kar okazuje tudi padec svetovne proizvodnje . P°rabe jekel, zato pa stopa v ospredje ka-0vost. Medtem ko so v Železarni v času "?edv1980. in 1986. letom delež plemenitih P osčatih. jekel v primerjavi z masivnimi po-ipuiali le s 40 na 43 odstotkov, so lani, ko je Jplarnaže delala s polovično zmogljivostjo, ^segii 4Q odstotkoVi za ietos pa načrtujejo e 56 - odstotni delež. To je ugodno vplivalo * na finančne rezultate: predlani so na "jem iztržili za tono jekla 486 dolarjev, lani . °u. letos pa načrtujejo že 636 dolarjev. No- sti ^.arna Pa Je tudi sicer povečala možno-delk^ *ZVOz- Na tuJe so prodrli z novimi iz-vi§- Pri nekaterih od njih pa dosegajo celo Tia t ^ene ^ot doma. Če so predlani prodali Uv j*e za skoraj 30 milijonov dolarjev in Vreri Za 53 nailijonov, naj bi bila letos dnost izvoza že 51 milijonov dolarjev, v v2 Pa naj bi se v primerjavi s predlani po-al le za pet milijonov in naj bi znašal 58 milJonov dolarjev. jeklarna pozitivno vpliva na po-gggi^rezultat_ j^. V javnosti je bilo ves čas tudi precej potnih i 0v' a'* -ie Podražitev jeklarne z zače-^....^8,2 milijarde dinarjev na končnih 82,2 ^ rjarde res samo posledica inflacije ali tu-gftri zmot- dodatnih zamud, slabe- li rl Predstavniki Železarne so poveda-• a tudi končna vrednost 82,2 milijarde di-da 'GV n' reama> sicer pa še največ pove to, v Je predračunska vrednost, preračunana arke ali dolarje, skoraj enaka končne- mu izračunu in da se investicija realno ni podražila. Železarna je sklenila minulo poslovno leto z 19,2 milijarde dinarjev izgube, ki pa jo je še pred zaključnim računom pokrila z revalorizacijskimi dohodki. Predstavniki Železarne so ob očitkih, da je jeklarna 2 glavni razlog za težave in izgubo v Železarni, odgovorili, da naložba pozitivno vpliva na gospodarski rezultat, in da s svojo veliko revalorizacijsko vrednostjo celo lajša sedanje splošne težave v železarstvu. Glavni razlog za izgubo je v tem, da vrednost proizvodnje ni bila tolikšna, da bi lahko pokrili vse obveznosti, ki so pri tem nastale — materialne stroške, osebne dohodke, obresti, splošno porabo... Drugi razlog je veliko zaostajanje cen njihovih izdelkov za cenami surovin in polizdelkov. Tudi novembrske in decembrske podražitve niso dale rezultatov, ker se je hkrati izdatno podražila energija. Naj bo tako ali drugače: nesporno je, da je nova jeklarna za železarno veliko breme in da je tudi glavni "krivec" za precejšnje likvidnostne težave. Ko so vlagali v jeklarno 2, jim je ostajalo manj denarja za tekoče poslovanje, najemali so posojila, zda pa na ta račun plačujejo precej visoke obresti. Železnica razbremenjena za pol milijona ton tovora Predstavniki Železarne so na četrtkovem pogovoru z novinarji odgovorili tudi na vprašanje, kako energetsko potratna je nova jeklarna na Belškem polju. V javnosti je namreč še vedno slišati, da je poraba energije pri sodobnem pridobivanju jekla večja kot pri starem v plavžih in martinovkah. Ob tem pomisleku so nam odgovorili, da se je poraba električne energije res povečala za 37 odstotkov, sicer pa se je specifična energetska poraba na enoto proizvoda zmanjšala za več kot eno četrtino, ker se je zmanjšala poraba mazuta, koksa, premoga... Tudi podatek, da je nova jeklarna znatno razbremenila železniško progo do Jesenic, saj je letni transport upadel za pol milijona ton, pove veliko. Nekateri menijo, da je železniško gospodarstvo med drugim tudi zato zašlo v težave, ker se ni pravočasno pripravilo na manjši tovor za potrebe Železarne. Na Jesenicah se tudi dobro zavedajo, da slaba izobrazbena struktura zaposlenih (polovica je nekvalificiranih delavcev) ne zagotavlja razvoja in napredka. Posodabljanje tehnološkega postopka ima tudi za železarno podobne posledice, kot jih imajo, denimo, v nekaterih vzhodnonemških — opuščanje delovnih mest in s tem povezane tehnološke in ekonomske presežke delovne sile. V jeseniški Železarni bodo letos zmanjšali število zaposlenih s 6158 na 5647 oziroma za osem odstotkov. Za delavce, ki se bodo upokojili, ne bodo iskali zamenjav z zaposlovanjem, zaostrili bodo disciplinsko odgovornost, zahtevali za nekatera delovna mesta dodatno izobraževanje, do jeseni zaprli vrata vsem, ki bi se radi zaposlili.... Emisija rdečega prahu se je zmanjšala za 90 odstotkov Nova jeklarna je rešila tudi enega bistvenih problemov Jesenic — onesnaževanje zraka in tudi vode. Lani so ugasili dva plavža, letos januarja še zadnjo izmed šestih Siemens — Martinovih peči, ki so skoraj sto let z značilnim rdečim prahom iz visokih dimnikov dajale pečat železarskim Jesenicam. Samo martinovke, ki niso imele odpraševalnih naprav, so na dan bruhnile v zrak okrog pet ton tovrstnega prahu. Z novo jeklarno se je emisija rdečega prahu zmanjšala za 90 odstotkov, kar gotovo najbolje zaznavajo Jeseničani v stanovanjskih soseskah ob železarni in v vsej jeseniški dolini. Usahnilo je tudi sedem iztokov hladilnih in tehnoloških voda, ki so v zadnjih letih predstavljali zaradi bolj ali manj učinkovitega čiščenja 25 do 50 odstotkov onesnaženih voda Železarne. Odpadel je problem, kako skladiščiti in uporabiti več deset tisoč ton usedline iz čistilnih naprav. Širjenje hrupa iz jeklarne 2 v bližnje stanovanjsko naselje so preprečili z zvočno —izolacijsko komoro, z zvočno izolacijo večjih ventilatorjev in s posebno gradnjo stavb. Meritve so pokazale, da je hrup iz jeklarne celo precej manjši od hrupa, ki ga povzročata promet po magistralni cesti in železniških tirih. Zmotno pa je prepričanje, da je nova jeklarna rešila vse ekološke probleme v Železarni. Nekaj jih še ostaja, med njimi tudi emisija prahu in kislinskih hlapov iz objekta regeneracije solne kisline v hladni valjar-ni Bela. Dnevne koncentracije so tu večkrat večje od dopustnih. C. Zaplotnik Jonsko gospodarjenje v jeseniški občini Brez razloga za zadovoljstvo olj£.n,ce> 18. marca — Na včerajšnji seji izvršnega sveta jeseniške o^^ske skupščine so pregledali gospodarsko-finančna gibanja v čan'n> 'UM'" Ugotovili so, da so pri njih dosegli znatno manjše pove-Pyi*P celotnega prihodka kot drugod na Gorenjskem oziroma po re-kn- Kar so pripi^li nedoseganju proizvodnih načrtov in zaosta-lu cen proizvodov. oh^seg proizvodnje v jeseniški ?± . decembra pa je upadel kar naC',n' se je lani zmanjšal glede eto poprej za 4,6 odstotka, Pod- odstotka. Ugodnejši so nja ■tlti 0 zunanjetrgovinski me-Pov - Sa-> so ob 18-odstotnem ?a4^canju izvoza zmanjšali uvoz le? odstotkov; pri tem je bil de-briK «0nvertibilnega izvoza do-g n 64 odstotkov, konvertibilne- p)v°za pa 56,3 odstotka. sred a za investicie v osnovna 8 J~iStva so se lani zmanjšala za pastorkov. Decembra sta bili spojeni dve investiciji v go-lo<5arstvu s predračunsko vred--<^J30.179.000 dinarjev, pri čemer so porabili lastna sredstva tako v žirovniškem Elektru kot jeseniškem Kovinarju. Za izplačilo čsitih osebnih dohodkov so namenili dobrih 98 odstotkov več denarja kot leto poprej, kar pa je vseeno precej manj od gorenjskega povprečja. Tudi povprečni osebni dohodek, ki je na Jesenicah znašal 257.877 dinarjev, je bil dokaj nižji od slovenskega povprečja. Za financiranje splošne porabe je občina namenila kar 131 odstotkov več denarja. Od 11,95 milijarde dinarjev jih je oddvoji-la 40,6 odstotka za federacijo, 9,5 za republiko, 17,2 za občino in 32,7 za druge porabnike. Na računih interesnih skupnosti se je zbralo 106 odstotkov več sredstev kot predlani za vse dejavnosti, razen za SPIZ, kjer se je nateklo 122 odstotkov več sredstev. V sedmih organizacijah združenega dela so lansko leto sklenili z izgubami. Skupno jih je bilo za 23,5 milijarde dinarjev, kar je prek polovico vseh gorenjskih izgub. Največjo izgubo v občini — 82 odstotkov od celotne — so naredile 4 temeljne organizacije železarne. Izgube seveda negativno vplivajo na financiranje skupne porabe oziroma sprotno izpolnjevanje programov interesnih skupnosti. Obenem ogrožajo tudi uresničevanje njihovega srednjeročnega načrta. Kot je na četrtkovi seji izvršnega sveta opozoril predsednik komiteja za gospodarstvo in družbeno planiranje Alojz Ka-tnik, je likvidnostni položaj v gospodarstvu vse slabši. Še bolj zaskrbljuje, je med drugim nagla-sil član sveta Janez Komel, da proizvodnja še naprej upada. Zato bo nujno izboljšati motivacijo za delo. Ob tem bo treba priznati in odpraviti tudi lastne slabosti, saj skrivanje za splošnimi težavami družbe ne vodi do napredka, so ocenili na seji izvršnega sveta. Ob obravnavi te problematike so med drugim sklenili, da bodo člani izvršnega sveta nadaljevali pogovore v delovnih organizacijah s slabšimi poslovnimi rezultati. Komite za gospodarstvo pa bo pripravil celovito analizo in predlog aktivnosti za razpravo na aprilskih zasedanjih zborov občinske skupščine. S. Saje kvote letos približno tolikšne kot lani Murka pospešuje obmejno sodelovanje K ^ed.oh"^' marca — Odbor za obmejno gospodarsko sodelovanje pri tevse' nsk' gospodarski zbornici za Gorenjsko je sprejel razdeli* Uišjjj Jertlskih kontingentov za kompenzacijske posle z Avstrijo v le-•'•"Kanr11 *U' naiDO'J pospešeno se vanje vključuje leska trgovska jv1 7-«cija Murka, ki bo jeseni pripravila tudi razstavo na Duna- velja r0,.e*°s v Sloveniji za 1,7 odstotka večjo od lanskih, pri čemer se £e da so bili lanski v celoti izkoriščeni. Dodati velja še to, da ^zaj ugo leto zapored o njih pogovarjajo za tekoče leto in ne za S° Jihn včasih. Zal pa letos ne bodo 20 odstotkov večje, kolikor v Q0Sp°ri eČevali obieajno i/, leta v leto. O njihovi razdelitvi odločajo fe,lJska ^ars^i zbornici, v gorenjski le o tistem delu, ki jih dobi Go-°r8a.r»i2 °* 0Dmejna pokrajina, praktično le med dvema trgovskima ObaCl-a^na: 'e,ško Murko in kranjskim Merkurjem. 0dra idejnim pokrajinam (Koroški, Gorenjski, v zadnjih letih tudi Ce'otneJj! 'n ^ornurju) je za razdelitev namenjenih le 13 odstotkov S^e8a. s /4°*e' sa) ^e P°'ovico namenjene višjim oblikam gospodar-0bttiejnOQ-elovanja, približno tretjino dolgoletnim poslom v okviru VktJUč g°sPotlarskega sodelovanja (na Gorenjskem sta vanje j^sp^^a blejski LIP in kranjski Merkur), preostale 4 odstotke pa aJinarnQn,'U ProdaJe na sejmih in razstavah. Med obmejnimi po-ki si torej razdelijo dobro desetino celotne kvote, letos pa je ta delček v primerjavi z lanskim porasel za dobro plovico, ima Gorenjska pomembno vlogo, kar je seveda razumljivo, saj se vse bolj vključuje v obmejno gospodarsko sodelovanje. Letos ga bo pospešila zlasti loška Murka, ki bo lansko vsoto podvojila, kar je plod vrste aktivnosti, ki so jih zastavili lani in seveda vse večjega sodelovanja z Zvezo slovenskih zadrug v Avstriji. Na torkovi seji odbora za obmejno gospodarsko sodelovanje pri Medobčinski gospodarski zbornici za Gorenjsko, ki je odločal o razdelitvi tega dela sejemskih kvot Murki in Merkurju, je bilo seveda moč pričakovati pripombe Merkurja, ki je lani dobil tretjino, Murka pa dve tretjini Gorenjski dodeljene vsote. Vendar pa niso bile sprejete, lani odbora so z glasovanjem potrdili prvotni predlog, po katerem bo Murka, ki se ji letos vsota podvoji, deležna 80 odstotnega deleža. Priznali so ji torej, da si je zanj prizadevala vse leto. Murka bo v okviru obmejnega gospodarskega sodelovanja jeseni pripravila na Dunaju razstavo, program že sestavljajo, vključiti pa se seveda nameravajo predvsem delovne organizacije, ki imajo majhen izvoz in ga lahko povečajo. M. V. Denar nazaj! Ob fconcu zimske sezone in ob pripravah na novo letno sezono se včasih zastavlja še eno vprašanje, ki pa se ga kar nekako izogibamo. Letošnja, s snegom ne preveč radodarna zima, je razočarala marsikaterega tujega, pa tdi domačega gosta, ki je seveda pri agencijski ponudbi za zimske počitnice pričakoval predvsem, da se bo dobro nasmučal. Seveda le pričakoval, saj turistične agencije pač ne prodajajo snega, čeprav ga v ponudbi za zimske počitnice omenjajo na prvem mestu. Zato seveda počitnic ni bilo moč kar enostavno odpovedati. Če tvegaš (vnaprej plačaš počitnice) lahko seveda izgubiš. Naslednje leto gotovo ne tvegaš več, ampak poiščeš zanesljivejši kraj za smučarijo (beri smučišča v tujini), kjer konec koncev tudi, če ni snega ravno na pretek, lahko počneš še kaj drugega (kopanje, nakupovanje, ogledi znamenitosti...). Pri nas poleg pomanjkanja snežne odeje gostje radi opozarjajo, da se je kvaliteta našega zimskega turizma v primerjavi s sosedi še znižala, poleg tega pa tudi cene prehitro naraščajo. Vendar pa pri turističnih agencijah pravijo, da se število reklamacij bistveno ne povečuje. Je pa res, da se nad ponudbo ne pritožujejo več skoraj izključno le tujci, temveč tudi domači gostje, ki vedno glasneje zahtevajo povračilo stroškov za počitnice, poleg tega pa še stroške za porabljen dopust in psihične bolečine zaradi obljub, ki ob koncu počitnic ostanejo neizpolnjene. Zapletov pri reklamacijah pa je navadno toliko in pravila: so tako raztegljiva, da razočarani gost navadno obupa, preden je reklamacija rešena. Tudi pred prihajajočo letno sezono so gostje spet v dvomih... kaj če ves teden počitnic dežuje, kaj če bova za isto sobo spet dva, ki sva jo rezervirala za isti čas, kaj če se spet ne bo kje umivati, kaj če v kraju ni tako lepo, kot kažejo prospekti, kaj če...? Ob vseh razočaranjih je še pravzaprav najlaže reči: "Hočem denar nazaj!" To ali ga bo res dobil, ali bodo vzroki utemeljeni, tega takrat gostje še ne vedo. Vedo pa, da v tisti kraj in s tisto agencijo ne bodo več potovali. V. Stanovnik IZ GOSPODARSKEGA SVETA Bencinski boni za tujce Tudi letos bodo tuji motorizirani turisti lahko kupili naše bencinske bone s petodstotnim popustom. Kupovali jih bodo lahko na več kot 5 tisoč prodajnih mestih v Evropi. S tem naj bi Jugoslavija iztržila okoli sto milijonov dolarjev. Pri AMZJ so tudi povedali, da je sedaj moč kupiti bencin brez svinca že na triinsedemdesetih naših bencinskih črpalkah, do začetka sezone pa ga bodo prodajali še na petih več. Gospodarski kriminal Škoda zaradi gospodarskega kriminala je lani v Beogradu presegla 16 milijard dinarjev (500 odstotkov več kot predlani. Velik del tega gre na račun Agrokomerca. O resnosti gospodarskega kriminala pa veliko povedo tudi letošnji podatki, saj je bilo samo januarja v gospodarstvu ukradenih 300 milijonov dinarjev. Zaskrbljenost je toliko bolj upravičena, ker je bilo kar 11 do 18 kršilcev na vodilnih mestih v svojem kolektivu: pet so jih prijeli, trije pa so pobegnili iz države. Več deviz kot dinarjev Zadnji podatki o skupnem denarnem varčevanju ponazarjajo slab položaj domače valute, saj je odstotek deviznih vlog v primerjavi z dinarskimi že 78,6 za devize. To je le eden od dokazov, da dinarji zaradi stalnega padanja "bežijo" v devize. Oseminštirideset odstotkov vseh deviznih prihrankov pripada zdomcem, dvainpet-deset odstotkov pa našim občanom. V. S. Položnice na dva meseca Kranj — Gospodinjstva so doslej za plačilo porabljene električne energije prejemala dvakrat na leto po tri položnice. Poslej bodo prihajale po pošti na vsaka dva meseca, vsakokrat približno tri tedne pred zapadlostjo. Na ta način bodo lažje upoštevali morebitne spremembe cen, doslej so jim namreč upoštevali pri četrtem obroku letnega obračunskega obdobja in pri prvem obroku, ki ga je bilo treba plačati po letnem obračunu, včasih pa so zaradi podražitve izstavili celo dodatne položnice. Vse bolj se torej oddaljujemo od pred leti upeljartega letnega obračuna porabljene električne energije, elektrogospodarstvo pač skuša čimprej tudi obračunati vsako podražitev elektrike, teh pa je zadnje čase tekom leta vse več. V gospodinjstvih pa se nam vse bolj kolca po nekdanjih inkasantih, ki so pogledali na električni števec in nato izračunali, koliko elektrike smo porabili. Račun je bil pošten, saj smo mu lahko gledali pod prste in sami preračunali, če drži. Zdaj pa dobimo v roke položnice in se vsakič znova vprašamo, če je znesek na položnici res pravi, preveriti ga seveda sami ne moremo. M. V. Milica Mitičeva ob celovškem sejmu "Gast 88" Ponudimo kvaliteto in posebnosti Ljubelj, marca: "Sosednja Avstrija je za nas pomembno turistično tržišče, vendar pa delež turističnega prometa pri nas že dve, tri leta stagnira. In prav zato se letos pripravljamo na posebne programe, s katerimi bomo sosede skušali bolj simpatično povabiti k nam. Res je, da imamo del turistične ponudbe podoben, kot v Avstriji, vendar pa imamo tudi precej posebnosti. Omenim naj področje krasa s kraškimi jamami, predvsem Postojnsko in Škocijansko jamo, ponudbo naših zdravilišč, naravne parke in tudi morje. V Sloveniji letos nismo zgradili dosti novih ležišč, vendar pa se mi zdi bolj pomembno, da se trudimo za izboljšanje kapacitet, ki jih imamo. Imamo tudi približno 3 tisoč zasebnih lokalov in okrog 100 zasebnih penzionov, ki so večinoma kvalitetni. Dali smo zeleno luč za zasebne agencije. Kar pa se tiče cen, jih v ponudbi za letošnje leto v tuji valuti niso povečevali, zato mislim, da so to dosti ugodne cene za Avstrijce. Pripravljamo tudi veliko posebnih programov, novo geološko pot, jamsko pot, ponudbo jadranja z letali, programe za jadranje na morju, imamo pa tudi številne vinske poti. Se vedno pa ostaja boleče vprašanje cest, ki jih razen nekaj obvoznic, nismo naredili. Ker pa nam je mila zima prihranila nekaj denarja, bomo skušali ceste vsaj popraviti. Kar se tiče vode na obali, moram reči, da gradimo nov vodovod z dodatnim zajetjem, ki bo moral zagotoviti dodatno napajanje vode in s tem preprečiti pomanjkanje," je na tiskovni konferenci našim in avstrijskim novinarjem med drugim povedala predsednica republiškega komiteja za turizem in gostinstvo Milica Mitičeva. f V. S. GLAS 4. STRAN Torek, 22. marca Usklajeno in povezano — Sredi prejšnjega tedna se je na podlagi nove organiziranosti sedmih krajevnih skupnosti na Cerkljanskem v kranjski občini sestalo predsedstvo vseh sedmih skupnosti. Na seji so za predsednika predsedstva krajevnih skupnosti Brnik, Cerklje, Grad, Poženik, Šenturška gora, Velesovo in Zalog imenovali predsednika sveta krajevne skupnosti Cerklje Janeza Martinčiča. Imenovali so tudi vse dogovorjene koordinacijske odbora in sprejeli program proslav in prireditev na Cerkljanskem za letos. Kar zadeva delo predsedstva in organov pa so se na seji dogovorili, da se bo predsedstvo sestajalo po potrebi oziroma najmanj trikrat do štirikrat na leto, pomagalo pa bo tudi posameznim koordinacijskim odborom pri delu in akcijah. Glavna naloga pa bo usklajeno in povezano delovanje in organiziranje pri skupnih akcijah na Cerkljanskem. — A. Z. Čigava bo energetika? Kranj — Čeprav je bila skupna seja vseh odborov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Kranj zaradi dokaj obširnega in pomembnega dnevnega reda v četrtek, 17. marca, že precej dolga, se je pri zadnji točki razvila precej burna razprava. Na dnevnem redu je bil namreč predlog sprememb in dopolnitev statuta Tozda Stanovanjska dejavnost v Delovni organizaciji Domplan. Na spremembe in dopolnitve statuta tozda, ki temeljijo na zakonskih opredelitvah in na tiste v zvezi z notranjo organiziranostjo oziroma opredelitvijo delavcev s posebnimi pooblastili, delegati v odborih skupnosti niso imeli pripomb. Številni pomisleki pa so bili na predlog, da naj bodo stranska dejavnost Tozda Energetske dejavnosti in od tega dejavnost daljinskega ogrevanja s toploto in naftno-plinska dejavnost. Predlog je pravzaprav res nenavaden, če vemo, da je bila v občini že pred časom prav za to področje ustanovljena Energetska skupnost. Osnovno vprašanje je zato bilo, ali bo poslej poleg Energetske skupnosti zdaj za energetiko v Kranju skrbela še samoupravna stanovanjska skupnost. In če je temu tako, ali potem Tozd še vedno ostaja kot dejavnost posebnega družbenega pomena. Kdo bo pokrival stroške iz programa plinifikacije in vzdrževanja. In ne nazadnje, ali to pomeni tudi konec oziroma zaključek reorganizacije, kar zadeva racionalno poslovanje, o čemer je bilo veliko govora, imenovana je bila tudi posebna delovna skupina na zadnji seji odbora za prenovo in gospodarjenje. Ob vseh naštetih in še nekaterih drugih pomislekih glede energetike in plinifikacije, so odbori predlog sprememb in dopolnitev statuta Tozda Stanovanjska dejavnost podprli, razen predloga glede energetike oziroma plinifikacije kot stranske dejavnosti. A. Z. V petek slavnostna akademija Žabnica — Prireditve ob letošnjem krajevnem prazniku Bi-tenj, Jošta, Sv. Duha in Žabnice so se začele že v soboto. V spomin na 46-letnico herojske bitke Selške čete Cankarjevega bataljona, v katerem je skupaj s 14 soborci padel Stane Žagar, bo jutri (sreda) ob 16. uri na športnem igrišču v Žabnici rokometni turnir, v četrtek ob 17. uri pa bo v Žabnici skupna gasilska vaja. V počastitev praznika bo v petek, 25. marca, ob 19. uri v zadružnem domu v Žabnici slavnostna akademija. Nastopili bodo KUD Tone Šifrer Žabnica, osnovna šola Žabnica in moški pevski zbor Sv. Duh. V soboto, ob 10. uri pa bo na Planici tradicionalno množično zborovanje. Kulturni dan in spominska svečanost Lipnica — Osnovna šola Staneta Žagarja Lipnica, krajevna organizacija ZZB NOV Srednja Dobrava in štab teritorialne obrambe Radovljica bodo priredili v petek, 25. marca, v osnovni šoli Staneta Žagarja v Lipnici kulturno prireditev v spomin na narodnega heroja Staneta Žagarja, predvojnega učitelja na Srednji Dobravi. Prireditev z naslovom Kulturni dan se bo začela ob 14. uri, ko bo pogovor z nekdanjimi Žagarjevimi učenci, ob 15. uri pa se bo z učenci pogovarjal udeleženec NOB Andrej Babic iz Kranja. Ob 16. uri bo pred spomenikom pri šoli spominska svečanost, v kateri bodo sodelovali gorjanska godba na pihala, moški komorni pevski zbor iz Krope in učenci osnovne šole Staneta Žagarja iz Lipnice. Pohod na Planico Kranj — Sekcija za planinstvo in planinske pohode pri kranjskem upokojenskem društvu vabi v soboto, 26. marca, na pohod na Planico nad Crngrobom. Tam bo ob 10. uri množično zborovanje v spomin na herojski boj Selške čete in junaško smrt 15 borcev, med njimi narodnega heroja Staneta Žagarja. Na pot pojdejo ob 7.40 z avtobusne postaje v Kranju z rednim avtobusom za Škofjo Loko. Izstopili bodo v Stražišču (na postaji pri Ješetu), kjer jih bo čakala vodička Metka Šparovec. Od tod pa bodo krenili proti Planici. Po in ob Andih Radovljica — Planinsko društvo Radovljica pripravlja v petek, 25. marca, ob 19. uri zanimivo predavanje z barvnimi diapozitivi Pot po in ob Andih 1988. Predavanje bo v osnovni šoli A. T. Linharta v Radovljici, predavala pa bosta Danilo Korošec in Janez Pretnar. Trinajsti pohod na Porezen Odbor za organizacijo Trinajstega zimskega pohoda na Porezen v sestavi: Planinskega društva in krajevne organizacije ZZB NOV Cerkno, bivši borci Gorenjskega vojnega področja in brigade Srečka Kosovela, je sklenil, da bo množičen pohod v spomin na padle v boju in preboju ter na žrtve padle v okolici Porezna 24. in 25. marca 1945, v nedeljo, 27. marca. Pohod bo ob vsakem vremenu iz Cerknega po poti Kosovelove brigade, iz vasi Poče na Lehe in potem naprej po poti Kosovelove brigade, iz Železnikov preko Davče po poti Gorenjskega vojnega področja, iz Podbrda in iz Petrovega brda po markirani poti. Te poti bodo označene in varne. Odhod iz Cerknega bo ob 7. uri. Spominska svečanost pri spomeniku oziroma grobnici na vrhu Porezna bo ob 11. uri. ureja ANDREJ ŽALAH Praznik krajevne skupnosti Vodovodni stolp Glavna naloga je organiziranje Kranj, 21. marca — V petek, 18. marca, zvečer je bila v Domu JLA v Kranju osrednja svečanost ob letošnjem 21. marcu, prazniku krajevne skupnosti Vodovodni stolp. Slavnostna govornica je bila predsednica krajevne konference socialistične zveze Jolanda Polanec, za prireditev so podelili priznanja, v programu pa so nastopili učenci osnovne šole Simona Jenka, folklorna skupina KUDa iz krajevne skupnosti Puna t na Krku in ansambel Doma JLA. Za krajevno skupnost Vodovodni stolp v kranjski občini s sedem tisoč prebivalci velja v obdobju med dvema praznikoma ocena, da se tako v vodstvu krajevne skupnosti kot v organizacijah, posebno še v socialistični, kakor tudi prebivalci, posebno še v soseski Rupa, niso branili dela, odgovornosti in nalog. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Marjan Prinčič je ob prazniku v krajevnem glasilu zapisal, da so bili še posebno trdovratni pri uresničevanju nalog na komunalnem področju, urejanju prostora in varstva okolja. V zadnjem letu so v krajevni skupnosti asfaltirali makadamski del Valjavčeve ulice, obnovili objekt soseske Rupa, pri čemer je sodelovala večina krajanov Rupe s prostovoljnim delom in prispevki. V vzhodnem delu soseske Rupa so obnovili vodovod, za stanovalce Kokrškega odreda 11 in Šorlije-ve ulice 6 do 8 pa so zgradili dodatna parkirišča. Urejali so tudi dokumentacijo za nova parkirišča pri prodajnem centru Živila. Pomembna pridobitev sta tudi avtobusni postajališči na Ulici 31. divizije. Uspešne pa so bile večkrat tudi očiščevalne akcije v krajevni skupnosti. •Krajevna konferenca socialistične zveze v naši krajevni skupnosti je skupaj s svojimi organi v zadnjem odbobju delovala sorazmerno uspešno,« ugotavlja predsednica Jolanda Polanec. »Prizadevali smo si, da bi čimbolj uveljavili frontno organiziranost in delovanje _ krajevne organizacije socialistične zveze. Tako so bila na dnevnem redu naših organov domala vsa aktualna vprašanja iz dela in življenja naših krajanov. Naj omenim, da smo na primer med drugim na pobudo kurilnega odbora organizirali problemsko konferenco o problematiki in cenah ogrevanja v nekaterih soseskah v krajevni skupnosti. Skupaj z Zvezo komunistov pa smo v krajevni skupnosti organizirali tudi razpravo o delovanju članov in organizacij Zveze komunistov v socialistični zvezi.« Seveda pa v minulem obdobju tudi težav ni manjkalo. Tako na primer v krajevni konferenci socialistične zveze ocenjujejo, Franc Perčič da je delo še vedno preveč forumsko. Sestajalo se je na primer v glavnem samo predsedstvo. Še bolj pomembna od te pa je ocena, da je v nekaterih soseskah v krajevni skupnosti povsem odpovedala aktivnost. Ponekod se namreč niso sestali tudi več kot leto dni. »Zato nas letos prav na tem področju čakajo glavne naloge. Čim prej moramo organizacijsko in kadrovsko usposobiti soseske in njihove odbore. Povezati oziroma organizirati jih nameravamo preko hišnih svetov. Naslednja naloga pa je ustanovitev mladinske organizacije. Temu problemu smo v minulem obdobju namenili veliko dela in truda, vendar nismo bili uspešni. Zdaj moramo doseči, da se mladi organizirajo in s tem pomladijo ter poživijo delo v organih in organizacijah ter v društvih v krajevni skupnosti.« Če velja splošna ocena glede delovanja sosesk v krajevni skupnosti, pa je bila izjema v minulem letu oziroma obdobju soseska Rupa. Tu so se namreč krajani organizirano in uspešno lotili z delom in prispevki obnove soseskine hiše. »Lani smo hišo obnovili,« je ugotavljal predsednik soseske Franc Perčič. »Vrednost vseh del s prispevki je ocenjena na osem milijonov dinarjev. Letos nas čaka še ureditev okolice, > odstranitev starega in nasad i te v novega sadnega drevja, poiiovno pre-Jolanda Polanec pleskanje fasade in podnožja stavbe in popravilo oken. Če pa nam bo uspelo v hiši urediti še knjižnico, pripravljena je pomagati Marija Strupi, in poživiti delo mladinske sekcije, mislim, da bomo na tem področju na Rupi uresničili glavni cilj. Kar pa zadeva tako imenovani komunalni program, se nameravamo lotiti izgradnje meteorne kanalizacije in asfaltiranje cest v naselju.« Čeprav je tale zapis ob krajevnem prazniku le skromen izsek iz dela in življenja krajevne skupnosti Vodovodni stolp, je v njem zajeta tako ocena stanja kot opredelitev prihodnjih nalog. Primer soseske Rupa kaže, da je z dobro organiziranostjo moč V programu na svečani prireditvi v Dorn« JLA je nastopila tudi folklorna skup«"* KUDa iz Punata na Krku S prostovoljnim delom in prispevki so laj1 v soseski Rupa obnovili hišo, v kateri bod poslej prostori za delo organov in organ«8" cij soseske uspešno reševati naloge na komunalnem i° tudi vseh drugih področjih življenja in delfl v krajevni skupnosti. , , A. Žalar Kaj bodo delali v Poljanah Poljane, 10. marca — Zaradi suše v blagajni krajevne skupnosti se letos Poljanci ne bodo lotevali kakšne zahtevnejše nove naložbe, ampak bodo predvsem končali tisto, kar so lani začeli. Tako bodo nadaljevali z obnovo ceste Drnovškov mlin-Pasja raven in Vol-ča-Lom-Zakobiljek, obnovili bodo javno razsvetljavo na Volči, kulturni dom v Poljanah in ograjo ob Ločilnici, kupili zabojnike za smeti in steklo, sklenili bodo obnovo ceste Su-ša-Ravne in Frtunc-Hleviše, vodovod Vinharje-Kremenk, gradili bodo vodovod na Voči in v Loj ah ter obnovili glavni vod vodovoda v Dobju in odtoka od rezervoarja, asfaltirali manjšee cestne odseke v Pred-mostu in Hotovlji, sofinancirali načrt kanalizacije ter sodelovali pri polaganju kabla za telefonijo. V Poljanah so sprejeli načelo, da mora imeti vsaka akcija denarno pokritje in da bodo praviloma dve tretjini denarja zagotovili ljudje v tistih krajih, kjer bo akcija potekala. H.J. Najlepše leske hiše Lesce, marca — Pri leškem turističnem društvu imajo tudi posebno komisijo, ki si prek leta ogleduje urejenost v kraju, predvsem urejenost posameznih hiš. V zadnjem letu so ocenjevali tudi urejenost blokov, vendar so ugotovili, da kljub lepim oknom in balkonom morajo stanovalci več narediti za okolico svojih domov. Zato so na letnem občnem zboru podelili lepa priznanja le najlepše urejenim hišam. Dobili so jih: Jožica Celic iz Savske 22, Marija Cebokli iz Rožne doline 27, Zlatka Demšar iz naselja Na Trati 15, Tončka Lovren-čič iz Hraš 12/b, Marina Avsenik iz Studenčic 18, Ankica Pungaršek iz Tržaške 3, Francka Resman iz Hlebe 43, Slavko in Tea Triplat iz taverne »Sova« in Ivanka Žibert iz Vojkove 8. »Tekmovanje«, ki je lahko tudi spodbuda in poduba za druge kraje, se bo seveda še nadaljevalo. V. S. Vodo bo ogrevalo sonce Radovljica — V radovljiškem letnem kopališču bodo maja letos začeli poskusno ogrevati vodo v bazenu in sanitarno vodo za potrebe kampa s sončno energijo oziroma s kolektorji, ki so jih v zadnjih dveh letih postopoma nameščali na ploščo sanitarnega objekta. Pridobitev je za kamp in za kopališče velikega pomena, saj bodo običajno letno porabo dragega kurilnega olja (od 13 do 18 ton) precej zmanjšali. C. Z. Furmani, konji in vozovi julija na TV Desetega julija bo v Postojni furmanski praznik. Televizija Ljubljana pripravlja ob tem celodnevni prenos. Scenarij zanj piše Mito Trefalt, ki bo prenos tudi vodil, prav tako pa tudi »furmansko veseli-'co«, ki bo tega dne zvečer in bo prav tako na programu TV Ljubljana. Če bi radi pri tem sodelovali, se oglasite na naslov: Mito Trefalt, TV Ljubljana, Moše Pijadeja 10, 61000 Ljubljana. V poštev pridejo lastniki pasemskih konj, vozov, ki so včasih vozili po naših cestah (parizarji, tajslni, kočije, zapravljivčki, lojtrniki, plohi, sodi...) in različna, dobro ohranjena konjska oprema. Še posebej so k sodelovanju vabljeni tisti, ki izdelujejo miniature prej naštetih vozov. Svoje izdelke, ne glede na velikost in material, prijavite na isti naslov. Opis pa naj bo čim bolj bogat. Če želite sodelovati, se oglasite čim prej. Tečaj za vodnike psov vseh pasem — V Kinološkem dro Kranj, ki ga vodi Zvone Rešek, se je v začetku marca začel tečaJ^ vodnike psov vseh pasem. Začetni tečaj je na programu na vadb«*^ pri čistilni napravi v Zarici vsak ponedeljek in četrtek od 16. d° ^ ure. Na tečaju trenutno sodeluje osem vodnikov psov, interesent»rj se še vedno lahko prijavijo. Sicer pa ima Kinološko društvo K«*, okrog 50 članov. I^tos nameravajo po tečaju, ki bo trajal do kp^ junija, urejati tudi vadbišče v Zarici in pridobiti svoj strokovni der iz tečajev in seminarjev Kinološke zveze Slovenije. DruštV^j letos imelo tudi že dve predavanji o Vzgoji in šolanju psov. G°.V!JiJ' je Andrej Šušteršič, sicer pa strokovno delo v društvu zdaj vod« v^ loš Milutinovič. V načrtu imajo za letos tudi izbor službenih Ps°Vie< zahtevnejše programe, kot so reševanje izpod ruševin, lavin i«1 s denje. — A. Z. L PISALI STE NAM Pomoč kmetijstvu Ze lansko pomlad in poletje so buldožerji Gozdnega gospodarstva Bled orali in planirali po gmajnah gorjanskih vasi, kjer se pase goveja živina preko poletja. Poleti so potem ravnali tudi hribčke po seno-žetih (rovtih) na področju Za-trnika, Pokljuke, Radovne in Mežakle. Tod je zdaj košnja mogoča z motornimi kosilnicami. Novembra in decembra lani pa so potem ti kopači (buldožerji in nakladalci) Gozdnega gospodarstva Bled ^mvali, kopali in nakladali na težke tovornjake material s hribčkov, ki so bili nasejani med travniki in njivami po parcelah poljMkih, spodnje-gorjanskih in podhomskih kmetov. Material so odvažali na močvirnato področje na vzhodnem delu vasi Poljšica' Vsa dela so se financirala ^ sklada za pospeševanje km*' tijstva. Jože Ambrož* 8. marec na morju Veliko gorenjskih žena ]e » tošnji 8. marec praznoval0 E morju in sicer na Malem l'° j, nju. Tja jih je pripeljala (U £, stična agencija Kompas' kateri pa so prišli tudi s *v0'lC mi avtomobili. Za vse te 9°*A je bil na Lošinju odprt h° Aurora, ki stoji v prelepe v1 0, rovem gozdičku in ima I^Att stelj. Čeprav je zunaj P* up burja, je bilo v hotelu in »' ^ zenu z ogrevano rnorsko v° ti zares prijetno. Pa lep poz"-z Malega Lošinja. Ivan Pe~y Torek, 22. marca 1988 5. STRAN @©&§SSSS^S*aiAS __Letna konferenca Zveze kulturnih organizacij Kranj_ NA PREPIHU JAVNOSTI ■ V četrtek, 17. marca, so se v modri dvorani gradu Kieselstein sešli delegati kranjske ZKO.Ob pregledu poročila ^^^^^ sčasoma razvila zanimiva in tehtna razprava. Govora je bilo o številu zaposlenih v strokovni duzbi ZKO, l^rarm reviji, koncertni dvorani Delavskega doma, propadanju kulturnih domov v KS... Izvoljena nova člana izvršnega odbora_ V uvodnem poročilu o delu ZKO Kranj v preteklem letu, se je Matevž Oman, predsednik Zveze, predvsem dotaknil koraka, ki ga je ZKO naredila za večjo podporo posameznim skupinam, ki so izbrane in uvrščene v Posebni program. Razveseljiv je oil tudi podatek, da je vse širše sodelovanje z osnovnimi šolami Pri izdelavi in izvedbi programov za tako imenovane kulturne dneve. Vsekakor pa je neprijetno presenetilo dejstvo, da je v letu 1987 prenehalo delovati nekaj skupin, ki so imele sicer dolgoletni staž. Poročilo, ki so ga delegati prejeli z vabilom, je dokaj obsežno ^ razdeljeno na posamezne delavnosti, opisuje pa različne pri-feditve, ki so se jih Kranjčani S°disi udeležili bodisi pripravili. . \-eravno so posamezni strokovni delavci Zveze poskušali vsaj na **se določeno tematiko tudi problematizirati, vseeno lahko ugotovimo, da bi tega pristopa moralo biti več. čreden je odprl razpravo, je Predsedujoči Franci Kržan, si-^er podpredsednik ZKO Kranj, £eJal, da ie bilo preteklo leto za kulturo izredno težko, in da bo Prišlo, v kolikor se bodo ti trendi nadaljevali tudi skozi vse letoš-nJe leto. do prenekaterih problemov. Janjo Kraševec, predstavnico ^PZ France Prešeren je zani-malo, kako je s sredstvi, ki so še Preostala skupinam posebnega Programa za preteklo leto. Odgovor Matevža Omana je bil kratek in osupljiv - okrog dve ^ri milijardi dinarjev je zadrgo po nalogu vodje SIS-ov !*a žiro računu, čaka pa se na se-]0 sveta za razvoj pri KUS - u.(?) Predstavnik KUD-a Duplje ^a je s svojim vprašanjem v di-narniko konference vnesel nehalo pestrosti. Javno se je na-mreč vprašal o uravičenosti raz-merJa, ki vlada med denarjem *a dejavnosti in denarjem, ki je "amenjen za osebne dohodke ^Poslenih na ZKO. Kranj - Med najbolj množično ljubiteljsko dejavnost v kulturi prav gotovo sodi sodelovanje v pevskih skupinah. Na sliki: Mešani pevski zbor Svoboda Primskovo, ki ga vodi zborovodja Nada Kos. Foto: F. Perdan Razprava okrog tega je doprinesla tudi k predstavljanju dela posameznih strokovnih delavcev na Zvezi, kar je vsaj pri nekaterih delegatih naletelo na "čudne" komentarje. Vsekakor pa je razprava v celoti potrdila, da informiranje znotraj ZKO očitno pomeni določeno rak — ra- V točki dnevnega reda, kjer so se prisotni dotaknili programa dela za letošnje leto, je Matevž Oman posebej izpostavil, da je vedno bolj prisotna težnja, naj delovna skupnost ZKO Kranj postane vezni člen med posameznimi kulturnimi prireditvami v občini. Skratka, šlo naj bi za tisto stično mesto, ki se je do- Zapuže - Razstave likovnih del že dolgo ne ostajajo le znotraj stalnih galerijskih prostorov, pač pa se dela likovnikov selijo tudi drugam, pogosto v delovne organizacije. Te dni je v prostorih Sukna v Zapužah razstavil nekatera svoja likovna dela akad. slikar Matei Soklič, sicer profesor na šoli za oblikovanje v Ljubljani. Foto: F. Perdan sedaj v Kranju velikokrat bolj ali manj samo ugibalo. V ta sklop bodo sodile tudi poletne prireditve (vrt gradu Kieselstein), da ne bomo spet, po Omanovih besedah, v Gorenjskem glasu brali o "kulturnem mrtvilu". Vsekakor velja posebej izpostaviti tudi predvideno izhajanje kranjskega literarnega glasila, za kar se je v okviru Zveze že oblikovala določena skupina. V razpravi je Jože Ahačič ogorčeno protestiral, da o nadaljnji usodi koncertne dvorane Delavskega doma še vedno ni nobenega konkretnega programa, in da so vse delegatske pobude v zvezi s tem naletele na nem odmev. Zavzel se je, da se kulturni skupnosti postavi določno vprašanje, kaj bo s to dvorano do leta 1990. Problematiko je dopolnil Matjaž Grilc, poleg Andreja Krajcarja novi član izvršnega odbora ZKO), ki je prisotne opozoril, da z prenovitvijo koncertne dvorane v Delavskem domu mladina izgubi prostor za del svojih kulturnih prireditev. Lojze Eržen je grenko pripomnil, da še dobro, da pri nas toliko ustvarimo kajti na kulturnem področju imamo v prenekateri krajevni skupnosti namesto kulturnih domov prave podrtije, kot primer pa je navedel Jezersko. Ob koncu so delegati sprejeli skupaj s pobudo o organizaciji območnega svetovalnega centra poleg poročila in programa tudi finančno poročilo ter program, čeravno je bila za zadnjega ugotovljeno, da je glede na stanje zopet napravljen umetno. Konferenca sama je pustila dokaj razdvojen vtis. Kot je bilo po eni strani glede na aktualno stanje v družbenih dejavnostih in s tem tudi v kulturi pričakovati ostrejših razprav, gre po drugi strani ocenjevati, da so bila kljub temu odprta nekatera bistvena vprašanja, ki bodo skozi delo posameznih organov vsekakor morala dobiti svoj javni odgovor. Tako nekako pa bi to tudi moralo iti, mar ne? Vine Bešter Naše razmišljanje DENAR IN LJUDJE Vprašanje, ki je na konferenci Zveze kulturnih organiza-ClJ kranjske občine v dokajšnji meri spodbudilo razpravo prisotnih, se je dotikalo razmerje med količino denarja, ki je na razpolago za dejavnosti posameznih društev na eni strani ter količino denarja, ki je odmerjena za osebne dohodke strokov-n,h in administrativni delavcev na Zvezi, na drugi strani. Čeravno so se posamezni delegati spraševali o "umestno-~ vprašanja, a ne "videli" postavljene problematike, snov "Stoja. Seveda ne v smislu dlakocepstva, apriornega "zakaj", rnarveč v kontekstu časa, v katerem smo se znašli. Ob vprašanju, ali je upravičeno razmerje med prej omejenima postavkama (ena proti ena), se kot plaz sproži še cela yrsta drugih vprašanj. Res je, da hočemo dvigniti nivo ljubi-tjske kulture, kar v veliki meri omogočajo profesionalni rokovni sodelavci Zveze zadolženi za posamezna področja, es pa je tudi, da v kolikor se usodno manjša vreča denarja a Posamezne dejavnosti, kar se že nekaj časa dogaja, potem-, kem profesionalcev na ZKO, vsaj v tolikšni meri, ne potre-uJemo. Gordijski vozel? v* določeni meri vsekakor, vendar hkrati vozel, ki je nuj-0 Potreben preseka. Nič ni tako svetega, da... zveni misel po-ar>ega teoretika našega sistema. Uporabimo jo tudi tokrat! Q *jJ ustrezni organi pripravijo strokovno oceno, ki naj jo ob talih predvsem obravnava tudi skupščina kulturne skupno su. Ve Puhlem pa seveda ni samo kranjski, v prenekateri slo-doh občini imajo opravka z njim; verjetno lahko nekaj po-oriega predlagamo tudi ostalim gorenjskim občinam? Vine Bešter Kranj - V galeriji Dom Stražišče te dni razstavlja Jaro Miš-čevič, član FK Tržič. Kranjskemu občinstvu se Miščevič predstavlja s ciklusom fotografij na temo pokrajine in človeka v njej. Še posebej se avtor posveča fotografiranju ženske. Miščevič se ukvarja s fotografiranjem že sedem let, pričujoča razstava pa je njegova tretja samostojna razstava. Poprej je bil član FK Janezpuhar iz Kranja. Za svoje delo je prejel tudi že več nagrad. S. V. Tržič poje 88 KDO BO PEL JUTRI? Tr*ič - KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V galeriji Prešernove hiše je odprta razstava arhitekturnih krajin slikarja Toneta Tomazina. V Mali galeriji se predstavlja avstrijski slikar Berndt Svetnik. V galeriji Mestne hiše razstavljata akad. slikarja Vinko Tušek in Franc Novine. V Gorenjskem muzeju, Tavčarjeva 43, razstavlja akad. slikarka Marjanca Jemec — Božič. • V Srednji šoli Iskra za Zlatem polju razstavlja slike in skulpture Meri Primožič iz Kranja. V Prešernovem gledališču Kranj igrajo danes, v torek, Linhart —I Moliere — Z. Micka in G. Dandin. Z isto predstavo bodo gostovali v četrtek, 24. marca, ob 20. uri tudi v Boh. Bistrici. Jutri, v sredo, 23. marca, ob 19. uri uprizarjajo D. Smoleta Antigono — za red sreda II, v četrtek bo predstava za red četrtek II, v petek za red petek II in v soboto — za red sobota II. tCflfc Carnium", Mladinskem kulturnem centru, Delavski vDuM dom, vhod 6, bo danes, v torek, 22 marca, ob 19.30 glasbeno tematski ve čer - Lou Reed. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava starih razglednic — Panorama Jesenic na razglednicah pred prvo . svetovno vojno. Razstavo je pripravil Tehniški muzej Železarne Jesenice. V razstavnem salonu Dolik je odprta prodajna razstava slik. RADOVLJICA — V galeriji Šivčeve hiše razstavlja akad. kipar Janez Pirnat. V fotogaleriji Pasaža radovljške graščine je na ogled kolekcija fotografij članov foto krožka OŠ Karavanških kurirjev Koroška Bela. ŠKOFJA LOKA — V Galeriji Ivana Groharja razstavlja plastike akad. kipar Tomaž Kolarič. V galeriji ZKO — Knjižnica v knjižnici Ivana Tavčarja razstavlja risbe in plastike Peter Jovanovič. TRŽIČ - V Paviljonu NOB razstavja akad. slikar Ferdo Mayer. KAMNIK — V razstavišču Veronika razstavlja akad. slikar Dušan Lipovec. DOMŽALE — V Zdravstvenem domu Domžale so na ogled risbe Partizanske bolnišnice 1944 Božidarja Jakca. ADERGAS — Dramska skupina KUD Davorin Jenko Cerklje bo jutri, v soboto, ob 19.30 v dvorani v Adergasu uprizorila Molierove Skapinove zvijače. ŽABNICA — Dramska skupina KUD Velesovo gostuje jutri, v soboto, ob 19.30 v dvorani doma v Žabnici z igro S. Mrožka Čarobna noč. Kvartet SPEV poje že 15 let "~ PESEM VELIKO POVE 0 NEKEM NARODU Z jubilejnim koncertom v petek, 25. marca, ob 20. uri v galeriji na loškem gradu bo kvartet SPEV, ki prepeva pod okriljem Planinskega društva Škofja Loka, obeležil petnajstletnico delovanja. Minuli petek je bil v Tržiču pevski praznik. Zveza kulturnih organizacij Tržič je ob 25-letnici svojega delovanja vzorno organizirala že sedmo leto zapored pevsko srečanje vseh delujočih zborov v občini. Vseh? Pevr>eS ^e nast°pilo veliko število Hes ■ Več kot dvesto grl je pelo. vc& ^e b'la starostna paleta pe-d0 uPes*ra- °d predšolskih otrok, $tJ*p°koJencev. Tudi pevski se-kvint S° Pestri- od pevskega rov ■ a Preko komornih zbo-din' £,cibanov, otroškega in mla-ške„ ga> do mešanega in mo-tHnod Pevske8a zbora- Pa še Ških 0 Petie združenih mo-jiri mešanih zborov. Vendar! Dav PQomem človeku petje? Za-ha? ' sprostitev? Krepitev du- 0trok°unoVni šoli lahko približa glasb poto glasbe, pesmi le eno dovolj vzgojen učitelj, ki mu je zaupan že sedemleten otrok. Z vso odgovornostjo naj bi ob vsaki priložnosti, ki jih je na razredni stopnji prav gotovo nemalo (pri telovadbi, na sprehodu in v korelaciji z vsemi ostalimi predmeti v predmetniku) z otroki pel in s tem zapolnil vrzeli, ki nastajajo ob premalo odmerjenih urah, namenjenih glasbeni vzgoji (ena ura tedensko!). S tem bi poglabljal in razširjal vsebine, ki so predpisane v učnem načrtu in tak način dela tudi predvidevajo. Ali torej začeti s sistematično glasbeno vzgojo šele ob vstopu v osnovno šolo? Znani madžarski skladatelj in glasbeni pedagog Zoltan Kodalv se je tega zavedal takole: Mati naj prične z glasbeno vzgojo otroka že devet mesecev pred njegovim rojstvom. "Ali se starši tega zavedamo? Koliko še danes pojemo otrokom? Ali nas niso v dirki s časom prehiteli množični mediji in oblikujejo glasbeni okus našim potomcem? Ali otrokom vsaj usmerjamo glasbeni okus s svetovanjem in izbiro primernih glasbenih programov? Ozrimo se vase in se zamislimo. Smo bili tudi mi tako prikrajšani za lepoto naše slovenske ali katerekoli v srce segajoče pesmi, ki so nam jo peli dedje, starši, pa tudi sami v šoli in ji radi prisluhnemo oziroma pojemo še danes? Ali so res dali otrokom vse? Ali lahko duhovne dobrine nadomestimo z materialnimi? Take misli so se mi porajale na pevskem srečanju, kjer je bilo poslušalcev, ljubiteljev petja več kakor pevcev. Predvsem je bilo odraslih pevcev močno prevladujoča večina. Ti še radi pojejo in prav je tako. Le tako naprej dragi pevci! Spodbudite mlade generacije k petju, bodite jim v množičnosti in kvaliteti vzor, da bodo lahko stopili na vaše mesto, ko boste vi odšli. Darinka Bole Petnajst let že pojo skupaj Valentin Ogris - prvi tenor, Pavel Munih — drugi tenor, Ciril Pleško — bariton in Simon Križaj — drugi bas, vsak zase pa ima za seboj vsaj že 30 let prepevanja poraznih zborih. "Tako majhnih ansamblov je pri nas malo," pravi Valentin Ogris, organizator nastopov kvarteta, "kajti tako petje je zelo zahtevno. Vsak mora svoj glas dobro držati. Pri Kulturni skupnosti Slovenije smo bili lani edini prijavljeni. V začetku smo nekaj časa peli z instrumentalnim ansamblom Borisa Franka, potem pa smo ugotovili, da zmoremo in je najbolje, če smo sami." Ker pojo pod okriljem Planinskega društva Škofja Loka, veliko nastopajo po proslavah in srečanjih planincev v zamejstvu in doma. Večkrat so že nastopili tudi v Selah na Koroškem, ki je pobratena občina Škofje Loke, vsako leto februarja pojo slepim na Uskovnici, več samostojnih oddaj so imeli na televiziji, čez 60 pa imajo že radijskih posnetkov 1968. leta so izdali svojo prvo kaseto, pravkar pa bo izšel tudi njihov video. Njihov repertoar je bogat, prevladuje pa lepa slovenska pesem, še posebno jim je pri srcu mehka koroška. Tudi dalmatinske so naštudirali, kajti vsako poletje ob morju pojo domačim in tujim gostom. Umetniškega vodja nimajo, njihov mentor pa je Tomaž Tozon. Vrsto koncertov in nastopov načrtujejo za letošnje leto, prvi pa bo na vrsti v petek zvečer v galeriji na loškem gradu. Njihovi gostje bodo kvartet bratov Smrtnik iz Kort pri Železni Kapli in Miha Dovžan s citrami. D. Dolenc FILMSKI FESTIVAL V STRASBOURGU Ljubljana - Selektorji mednarodnega filmskega festivala v Strasbourgu so obvestili Viba film, da je slovenski film Ljubezni Blanke Kolak v režiji Borisa Jurjaševiča izbran v uradni tekmovalni spored letošnjega festivala. Za festival je tokrat kandidiralo več slovenskih filmov, vendar pa si je Daniel Coche, vodja programa strasbourškega festivala, izbral Jurjaševičevega. Festival se začenja danes, 22. marca, trajal pa bo teden dni. FILMSKO GLEDALIŠČE " Kot tretji po vrsti bo v okviru filmskega gledališča predvajan domači film, slovenska politična drama Hudodelci. Danes, v torek, ob 20. uri bo na sporedu v kinu Tržič, v sredo, 23. marca, ob 20. uri v kinu Železar na Jesenicah, v četrtek, 24. marca, ob 18. in 20. uri v kinu Center v Kranju in v petek, 25. marca, ob 20. uri v kinu Svoboda v Medvodah. Film Hudodelci je režiral zdaj pri nas že dokaj znan režiser Franci Slak, ki je zaslovel predvsem s filmom Butnskala. Njegove filme so opazili strokovnjaki v Berlinu, Pesaru in San Franciscu. Glavne vloge v Hudodelcih so odigrali Mario Šelih, Anja Rupel, Bata Živojinovič, Rade Šerbedžija in drugi. Film govori o Petru Berdonu, zamejskem Slovencu, ki se je v prvih povojnih letih zatekel iz Trsta v Ljubljano. Tu se je seznanil s tremi starejšimi italijanskimi komunisti, tudi političnimi begunci. Povezuje jih ista usoda, nikakor se ne morejo vživeti v nove razmere v tuji deželi. Leta 1948 jih naša varnostna služba prosi za posredovanje pri neki zadevi v Trstu. Italijani to sodelovanje odklonijo, Peter pa bi rad nalogo opravil predvsem zato, da bi se spet srečal s Florence, učiteljico angleščine. ureja LEA MENCINGER WŠ&mmEItGLAS 6. STRAN L ODMEVI PODLISTEK 1 Torek, 22. marca Gorenjski glas, 14.3.1988 V zvezi s člankom objavljenim v Gorenjskem Glasu, dne 11.3.1988, vam sporočamo, daje bil edini razlog za nenasproto-vanje imenovanju urbanističnega inšpektorja v UISG dejstvo, da bo novoimenovani urbanistični inšpektor v največji meri pokrival območje občine Kranj, katere Izvršni svet se je s predlogom strinjal. Kljub temu še vedno smatramo, da tovrstna kadrovska zasedba ne zagotavlja večje prisotnosti in konkretne aktivnosti urbanistične inšpekcije na terenu, kar je njena osnovna funkcija, saj Zakon o urejanju naselij in drugih posegih v prostor v svojem 72. členu (citat): "Zoper odločbo iz prejšnjega člena se poleg investitorja lahko pritožijo tudi udeleženci pri graditvi objekta. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe, s katero je organ prve stopnje odredil, da je treba podreti oziroma odstraniti objekt ali njegove posamezne dele, če je bila odločba izdana zato, ker so bili ogroženi varnost objekta, življenje in zdravje ljudi, promet ali sosednji objekti, če se nevarnost ne da drugače odvrniti in če je v odločbi določeno, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe", daje naloge inšpekciji zlasti pri nadziranju izvajanja posegov na terenu, delo upravnega organa pa se izvaja v okviru upravnega nadzora, in ni v pristojnosti UISG. Smatram, da dopolnitev predstavljene kadrovske zasedbe urbanistične inšpekcije na Gorenjskem, in sicer: — 1 dipl.ing.arh. v Kranju, ki istočasno vodi in koordinira delo — 1 dipl. ing. geodezije v Škofji Loki — 1 ing. arh. v Radovljici (zaradi bolezni pogosto odsoten) — 1 strokovni sodelavec (brez pooblastila za odločanje) na Jesenicah z zaposlitvijo dipl. pravnika ne more zagotoviti pogojev za večjo prisotnost, akthmost in usmerjanje dogajanja na terenu, kar je brez dvoma naša skupna potreba. Nad navedenimi dejstvi naj se zamisli zlasti vodstvo UISG in IS SO Kranj, pri nas pa ne gre za nikakršen poduk o našem razmišljanju, ki je uperjeno v zagotovitev izboljšanja stanja v prostoru, ki je še vedno kritično, zlasti zaradi nespoštovanja predpisov in odločitev s strani investitorjev, in verjetno v bistveno manjši meri eventuelnih pomanjkljivih odločitev upravnega organa. Predsednik: Andrej Golčman MOČ IN NEMOČ KRAJEVNE SAMOUPRAVE Skozi naselje Krajevne skupnosti Podbrezje tečejo ceste treh vrst, od katerih vsaka po svoje kroji usodo in celo življenje krajanov. Pred 24 leti smo zgradili avtocesto Naklo — Črnivec. Prav v dnu Podbrezij, na mostu preko Tržiške Bistrice je cesta zožena in speljana v ostrem in nepreglednem ovinku. To ozko grlo ceste je že marsikateremu skrajšalo življenje, ga vrglo celo v reko ali pa nadleguje bližnje krajane. V sredini klanca nad tem mostom se tujci in potniki na tuje ustavljajo, počivajo, prespi-jo in pustijo ostanek svoje omike in kulture lastnikom tamkajšnjih travnikov in gozdov. Seveda parkirišče ni urejeno. V krajevni skupnosti ne poskrbimo, da bi te potnike rajši zvabili v samo naselje, kjer bi se človek dostojno pomudili za uro ali celo noč. Pomudil bi se lahko ob znamenitem protiturškem taboru, njegovem križevem potu, ki je umetnostno zaznamovana redkost, ob slikah rojakinje Ivane Kobilice, kraju, kjer je ustvarila motiv "pomlad", šoli, ki nosi spomine na prvega slovenskega učitelja Andreja Praprotnika, kmetije in sadovnjake, ki so nasledek priznanega sadjarja Pirea, klancu Jalnovih Vozarjev. Ujetniki prve svetovne vojne so speljali pod vasjo in naprej skozi klanec Gobovce Aleksandrovo cesto, ki je dobro desetletje srbsko kraljevo družino vodila na počitniški Bled. V obstoječem katastru so sicer še vedno vrisane njive in kolovozi, katere ta cesta seka že dobrih 60 let, danes pa je domena občin Kranj in Radovljice. Cestišče spominja na hlače revnega pastirčka, zaplata pokriva zaplato, kanalizacijo in bankine po enkrat na leto obišče cestarska ekspedicija, v središču vasi vsaj na dveh mestih krajani spuščajo fekalije v zamašene kanale, pozimi ugibamo, če bo cesta zorana, drugače jo pa avtobusi uberejo mimo Podbrezij po avtocesti, le kdo bi tvegal, služba običajnih krajanov pa tudi ni najbolj nujna reč. Na začetku 19. stoletja so tudi Podbrezje občutile Napolenonov sprehod po Evropi. Skozi zaselek Dolenja vas je bila speljana široka cesta, ob mostu in na vrhu klanca sta bila hleva z gostilnama, da so tovorniki lahko pre-pregali in zvlekli težke parizarje po strmem klancu. Napor je zdelal tudi konje in zato je klanec dobil ime Osranica, krajani pa ga narečno obarvamo v Osran-ko. Teh 400 m ceste je danes v posesti krajevne skupnosti... Pred 15 leti smo se odločali, da bo treba Osranico celostno obnoviti. V gradbenem odboru smo pripravil načrte za pokrito kanalizacijo, ki bi lahko zajela meteorne in vse hipne vode, pa tudi vključila kanalizacijo drugih zaselkov Podbrezij. Po kanalizaciji pa smo načrtovali referendum za asfaltiranje. Osranice in drugih neasfaltiranih cest v krajevni skupnosti. Načrt je propadel, krajani niso bili pripravljeni, da bi opravili nekaj del, da bi celo pustili merjenje terenov, vsak se je pulil za stare pravične ali krivične meje cestnega sveta, na koncu vsega pa sem na lastni koži občutil in poslušal neljube sodbe, da tujcu v gradbenem odboru krajani ne zaupajo. Čez slabih 10 let se je nova garnitura vaške samouprave ponovno odločala za Osranico. Stare načrte je zavrgla, pristala je na nestrokovne nasvete posameznikov in zgradila odprto kanalizacijo z nevarnimi globokimi kanaletami, klanec je asfaltirala tako, da je cestišče široko od 4 do 2 metrov. Ob svoji parceli sem kanalizacijo položil sam, taka je tudi ostala, čeprav sem izvajalcu del poudaril, da ta del kanalizacije ni ustrezen. Promet po renoviranem klancu se je takoj povečal vsaj za 5 krat, narasle so hitrosti, mlekarji in mlajši vozniki brez minimalne vozniške etike. Cesta je krajanu že vzela otroka, vsi otroci so iz dneva v dan v veliki nevarnosti, kdaj jih bo zbil tujec, ki se mu zelo mudi, zato drvi s trikratno dovoljeno hitrostjo po vaški ozki nepregledni cesti. Krajevna skupnost je na stalne pritožbe krajanov ob cesti ukrepala tako, da je na začetku in koncu tega odcepa namestila opozorilo "cesta v gradnji". Na tako opozorilo se niti tujec ni oziral, poskusil je, če bo lahko prepeljal odsek... in posrečilo se mu je. Nato je naša samouprava namestila še dodatne omejitve: "lokalni promet," "omejitev hitrosti na 30 km," ni dovoljeno za tovornjake", vendar domačini in tujci se tega niso držali. Še največ je zalegla rigorozna ku-rativa, miličniki so na vrhu klanca pogosto preverjali, če je voznik res krajan tega klanca. Prebivalci smo se oddahnili, vendar le za nekaj mesecev. Po klancu je spet prometni direndaj. Menda je član krajevne samouprave predlagal, da se prepovedi prikličejo, ker je na lastni koži občutil miličniški poseg v žep. Komu naj krajani še zaupajo, koga naj še volijo v krajevno samoupravo, kako naj zaščitijo najdražje: življenje svojega otroka? Kdaj bo klicana na odgovornost sebičnost, nestrokovnost odgovornih v krajevni samoupravi. Ali res nima lastninska pravica več mesta v ustavi, zakonodaji? Ne verjamem, da smo uspeli v slabe pol stoletja res sprementii slovenski značaj v taki meri, da bi se človek lahko čez noč prilagajal, državni, družbeni, republiški, občinski, krajevni, mestni, kolektivni, zasebni, individualni lastinski pravici. Napoleonovi časi so zarezali Osranico v konglomerat-no polico rečnih teras Tržiške Bistrice, vendar cesta je prinesla Podbrežanom nov utrip širnega sveta. Ali nam bo na vstopu v stoletje po industrijske družbe 200 let stara tovorna pot stregla po življenju in svobodi! Stane Mihelič Podbrezje 28 ko, Knedlja, Sitneža, Okca, Smrčka, Smeško, Hlačmana, Stumf-ka, Smetko in Big mamo. Naslednji dan smo odšli v pobočje Dražgoške gore. Tam smo si postavili taborne ognje, postavili krmilnico za živali, zasledovali v snegu stopinje in ugotavljali orientiraje v naravi. V popoldanskem času pa smo izdelovali maske za večerni nastop. Ta večer smo izbirali najboljše maske in manekevr r*>iss in M1STRE. Naslednji dan smo izdelovali ptičje hišice, stolčke, iz plasteli-na izdelovali figure, risali, pisali dnevnike in izdelovali vodove zimske novice. Najboljše taborniške prijatelje smo oklicali za poroke. Ženini so si morali pripraviti šopke za nevestice, prijateljice pa prstane. Na večerni prireditvi je moral vsak par izvršiti zahtevne naloge iz taborniških spretnosti, da je lahko od prič dobil potrjeno poročno listino. Svoje zimsko srečanje smo taborniki tudi povezali z mladimi v vasi. Skupaj smo odigrali nogometno tekmo, tekmovali v streljanju z lokom, igranju namiznega tenisa in se srečevali na večernih prireditvah. Ob lepem sončnem jutru smo se napotili po partizanski cesti v vas Jamnik. Ustavili smo se pred spomenikom, ki je postavljen v spomin na požgano vas. Vaščan nam je povedal, kako so pomagali partizanom in oskrbovali partizansko tehniko "Meto". Tako kot nekoč partizanom, so tudi nam postregli danes. Vse kar so z nami vodniki preživeli in nas naučili, je vodja gozdne šole preverila s kvizom. Ta je vseboval znanje o taborništvu, življenju v naravi, zdravstvu, športu in življenje na zimovanju. To doživljanje pa nam ]e dopolnjevala še okusna hrana. Z njo nas je vabila v jedilnic0 naša kuharica Big mama rn dražgoška šolska gospodinja, kt nas je oskrbovala z dobrim svežim kruhom. Pohod po pobočju Dražgoške gore nas je spominjal na pravo pomlad, saj so ob robu gozda že cveteli telohi, jetrnik, trobentice in mali modri svišč. Svoje pestro zimovanje smo zaključili na predvečer z glavnim taborniškim zborom, kjer smo izvedeli od vodje GŠ za vse dosežene uspehe na vseh taborniških, športnih in kulturnih tekmovanjih. Večer smo zaključili z rajanjem ob glasbi, prepevanjem in srečanju mladih & vasi Dražgoše. V soboto sm° pospravili svojo in skupno opremo. Ob sneženju smo se poslovili in odšli proti Kranju. Matica Čebelic? - Pridna rolca iiiiiiimimmmiKvv) RADOSTNO PREŽIVLJANJE ZIMOVANJA NA KOPNEM Letošnje zimsko srečanje tabornikov Kokrškega odreda je bilo v prelepih prostorih osnovne šole v Dražgošah. Posamezni vodi murnov, MČ in TT so se namestili v učilnicah, vodstvo zimovanja pa v spodnjih prostorih dvorane. Pogled na pobočja Dražgoške gore je bil žalosten, saj je bilo smučišče le narahlo pokrito s snegom. Vodja gozdne šole Marjeta je zato pripravila kar dva programa za igre na zimovanju. Za igre na snegu so si taborniki sami oskrbeli smučke in sanke, za igre na kopnem pa smo izdelali poseben program za bivanje v naravi in igranje v sobah. Oskrbeli smo si vso opremo: orodje, šivalni pribor, barve, papir, ostanke blaga, usnja, volne in deščice, veliko vrst zabavnih iger in primerno taborniško literaturo. Prvi dan smo se medsebojno spoznavali. Vsak vod je pripravil pesmico o svojih članih in skeč za večerno prireditev, ki se je zaključila z veselim rajanjem. Naslednji dan smo odšli pogledat okolico šole in vas. Najbolj nas je zanimala Bičkova skala. Lep razgled je bil daleč na gore in v dolino. Vaščani so nam pripovedovali o partizanih Cankarjevega bataljona in svobodni Dražgoški republiki. Ogledali smo si centralni spomenik borbe in muzej. Ves dan smo se opazovali in se seznanjali med seboj. Najbolj smo si ogledali tabornike, ki so bili prvič med nami na zimovanju in še niso imeli taborniškega imena. Zvečer smo jim na večerni prireditvi zastavili naloge, da so si tako prislužili svoje taborniško ime. Tako imamo sedaj Štrukeljčka, Makarončka, Kit- V spomin zini! Tiho je odšla od nas NERINA (Marija) PUHAR roj. Toma- Preskromna osmrtnica ni osvetlila njenega življenja, nas pa je zadolžila, da v njen spomin opišemo njen lik, življenje žene, matere zavedne Slovenke, aktivistke! Kaj jo je kalilo? Izhajala je iz zavedne tržaške družine -oče Primorec, mati Istranka.... Zaradi svojega narodnostnega prepričanja so se po prvi vojni preselili v napredni Maribor, kjer je Nerina končala učiteljišče in potem službovala v Halozah, kjer je spoznala kasnejšega moža, Jožeta Puharja - uCl~ telja. Sledilo je leto 1941 - izgnanstvo v Srbijo, kjer je Nerina z družino prestajala vse tegobe tistega časa, saj je tudi mož J°~ že odšel v NOB. Njena pokojna sestra Silvana, tudi zavedna slovenska učiteljica je v tistem času delovala v Makedoniji za osvoboditev — bila izdana, mučena in je bila po vojni progla-šana za narodno herojinjo... Njen spomenik je bil pred leti odkrit v Prištini. Po osvoboditvi je prišla Nerina z možem v njegov rojstni Kranj. Tu je sprejela službo učiteljice na osnovni šli "France Prešeren" in bila znana kot dober pedagog! Malokdo pa je vedel, kako je Nerina ob tej zahtevni obveznosti in ob družini izvrševala tudi dolžnosti kmečke žene — njen mož Jože je namreč, po sili razmer, prevzel domačo Puharjevo kmetijo v Re-ginčevi ulici. A čeprav je to ženo in skrbno mater za 6 člansko družino njena šolska zaposlitev in kmečki dom zahtevala zase, jiPa ni mogla preprečiti, da se ne bi vključila v družbeno politično delo in se tam predano in aktivno udejstvovala posebno za vprašanja žensk. Vsi ti napori so kasneje načeli njeno zdravje, niso pa mogli preprečiti njene velike ljubezni do otrok in vnučkov. Ko ji je umrl mož Jože, je začela veneti... bolelo pa jo je tudi propadanje tistih vrednot, za katere se je vse svoje življenje borila. Ko z nostalgijo ugotavljamo, da je odšla z Nerino pokončna žena izrednega značaja, vemo, da jo in jo bomo še pogrešale. Z nami žalujejo tudi njeni prijatelji iz Srbije, ki jih je vsa leta sprejemala v Kranju kot ljube goste! Njene sopotnice Slavka Dolgan Mara Ravnik Ivan Jan STRDENOVI is Za prvi podlistek smo izbrali zgodbo Ivana Jana Strdenovi, ki opisuje življenje partizanske družine iz Selške doline na začetku druge svetovne vojne. Knjiga bo izšla v založbi Partizanske knjige v Ljubljani. Objavili bomo nekaj odlomkov. Stopil je k vratom in tisti veliki nahrbtnik z lahkoto zavihtel na ramena. V tistem hipu se je zdrznil, kajti spreletelo ga je, da ni bil dosti previden!? Moral bi se pretvarjati, kot da je nahrbtnik težak! Da je v njem kaka moka, krompir ali kaj težkega. Prisotni so nehote opazovali vsak njegov gib in tudi gostilničar se je prestrašil ob tem? Vendar je vse kazalo, da ..a to malenkost ni bil nihče pozoren. Zato je, že otovorjen, stopil proti vratom. Tedaj pa je eden izmed neznanih gostov pripomnil: "Si pa res močan! Ali pa imaš same cigarete?" Rafko se je v hipu zbral, se prijazno nasmehnil in pritrdil: "Uganili ste, res imam cigarete! Našemu trafikantu delam uslugo!" Tudi gostilničar se je oddahnil, ko je Rafko odšel. Vendar pa si je Rafko zunaj hitro pripel smuči in raje zavil s poti. Kaj veš, morda je tisti radovedni gost kak vohun? Cez dobro uro je srečno dosegel dom. In vse kar je prinesel, je še to noč šlo naprej. K partizanom! Mravljišče v Dražgošah S skrivnostno pošto, namenjeno Gorniku, je Rafko že zarana odrinil proti Dražgošam. To je bila njejjova poglavitna^ naloga,. Pojeg tega pa je y.i, t ,\-r.,-,.3.1 t \ 11 kljub tveganosti rad šel tja. Zaradi vsega, kar se je godilo. Zaradi brata Milana, zaradi novic, predvsem pa zaradi Gornika in dražgoških prijateljev. Kljub vsemu ga je preveval občutek moči in varnosti. Saj gre vendar med tako številne partizane! V Dražgošah je takoj ugotovil, da se je v dveh dveh vse nekam spremenilo, da je vas postala nekakšno taborišče, kjer vsi delajo nekaj posebnega. Najbolj pa ga je veselilo, ko je opazil, da je večina ljudi vedno bolj sprijaznjena s prisotnostjo partizanov. Partizani pa so očitno kazali tisto, kar je govoril Gornik: da se brez bojev ne kanijo umakniti. Res je opazil tudi temne obraze domačinov, zlasti starejših, vendar se mu je zdelo, da ti niso v večini? Kljub vsemu in kljub mladosti pa je vendarle tudi čutil, kot da vso vas pritiska nekaj težkega, nekakšna mora, ki ji nihče ne more uteči! Čutiti je bilo, pa naj je kdo o tem govoril ali ne, da vsi in vsak po svoje premišljuje o dnevu, ko bodo nastopili Nemci! Da bodo, o tem ni dvomil prav nihče! Bilo je pravzaprav čudno, da Nemci še niso napadli? Da je njihovo poveljstvo že vedelo o prisotnosti partizanov v Dražgošah, ni bilo treba dvomiti, čeravno so partizani nadzorovali vsako gibanje, vsak prihod in odhod! To je od Milana ta dan zvedel I udi Rafko! Milan mu je v zaupnem pogovoru povedal, da so pri nekaterih domačinih že dosegli zaupaje do njih in da nekako že sodelujejo z njimi! Vendar pa nihče ni prav posebno - razen mladih - navdušen nad njihovo prisotnostjo v vasi. "To ni nič čudnega, saj nas niso vabili. Vsi, vsaj večina, se boje posledic," je razlagal Milan. "Nemci nas bodo zanesljivo napadli in čudimo se. da nas še niso. Zato imamo časa za dobro pripravo. Vsak borec že ve, kam mora, ko bodo Nemci napadli!" "Pa boste res čakali nemški napad? Kaj pa, če bi se vseeno umaknili?" je vpraševal Rafko, kajti • videl je številne oborožene Nemce v dolini. "Slišal si na mitingu, kaj je povedal Gornik! In tega se držimo! Pripravljeni smo!" je pojasnjeval Milan dalje. "Sicer si pa glede umika i/rekel ne kaj takega, kot tisti k,metje,, ki so prišli k pam v. štab!" O tem mu je zdaj'Mil«:, razloži! natančneje. Rafko-s«. j# «udU .... "V štab so prišli predstavniki tistih kmetov, ki so prosili, naj gremo drugam. Zatrjevali so, da sicer niso proti nam, a če bomo ostali, da bo vas prav gotovo nesrečna." "In?" je vpraševal Rafko dalje. "Saj si slišal Gornika} nikamor od tod brez boja! Tako smo jim rekli. Zato so' ljudje, ki še niso pripravljeni na verjetne žrtve, lahko zaskrbljeni. Razumemo jih!" "Pa potem?" "Ko so kmetje videli, da res, ne nameravamo iz vasi, so prišli na dan z n6vo, dokaj čudno prošnjo. Prosili so, če nas lahko v*dolini prijavijo nemškim oblastem! S tem da bi bili pokriti pred grožnjami in se otresli suma, da nam zavestno pomagajo ali da so nas celo povabili!" Rafko ga je poslušal odprtih ust. "Pa ste jim dovolili kaj takega?" "Kaj pa nam je kazalo drugega Bolje, da vemo, kdo nas je šel prijavit, kot da bi morali iskati tihe izdajalce. Zadeva ni preprosta. Vemo, da veliko pričakujemo od ljudi'. Meni, ki me poznajo, je še posebno težko. Vendbr ne gre zame... Gornik, Španec in tudi komandir* Jakob so jih pregovarjali in prepričevali, da to ni dobro, a nič. Ko ni nič zaleglo, srno jim popustili, toda naročili, naj spodaj Nemcenj povod|o, da jih pričakuje petsto purtizanov, oboroženih fcjlo zob! Sicer pa smo medtep:i že bozvedeli, da so nas tajno prijavili tudi nekateri drugi posamezniki. Zato vsa čast možern, kijso se Kljub strahu odkrito pogovorili z nami!" "In kako so se obnašali prji[vsem tem!? Jim je bilo vsaj nerodno?" "Pa še kako! A sporazumel! Ismo se. Čisto človeško. Saj gre zdaj res zajvelikofiRes za vse, ... ne le za vas!" "Potem pa je res Cujlno, da' Nemci še niso napadli?" je naglas razmišljal Rlajfko "Doslej so še vselej :napaqlji brž, ko so zvedeli za lia.v Zdaj, ko srno jih nekajkrat nažgali tudi mi, se verjetno bolje pripravljajo. To potrjuje tudi :,poročilo, ki si ga prinesel iz Kranja. Na, Gorenj^ sko re.š že prihajajo novi nemški transporti. Po-dobna poročila smo dobili tudi od drugod. Strah fe' torej opravičljiv. ,A pripravljamo in urimo se tudi s koliko novincev imamo zlasti iz Polja/:.'-':' iuline!" "In kaj..." je hotel vprašati Rafko zase, pa je spet vskočil v besedo Milan. "S tem sem te moral seznaniti, da biste pr'Pr % vljeni. Mi bomo spet priredili miting in sestanki našimi zaupniki. Prišli bodo iz raznih krajev renjske. Potrebno bo še hrane, streliva, obvez-jf ljudje zbirajo, a bo treba še. Počakal boš, da nik dokonča razna pisma, da jih boš raznese' danes." w, Po teh besedah je Rafko uvidel, da zanj s'1* kaže, vendar je vprašal: "Dobro! Vse bom storil, dokler ne pride do sP^j pada. A ko se začne, se vam bom priključil- ^ okoli nas so mi vedno bolj nevarna! Viktor rie sluti!" ejr "Ze zadnjič ti je Gornik povedal, kje si zf[ie krat koristnejši. Tudi sam sem ga vprašal g .j. tebe, pa je odgovoril z vprašanjem, če lahko v < ni kdo zamenja našo hišo in še posebej Vf.-cš Ostaneš torej naša zveza, dokler se lahko ji legalno. Zdaj imaš glede tega že več izkušenj. jj| mu je nasmehnil Milan. Oba sta vedela, da »1 0 na obveščanje, na skrivanje ranjencev, P°se.s^e pa na dogodke in udarce, ko je padel v policU kremplje. p Rafko seveda ni bil preveč zadovoljen z <■>» vim odgovorom, vendar je tiho sprejel pojasn^j "Pojdi malo k fantom, če/, kako uro pa se po pošto. Časa nimaš veliko!" 0fl Potem se je največ pogovarjal s parti/-8 ^ Henčkom, nato pa je poiskal še prijatelja Bu Po nekaj dneh bivanja partizanov v DražjPj p je Rudi postal napol partizan. V njihovo ^^ največkrat prihajal komandir Jakob. Ta je |p pridobivati tudi matere, ne le posamezne m°? Predvsem pa so se nanj navezali mladeniči-da Rudi najbolj. Zato je tudi že veliko vedel in I znal orožje. Če je bilo kaj treba, ga je s kakim SJ^ ročilom pošiljal po vasi, kajti čutil je, da far>1 maj čaka na kako koristno nalogo. ,:J IMk^ttafko kdt Rudi, PtfteMn Ciril, m v-pf Ji vili zi^ze tudi z vrstniki v Kropi, v Zeleznikih'ojl ("Vrnju-i. v i ..fsinVMA Rs-d;, rtrlh«* h |jj so zbirali orožje in municijo in vse V/prirTa?ejV^ •pošiljali pnrtrmrmmv bnh%0še.-------- ' Jf. " * ' "s.nad^ 3^152919 Torek, 22. marca 1988 7. STRAN ^ IGA' GREGA HODNIK. Kat?aMir Sll-AR, PETRA bešter, Tim* ~ vlzOVIŠEK. BOŠTJAN ŠOLAR lGor^AVNlK' ALEKSANDRA ZUPANC MAir,VERSNIK. MATEJ FINŽGAR, °UA PAZLAR. MELITA KRAMAR JJ^esto knjižnih nagrad — izlet z Alpinin« kmmmm konec r?[s*«*a leta. Kam? K žirovskim čevljarjem, seveda, letoš-J".1* »sponzorjem« naše rubrike. Vsak teden novo ime, en Cn **dež več. Zvečer namočimo 1 večjo zajemalko prebranega ješprena. Zjutraj ga operemo in damo kuhat. Solimo. Posebej skuhamo nekaj pesti kislega zelja, ki mu dodamo zrezan česen. Ko je oboje kuhano, stresemo obe jedili skupaj. Biti mora primerno gosto kot enolončnica. Dobro zabe- ZBIRAMO RECEPTE ZA ORIGINALNE GORENJSKE JEDI Rašovna limo z mastjo in še malo poku-hamo. Kdor ima rad ocvirke, lahko zabeli z zaseko. To je rašovna. »Take jedi smo jedli, ko smo bili otroci,« nam piše Ivanka B. z Gorenjskega, »in še danes nam bolj teknejo kot čevapčiči, pica in podobno. Morda ima še kdo tak oskus, kot mi?« Poskusimo še me Polpetke z limoninim sokom Za 4 osebe potrebujemo: 400 g govedine, 50 g pariške salame ali mortadele, pest v mleku namočene krušne sredice, 1 rumenjak, mu-škatni orešček, 4 žlice olja, sol, sok po limone. sa30Govedino zmeljemo, salamo nasekljamo in oboje damo v skledo. Dodamo ožeto krušno sredico, rumenjak, muškatni orešček, jih pomokamo in damo v ponev na ogreto olje. Prilijemo sok pol limone, pokrijemo in nad šibkim ognjem dušimo približno po ure. Od časa do časa polpetke obrnemo. TA MESEC NA VRTU PRAV JE, DA VEMO- Vse pogosteje se boleče oglašajo sklepi Veliko bolnikov išče pomoči zaradi »revmatičnih težav« v degenerativno — zaradi obrabe sklepnega hrustanca — spremenjenih sklepih. Naraščajoča starost prebivalstva, nepravilen način življenja v ekonomsko razvitih deželah, a tudi večja telesna teža povečuje število artrotikov, ki imajo te težave v močneje obremenjenih sklepih: hrbtenici, kolkih in kolenih. Z večjo starostjo se navadno tudi poruši sorazmerje med telesno in mišičjem: Teža narašča, mišičje slabi. Bolečina se stopnjuje po večji obremenitvi sklepa, po daljši hoji in stanju, kar sili bolnika k daljšemu mirovanju in počitku. Zboljšanje lahko pričakujemo le po sistematičnem zdravljenju ob sicer temeljiti spremembi načina življenja. Razen artroz se pri debelih ljudeh pojavljajo tudi druge bolezni: povečan krvni pritisk, sladkorna bolezen, protin, žolčni kamni, arterioskleroza in skleroza srčnega ožilja s posledično angino pectoris in mio-kardnim infarktom ter končno oslabelostjo srčne mišice. Večkrat najdemo pri istem bolniku sočasno več naštetih bolezni ali celo vse. Debeli ljudje spričo navadnih obolenj življenjsko pomembnih organov in zaradi neugodnejšega poteka raznih bolezenskih procesov tudi živijo manj časa kakor ljudje z manjšo telesno težo. Beseda, dve o nakitu Raje premalo kot prevez Zgodnje sorte kapusnic sadimo že v drugi polovici marca, zanesljivo pa bodo uspela, če bomo sadili le krepke sadike. To še ne pomeni, da so največje sadike tudi najboljše. Dobre sadike morajo biti krepke in postavne, toda ne pretegnjene. Najbolje bodo uspevale takšne rastline, ki imajo nepoškodovano koreninsko drugo; najboljše so seveda v šotnih lončkih vzgojene sadike. Kdor ima toplo gredo, lahko marca meseca vanjo seme Droben nasvet Odličen prsni čas za izkašle-vanje (izločanje sluzi) dobimo, če v enakih delih pomešamo lapuhove liste in svetove, drobnoc-vetni lučnik, pljučnik in suliča-sti trpotec. Vzamemo dve čajni žlici mešanice na skodelico z dodatkom medu. Popijemo 3 skodelice na dan v obliki preliva. Piti je treba toplega po požirkih. zelene. Seme je drobno in ga smemo porabiti na m2 kvečjemu 1/5 grama. Zelena zanesljivo in hitro kali pri 16 do 18 stopinjah C. Pogosto se vrtniku ne splača vzgajati sadike, saj potrebujejo le nekaj rastlin, te pa dobi na tržnici ali pri vrtnarju. Posebno velika in močna stebla pora bomo pridelali, če že marca sejemo por v zaprto gredo. Sejemo na široko, toda tako na redko, da na m2 porabimo kvečjemu 2 g semena, kar da priblično 800 sadik. Uporabljamo samo sveče seme, ker staro zelo slabo kali. Do vznika ostane setev pokrita s slamovkami; te odstranimo samo v sončnem vremenu. Ves čas skrbimo za enakomerno vlažno zemljo, da se setev ne presuši. Brez tveganja smemo marca saditi glavnato solato v zaprte grede. Izbiramo takšne sorte, ki hitro dorastejo, uporabljamo pa samo dovolj močne sadike. Nakit je edini element oblačenja, ki je samo dekoracija in le pomaga eleganci. Pri njegovi izbiri najbolj odloča osebni okus. Najvažnejše pravilo za nakit je: nikoli preveč, raje premalo ali nič. Čez dan lahko nosite poleg poročnega prstana kvečjemu še zaročnega na istem prstu ali samo enega, ročno uro in biserno ogrlico, ki je pristna ali nepristna, razen pri izrazito športni garderobi in pri nekaterih obrazih, ki jih postara. Na elegantnem kostimu, na bluzi ali na puloverju lahko nosite čez dan tudi broško ali iglo. Kje bo pripeta, bo odvisno od mode: enkrat jo ima rada na reverju, drugič nesimetrično pod ovratni-kovm, včasih na žepu, včasih natanko v sredini pod vra- tnim izrezom ali pod ovratnikom, tu in tam pa celo na rami ali na rokavu. Pri uhanih bodite posebno previdni, tričetrt obrazov jih ne prenese, da ne govorimo o uhančkih, ki preluknjajo uho: ti ne pristajajo niti najbolj ljubki deklici. Če izbirate uhane, potem jih izbirajte tako, da bodo res pristajali obliki vašega obraza, po barvi pa tudi koži in seveda obleki, h kateri jih nosite. Ne kupujte nepristnega nakita, ki naj bi bil videti pristen, razen bisernih ogrlic, zato pa raje večkrat moderen nakit, ki ni imitacija. Če bo dobro izbran, bo napravil tudi najpreprostejšo obleko zanimivo in elegantno, celo eksotično. Z njim boste bre-skrbno potovali, plesali, in če ga izgubite, ne bo nikoli tragično nenadomestljiv. _ Pet minut za lepši videz Voda z otrobi Za tiste, ki nočejo ali ne morejo zbirati deževnice, da bi si v mehki vodi umivale obraz, se v njej kopale, ponujamo preprost način mehčanja vode. Naše babice so imele pri rokah platneno vrečko, ki so jo napolnile z otrobi. Potopile so jo v kad, umivalnik ali skledo in si z vodo, ki so jo tako omehčale z otrobi, splakovale roke, obraz in telo. Koža postane tako zelo mehka. Smrčanje v kinu Nekega dne je mami rekla, da greva v kino gledat film Poletje v školjki. Zelo sem se razveselila. Šli sva v kino in se udobno namestili na določena sedeža. Zraven mene se je usedel starejši mož, ki je že na začetku filma zaspal. Kmalu je začel vreči dreto. Vsi smo ga začudeno pogledovali. Gledalec, ki je sedel za njim, se je skorajžil in ga prebudil. Nekaj časa je gospod gledal v platno, nato pa je zopet začel zehati. Spet je sladko zaspal. Seveda ni pozabil vleči dreto. Gledalci okoli njega smo obupali, da bi ga prebudili. Nekateri so se smejali, nekateri pa smo se jezili. Gospod je v kinu spal do konca predstave. Kdo ve, kaj se mu je sanjalo? Mogoče pa je prišel v kino samo zato, da ga žena ne bi motila pri popoldanskem počitku. Tanja Zavrl, 3. a r. OŠ Ivana Groharja Škofja Loka Ko sem bila ša majhna, sem padla skozi seno v našli h kravam. Klavdija Krznarič, 4. r. OŠ 16. decembra Mojstrana Babica Moji babici je ime Duša. Kličem jo babi. Pred leti je stanovala na Jezerskem, sedaj pa živi v Kopru. Velikokrat jo gremo z atijem in mamico obiskat. Babica nas zmeraj toplo sprejme. Pogovarjava se o raznih stvareh. Kadar je poletje, me pelje na plažo, da se kopava. Sedaj, ko je zima, pa se hodimo kopat v hotel Žusterna. Rada ji pomagam pri raznih delih. Babica mi zato večkrat kaj podari. Zadnjikrat mi je podarila pulover. Tega darila sem bila zelo vesela. Babico imam zelo rada. Simona Plaznik, 3. r. OŠ Jezersko S kuho je križ Kadar kuham za šolo, koristi od tega je malo, saj ponev takrat zasmodim ali skledo v črepinje zdrobim. Takrat najbolje storim, da se skrijem, kuharske umetnije ne ponovim. Povem vam, s kuho so problemi, ki ne moreš jih rešiti -prismojenih jedi v celofan zaviti; kuhanje za šalo te veliko stane, zato je še najbolje, če mama pri štedilniku ostane. Mateja Lah, 6. b r. OŠ Bratov Zvan Gorje Majavi zob (ob otvoritvi šolske amublante Le kako izruvam naj majavi zob, ko pa to ne gre mi dobro od rok? Ze vem, vrvico pripravim, z njo hitro zob obglavim. A vrvica pretrga se mi, zdaj huda sem za tri. Novo idejo sem dobila, zato za vrata sem stopila. Vrvico za kljuko in za zob priveze m ter na tla se uležem. Vrata zaprem, zdaj bo joj, a vrata vlečejo me za seboj. Ho! Kislo se držim, ne ve, kaj naj še storim. Fantje! Novo imam varianto, zdaj grem v zobno ambulanto. Mojca Marin, OŠ Heroja Bračiča Tržič Vlak Ko vlak zdrvi po progi svoji, se misel porodi v glavi moji. Kako lepo bilo bi se peljati, tja daleč brata obiskati! Čez polje vije se železna cesta, po nji se pride v daljna mesta. Veselo piska in sopiha vlak, ko na postajo se pomika. Veliko potnikov prepelje, izpolni vsakršne jim želje. Lahko prespijo, se okrepčajo, preberejo kaj ali molčijo. . Stojim na polju in ga gledam, pomaham in se mu nasmehnem, želim mu vedno srečno pot, še dolgo, dolgo brez nezgod. Tilen Pokom, 3. d r. OŠ Petra Kavčiča Škofja Loka Ob 40-letnici Pila Bil sem povabljen na prav nenavadno praznovanje rojstnega dne. V četrtek, 25. februarja, smo se odpravili z avtobusom v Ljubljano. Prireditev ob rojstnem dnevu je bila v Cankarjevem domu v okrogli dvorani. Slavljenec je bil PIL, ki je slavil 40-letnico svojega obstoja. Pred vhodom v okroglo dvorano je bilo precej ljudi in že tam smo dobili žvečilne gumije, bonbone in priponke z napisom PIL. Ko smo stopili v okroglo dvorano, sem bil presenečen, saj sem mislil, da je večja. V dvorani so že sedali nekateri znani Slovenci. Prepoznali smo Boža Kosa, Marjanco Jemec-Božič, Bineta Roglja in Branko Jurca. Kmalu so pogasili luči in na platnu se je zvrtel kratek film. Zatem sta prišla na oder Rok in Blažka, znanca iz Periskopa. Zopet so zavrteli film in na platnu se je prikazal Jos in uganjal svoje norčije. Zraven je bil še Pepe Napak. Film so večkrat ustavili in vmes sta se Rok in Blažka pogovarjala o zgodovini Pila, igralci pa so recitirali razne pesmi. Proti koncu predstave je »vdrl« v dvorano Jos in na vozičku pripeljal ogromno torbo. Vsi nastopajoči so zaplesali. Po predstavi pa smo bili povabljeni k pojedini. Vsakemu povabljencu so podarili izvod Pila. V spomin na ta slavnostni dan so se nam nekateri nastopajoči podpisali. Moj PIL je okrašen z mnogimi podpisi in Josovim posvetilom. Spravil ga bom za spomin na res prijetno in nenavadno praznovanje rojstnega dne. Janez Ambrožič, 8. b r. OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled Na farmi Zjutraj smo se učenci vseh drugih razredov odpravili v Hrastje na farmo. Na farmi smo videli domače živali. Imajo okrog 200 krav. Dobra krava daje na dan 40 litrov mleka. Imajo tudi teličke. Nek teliček je bil star en dan. Krave imajo dva prostora, enega za jesti in enega za spati. En hlev pa imajo za krave, kjer rodijo teličke. V posebnem prostoru imajo aparate za molzenje. V drugem prostoru je bazen, kamor teče mleko. Po končanem ogledu smo se zahvalili in odšli na avtobus. Napisala Tina Bozovičar, narisal Erik Zoran, 2. r. OŠ Simona Jenka Kranj, DE Center 75 GLAS 8. STRAN ZANIMIVOSTI, REPORTAŽA Torek. 22. marca 1988 Frančiška Bolka, Koroščeva mama iz Cerkelj V predpasniku nobenega ne prineso Cerklje, 19. marca — Kdo iz svojih otroških let ne pozna zgodbe o Vidku in njegovi srajčici. -Sedmero jih je bilo pri hiši, eden manjši od drugega. Rasli so v revščini, drug za drugim nosili oblačilca in ko je srajčka prišla v last najmlajšemu, Vidku, mu je skoznjo že sonce sijalo na golo kožo. Takih zgodb je bilo v preteklosti na pretek. Sedem, deset, dvanajst in več otrok se je rojevalo kmečkim materam. Koroščeva mama iz Cerkelj je celo med temi junaškimi materami svojevrstna rekorderka, rodila je 17 otrok. • Če bi bili še enkrat mladi, ali bi se spet odločili za tako veliko družino?« »Gotovo bi se, kaj pa mi je bilo hudega! Zdravi so bili, pridni, še zdaj radi pomagajo. Tudi roditi jih ni bilo težko, v»bertahu« pa nobenega ne prineso, kot so imeli navado reči Praznikova mati. Tudi prehranili smo se, če prav nas je bilo veliko.«* • Otroci so vam pripravili veli' ko skrbi, pa tudi veselja. Se katerega dogodka iz preteklosti posebno radostno spominjate?« »Spominjam se, ko je bil rojen petnajsti otrok, deseti sin Milan. Njegov oče ga je z velikim ponosom nesel iz bolnišnice, rekoč: Poglejte ga, desetega brata! Tu di zadnjega, Pavlovega rojstva se rada spominjam. Boter mu je bil maršal Tito. Pri Kernu so nam pripravili veliko praznovanje. No, maršala (ali njegovega zastopnika) ni bilo, ker je bil nekaj zadržan, poslal pa nam je velik razkošen paket. Veliko spominov je, lepi ostajajo, grenke pa pozabiš.«* • V četrt stoletja ste rodili 17 otrok, danes pa živite sami?« »Prvega sem rodila, ko mi je bilo 21 let, zadnjega pri 46. Pred 21 leti sem ovdovela, trije otroci so bili še mladoletni. Drug za drugim so odšli od doma, vendar še vedno radi pridejo domov. Dva sta si postavila hiše tu poleg, vsak dan se oglasita. Ostali pa, kakor nanese. Včasih smo imeli malo zemlje in jo obdelovali, zdaj pa so si jo otroci razdelili med seboj. Nobene bogatije ni bilo, pa vendar je vsak dobil košček in nikoli se niso kregali. Ze tedaj, ko so odraščali, so bili vedno složni in radi so se imeli. Zato pa tudi danes še vsak rad pride pod domačo streho.«« • Raste že četrti rod Korošce-vih. Veliko je vnukov in pravnu-kov. Koliko se vas zbere ob kakem družinskem prazniku za domačo mizo?« »Ko bi le mogla prešteti! Za 81. rojstni dan jih je bila polna hiša. Skoraj vsak od mojih otrok ni šel po mojih stopinjah, da bi imel prav veliko družino. Eden od starejših sinov, Ivan, jih ima pet. In njegov sin Ivan, moj vnuk ima štiri otroke. Drugače pa po dva, tri. . .« Če se s sinom Tonetom nisva uštela pri računanju, imam 23 vnukov in 13 pravnukov, kar lepa druščina.« Ni se treba torej čuditi, da v tem koncu toliko ljudi nosi priimek Bolka. In ni se bati, da bi Korošcev rod kmalu izumrl! D. Z. Žlebir 81-letna Frančiška Bolka, mati z veliko začetnico, je ena tistih, ki jim življenje ni prizanašalo. Tenko je morala rezati hlebec kruha, da ga je bilo za vse dovolj, in otroci so morali že za-mlada služit.« • Koroščeva mama, vam res ni mogoče očitati, da niste poskrbeli za prihodnost slovenskega naroda. Kako so se vam rojevali otroci?« »12 sinov sem rodila in pet hčera. Prva je bila Francka, 59 let ji je že. Za njo se je rodil Mirko, potem Ivan, pa Francelj, Mi-ci, Joža, Lojze, Cilka, Tone, Vinko, Garbijela, Angelca, Stane, Ciril, Milan, Marko in Pavel. Pr-vorojenka je že upokojenka, starejši imajo že vnuke, dva sina sta mi umrla (Ciril se je smrtno ponesrečil pred desetletjem, najmlajši Pavel lani). Zdaj 36-letnega Marka je življenje tudi preiskusilo. Vse sorte so doživeli naši otroci. Vsepovsod živijo.«« •V življenju sam ni bilo z ročicami postlano. Trdo ste delali, zraven pa redili in vzgajali kopico otrok. Je bilo težko?« »Tečko je bilo, pa vendar sem bila vedno dobre volje. Mlada sem se poročila, pri dvajsetih, potem ko so mi umrli mama. Nikoli nisem nikamor hodila, na veselice ali kam drugam, še plesati ne znam, niti se voziti s kolesom. Le enkrat pomnim, da sva bila z našim pri Kernu. Potem pa so se rojevali otrooci, drug za drugim. Zdravi so bili pa pridni, čeprav živahni. Ubogali so me in radi so pomagali. Skoraj nikoli mi ni bilo treba dvigniti glasu. No, njihov oče jih je strožje držal, zato doma ni bilo nikoli preglavic z njimi. Morebiti so bili potem v šoli bolj razposajeni! Hiša ni bila nikdar polna, nikoli niso bili vsi doma. Ko so doraščali, so morali služit. Tako smo se preživeli.. Koliko stanejo reveži Kranj, marca —O revščini in revežih je pri nas težko govoriti. Prvič zato, ker socializem teh dveh besed ne prenese, drugič, ker so socialna merila naravnana samo na uradno zaslužen dohodek, vemo pa, da se naši ljudje znajo tudi na črno kar dobro znajti, da si marsikateri še vedno privoščijo višji osebni standard, kot ga zmorejo. Pa vendar, tudi resnični reveži so med nami. Rado Pavlin iz Centra za socialno delo v Kranju je razkril zanimiv podatek. Kar 882 delavcev s povprečno plačo 270 tisočakov na mesec je lani delalo samo za socialne pomoči, ki so jih izplačali v kranjski občini. Nekaj bi se vsekakor dalo prihraniti: v otroškem varstvu s povečanim deležem staršev pri pokrivanju stroškov za vrtec, s krčenjem subvencij stanarin. Nikakor pa ne bi smeli poseči na področje socialnega skrbstva, je delaj Rado Pavlin. Kako naj zapremo vrata pred upokojencem, ki ima za preživetje samo golo pokojnino, vredno, na primer 150 tisočakov, od katere mora odšteti 80 tisočakov za stanovanje, 30 za elektriko? H. J. Lepa proslava Zanimivo in lepo prireditev ob dnevu žena pa so letos pripravili v Gorjah, piše Jože Ambrožič. V dvorani TVD Partizana so tokrat v programu nastopili godba na pihala iz Gori j, moški pevski zbor DPD Svoboda Gorje in moški pevski zbor iz Preddvora, domača pionirska folklorna skupina in učenci osnovne šole bratov Žvan iz Gorij. Nazadnje pa sta za ples poskrbela še Florjan Tišler in njegov sin, ko sta igrala na harmoniki. Mladina v Kranju V ciklusu okroglih miz kranjska OK ZSMS pripravlja danes, v torek, 22. marca 1988, z začetkom ob 16. uri v kadilnici Prešernovega gledališča pogovor o uredniški politiki Mladine, Katedre in itadia Student. Udeležbo so, po besedah organizatorja, potrdili vsi odgovorni oziroma glavni uredniki s Franci-jem Zavrlom na čelu. Vstop tudi tokrat prost. V. B. uredništvo tel. 21860 Nazaj k družini Kranj, marca — Društva prijateljev mladine navadno delujejo precej ob strani, zato o njih tudi kaj dosti ne vemo. Tam pa, kjer so razgibala življenja otrok in staršev, se zavedajo njihove pomembnosti. Od klasičnih dejavnosti, kot so pionirska aktivnost, izdajanje šolskih glasil, bralna značka, kurirčkova pošta, letovanja, pridobiva v tem okviru pomembnost skupna družinska vzgoja. »Ta del dejavnosti je zajet v program sveta za družbeno in družinsko vzgojo, ki ima od vseh naših sekcij najbolj pisan, otroško obarvan program,« pravita minuli teden izvoljeni predsed- nik kranjske zveze društva prijateljeve mladine Lojze Godler in podpredsednice Grozdana Mrkaič. »Vemo, da ugodno socialno in kulturno okolje spodbujata razvoj otrok in da pri tem nimajo vsi enakih možnosti. Naši programi naj bi pomagali, da se socialne razlike med otroci in v tem pogledu zmanjšajo. Prizadevamo si, da bi vsaj enkrat mesečno pripravili nekaj za najmlajše v krajevnih skupnostih, vključujoč tudi tiste otroke, ki ne obiskujejo vrtca. K organiziranim dejavnostim za otroke pa ni morali pritegniti tudi starše. Tako smo med starši opravili anketo, da bi videli, kaj se jim zdi za otroke najbolj privlačno. Na prvem mestu so to gledališče predstave za najmlajše, najraje v Prešernovem gledališču. Potem bi radi najširšo otroško prireditev, nekakšen »veseli tobogan«, pa razstave malih živali, glasbene predstave. . . Med izvajalci so se starši najbolj ogreli za Svetlano Makarovič in Andreja Šifrerja. Svet za družinsko vzgojo je staršem ponudil tudi razna predavanja, medtem ko so njihovi otroci na prireditvah, vendar jih je predlog pusti bolj ali manj ravnodušne. Dandanašnji so družine premalo skupaj, zato je naš predlog, da bi se družile tudi na letovanjih. Pripraviti bi morali program aktivnega skupnega letovanja staršev in otrok, nekaj podobnega, kot imajo taborniki.« Nedavna letna seja kranjske Zveze društva prijateljev mladine, kjer so razgrinjali tudi taka vprašanja, je pokazala, da bi bi; la organiziranega dela z otroki potrebna najbolj mestna naselja, kot je Planina. V vaška so se kar uspešno vrasla, zlasti pohvalijo delo društva prijateljev mladine v Šenčurju, na Primsko-vem, spodbudno je na Visokem, Golniku, Zlatem polju... P1"0" grami dela so obsežni, kvalitetni, težava nastopi, ko potrebujejo denar zanje. Dve skupnosti, izobraževalna in otroško varstvo, jih financirata. Za vse, kar bi radi dosegli, pa ni dovolj, poudarja Lojze Godlar. Zato morajo »živeti« tudi od tistega, kar jim uspe sproti napaberkovati. D. Z. Žlebir Triglavski narodni park proti komercialnemu nabiranju gob in zelišč Bo roparjem in zaslužkarjem odklenkalo? Bled, 18. marca — V sosednji Italiji veljajo za nabiranje gob zelo strogi predpisi. Gobarji morajo imeti za to dovoljenje, določeno je tudi, kje smejo nabirati koliko, katere vrste gob... Pri nas je v primerjavi s sosedi prava anarhija: vsak lahko nabira gobe, kjerkoli hoče in želi, brez omejitev pri količinah, vrstah. Posledice so nam vsem dobro poznane. Nekatere vrste gob izginjajo iz naših gozdov ali postajajo zelo redke, ljudje v hlastanju za eno gobo uničujejo druge, poškodujejo gozdno drevje in poti, kalijo gozdni mir in vnašajo zmedo v živalski prostor. Kot je povedal Mladen Berginc iz delovne organizacije Triglavski narodni park, so lani opazili gamse celo na Rudnici. Zakaj so prišli tja? Verjetno zato, ker v hribih niso imeli več miru. Vse to so razlogi, da bodo gozdno gospodarske organizacije skupaj z gobarskimi družinami in Triglavskim narodnim parkom pripravili občinski predpis, ki bo sicer še naprej dopuščal ljubiteljsko, nedeljsko (zmerno) nabiranje gob, preprečil pa naj bi ropanje narave, zaslužkarstvo in donosno trgovino ter »zaustavil« komercialne nabiralce iz Italije ter tudi iz Slovenije in Jugoslavije. Podoben predpis pripravljajo tudi severnoprimorske občine, kamor tudi seže del parka, sicer pa se v parkovni upravi zavzemajo za to, da bi na ravni republike sprejeli predpis, ki bi to področje urejal enotno za vso Slovenijo in bi bil tudi osnova za občinske predpise. Nesporno je, da samo odlok ne bo vzpostavil reda in preprečil anarhije, če ne bomo hkrati tudi dvignili splošne gospodarske kulture. Za to lahko rečemo, da je na razmeroma nizki ravni. Le kako naj si razlagamo, da v gozdovih še vedno srečujemo gobarje, ki nabirajo le jurčke in lisičke, vse ostale gobe pa pomendrajo, jim odbije]0 klobuke in podobno. V Triglavskem narodnem parku pa sku šajo narediti red tudi pri nabiranju zveUSm Ljubitelji narave vedo, da je na južnem* obrobju parka vse manj pelina in da se P dobno dogaja tudi z encijanom. Radlog' n primerno in prekomerno nabiranje. V Par ku so na tem področju že storili prve k°/a, ke. S portoroško Drogo, ki je največji odk0" povalec zelišč, so se že dogovorili, da bod njenim nabiralcem za vsako leto posebej iz* dajali soglasja: sicer pa so na eni od sej sveta TNP sklenili, da bo treba sprejeti pravila za nabiranje zelišč in tudi nekaterih druglP rastlin ter o tem obvestili planince in tujce, ki prihajajo k nam na dopust in izlete. C. Zaplotnik Pri Doklovih je vedno zeleno Tako lepo se je Doklovim v teh devetih letih razrastel fikus v kuhinjskem kotu ob oknu, da ga je res lepo pogledati. Še lepši pa je občutek posedati za mizo, saj je tako, kot bi posedali kje zunaj pod drevesno krošnjo. 326 listov ima fikus Doklove Vesne z ulice Tončka Dežmana v Dom učencev postaja Centru usmerjenega izobraževanja predrago breme V jeseniškem domu stanuje le šest učencev Jesenice, marca — Trije od šestih obiskujejo gostinsko polo na Bledu, trije pa so v Žicu; dva sta prišla od daleč, eden je domačin. Do polletja so bili v domu še učenci Gradbinca iz drugih republik, a očitno se niso vklopili in so odšli. Število gojencev se od začetka usmerjenega izobraževanja iz leta v leto bolj osiplje. Kaj bo z domom, ki je za Center usmerjenega izobraževanja čedalje dražje breme? V predlogu varčevalnih ukrepov republiške izobraževalne skupnosti namreč tudi priše, da bo pretresla upravičenost obstoja slabo izkoriščenih domov za učence. Jeseniški dom vsekakor sodi v to skupino, vendar ga izobraževalna skupnost Slovenije že lep čas ne sofinancira več, ker gojencev ni niti za eno vzgojno skupino. Severin Golmajer iz Centra usmerjenega izobraževanja je dejal, da se resno ubadajo z vprašanjem, kaj naj store z domom. Center ga ne bo mogel vzdrževati. Samo plači dveh zaposlenih v domu in stroški ogrevanja zahtevajo na mesec dober poldrugi milijon dinarjev, ki jih kajpak ni mogoče razdeliti na šesterico stanovalcev. Drugih stanovalcev pa tudi ni, odkar je Železarna sklenila obsežno gradnjo. Učenci trenutno plačajo za bivanje v domu (hranijo se v sosedni stavbi obrata družbene prehrane) 2800 do 4500 dinarjev na dan, odvisno od števila postelj v sobi. V razmišljanjih, kaj z domom, se kaže več možnosti, vendar bo potreben dogovor z obema ustanoviteljema, to je občinsko skupščino in železarno. Za predelavo v učilnice s po tridesetimi učenci dom zaradi nizkih stroškov ne pride v poštev, zato bi bilo verjetno še najprimerneje v njem naseliti bodisi storitvene obrti ali pa prostore spremeniti v stanovanja. Posebne škode tudi ne bi bilo. pravi Severin Golmajer, če bi dom zaradi drugačnih namembnosti prostora podrli. Dom je star 24 le*.; morali bi zamenjati streho, obnoviti okna, vodovodno inštalacijo in še kaj drugega. Skratka, o usodi doma učencev na Jesenicah še ni nič dorečenega, dejstvo pa je, da vztrajati ne kaže več. Časi, ko je bilo v njem tudi po 354 učencev, prostora pa je samo za 120, se ne bodo več vrnili. Svoje je naredila drugačna mreža srednjih šol, ko se je jeseniški Center naslonil zlasti na učenec iz domače in sosednje radovljiške občine, ki se v šolo in domov lahko vozijo, drugo pa pripiranje zaposlitvenih vrat za ljudi od drugod, zlasti iz južnih republik; odkar jeseniške tovarne ne plačujejo več oskrbnin v domu, tudi učencev praktično ni več- H. Jelovčan Kranju, deset novih pa pravkar razvija. Še večji bi bil, pa so ga morali porezati, ker je tiščal balkonska vrata. Zdaj so ga malce preusmerili, da ima spet prostora za nekaj naslednjih let. Kaže, da mu tu ob sončnem balkonskem oknu silno prija. Lepo se mu svetijo listi, kot bi jih lakirali. Večkrat mu Vesna obriše liste, kajti od plenic se hitro nabira prah na njih. Dela da kot velika omara v sobi, pra- vi. Vendar, preveč ne smes šariti po njem, sicer mu listi tudi odpadajo. Lani so ji svetovali naj jih namaže z nekim preparatom, pa mu je le škodoval. Vsake štiri tedne liste poškropi z vodo, zaliv8 pa ga s postano vodo, ki J1 včasih doda malo cvetala-Drugega nič. Le prepiha ne sme imeti, in vsakih nekaj let ga je treba presaditi. V le* senem škafu se, kaže, najbO' lje počuti. D. Dolenc Potica iz modla je najboljša posode, posebno pa modle z8 potice še veže Franc Perme> sicer lončar v lončarskem podjetju v Komendi. »Cel rod ima lahko eno p0' sodo za potico, če pazi nanj0' Lahko tudi dlje. Vezal sem *• sto let staro. S Krtine Pr' Domžalah do mi jo prinesli vezavo. Saj je bila že prej W d i prevezana, a se s stalno ra' bo žica izrabi, posebno sp0^ daj, kjer se drgne po tleh Pe' či. Na novo jo prevežem, P8 je kot nova. Navadno črno **! co uporabim za to. Najpre.l naredim mrežo čez dno p°u' čnice, konce potegnem v nO' tranjost posode, potem pa n* robu zvežem vse konce v ve nec ali verižico. Pri tem de'1* tudi vidim, če je potičnica d& bro narejena. Če se pri vez8' vi, ko moram le malo zftte gniti žico, rob kruši, je slab8, če se ne, je dobro žgana- No, izgleda, da zdaj v L°0' carskem podjetju v Komenj* dobro žgejo kajti skleda, * jih je tisti dan imol v de™ Franc Perme, se nobena f1 okiušila. Lepe pa so, lepe, j£ raznih velikosti, tako da JlP lahko porinemo tudi v nav8 den štedilnik. »Sem pa tudi že počene d8 jal skupaj,« pove Franc »le ", taka da veliko več dela. S se lotejpom jo najprej skup8^ /lepim, potem pa zvežem -»t' veste, ljudje se neradi 1°^9 od stvari, ki spominjajo n \ prejšnje rodove. In model l potico je že taka hišna vre° nost« D. Dolenc Se še spominjate, ko jih je iz peči na loparju vlekla stara mama. Ne tistih na »plehu«, temveč one, lončenih modlih, narebranih in z žico povitih. Tista potica je bila »glavna«, za v nedeljo oziroma praznični dan za na sredo mize. Čeprav je bila »fila« za vse enaka, se je zadela ta bolj pomazana in tisti veliki rjavi orehov »polž« na sredi je bil najlepši na vsem svetu. . . » V sodobnih kuhinjah prave lončene potičnice le redko srečamo, zato pa imamo vse večjo vrednost v hišah, ki so ohranile kmečke krušne peči. Kot posebna dragocenost, ki prehaja iz roda v rod Gospodinje silno pazijo nje in redka je, ki ni z žico povezana. Ponavadi so bili v krajih, kjer so se delale potičnice, mojstri, ki so lončeno posodje tudi povezovali. V Mlaki pri Komendi lončene so. na- Torek, 22. marca 1988 Gorenjsko kmetijstvo 9. stran ^mjmmmmiGLAs A "DOT TQiO "D"PT /l ijv 71 lli.iV J i I \ I IN PRIDELEK Gorenjsko kmetijstvo NAPREDEK JE VELIK, TODA LAHKO BI BIL ŠE VEČJI »Hrana, naša vsakdanja skrb!« so pogosto izrečene besede, ob katerih pa, žal, tudi najodgovornejši pozabijo, da je to dejavnost, ki terja trajno družbeno pomoč. To ni samo slovenska ali jugoslovanska posebnost, tako je tudi v kmetijsko razvitejših državah, kjer pa imajo v primerjavi z Gorenjsko in Slovenijo še to prednost, da kmetijska zemljišča niso tako razdrobljena kot pri nas. Družba sicer pomaga kmetijstvu na različne načine — z nekoliko ugodnejšimi posojili, z denarjem, ki ga delavci prispevajo iz svojih osebnih dohodkov v preskrbovalne skupnosti (naslednice intervencijskih skladov), z nevračljivim denarjem za izboljševanje kmetijskih zemljišč..., toda glede na pomen kmetijstva je ta pomoč še vedno nezadostna. To velja predvsem za kmetijstvo v hribovitem svetu, kjer so obdelovalne razmere težje kot v ravnini. Nihče ne more reči, da gorenjsko kmetij-I^0 v zadnjih dveh ali treh desetletjih ni j1 aPredovalo, toda nedvomno je, da bi se ahko razvijalo še hitreje. To vedo ljudje, ki elaJo v tej dejavnosti, in to potrjujejo tudi Podatki. Če se ustavimo pri živinoreji, na-^nčneje pri prireji mleka, potem ta napreci 'zrazen v številkah, pomeni tole: leta J*'6 so na Gorenjskem odkupili blizu devet phjonov litrov mleka, lani pa so ga že štirikrat več. Količina mleka je iz leta v leto naočala, v nekaterih obdobjih bolj in v dru-?ln rnanj, odvisno od tega, kako spodbudna ^ bila prireja; ob vsem tem pa je treba podati, da se je poraba močnih krmil in dru-||« beljakovinskih dodatkov v zadnjih treh, tirih letih precej zmanjšala. To je vseka-j.0r Pomemben dosežek in spoznanje, da bo ,lyirioreja tudi v prihodnosti zaradi drage , rrne in vreče temeljila na doma pridelani riru — na pravočasno pokošeni in spravlje-1 travi, na zgodnji paši in na kakovostni avi in koruzni silaži. APETITI PO KMETIJSKI ZEMLJI Pregovor »ura izgubljena, ne vrne Se nobena« pomeni v kmetijstvu »hektar izgubljen, ne vrne se noben.« V Sloveniji smo po drugi svetovni vojni Pozidali 54 tisoč hektarov kmetijske Zemlje, nasilje nad zemljo pa se še nadaljuje, čeprav je na Gorenjskem na Pretek neplodnih grmišč in vzpetin. Brez sramu povejmo, da smo to storili Zato, da bi bila gradnja cenejša in hitrejša. Ravnali smo po pameti kratkovidnega gospodarja, ki misli le na da-jtes in na svoj želodec, ne pa tudi na Jutri in na naslednike. »Pri nas smo še vedno taksnega mišljenja, da je pozidana njiva več vredna, kot so krompir, Imenica, krma za krave,« je že pred ča-*°m dejal kmet iz čirč. »Vem, da je lažje, hitreje in ceneje graditi na ravnih niivah in travnikih, tik ob mestu, kjer p vse pri roki — voda, elektrika, kana-'»zacija, toda kljub temu se bomo mo-ra'» takšnega uničevanja kmetijske ^rnlje odvaditi.« bil ^aPredek je bil torej velik, lahko pa bi večji. Medtem ko so, denimo, lani na ^K-jevih farmah namolzli pri vsaki kravi *ot 6.600 litrov mleka, je bilo v zasebni Ijd1 Povprečje okrog 2000 litrov na kravo. Veru g'avmn razlogov za takšno razliko je seLt a.razdrobljenost prireje v zasebnem le Kt°rju. Povprečna gorenjska kmetija ima Zerni^J već kot tri hektare obdelovalne ktart ' le vsak petindvajseti gorenjski 26nn ima v hlevu več kot devet krav, kar *ke reJCev od 3800, kolikor jih na Gorenj- ncani službi še kakšno urico. verD^e raQ,e prihajajo k nam. o^j lko imamo rednih strank vse ja Ljubljane do Jesenic Prodaje ° Pletenine, pa perilo, piža-Uid.' ^ren'rkc, vedno pa imamo ^Uri ^0seDno ugodne ponudbe, ojji^.če stranka sprašuje za ačUo, ki ga trenutno nimamo, ji rade ustrežemo. Pove nam svojo telefonsko številko in ko tisti izdelek dobimo, jo pokličemo. Seveda je precej več strank, kadar imamo plačevanje na brezobrestno posojilo ali kakšno posebno ugodno ponudbo. Vendar se vse tri trudimo, da strankam vedno ustrežemo in morda je res, da marsikoga prepričamo, da kupi kaj, čeprav se tega ni nameril kupiti." V. Stanovnik 13. STRAN č&§82®EgOTE3GLAS ADRIA DKIELAND BAND Strune tudi tokrat ubiramo jazzovsko, kranjski ADRIA DIXIE-LAND BAND (ADB) namreč igra na aktualnosti. Na začetku leta so gostovali v jazz klubih v Celovcu in Beljaku, kjer gre, glede na zapise, v glasbenih avstrijskih časopisih za navdušenje obiskovalcev. ADB si je s tem prislužil tudi vrsto novih ponudb za igranje v tujini, predvsem v turističnih krajih v poletni sezoni. Dan žena je bil ravno tako delaven, namreč koncert v Londonu za naše zdomce je, poleg polne dvorane, pomenil nove dogovore za nastope. Vse skupaj je bilo podkrepljeno tudi z besedami jugoslovanskega konzula. Ob domačih "špilih" se ADB pripravlja v letošnjem letu tudi za igranje v Italiji, Grčiji, Madžarski, Nemčiji, Franciji. Verjetno velja posebej izdvojiti Nico, kjer bodo sodelovali na evropskem amaterskem festivalu dixielanda. Posebno pozornost vsekakor zasluži tudi zanimiva poteza skupine—z ADRIO AIRWAYS —om so navezali tesne stike v smislu sponzorstva. Slovenski letalski prevoznik jim namreč nudi brezplačne prevoze na njihova koncertna mesta — poteza, ki vsekakor zasluži javno priznanje. Če ni ustrezne pomoči kulturnih institucij, si se prisiljen obrniti na gospodarstvo. Še sreča, da so marsikje pripravljeni pomagati... Za ljubitelje še sledeče: ADRIA DKIELAND BAND pripravlja za soboto, 26. marca ob 20. uri v Domu KS v Stražišču že tradicionalni nastop. Vine Bešter IZ ZAPRAŠENEGA BONTONA KDAJ PRAV GLEDAMO NA DENAR? Zanimiva je tudi tale misel izpred šestih desetletij. Na denar prav gledamo: če ga ne izdajamo brez potrebe in lahkomiselno. Potem pa Navodila za lepo vedenje še podrobneje razlagajo: Da spoznaš vrednost denarja, zapisuj redno, koliko denarja dobiš in koliko ga izdaš. Ne govori; imam premalo; ni vredno, da bi zapisoval. Kdor ni z malim zadovoljen, velikega vreden ni. In komentar današnjega časa? Očitno smo vsi postali nevredneži... LJUDSKI OBIČAJI • BENEDIKT ZEMLJO ODKLENE Benedikt, ustanovitelj slavnega benediktanskega reda, je v ljudski veri pomočnik zoper zastrupljenje in čarovništvo, k njemu pa so se zatekali tudi bolniki, priporočajo se mu šolarji in dijaki. God svetega Benedikta je 21. marca, na začetku astronomske pomladi. Zato je pravi pomladin. Ljudje pravijo, da Benedikt ''zemljo odklene": do tega dne trava nič ne raste, posihmal pa raste, čeprav bi jo nazaj tlačil. i Ansambel Lipa iz Cerkelj Pripravljajo se na snemanje Ansambel Lipa za nastop na Novinarskem večeru v petek nismo izbrali le zato, ker so domačini, marveč tudi zaradi skladb, po katerih ga že poznajo, in so z njimi tudi že uspeli širom Slovenije. Od leve proti desni (stojijo): Milan Capuder-harmonika, Iztok Vidic-klarinet, Rudi Vidic-trobenta, pevka Jana Petek, pevec in vodja Vinko Janežič; (spredaj): Bojan Batič-bariton in Iztok Prosenc-kitara — Foto: F. Perdan Da je ansambel Lipa iz Cerkelj dobro leto po ustanovitvi postal poznan in tudi priljubljen že kar širom Slovenije, ni le zasluga skladb (lastnih), ki gredo v uho, kot pravimo, in vžgejo, namreč prav gotovo tudi zaradi izkušenj, ki jih ima vodja ansambla in pevec Vinko Janežič. Že 26 let se namreč Vinko ukvarja z domačo glasbo in je bil pred tem kar 23 let vodja ansambla Trgovci. »Ime Lipa smo si nadeli po kraju, po pesmi Davorina Jenka. Sicer pa redno vsak teden dvakrat vadimo. Igramo nekaj mojih skladb. Glasbo pa piše tudi naš klarinetist Iztok Vidic, ki je že končal srednjo šolo in še študira. Precejšen delež pa imata pri naših skladbah tudi Franci Repičnik in pisec besedil Ivan Sivec,« pravi Vinko Janežič. Lani je ansambel Lipa igral ob petkih in sobotah pri Jelenu v Kranju, mesec dni v Titovem Velenju, na gorenjskem sejmu, po Štajerskem in tudi v Avstriji. Trenutno nastopajo vsako soboto v Preddvoru, nastopiti pa nameravajo tudi na festivalih v Števerja-nu in Ptuju in na dveh podobnih prireditvah v Avstriji; ter seveda na poletnih veselicah. »Imamo svoje razglednice, plakate, v kratkem bomo imeli tudi svoj znak (lipa), pripravljamo pa tudi nalepke. Predvsem pa se trenutno pripravljamo na radijsko snemanje,« pravi Vinko Janežič, ki mu v zavzetosti za domačo glasbo ne manjka idej. A. Žalar KAM? ZA PRVI MAJ V ŠVICO IN NA TIROLSKO Kompas vas vabi, da si za prvomajske praznike ogledate najlepše predele Tirolske in Švice. Na pot pojdete 29. aprila, vrnili pa se boste 2. maja. Prvega dne se boste peljali po dravski dolini mimo Beljaka, Spittala do Lienza, po dolini reke Isel čez prelez Felber Tauern do Mittersilla. Nato bo pot vodila proti izviru reke Salzach in mimo Krimlskih slapov do Innsbrucka, ki si ga boste dodobra ogledali. Od tod boste šli čez Arlberg mimo Bludeza proti "žepni" kneževini Li-echtenstein. Drugi dan je namenjen ogledu švicarskih znamenitosti: Appen-zella, St. Gallena, Bodenskega jezera, cvetličnega otoka Mainau, Steina am Rhain. Tretji dan bo pot peljala v svet jezerske pokrajine pod vznožje Glarnskih in Bernskih Alp, v Einsiedeln, Luzern, Interlaken, Brienz in Bern. Četrti dan se boste prek Tirolske strani vrnili domov. Cena izleta je 320.000 dinarjev, za skupine nad deset oseb nudijo poseben popust. Prijave nanj sprejemajo pri Kompasu (telefona 28-472 in 28-473) in na letališču Brnik (telefon 22-347). e gorenjske vasi Noše Piše: D. Dolenc »nan-.SVoJimi tremi hišami spadajo Noše pri Brezjah zagotovo med naj-Prj jiSe Vflsi na Slovenskem. Se vedno so tu tri velike kmetije: pri Kralu, *0; ei^an^ru 'n P" Čcžarju. Vsaka teh kmetij pa je včasih imela še kaj-^Jža "t-6 k''a p" Murniku, ena pri Resmanu, tretja pa je bila Kralova *$tdiin? S° ^° ^cmci me(* v<>Jno požgali. Zdaj je tu eden Kralovih sinov, tud, '.P° hišico. Štiri hiše so torej danes v Nošah, novo pa so zgradili ^•le M *5vandru. Vas šteje vsega 17 duš. V kroniki je zapisano, da so Ig^ ]qc°^e naJveč prebivalcev leta 1890, ko jih je bilo tu 44, najmanj pa Pa, da 3- ko jih je bilo 16. Od leta 1961 pa se že drži število 17. Pravijo a so Noše starejše od Brezij. ^'Juearji cerkvene puščice kovt^fjko'J mogočno posestvo je bilo, vsaj tako kaže, pri Kralu. Stro-novijedkl °cenJujejo, da je hiša tu stara vsaj 400 let. Leta 1840 je bila pre-nern j h' ° tem Pr'^a tutn 'etnica na prelepem vratnem oboku, sklesa-Cirjja^ domačega peračiškega tufa. Kot mi pove gospodinja pri Kralu PfElvil t°'' ^e 'eta *^7 pri hiši pogorel hlev, ko so obnovili tega, so po-gr^j,- udi hišo. Prelepi oboki v notranjosti kaže na mogočno, trdno *id sDJ0.' ^° so pred leti kopali za odtok za kopalnico, so naleteli na star "^Uta h na lončene črepinje, vse pa je še dišalo po sajah. To so bili telo sle^^6 hiše, zidane iz kamenja, zelenem peračiškem tafu pa še ni bi- »ku bre2: J' Je je moralo biti okrog 30 ha. Kralovi so bili tudi ključarji od ua OoJh *Puiic''ce*- Ko so ljudje začeli trumoma prihajati na Brezje ?il tak^° m darovati cerkvi, se je nabralo veliko denarja. Seveda je sčicG j/*?1 v rabi le še kovani denar in ob Marijinih praznikih so bile pu-^ denV e de-setic, dvajsetic. V vreče so jih spravljali in vaški veljaki so t>ovecjar Pri Kralu kpmisijsko preštevali. »Cvangarc« je bilo največ, vedo Wa 7 *• Denar je šel potem naprej, v cerkev v Mošnje, kjer je še danes *tV£*npVSe te vasi °kr°K. z» Brezje, Črnivec, Noše in druge. Prav skozi te «arce« so tudi pri Kralu verjetno tiste čase obogateli. Tri Ptice - tri božje osebe ^ fla a Je bila to včasih res bogata hiša, priča tudi notranjost, v »hiši« je >fcT/ es na stropu velik mavčen krog, kjer je bil v sredini obešen lesen Oralov a kmetija ima svojstveno zgodovino. Ko je bila še vsa zemlja Le redko najdemo po starih hišah še takšnole sveto trojico v obliki ptic, kot je to primer pri Kralu v Nošah. — Foto: D. Dolenc golob. Ko so se odprla vrata, se je spustil izpod stropa, ko so se zapi la za obiskovalcem, pa se je spet dvignil pod strop. Lesene ptice, ki'je bila hišna posebnost, že dolgo ni več, ohranila pa se je druga posebnost, ki pa je tudi redka pri nas: sveta trojica, vendar ne v obliki podob, kot običajno, temveč v obliki ptic; tri ptice, tri božje osebe — oče, sin injsveti duh. Tolikokrat je bila že hiša prebeljena, pripoveduje gospodinja (Jirila, da so se komajda še poznale. Ko so nazadnje obnavljali stene, so iz pozabe vrnili tudi te tri stenske podobe. "Nabita" kmetija Hiša je bila tudi velikokrat prodana. Od Urenčevih s Črnivca j£ prišla po letu 1800 v last Kocjančičevih s Črnivca, kamnosekov, leta 19J05 so jo kupili Malijevi iz Gozda, a so jo imeli le pet let. Gospodarju je umrla žena, delavcev ni bilo, kupljeno je bilo na posojilo in zato so se odločili, da jo prodajo. Hiša je bila »nabita« (naprodaj) in ko so prišli na božjjo pot Primčevi z Dolenjske, so jo okrog leta 1910 kupili. A usoda je hotela, da se je eden Malijevih fantov poročil s Primčevo hčerjo in spet so de pri Kralu pisali Mali. Kmetija je takole šla iz rok v roke, delila se je z dotami, popravljalo se ni veliko, zato je danes hiša potrebna temeljite preno- Noše, tri velike kmetije in ena delavska hišica na robu polja med Brezjami in Črnivcem. — Foto: D. Dolenc Izziv za slikarje Postavili so še nov, modern Mev, še vedno pa stoji stari hlev, ki je pravi izziv slikarjem. Vedno znova ga upodabljajo. Posebno zanimiv je bil, dokler je imel še slamnato streho. Cirilin oče Miha Mali jo je sam popravljal. Spomladanska rž je morala biti za to, »jarca« so ji pravili. Oče je slamo prečesal z velikimi grabljami, iz tega pa »škompe« naredil in jih povezal s »hudobitnimi« trtami. Vsako leto je obnovil toliko strehe, kolikor je bilo slame, po nekaj kvadratnih metrov. Še zdaj hranijo »što-sman«, s katerim je gladil in tlačil »škompe« na strahi. Tudi lan so sejali doma, se spominja Cirila, in mama ga je znala silno lepo presti. Oni so si, preden je okrog 1936. leta prišla elektrika, svetili z leščerbami, toda veliko prej so hišo razsvetljevale smolnate trske. Šele ko so nazadnje obnavljali hišo, so zazidali luknjo oziroma nekakšen dimnik za vrati, ki je držal prav do vrha hiše in linico nja,drugi strani, ki je rabila za zračenje. Tudi lesene »štange«, ki so visele pqd stropom, so odstranili. Nanje so bile obešene deske, na katerih so ppđ stropom kisali mleko. ureja DARINKA SEDI OTESS^Jg^GLAS 14. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA Torek, 22. marca 1988 Finale svetovnega pokala v smučarskih skokih Planica 88 Uvod za kandidaturo Planice za svetovno prvenstvo Ljubljana, 21. marca — Planiški skakalnici 90 in 120-metrski bosta to soboto in nedeljo prizorišče zadnjega dejanja, finala letošnjega svetovnega pokala v smučarskih skokih. Na novinarski konferenci v prostorih ČGP Delo so člani OK Planica razgrnili načrt zaključka svetovnega pokala. Ta naj bi bil tudi uvod za nastop Planice in Gornjesavske doline za kandidaturo svetovnega prvenstva v nordijskih disciplinah za leto 1991 in 1993. O tem, kdo bo prireditelj, bo odločal mednarodni FIS kongres junija v Instambu-lu. Po uspehih naših skakalcev v Calgarvju in na svetovnem prvenstvu v poletih v Oberstdor-fu vlada za zaključni del smučarskega svetovnega pokala v skokih veliko zanimanja. Podpredsednik OK Planica Dolfe Vojsk, sekretar komiteja Igor Čuk in brata Janez in Lado Gorišek so prepričani, kakor tudi ostali, da so dobro pripravljeni za sklepni obračun svetovne skakalne elite. Obe skakalnici, 90 in 120-metrski, sta v lanski sezoni doživeli nekaj izboljšav in korekcij. Urejeni so bili spremljajoči objekti in nared bo tudi nova sedežnica za dovoz tekmovalcev na zaletišče obeh skakalnic. S tem bo Planica ponudila boljše pogoje kot v preteklih letih. Karte in nalepke za vsa vozila, za soboto je cena 1500 in v nedeljo 2000 dinarjev, v predprcdaji je še deset odstotkov popusta, so v prodaji pri turistični organizaciji Kompas in vseh ostalih turističnih poslovalnicah po Sloveniji, Hrvaški in na Gorenjskem. V prodaji so tudi v agenciji Alpetoura. Uradni trening bo v petek ob 9.45, cena priponk je 500 dinarjev. Finale na obeh skakalnicah v soboto in nedeljo se bo začelo ob 11. uri. Doslej so prijavljeni skakalci iz ZDA, Velike Britanije, Kanade, Poljske, Norveške, Švedske, Japonske, ZRN, Italije in ČSSR. Pričakujejo še prijave Finske, NDR, Avstrije in Jugoslavije. Prav gotovo je, da bodo nastopili vsi nosilci olimpijskih medalj s svetovnega prvenstva v poletih. Vprašljiv je edino nastop nosilca treh zlatih medalj iz Calgarvja Finca Mattija Nikanena. Leta ima Kristalni globus za skupnega zmagovalca v svetovnem pokalu že osvojen. Po besedah Janeza Goriška in po pogovoru s tehničnim delegatom finala Fincem Nillom Hallonenom bo ta s seboj pripeljal tudi Mattija. Temu planiške skakalnice ustrezajo. D. Humer V dvorani na Planini Državno prvenstvo lokostrelcev Kranj, 15. marca — Klub lokostrelcev KLIK Ikos Kranj je priredil prvenstvo Jugoslavije v kategorijah fita in indoor. Prvenstvo je bilo 12. in 13. marca v dvorani na Planini. Doseženih je bilo nekaj dobrih rezultatov in tudi državnih rekordov. V kategoriji članov compound prosto je zmagal Dušan Klemen (Muta) z državnimi rekordi: 583 krogi na 25 metrov, 575 krogi na 18 metrov in skupnim rezultatom 1158 krogov. Drugi je Janez Škofic iz Mengša, tretji in četrti Niko Čuš in Marjan Podržaj iz Šenčurja, šesti pa je bil Domen Slana (Ikos). Državni rekord je bil dosežen tudi v kategoriji člani instinktivno. Na 18 metrski razdalji ga je s 540 točkami dosegel Drago Novak iz Šenčurja. Sicer pa je zmagal Janez Vesel (JLA), drugi je bil Drago Novak (Šenčur), tretji pa Rok Hlebš (Ikos). Državni rekord je bil dosežen tudi v kategoriji članic prosto. Postavila ga je Zvonimira Matkovič (Koka) s 1088 krogi. Druga je bila Ksenija Podržaj iz Šenčurja s 1033 krogi, tretja Berta Gergek iz Maribora, četrta pa Marija Tomazin z Jesenic, ki je dosegla 1002 točki. Dobri izidi so bili doseženi tudi med člani prosto, kjer je zmagal s 1120 točkami Nenad Slukič iz Koke. Marjan Podržaj iz Šenčurja je bil s 1107 krogi šesti, Franc Oblak (Donat) pa je bil s 1100 krogi sedmi. J. K. Radovljiška sindikalna tekmovanja Smučarski teki, kegljanje in odbojka Radovljica, 16. marca — ZTKO in sindikalni svet vabita na občinsko sindikalno prvenstvo v smučarskih tekih, ki bo v nedeljo, 27. marca, ob 10. uri na Pokljuki. Startnina znaša 1500 dinarjev na tekmovalca, prijave pa sprejema ZTKO najkasneje do četrtka, 24. marca do 12. ure. Moški bodo razdeljeni v štiri starostne skupine, ženske pa v tri. Razpisano je tudi sindikalno tekmovanje v kegljanju v borbenih partijah. Tekmovanje bo predvidoma v začetku aprila na kegljišču doma Upokojencev v Radovljici. Vsa pojasnila dajeta ZTKO Radovljica in občinski svet Zveze sindikatov . Prijave bodo sprejeli najkasneje do 29. marca do 12. ure na ZTKO Radovljica, Gorenjska 26. Do 1. aprila bo že znan urnik tekmovanja. Startnina je 6000 dinarjev. Prav tako je razpisano radovljiško sindikalno tekmovanje v odbojki. Tekmovanje bo med 15. in 24. aprilom v telovadnici v Radovljici, na Bledu, v Begunjah, v Lipnici, Gorjah in Lescah. Prijavni-na za vsako ekipo je 10 tisoč dinarjev, prijaviti pa se je treba najkasneje do torka, 5. aprila. ZTKO Radovljica tudi razpisuje tekmovanje za pokal Jugoslavije v odbojki za člane in članice, za območje radovljiške občine. Prijave z navedbo vodje ekipe z njegovim naslovom pošljite na ZTKO do 25. marca. Zmagovalec bo igral na gorenjskem tekmovanju. J. K. GledaJt^01*^ Jesenice ureja JOŽE KOSJfJEK Finale alpskega mladinskega pokala v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji Po enajstih letih spet zmaga Jugoslovana D. Humer Foto: F. Perdan Planica, 21. marca — Smučarski skakalni klub Iskra Delta Triglav iz Kranja je bil v Planici pod pokroviteljstvom DO Iskra Delta organizator letošnjega finala pokala za alpski in mladinski pokal v smučarskih skokih in klasični kombinaciji. V dveh dneh je na finalu nastopilo sto tekmovalcev iz šestih evropskih držav, V mladinski konkurenci je skupni zmagovalec mladinec Iskre Delte Triglav Marjan Kropar, tretji je član Alpine iz Žirov Primož Kopač. V ekipni konkurenci so zmagali Avstrijci pred Jugoslovani. Potihem sem pričakoval, da z dobrimi skoki v finalu v Planici lahko zmagam tudi v skupnem seštevku mladinskega alpskega pokala. To mi je uspelo in presrečen sem. Še posebno tudi zato, ker je na tretjem mestu moj sotekmovalec iz Žirov Primož Kopač," je dejal v Planici v soboto zmagovalec v skupnem seštevku Marjan Kropar. Prvič po enajstih letih tega tekmovanja je zmagovalec Jugoslovan. Marjan Kropar je doma iz Sp. Brnika in član organizatorja tega finala v Planici SSK Iskra Delte Triglav iz Kranja. Tekma mladincev je bila težka. V ospredju naj bi bili Jugoslovani in Avstrijci. Za prvo presenečenje v prvi seriji je poskrbel Italijan Roberto Cocon, ki je po-vedel pred našim Kroparjem in Italijanom Ivom Pestilo. Tudi druga in odločilna serija je pokazala, da se v dolini Avstrijec Steiner ne bo več vmešal v končni seštevek skupnega zmagovalca Italijan Roberto Cocon je bil v drugi seriji še boljši, saj je doskočil pri 94,5 m in to je bil tudi drugi najdaljši skok dneva. Na drugo mesto se je uvrstil nato Marjan Kropar, četrti pa je bil njegov sotekmovalec Primož Kopač. Jasno je bilo, kdo je skupni zmagovalec med posa- mezniki in ekipami. To je bil Marjan Kropar in ekipa Avstrije. V članski konkurenci je nastopila le peščica tekmovalcev. Janez Debelak je bil le boljši od ostalih in zmaga je bila njegova. Rezultati — mladinci — 1. Cocon (Italija) 227,1 (90,94,5), 2. Kropar (Jugoslavija) 210,0 (89,5,89,5), 3. Pestilo (Italija) 209,6 (89,91), 4. P Kopač (Jugoslavija) 207,2 (90,87,5), 5. Arpin (Francija) 194,1 (85,5,84,5), 6. Schoffmann 187,7 (85,5,83), 7. Schiendorfer (oba Avstrija) 187,6 (86,84), 8. Globočnik 185,4 (86,82), 9. Tamše 183,9 (87,5,80), 10. Pušnik (vsi Jugoslavija) 183,1 (87,80), 11. Truzz (Švica) 182,0 (83,83,5), 12. Steiner (Avstrija) 181,4 (88,5,79,5), 13. Martina 177,1 (84,81), 14. Frison (oba Italija) 174,8 (81,81), 15. Scherer (ZRN) 181,5 (80,5,80); skupno: 1. Kropar 105, 2. Steiner 91, 3. Kopač 86, 10. Janus 33, 12. F. Petek 32; ekipno - 1. Avstrija 355, 2 Jugoslavija 304, 3. Italija 106, 4. ZRN 85, 5. Francija 80, 6. Švica 41; člani - 1. J. Debelak (Jugoslavija) 203,2 (89,5,86,5), 2. Hu-ber (Avstrija) 190,5 (99,80), 3. Luedi (Švica) 189,7 (84,5,84), 4. B. Mur 188,2 (87,5.81), 6. Stirn 181,2 (85,78). 8. Baje 178,8 (84,5,80), 14. B. Česen (vsi Jugoslavija) 150,1 (79,5,70,5). Najboljši na finalni tekmi alpskega pokala mladincev: Kropar, Italijana Cocon in Pestile, Primož Kopač in Francoz Arpin. Član TVD Partizan Žirovnica Franci Petek je bil v skupn i oceni alpskega pokala za mladince z 32 točkami dvanajsti. Jubilejni mednarodni smučarski maraton Yassa in odprto državno prvenstvo v maratonih^ Kršinar, Kavalar, Kloiutar in Grašičeva novi prvaki Pokljuka, 21. marca — Smučarski klub Snežinka in SZ Slovenije sta bila organizatorja dveh smučarskih tekaških maratonov na Pokljuki. Pod pokroviteljstvom DO Yassa je bil že deseti jubilejni smučarski maraton in hkrati četrti v letošnjem tekmovanju Alpe Adria Loppet. Udeležba je bila izredna, saj se je v smučine na 21 in 42 kilometrov podalo 550 tekmovalk in tekmovalcev. Na tej smučini je bilo tudi odprto državno prvenstvo v smučarskem maratonu. Za naslov državnih prvakov se je potegovalo osemdeset tekačev. SK Snežinka iz Ljubljane je bila že desetič zapored organizator smučarskega maratona Yas-sa. Hkrati je bilo tudi odprto državno prvenstvo v maratonih. Udeležba na obeh prireditvah je bila odlična. Nad 550 tekačev je imelo dva teka, v prosti tehniki in klasični. Lahko so se podali v 21 km in 42 km smučino. Jugoslovansko odprto državno prvenstvo pa je bilo za člane na 42 kilometrov, ostali tekmovalci kategorij juniorjev, mladincev in žensk pa so tekli na 21 kilometrov. To državno prvenstvo je bilo v prosti tehniki. V najdaljši disciplini za člane je naš olimpi- Knjiga o maratonu Kranj, 18. marca — Nabralo se je nekaj zanimivih atletskih novic. I^tna skupščina Atletske zveze Slovenije ob 7. aprila v Ljubljani. Jeseni pa bo proslavitev 40 letnice delovanja Atletske zveze Slovenije. V Atletski zvezi Slovenije so se tudi odločili, da prevzame Ljubljana mesto prve rezerve za organizatorje evropskega mladinskega atletskega prvenstva, za kar kandidira Varaždin, pa pogoji tam niso najboljši. Bogatejši smo za novo atletsko knjigo. Napisal jo je znani atletski pisec in prevajalec profesor Janez Penca iz Novega mesta. Njen naslov je trideset tisoč korakov, govori pa o maratonu in je priporočljiva za tekače vseh starosti. Naročila sprejema Atletska zveza Slovenije, Celovška 25, stane pa 8000 dinarjev. Prodajali jo bodo tudi na vseh večjih atletskih tekmovanjih. J. K. >encur isce trenerja Šenčur, 20. marca — Športno društvo Šenčur združuje tudi nogometaše. Od članov, mladincev, kadetov do pionirjev. Člansko moštvo Šenčurja v letošnji sezoni išče novega trenerja. Vsi, ki bi radi delali v tem nogometnem kolektivu kot trener članskega moštva, naj svoje pisne prijave pošljejo na Športno društvo Šenčur do 1. aprila. D. H. jec Jani Kršinar, ki je doma s Katarine prekosil vse, je bil hitrejši od vseh in zasluženo osvojil naslov članskega državnega prvaka. V kategoriji juniorjev je bil najhitrejši Ratečan Joško Kavalar, med mladinci pa Kranj skogorec Klofutar. Pri ženskah je bila najboljša Andreja Grašič iz Kokrice. V tej konkurenci je tekla tudi edina članica triglavanka Vida Bertoncelj. Bila je četrta. Rezultati - člani 42 km: 1. Kršinar 1:54,20, 2. Rupnik (oba Unior Olimpija) 1:58,03, 3. Kline (Pohorje Hoče) 1:58,29, 4. Vero-všek (Unior Olimipija), 5. Čar-man (Triglav); juniorji 21 km: 1. Kavalar (Rateče) 55:54,1, 2. M. Kordež (Triglav) 57:50,5, 3. Klofutar (Kr. gora) 57:54,1, mladinci 21 km - 1. Klofutar (Kr. gora) 57:54,1, 2. Dolinar (Brdo) 58:50,3, 3. Nunar (Triglav) 59:07,6 ženske 21 km: 1. Grašič (Kokrica) 1:04,5, 2. Lačen 1*5,18, 3. Srebot (obe Črna) 1:09,11. Najboljši na Yassa teku — ženske 21 km, klasični tek, ženske do 30 let - 1. Jošt, nad 30 let - 1. Kordež, moški do 40 let -1. Rebršak, nad 40 let - 1. Čutar, moški 42 km nad 50 let - 1. Gregorič. D Humer Foto: F. Perdan Jure Frelih najboljši tudi na Gorenjskem Kranj, 14. marca — Po zmagi na kranjskem tekmovanju je Jure Frelih zmagal tudi na gorenjskem tekmovanju za zlato puščico, kjer je nastopilo 56 strelk in strelcev. Jure je s tem napovedal svojo kandidaturo za zmago na slovenskem tekmovanju, ki bo konec meseca v Kamniku. Gorenjsko tekmovanje je bilo v Škof j i Loki. Presenetil je mladinec Boštjan Jalen iz Kranja, ki se je uvrstil na tretje mesto, sedma pa je bila Darinka Smrtnik, ki bo tako tudi nastopila na republiškem finalu. Zmagal je Jure Frelih s 563 krogi od 600 mogočih, drugi je bil Iztok Foj-kar (Škofja Loka) s 557 krogi, tretji pa Boštjan Jalen iz Kranja, tudi s 557 krogi. Sledijo Savo Cerovski, Robert Bradeško, Marjan Umnik, Darinka Smrtnik, Tone Ušeničnik, Franc Strniša, Pave Jereb itd. B. Malovrh 1 Član Uniorja Olimpije Jani Kršinar v pokljuški tekaški smučini v prosti tehniki proti cilju. Postal je novi državni prvak pri članih " 42 kilometrov. Od tekme do tekme Uspel Kurirski smuk — V Javorniškem rovtu je bil 34 smuk Karava"' ških kurirjev, ki je uspel kljub težavam zaradi pomanjkanja snega, vef' dar so ob pomoči graničarjev in drugih uspeli pripraviti progi Borec » Kurir. Razveseljiva je bila udeležba nekdanjih borcev, šolarjev, vojako j miličnikov in mladincev. Tekmovalo je nad 200 smučarjev. Zaslužnim Pr dosedanjih organizacijah smuka so podelili priznanje. Prejeli so jih Do«-0' teja Smolej, Dušan Šega, Ruža Rožič, Janko Rabič, Alojz Noč, Jože R£ sman, Jože Preklaj-Krištof, IV. brigada VDV-odbor za Gorenjsko in 0°[ činski odbor ZB Jesenice. Knjižne nagrade pa so prejeli Mirko Berto1^ celj, Matjaž Kalan, Ivan Kambič, Stanko Noč in Ivan Tušar. V posarne2' nih kategorihaj pa so zmagali Angelca Šmid med borkami, Jože Klinar m-Matjaž Lukanc med borci, ekipno pa ZB Tržič. Med miličniki, cariniki 1 pripadniki CZ je zmagal Jani Kovač, ekipno pa Postaja milice Kranj. PJ* šan Gorišek je zmagal med teritorialci, vojaki in ZRVS, ekipno pa TO *** dovljica. Rudi Horvat je zmagovalec med mladinci, ekipno pa ZSMS Zg ša. Med učenci so bili najhitrejši Andreja Gašperin, Črt Slivnik, Špej Gašperin, Gorazd Bergant in ekipno Čufarjeva osnovna šola. Najhitrej* nasploh sta bila Dušan Gorišek in Špela Gašperin. — J. Rabič Ženski turnir v odbojki — TVD Partizan Križe je organiziral odbojka^ ski turnir v počastitev dneva žena. Tekmovale so štiri ekipe. Zmagal ) Peko DSSS. Tržiško sankasko prvenstvo — Na sankaški progi v biaparski vasir. Zgornjem Lomu je bilo tržiško sindikalno prvenstvo v sankanju. Na pT°. tU v Medendolu je tekmovalo nad 70 sankačev iz 23 osnovnih organiza«^' V posameznih kategorijah so zmagali Marija Kolenc (DU), Vilma riel (Peko DSSS), Breda Meglic (metalka); Milan Česen (DU), Janez Meg"1' (SGP), Albert Perko (Peko Orodjarna) in Tone Kokalj (Peko Orodjarrw Kkipno je zmagala Peko Obutev II pred Peko Orodjarna in Društvom" Upokojencev. — J. Kikel Darjan Petrič prvak na 1500 metrov kravi Split, 21. marca-Splitski zimski bazen na Poljudu je tri dni prizorišče letošnjega absolutnega posamičnega držaV' nega prvenstva v plavanju. Na prvenstvu je največ doseg'8 domačinka Ana Marija Petričevič, ki je osvojila štiri državne naslove. ^ Nastopili so tudi tekmovalci iz Kranja in Radovljice* konkurenci žensk se je najbolje izkazala Triglavanka ZWJ Kalan, ki je državna prvakinja na 100 in 200 m delfin, ni 40 m mešano pa je bila tretja. V tej konkurenci je dobro plava*8 tudi Radovljičanka Polona Rob. Bila je druga na 200 m delfrjj in 400 m mešano. Pri moških se je odlikoval Triglavan Da^j*,, Petrič. Na 1500 m kravi je s časom 15*5,68 postal državni p*" vak, v preostalih disciplinah pa je bil dvakrat drugi. Dobro S° na prvenstvu tekmovali tudi ostali Kranjčani in RadovljičaOj: D. Jorek,22. marca 1988 15. STRAN ^YoW£^jmT(GLAS Nekateri si mislijo: zakoni in predpisi so zato, da jih kršimo Kadar mame ni doma, maček z miško se igra anj, 17. marca - Ob obravnavi poročila o delu ^^^Sg^^ nulem letu bi lahko zgornji naslov razumeli tudi takole: kadar »«sP«kt^ev Jl^aiO, pri *u«, se gostinci, mesarji, trgovci in drugi radi poigrajo s kupci. Gostinci <*nah za mešane pijače radi »zmotijo« v svojo korist, mesarji prodajajo meso nižje kva Utete za boljše in podobno. Gorenjske inšpekcijske službe so se lani °b rednem, vsakdanjem delu vključile tudi Y (republiško) akcijo za zmanjšanje onesnaženosti in ogroženosti okolja, skupno so nadzirale večje množične prireditve na Gorenjskem, pregledale gorenjska smučišča, v tetni turistični sezoni pa tudi gostinsko-turi-stične objekte v Kranjski gori, na Bledu in v Bohinju ter v jeseniški in kranjski občini, penimo nekatere najzanimivejše ugotovile! V vseh večjih smučiščih so ob pregledu "neli obratovalna dovoljenja, za žičnične naprave, kar pa ne velja za nekatere (prenosne) vlečnice v manjših krajih, kot so Uraigoše, Goropeke, Poljane, Kropa, Gorela vas... Na večini množičnih prireditev ni Pri kontroli zdravstvenih domov je bilo ugotovljeno, da je zaradi pomanjkanja denarja že ogroženo vzdrževanje osnovne higiene. Predpisana navodila za preprečevanje širjenja aidsa se ne izvajajo v celoti. Radovljiška sanitarna inšpekcija je laju odvzela v gostinskih lokalih in trgovinah večje število vzorcev mletega mesa, pleskavic, čevapčičev in ražnji-Cev. Analize so pokazale, da so tovrstna živila zelo pogosto oporečna, ker se za mleto meso in za izdelke iz mletega mesa uporablja najslabše meso — °breznine in zmrznjeno meso, ki že kaže nenormalne spremembe. Pogosto ?° za oporečnost krivi tudi zaposleni, premalo skrbijo za čistočo prosto-J^v.-še zlasti kuhinje. dosti sanitarij, še posebej, če upoštevamo s rn}ativ, ki velja za gostinstvo (po dva pi-na&$a ter ?° eno m°ško in žensko stranišče «80 sedežev). Stojnice so neenotne oblike, javlja pa se tudi problem čiščenja prosto-ln odvoza odpadkov po končani priredi-c? ^ večini gostinskih lokalov označujejo ne v skladu s predpisi, pregled cen za mene pijace pa je pokazal, da se gostinci ra-, *zrnotijo« v svojo korist. V polovici preglednih gostinskih lokalov je bila čistoča za-°voljiva, skoraj v vseh pa posvečajo pre-a'° skrbi higieni v straniščih. c-. 'zmed številnih ugotovitev tržne inšpek-Je omenimo le tisto, ki govori o mesarjih. .ddzor je pokazal, da so meso slabše kvali-,te Prodajali po cenah, ki veljajo za meso boljše kakovosti — predvsem pri svinjskem hrbtu, vratu, stegnu, plečih... Pa ne le to: mesa nižnjih kategorij zaradi (pre)nizkih cen sploh niso prodajali, ampak so ga raje predelali v izdelke. Inšpektorji dela so med drugim ugotovili, da obrtniki slabo zaščitijo nevarne stroje, ne vodijo evidenc s področja varstva pri delu, neredno pošiljajo delavce na tečaje iz varstva pri delu in na zdravniške preglede, preveč založijo delavnice in premalo skrbijo za urejenost garderob in stranišč. V delovnih organizacijah je največja pomanjkljivost neusklajenost predpisov z zakonom o varstvu pri delu, ki velja že od junija 1986. leta naprej. Delavci, ki so zaposleni pri kooperantih gradbenih organizacij, so tudi slabo opremljeni z osebno zaščito. Dvigala v nekaterih hotelih nimajo uporabnega dovoljenja, predvsem v starejših gostinsko-turi-stičnih objektih se povečuje dotrajanost delovnih strojev in naprav, s tem pa se povečuje tudi nevarnost za poškodbe ali za zdravstvene okvare zaposlenih. Nesreče so slaba reklama V javnosti se vse bolj zajtavlja vprašanje, ali je bilo umestno urediti sedem kilometrov dolg Žagarjev graben (med Voglom in Ukancem) v smučišče. Resda so se vse nesreče na tem delu je bilo umestno urediti sedem kilometrov dolg Žagarjev graben (med Voglom in Ukancem) v smučišče. Resda so se vse nesreče na tem delu vogelskega smučišča zgodile tedaj, ko je bilo smučanje v grabnu prepovedano, pa vendarle: graben je vsaj posredno kriv, da je bila tudi nesreča s tragičnim koncem 1982. leta, da je pred dvema letoma smučar iz Ljubljane trčil v bukve in se ubil, da sta pred kratkim na bližnjici do Žagarjevega grabna umrla mlada belgijska smučarja, tretji pa se je hudo ranil. Nezgode so slaba reklama za smučišče, zato si na Voglu kajpak želijo, da jih ne bi bilo več. Žagarjev graben je že prišel na slab glas, čeprav v času, ko je odprt, zagotavlja varno in prijetno smuko. Opozorila so resda na vseh dostopih v graben, vendar se skoraj vsak dan odpelje nekaj smučarjev na svojo pest do Ukanca. Ker tudi to ne zaleže, morda ne bi bilo napak, da bi na Voglu v času zapore pred (dokaj širokim) vhodom v graben namestili mrežasto varovalno ograjo, kakršno denimo uporabljajo na tekmah za svetovni pokal. Pa ne gre le za varnost. Žagarjev graben je tudi na spisku tistih bohinjskih posegov v prostor, za katere radovljiški urbanistični inšpektor ugotavlja, da so bila dovoljenja izdana v nasprotju z zakonodajo. Naj bo tako ali drugače: graben je zdaj velika ekološka rana, ki jo bo mogoče ozdraviti le z velikimi vlaganji. Ko so ga urejali, so » pretrgali « naravne vodne poti in povzročili, da ob neurjih voda odnaša material in zasipa bližnji gozd. Kdo je za vse to odgovoren? C. Zaplotnik Sanitarna inšpekcija je pri nadzoru živilskih trgovin, gostinskih lokalov in menz ugotovila kršitev predpisov iz osebne higiene (delovne obleke) in slabo čistočo prostorov, zlasti skladišč in sanitarij, razen tega pa tudi slabo higieno na avtobusni postaji v Kranju in v tamkajšnjem bifeju ter slabo osebno higieno pri zaposlenih v gostinskih obratih ob avtomobilski cesti Naklo. Na področju komunalne čistoče je v kranjski občini največji problem čistilna naprava za komunalne odplake iz dela Stražišča. Naprava ne dela dobro, poleg tega pa tudi nima odvodnika očiščenih odplak. Omenimo še nekatere ugotovitve ostalih inšpekcijskih služb! Stanje v gozdovih je po vetrolomu in žledolomu še naprej resno, zato je treba bolj skrbeti za gozdni red in za lupljenje lesa ter zatirati žarišča zalubni- Radovljiški veterinarski inšpektorat ugotavlja, da je stanje klavnice v Radovljici zadovoljivo, problematična pa je klavnica v Srednji vasi v Bohinju, ki bi bila potrebna temeljite obnove. Isto velja za zadružno sirarno v Srednji vasi. Delovne razmer v trgovinah se poslabšujejo, prostori postajajo premajhni. Stanovanjska območja se širijo, prav tako izbira živil v trgovinah, prodajne površine pa ostajajo enake. Delovne organizacije vlagajo denar predvsem v gradnjo novih trgovin v novih stanovanjskih naseljih, le malo pa ga namenjajo za popravilo starih. Odločbe, ki jih za ureditev prostorov izdajajo inšpekcije, ostajajo praviloma neuresničene. kov. Kvaliteta mleka se je precej izboljšala, tudi po zaslugi veterinarske inšpekcije, ki je vsem, ki so oddajali slabo mleko (z več kot 50 milijonov bakterij v tisočinki litra) poslala odločno o prepovedi oddaje za določen čas. Za večino požarov je kriva malomarnost, ugotavlja požarna inšpekcija. Nekatera podjetja zaupajo gradbena dela tudi neregistriranim delovnim organizacijam ali celo posameznikom. Prevozi potnikov se izboljšujejo predvsem v mestnem prometu, pereč problem ostaja avtobusna postaja v Kranju, ob konicah pa so nevzdržne razmere tudi na postajališču pri Globusu. Na Gorenjskem bi se morali dogovoriti, katera delovna organizacija bo prevzela sanacijo ob izlitju nevarnih snoveh v okolje. Na nekaterih planjskih pašnikih se še vedno med ostalo živino pasejo biki »brez licence« in povzročajo škodo... C. Zaplotnik Zb or tržiških gasilcev Ena od možnosti, kam po osnovni šoli Manj denarja, večja zavzetost Miličnik naj bo g^'č. 19. marca — Na današnjem, 33. občnem zboru so člani občin-^* gasilske zveze v Tržiču ocenili delo v minulih štirih letih. Ugotovi 1 So, da so izpolnili večino začrtanih nalog kljub primanjkovanju "arja. Ker bo letos še manj sredstev, bo potrebna večja prizadeva-°st članstva. članstvu Gasilske zveze ob-BOft6 ^ Je še naprej približno 0. gasilcev, med njimi prek 500 -PSrativnih. Večina jih deluje v cvetih *~.....■ ^ ■ ■ ■ — - * i— ril!9:!0 Pa tudi pet industrijskih Lani so gasilci našteli, kot je 2'ežence k** Prek 30 intervencij, med ka-žar1^' na sreč° m bilo veliko po- teritorialnih društvih, zbora seznanil po-OGZ Tržič Jelko Hlad- bru?v-. Največja požara sta iz-je) nnila v stanovanjski stavbi v strlendolu in trgovini Zlit v Bi-Sq lCl Pri Tržiču. Ob več vajah, ki H0 P°kazale dobro pripravljene a ukrepanje, so gasilci na-t^nili veliko časa pripravam za l^^ovanja in udeležbi na njih. °bčinskem pionirskem tek- Zrn an^U se ^e z^ra'° ^ desetin; J^govalci v posameznih kate-rerjIJari so nastopili še na go-ske em tekmovanju. Občin-^ic^9 Umovanja za člane, čla-2\ .ln mladince se je udeležilo m0 esetin, na gorenjskem tek-že^ anJu pa sta se pomerila le iz Bistrice. Na gorenj- valo*1 Srečanju članic je tekmo-pj0 .5 desetin. Izvedli so tudi eki ki kviz za 11 tričlanskih Veliko dela so vložili v iz- gradnjo gasilskega doma v rvo-vorju, največjo pridobitev pa pomeni nakup večjega kombiniranega vozila in dveh kombijev. Predsednik OGZ Tržič Franc Šavs je med drugim naglasil, da so v preteklem mandatnem obdobju uresničili večino nalog iz delovnega programa. Omenil je le zastoj pri izdelavi ocene požarne ogroženosti v občini in neopravljen tečaj za nižje častnike. Opozoril pa je na pereče pomanjkanje predavateljev, ka. dokazuje potrebo po izpopolnjevanju gasilcev. O nujnosti izobraževanja in strokovnega usposabljanja je govorila tudi večina razpravljal-cev, saj novi materiali ob požaru pretijo z raznimi nevarnostmi predvsem gasilcem. Ob razraščanju požarnih nevarnosti bo seveda treba nameniti veliko pozornost preprečevanju požarov, zlasti s preventivnimi pregledi, so se strinjali udeleženci zbora. Srečanje v Tržiču so sklenili s sprejemom programa letošnjega dela gasilcev in izvolitvijo novega vodstva. Najodgovornejši dožnosti bosta še naprej opravljala dosedanji predsednik in poveljnik. S. Saje Kranj, 18. marca — Te dni so po Sloveniji potekali informativni dnevi pred vpisom na srednje, višje in visoke šole. Svoj piskrček je pristavila tudi Kadetska šola za miličnike iz Tacna, ki se osmošol-cem pred odločitvijo letos predstavlja z razstavo o delu in življenju te šole in sprehodom v zgodovino. Gorenjski šolarji jo lahko vidijo v Kranju. Poleg posebej objavljenih razpisov za vpis, informativnih dni in posebnih obiskov tistih, ki se zanimajo za šolanje na kadetski šoli, kar med šolskim letom, so ob jubilejnem letu še z razstavo odprli vrata vsem, ki jih mika poklic miličnika. Najbrž ne bomo povedali nič novega, če omenimo, da je Kadetska šola za miličnike (20 let ji je) ena najbolje opremljenih v Sloveniji. Nanjo se lahko vpišejo fantje, mlajši od 17 let, telesno in duševno zdravi, z uspešno končano osnovno šolo, ki obvladajo slovenski jezik in jim ni bil izrečen vzgojni ukrep. Šolanje na tej srednji družboslovni šoli (pete stopnje zahtevnosti) traja štiri leta. Kadeti med šolanjem stanujejo v šolskem domu, kjer brezplačno stanujejo in se hranijo, dobe uniforme, obutev, učne pripomočke, zavarovanje in pravico do denarnega zneska za drobne potrebe. V šoli se uče splošnih predmetov, tako kot v vsaki drugi srednji šoli, ter nekaj strokovnih in vojaških. Po končani šoli in najmanj treh letih dela v milici so fantje oproščeni služenja vojaškega roka. Kadeti se poleg učenja praktično urijo tudi na terenu, pa tudi številne interesne dejavnosti pripomorejo k temu, da iz šole pride vsestransko usposobljen miličnik. Strelstvo, jamarstvo, radiotele-grafija, borilni športi dopolnjujejo program. Med šolanjem opravijo kadeti smučarski in plavalni tečaj, šoferski izpit za A in B kategorijo, in še kaj. Ko končajo šolo, mlade miličnike razporedijo na splošne postaje milice, kjer pod mentorstvom izkušenih kolegov opravijo pripravniški staž. Kasneje se lahko odločijo za delo v prometu, na železnici, mejnem prehodu, lahko se dodatno usposobijo za delo s službenimi psi ali za posebne enote milice. Uspešnejši se lahko odločijo tudi za nadaljnje šolanje na višji šoli za notranje zadeve. Kadetska šola za miličnike v Tacnu bo letos vpisala 240 kadetov. Kandidati, ki bi o šolanju in poklicu miličnika radi zvedeli kaj več, lahko dobijo podrobnejša pojasnila na postajah in oddelkih milice v domačem kraju, kjer naj bi oddali tudi prijavo. D. Z. Žlebir NA SONCNI STRANI AL? •menite svetilke, delo enegu Plečnikovih učencev, na ^Srednji blejski iillci so leto pred svetovnim veslaškim pr-'V*Uc?tvom v s'**D^m stanju. Ena od njih ima le Se podsta-njVV*11""*?* ?rta *HkiH«!» ostala bite*, enega kraka..: — FotO: Sinilr ' ' ♦ ' > t-' Kranj, 18. marca — V avli občinske skupščine v Kranju so v petek dopoldne odprli razstavo »20 let Kadetske šole za miličnike«, ki je predtem že gostovala v več slovenskih krajih. Izobraževalni center republiškega sekretariata za notranje zadeve je ob obletnici šole v Tacnu razstavo pripravil z namenom, da med mladimi zbudi več zanimanja za poklic miličnika. Na petkovi otvoritvi sta goste uvodoma pozdravila Ludvik Slamnik, načelnik gorenjske uprave za notranje zadeve, in Dušan Kaplan iz kadetske šole za miličnike, skupina mlad i h. kadetov je i glasb« in besedo predstavilo življenjski ptrip šolo pod Šmarno goro, nato pa je kustosinja muzeja ONZ Biserka Debeljak, avtoricu razstave, zbrane popeljala, da si ogledajo razstavljeno fotografsko in dokumentarno gradivo. Zanimiva razstava, ki si jo bodo prišli ogledoval mladi iz gorenjskih osnovnih šol, bo odprta vse do četrtka, 24. marca, vsak dan od 8. do 18. ure. Nanjo so posebej vabljeni tudi starši. — Foto: F. Perdan S palico udaril hokejista Kranj, 18. marca — Na Temeljnem sodišču Kranj so 29-letnemu Sašu Gruškovnjaku z Jesenic zagrozili z desetimi meseci zapora, ker je 28. decembra lani na drsališču Gorenjskega sejma v Kranju med prekinitvijo hokejske tekme Triglav — Bled s hokejsko palico udaril po obrazu igralca domačega moštva P.S. in mu tako poškodoval oko, da je moral ostati deset dni na zdravljenju v bolnišnici. Trajnejših okvar vida sicer ni-mar vendar pa poškodovano oko ne prenese večjih naporov. Ker se je to zgodilo na športni tekmi, bo Gruškovnjakovo ravnanje in obnašanje dlje časa na preskuš-nji — kar štiri leta. Če v tem času ne bo storil novega kaznivega dejanja, bo ostalo le pri pogojni obsodbi, v nasprotnem primeru pa bodo kazen spremenili v zaporno. Gruškovnjak je na obravnavi pojasnjeval, da je bilo srečanje grobo, igra nervozna in da so ga igralci nasprotnega moštva med tekmo precej tepli. Ko pa je zamahnil s palico, se je igralec P.S. nenadoma sklonil in »prestregel« udarec. Sodišče je bolj kot Gruškovnjaku verjelo kranjskemu hokejistu in pričama, ki so povedali, da je blejski igralec že med tekmo grozil P.S., med prekinitvijo, ko mu je kazal hrbet, pa ga je udaril v obraz. Sodišče je ocenilo, da je bil to namerni udarec in da Gruškovnjak zanj ni imel razloga. Hokejista Triglava je udaril po nezavarovanem delu telesa in tedaj, ko tega ni pričakoval. Nepreviden motorist padel Ziri, 19. marca - 17-letni Tomaž K. iz Žirov se je na kolesu z motorjem peljal skozi naselje. Nenadoma ga je zaneslo v levo, tako da je s ceste zapeljal na travnik, kjer je padel. Mladenič je bil hudo ranjen, medtem ko njegovemu sopotniku ni bilo hudega. Nenadoma na cesto Škofja Loka, 18. marca - Na Kidričevi cesti v Škof j i Loki se je dogodila nesreča, ker je nenadoma stopila na cesto pešakinja, 83-letna Milka Novine iz Škofje Loke. Tedaj je namreč pripeljal po cesti Iztok Stanonik, star 24 let, prav tako iz Škofje Loke, ki bi moral biti zaradi bližine prehoda za pešce bolj pozoren do dogajanja na cesti. Novinče-va je prečkala cesto mimo prehoda za pešce, voznik je sicer skušal nesrečo preprečiti, vendar mu ni uspelo. Zadel je peša-kinjo, da je padla najprej na pokrov motorja, zatem pa na cesto, kjer je obležala hudo ranjena. Trk v križišču: pet ranjenih Kranj, 20. marca — V križišču cest Kranj - Spodnji Brnik -Britof - Delavski most se je pri- zavaruje triglav merila prometna nesreča, ki je terjala kup zverižene pločevine in pet ranjenih. 21 —letni voznik osebnega avtomobila Andrej Ši-frer iz Zabnice, ki je pripeljal v križišče od Delavskega mostu, pred križiščem ni ustavil, temveč je z nezmanjšano hitrostjo zapeljal naprej. Po prednostni cesti je tedaj pripeljal Ilija Mar-janac, star 34 let, z Jesenic. Avtomobila sta močno trčila. Med petimi ranjenimi je najtežje poškodbe utrpel sopotnik Goran Marjanac, star 6 let. Vinjeni v lisicah Škofja Loka, 20. marca Ker je bil Janez P., 36, iz Žabnice, preveč vinjen, da bi smel z avtom na cesto, sta ga dva miličnika skušala odstraniti iz prometa. Prepovedala sta mu nadaljnjo vožnjo, vendar ju ni poslušal. Ker se je upiral in skušal kljub prepovedi odpeljati, sta ga prijela in vklenila v lisice, nato pa je moral z njima na postajo milice, kjer se je zagovarjal. Cigaretni ogorek zanetil požar Radovljica, 20. marca - Med Je- lovško ulico in Cesto svobode v Radovljici je odvržen cigaretni ogorek zanetil požar med grmičevjem in suho travo. Veter ga je hitro širil, vendar so domači prostovoljni gasilci ogenj omejili, preden je dosegel bližnje stanovanjske hiše. Smučar povzročil nesrečo Krvavec, 19. marca - Na Krvavcu se je ponesrečila 40-letna Majda Klemenčič iz Podgorja pri Kamniku. Nesrečo je povzročil 22 — letni Roman Pogorele iz Tržiča. Ko je pripeljal z Zvona, je sekal smučišče na spomladanski progi in tam trčil v smučarko. Ranjenki je pomagal dežurni zdravnik na smučišču, potem pa so jo gorski reševalci spravili v dolino, da jo je rešilni avto odpeljal v Klinični center. D. Ž. ureja CVETO ŽitPLOTNlk___... „ . - . , .......... iS i '»'• • * «''******»'*• "t @©E&S3^^GLAS 16. STRAN / ZANIMIVOSTI, ŠPORT OGLASI, OBVESTILA,, Torek, 22. marca 1988 Rezka Lipovec in njenih 93 let Delo in slaba hrana prineseta visoka leta "Kaj pravite! Mateja pa je ženska in pol, kaj?" se je ponosno zasmejala Rezka, medtem ko mi je kuhala kavo najbrž meneč, da kot novinarka tako vem, koga ima v mislih. Toda žal me je Rezka s svojim neposrednim vprašanjem zmedla in nikakor se nisem mogla spomniti nobene skupne znanke s tem imenom. Ko ni dobila odgovora, se je za hip ustavila sredi kuhinje, njene oči pa so se čudile: "Matejo Svet imam v mislih," je doda- la in spet so se ji okrog oči zarisale prijazne gubice. To, da ima Rezka že 93 let, se ne pozna ne na njej, ne v njenem domu pri hčerki Katrci in zetu Jožetu na Bohinjski Beli. Prav tako kot nekoč ima rada v svoji kuhinji glavno besedo, pa tudi pospravljati si ne pusti preveč. Hčerka ji sicer skuha kosilo in temeljito počisti ob koncu tedna, druge samostojnosti pa si Rezka ne pusti vzeti. "Vedno sem bila trmasta in trda," pravi. "Po desetih letih življenja na Bohinjski Beli postaneš Belan, pravijo, toda jaz se po sedemnajstih čutim še vedno trdno Gorjanko. Tako je pač! Kaj bi se človek na starost spreobračal!" Rezka Lipovec se je rodila 1895. leta na Poljšici pri Gorjah v družini s sedmimi otroki. Prebijala se je skozi trdo življenjsko šolo, polno najtežjih del na sosednjih kmetijah. Danes najbrž malokdo ve, da je bila ena prvih furmank. "Bila sem močna in delavna, pa me je gospodar vzel za furmanko. Komaj se je zdanilo, že sva vpregla voz in peljala na Pokljuko, tja do Mrzlega studenca po hlode za žago. In seveda sem tudi na žagi delala in to dva metra dolge surove butare. No, na kmetiji pri Kunsteljnu je bila hrana kot treba, toda tako rekoč vse otroštvo sem preživela ob krompirju v oblicah in ob frlinki. Kaj je to meso, pa sem komaj vedela." Na furmanske čase ima Rezka lepe in tudi manj prijetne spomine. Ti slednji so povezani z dogodkom, ki ji je ostal neizbrisno v spominu. Ko so na Zatr-niku nalagali drva, jo je brcnil konj tako močno, da se dva meseca ni pobrala iz postelje. Toda kdo bi zato tedaj hodil k zdravniku; je bilo predrago. Toda nikoli ni v mladosti življenje tako trdo, da bi pozabili na zabavo. Dekleta so bila tedaj pri uglednih Orlicah, bile so organizatorice športnega in kulturnega življenja v kraju; polni so jih bili vsi plesi, vse dokler ni prišel njen Joža Lipovec. Prišel pa je z lojtro in takrat pod okencem ji je obljubil vse. "Toda v življenju me ni tako ubogal", mu Rezka še danes ne odpusti, saj je prepričana, da je ne bi take Zdravje ima spet višjo ceno Od začetka tega meseca so doplačila za zdravstvene storitve spet dražja, do konca leta pa jih bodo valorizirali še dvakrat. Vztrajno in dosledno popravljanje doplačil za zdravje, da bi pač kolikor toliko ukanili inflacijo, nam govorijo, da tudi tako imenovana participacija, kakor jo že udomačeno imenujemo, dobiva svoj ekonomski smisel. Zagovorniki doplačil v zdravstvu so nas namreč prepričevali, o vzgojnem namenu lastne denarne udeležbe bolnikov. Simbolično plačilo za obisk pri zdravniku naj bi ljudi odvrnilo, da bi za vsako figo obremenjevali zdravnika in polnili čakalnice. Kot pa kažejo današnje razmere, je ta vzgojni in selekcijski dejavnik odpovedal, saj se je obisk pri zdravnikih zadnja leta celo povečal. Koliko pa doplačila zdravstvenih storitev prineso v blagajno, so še pred kratkim zdravstveni delavci radi ponazarjali s slikovito primerjavo participacije z madžarsko risanko o Gustavu, ki se je lotil žaganja drv. Da bi se mu delo hitreje odsedalo, jih žaga s strojem, tega pa poganja tako, da ga sproti kuri z nažaganimi drvmi. Na koncu mu kajpada ostane samo pepel, pa še tega odnese veter. Zdravstveni delavci, ki jih je izterjevanje denarja za zdravstvene skupnosti prelevilo v birokrate, jim jemalo čas in preplavljalo s papirjem, dopovedujejo, da je s participacijo veliko dela, pa na žalost malo učinka. Menda denar, ki se nateče neposredno iz žepov bolnikov prinese le okoli 3 odstotke vsega za zdravstvo potrebnega denarja. Za Gorenjsko smo na nedavnem medobčinskem sindikalnem srečanju slišali celo samo za poldrug odstotek. Sicer pa ne gre iskati dlake v jajcu, dejstvo je, da v brezdanjo zdravstveno vrečo ta denar prav drobno kaplja, posebej še zato, ker je skoraj polovica prebivalcev iz socialnih vzrokov deloma ali pa popolnoma oproščena tega prispevka. V primerjavi z mnogimi milijardami, ki so potrebne zdravstvu, tej najdražji družbeni dejavnosti, za delo, je to kajpada malo. Toda odkar zdravstvo spričo gmotnih težav bolj tanko piska, sta tudi odstotek ali dva dobrodošel dodaten vir preživetja. Droben sicer, toda zanesljiv. To se je pokazalo tudi v začetku leta, ko si je zdravstvo v nesojenem varčevalnem programu pisalo formulo preživetja, sestavljeno večinoma iz odstotkov, podobnih tem od doplačil. — D. Z. Zlebir Zahteva jeseniškega izvršnega sveta Letos vsa kmetijska zemljišča v sklad Jesenice, 18. marca - Kmetijska zemljiška skupnost na Jesenicah je pripravila poročilo o svojem delu v letih 1985 - 1987. Z njim je seznanila tudi komite za gospodarstvo in družbeno planiranje pri jeseniški občinski skupščini. Kot so tam ugotovili, je bilo delo skupnosti v obeh letih uspešno, saj se je zavzemala za uresničevanje sprejete politike. Ob uspehih pa ni moč prezreti nekaterih vprašanj, katerih rešitev odlagajo iz leta v leto. Najbolj moti, da še vedno ni formiran kmetijski sklad in vanj še niso prenesena kmetijska zemljišča. O tem problemu so spregovorili tudi na včerajšnji seji izvršnega sveta na Jesenicah. Kot je pojasnila predstavnica kmetijske zemljiške skupnosti, je njen izvršni odbor zaradi zavlačevanju postopka že večkrat nameraval v tožbo, od česar pa so jih odvrnile obljube lastnikov za skorajšnjo ureditev zadev. Po iz- Trener HK Triglav Milan Grah Kranjska hokejska baza se širi Kranj, 20. marca - V vseh hokejskih ligah so zaključili sezono. V enotni republiški ligi so nastopali tudi hokejisti kranjskega Triglava, mladinsko moštvo Triglava pa je igralo v enotni prvi zvezni ligi. To ekipo in pionirje vodi poklicni trener Milan Grah. Državni prvaki so Jeseničani, v republiški enotni ligi je prvak Kompas Olimpija II, Triglav je bil peti. V enotni prvi zvezni mladinski hokejski ligi je prvak Kompas Olimpija, Kranjska gora Gorenjka je bila tretja, medtem ko so bili mladinci Triglava peti. Trener tega moštva je Milan Grah, ki to sezono prvič vodi poklicno mlade igralce hokeja v Kranju. » V članski enotni republiški ligi je Kompas Olimpija II slovenski prvak. V tej ligi je igralo tudi člansko moštvo Triglava iz Kranja. Bili so peti. Ta tekmovalni sistem ni najbolj posrečen. To gre seveda najbolj na roke Kompas Olimpiji in Kranjski gori Gorenjki. Ko ti dve moštvi ne igrata tekem v prvi zvezni ligi, igrata tekme republiške lige. To je sicer za jugoslovanski hokej dobra poteza, a najmanj koristi imajo pri tem druga moštva. Mladinci Triglava so bili v prvi zvezni ligi peti. V reprezen- urednifttvo tel. 21860 tanci imamu i ustuiju in Uuitn ka. Ta sezona je bila za naše mladinsko moštvo ena od najuspešnejših. Peto mesto je dober uspeh. Za nami so ostali hokejisti Medveščaka Gortona, Bosne in Cinkarne Celje. Moštvo Triglava igra z doma vzgojenimi igralci. Vsi ti so obiskovali našo pionirsko hokejsko šolo, nato so igrali v moštvih pionirjev in prišli v mladinsko vrsto. Ti mladinci so dober kader za člansko moštvo. Nekaj mladincev v prvem moštvu že igra. Prva zvezna mladinska liga je pokazala, da je močna in se vsi res dobro kalijo za poznejšo igro med starejšimi. Pionirska ekipa Triglava je bila v enotni republiški ligi ena od najmlajših. Prvaki so Jeseničani. Triglavani so bili peti med osmimi ekipami. « Hokejski klub Triglav pred pričetkom nove sezone 1988-89 praznuje dvajsetletnico delovanja. V vseh teh letih so dobro reprezentirali kranjski hokej. D. Humer javah predsednika Železarne, le —ta ima veliko zemljišč v posesti, poteka postopek za prenos zemljišč že dobro leto in ga nameravajo kljub zapletenosti čimprej končati. Izvršni svet je sklenil, da bo komite za urejanje prostora pripravil in pospešil postopek pri prenosu zemljišč v kmetijski sklad. Hkrati je tudi terjal, da jeseniška Železarna stori vse za končanje prenosa v letošnjem letu. S. Saje Kranjski planinci vabijo na izlet Kranj, 21. marca - Planinsko društvo Kranj organizira v nedeljo, 27. marca planinski pohod na 1632 metrov visoki Porezen v okviru tradicionalnega zimskega spominskega pohoda. Zbor pohodnikov bo ob sedmih zjutraj pred hotelom Creina v Kranju. Avtobus bo peljal do Petrovega brda, od koder bo še dobri dve uri hoda. Oprema naj bo zimska, posebej priporočljive pa so mučarske palice in očala. Izlet bodo vodili Stane Tavčar, Milan Čelik, Lojze Smolej in Edo Trilar. Prijave z vplačilom sprejemajo v planinski pisarni. J. K. Pokal Turističnega društva Cerklje Cerklje, 21. marca - Športno društvo Krvavec Cerklje prireja v soboto, 26. marca ob 10. uri na Križki planini na Krvavcu veleslalom za pokal Turističnega društva Cerklje, ob 11. uri pa bo prvenstvo Cerkelj za pokal športnega športnega društva. Prijave za turistično tekmovanje sprejema Turistično društvo Cerklje, prijave za prvenstvo sedmih krajevnih skupnosti pa bodo sprejemali uro pred startom v Planinskem domu na Krvavcu. J. K. kmalu zapustil, če bi manj kadil ali pa sploh nehal. "Bil je dober delavec, kretnik na železnici, naredili smo si lep dom, toda svoje razvade ni hotel opustiti niti tedaj, ko je že resno zbolel. Zdaj je že 18 let mrtev, Rezka pa se je kmalu zatem preselila v novo hišo k hčerki Katrci. Veliko bi imela še povedati, za celo knjigo, pravi. Predvsem o težkem življenju, pa o vojni, o nečaku Jožu Amrožiču, ki je bil v Begunjah obsojen na smrt, pa ga je Rezka z zvijačo rešila, pa o bratu Janezu Ambrožiču, ki je padel v zasedo in ga niso smeli pokopati na pokopališču v Gorjah, pač pa kar na travniku za cerkvijo... "Zdaj mi gre najlepše, pa kaj, ko me kar naprej silijo z dieto. Najraje od vsega imam regrat, zato sem vselej žalostna, ko gledam skozi okno, kako ga spomladi nabirajo. Tako lepe mi je pri mojih na Bohinjski Beli, da se mi še umreti ne bo ljubilo," se veselo posmeje Rezka in za konec pozdravi vse, ki toliko pišejo v Gorenjski Glas, da ji ni nikoli dolgčas. Dragica Manfreda Z Od tekme do tekme Škofjeloške namiznoteniške novice — V desetem kolu gorenjske namiznoteniške lige so Jesenice premagale Murovo s 7:3, Križe Iskro s 6:4, z enakim izidom pa je Gumar premagal Kondor-LTH. NTK Kondor z Godešiča je za najmlajše organiziral še drugi selekcijski turnir. Tudi na drugem turnirju je bil najboljši Rok Bertoncelj pred Markom Starmanom, Boštjanom Pintarjem in Klemenom Avguštinom ter Aianko Starman. Odigrano je bilo tudi škofjeloško namiznoteniško prvenstvo. Organizirala sta ga NTK Jelovica in ZTKO Škofja Loka. V treh starostnih skupinah je tekmovalo 32 igralcev. V skupini do 30 let so bili najboljši Audi Ahčin, Šinkovec in Lado Šuštar, v skupini od 30 do 40 let Franc Rant, Janez Starman in Cunk ter v skupini nad 40 let Emil Rant, Franc Košir in Jano Rant. — J. Starman Dejan Jekovec tretji — S K Tržič je v Planici priredil republiško prvenstvo v skokih za starejše pionirje. Tekmovalo je 65 skakalcev iz 14 klubov. Zmagal je Fras (Titovo Velenje), obetavni tržiški skakalec Dejan Jekovec pa je bil tretji. Franci Jekovec je zasedel peto mesto. — J. Kike! Smučarsko tekmovanje Planike - Okrog 60 smučarjev je sodelovalo na sindikalnem tekmovanju kranjske Planike v veleslalomu. Tekmovanje je izvedel SK Tržič. Tekmovalci so bili razdeljeni v šest starostnih kategorij, kjer so zmagali Vida Ro-gel, Marija Zorč, Tončka Uhan, Andrej Langus, Matija Strniša in Janez Finžgar. - J. Kikel Gorenjsko prvenstvo v aktivnem šahu - SD Tržič je priredilo prvo gorenjsko prvenstvo v aktivnem šahu. Igralo je le 18 šahistov, saj gre za povsem novo disciplino, kjer je za partijo le pol ure časa. Najboljši trije so bili Zorko in Drinovec (ŠD Tomo Zupan Kranj) in Tržičan Srečo Mrvar. Simončič (ŠD Kranj) je bil četrti, Mulej (Radovljica) pa peti. - J. Kikel Tržiški kovači smučali - Na Zelenici je bilo veleslalomsko prvenstvo Tovarne kos in srpov Trčič. Od žensk je nastopila le Blanka Tratnik, med moškimi, bilo jih je 20, pa so bili najhitrejši Janez Godnov, Tone Zavrl in Lado Gabor v skupini do 35 let in Franc Zupančič, Tone Soklič in Brane Filipčič v kategoriji nad 35 let. - J. Kikel Uspela tretja tekmu I rim pokala - Kar 79 smučark in smučarjev je sodelovalo na tretji tekmi tržiškega trim pokala v veleslalomu. Meo vsemi sta bila najhitrejša Marko Ribnikar in Andreja Soklič. Sicer pa so zmagali Mirko Rozman, Marko Ribnikar, Milan Nadišar, Jože Hladnik, Andreja Soklič, Darja Šara-bon, Olga Bencina in Marija Vodnik. - J. Kikel Tekma najmlajših — Tekmovanje obsega tri veleslalomsko tekme, za uvrstitev pa štejeta dve. Prvo tekmovanje je bilo na Zelenici, zmagali pa so Urška Perko in Noel Nadišar med cici-bankami ter Martin Belhar in Andrej Jerman med cicibani. -J. Kikel Iskra ISKRA KIBERNETIKA KRANJ Učenci, dijaki in študentje, oglejte si RAZPIS KADROVSKIH ŠTIPENDIJ in se nanj prijavite! Iskra Kibernetika zaposluje 5.200 delavcev vil. temeljnih organizacijah in v delovni skupnosti ter je po številu zaposlenih največja delovna organizacija v SOZD Iskra. Temeljne organizacije ima v Kranju, Ljubljani, v Lipnici in v Otočah. Dejavnost Iskre Kibernetike obsega proizvodnjo: merilne in regulacijske opreme ter sredstev za upravljanje in avtomatizacijo v proizvodnji; izdelavo opreme za laboratorije, merilnih in kontrolnih instrumentov ter naprav za avtomatizirano upravljanje procesov; proizvodnjo orodja in naprav; predelavo in obdelavo polizdelkov in elementov za potrebe elektroindustrije. Za razvoj naših programov, ki v bodoče vključujejo računalniško tehniko in mikroelektroniko, potrebujemo predvsem strokovnjake tehniških strok, in to na vseh nivojih strokovnosti, od kvalificiranega delavca do doktorja znanosti. Za visokošolski studij VII/1 stopnjo in za višješolski študij VI/1 stopnje razpisujemo naslednje štipendije: — dipl. inž. elektrotehnike 30 štipendij (avtomatika, elektronika, močnostna elektrotehnika) — dipl. inž. računalništva 7 štipendij (računalniška logika in sistemi, programska oprema) — dipl. inž. strojništva 22 štipendij (proizvodno strojništvo, konstrukterstvo in gradnja strojev) — dipl. inž. matematike 1 štipendija (uporabna matematika) — dipl. ekonomist 2 štipendiji (za analizo in planiranje) — dipl. organizator dela 1 štipendija — (za organizacijo dela) — inženir eolektrotehnike 12 štipendij (avtomatika, elektronika, močnostna elektrotehnika) — inženir računalništva 5 štipendij (računalniška logika in sistemi, programska oprema in informatika) — inženir strojništva 16 štipendij (proizvodno strojništvo, konstrukterstvo in gradnja strojev) Za srednje usmerjeno izobraževanje V. in IV. stopnje: — elektrotehnik elektronik 23 štipendij — elektrotehnik energetik 8 štipendij — strojni tehnik 20 štipendij — računalniški tehnik 5 štipendij — naravoslovno matematični tehnik 5 štipendij — oblikovalec kovin 29 štipendij — preoblikovalec spajalec kovin 2 štipendiji — finomehanik 6 štipendij — elektrikar energetik 7 štipendij — elektrikar elektronik 7 štipendij — kemijski procesničar 1 štipendija — steklar 3 štipendije — kuhar 1 štipendija — slikopleskar 1 štipendija — avtoličar 2 štipendiji PRIJAVA ZA ŠTIPENDIJE VSEBUJE NASLEDNJE DOKUMENTE: 1. Vloga za uveljavljanje socialno varstvenih pravic na obrazni DZS SPN— 1 8,40 (dobite jo v knjigarnah Državne založbe Slovenije). Na vlogi je obvezen podatek enotna matična številka občana. 2. Overovljen prepis ali fotokopija dokazila o učnem uspehu -letno spričevalo šol. leto 1987/88 za dijake srednjih šol dostavite v juniju, trenutno pa priložite letošnje polletno spričevalo, — potrdilo o vseh do datuma vloge opravljenih izpitih za študente višjih in visokih šol. 3. Potrdilo o vpisu v šolo (študenti predložijo potrdilo o vpisu v višji letnik v jeseni, takoj po zaključenem vpisu na fakulteti). 4. Potrjena dokazila o osebnih dohodkih staršev (skrbnikov) v obrazcu za štipendijo se morajo nanašati na koledarsko leto 1987, za upokojence pokojninski odre/.ek za december 1987. 5. Potrdilo Skupščine občine o premoženjskem stanju in številu družinskih članov. Prijave bomo sprejemali do 25.6.1988 in naknadno še do 15.7.1988. Prepoznih prijav, prijav z nepopolno dokumentacijo in prijav, ki ne bodo v skladu z razpisom, ne bomo obravnavali. Vse informacije dobite v ISKRI KIBERNETIKI - industriji merilno regulacijske in stikulne tehnike Kranj, kadrovska služba, v Kranju, Savska loka 4 ali po telefonu na št. Kranj 22-231, interna 27-82 ali 35-49. J°[Sti2- marca 1988 OBVESTILA, OGLASI 17. STRAN GLAS trn ?^ DRUŽBOSLOVNO JEZIKOVNA SOLA BORIS ZIHERL ŠKOFJA LOKA Lo? Sv>e^t družboslovno jezikvne šole Boris Ziherl v Škof j i F°dlubmk lb razpisuje za nedoločen čas dela in naloge RAČUNOVODJE ŠOLE pogoj: srednja ekonomska šola ali poslovno finančna šola z izkušnjami na enakih ali podobnih delih Začetek dela takoj ali po dogovoru Prošnje bo svet šole sprejemal 8 dni po objavi razpisa in o njih odločal v 15 dneh. soua Urara zaposli KUHARJA Pogoji: £ kuhar z najmanj 1 leto delovnih izkušenj, ^ primerne psihološke lastnosti in zdravstvene sposobnosti trimesečno poskusno delo. Delo je v treh izmenah. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Pisne prijave z dokazili sprejema v 8 dneh po objavi kadrov s*« sektor, Kranj, Škofjeloška cesta 6. SREDNJA KOVINARSKA IN CESTNOPROMETNA ŠOLA ŠKOFJA LOKA Podlubnik 1/b Svet šole pri Srednji kovinarski in cestnoprometni šoli Škofja Loka razpisuje prosta dela in naloge RAVNATELJA Kandidat mora poleg splošnih pogojev, predpisanih v Zakonu o združenem delu in Zakonu o usmerjenem izobraževanju, izpolnjevati še naslednje pogoje: "~ da ima visoko izobrazbo ustrezne smeri ali da izpolnjuje pogoje za učitelja po 147., 175. in 226. členu Zakona o usmerjenem izobraževanju, ~~ da ima opravljen strokovni izpit, — da ima aktiven odnos pri utrjevanju in razvijanju socialističnega samoupravljanja, organizacijske sposobnosti za vodenje in usmerjanje pedagoškega dela ter da uživa ugled in zaupanje v svojem življenjskem in delovnem okolju, — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraže-valnem delu. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 letni mandat. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju Pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Srednja kovinarska in cestnoprometna šola Škofja Loka, Podlubnik 1/b (razpisna komisija). 0 izidu imenovanja bomo kandidate obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. pO SLIKOPLESKARSTVO ŠKOFJA LOKA Delavski svet DO Slikopleskarstvo Škofja Loka razpisuje delovne naloge in opravila INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: ~~ da je državljan SFRJ in da izpolnjuje splošne pogoje, ki so določeni z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, •T da ima končano višjo ali srednješolsko izobrazbo gradbene, ekonomske, organizacijske ali druge ustrezne smeri, ~~ da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj, ""~ da poleg navedenih pogojev izpolnjuje še posebne pogoje, ki so določeni z zakonom in družbenim dogovorom o kadrovski politiki (da ima lastnosti aktivnega družbenega delavca in ustvarjalen odnos do samoupravljanja). Kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati poš-UeJo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Slikopleskarstvo Skofju Loka, Tavčarjeva 21 z oznako — za razpisno komisijo. Kandidate bomo o izidu ruzpisa obvestili v 8 dneh po sprejemu sklepa o imenovanju. GORENJSKA PREDILNICA GORENJSKA PREDILNICA ŠKOFJA LOKA Kidričeva cesta 75 PRODAJA NA JAVNI LICITACIJI NASLEDNJA OSNOVNA SREDSTVA: — tovorno jaškasto dvigalo nosilnosti 200 kg izklicna cena je 300.000 din — odcejalnik 1500 izklicna cena je 20.000 din — tehtnica 500 kg izklicna cena je 20.000 din — 2 avtomata za hladne napitke izklicna cena je 20.000 din za enega — kavč Biljana izklicna cena je 20.000 din — 2 kavča Narcis izklicna cena je 15.000 din za enega — peč na trda goriva izklicna cena je 10.000 din — diktafon izklicna cena je 10.000 din — 3 računske stroje Olivetti izklicna cena je 10.000 din za enega — diaprojektor Canon izklicna cena je 5.000 din — 2 pisalna stroja Optima, Facit izklicna cena je 2.000 din za enega — 5 računskih strojev raznih znamk izklicna cena je 2.000 din za enega — 2 telefona izklicna cena je 2.000 din za enega. Licitacija bo v petek, dne 25.3.1988, ob 12. uri v Gorenjski predilnici Škofja Loka, Kidričeva 75. Ogled je možen eno uro pred pričetkom licitacije. OSNOVNA ŠOLA IVAN TAVČAR GORENJA VAS Razpisna komisija pri svetu osnovne šole Ivan Tavčar, Gorenja vas razpisuje dela in naloge POMOČNIKA RAVNATELJA Kandidati morajo poleg splošnih zakonskih pogojev in pogojev družbenega dogovora o oblikovanju kadrovske politike izpolnjevati še naslednje pogoje: — da izpolnjuje pogoje določene z Zakonom o osnovni šoli — imeti mora višjo ali visoko izobrazbo pedagoške smeri — pet let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem delu — organizacijske in široke strokovne sposobnosti — biti mora družbeno politično aktiven Mandat traja 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Ivan Tavčar, 64224 Gorenja vas - za razpisno komisijo. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 30 dneh po preteku razpisa. \ ELITA TRGOVSKO PODJETJE KRANJ TAVČARJEVA 31 Komisija za delovna razmerja Moda Trgovsko podjetje Elita, Kranj objavlja prosta dela in naloge SAMOSTOJNI FINANČNI KNJIGOVODJA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: — V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri — najmanj 2 leti delovnih izkušenj Poskusno delo traja 3 mesece. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi oglasa na naslov Moda Trgovsko podjetje Elita Kranj, Tavčarjeva ul. 31, z oznako za komisijo za delovna razmerja. Rezultati drugega žrebanja v okviru akcije TEDEN ŠPORTNE OBUTVE v prodajalni PEKO III na Gregorčičevi v Kranju: 1. GRMEK SLAVKO Jezerska cesta 81, Kranj ŠPORTNI COPATI KRONOS 2. ZAPUŠEK TATJANA Tavčarjeva 53, Kranj ŠPORTNI COPATI SPALDING 3. JANŠA BARBARA Drolčevo naselje 5, Kranj ŠPORTNI COPATI SIMOD 4 STRLE ŠTEFKA Zg. Bela 38/B, Preddvor ŠPORTNI COPATI SIMOD 5. KOZINA FRANC Struževo 38/A, Kranj PEKO - ŠPORTNI COPATI 6. ŠTROMAJER IVANA Partizanska52, Šenčur NOGOMETNI ČEVLJI 7. VINTER MILANA C. Kokrškega odreda 24, Kranj ŠPORTNI COPATI PEKO 8. TAVČAR GAŠPER Bertoncljeva 23, Kranj ŠPORTNI COPATI PEKO 9. HAFNER ALENKA Žabnica 9, Žabnica TEKAŠKI DRES 10. BOBNAR DUŠAN Breg ob Kokri. Preddvor ŠPORTNI COPATI PEKO - OTROŠKI 11. DRINOVEC MARIJA Okroglo 1, Naklo ŽENSKI COPATI 12. PEGAM SAŠA M. Pijade 36, Kranj SOBNI COPATI 13. POGAČNIK DREJC C. Staneta Žagana 21, Kranj NOGAVICE, TRAK KRONOS 14. FRECE SUZANA Gregorčičeva 4, Kranj TRAK KRONOS, OČALA CARRERA 15. PEGAM JURE M. Pijade 36, Kranj SOBNI COPATI 16. ZUPAN STANE Bašelj 5, Preddvor OTROŠKI NATIKAČI 17. MRGOLE TANJA Kurirska 24, Cerklje ŠOLSKI TEL. COPATI 18. PRAPROTNIK LENA Ljubno 130, Podnart 10 STEKLENIC PIVA PREMIUM Nagrade bodo nagrajenci prejeli po pošti! RAZISKOVALNA SKUPNOST OBČINE RADOVLJICA RAZPIS Raziskovalna skupnost občine Radovljica na podlagi Pravilnika o podeljevanju priznanj INOVATOR LETA in nagrad za pomembne inovacijske dosežke in pospeševanje množične inovacijske dejavnosti objavlja razpis za dosežke na področju inovatorstva. Natečaj velja za dosežke, ki jim je bila v letu 1987 priznana pravica do nadomestila in če niso bili prijavljeni na razpis Raziskovalne skupnosti občine Radovljica. UTEMELJITEV PRIJAVE: — osebni in splošni podatki (ime, priimek, delovno mesto, DO) — opis inovacije (risbe, skice, slike) — podatki za vrednotenje inovacij a) višino prihranka oz. povečanje dohodka, ki ga daje inovacija v OZD v enem letu b) uporabnost dosežka (na enem ali več delovnih mestih, v eni ali več OZD) c) pogoji nastanka (izven področja svojih del in nalog ali na področju svojih del in nalog) d) dosežek se nanaša na zamenjavo uvoženih surovin ali izdelkov z domačimi, z izvedbo inovacije se zmanjša ali ukine uvoz — za nagrado so lahko predlagani tudi inovatorji, katerih inovacije ni možno ovrednotiti po zgoraj navedenih kriterijih, vendar bi glede na svoje inovativno delo bili opravičeni do razpisane nagrade. V obrazložitvi naj bodo navedeni njihovi dosedanji dosežki na področju inovacij. Kandidate za priznanja in nagrade lahko prijavijo: delavski sveti in drugi samoupravni organi, ustrezne strokovne službe v OZD, družbenopolitične organizacije, strokovna društva in posamezniki. Prijave pošljite na naslov: RAZISKOVALNA SKUPNOST OBČINE RADOVLJICA, 64240 RADOVLJICA, Kopališka 10. ROK 10. april 1988. saua Uraro sava kranj — notranja trgovina VAS VABI NA UGODEN NAKUP v dneh od 8. do 17. aprila bomo prodajali na Sejmu gozdarstva in kmetijstva in v naši Prodajalni Kranj: — traktorsko pnevmatiko 2 % ceneje, brezplačno pa vam jo pripeljemo do 35 km; — veloplašče, klinaste jermene in lepila 5 % ceneje; — pripravili bomo poseben izbor potniških in tovornih avtoplaščev. Lep pozdrav in nasvidenje! ; h j 4 * I i i it r i ■R. KOVINSKA OPREMA MOJSTRANA Odbor za medsebojna razmerja v DO Kovinska oprema Mojstrana objavlja prosta dela in naloge: KONSTRUKTORSKA IN RISARSKA DELA Pogoji: 4 letna šola strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo bo trajalo 3 mesece ZAHTEVNEJŠA ORODJARSKA DELA Pogoji: 3 letna šola za poklic orodjarja, 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo bo trajalo 2 meseca Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj se prijavijo v 15 dneh po objavi oglasa na naslov delovne organizacije Kovinska oprema Mojstrana, Alojza Rabiča 58, 64281 Mojstrana. Prijavi naj priložijo dokazila o izpolnjevanju pogojev. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po izteku prijavnega roka. 88 fr2©MSS&ME5IGLAS 18. STRAN _/ OBVESTILA, OGLASI, Torek, 22. marca 1988 S PAR ® SPAR MAHE MARKET IN RESTAVRACIJA, V BRODEH NA KOROŠKEM 3 KM OD AVSTRIJSKE MEJE a MODERNI i3f° I LAK ZA LASE MEHČALEC 23! 90 1PRAŠEK DASH 4,5 kg 134. ANANAS A. KOMPOT« 9S 90 IZKORISTITE PRILOŽNOST UGODNEGA NAKUPA! RIZV VEDRU 39! TEKSTILINDUS EšMASatf Odslej redno V INFORMATIVNO PRODAJNEM CENTRU VELIKA IZBIRA KOLEKCIJSKIH TKANIN UNIKATNI VZORCI Pridite, obiščite nas! Informativno prodajni center Kranj, Prešernova 1» teL: 25-168____---- 90 REGIO BRASIL KAVA 56.8 90 MILKA 21?01 ČOKOLADA™, TURISTIČNA AGENCIJA RADOVLJICA Tel: 75-412 ENODNEVNI IZLET SALZBURC 23. APRIL Pohitite s prijavami! JAFFA 9? POMARANČE ALPETOUR Z ALPETOUROM - NAJHITREJE, NAJCENEJE... Vse tiste, ki ne želijo v Planico na ogled finala v smučarskih skokih z lastnim avtomobilom, vabimo, da se peljejo v Planico z nami, poskrbeli bomo za udoben prevoz in za vstopnice. Potrdilo o vplačilu velja že kot vstopnica za ogled finala. odhodi avtobusov: 6.30 AVTOBUSNA POSTAJA škofja Loka 7.00 HOTEL CREINA KRANJ 7.15 AVTOBUSNA POSTAJA BLED 7.20 AVTOBUSNA POSTAJA LESCE 7.30 AVTOBUSNA POSTAJA RADOVLJICA ODHODI VELJAJO ZA SOBOTO, DNE 26.3.1988, IN NEDELJO 27.3.1988 CENE: SOBOTA, 26.3. skoki na 90 m skakalnici 5.500 din iz Škofje Loke in Kranja 5.100 din z Bleda, Lesc, Radovljica CENE: NEDELJA, 27.3., skoki na 120 m skakalnici 6.100 din iz Škofje Loke in Kranja 5.700 din iz Bleda, Lesc, Radovljice INFORMACIJE IN VPLAČILA: NA BLAGAJNAH ALPETOUROVIH AVTOBUSNIH POSTAJ AP Kranj 21-084 AP Škofja Loka 61-260 AP Radovljica 74-621 AP Bled 77-357 TOYOTA prodaja agmoprema beograd tel.: 011-688-524 Mizarstvo in profiliranje lesa OVSENIK ALOJZ Kranj, Jezerska cesta 108 c Iz masivnega lesa izdelujemo: • vhodna in garažna vrata • balkonske ograje • opazne deske za oblaganje sten in stropov • kotne, zaključne in okrasne letve. zavaruje triglav (flsTRfjlBlagovnica viiir Kranj Nudimo vam bogato izbiro TALNIH IN STENSKIH OBLOG! 4 obroki OBRESTI JE NAČIN PLAČILA, KI GA VELJA IZKORISTITI! -1 ELf\N tovarna športnega orodja p.o. begunje na gorenjskem Na osnovi 57. in 59. člena Statuta DO ELAN, sklepa delavskega sveta in razpisne komisije razpisujemo dela in naloge trže- 5 M Člana poslovodnega odbora za nje Pogoji: Visoka izobrazba ustrezne družboslovne smeri, najmanj delovnih izkušenj na .enakih ali podobnih delovnih naloga in izpolnjevanje pogojev za zunanjetrgovinsko dejavnost. Delavec bo za razpisana dela in naloge imenovan za 4 leta- Poleg dokazil o izpolnjevanju pogojev za razpisana dela i" naloge naj kandidati razpisni komisiji DO ELAN v 8 dneh p° objavi predložijo program dela. Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 60 dni od preteka objave. Na osnovi 9. člena Pravilnika o delovnih razmerjih, Pravil"1' ka o notranji organizaciji in seznamu del in delovnih nalog in sklepa komisije za delovna razmerja objavljamo dela <° naloge 1. PRODUKTNEGA VODJA II - za področje smuči in plovil 2. DELOVODJA II - sedlarski oddelek 3.SREDNJE IN MANJ ZAHTEVNA MIZARSKA DELA -program športnega orodja in program plastike Pogoji: Pod tč. 1 Visoka ali višja izobrazba ekonomske ali tej11"*"® smeri, aktivno znanje 1 tujega jezika, najmanj 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih M poskusno delo 4 mesece. Pod tč. 2 Srednja strokovna izobrazba usnjarske smeri, čevljarske ali tapetniške, najmanj 2 leti delovnih iz|tUr šenj na enakih ali podobnih delih in poskusno delo mesece. Pod tč. 3 IV. stopnja srednjega usmerjenega izobraževanja lesne smeri, oz. KV mizar, 12 ali 6 mesecev delovni«* izkušenj kot splošni mizar in poskusno delo 3 mesece. Pisne prijave sprejema kadrovska služba ELAN tovar"8 športnega orodja, Begunje na Gorenjskem, 8 dni po objavi-O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni od pretek* objave. S prvimi pomladnimi dnevi se budi želja po potovanjih '10 v Pulju se je pomlad že začela. Zato napovedujemo začetek sezone obiskov Nacionalnega parka Brioni. Za bivanje skupin v Pulju in Medulinu smo vam zagotovili v marcu in aprilu - do 1. maja 1988 - popolne dnevne penzione od 10.600 din v paviljonih, 13.600din v hotelih »B« kategorije in do 22.100din v hotelu »A« kategorije Histria. Turistična taksa ni vključena. Rezervacije in prijave sprejema sektor prodaje RO Arenaturist, tel.: 052/ 34-588 in 23-811, teleks 25-228 in 25-323. Za organizacijo obiska Nacionalnega parka Brioni - Turist biro, tel.: 052/ 34-665 in 34-355. Torek,22. marca 1988 / MALI OGLASI, OSMRTNICE 19. STRAN ^Vo)kWčk^o ier 6 kub. m lesa za ostrešje. Tel : ^520 4050 6r°dam rabljeno CEMENTNO STRE OPEKO folc Smledniška 31, -^i. tel.: 34 574 4059 Najditelja, ki je našel Puško zgodovinske Rednosti na območju *obca, prosimo da jo Proti nagradi vrne na postajo milice in kazensko ne bo 0<*9ovoren. Uplm Uf>1^ deske ali plohe javor Šlibar, Hi131 3646 K tel V" TrjjA0llc' Gorenjske, najraje v okolici 'artkrf' li5o hišo z vrtom. Borut jf^Cjjtova 31, Jesenice 4011 Hf^aA starejšo trivrstno diatonično D°žknHk IK0' lahko tudi z manjšimi j5 oabami Anton Dobravec, Ovsiše MaJJ mazdo 1200 ali *** ~r"- Tel. 39 085 4023 4027 Teufarri ZASTAVO 750, letnik 1982 j>^S!liH)51, ogled od 16.-20. ure ohran"1 G0LF J- letnik 1978- zel° leP° «0riec i m G0LF D|ESEL, letnik 1984 $tuc:n ®ta. tudi lepo ohranjen. Silvo G^^gy_Duh 67, Škofja Loka 3834 Ur p/10 Prodam Z 101, l«tnjk -1976. P« >^ ODnuli ..... ____ J^r^g^Zlato polje 3/d 3947 m^1QUaln4k.l9aLj:al_JiL2J6-3951 Prodam MOTOR in menjalnik za VVARTBURG, prevoženo 70.000 km. Tel.: 26-047 3952 Prodam ZASTAVO 750, v voznem stanju. Gregoričeva 26, Čirče_ Prodam registriranega NSU 1000 z ezervnimi deli. Tel.: 62-945, popoldan __3953 Ugodno prodam R 8 v nevoznem stanju. Bešter, Lipnica n.h., Kropa 3955 FIČKA, karamboliranega celega ali po delih. Vertelj, Zg. Duplje 5 3959 Prodam Z 750, starejši letnik. Tel.: 78-801_3964 Prodam GOLF JGL, letnik 1982. tel.. 62-525, popoldan 3965 TOMOS AVTOMATIK 3 ML, letnik 1987, kot nov, ugodno prodam. Tel.: 24-127 3966 BT 50, letnik 1986/3, odlično ohranjen, športno kolo 10 prestav, ugodno prodam. Čulo, Levstikova 1, Kranj, popoldan 3969 Prodam Z 750, letnik 1976 ter kupim cca 10 kub. nru bukovih DRV. Tel.: 22-221, int. 2632, Stefe_3971^ Prodam R 18 TU, letnik 9/83, dobro ohranjen. Tel.: 74-333_3977 Prodam MOTOR tomos 14 M. Tel.: 88-631, popoldan 3979 Prodam FIAT 125 P, s plinsko napravo, celega ali po delih. Tel.: 33-308 3982 Poceni prodam Z 101, letnik 1979. T. Vidmarja 10, Kranj 3983 Prodam Z 101 po delih, starejši letnik in vrtalni STROJ na stojalu 550 VV do 23 mm. Edo Lunar, Na Kalu 20, tel.: 47-777 3984 Prodam VW 1300, letnik 1967, elektro-motor in "gibsplate". Rogelj, Kranjska 23, Šenčur 3987 Prodam APN 4. Tel.: 25-753 3997 Ugodno prodam FIČOTA in APN 6. Ljevar, V.VIahoviča 8, Kranj 3992 Prodam VW 1200, letnik 1974. Tel.: 47-400 3995 Prodam leva VRATA za CITROEN BX 16 TRS. Tel: 25-854, popoldan 3996 Prodam ŠKODO 100, neregistrirano, letnik 1973. Sebenje 48, Križe 3998 Prodam GUME 155 x 12 s platišči ter rezervne dele za Z 850. Lidija Šlibar, Begunje 121_4002 Prodam 125 P, letnik 1978, cena po dogovoru. Bitenc, Snediceva 5, Kokrica, tel.:25-241 4006 Prodam Z 750, letnik 1976, cena 65 SM Tel : 50-272_4009 Prodam APN 6, letnik 1986 in dirkalno rogovo kolo na 5 prestav. Tel.: 62-837 _4015 Poceni prodam PRINCA 1200, registriran do julija 1988, cena 40 SM. Drago Ereiz, Frankovo nas. 69, Škofja Loka _4021 Prodam KOMBI Z 435 F, letnik 1980, po ugodni ceni. Mujo Čoralič, Golnik 46 (samski dom) 4024 Prodam PRINZA po delih ali celega. Janez Fojkar, Ožbolt 7 nad Zmincem, Škofja Loka 4025 Prodam APN 6, star 14 mesecev. Tel.: 38-088, po 15. uri_4034 Prodam Z 750, letnik 1984. Ovuka, Frankovo nas 68, Škofja Loka 4035 Prodam MOTOR TOMOS elektronic 90. Tel.: (061)627-196_4036 R 4, letnik 1978, ugodno prodam Tel : 33 215_4037 Prodam FIAT 750, letnik 1978, registriran do avgusta 1988 Šilar, Sp Bitnje 26_4039 Prodam Z 101, letnik 1976 in AVTORA-DIO Pobrezje 6, Duplje_4040 Prodam APN 6, letnik 1986, kot nov. Tel.: 37 200_4042 Prodam Z 750, cena 50 SM Tel.: 47 567_4044 TOMOS 14 M, zelo ohranjen, letnik 1986, ugodno prodam Tel : 78-087 4045 Prodam KAVVASAKI 1000 RX, letnik 1986 Tel : 83-046_4046 Prodam dva MOPEDA tomos avtoma tica3ML Tel: 47 338_4049 Ugodno prodam Z 1300 de lux, letnik 1979 Na Griču 3, Mlaka pri Kranju _4052 Prodam AUSTIN 1300 Nahtigal, J. Platiše 7, Kranj, stanovanje 23 4054 Zelo ugodno prodam namški GOLF GTI, letnik 1985, 30 000 km. metalno si ve barve z dodatno opremo. Osmano-vič, Predoslje 2/b, Kranj 4055 OPEL REKORD 20 S, letnik 1978, zelo ohranjen, prodam. Zekir, Gradnikova 129, Radovljica_4058 Prodam ŠKODO 120 L, letnik 1979 Če likovič, Cankrajeva 21, Tržič 4060 Prodam OPEL KADET 1,3 SL, letnik 1984. Tenetiše 50/a faino prodam" Prodam električni HARMONIJ Mojca Meglic, C Ste Maria aux Mineš 24, Tr žič_3769 Prodam trda DRVA. Tel.: 70 202 3779 Prodam hlevski GNOJ, možna dostava. Stanovnik, Log 9, škofja Loka 3830 Prodam športni italijanski otroški VO ZIČEK, znamke chicco in špagar PRE PROGO 2x3 Janeza Puharja 2, Kranj, stanovanje 1, pritličje 3948 Prodam 80 basno HARMONIKO vvelt meister. Tel : 82 476 3968 Prodam otroški športni VOZIČEK Cer nilec, Strahinj 111, tel.: 47-406 3973 Prodam PRIKOLICO za osebni avto (komplet električni priključki). Ivo Tre bar, Benedikova 40, Kranj Stražišče 3986 Prodam dobro ohranjena otroška VO ZIČKA globokega in športnega. Tel.: 61-048, od 15.30 do 19. ure 4000 Prodam semenski KROMPIR desere in igor. Poženik 34, Cerklje 4008 "kAMIN" odprti Gradnja Žalec, ugod no prodam. Ribnikar, Spodnje Gorje -124/b.--------------........4010 Prodam APN 6, star eno leto in trosed z dvemi fotelji. Šilar, Ul. Jaka Platiše 19, Kranj, popoldan_ 4017 Prodam bukovo OGUE. Tel.: 64-364 _4020 Prodam OMARO za obleke 170 x 100 x 60, sobni kamin in barvni TV gorenje. Medvešček, Mencingerjeva 3, Kranj 4053 Prodam dobro ohranjen HLADILNIK z zarr: -ivalnikom. Tel.: 37-608 (popoldan) 4030 Prodam kotni KAVČ in dva FOTELJA, ugodno, star eno leto. Tel.: 37-654 _403_i Prodam sedežno GARNITURO. Tel.: 24-235 4005 Prodam DRVARNICO, primerna tudi za vikend. Luže 30, Šenčur stanovanja Zamenjam enosobno STANOVANJE 41 kvad. m v Lescah za večje v Radovljici. Golub, Dežmanova 3, Lesce, novi bloki, informacije vsak dan od 17. do 19. ure 3954 Lepo trosobno STANOVANJE prodam v Bistrici pri Tržiču. Tel.: 50-058 3962 Iščem eno sobo za zakonski par v Kranju ali okolici. Tel: 33-525 3988 Zamenjam enosobno stanovanje v Kranju, za večje na relaciji Kranj —Radovljica. Tel: 38-469 4032 Opremljeno sobo oddam ženski na Bledu. Šifra: POSEBEN VHOD 4061 ilan.opiema Prodam malo rabljeno italijansko kombinirano PEČ za kopalnico, cena 20 SM. Pavel Žvan, Titova 102, Jesenice, tel.:83-436 3949 Prodam trosed in dva fotelja za 30 SM. Lešnjak, Koritenska 29, Bled, tel.: 27-918 3957 Prodam dva kavča in dva fotelja. Mi-lenkov, V. Vlahoviča 4, Kranj 3967 Prodam enosobno STANOVANJE v Bistrici pri Tržiču in R 18, letnik 1983, registriran celo leto. Tel.: 51 -915 3981 HLADILNIK gorenje 175 litrov, rabljen in plinsko PEC, rabljeno, prodam. Tel.: 40-668 3989 Ugodno prodam nov kombiniran HLADILNIK gorenje. Tel: 83-921 4001 poselil Kupim zazidljivo parcelo v izmeri najmanj 800 kvad.m, začeto gradnjo ali hišo na območju Radovljice-Bled-Les-ce-Jesenice. Šifra: ZDOMEC 3980 V Poljanski dolini nad Škofjo Loko prodam manjšo KMETIJO 7 ha, voda, trofazni tok in telefon v hiši. Šifra: SONČNA LEGA 4018 Na sončni legi Jesenic prodam novo stanovanjsko HIŠO. Tel : 82-042 4048 zaposlitve Če želite izboljšati svoj standard, s tem, da izkoristite svoje sposobnosti kot akviziter, potem se javite organizirani skupini. Šifra: LEPŠI JUTRI 3585 Takoj zaposlim KV ali PKV PLESKAR-JA. Tel (064)23-143 3733 Delo na dom nudim samostojni šivilji -obleke, bluze. Šifra: BOUTIOUE 3945 Gostilna honorarno sprejme delavko za pomoč v kuhinji Šifra: TAKOJ KRANJ 3946 Honorarno zaposlimo ZASTOPNIKA pri zbiranju naročil za enkraten slovenski knjižni projekt. Javite se! Šifra USPEH ZAGOTOVLJEN 3958 Želite postati organizator prodaje knjig ali pa samostojni akviziter. Šifra: MAKSIMALNO 30 4052 živali JARKICE rjave hisex se dobijo od 25. marca in 14. aprila dalje. Fujan, Hraše 5, Smlednik, tel. (061) 627 029 3976 Prodam PSIČKO špringer španjel, sta-ro 4 mesece z rodovnikom. Jože Re-kar, Trboje 22, Kranj 3994 V aprilu bom prodajal dva meseca stare JARKICE. Sprejemam naročila. Ažman, Suha 5 pri Predosljah 4004 Kupim OVCE. Šifra: OVCE 4022 Prodam PUJSKE, težke od 20 do 30 kg. Berložnik, Za Zago 20,Bled 4033 Prodam 7 dni starega BIKCA. Koren-čan, Podbrezje 54, Duplje 4057 OBVHII1A ROLETE IN ŽALUZIJE naročite Špiler-jevim, Gradnikova 9, Radovljica, tel.: (064) 75-610. IMAMO KONKURENČNE CENE._3087 Ugodno in kvalitetno izdelam novo ali obnovim obstoječo ELEKTROINSTA-LACIJO. Ponudbe sprejema Jože Be-nedičič, ELEKTROINSTALACIJE, Pre-zrenje 22, Podnart, tel.: 70-482 3539 Izdelujem lovilce snega za eternit in tegulo (baker-aluminij-nerjaveča pločevina). Kuželj, Pot za Krajem 24, Ore- hek, tel.: 21-258_3578 TAVERNA pri Štefanu, Ribno Bled vas vabi vsak dan od 12. ure dalje, da preizkusite naše specialitete in dobro pijačo. Sprejemamo naročila za poročna kosila! VABLJENI! 4029 ZAHVALA Nenadoma nas je v 76. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in tast MIHA MEGLIC Hlebčarjev ata iz Vadič iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence in cvetje, izrekli besede sožalja in tolažbe in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo medicinskemu osebju bolnišnice Jesenice in ZD Tržič, kolektivu Iskre-mehanizmi Lipnica, BPT in ZLIT Tržič, organizaciji ZB LEŠE, gasilcem iz Leš, govorniku za poslovilne besede, kvintetu bratov Zupan za zapete žalo-stinke in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Iskrena hvala tudi družinam Praprotnik, Langus in Arnež za vsestransko pomoč. VSI NJEGOVI Vadiče, 16. marca 1988 OITALO V petek, 18. marca, se je pred postajo PM v Kranju zatekel KOKER ŠPANJEL, črne barve. Lastnika prosimo, da ga prevzame. Iščem inštruktorja za matematiko in nemščino za 5. razred OŠ. Šifra: INŠTRUKTOR_3956 SVEZA JAJCA, po reklamni ceni, lahko zopet dobite v Naklem, pri Pavlin, Temniška 19, Pivka 3661 GARAŽO na Planini prodam. Tel.: 33-256, popoldan 4028 Prodam GARAŽO v Ul. V. Vlahoviča. Tel.: 34-660_4038 Najamem prostor za gojenje gob v Kranju ali bližnji okolici (lahko je hlev ali večja garaža ipd. ). Tel.: (061) 578-417, od 15. do 16. ure_4043 Iščem instrukcije za matematiko za srednjo šolo. Tel: 21-500 4056 ZAHVALA Ob smrti naše dobre sestre, tete in sestrične ALOJZIJE KERŠIČ iz Podbrezij št. 47 se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, darovali cvetje, izrekli sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala pevcem iz Nakla pod vodstvom Franca Sarabona za lepo zapete žalostinke, organistu Valentinu Zelniku, frančiškanom iz Ljubljane in domačemu g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI Podbrezje, 9. marca 1988 Sredi dela ugasnilo zlato je srce, ki ljubilo nas do zadnjega je dne. ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi naše drage žene, mame, stare mame, sestre, tete in tašče ANE AVMAN roj. Kotnik, iz Dvorij pri Cerkljah se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za vso pomoč, izraze sožalja, darovano cvetje, za tolažbo v teh težkih trenutkih in za številno spremstvo k zadnjemu počitku. Hvala tudi dr. Beleharju, g. kaplanu za lepo opravljeni pogrebni obred in pevcem iz Trstenika za zapete žalostinke. Zahvala velja tudi sodelavcem Aerodroma Ljubljana, Slovenija avto in LEK Mengeš. Žalujoči: mož Ivan, sin Janez, hčerki Ani in Mija z družinami, vnukinje Anita, Erika, Barbara, Tanja in Majda ter ostalo sorodstvo Dvor je, 16. marca 1988 ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica JOŽETA URBANCA Pangršnikovega ata se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala dr. Hriberniku za pomoč na domu, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, ter pevcem za zapete žalostinke. Zahvaljujemo se tudi DO KŽK — tozd Mesoizdelki Škofja Loka, sodelavcem iz Živil-Oskrba in sindikalni organizaciji Živila Kranju Zahvala velja tudi praporščakom in govorniku Zveze borcev za poslovilne besede. Se enkrat vsem iskrena hvala. VSI, ki smo ga imeli radi Bela, Preddvor, 6. marca 1988 ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi dragega sina in brata SLAVCA ŠOLARJA se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sošolcem, OOS Transturist, Iskra Elektromotorji za podarjeno cvetje, denarno pomoč, spremstvo na zadnji poti, izrečeno sožalje, še posebno pa se zahvaljujemo vsem sosedom za nesebično pomoč, g. župniku za lepo opravljen obred in cerkvenim pevcem za zapete žalostinke. VSI NJEGOVI Dolenja vas, 16. marca 1988 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame DORE GLOBEVNIK se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sovaš-čanom, prijateljem in znancem ter sodelavcem iz Elana Begunje, HTP Bled in Veriga Lesce za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni zdravnikom, vsem duhovnikom ter pevcem bratov Zupan. Otroci z družinami Smukne, Bled, Zasip, Ilovka, 9. marca 1988 /^OVJC^^OCODKI^ Sindikat je le kopilot oblastniške politike Lesce, 17. marca — Ne, Verigarji res niso izbirali besed, ko so imeli naposled možnost spregovoriti v družbi s predstavnikom republiškega sindikalnega organa. Franc Hribar, sekretar republiškega sveta zveze sindikatov, ki je bil prejšnjič prisiljen sestanek v Lescah odložiti zaradi obiska vojaške inšpekcije, pa je na očitke o sindikalni neučinkovitosti odgovarjal s primeri, ko je delavska organizacija vendarle dosegla kak premik. Veriga je ta čas na težki preizkušnji, saj nosi težo intervencijskih ukrepov, tržišče se ji zapira proizvodnja draži, cene izdelkov je doletela zamrznitev, velik izvoz jim je spričo znanih zakonskih ovir prej v škodo... Ko je 1386 delavcev nedavno sprejemalo zaključni račun, ni bilo o čem odločati. Za delitev ni ostalo nič. Plače so temu primerne. Če je verjeti razgretim četrtkovim razprava ob obisku Franca Hribarja, je osnovi osebni dohodek ključavničarja 160 tisočakov. Z dodatki in minulim delom še nekaj nanese, toda v pokoj odhajajo delavci revni in nezadovoljni. Lani so plače dvignili le za drobec, potem pa je pljusnil val podražitev življenjskih potrebščin in izničil še to borno povečanje. Sindikati v Verigi, aktivni, zagreti, brezkompromisni, se ne pustijo peljati na led. Vsak obračun temeljito premelje-jo, o vsaki tehtni stvari se dodobra pogovorijo. Tokrat pa ne vedo rešitve, ki bi bile v prid razmeram v tovarni in širšim družbenim okoliščinam. Nemočni in jezni so se tokrat odločili, da si v znak protesta odrežejo večji delež sindikalne članarine, kot pa jim jo dovoljuje statut. Pred leti so na probleme opozarjali s štrajkom in množičnimi izstopi iz sindikata, tokrat pa se k občinskemu in republiškemu sindikalnemu vodstvu obračajo na nov način. Zakaj sindikat ni storil nič zoper odločitve oblasti, ki so skregane z zdravim razumom, zakaj je moral ob sprejemu protiinflacijskega programa, ko bi se mu moral upreti (denimo s pozivom na generalni štrajk?), kaj je storil v zvezi z že kar grozljivim prispevkom, ki ga morajo tovarne solidarno prispevati nerazvitim in je po vrednosti že prekosil akumulacijo... Take in podobne očitke je bilo slišati na četrtkovem srečanju. Razmere so res kritične, je pritrdil Franc Hribar, vendar se malodušju ne bi smeli prepustiti, saj tudi sindikatu še niso ušle vajeti iz rok. Zelo odločno je sindikat terjal, naj zakon omeji prispevke za nerazvite. Prizadeval si je za spremembo zakona, ki bo izvoznikom dovolil razpolagati z več devizami. Terjal je spremembo neživljenjskega obračunskega sistema... Toda premika se z majhnimi koraki. Članstvo zdaj pretresa stavkovna pravila, sindikat se je z njimi vendarle postavil tja, kamor sodi. Ta organizacija bo imela morebiti več uspeha pri svojih prizadevanjih, ko bodo za njenimi stališči trdno stali vsi delavci. Nedvomno bo tudi sindikalna organizacija potrebna nekaterih sprememb, da bo ustrezala življenju prav tako sindikalni statut. Odločitve o obratnem razmerju članarine pa gost ni odobraval, kajti po njegovih besedah je s tem ogroženih vrsta dejavnosti, ki so tudi v prid osnovnim organizacijam. Franc Hribar je obljubil, da bodo republiški sindikati "bazi" pošteno položili račune o tem, koliko sindikalne članarine se je nabralo in kaj so počeli z njo. Med dejavnostmi, ki gredo iz teh sredstev, je tudi pravna pomoč delavcem (kar 11 tisoč jih je lani iskalo svojo delavsko pravico), mnogo so dali za preventivno okrevanje, za socialne pomoči tistim, ki bedno zaslužijo, solidarnost nezaposlenim, iz tega denarja pa kreditirajo tudi 28 slovenskih občinskih sindikalnih svetov, ki se ne morejo "preživljati" sami. Sofinancirajo publikacije, letos so začeli vlagati v nekakšen fond za prekvalifikacijo delavcev. Vsa ta dejavnost, je dejal, bi bila ogrožena, ko bi se delavci odločili tako kot v Verigi in sebi v prid odmerili večji del članarine. Razmerje članarine 40 proti 60 v prid republiškim in občinskim sindikatom se zdaj kaže v drugačni luči! --_D. Z. Žlebir ■L GLASOVA ANKETA 1 Odvisno od novinarja V kolikšni meri sredstva javnega obveščanja poročajo o posameznih dogodkih odkrito? So opazne razlike med posameznimi mediji? Od česa je odvisno »pravo« pisanje? Na gornja vprašanja smo tokrat ustavljali mimoidoče. Čeravno mrzel dan je skozi misli posameznikov prinesel posamezne "vroče" misli, ki se nanašajo na delo "sedme sile". Sicer pa preberite si naključna razmišljanja: BK: i Leopold Hribar: "Pred iasom sem imel naročenih celo vrsto časopisov, vse od beograjskega Nina, zagrebškega Vjesnika, danes pa večinoma prebiram Delo in Mladino. Predvsem za slednjo bi rekel, da na čase mogoče premalo taktna sicer pa mislim, da v glavnem prinaša resnico. Posameznih uredništev ni mogoče celostno ocenjevati, bolj je potrebno gledati delo posameznih novinarjev. Gre za vprašanje poštenosti, da poročajo odkrito." Rado Dragojlovič: "Težko rečem karkoli takole na hitro. Sam več ali manj vidim sredstva javnega obveščanja dokaj podobno. Vsak zase je zanimiv in privlačen, v vsakem lahko posameznik najde nekaj zase. Kar pa se tiče odkritosti bi rekel, da novinarji včasih kaj prikri- vate in ne objavite vsega. Marsikateri prispevek bi bil lahko napisan veliko bolj ostro." »»bl^ Klemen Gaberšček: "V slovenskih časnikih se premalo piše o dogajanjih v drugih jugoslovanskih republikah. Sicer opažam med posameznimi časopisi velike razlike v odkritosti pisanja. Recimo Mladina piše o vsem odkrito, čeprav ni rečeno, da je vedno čisto vse resnično, ostali pa pišejo velikokrat bolj mlačno." Slava Cekič: "Posamezni dogodki velikokrat niso pisani dovolj objektivno, nasploh mislim, da je to predvsem odvisno od posameznih novinarjev. Ko govorim o ostri besedi in odkritosti pisanja bi izdvojila tako imenovani mladinski tisk, kamor vsekakor prištevam tudi kranjski Naprej, ki je z zadnjimi številkami močno presegel meje običajnega malega glasila. V. Foto: F. Bešter Perdan 27. mednarodni sejem Alpe Adria se je začel ....... Marčevsko sonce je opojno — Čeprav letošnja zima ni prav bogata s snegom, so se nekateri smučarji naužili vijuganja po strminah. Ker je tudi sonce vse toplejše, se je kar prijetno nastaviti njegovim žarkom in se oddahniti po naporni smuki. Posnetek je nastal na Kobli, podobno pa je bilo tudi na drugih gorenjskih smučiščih. (S) - Foto: S. Saje Gospodarstvo se organizira tako, kot hoče in želi Politika se vse manj vmešava v odločitve Radovljica, 18. marca - Prve ukinitve (združitve) tozdov in druge spremembe v organiziranosti delovnih organizacij so sprožile plaz, ki mu zdaj ni videti konca. Spodbudno je, da se politika vse manj vmešava v odločitve organizacij in daje gospodarstvu možnost, da se organizira tako, kot hoče in želi — kajpak v skladu s svojimi poslovnimi cilji, družbenimi usmeritvami in zakonodajo. V radovljiški občini so bile lani štiri pomembnejše spremembe v organiziranosti, dve pa sta se zaceli in za zdaj še nista končali. Trije zdravstveni tozdi — zdravstveni domovi Bled, Bohinj in Radovljica so se združili v eno temeljno organizacijo s sedežem na Bledu in v okviru delovne organizacije Osnovno zdravstvo Gorenjske. V leski Murki so ukinili dva tozda — Maloprodajo in Velikoprodajo, blejski zavod za urbanizem se je združil z radovljiškim Planumom, delavci LIP-ovega tozda Trgovina pa so ugotovili, da ne izpolnjujejo več vseh pogojev za obstoj tozda in so se na referendumu odločili, da ga ukinejo. LIP se je pred nedavnim tudi odločil, da prihodnje leto tudi formalno izstopi iz sozda GLG. Zavod SRS za produktivnost je Vezeninam v okviru naloge »Izboljšanje organizacije in metod dela na področju tehnološke in operativne priprave dela« predlagal ukinitev tozdov na Bledu, v Vipavi, Ilirski Bistrici in Kočevju in ustanovitev enovite delovne organizacije. Kot razloge za spremembo organiziranosti je navedel, da ni zakonske osnove za obstoj štirih tozdov konfekcije, da medsebojna povezanost in soodvisnost zahtevata upravljanje z enega mesta, da zdaj ni tehnološke discipline, da niso opredeljene pristojnosti in odgovornosti, da odnosi pri pridobivanju dohodka niso najboljši, da gre za velike vezave denarja na različnih ravneh... Ker se predvsem v dislociranih tozdih s takšno zamislijo niso strinjali in ker tudi razlogi za ukinitev tozdov niso bili najbolj prepričljivi, v Vezeninah niso začeli javne razprave o reorganizaciji. Svoje je k temu dodal še družbeni pravobranilec samoupravljanja, ki je ocenil, da je predlog za oblikovanje enovite delovne organizacije, upoštevajoč zakon o združenem delu, pomanjkljiv. Še večji zaplet kot v Vezeninah je nastal v bohinjskem delu škofjeloškega Alpetoura. Ukinitev delovne organizacije Gostinstvo Škofja Loka, v okviru katere sta (bila) tudi tozda Hoteli Bohinj in Žičnice Vogel, ni sporna, saj organizacija v desetih letih ni zaživela in so se iz nje že izločili tozdi v Kranju, Škofji Ix)ki in v Simonovem zalivu. Predlog nove organiziranosti predvideva združitev bohinjskih tozdov v enovito delovno organizacijo s sedežem v Bohinju, vendar pa elaborat o reorganizaciji ne utemeljuje dovolj združitve pa tudi delavci tozda Žičnice Vogel zatrjujejo, da izpolnjujejo pogoje za samostojno delovno organizacijo. Ker je nastal zaplet, delavci tozda Hoteli Bohinj že razpisanega referenduma niso izvedli. ____C. Zaplotnik Sindikat o svojem delu Kranj, 22. marca — Danes ob 12. uri se bodo v sejni dvorani kranjskega Delavskega doma vnovič sestali člani občinskega sindikalnega sveta na svoji letni seji. Ko je bila sklicana pred dvema tednoma namreč ni bila sklepčna. Danes bodo nadaljevali tam, kjer so prejšnjikrat nehali pri razpravi o poročilu o lanskem delu, nato pa bodo na vrsti volitve članov sveta, predsedstva ter predsednika občinskega sveta Zveze sindikatov kandidat za slednjega je Jože Antolin, dolgoletni sindikalni aktivist iz kranjske Save. Predavanje 'Triglavska pota" Kranj, 22. marca - Vse upokojenke in upokojence, zlasti pa ljubitelje gora in člane sekcije za planinske pohode pri Društvu upokojencev v Kranju vabimo na predavanje "Naša triglavska pota". Predaval bo ljubitej in poznavalec gora Stane Gantar, in zraven prikazoval diapozitive. Predavanje bo jutri, 23. marca, ob 17. uri, v sejni dvorani Društva upokojencev na Tomšičevi 4 v Kranju. Veliko tradicionalnega, nekaj novega Ljubljana, 21. marca — Vsako leto konec marca smo vajeni na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani pogledati, kaj nam prinaša sodelovanje med sosednimi državami Avstrijo, Italijo in Jugoslavijo, kakšna je letošnja domača in tuja turistična ponudba, vedno pa je zanimiva tudi razstava Človek in prosti čas. Novost na letošnjem sejmu pa je predstavitev softwara — domače računalniške pameti. Če se na kratko sprehodimo skozi letošnji sejem, je treba na prvem mestu zapisati, da v dvorani A Gospodarskega razstavišča lahko vidite, kaj je novega na področjih navtike, kampinga in karavaninga. V salonu B je skoncentrirana vsa turistična ponudba Jugoslavije, saj so tam številne turistične agnecije, ki ponujajo informacije, kjer in kako preživeti počitnice. Za letošnji sejem je Center za turistično in ekonomsko propagando pripravil poseben razstavi program z nosilno temo: Mladi za turizem in turizem za mlade. Pri tem bo sodelovala tudi poslovalnica Vodnik iz Kranja in Mladinski dom iz Bohinja. Razstava imenovana slika —z-vok je v spodnji etaži hale B, razstavljeni pa so elektroakusti-čni aparati, glasbila, plošče, kasete in še marsikaj. Veliko raz-stavljalcev in demonstracij je tudi v hali C in spodnji etaži hale B, kjer je razstava pod skupnim naslovom Naredi sam. Salon prehrane je v hali A2, vsi razstavljalci pa se trudijo, da na prihranka pri administracij1-varčevanje z energijo, uporabo v turizmu... Poleg tega pripravljajo še precej sejemskih zanimivosti, Cen' ter za turistično in ekonomsko propagando bo organiziral vrtec za otroke staršev, ki bi si sar*11 želeli ogledati sejem, SOZD Mer-cator bo dnevno pripravljal kvi-ze, prezentacije in degustacije, Kompas bo na atraktivne način prikazal turistični program z uporabo Multivizije - pod šotorom, na ploščadi pred halo A Pa si boste lahko ogledali Elanovo 13 metrsko jadrnico. V. Stanovnik 21.srečanje jugoslovanskih novinarjev — smučarjev Naš Gorazd prvak državni novinarski atraktiven način predstavljajo svoje proizvode. Salon kozmetike je v dvorani E — Jurček, na njem pa je predstavitev kozmetičnih modnih trendov za letošnjo pomlad in poletje, lahko pa poiščete tudi strokovne nasvete. Novost in posebnost letošnjega sejma je tudi predstavitev domače računalniške pameti v dvorani Al, s programi softvvare pa bodo predstavili možnosti Ustanovitev obrtne zadruge na Jesenicah_______ Zelena luč tudi v izvršnem svetu Jesenice, 18. marca — Zveza obrtnih združenj Slovenije je ze prejšnji mesec dala pozitivno mnenje o ekonomski upravičenosti ustanovitve obrtne zadruge na Jesenicah. Elaborat o tej zadevi je na včerajšnji seji pregledal tudi jeseniški izvršni svet. Ker nihče n' imel razlogov proti ustanovitvi zadruge, je ocenil, da je moč nadaljevati postopek za uresničitev te naloge. Obrtno zadrugo kovinske predelovalne stroke je srednjeročnj program razvoja drobnega gospodarstva v jeseniški občini opredel1 kot glavnega nosilca povezave med delovnimi organizacijami in.?a_ mostojnimi obrtniki. Od združevanja sredstev pričakujejo izboljša nje opremljenosti obratovalnic, ki bodo sposobne prevzemati te^n° loško zahtevnejše programe. Zanje sedaj jeseniški kolektivi iščej kooperante izven občine. V zadrugo se bodo samostojni obrtniki združevali predvsem za radi organizacije in vodenja kooperacijskih poslov, bolje preskrbe reprodukcijskimi materiali, zagotavljanja enotnega nastopa na ^T^' kreditnega poslovanja in podobnih prednosti. Ob ustanovitvi se bo zadrugo združilo predvidoma 17 obrtnikov, ki se povečini ukvarjaj s predelavo kovin in spremljajočimi dejavnostmi. S. Saj1' GLASOV VEČER uredništvo tel. 21860 Na Brezovici je bilo 21. srečanje jugoslovanskih novinarjev — smučarjev. Najuspešnejši so bili slovenski novinarji, med njimi pa so pet medalj osvojili Gorenjci: Gorazd Sin i k zlato med člani, Danica Dolenc dve zlati med veterankami in Lado Stražnik zlato in bronasto med veterani. 21. srečanje novinarjev smučarjev Jugoslavije je bilo letos od 12. do 19. marca na Brezovici, na ar planini, orgnaniziralo pa ga je Društvo novinarjev Srbije. Tekmovanja v veleslalomu in v tekih se je udeležilo več kot 350 jugoslovanskih novinarjev in novinar, ki so tekmovali v različnih kategorijah. Smučarski delavci iz Prištine so imeli nenavadno veliko težav v prvem tekmovalnem dnevu, ko so na razmeroma dolgi veleslalomski progi tekmovali superveterani in članice. Ko so tekmovanje že zaključili, so tekmo in rezultate prvega dne razveljavili, saj so imel probleme z merilnimi napravami in neravilno postavljenimi vratci. Naslednjega dne so najprej tekmovali člani, organizatorjem pa je prišla na pomoč sodniška ekipa s Popove Šapke. Po pričakovanju so največ prvih mest in medalj osvojili slovenski novinarji, šest odličij pa so prejeli novinarji iz Bosne in Hercegovine. Gorenjski novinarji, ki so se udeležili srečanja novinarjev —I smučarjev, so bili izredno uspešni. V najbolj zanimivem delu tekmovanja, med člani, je zmagal simpatični fotoreporter Gorenjskega glasa, naš odlični smučar Gorazd Šinili in z visoko startno številko zanesljivo ugnal vse favorite in vso številno člansko konkurenco. Dve zlati medalji v teku med veterankami in v kombinaciji je osvojila naša novinarka Danica Dolenc. A s tem medalj gorenjskih novinarjev še ni konec: l