LETO XXIX, ŠT. 30
PTUJ, 29. julija 1976
CENA 2 DIN
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
_LJUDSTVA
V BRA TISLA VCIH PRI POLENŠAKU JE BILA V ČETRTEK
DOPOLDAN OSREDI^JA OBCINSKA SLOVESNOST OB LE-
TOŠNJEM 22. JULIJU — DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA
NARODA. VEČ KOT 300 GOSTOV, OBČANOV, UDELE-
ŽENCEV DELOVNE AKCIJE „ SLO VENSKE GORICE 76" IN
DRUGIH, JE PRISOSTVOVALO SPOMINSKI SVEČANOSTI
OB ODKRITJU OBELEŽJA SEDMIM AKTIVISTOM IN
KURIRJEM NA TAŠINE SKUPINE, KI SO USODNO JUTRO,
9. FEBRUARJA 1945, OSTALI ZAVEDNO V TRDNO SKLE-
NJENEM OBROČU OKUPATORJEVIH VOJAKOV. EDEN IZ
TE SKUPINE JE ZA POSLEDICAMI TRPLJENJA IN BOLE-
ZNI UMRL PO OSVOBODITVI, TRIJE PREŽIVELI PA SO V
ČETRTEK ODKRILI SPOMINSKO OBELEŽJE NATASINI
SKUPINI V BRA TISLA VCIH.
„Padli tovariši so bili vplivni ak-
tivisti na tem območju: Mimica
Legvart-NATASA, je bila članica
okrožnega in okrajnega odbora
OF, stara 28. let, Vili Vresk-Mirko,
34, je bil član KP od leta 1934,
opravljal je razne odgovorne dol-
žnosti" v partiji in je bil tudi član
okrožnega odbora OF v Celju, mla-
dinska aktivistka Sonja Fajs-Majda
je bila stara 17 let, Marija Gašper-
šič-Dragica, 22, je bila članica
okrajnega odbora OF, Kondrad
Petrovič-Jurek, Andrej .lurkovič in
Franc Golob pa so bili najmlajši v
tej skupini. Po osvoboditvi je umrl
Janez Feguš-Boris," je uvodoma
spregovoril predsednik krajevne
organizacije ZB NOV na Polenša-
ku, Ivan Kelhar.
Predsednik občinske organizaci-
je ZVEZE rezervnih vojaških stare-
šin — Kari Zmavc, je med drugim
dejal, da z današnjo slovesnostjo
dajemo priznanje vsem tistim, ki so
nam pot v svobodo tlakovali s
krvjo in življenji. S ponosom hrani-
mo v spominu vse tiste dneve in le-
ta, ki predstavljajo zgodovinsko
prelomnico v zgodovini naših na-
rodov in se z neizmerno hvaležno-
stjo spominjamo vseh tistih sinov
in hčera naših narodov, ki so padli
v številnih borbah na bojiščih, pri
ilegalnem delu in v fašističnih zapo-
rih.
NATAŠINA SKUPINA je padla
v času, ko smo vodili zadnje hude
boje proti sovražnikom, ko so hite-
le partizanske brigade in odredi od
zmage do zmage in se je nad zasu-
žnjenim narodom že svetlikalo ob-
zorje svobode. To so bila zadnja
gnusna dejanja okupatorjevih zlo-
čincev, predno so položili orožje
pred borce narodnoosvobodilne
vojne in odgovarjali pred našim
ljudstvom za storjene zločine. V
srce vam polagam, draga mladina,
da ste ponosni na minule dni in da
črpate iz te zakladnice štiriletne
borbe izkušnja in spoznanja, da
boste dostojni nasledniki vsega ti-
stega za kar so mnogi, vam enaki in
še mlajši, žrtvovali svoja mlada leta
in najdragocenejše — živijenje.
Preživeli člani NATASINE
SKUPINE: Franc GEC-BOJAN,
Ivan SKOLIBER-DRAGO in Jože
KOVACEC-DREN, so nato odkrili
spominsko obeležje padlim tovari-
šem, v njihovem imenu pa je
FRANC GEC-Bojan dejal, da mo-
ra biti vsem jasno, da nam svoboda
in novi svet nista bila podarjena,
temveč ju moramo soustvarjati in
mora postati del naše zavesti in mi
njegov del. Danes se bojujemo za
novo samoupravno družbo in lepše
življenje, vendar v tem boju ne
smemo prezreti sovražnikov slo-
venskega naroda, s katerimi smo si
stali nasproti v narodnoosvobodilni
borbi, ki naše življenje na Koroš-
kem enačijo s številkami, tistih, ki
jim naša samoupravna ureditev ne
ugaja in jo zanikajo s tem, da zani-
kajo tudi naš prispevek v narodno-
osvobodilnem boju Evrope. ,,Pre-
pričan sem," je dejal tovariš Geč,
,,da bomo tudi v tem boju ostali
pod vodstvom ZKJ in tovariša
TITA v prvih vrstah in da "bomo
nadaljevali revolucionarne tradicije
borcev NOB in vseh ki so dali živ-
ljenje za našo socialistično domovi-
no."
Po odkritju spominskih kamnov
z imeni padlih aktivistov in kurirjev
NATAŠINE SKUPINE, so na kra-
ju njihovega poslednjega boja po-
ložili venec in cvetje. Marsikatero
oko se je orosilo in nemo zastrmelo
v izklesana imena mladih ljudi, od
katerih so nekateri komajda slutili
za kakšno prihodnost naših naro-
dov se bojujejo. Ostali so za vedno
ob robu gozda, ki je tistega
februarskega jutra pod sneženo
odejo čakal pomladi in novega živ-
ljenja . . . Prišla je pomlad, gozd
je ozelenel in v krošnjah dreves še
danes veter nalahno prepeva o mla-
dih junakih, dekletih in fantih, o
njihovi veri v lepše življenje.
Na četrtkovi slovesnosti v Brati-
slavcih je predsednik krajevne
skupnosti Polenšak, Franc Pisanec,
sprejel spomenik v varstvo, Janko
Vogrinec, predsednik občinskega
odbora ZZB NOV in Milan Lacko,
predsednik žirije, pa sta za tem po-
delila priznanja občinskega odbora
ZZB NOV Ptuj, ki že drugo leto
zapovrstjo podeljuje priznanja svo-
jim članom za njihovo večletno
uspešno delo v organizaciji in
aktivno politično delo v ostalih
družbeno-političnih organizacijah
in društvih, predvsem v SZDL. Le-
tos je dobilo priznanja 15 tovarišic
in tovarišev: Avgust Bedenik iz
Cermožiš, Franc Grosek iz Trnov-
skega vrha, Franc Geč iz Maribora,
Kristina Jus iz Stoperc, Jože Kova-
čec iz Gajevcev, Ivan Kovačič s Po-
lenšaka, Martin Korošec od Lo-
vrenca, Štefka Lačen iz Nove vasi,
Franc Lončarič iz Kidričevega,
Rafko Mohorko iz Majšperka,
Ivan Skoliber iz Maribora, Martin
Vegan iz Ceste Olge Megličeve,
Janko Vičar iz Strejac, Jože Vrb-
njak iz Orešja in Franc Vučak iz
Trubarjeve ulice v Ptuju.
Prireditev v Bratislavcih so pope-
strili še s bogatim kulturnim pro-
gramom, v katerem so sodelovali:
člani mladinske klubske skupnosti
in vojaki iz vojašnice Dušana Kve-
dra Ptuj, pionirji iz osnovne šole na
Polenšaku ter člani moškega ko-
mornega zbora iz Ptuja.
M. SNEBFRGER
Sedem granitnih kamnov v spomin na sedem mladih junakov.
FoU): M. Ozmec
V Bratislavcih se Je zbralo na proslavi čez 300 občanov.
Uspe! referendum
naKogu
v krajevni »icupnosti Kog so
v nedeljo krajani izglasovali
krajevni samoprispevek. Z
njim bodo knyani v petih letih
zbrali okrog 600 tisoč
dinaijev. Uspeh refernduma je
nad pričakovanji, saj je zaig
glasovalo 74 odstotkov volil-
nih upravičencev. Zbrani de-
nar bodo uporabljali za
vzdrževanje kr^evnih cest, za
ureditev pokopališča in za
adaptacgo prosvetne dvorane
na Kogu.
Predsednik izvršnega odbora
kr^evne kcmference SZDL
Kog, Tone Luskovič, je
povedal, da bodo s pogod-
benimi obveznostmi zgradili še
dva transformatoga in se
priključili na centralni vodo-
vod občine Ormož. Prispevne
stopnje za krajevni samopri-
spevek so različne.
15 odstotkov od katastr^ega
dohodka kmetov, 2 odstotka
od osebnega dohodka delav-
cev, 2 odstotka od pokojnine.
tisti, ki dobivajo varstveni
dodatek pa 1 odstotek.
Obrtniki bodo prispevali 4
odstotke od letne davčne
napovedi, zdomci pavšalni
znesek 300 dinaijev letno,
lastniki traktoijev pa po 10
din od konjdce moči traktoija.
zk
Ocena plana
razvoja
občine Ormož
Občinska konferenca SZDL Or-
mož je na zadnji seji razpravljala
in ocenila srednjeročni plan razvo-
ja SR Slovenije in podala družbe-
nopolitično oceno plana razvoja
občine Ormož.
Delegati so prav tako razpravljali
o organiziranosti občinske organi-
zacije SZDL in sprejeli nekatere
dopolnitve k organiziranosti OK
SZDl Ormož.	zk
Izvršrri svet skupščine občine
Ptuj je na zadnji seji obravnaval
ukrepe, ki jih je potrebno podvzeti
za omilitev posledic suše na ob-
močju ptujske občine. Imenoval je
tudi poseben občinski štab za omi-
litev posledic suše, ki ga vodi Mar-
tin BERDEN, član IS SO Ptuj,
podpredsednik štaba je Ciril
SATFJ, člani pa so: Drago
DOBRSFK, Konrad JANZEKO-
VlC, Dušan SUHADOLNIK, Vla-
do TUMPEJ, Matko ZEMLJlC in
Janez 7 AM P A.
Naloga občinskega štaba je. da
takoj začne z akcijo za omilitev
posledic suše na območju ptujske
občine. Te naloge so:
Poskrbeti je treba, da bodo čim-
prej pokošene vse še nepokošene
travniške površine, kjer je seno
uporabno za krmo, ne glede na
lastništvo, lastniške odnose pa je
treba urejati sproti. Ce se bo suša
še stopnjevala, bo štab preučil
možnosti, da se za krmo rezervira
ludi žitna slama.
Posebno skrb bo štab posvetil
zasejevanju strniščnih krmnih
dosevkov, če zaradi nadaljnje suše
ne bo mogoča zasejati dosevkov,
katerih pridelek se pospravlja v je-
seni, je treba površine posejati
kasneje s kulturami za zgodnjo
spomladansko rabo.
Poskrbeti je potrebno, da bo
imela trgovina zadostne zaloge
gnojil, zlasti dušičnih za dognoje-
vanje, da se s tem čimbolj pospeši
poletna in jesenska rast trave.
Pozno jesensko prirast trave je po-
trebno čimbolj izkoristiti s pašo in
siliranjem v obstoječih ali v zasil-
nih silosih.
Pomanjkanje krme ne sme vpli-
vati na povečanje klanja telet, da
se s tem ne prizadene proizvodnje
mesa in mleka v naslednjih letih.
Poleg navedenih bo občinski
štab izvajal tudi razne druge akcije
in ukrepe, s katerimi bo možno
učinkovito omiliti posledice suše.
Izvršni svet skupščine občine
Ptuj je sprejel tudi sklep, da se naj
pri svetih v vseh krajevnih skup-
nostih takoj ustanovijo krajevni
štabi za izvajanje ukrepov za omi-
litev posledic suše.
Občinski štab se je že sestal na
svoji prvi seji v ponedeljek, 26. ju-
lija 1976 in na podlagi sklepov
izvršnega sveta sprejel konkretni
program nalog, akcij in ukrepov
m omilitev posledic suše v občini
Ptuj.
F. Bagar
AH si bo koruza opomogla?
Foto:R
Prvi načrti, nastali
po samoupravni poti
Nedavno so bili podpisani dogovori in samoupravni
sporazumi o temeljih družbenih planov, od samoupravnih
interesnih in krajevnih skupnosti navzgor. 20. julija 1976 je
bil v skupščini SFRJ z enotnim sklepom delegacij in
delegatov vseh socialističnih republik m socialističnih AP
sprejet in svečano razglašen naš novi petletni načrt.
Skupščina SR Slovenije je objavila predlog družbenega plana
razvoja, skupščine posameznih občin bodo o predlogih
družbenega plana razvoja občin sklepale na svojih prvih
sejah, vsi trije zbori skupščine občine Ptuj bodo to opravili
na jutrišnjih ločenih sejah.
S tem je zaorana prva brazda v ledino našega
samoupravnega planiranja, prva brazda v načrtu združenega
dela. S temi plani so trdno začrtane tri temeljne smeri
sprememb, ki naj v svoji celovitosti pripeljejo našo družbo na
višjo stopnjo družbeno ekonomskega razvoja, to so:
-	ustavna preobrazba družbeno-ekonomskih odnosov,
-	spremembe v gospodarski sestavi v celotni družbeno-
politični skupnosti,
-	prehod na obdobje intenzivnega razvoja, temelječega
na krepitvi kakovostnejših dejavnikov gospodarjenja.
S sprejetjem planov je bilo sklenjeno pomembno
dveletno delo, ki je šlo po demokratični poti, korak za
korakom, od samoupravne baze navzgor. Zasnove programov
so nastajale v temeljnih organizacijah združenega dela, v
krajevnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnostih,
v občini, republiki in v celotni skupnosti jugoslovanskih
narodov in narodnosti, pred očmi vseh delavcev in delovnih
ljudi, vseh naših narodov in narodnosti. Uveljavljena so bila
načela sočasnosti planiranja, da je tako nastal prvi, resničen
načrt združenega dela, ki je v praksi potrdil učinkovitost
našega delegatskega sistema, samoupravnega dogovarjanja in
sporazumevanja.
Mnogo se je bilo treba v tem dveletnem obdobju
planskega snovanja naučiti, prebroditi vrsto pomanjkljivosti.
Marsikje so zasnove planskih gradiv pripravile strokovne
službe in jih skušale samo verificirati med delavci v TOZD,
ne da bi jim širše pojasnile razvojne možnosti delovne
organizacije, ali pa so ponekod skupne strokovne službe
napravile „razrez" razvojnih nalog po tozdih, torej - od vrha
navzdol. Ponekod pa so se skupne službe spremenile,
namesto v dejanskega samoupravnega usklajevalca, le v
seštevalca razvojnih nahg in zamisli temeljnih organizacij
združenega dela. Marsikje so se tudi premalo zavedali, da je
le dohodek, ustvarjen v materialni proizvodnji v TOZD, edini
realni okvir in podlaga za razvoj družbe kot celote.
V	procesu planiranja so bile tudi dolgo opazne dileme,
kaj sodi v plan in kaj v sporazume in dogovore o temeljih
planov, ker še ni dovolj prodrlo spoznanje, da so sporazumi
in dogovori temelj, na katerem se začne graditi plan. Prav
zato je toliko bolj nujna medsebojna povezanost in odvisnost
vseh udeležencev v planiranju, nujnost usklajevanja. Vse to
se ob sedanjem, prvem planiranju po novem še ni povsod
uveljavilo, vendar je dalo dragocene izkušnje za uveljavljanje
sistema samoupravnega kontinuiranega družbenega planira-
nja.
V	javni razpravi o osnutkih planskih dokumentov je bilo
slišati mnogo pripomb, novih idej, predlogov in kritik
delovnih ljudi in občanov. Vse to se je v javni razpravi tudi
upoštevalo, prediskutiralo, razjasnilo, pri čemer so sodelovali
vsi družbeni dejavniki, predvsem pa družbenopolitične
organizacije, ZK, SZDL, sindikati in druge. Rezultat tega je,
da so predlogi načrtov resnični odraz naših potreb in
dejanskih možnosti.
Pri tem je še zlasti pomembno poudariti tista določila v
družbenem planu razvoja SR Slovenije in posameznih občin,
ki govore o obveznem, hitrejšem pospeševanju razvoja manj
razvitih območij. To velja za celot m območje občine
Ormož, za Haloze in ptujski občini pripadajoči del
Slovenskih goric ter za tri krajevne skupnosti z območja
občine Shv. Bistrica.
S sprejetjem družbenih planov petletnega razvoja, prvih
socialističnih samoupravnih mčrtov združenega dela, bomo
imeli začrtano jasno smer, za katero smo se opredelili in
dogovorili, vedeli bomo, kdo bo kaj napravil, kako bo
napravil in s čigavimi sredstvi. Tako bo tudi lažje usmerjati
vsa naša prizadevanja za njihovo dosledno uresničevanje.
Franc Fideršek
2. stran
TEDNIK - četrtek, 29. julija 1976
KORAK
K SKUPNEMU DELU
Med njomočnejše organizacije
združenega dela v ormoški občini
prištevamo skupnost TOZD ,,Jeru-
zalem" Ormož, ki spada k
Jjubljanskemi SLOVINU. Delovni
organizaciji se združujeta po
svojih sorodnih dejavnostih. V
SLOVINU se združujejo različne
dejavnosti kot so gostinstvo,
storitve, kooperacija z indivi-
dualnimi proizvajalci ter agroži-
vilski kompleks.
16. julija je bila v Ormožu ocena
planiranja skupnosti TOZD „Je-
ruzalem". Temu sestanku so
prisostvovali predsednik CK ZKS
in iz Gospodarske zbornice SRS
pod vodstvom Rada Dvoržaka,
predstavnik MS ZKS Maribor in
občine Ormož. O samoupravni
organiziranosti skupnosti TOZD-a
„Ieruzalem" nam je sekretar
skupnosti, Tone Luskovič, pove-
dal naslednje: ,,Zd^, ko teče
razprava o osnutku zakona o
združenem delu, moramo pre-
gledati našo notranjo samo-
upravno organiziranost. Želimo
ugotoviti, ali sedanja organi-
ziranost ustreza samoupravnim in
delitvenim odnosom. Organizirani
smo v TOZD Kmetijstvo in v
TOZD Kooperacija (obrat za
kooperacijo), kjer je združeno vso
kmetijstvo nase občine. Samo-
upravno organiziranost še dopol-
njujemo. Ukvaijamo se zrešitvgo:
dosedanja skupnost TOZD „Jeru-
zalem" Ormož se n^ spremeni v
podjetje in se naprej poveže v
sestav^eno organizacijo zdru-
ženega dela SLOVIN. V okviru te
organizacije bi pa i^li naslednje
TOZD: Vinogradništvo-vinarstvo,
sadjarstvo, živinoreja, gostinstvo-
trgovina, prevozništvo-delavnice in
kooperacfla.
V Ormožu smo pripravili takšno
rešitev, da bi v SLOVIN bili
povezani preko skupnosti TOZD,
tako bi se oba TOZD-a povezovala
neposredno to bi bil prvi korak k
skupnem delu. Namreč pred 10 ali
14 dnevi še vedno nismo bili
registrirani pri gospodarskem
sodišču. No, zd^ je to rešeno. Kot
sem že dejal pa se v »Jeruzalemu"
zavzemamo predvsem za varianto
z več temeljnimi organizacijami
združenega dela. Ta nov predlog
organiziranosti smo že obravnavali
na zborih delavcev. Razmišjamo
tudi o ustanavljanju kmetijskih
zadrug po območjih. Skupnost
TOZD „Jeruzalem" podpira za-
misel zadružne zveze in gospodar-
ske zbornice o uvajanju novih
delovnih organizacij kot je
kmetijska zadruga. Mi bomo
sprejeli odločitve in pa stališča
kmetov-kooperantov. Upam, da se
bo z novim naslovom orranizacije
združenega dela, to je kmetijske
zadruge spremenil ne samo naziv,
temveč tudi koncept dela in
odnos.	Z. Kodrič
Začasno odlagališče smeti, ki je
tik ob cesti Ptuj-Dornava ima vse
izglede, da nadaljuje tradicije nam
vsem znanili „ptujskil\ birov".
ZAKAJ? - Kljub vsemu se tudi
sedaj najdejo nekaten posame-
zniki, ki mogoče „nehote" zaži-
gajo lazne odpadke. Da ne govo-
rimo, kakšne prijetne vonjave se
potem razšiijajo naokoU.
No, pa ne bodimo preveč
zlobni. Vse bi bilo v redu in prav,
če bi ob odlagališču nekdo pazil,
navsezadnje je to naš, družbeni
interes. 'Mar je res potreben
kakšen požar, kakšna večja mate-
rialna škoda, da bi...	OM
Dimna zavesa iz odlagališča smeti
Foto: M, Ozmec
Več za stanovanja
v sredo, 21. julija 1976, se je v
narodnem domu v Ptuju sestala
skupščina samoupravne stanovanj-
ske skupnosti Ptuj. Osrednja tema
razprave je bil predlog srednje-
ročnega plana stanovanjske skup-
nosti do leta 1980. Prevladovalo je
enotno mnenje, da bo treba v
naslednjih petih letih delati enako
intenzivno kot zadnja leta, če ho-
čemo naloge, začrtane v planu tudi
uresničiti. Gre za pospešeno
gradnjo stanovanj, za obnovo sta-
rih in za vzdrževanje obstoječih
stanovanj.
Slišali smo podatek, da v re-
publiškem srednjeročnem planu
načrtujejo gradnjo 65.000 novih
stanovanj v petih letih, od tega bo
dve tretjini družbenih. To pomeni,
da bo na tisoč prebivalcev zgraje-
nih 9 novih stanovanj, na območju
ptujske občine pa le 3 in pol stano-
vanja na tisoč prebivalcev.
Vzrok, da v ptujski občini ne
moremo zgraditi še več« je tudi v
tem, ker moramo iz stanovanjske-
ga sklada odvajati sredstva za
gradnjo študentskih in dijaških
domov, za gradnjo zdravstvenih
objektov in sedaj še za pomoč pri-
zadetim krajem po potresu v Po-
sočju. Poleg tega imamo veliko
breme vzdrževanja zgradb v za-
ščitnem delu starega Ptuja, za kar
bi morali del sredstev dobiti iz re-
publiških virov.
Na seji je bilo tudi precej govora
o tem, da bi morali v vseh delov-
nih organizacijah in skupnostih
povišati prispevek za stanovanjsko
gradnjo od sedanjih 6 na 8 odstot-
kov, tako kot to ima že uvedeno
Kmetijski kombinat Ptuj in tudi v
marsikateri razvitejši občini v Slo-
veniji. V tem smislu je bil tudi
eden od sklepov seje komiteja ob-
činske konference ZKS Ptuj, ki je
bila januarja letos.
B. Vodušek
Intenzivna gradnja stanovai^ ob Volkmegevi v Ptuju se
nadaljuje.	Foto: R
Dobra likvidnost KBM,
podružnice Ptuj
Na 26. seji izvršilnega odbora
KBM, podružnice Ptuj so med
drugim sprejeli samoupravni
sporazum o skupni politiki bank
na območju SR Slovenije za
obdobje 1976—80. Izvršilni odbor
je sklenil, da se omenjeni spora-
zum podpiše za celotno banko.
Sporazum je skupek bančne poli-
tike in izvajanja vsebine dogovo-
rov, ki so bili v slovenski družbi
sprejeti.
S sprejetim dopolnilom o obsegu,
namenih in nekaterih pogojih
kreditiranja naložb v kmetijstvo in
v osnovno predelavo ter proizvod-
njo in zalog kmetijskih pridelkov v
SR Sloveniji v letih 1976—80, se
bo nedvomno povečalo investicij-
sko vlaganje v kmetijstvo, ki v
zadnjih dveh letih ni uresničilo
pričakovanj. Pri tem je treba
dodati še to, da je dopolnilo
vezano na dogovor, ki je načelen
in z njegovim sprejetjem gre le za
enostransko spremembo predloga
sporazuma, saj ostaja delež kredi-
tov kmetijske razvojne skupnosti
pri kreditiranju naložb v družbeni
sektor kmetijstva.
Izvršilni odbor je na svoji seji
sprejel še poročilo o likvidnem
investicijskem potencialu v prvih
šestih mesecih letošnjega leta,
katerega izkoriščenost znaša 58
odstotkov. V poročilu o blagajni-
ških zapisih je bilo povedano, da
je svet guvernerjev bank sprejel
odlok o izdaji blagajniških zapisov
Narodne banke Jugoslavije v
znesku 1.500 milijonov dinarjev z
rokom vračila 6 mesecev, da tako
uravnovesijo visoko likvidnost
poslovnih bank. Tako je
podružnica že vpisala blagajniške
zapise v skupnem znesku 11
milijonov v smeri zagotovitve
minimalne rezerve likvidnosti. Ti
zapisi pa so obenem osnova za
morebitno črpanje kredita za
likvidnost do višine minimalne
vrednosti pri Narodni banki Slove-
nije za dobo 10 delovnih dni v
mesecu. Večja angažiranost
prostih sredstev, v kratkoročne
naložbe kot blagajniške zapise
pogojuje ugodno likvidnost
ptujske podružnice.
Kreditni odbor je na svoji 7. seji
sprejel sklep o vpisu blagajniških
zapisov v znesku 4,136.000
dinarjev, to je obenem prvi obrok
obveznic federacije za obdobje 6
mesecev po 6-odstotni obrestni
meri.
Iz poročila k realizaciji plana
kreditne bilance do 30. julija letos
je razvidno, da se je bilančna vsota
do tega datuma povečala na 1.096
milijonov dinarjev in je za 135
milijonov dinarjev večja kot v letu
1975. Tudi finančni rezultat poslo-
vanja podružnice v prvem polletju
1976 je ugoden. Doseženo je bilo
36,5 milijonov dinarjev skupnih
dohodkov, kar je polovica predvi-
denih dohodkov v letu 1976.
Izdatki pa so v tem obdobju
dosegli višino 47 odstotkov od
planiranih za letošnje leto.
MG
Zavidljivi
uspehi mladih
na akcijah
Ce smo v preteklosti v pripravah
na mladinske delovne akcije in v
organizaciji sami, večkrat zatajili;
smo s podpisom družbenega dogo-
vora o mladinskih delovnih akci-
jah, ki opredeljuje skupno in ne-
posredno vključevanje vseh
družbenih dejavnikov — podpisni-
kov; postavili čvrst temelj za ne-
moten potek akcij. Prvi rezultati
že kažejo, da uspeh ne bo izostal.
Tudi na mladinski delovni akciji
Slovenske gorice 76, poteka delo
brigadirjev tako na trasi kot tudi v
interesnih dejavnostih več kot
uspešno. V tretji izmeni, ki je šte-
vilčno najmočnejša doslej, sodelu-
je okrog 150 mladih. Delajo v treh
brigadah, Prežihovega Voranca,
Rdečih revirjev in v brigadi
specializiranih organizacij; v tej
brigadi sodeluje tudi 18 brigadirjev
iz Kraljeva, mesta, ki je pobrateno
z občino Maribor.
MG
Marsikateremu mimoidočemu, še posebej pa stalnim kupcem v proda-
jalni obutve PEKO se pred prodajalno ustavi korak in čeprav pravijo, da
radovednost ni lepa čednost, radovedno opazujejo delavce pri obnavljanju
prodajalne, ugibajo kakšna bo potem in kaj vse bodo lahko tukaj kupili.
Razširjena in prenovljena trgovina PEKO bo imela kar 350 kv. m prodaj-
nih površin, kar je za 260 kv. m več kot dosedaj. Z novimi prodajnimi po-
vršinami pa bo lahko izbral v trgovini tudi blago iz dodatnega programa
prodajalne Peko, ki bo tako dobila poleg oddelkov za moško, žensko in
otroško obutev še športni oddelek, kjer bo na voljo vse od športne konfek-
cije do obutve, oddelek usnjene konfekcije in galanterije. Ženske bodo lah-
ko odslej kupovale čevlje in torbice na enem mestu, da bo mogoče tudi do-
biti tudi denarnice in rokavice najbrž ni potrebno posebej omenjati, pa še
šolske torbice, dežnike, copate.
Z novimi, sodobnimi prostori bodo vsi modeli obutve razstavljeni na
prodajnem prostoru, sortirani po številkah, tako da bo kupec lahko takoj
izbral model, ki mu je všeč in ga tudi pomeril, saj mu ne bo potrebno več
čakati na prodajalca, da bo v skladišču preveril ali še imajo ta model v šte-
vilki, ki si jo želi.
Nova prodajalna obutve Peko ne bo imela samo sodobnih prostorov,
temveč tudi sodoben način prodaje. Število zaposlenih bodo povečali od
sedanjih 12 na 17 delavcev, nov način prodaje zanje pomeni sicer manj fizi-
čnega dela, zato pa več možnosti in časa za kupca.
Zato torej, če ste se v teh dneh jezili, ker bi si radi izbrali obutve prav
pri PEKO, potrpite še malo, novo prodajalno bodo odprli ob občinskem
prazniku, 7. avgusta. V prenovljeni prodajalni bo mogoče kupovati poleg
obutve še vrsto drugih stvari in kar je v 20. stoletju, ko se nam vsem nenh-
no mudi, vse od obutve, torbice, dežnika, denarnice, rokavic in usnjene
konfekcije, boste lahko dobili v eni sami prodajalni.	N. B.
Kultumo-zgodovindco zgradbo v Murkovi bodo v celoti ob-
novili iz sredstev tovarne „Peko".	Foto: R.
Nova cena kruhu in pecivu
7x v lanskem letu se je govorilo o
povišanju cen vsem vrstam kruha
in peciva. Prodajne cene kruha in
peciva so nespremenjene že od
junija 1974.
Živilska industrija INTES Mari-
bor, TOZD Pekarna ,,Vinko Reš"
Ptuj je v juniju zaprosila izvršni
svet SO Ptuj za spremembo malo-
prodajnih cen kruhu, pecivu in
slaščicam. TOZD Pekarna se tre-
nutno nahaja v takšni situaciji, da
ne ustvarja toliko finančnih
dohodkov, da bi lahko sredstva
vlagala v reprodukcijo, zato je
popolnoma nesposobna za nove
investicije.
V letu 1975 je TOZD Pekarna
,,Vinko Reš" skupščini občine
Ptuj predložila nov predlog cen za
slaščice in velike žemlje. Predlog je
bil zavrnjen. Tako je zavrnitev
predloga noigodno vplivala na
celotni poslovni rezultat Pekarne
Ptuj. Zato v letu 1975 ni bil
realiziran planirani čisti dohodek,
kar je tudi vplivalo na nizki osebni
dohodek in na sklade.
Slaščičarna je vsa leta doslej
posigvala brez izgub, z njenimi
sredstvi se je celo pokrivala
neekonomska cena kruha. Zgodilo
se je, da zaradi pomanjkanja
sredstev za investicije, TOZD
Pekarna Ptuj ni vlagala potrebna
sredstva za mehanizacijo in
sodobnejšo tehnologijo. Vsi proiz-
vodni obrati so danes v kritičnem
stanju, prav tako je s prodajal-
nami kruha. Stroški so v letih
nazaj tako porasli, da sedanja cena
vsem pekarskim artiklom ne
pokriva stroškov proizvodnje.
Povišanje cene bi vsaj nekoliko
ublažilo nastalo izgubo v proiz-
vodnji, popravila bi se situacija
razvoja pekarstva in dvignil bi se
osebni dohodek delavcev.
Izvršni svet SO Ptuj je o povi-
šanju cen razpravljal. Ugotovljeno
je, da cene osnovnim vrstam kruha
(to je kruh iz moke T 400 do T
1000, beli, polbeli in črni kruh)
ostanejo nespremenjene, ker bo o
povišanju cen v mesecu septembru
razprava po republikah in pokraji-
nah. Nadalje zavod za cene SRS
razlaga, da se cene posebnim
vrstam kruha lahko spremenijo, da
o tem odločata občina in organiza-
cije združenega dela. Za novo
predlagano ceno se sme upoštevati
zvišanje od 0,60 do 0,80 din po
kilogramu.
Tako je bil sprejet predlog, ki ga
predlaga tudi TOZD Pekarna
,,Vinko Reš". da se cena poseb-
nim vrstam kruha (turist, domači
itd.) evidentira takšna kot je,
upoštevajoč pri tem tudi evidenti-
ranje cene v poclravski regiji.
zk
V petek, 16, julija 1976 je bila v
Slov. Bistrici 11 redna seja
občinske konference ZKS, katere
se je udeležil Miran Potrč, član
IKP CK ZKS, nadalje sekretarji
OO ZKS in aktivov, predstavniki
družbeno političnih organizacij
občine in člani raznili komisij pn
OK ZKS Slov. Bistrica. Kljub
počitniškemu obdobju sklepčnost
seje- ni bila vprašljiva, saj so bile na
dnevnem redu, za liitrejši razvoj
gospodarstva v bistriški občini,
pomembne točke. Med njimi so
posvetili posebno pozornost oceni
integracijskili gibanj v občini ter
nalogam komunistov in drugih
dejavnikov pri nadaljnjem
povezovanju gospodarstva in
negospodarstva v procesu
združevanja dela in sredstev.
Podlaga za razpravo je bila
analiza, ki. jo je pripravila komisija
za družbeno ekonomske odnose
NEIZKORIŠČENE
MOŽNOSTI POVEZOVANJA
pri OK ZKS. V nj^ je navedeno,
da so integracijski procesi pričeli v
bistriški občini že leta 1961 in
trajajo še danes. Najbolj uspele so
bile doslej-tiste integracije, kjer so
se združili v delovno organizacijo,
manj pa tiste,' ki so združene v
SOZD, kjer še niso uspeli
organizirati vseh' kordinacijskili
funkcij ali opredeliti naloge in
pristojnosti med organizacijskimi
enotami v SOZD.
V občini Slov. Bistrica je še
vedno precej manjšili OZD, v
katerih še niso vključeni v procese
povezovanja panog, vendar že
razmiš^ajo o možnostih povezo-
vanja. Le nekaj manjših organiza-
cij še vedno živi v prepričanju, da
je njihov samostoj-ni razvoj tudi v
priliodnje zagotovljen. Takšnega
mnenja so pn gradbenem servisu
in v stanbiroju, medtem ko pri
komunalnem podjetju ne izklju-
čujejo možnosti - povezovanja v
ustrezno interesno- skupnost. Tudi
v EMI Poljčane smatrajo, da se
podjetje laliko še naprej samo-
stojno razvija, kljub temu si bodo
prizadevali za sodelovanje z
drugimi organizacijami v interesu
delitve dela in sredstev. V
poljčanskem Monterju močneje
razmišljajo o možnostih povezo-
vanja, enako je tudi v kmetijskem
kombinatu KZ, kjer jim nadaljni
razvoj zagotavlja predvsem dolgo-
ročno poslovno — teliničnega
povezovanja s trgovino v okviru
podravske' regije. Svoj nadaljnji
samostoj-ni razvoj vidyo v Tovarni
olja Slov. Bistrica samo v
preusmeritvi in dopolnitvi proiz-
vodnega programa.
Komunisti bistriške občine
menijo, da bo potrebno v
prihodnjem obdobju posvetiti več
pozornosti -vsem še nepovezanim
organizacijam in jim pomagati, da
do takšnih povezovanj v naj-
krajšem času tudi pride. Odpraviti
je treba še vedno prisotne odpore
prori integracijam in neupravičen
strah pred odtujevanjem sredstev.
V mnogih primerih pa so
pomanjkljivi integracijski pro-
grami. Takšen problem |e bil
prisoten tudi na področju solstva
in drugih družbenih dejavnostih.
V. Horvat
Politična ocena samoupravnih
odnosov v TGA Kidričevo
v sejni dvorani delavskega sveta TGA „Boris
Fliirič" \ Kidričevem so se po dogovoru z IK
predsedstva CK ZKS sestali vsi člani ZK, predsedniki
DS in raznih komisij, svetov ter vodilni delavci in
predsedniki OOS v TOZD in TGA, da bi proučili
nekatera vprašanja samoupravnih od nosov v TGA.
Uvodoma je bila prisotnim, med katerimi so bili
tudi predstavniki CK ZKS in RS ZS Slovenije,
obrazložena analiza, ki so jo pripravili vodilni
delavci, nato pa še ocena analize od družbeno -
političnih organizacij, ZKS in OOS. V razpravi, kije
bila izredno pestra, liitična in samokritična, je bilo
povedano mnogo problemov, s katerimi se srečujejo
v tej^ delovni organizaciji.
Postavljeno je bilo vprašanje javne razprave o
zakonu o združenem delu, kise ni končano, oziroma
bo prišla šele sedaj v drugo fazo, v kateri bodo
delavci jasno' in konkretno spregovorili o svojih
stališčih in pripombah na omenjeni osnutek.
Kritično je bilo spregovorjeno o tem, da še vedno
ni urejeno stimuliranje delavcev po delu, kot bi bilo
treba in da so vse analize bile napravljene nekoliko
prepozno, za kar ni opravičila. Še vedno niso
dosledno urejeni samoupravni odnosi med TOZD in
OZD, kakor tudi na relaciji TGA - IMPOL in
UNIAL, kar pomeni, da bo potrebno še mnogo
zahtevnega in odgovornega dela, treba bo čimprej
urediti vse probleme na omenjenih relacijah.
Tudi o medsebojnih notranjih odnosih so prisotni
mnogo govorili in kritično ocenili trenutno stanje.
Predstavnik IK P CK ZKS je pozdravil tako odločno
razpravo in menil, da je prav v tej smeri kolektiv na
dobri poti, da reši mnoge probleme. Sklenili so še, da
se bodo v najkrajšem času sestale vse OO ZKS TGA,
podrobneje analizirale dosedanje delo in sprejele
potrebne ukrepe za bodoče delo.
F. Meško
tednik - četrtek, 29. julija 1976
3. stran
Sola na vasi danes nima samo
ene funi^cije učiti in vzgajati mla-
dino v socialističnem duhu, ampak
se v njej marsikje odvija tudi vse
kulturno in družbeno-politično živ-
ljenje. Takšna je šola na Ptujski
gori, ki je stara prav toliko, kolikor
štejemo let nad 1900.
Pred kratkim smo se pogovarjali
s pedagoškim vodjem 0§ Ptujska
gora, Štefanom Malijem, ki nam je
povedal, da je stavba v zelo slabem
stanju. Adaptacije sicer potekajo
že tretje leto, vendar še vedno ni-
smo uspeli šole povsem obnoviti.
Prvo leto smo zidali nova okna ce-
lotni stavbi. Zaradi varnosti učen-
cev smo bili prisiljeni prestaviti
vhod, saj je bil prejšnji neposredno
na cesto. S tem so se spremenile tu-
di funkcije nekaterih prostorov v
pritličju. Lansko leto smo uredili
centralno kurjavo, vendar samo za-
silno, zato nas je pozimi še večkrat
zeblo."
Kaj načrtujete obnoviti še letos,
ali imate zagotovljena sredstva?
,,Prav tukaj se največkrat zatakne.
Izobraževalna skupnost občine
Ptuj nam je odobrila 1,140.000 di-
narjev, medtem, ko je predračun za
adaptacijo naše šole 1,600.000 di-
narjev. Tako bomo lahko obnovi-
li najnujnejše, da bo pouk potekal
nemoteno. Do septembra imamo v
načrtu nove pode v celotni zgradbi,
urediti sanitarije, preurediti bo tre-
ba vse električne in vodovodne in-
štalacije ter končati centralno ogre-
vanje. Prav tako bo nujno obnoviti
vse dotrajane elemente na podstreš-
ju in zamenjati vsaj polovico kri-
tine.
Poslali smo že ponudbe raznim
gradbenim podjetjem in upamo na
hiter odziv, saj bi z deli že bilo tre-
ba začeti. Vendar doslej še ni bilo
zagotovljenih sredstev. Računamo
tudi na to, da se bodo dela nekoliko
zavlekla še v mesec september.
Upamo, da bomo do prvega šolske-
ga dne lahko usposobili za pouk
vsaj tri učilnice. Mislim, da je
omembe vredno to, da je komisija
za adaptacijo 0§ Ptujska gora raz-
pisala razna rušitvena dela, zato
občanom za plačilo ostane ves ma-
terial, ki za obnovo šole ne pride
več v poštev. S tem bomo prihranili
okrog 40.000 dinarjev in jih name-
nili za najnujnejša dela."
Na vprašanje, kaj nameravajo
obnoviti v naslednjih letih v
ptujsko-gorski šoli je tovariš Mali
odgovoril.
,,V načrtu imamo tudi urediti i-
grišča na zemljišču ob šoli, ki smo
ga kupili. Tudi ta investicija bo pre-
cejšnja, saj bo treba porušiti hišo,
ki več ne služi svojemu namenu.
Prav tako bi ob šoli nujno potrebo-
vali telovadnico, saj je telesna
kuhura nujno potrebna in te sedaj
žal na Ptujski gori ne moremo
razvijati in krepiti. Prav tako je po-
treben stanovanjski objekt, sicer
preti še večje pomanjkanje pedago-
škega kadra."
Vsi se prav dobro zavedamo, da
ti problemi, ki jih je Štefan Mali
naštel,niso prisotni samo na Ptujski
gori, ampak v ptujski občini je še
več podobnih šol, zato bi morala o
tem še intenzivneje razmišljati širša
družbena skupnost. Spomnimo se
tudi bližnjega referenduma za grad-
njo srednjega in osnovnega šolske-
ga prostora v naši občini.
Besedilo in slika:
B. Vodušek
Šola na Ptujski gori kliče po obno-
vi.
Iz prejšnjega vhoda je nastalo o-
kno, napis pa je ostal.
UKREPI ZA OMILITEV POSLEDIC SUŠE
Zaradi dolgotrajne vročine in po-
manjkanja dežja je posebej močno
prizadeta proizvodnja živinske
krme. Mnogi živinorejci bodo
ostali brez sena, silaže, pa tudi pri-
delek koruze in krompirja bo mo-
čno prizadet. Pomanjkanje krme
lahko ublažimo z raznimi
strniščnimi posevki. V danih pogo-
jih je najprimernejši listnati
ohrovt, ker je čas setve sedaj in ga
lahko koristimo kot zeleno krmo
do zime. Sejemo ga 15 do 20 kg na
ha, lahko z žitno sejalnico, v vrste
ali na široko. Posevek po vzniku
dognojimo s 150 kg Kan/a na ha.
Listnati ohrovt posebej priporoča-
mo zato, ker se razvija v poznih je-
senskih mesecih, ko so že tempera-
ture nekoliko nižje za razliko od
ostalih posevkov, ki se razvijajo v
poletnih mesecih. Seme bo na
razpolago v poslovalnicah Kmetij-
skega kombinata Ptuj — obrat za
kooperacijo.
Priporočamo še setev repe in pre-
sajanje krmne pese, kot strniščni
posevek. Tudi pri teh pride v poštev
dognojevanje Kan/a. Setev drugih
strniščnih posevkov za zeleno krmo
(koruze, grašice, sončnic) ne pripo-
ročamo, ker je čas vegetacije
prepozen.
Ce so še kje nepokošene travni-
ške površine, ker iz različnih raz-
logov ni bil opravljen prvi odkos,
jih je potrebno takoj pokositi. Ob
nastopu prvih izdatnejših padavin
je priporočljivo travnike pognojiti s
100 do 150 kg Kan/a po ha, z 10 do
20 m3 gnojnice ali gnojevke. Dušik
bo pospešil razvoj trav, tako da bo-
mo dobili še en izdatnejši odkos, ki
ga bomo sušili ali silirali.
Veliko koruznih posevkov je
suša tako prizadela, da se rastline
sušijo. Take posevke je najbolje
čimprej pokrmiti kot zeleno krmo,
če pa gre za večje površine pa jih
silirati. Ker večina živinorejcev še
nima zgrajenih silosov priporoča-
mo siliranje trave ali koruze v kupe
pokrite s plastično folijo. Način
siliranja v kupe pokrite s folijo si
lahko ogledate na Živinorejsko ve-
terinarskem zavodu v Ptuju.
Za krmljenje pozimi bo v sili pri-
merna tudi pšenična, ržena, ovsena
ali ječmena slama, zato jo je pri-
merno potrebno posušiti in vskla-
diščiti. Prav tako bo potrebno že
sedaj misliti na pravočasno in skr-
bno spravilo koruznice.
Da bi spomladi čimprej prišli do
zelene krme priporočamo setev
inkarnatke, kot čisti posevek ali v
zmesi z italijansko ljuljko, rž z
ozimno grašico ali čisti posevek rži
ter oljno repico. Vse te posevke la-
hko koristno uporabimo za
zgodnjo spomladansko prehrano
živine od srede aprila naprej. Tako
bomo premostili obdobje do prve
spomladanske paše.
Za vsemi temi posevki lahko
sejemo glavne posevke, kot so
koruza, krompir, krmna pesa.
Z navedenimi ukrepi bomo lahko
vsaj do neke mere omilili posledice
suše, da bomo lahko ohranili os-
novno čredo živine.
Ce bo potrebno del živine odpro-
dati svetujemo živinorejcem, da
najprej prodajo stare in nizko pro-
duktivne živali.
Stab za omilitev posledic suše
pri Skupščini občine Ptuj
Kdaj za tele 20,60 dinarjev
in kdaj 26,00 ali 30 dinarjev?
Odkupna cena za teleta je različna. Za tele, ki ni sposobno za
nadaljnje pitanje, nepasemsko ali nenačrtno križano tele dobi kmet za
živo težo teleta 20,60 dinaijev, cena, ki je določena v uradnem listu. To
so teleta, ki se po odkupu zako^go, povprečna prodajna cena mesa v
mesnicah pa je 41,20 dinaijev. Pri odkupu telet sposobnih za nadaljnjo
vzrejo pa je odkupna cena za bikce 30 in za teličke 26 dinarjev to so
teleta za pitanje, ki mor^o biti Simentalske pasme ali načrtni križanci
Če bi ta teleta lahko klali, kar pa po zakonu ni dovojeno, bi morali
potrošniki v mesnicah za kilogram tega telečjega mesa odšteti kar 62,40
din.
Torej teleta, ki niso sposobna za nadaljno rqo in pri odkupu nimajo
več kot 90 kilogramov, pridejo v mesnice, in prav zaradi tega so telečji
zrezki tako redko na naših jedilnikih, seveda pa zato kvaliteta mesa ni
nič slabša. Pri samem odkupu pa so teleta sposobna za nadaljnjo rqo več
vredna, kar je razumljivo, saj dobimo tako veliko več govgega mesa kot
pa telečjega in če se zavedamo problema hrane potem drugače tudi ne
more biti.	N. B.
22.000 DINARJEV
ZA KRAJEVNE CESTE
Na območju krajevne skupnosti
Trnovska vas, so v teh dneh sredi
del pri modernizaciji občinskih
cest v dolžini štirih kilometrov in
pol proti Vitomarcem, Bišečkemu
vrhu in Crmlji. Poleg tega pa teče-
jo še dela pri modernizaciji re-
publiške ceste skozi Trnovsko vas
v dolžini 400 metrov.
Predsednik krajevne skupnosti
Janko Murko pravi, da bo do 8.
avgusta, to je do občinskega
praznika vse nared. Ob izvajanju
same akcije in zbiranju denarnih
prispevkov seveda ni šlo brez te-
žav. Ko pa so ljudje videli, da dela
lepo napredujejo, so mnogi pr-
votno mnenje spremenili. ,,Čeprav
smo na eni strani imeli težave," je
dejal tovariš Murko," smo na
drugi dosegli svojevrsten rekord.
Kmet Janko Svarc iz Crmlje je s
svojima zetoma prispeval za asfalt
kar 22.000 dinarjev, s tem, da je
samo njegov prispevek 10.000 di-
narjev."
Janko Svarc pa je ob našem
obisku dejal: ,,Moram povedati,
da jaz nisem edini, saj smo v Crm-
lji dali kar štirje za cesto po 10 ti-
soč dinarjev. Poleg mene in moje-
ga zeta še Kamilo KramfogI in lika
Bračko. Vsi skupaj pa si sedaj želi-
mo, da bi asfaltirali tudi preostalih
800 metrov ceste, ker bi
se tako povezali z asfal-
tom proti Mariboru in Le-
nartu. Seveda upam, da se nam bo
želja uresničila, ker bomo sami še
prispevali, če bo potrebno," je
zaključil Janko Svarc, nekdanji
predsednik krajevne skupnosti Tr-
novska vas. S tem je pokazal
polno razumevanje za lokalne
probleme in skupne interese, ki jim
zvesto sledijo tudi njegovi sovašča-
ni.
M. Sneberger
Zemeljska dela pred asfaltiranjem ceste Trnovska vas-Bi^čki
vrh.	Foto: R.
Svečano ob otvoritvi
vodovoda
Prebivalci krajevne skupnosti 'Zg. Polskava so preteklo nedeljo
sla\41i. Svojemu i^amenu so predali preko 16 km dolgo vodovodno
omrežje, za katerej^a so krajani prispevali v denarju in prostovoljnem delu
večino potrebnih sredstev.
Konec leta 1975 je bil v Zg. Polskavi ustanovljen posebni vodovodni
odbor, katerega predsednik je bil Br^ko Vasa. 'Kolikšen je bil interes
občanov kaže podatek, da se je takoj prijavilo za priključitev na vodovod
okoU 100 interesentov, tem se je do konca akcije priključilo še 42
posameznikov, gospodinjstev ali organizacij. Predračunska- vrednost
16.353 m vodovodnega omrežja na območju KS Zg. Polskava je znašala
2,166,110,10 dinarjev, od tega so občani prispevali 1,766.110 dinaijev
aU 82 odstotkov celotne investicijske-vrednosti. • Preostala sredstva je
prispevala vodna skupnost „Dtava",
Za izkop vodovodnih jarkov, njihovo zasutje in za ostala zemeljska-^
dela so krajani opravili blizu 13.300 prostoročnih delovnih ur. Ob tem je
Osrednja svečanost ob otvoritvi vodovoda pri vasi Kočno.
Fotografija in tekst: V, Horvat
pomembno, da so pri gradnji sodelovali tudi mladi, združeni v delovrio
brigado ^Pohorski bata^on", ki je štela 115 mladih in vojakov JLA
bistriške garnizije. S prostoročnim delom so -prispevali k gradnji
yodovoda tudi učenci osnovne šole Zg. Polskava, ki so v okviru pionirske
m mladinske-organizac^e opravili preko 700 udarniških ur.
Osrednja svečanost je bila v nedeljo, 18. julija v vasi Kočno na
Pohorju, kjer so podelili tudi priznanja najzaslužnejšim posameznikom in
skupinam. Posebno priznanje pa je prejel tudi SGP Konstruktor, TOZD
gradbeništvo Granit Slov. Bistrica in Komunalno podjetje Slov. Bistrica
za izvajanje del pri gradnji vodovodnega omrega.
Uspel kmečki praznik
Kosci v kmečki paradi
V Gradišču v Slov. goricah je bil pred kratkim kmečki
praznik, ki ga je organiziralo tamkajšnje turistično olepševalno
društvo. Kmečki praznik, ki bo odslej vsako leto, so pričeli s
kmečko parado. Okrog 2000 gledalcev si je z zanimanjem
ogledalo različno sodobno kmetijsko mehanizacijo, s katero
danes kmetje opravljajo in delajo v kmetijstvu. Najbolj zanimivo
je bilo tekmovanje koscev s koso in s kosilnicami BCS, kjer je
tekmovalo veliko tekmovalcev iz Gradišča in okolice.
Vsi tekmovalci so dobili priznanje in praktična darila,
prispevek dehvnih organizacij. Prireditev, na njej so prikazali
tudi rotacijske kosilnice, je bila ena najzanimivejših in dobro
obiskanih prireditev v tem kraju.
Besedilo in slika J. Lorber
DESTRNIK:
Krajevna skupnost je namenila 25 tisoč dinarjev za ureditev dvorane
v prosvetnem domu, ki je doslej bila brez garderob in sanitarij. Del
sredstev bodo poskušali dobiti še od občinske kulturne skupnosti. Z
ureditvijo prosvetne dvorane želijo poživeti delo domačega prosvetnega
društva.
mš...
GORISNICA:
Akcija za vpis javnega posojila za ceste v krajevni skupnosti uspešno
napreduje, saj so presegli plansko obveznost vpisa že za 21 odstotkov. Na
območju krajevne skupnosti dela tudi 6 zasebnih obrtnikov, ki so skupno
presegli svojo obveznost /a 8 tisoč dinarjev.
mš...
KIDRIČEVO:
Hortikulturno društvo, s predsednikom Vladom Forbicijem, si je
zadalo obširen program dela, v katerem je na prvem mestu izvedba akcije
,,01epšajmo svoj kraj". Sedaj ugotavljajo, da akcija ne teče tako kot bi
želeli in kot so si jo zamislili, ker se vsi člani društva premalo zavedajo
svojih dolžnosti, sam predsednik pa ne zmore vsega. Tudi dolžnost drugih
organizacij in društev, zlasti tabornikov, planincev in drugih bi bila, da
pomagajo pri akciji.
FM
MARKOVCl:
V novi vasi pri Markovcih so formirali aktiv ZSMS. Predsednik je
postal Branko Doner, sekretar pa Jelka Pukšič. Med drugim so sklenili,
da se bodo udeležili mladinske delovne akcije Slovenske gorice 76, nudili
bodo pomoč pri urejanju gasilskega doma in ustanovili športno sekcijo, v
kateri bodo predvsem razvijali atletiko in rokomet.
zk
PTUJ:
Svet zavoda Doma upokojencev Ptuj-Muretinci je razpravljal o poslo-
vanju zavoda v prvem polletju letošnjega leta. Pri tem je ugotovil, da je
število oskrbovancev v domu v šestih mesecih letošnjega leta naraslo od M
na 92. To dokazuje, da onemogli in osamljeni starejši ljudje vse bolj dobi-
vajo zaupanje v to koristno ustanovo in iščejo v njej oskrbo in zatočišče.
jm
ROGOZNICA:
Osnovna organizacija ZKS v Labod — Delta je ocenila družbeno-
politično aktivnost v kolektivu in izvajanje nalog. Ugotovili so, da so vpis
posojila presegli za ll"7o, saj od 400 delavcev le 4 delavke niso vpisale
posojila za ceste. Obravnavali so tudi naloge s področja družbene
samozaščite in se dogovorili, da bo javna razprava o osnutku zakona o
združenem delu v kolektivu trajala od 17. julija do 8. avgusta 1976.
mš...
GRADISCE:
Lovska družina Dobrava pri Gradišču v Slovenskih goricah pripravlja
za v soboto in nedeljo, 31. julija in 1. avgusta, razvitje prapora, kar bodo
povezali z meddruštvenim tekmovanjem v streljanju na glinaste golobe.
Vse, ki se bodo udeležili lovske prireditve pri novem lovskem domu Dobra-
va bo zabaval mariborski kvintet s pevko Inge Potrč.
JL
Svet krajevne skupnosti je s prvim julijem letos namestil novega tajnika
krajevne skupnosti, ki bo to dolžnost opravljal poklicno. Imenovan je bil
Kamilo Kirbiš, ki je prej opravljal dolžnost predsednika KS. Svojih prosto-
rov ta, druga največja krajevna skupno.st v lenarški občini še nima, temveč
gostuje v krajevni pisarni.
JL
KIDRIČEVO:
Na 29. seji sveta krajevne skupnosti so obširno obravnavali ugotovitve
inšpekcije SDK Ptuj o poslovanju krajevne skupnosti v minulem obdobju.
Sprejeli so določene skltpe in stališča, kijih bodo posredovali družbeno-
političnim organizacijam, predvsem krajevni konferenci SZDL v nadaljnjo
obravnavo in sklepanje.
FM
PODLEHNIK:
Ribiška družina Ptuj organizira v okviru praznika občine Ptuj medob-
činsko ribiško tekmovanje, ki bo v nedeljo, 1. avgusta 1976 od 8. do 11. ure
ob podlehniškem ribniku. V popoldanskem času pa pripravljajo tovariško
srečanje.
f
TRNOVSKA VAS:
V neposredni bližini svoje delovne enote v Trnovski vasi gradi Kmetij-
ski kombinat Ptuj 6-stanovanjsko hišo za delavce, zaposlene v tej enoti.
Stanovanja bodo vseljiva že v začetku avgusta. S tem bodo v celoti rešili
stanovanjski problem delavcev v tej enoti, ki jih je skupno 24. Proizvodnja
v tej enoti K K Ptuj je poljedelstvo in živinoreja.
mš. . .
4. stran
TEDNIK - četrtek, 29. julija 1976
Združitev - večje možnosti za boljše delo
v petek 16. julija 1976 so delavci novonastalega Opekamiškega podjetja MAP Maribor, ki
vključuje Opekami Košakiin Ptuj svečano podpisali samoupravni sporazum o združevanju.
,,Obe opekami, tako Košaki kot Ptuj, zlasti pa še njihovi vodilni delavci, so smisel
povezovanja spoznali že pred mnogimi leti. Rezultat njihovih prizadevanj in iniciative je bil tudi
sporazum o poslovno tehničnem sodelovanju enc^stih opekam v Sloveniji, s ciljem doseči najvišjo
možno stopnjo specializacije in medsebojnega dopolnjevanja asortimana opečnih izdelkov,"je v
slavnostnem govoru poudaril Janko Kramer, dipl. oec., glavni direktor nove delovne organizacije
in nadaljeval: , Ta oblika pa žal ni dala večjih rezultatov, saj sta usmerjeno vlaganje v
specializacijo izvajali le Opekama Košaki in Ptuj. Na podlagi obeh inciatorjev je bila zato v letu
1974 opravljena ekonomska analiza in osnutek sporazuma o združitvi sedmih opekam
severovzhodne Slovenije v OZD. Lokalno politično ekonomska in kratkoročna gledanja pa tudi
nestrokovnost ocenjevanja učinkov, prikazanih v analizi, so pripomogla, da si partnerji niso bili
soglasni z obliko povezovanja in tako so od sedmih ostali le trije - Košaki, Ptuj in opekama
Rače.
V letu 1975 smo po velikem po-
žaru v opekarni Ptuj bili postavlje-
ni še pred eno preizkušnjo. Tretji
partner, opekarna Rače je namreč
zabredla v izgubo in likvidnostne
težave. Zato je bilo treba izdelati
sanacijski program in nuditi nepo-
sredno pomoč pri vodenju.
Plansko analitski referat je bil
postavljen pred močno preizkuš-
njo, saj je moral sredi leta 1975 za-
zagovarjati pred pristojnimi gospo-
darsko političnimi forumu sanacij-
sko investicijski program opekarne
Rače, v višini 3,8 milijonoa, hkrati
pa tudi dokazati, da partnerja Ko-
šaki in Ptuj koncem leta 1975 za-
radi pričakovanega slabšega uspeha
ne bosta v stanju nastopiti kot ga-
ranta za investicijske kredite ope-
karne Rače. Tako sta končo inicia-
torja povezovanja opekarn ostala
sama. Ko je lansko jesen nastopila
stagnacija smo pristopili h
komercialno operativnemu sode-
lovanju in k dokončni izdelavi
sporazumov in pravilnikov ter do-
ločili začasne funkcije in program
skupnih služb glede na možnosti in
uspehe poslovanja, urejamo pa tu-
di vse potrebno za čimprejšnjo re-
gistracijo nove OZD.
Direktorja obeh opekarn, Anton
Kalderon in Anton Hlupič ter pred-
sednika delavskih svetov, Franc
Flakus in Roman Seka so nato slo-
vesno podpisali skupni samouprav-
ni akt, ki bo osnova za nadaljnje
skupno delo.
Iz besed ostalih govornikov je
bilo razbrati želje po čim tesnejšm
sodelovanju, ki se naj kaže tako na
področju skupne razvojne investi-
cijske politike, kot tudi na področ-
ju sodelovanja družbeno političnih
organizacij v obeh TOZD-ih.
Silva Brodnjak
Gasilci pri Lovrencu pieizkušjgo opremo.
Foto: B. Vodušek
Rahlo rosenje in nič kaj prijazen
poletni dan ni moglo skaliti pri-
jetnega razpoloženja, ki so ga v
nedeljo pripravili pri Lovrencu na
Dravskem polju ob 90-letnici do-
mačega gasilskega društva in v po-
častitev prvega krajevnega
praznika.
Več sto ljudi je pozdravilo
strumno korakajoče fante in može
ter dekleta in žene, ki so v pa-
radnih gasilskih uniformah in z
gasilskimi prapori na čelu, krenili
mimo slavnostne tribune. Z
obarvanimi vodnimi curki so sim-
bolično dvignili v nebo slovensko
zastavo... slovesnost se je začela.
Pred mikrofonom na govorniškem
odru so se zvrstili predsednik GD
Jože Murko, predsednik krajevne
konference SZDL Jože Korošec in
predsednik občinske gasilske zveze
Ptuj Janko Žnidarič.
Desetar pionirske gasilske dese-
tine Branko Dolenc ter praporšča-
ka Ivan Ivančič in Bogdan Med-
ved, so nato sprejeli iz rok ,,bot-
ra" Branka Strela novi pionirski
gasilski prapor, na katerem so se
že lesketali spominski trakovi ter
zlati in srebrni žebljički, skratka
vse je potekalo tako, kot je ob po-
dobnih slovesnostih že v navadi.
Lovrenški gasilci so ob svojem
90-letnem jubileju sprejeli tudi po-
sebno gasilsko oblikovanje, gasil-
sko plamenico 1. stopnje, ki jo je v
imenu republiške gasilske zveze
izročil član predsedstva Franc
Hlastec, posebno priznanje pa sta
jim izročila tudi predsednik občin-
ske gasilske zveze Ptuj in predstav-
nik občinske gasilske zveze iz Slo-
venskih Konjic.
Najmlajši predstavniki gasil-
cev—pionirji so se že dopoldan
pomerili v poznavanju in v spret-
nostih gasilskih veščin, tako da so
na popoldanski slovesnosti tudi
njim podelili pokale in priznanja
za dosežene uspehe. Pokale in pri-
znanja so dobili tudi mladi
športniki iz Apač, Gerečje vasi in
Lovrenca, ki so tekmovali v nogo-
metu, šahu in namiznem tenisu;
prehodni pokal je osvojila ekipa
Lovrenca.
Tako so se končale enotedenske
prireditve v krajevni skupnosti
Lovrenc na Dravskem polju ob
katerih so se domačini pokazali
kot spretni organiaztorji in pri-
jazni gostitelji, kar jim daje po-
roštvo, da bo drugo krajevno pra-
znovanje še uspešnejše.
M. SNEBERGER
Pri tabornikih v Ormožu
Sele decembra lani so ustanovili
svoj taborniški odred. Imenovali
so ga po narodnem heroju Vinku
Megli. Maja so sodelovali na
pohodu: Po poteh partizanske
Ljubljane, udeležili so se tudi
,,Prežihovine — 76" — srečanja
tabornikov iz vse Slovenije, kjer so
se kot začetniki izkazali. Sedaj v
juliju pa so pripravili svoje prvo
taborjenje.
OB LEŠNIŠKEM POTOKU
Nedaleč od Ormoža se žitna
polja prelijejo v gričke z gozdovi, z
na redko posejanimi domačijami.
Tu so taborniki odreda ,,Vinko
Megla" iz Ormoža, postavili
krožno zaprt tabor z ognjiščem v
sredini. Na enem izmed dreves je
čez dan plapolala zastava, ki so jo
vsak večer ob taborniški himni
spustili.
Ob travniku je vodila pot do
izvirčka čiste pitne vode, ki se po
kamenju izliva v potoček Lešnico.
Tja so hodili po vodo. Po leseni
izdolbeni cevi (naredili so jo sami)
je voda polnila posodo. Zajtrk in
večerjo so si pripravljali v kotlu,
čisto navadnem, nekoliko večjem
loncu, kosila pa so prinašali iz šol-
ske kuhinje. Zelodčki tabornikov
so bili vsak dan do vrha napolnje-
ni, saj hrane iz šolske kuhinje niso
le hvalili, temveč tudi pridno jedli.
Star vojaški šotor, ki jim je služil
za skladišče, je bil vedno založen s
hrano. Starši, ki so obiskovali svo-
je male junake, so vedno prinesli s
seboj kaj za pod zob.
ŠOLA V NARAVI
Taborniška organizacija je v
Ormožu brez tradicije. Odred
,,Vinka Megle" je začel iz nič.
Vendar so kmalu dobili pomoč.
tudi denarna sredstva so prišla na
njihov račun. Kupili so štiri šotore
tabornike.
Okoli 20 tabornikov se je
prijavilo k taborjenju, čeprav niso
pripravili klasičnega taborjenja ne-
kje ob morju, temveč pravo šolo v
naravi, ki je zahtevala večjo
odgovornost in pazljivost od
tabornikov samih.
Da šola ni le poštevanka, slovni-
ca ali koliko zob ima določena
vrsta živali dobro vedo taborniki.
Koliko je še drugih stvari, ki jih
morajo poznati. Postaviti morajo
šotor, več vrst ognjev, narediti 10
vrst vozlov, obvladati različne na-
čine sporazumevanja na daleč
— signalizacijo, poznati drevesa,
uporabljati kompas. Prav zato so
se taborniki po jutranji telovadbi,
zajtrku in ocenjevanju šotorov
razdelili po vodih, kjer se je delo
zavleklo vse do kosila, nadaljevalo
pa še popoldan. Ob večerih so, kot
so sami rekli ,,udarili" nogomet,
po večerji pa vse do desete ure bolj
ali manj ubrano prepevali ob
tabornem ognju.
NA POHODU
Tudi orientacijski pohod je
taborniška veščina. Taborniki so
pripravili dva, 6 — 7 km dolga
pohoda. Na poti so udeleženci
morali rešiti več nalog. Pri tem pa
upoštevati navodila: ,,idi po poti
proti vzhodu 50 parnih korakov,
določi višino drevesa, povej, ka-
tero je to drevo, določi vizirno
točko in azimut" in še več podob-
nih stvari. Točke pridobi
tekmovalcem tudi čimkrajši čas
pohoda. Dečki so pot največkrat
kar pretekli, dekleta pa so se boljše
odrezala pri risanju skice terena in
reševanju ostalih nalog, čeprav so
na prvem pohodu bukev zamenjale
jelše in celo staro češnjo.
Sonce še ni uspelo posušiti rose,
ko so se že odpravili na nedeljski
pohod po Slovenskih goricah.
Vendar se je napravil vroč dan, ki
je pohodnike spremljal 30 km ob
poti. Vsi so vzdržali do konca, če-
prav je imel najmlajši pohodnik
šele 10 let. Na poti so se ustavili
pri Tomažu ob hiši narodnega
heroja, po katerem nosijo ime.
„TAM OB OGNJU NAŠEM..."
Tako bi se glasil pozdrav star-
šem, ki so prišli na zaključni večer.
Dež je pregnal starše z gozdička,
saj bi drugače z avtomobili obtičali
v blatu. Starši so bili ob program,
taborniki pa niso mogli pokazati,
kaj vse so jim pripravili. Se dolgo
v noč se je iz šotorov slišal klepet,
ki je dal vedeti, da je to zadnji ve-
čer taborjenja.
Sedaj gozdiček sameva. Nikjer
ni več šotorov, nobenih smeti.
Človek skoraj ne bi verjel, da je
nekdo tam taboril.
Malči Jelen
Prosti čas so koristno porabili; lotili so se tudi kmečkih opravil
pri spravilu žetve.	Foto. F. Mikša
MLAD! VODUO KOPALIŠČE
v pred letom dni odprtem letnem
kopališču v Poljčanah je te dni za-
beležen rekordni obisk kopalcev,
saj jih predvsem ob sobotah in ne-
deljah obišče blizu 500 kopalcev.
Ob tem velja poudariti, da skr-
bijo za red in čistočo člani mladin-
skega aktiva ZSMS Poljčane, ka-
teri v dogovoru s krajevno skup-
nostjo vodijo blagajno, istočasno
pa skrbijo za red in čistočo kopa-
lišča. Iz telovadnega doma so na
kopališče prinesh tudi namizno te-
niške rekvizite in s tem poskrbeli za
večjo pestrost kopališče rekreacije.
Dežurstvo v blagajni opravlja
mesečno okoli 20 mladincev izme-
nično, toliko pa ima aktiv ZSMS
tudi brezplačnih vstopnic.
Vroči dnevi na poljčanskem kopa-
IKču Fotografija in tekst V. Horvat
Na osrednji proslavi ob dnevu vstaje slovenskega naroda in odkritju
veličastnega spomenika v Dražgošah je sodelovalo tudi 45 brigadirjev tretje
izmene iz Dornave. Poleg brigadirjev iz vseh slovenskih mladinskih delov-
nih akcij, so se tam srečali s številnimi borci NOV in s preživelimi borci
Cankarjevega odreda, ki so v Dražgošah bili v januarju 1941 težko bitko z
mnogo močnejšim sovražnikom. Kljub dežju, ki je zmerno škropil ves čas
prireditve ni zmanjkalo brigadirskih pozdravov, pesmi in dobre volje. Se
več; z vseh obrazov je žarel občutek sreče in ponosa, saj so brigadirji s
svojo prisotnostjo počastili vse dražgoške in druge borce, ki so se borili za
našo svobodo in za naše socialistične revolucije.
Borci in brigadirji postrojeni pred spomenikom v Dražgošah.
V Dražgošah je zadonela naša pesem.
,,Ptuju bomo pomagali vodovod zgraditi, da občan bo mogel svežo vodo
pui. ■. ."
Besedilo in slika: B. Vodušek
Zgornja Ščavnica 76
Uspela mladinska delovna akcija
v lenarški občini je bila, že
druga zapovrstjo lokalna mladin-
ska delovna akcija, ki jo je organi-
zirala OK ZSMS Lenart. Letošnja
mladinska delovna akcija je bila v
krajevni skupnosti Zg. Sčavnica,
kjer so brigadirji opravljali zemelj-
ska dela na 3600 m dolgi, slabi
cesti, ki povezuje naselje Krem-
ber—Ledinek. Brigadirji, ki jih je
bilo okrog 45, med njimi tudi mla-
dinci in mladinke iz pobratenega
Brusa v Srbiji, so opravili 2800 de-
lovnih ur na trasi. Delo, ki so ga
ocenili za 12 dni so končali v 10.
dneh.
Letošnja lokalna mladinska de-
lovna akcija Zg. Sčavnica 76 je
nosila ime po padlem borcu Srečko
Rojs-Niku in je bila posebej po-
membna zato, ker je bila na
obmejnem območju.
Brigadirji so imeli v času brigade
tudi kulturna in športna srečanja.
Za to delo so v brigadi skrbeli
člani športne in kulturne komisije.
Pri tem velja omeniti srečanje s ta-
borniki iz Bačke Topole pri Le-
nartu, kjer so brigadirji Zg.
Sčavnice 76 pripravih pred spome-
nikom padlih borcev kratek kul-
turni spored. Ob tabornem ognju
zvečer pa je bilo slišati petje briga-
dirjev in tabornikov ob recitacijah
in humorističnih točkah.
Besedilo in slika: J. Lorber
Brigadiiji so opravljali težaško ddio na 3,6 km dolgi cesti.
Komandant brigade Drago
Roškarič, komandir I. čete
Darko Banič in komandir II.
čete Franc Fridau.
tednik - četrtek, 29. julija 1976
5. stran
piedstavniki OK SZDL in Kulturne skupnosti Ptuj so na
ptujskem gradu sprejeli člane mešanega pevskega zbora
,^RJA" iz Clewelanda.	Foto: R
Franjo Gnilšek, predsednik izvršnega sveta SO Ptuj je v
narol^em domu pred začetkom koncerta pozdravil zbor v
imenu ptujskih občanov.	Foto: Langerholc
V prvem delu koncerta je zbor pel slovenske, narodne in
partizanske pesmi.	Foto: Langerholc
14. nadaljevanje
TRUPLO ZA TRUPLOM
Za Rožco so prinesli njenega moža, Gojjca in ga prav tako
položili na travo. Bil je lep, visok' človek. Čeprav je študiral v
Beogradu in je bil tudi njegov dom pri očetu dr. Štefanu Sagadinu v
Beogradu, ie že kot otrok vedno rad prihajal v Slovenijo. Kdo bi si bil
mogel misliti, da bo tudi on, ko bo dokončal študij, v teh SrecaJi
zgubil življenje. Tudi Gojko je imel strel v sence.
Za Gojkovim truplom so prinesli in položili na travo mojega
moža, Jožeta Sagadina. Bilje velik, močan, postaven mož, z osivelimi
lasmi, in da ga ne bi prepoznali si je v ilegali pustil rasti brad o, ki je že
tudi osivela. Videlo se je, daje mnogo pretrpel v teh štirili letih odkar
so nas Nemci pregnali z doma. Tudi on je imel strel v sence in ožgane
lase. Prav zato, ker so goreli ti lasje, so ljudje dan po požigu tudi našli
bunker prehodne bolnišnice.
Sklepali smo, da je bilo v bunke^u tako hudo, da so si vsi po
vrsti vzeli življenje, da so se tako rešili muk. Reveži, polni upanja v
skorajšnji konec vojne, niso dočakali toliko zaželjene svobode. Kruta
usoda jim tega ni dovolila, tik pred koncem so morali umreti.
Vsako truplo posebej so položili v del rakve, ene v pokrov, druge
v spodnji del rakve. Iz požgane hiše so prinesli še tri zoglenela trupla,
to je - še tti žrtve, ki so bile s hišo vred požgane. Te so še ležale v
pozgani liiši na tleh, na prostoru, kjer so bile pred požigom hiše
privezane k vratom. To so bUe sedaj le še pol do tri četrt metra dolge
zoglenele črne gmote. Razpoznalo se je lahko le, da je to človeško
truplo, ni pa bilo moč spoznati, kdo je kateri. Pri enem je bilo
nekoliko več zoglenelih las, po tem bi sotlila, da je bila to ženska; K
trem v rakvi so položili še po eno zoglenelo telo.
Medtem so tovariši iz Medvec že imeli izkopano jamo. Poklicali
so me, da sem jo šla pogledat. Ze prej sem jim namreč naročila, da
morajo skopati čimbolj globoko jamo. Jama je bila res prostorna in
zelo globoka. Vse, -kar je bilo za pokop potrebno so tovariši iz
Medvec prinesli « seboj, tudi vrvi. Dva tovariša sta šla v jamo,
prevzemna rakve in jih polagala drugo ob drugo na dno jame. Ker so
bile brez pokrovov, so. nanje po dolgem in počez položili deske; ki so
jili pripeljali s seboj od mizarja Šketa, ker m naredil do dogovoijenega
roka naročenih štirili rakev. Desk je bilo toliko, da so bile rakve
dobro pokrite.
Grob smo zasuli'z zemljo in v svežo gomilo zasadili brezov križ.
Ker je bilo pri delu veliko pridnih rok, je vse šlo zelo hitro. Vsi smo
vso pozornost posvetili spominu na žrtve, tudi stražar, ki je pazil na
Šketa. Minuto tišine spominu žrtvam, ki so ležale v rakvah je izrabil
Šket, skočil v temo in pobegnil. Stražar ni streljal za njim, ker bi to
bilo proti dogovoru, saj smo morali vso delo opraviti v največji tišini,
le soj 'šturmovk bi nas lahko izdal. Obveščevalci, ki so se udeležili
prekopa, so nam povedali, da je v Poljčanah tisto noč umrl „Herr
lutnant SS division von Treck", ki je s svojim moštvom vodil napad
na Sagadinovo domačijo v Srečah, To je tisti, ki ga je Zvonko-Tine
ob preboju s strelom iz pištole težje ranil in katerega so potem mor^
peljati na vozičku v Poljčane, Ludvik Sagadin, njegova žena in
Lavicki,
KOT ŽRTVE STE PADLI
Ko smo zasadili v gomilo križ in počistili okolje, smo se vsi
prisotni zbrali ob grobu in zapeli: „Kot žrtve ste padU v borbi za
nas", 'Partizani, kurirji, obveščevalci in drugi, ki so imeli s seboj
puške, so počastili mrtve in izstrelili salvo, ki so jo krepko slišali tudi
v Makolah. Nato smo pokJicali straže, se tovajiško in prisrčno
poslovili in hitro odšli, vsak'v svojo smer.
Skupno se nas je udeležilo prekopa okrog 40 tovarLšev, vštevši
delavce iz Medvec in Sesteiž, kmete in kurirje z bližnjih TV postaj'in
obveščevalce. Midva s Tinetom sva'tisto noč odšla s tovariši na
Pohode. Na cesti -naju je čakal kmečki voz, prisedlo je še nekaj
partizanov in odpeljali smo se proti Vrhlogi. Spominjam se, da smo
ppi dan pričak^ noči na Črešnjevcu pri Kapunovili. Tam smo s
Tinetom počivali dva dni in naslednjo noč odšU na Šmartsko
Pohoije, kamor so nas vodili tovariši iz VDV. Na Šmartnem Pohorju
so naju lurupno in veselo sprejeli. Tam sem se poslovila od sina in
odšla na Tinsko- Pohoije, kjer seje tedaj zadrževal okrožni odbor OF
Maribor. Dober teden za tem pa je že lutleijeva Nemčija kapitulirala.
OdšU smo v mesto' vzpostavljat ljudsko- oblast in gradit porušeno
domovino.
Po osvoboditvi, ob proslavi v Srečah, sta me poiskala dva
tovariša in povedala, da sta-bila v skupini tistih dvajsetili, ki so bili
poslani s Pohoija v Sreče v pomoč pri prekopu žrtev. To sta -bila
tovariša, Branko Konradi iz Slovenske-Bistrice, po osvoboditvi sije
ustvaril dom v Trbovljah, Trg Revoluc^e 20 in N. Lešnik, sedaj
gistilničar pri Benediktu v Slovenskih Goricah. Pri srečanju smo
obujali spomine na tisto-težko noč v Srečah, ko so misM-, vsaj tako
sta mi povedala, da bodo vsak- trenutek po njih užgali rafali iz
nemškili brzostrelk. Tega se osebno nisem bala, ker je bila noč
temna, poti zastražene, liitlerjevsko-vneti Šket pa je verjetno videl, ne
40, temveč vsaj 100 partizanov. Tudi ne vem, če si je do osvoboditve
sploh upal spati doma, predvsem zato, ker nam je pobegnil in je imel
pred nami slabo vest.
Grob v Srečah, kjer počiva v svobodni zemlji sedem ljudi, je še
zdaj na istem mestu; Upam in želim, da bodo na tem mestu tudi
05t^ Po osvoboditvi sem namreč imela nekaj težav, ker bi jili bilo
sorodstvo rado prekopalo na pokopališče. S sinom sva odločno rekla
NE! Tu naj ostanejo, kjer so umrli, kjer so se borili proti okupatorju
in žrtvovak življenja za svobodo. N^ ostanejo in naj bodo svetel zgled
še poznim rodovom, naj bodo opozorilo vsem mlajšim ljudem, da
bodo vedeli, kaj je počenjal na slovenski in jugoslovanski zemlji kruti,
neizprosen- in fanatični nacistič-ni okupator — smrtni sovražnik
jugoslovanskih narodov.	(Se nadaljuje)
Preprosto znamenje na grobu iz mladega dd>la bele breze je
še stalo po osvoboditvi, ko so cvetice prekrile gomflo.
Skupina svojcev in znancev je obiskala grob poleti 1945.
Sedita z leve Zvonko S^adin, z desne (z ruto) mati znanega
borca Klepa — Smeha.
v zadnji številki Tednika smo
obširneje poročali o gostovanju
Slovenskega pevskega zbora iz
Clewelanda v ZDA, ki se je 19. ju-
lija 1976 predstavil ptujskemu ob-
činstvu. Danes objavljamo še krat-
ko foto-reportaio.
ZARJA IZCLEWELANDA
NA OBISKU V PTUJU
Dirigendca zbora Josephine Tuikman sprejema darilo
Monografgo Ptuja.
Foto: Langerholc
Predsednik zbora Vflctor Tuikman je prevzel simbol Ptuja,
izvirno kurentovo masko, ki mu jo je izročil Stane Stanič,
predsednik zbora uporabnkov skupščine kulturne skupnosti.
Foto: Langeriiolc
Nekoč so ljudje mislili, daje lep
in zdrav tisti, ki je debel; danda-
našnji pa je idealna teža zdrknila
na nivo nekdanjili suhcev.
DEBELUŠNOST JE POSLE-
DICA NEPRAVILNEGA HRA-
NJENJA IN MOTENE PRE-
SNOVE MAŠČOB. Telesna za-
maščenost je relativno in abso-
lutno prekomerno povišana. Debe-
lušno st pa ni vselej iste, kot
prekomerna teža nekega orga-
nizma. Taka bi bila kratka opre-
delitev pojava, ki spada med
abnormalnost, ki so nekako na
meji med boleznimi in zdravim
fiziok)škim stanjem.
V takoimenovanih naprednili in
kultiviranili deželah spremlja ta
pojav VISOK ŽIVLJENJSKI
STANDARD in v zadnjih deset-
letjih naglo napreduje. Tako ka-
žejo statistični podatki ni pr. za
ZDA, da je približno 20% PRE-
BIVALCEV PREKOMERNO
TEŽKIH, kar pomeni izraženo v
absolutnem številu okrog
15,000.000 debelušnih samo v
Združenih državah Severne Ame-
rike. Od tega jih je najmanj 10%
zamaščenih zgolj zaradi prekomer-
nega uživanja visokokaloričnih
liraniv, če vzamemo za normo
debelušnosti tisto težo, ki presega
idealno zamišljeno težo za 15%.
Formula za izračunavanje idealne
teže je (x - x/10), pri čemer
pomeni x višino telesa v cm nad
en meter.
Do danes še ni uspelo debe-
lušnosti zadovoljivo enotno dife-
rencirati. Različni raziskovalci jo
opredeljujejo v glavnem s štirih
vidikov, katerih eden se ravna po
času nastanka v starostni dobi
človeka in govorimo tako o
debelušnosti - v otroški, oziroma
dorašč^oči dobi in o debelušnosti
pri odraslih. Tako razločevanje je
namreč važno pri zdravilnih licre-
pih.
Mehanizem, ki skozi celo živ-
^enje kontrolira in regulira težo
živega telesa je komplicirana stva-
ritev in do danes še ni v vseh
podrobnostih pojasnjen. Različni
so in mnogo jih je med fizio-
toškimi dejavniki, ki vplivajo na
sprejemanje hrane (apetit, glad,
občutek sitosti,-različni signali iz
prebavnega sistema, toplotna re-
gulacija, specifično dinamski vpliv
različnih hraniv ipd.) Urejanje
energetske bilance živega orga-
nizma je kompleksno dogajanje,
kjer prevladuje zdaj ta, zdaj drugi
faktor.
Na kratko lahko trdimo, da
DEBELUSNOST NASTANE TA-
KRAT, KADAR JE DOVAJANJE
ENERGIJE VECJE, KOT PA
NJENA POTROŠNJA. Specifični
notranjesekretorni, ali pa pre-
snovni defekti drugačnega izvora
so sicer lahko vzročniki, toda le v
posameznih bolezenskih primerih.
V pogojih blagostanja tudi nara-
ščajoče nudenje visokoredilnih
hraniv nav^a ljudi k prekomer-
nemu uživanju. Tako lahko fa-
milijarne in socijalne razmere
vodijo k pretiranemu nagnjenju do
nepotrebnega uživanja brane. Prav
tako laliko tudi kulturni in psi-
hični vplivi porušijo do t^j
uravnoteženo sprejemanje hrane.
Kadar pri običajnem uživanju
hrane npr. zaradi starosti, - ali pa
zaradi neke neizčrpujoče bolezni,
ki ne kvari apetence in ki nas za
dalje časa priklene na posteljo,
popusti običajna telesna aktiv-
nost, nastopijo pogoji za zama-
ščenje, ker inaktivnost mišičevja
ne spreminja kalorij hrane v
efektno energijo. Delavci, ki opu-
stijo fizično telesno naporno delo
in se preselijo za pisalno mizo,
oziroma na delovno mesto, kjer je
potrebna lahka zgolj kontrolna
strežba nekemu stroju, zapadajo
pri običajni hrani naraščajoči
zamastitvi.
Sledi 1. nadaljevanje.
Znamenje v Bratislavcih, brez komentaija!
Foto: R
Pomniki preteklosti
o zgodovini našega preprostega
kmečkega človeka, ki se je dolga
stoletja spopadal s tisočerimi nev-
šečnostmi, jih premagoval in se
tako obdržal na tem našem lepem
koščku slovenske zemlje, pričajo
tudi številna znamenja, ki jih je
postavil preprosti človek, ljudski
umetnik.
Ta znamenja so na gosto pose-
jana na na.šem celotnem območju.
Nastala so v spomin in v opomin
na tisto, kar se je posebno boleče
zarezalo v zavest podeželskega člo-
veka, česar se ie bala soseska: ku-
ga, lakota, turška nevarnost in šte-
vilne druge nadloge. Vredno si je
ta znamenja ogledati, nujno pa je
tudi, da to preprosto umetnost na-
šega človeka zavarujemo ih ohra-
nimo.
Tudi to je naša kulturna dedišči-
na, ki se je moramo zavedati
sproti, ne pa šele takrat, ko bo kak
tuji ali domači kriminalec odpeljal
starinsko, lepo izrezljano in morda
celo dragoceno statuo čez mejo in
jo tam drago vnovčil.
ff
6. stran
TEDNIK - četrtek, 29. julija 1976
Kot ljubitelj domačih živali se bom tokrat bolj špecijaliziral na tematsko
tematiko, ki je poimenovana po domačih živalih.
SVINJSKI l'ROBLEMl
Da so na tem področju resnično problemi, sem se prepričal oni dan
na naši ulici. Sosedova frkljica, ki še za mano brusi osnovnošolske
stolčke, je enemu pobecu nekaj rekla, kar je tistega frajerja tako
razkurilo, da jo je enostavno klofnil, ona pa v jok po ulici in ,,svinja,
svinja..." se je drla, kot da bo na olimpijadi kdo zabil gol. Frajerja je to
tako razhudilo, da je najprej hotel skočiti z.a njo in jo še enkrat klofniti,
pa mu je pravočasno začela delovati zaviralna pamet, ki mu je, glasom
konservativne vzgoje govorila, da se za moškega ne spodobi tekati po
ulici za ženskami...
Mene pa je ob tem posebno čudilo to, da so ženske, ki se doma —
tako kot moja mama — honorarno ukvarjajo z gospodinjstvom, postale
pozorne na besedo ,,svinja" in so punco začele spraševati, kje je videla
svinjo. Iz tega nesporazuma ali enotnega imenovalca dveh različnih
pojmov sem potem ugotovil, doma v kuhinji pa preveril ali po naše —
dobil potrditev, da svinjskega mesa povsod primanjkuje, kar pomeni, da
ga ni v naših mesnicah.
Ta je pa dobra sem pomislil, k splošnemu pomanjkanju mesa, je
sedaj nastalo še totalno pomanjkanje svinjskega mesa. Sel sem iskat
tozadevno, ali po šolsko — ustrezno informacijo k svojemu stricu na
deželi. Ta najbrž mojega vprašanja ni vzel resno, saj se mi je smejal in je
rekel, da je to logično, saj trenutni čas ni čas kolin ali domačih praznikov,
ko imajo kmetje svinjske sedmine, zato tudi ni svinjskega mesa. Kljub
temu me je potolažil z lepim kosom iz tunke in rekel, da naj z njim doma
presenetim mamo.
Potem sem šel k enemu strokovnjaku, ki se spozna na probleme mesa
širše in ni le ozki Specialist na svinjetino. Ta je rekel, da je proizvodnja
svinjskega mesa v prvem planu, deležna vseh kreditno-sposobnih
ugodnosti, vendar ostajajo njene kapacitete neizkoriščene. Jaz te logične
obrazložitve nisem razumel, zato,dovoljujem, da si jo lahko vsak razlaga
po svoje. Rekel mi je tudi, da je kuretina ali po domače ,,picekovina"
tudi neke vrste meso, čeprav šele s kreditnega aspekta gledano v tretjem
planu. Glasom tega mora sedaj tretji plan nadomeščati prvi plan. Mislim,
da je to prav, da je tudi bolj po ceni, kot pa uvažati kake pujske iz dalj-
ne LR Kitajske.
Našemu JOK-u (analfabetom na področju športa naj povem, da je to
jugoslovanski olimpijski komite) predlagam, da naj vsakemu našemu
olimpijcu, ki še ni izpadel iz tekmovanja, obljubi za nagrado eno svinjo a
la bacon, če bo osvojil zlato... Prepričan sem, da bomo po zlatih
medaljah na svetovni rang lestvici visoko kotirali, samo, če bo moj
predlog pravočasno prišel na pristojni naslov.
PASJI DNFVl
Po koledarju so se sedaj začeli pasji dnevi, katerih se je tudi ta pasja
vročina s tovarišico sušo ustrašila, kar je prineslo delne ohladitve in
kapljico dežja, še vedno 99 procentov premalo, da bi lahko odpravili
sušo, vendar bolje en odstotek kot nič.
Tako pravijo tudi štipendisti in drugi taki reveži, ki so odvisni od
ljudske v ožjem in medobčinske v širšem smislu solidarnosti. Tako kot
naša ljuba narava deli dež z dvomesečno zamudo je tudi na področju
solidarnosnega štipendiranja. Jaz osebno se še s tem problemom dolgo ne
bom srečal in je vprašanje, če se bom sploh kdaj srečal. Moj oči pa pravi,
da je za štipendiste trenutno, čeprav so pasji dnevi, še sreča v tem, da
sedaj nimajo pouka ali predavanj in izpitov, zato imajo vse realne
možnosti, da si v potu svojega obraza, z žulji svojih rok ali kje drugje,
zaslužijo dopolnilno štipendijo za preboj skozi pasje dni.
Poznam enega študenta, ki je bodoči likovni umetnik. Ta se je sedaj
vrgel na motive, kot so: tihožitje s svinjsko kračo ali s telečjim stegnom.
Pa kar dobro prodaja, boljšim strankam svinjsko kračo na plastnu v
oljnih barvah (pri tem pazi, da meso ni mastno), bolj navadnim strankam
pa kračo na navadnem risalnem papirju v pastelu. To potrjuje modrost
moje babice, ki pravi, da so pri nekaterih lačne samo oči. Tako so po
zaslugi bodočega umetnika lahko site svinjskega in telečjega mesa
marsikatere oči, pa še bolj poceni je, kot kupovati ta pravo meso v
mesnicah.
Vsak si pač pomaga v pasjih dneh, da si po najcenejši poti izboljša
svoj štandard. Tako tudi jaz v upanju, da bom za to pismo dobil kako
,,kost", ki ob pasjih dneh pomeni pasji honorar. Vas pozdravlja posebni
dopisnik!
DEKLE IZ RAZREDA
Že sedmo leto hodiv^ v isti raz-
red in trgava krila v šolskih klopeh.
Je deklica srednje postave. Ima
kratke skodrane lase. Njene oči
med poukom plašno gledajo uči-
telja, ali pa odplavajo kam drugam
skozi okno.Nikomur ne stori nič
žalega, pa tudi dobrega ne.
Prejšnja leta je bila živahnejša, se-
daj pa postaja iz leta v leto bolj
mirna in vase zaprta.
Izhaja iz siromašne družine. Oče
dela v tovarni, a zaslužek običajno
spusti po grlu, mati pa je doma tudi
vedno pijana. Ima še mlajšega bra-
ta in sestro. Denarja jim zmanjka
za preživljanje, zato mora moja so-
šolka hoditi na dnino, da si prisluži
denar za šolske potrebščine in oble-
ko. Včasih primakne kaj za hrano.
Cez počitnice si je toliko prislužila,
da si je kupila zvezke in knjige.
Zadnji čas prihaja v šolo še bolj
plašna. Z nikomer se ne pogovarja.
Njene oči so rdeče obrobljene. Ve-
hkokrat sem se že spraševala, kaj ji
je. Hudo mi je, ko jo vidim, da
trpi. Rada bi ji pomagala, pa ne
vem kako.
Včasih se mi zdi, da je njenega
zla kriv alkohol, ki vlada v njihovi
družini. Ali res morajo nekateri
uživati alkohol in s tem uničevati
svoje družine? Ni moja prijateljica,
a jo imam rada.
Silva Copak, 7 b
OS— Martin Kores
Podlehnik
NA IZLETU
Zjutraj ob 6. uri smo se morali
zbrati pred pošto. Ob 6,30 smo se
odpeljali v Kumrovec. Tam smo si
ogledali Titovo rojstno hišo in
Dom mladine in borcev. Dom je bil
zaprt in si ga nismo mogli znotraj
ogledati. Ko smo si ogledali, smo se
peljali v Zagreb. V Zagrebu smo si
ogledali zoološki vrt. Videli smo
vseh vrst živali. Najbolj so bile za-
nimive opice in sloni. Iz Zagreba
smo krenili na letališče. Videli smo
letala, ki so zletala in pristajala.
Nato smo se odpeljali h Gubčeve-
mu spomeniku. Iz avtobusa nismo
smeli, ker je preveč deževalo.
Ko smo si spomenik ogledali,
smo se odpeljali v Stubiške toplice.
Tam smo se lahko kopali. Kopali
smo se v odprtem bazenu dve uri.
Voda je bila topla. Tunkati se
nismo smeli. Tovarišice tega niso
dovolile. Ko smo se nakopali, smo
se odpeljali domov. Izlet je bil lep
in tudi poučen. Na izlet smo šli trije
razredi: 6. a, 7.a, in 6. b. Peljala sta
dva avtobusa. V prvem avtobusu
smo bili mi in 7. a, v drugem pa 6.
a. Ker mi nismo imeli dovolj
prostora v avtobusu, smo prosili 6.
a, da bi nekaj učencev lahko šolo
tja. V drugi avtobus smo šli učenci,
nekaj iz našega razreda nekaj pa iz
7. a. Vsem trem razredom se je zdel
izlet zelo lep.
Lilijana Kapel, 6. b.
Osn. š. Poljčane
Izkop jarka za vzporedni vodovod je napredoval že od Skorbe
do parka v Ptuju.	r, ^	. ..
^	J	Foto: Z. Kodrič
Priprave na mladinsko delovno
akcijo »Brkini 76"
Lokalno mladinske ddovne akcije so kot oblika organiziranega
prostovoljnega mladinskega dela najboljša priprava mladih brgadiijcv za
sodelovanje na akcijah republiškega in zvczmega značaja; obenem pa tudi
kraja, kjer se dose^jo najboljši delovni uspehi. Tu se kalijo bodoči vodje
brigad, akcg, udarniki . . .
Tudi v občini Ptuj se pripravam na akcije posveča potrebna skrb. V
mesecu avgustu bo okrog 50 mladih iz ptujske občine odšlo na
mladinsko delovno akcijo „Brkini 76". Da bi se bodoči brigadiiji, kar
najbolje spoznali z brigadirskim življenjem, so v petek, 23. julija, v olwiru
priprav na MDA, delali pri urejanju bankin na cesti Vitomarci -
Trnovska vas, ki jo bodo svečano predali svojemu namenu, ob
praznovanju občinskega praznika, 8. avgusta. V akcgi urejanja je ob tej
priložnosti sodelovalo tudi večje število mladih iz Grajene in Rogoznice.
Potem, ko so sc dodobra spotili ob krampu in lopati, so odšli v
brigadirsko nasepe, Dornavo kjer so se ob tabornem ogrgu srečali z
brigadiiji, ki delajo v III. izmeni akcije Slovenske gorice 76.	MG
tednik - četrtek, 29. julija 1976
7. stran
KOLEDAR OSVOBODILNEGA BOJA
našega okoliša ZA JULIJ
(nadaljevanje)
30. 7. 1942 - Nemci ustrelijo v Celju med 68. talci sodelavce slovensko-goriške - Lackove čete: Stanka
Slodnjaka (29) iz Trnovske vasi, Matildo Reš (28), ženo partizana Mirka iz Vintarovec,
Gero Vauda (67), kmetico iz Trnovskega vrha, Jurija Druzoviča (69) iz Selc, in Rudija
Brunčiča (31) iz Črmlje. Med talci je ustreljen tudi Franc Hrastnik iz Zg. Polskave (48),
trgovec in posestnik. Njegovo družino odpeljejo Nemci v zapor in pozneje v taborišče.
Po dnevih nedoločeni dogodki iz osvobodilnega boja v mesecu juliju so:
Leto 1941 - Na Lackovem domu se večkrat sestanejo Lacko, Franc Osojnik, Alojz Lovrenčič, Miha
Anžel, Franc Rajšp in Zvonko Sagadin, da se pomenijo o trenutnih nalogah v Osvobodilni
frontL
— Proti selitvam v sosednje jugoslovanske pokrajine so uporniki nemočni, vendar pokažejo
ogorčenje z napisi: „Hocemo ostati na svoji zemljil", ki se pojavijo na vidnih krajih v
Veiovlaku, Pacinju, Podvincih in Žabjeku.
—	Sredi meseca prepeljeta Milan Lacko in Zvonko Sagadin dva mitraljeza in nekaj pušk ter
strelivo od Vidovičevih v Jurovcih k Valantovim na Hajdino. Skrijejo ga pod skednjem. Čez
kak teden pa ga Milan Lacko in Miha Anžel odpeljeta v gozd med Hajdino in Kidričevim,
kjer ga zakopljeta.
—	Na Grajeni primejo restapovci organizatorja upora na tem območju, — Rudija lica, kije bil
1934 izključen zaradi komunizma iz ptujske dmnazije. Obesijo ga pri hiši za noge in strašno
pretepejo. Mučijo tudi njegovo ženo Anko, ki boleha na pljučih. Od udarcev bruhne kri in
nezavestna obleži v obcestnem jarku. Zaradi poškodbe mora v marfcorsko bolnišnico, kjer
umre, maja 1942.
—	Ob koncu meseca se sestanejo pri cerkvici sv. Roka na Haidini: Kari Robinščak, Jaka
Grabar, Milan Ošlovnik, Maks Čihal in Alojz Zajšek, vsi mladi obrtniški pomočniki iz Sp.
Hajdine. Pomenijo se za bližnjo listkovno akcijo. Za tem prinese letake Kari Hrenič, delavec
iz Ptuja Čihalu, da jih s tovariši raztrese.
—	V Središču je v tem mesecu več sestankov v Bercetovi hiši, kjer se zberejo organizatorji
vstaje na tem območju: inž. Polde Berce (29), njegova žena Milena (27) in prof. Jože
Kerenčič (28). V.Osvobodilno fronto pritegnejo lepo število narod nezavednih domačinov,
med drugimi: Loj?ko Bercetovo, Franca Ožeka, Karla KLobučarja, Jožeta Horvata, Štefana
Horvata, Lojzeta Savora, ki so doma v Središču in še posameznike v Jastrebcih, na Kogu, v
Ormožu in drugod.
—	Po ptujskem okrožju se zbirajo uporniki okrog orgaruzatorjev v večjih krajih. V Juršincih in
okolici delujeta dr. Matod Spindler in štud. agronom^e Franc Toplak, v Halozah Zvonko
S^adin in njegova mama Ženica, dr. Peče s Ptujske gore in drugi.
Leta 1942 — Partizani slovenskogoriške čete se zadržujejo nekaj dni v Trnovskem vrhu pri Francu
Frasu, kar javi izdajalec Nemcem. Za posledice pa že vemo. Partizani slovenskogoriške
Lackove čete načrtujejo nove akcije. V Svetinskih gozdovih v Slovenskih goricah se brata
Mirko in Vinko Reš spopadeta z dvema nemškima orožnikoma. Eden ocf Rešev obstreli
orožnika Zupana v čeljust, drugi orožnik ubežL
—	Julija kuje načrt za osvoboditev jetnikov borlska zapornica Milena Berce. Načrt
razporeditve straž in gestapovdcih ter jetniških sob na Borlu pošlje Milena po tajni poti
Ediiu Murnu.
—	Julija skličeta Lacko in Kramberger sestanek pri Ludviku Svržnjaku, nato pa še v Lackovi
rojstni hiši na Kicarju. Na obeh sestankih so zbrani sklenili likvklirati okupatorjeve ovaduhe.
Ene^ v Trnovski vasi, v Levanjcih na Kicarju in v Cerkvenjaku. (V koledarju NOB za junij
je buo pomotoma navedeno, da se je likvklacija na enega izmed njih izvršila junija.)
Leta 1943 - V ptujskem okrožju deluje mreža zaupnijcov OF, s katerimi sta povezana delegata PO OF
za Štajersko, Štefan (Tone Znidarič) m Štefka (Cvetka Praprotnik), ki občasno obiščeta
sodelavce.	-	, ,
Leta 1944 ^ V Nadolah poveže prebivalcev upor Zetalski Joža, s pravim imenom Jože Krašovec (37) iz
Mihovec. Z njim pride v Nadole partizan Vinko, doma iz okolice Slovenske Bistrice. V
Nadolah se zadržita več dni in pridobita za upor Alojza Bedenika, Simona Koreza, Jožeta
Potočnika in Franca Mohorka.
—	Pri Francu Maleku v Doklecah se mudi v tem mesecu nekaj partizanov Serceijeve brigade.
Skupina je predhodruca bataljona, ki pride v Haloze čez nekaj tednov.
—	PO OF za Štajersko preuredi svoja okrožja. Oblikuje okrožja Maribor, Slovenske gorice in
Pohorje. Sekretar mariborskega okrožja ostane Ivan Kokol, sekretar okrožja Slovenske
gorice je postal Srečko Rojs-Niko, Pohorja pa Tone Radžer-Jasko. V okrožje Maribor so
Spadali okraji: Maribor, Kamnica, Ruše, Sv. Miklavž na Dr. polju. Sv. Peter (danes
Malečnik). Vzhodni del Kozjaka in Slovenske gorice sta tvorila okrožje Slovenske gorice.
Okrožje Pohorje pa so sestavljali: bivše okrožje Ribnica na Pohorju in okraji
Pragersko—Polskava, Rače—Fram, Slivnica—Hoče in zahodni del Kozjaka.
—	Za pokrajine, najbolj oddaljene od sedeža PO OF v Savinjski dolini so ustanovili dve
poveijenistvi oblastnega komiteja KPS in PO OF za vzhod in jugovzhod. Vzhodno je zajelo
ptujsko okrožje, jugovzhodno pa Kozjansko. Proti koncu julija sta prela na politično delo v
ptujsko okrožje člana poveijeništva za vzhod Cvetka Praprotnik-Štefka iz Cirkulan in
Francek Majcen iz Borovec, oba študenta, ki sta se med vojno posvetila le boju za svobodo.
—	V tem mesecu ustanovno na Kogu kurirsko postajo TV 15, ki vzdjtžuje zvezo s Prekmuijem,
Medjimutjem, Radgono in ptujskim območjem.
—	Pil Miklavžu na Dravskem polju, ubijejo gestapovci kmeta Antoliča na njegovem domu.
—	Na Plaiuci nad Framom ustanovijo kurirsko postajo 13 TV, da bo vzdrževala zvezo s
Halozami, Slovenskimi^oricami ter kurirsko postajo med Rušami in Oplotnico. ^
—	Partizani napadejo obcmo iri šolo v Podgorcih ter zaplenijo pisarniške potrebščine, nekaj
orožja in izženejo iz šole nemške učitelje.
—	Borca 14. divizije Bogo in Bojan ustanovita ločena odbora in komiteja KPS za Slovensko
Bistrico in Slovenske Konjice. Pred tem je deloval skupni odbor. V Slovenski Bistrici je
sekretar Franc Hojnik-Krištof, vsi tr^e člani so zaposleni v tovarni bakrenih izdelkov (Riko
Legat, Ernest Tramšek^ Tone Križman). Odbor OF Slovenska Bistrica se zadržuje med kraji
Rakovec, Tinjska gora in Kostanjevec-Visole.
—	V ptujske zapore privedejo gestapovci in orožniki julija 24 političnih osumljencev iz
ptujskega okoliša. Iz obmejne Hrvaške so štirje zaporniki, iz Maribora eden, Svfce eden,
Nemčije eden, Avstrije eden, Grčije eden in eden iz Odese.	Rojic
Slovenska Bistrica

Na nedavni volilno-programski
konferenci OK ZSMS Slov.
Bistrica so oceruli rezultate dela in
uresmčevanje sklepov, sprejetih na
3. konferenci ZKJ, la je bila
posvečena udeležbi mlade gene-
racije v razvoju samoupravne
socialistične družbe in oceni dela
ZSMS po 9. kongresu ZSMS.
Mladi občine Slov. Bistrica so
to obdobje ocenili kot obdobje
pomembmh pridobitev tako na
področju izboljšanja organiza-
cijske' strukture kot tudi celotne
dejavnosti v vrstah ZSMS. Uspešna
je bila reorganizacija dela mladili,
saj 'SO v bistriški občini uspeli
ustanoviti kar 26 osnovnih
organizacij ZSMS, od prešnjih
treh. Po delegatskem sistemu je
bila ustanovljena konferenca mla-
dili delavcev. V krajevnih skupno-
stih, ki združujejo 15 osnovnih
organizacij ZSMS so se organizirali
po delegatskem sistemu. Ustanov-
ljena sta' tudi dva aktiva mladih
kmetovalcev - zadružnikov,
ustanovljena je osnovna organi-
zacija ZSMS v garniz^i JLA Slov.
Bistrica, aktiv mladih je zaživel
tudi pri klubu študentov v
Ljubljani V tem obdobju je bila
ustanovljena tudi konferenca
klubov OZN in aktiv mladih
komunistov.
V obdobju, med obema
konferencama so -mladi bistriške
občine postavili tudi temelje novi
organizaciji ZSMS, ki daje vse
možnosti -širokega vplivanja mla-
dih na družbeno politična
dogajanja v sredinah kjer živijo.
Preteklo dveletno obdobje
delovanja mladili je bilo značilno
tudi po kadrovskih spremembah
tako v občinskih kot tudi v
osnovnih organizacijah ZSMS. To
je pogojevalo večjo aktivnost
mladih v vseh sredinah družbenega
in političnega življenja občine v
delovnih organizacijah in v
krajevnih skupnostih. Svoje delo-
vanje so uresmčevali s področnimi
konferencami in komisijami pri
OK ZSMS, konference mladih
delavcev, konference mladih iz
krajevnih skupnosti,' komisij za
^udski' odpor in družbeno
samozaščito, centra za obveščanje
in propagando pri OK ZSMS,
izdajanjem glasila- OK ZSMS
„Mlmlostni polet" in centra za
mladinske-delovne brigade, kateri
je v preteklem dveletnem obdobju
vodil številne delovne akcije v
občini, njeni člani pa so - se
udeleževah tudi medobčinskih,
republiških in zveznih akc^.
Ustanovljena je bila tudi posebna
koniisija-za kmetijstvo.
Na konferenci so mladi izvolili
tudi 17 člansko predsedstvo OK
ZSMS in devetčlanski sekretariat.
Za predsednika so ponovno
izvolili dosedanjega predsednika
Marjana Vidmajeija, za sekretarko
pa Vido Lipoglav.
Mladi so • ob tej priložnosti
poslali odgovornim organom pro-
testno pismo, v katerem izražajo
ogorčenje ob dogovoru avstrijskih
parlamentarnih strank in vlade o
sprejetju zakona o preštevanju
manjših in o pravnem položaju
narodnostnih manjšin v Avstriji.
Na konferenci mladih občine Slov. Bistrfca
Fotografija in tekst V. Horvat
Neslana
šala
Veliko je bilo voznikov, ki so se
pretekli teden spraševali, zakaj od-
slej najprej ne smejo več zavijati na
levo, ko vozijo iz Lackove ulice.
Morda novega prometnega znaka
mnogi niso niti opažih, po stari
navadi so pač zavili na levo, tisti, ki
so znak opazili so v zadnjem
trenutku zapeljali naravnost ali na
desno, mnogi pa so pogledali nao-
krog, če ni morda kje v bližini
miličnika, pritisnili na plin in za-
vili na levo.
Cez dva, tri ali pa tudi štiri dni,
kako dolgo je stal prometni znak
na koncu Lackove ulice, da je zavi-
janje na levo prepovedano, ne ve
nihče, zakaj danes ga ni več. Pač,
prometni znak še vedno stoji, spet
pravilno obrnjen in velja za vozni-
ke, ki prihajajo iz Aranželovske ce-
ste. Kdo je bil tisti, ki se je pošalil z
vozniki ne bomo nikoli vedeli. Je to
storil iz zabave, objestnosti. . .?
Opravičila za to dejanje ni. Naše
ceste že tako ali tako dan za dnem
zahtevajo velik davek. Tokrat ne-
sreče ni bilo, narobe obrnjen pro-
metni znak pa je zmedel marsika-
terega voznika in objestna šala ne-
pridiprava bi lahko imela kaj žalo-
stne posledice.
N. B.
Praksa
prinaša spremembe
Delegati zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ptig
bodo na jutrišnji seji sprejeli odlok o spremembah in
dopolnitvah odloka o pogrebnih svečanostih v občini Ptuj.
Spremembe odloka sta predlagali koordinacijski odbor za
urejanje odnosov med samoupravno družbo in verskimi
skupnostmi pri predsedstvu OK SZDL Ptuj in komisija za
ver^a vprašanja pri skupščini občine Ptuj. Gre za to, da bi
pogrebne svečanosti odslej potekale res v skladu z odlokom saj
so nekatere določbe bile dosedaj premalo razumljive, med seboj
neuskl^ene pa tudi nekateri izrazi so bili neprimerni. Tako je
bil nerazumljiv drugi člen odloka, ki govori o tihih pogrebih,
odslej bo to enajsti člen, ki se bo glasil: „Pri tihih pogrebih ni
nobenih pogrebnih svečanosti, predpisanih s tem odlokom in se
šteje pokop pokojnika samo v ožjem krogu sorodnikov." V
odloku bodo zamenjani tudi nekateri izrazi kot napr. v petem
členu, kjer bo beseda „govor" predstavnika verske skupnosti
zamenjan z besedo „obred", aU pa v sedmem členu, kjer je
izraz, da „odstopi" od groba, primernejši od dosedanjega, da se
„odstrani".
Spremembe odloka bodo pre-
nesle tudi boljšo koordinacijo med
predstavnikom družbene in verske
skupnosti. Zastavonoše in prapor-
ščaki gredo skupaj, zato morajo
biti tudi ob samem izvajanju
pogrebnih svečanosti skupaj,
enako velja za predstavnika verske
skupnosti z ministranti in cerkve-
nimi pevci, ki gredo v pogrebnem
sprevodu tU; pred krsto pokojni-
ka, cerkvena obeležja pa se
razvrste pred predstavnikom ver-
ske skupnost L
Spremenjen bo tudi enajsti člen
odloka, ki govori o obveznem
nagrajevanju govornika krajevne
skupnosti. Izvršni odbor predsed-
stva OK SZDL se zavzema za to.
da govornike n^ ne bi nagrajevali,
saj je nagrobni govor moralno
etični odnos in pieteta do
pokojnika, naša skupna dolžnost,
zato naj ne bo materialna
stimulacija. Vendar pa je krajev-
nim skupnostim prepuščeno, da v
okviru svojih možnosti nagrajujejo
govornike.
To je le nekaj sprememb in
dopolnitev odloka, ki jih je
prinesla praksa, tako ne bo več
nesporazumov med predstavniki
družbene in verske skupnosti ob
izvajanju pogrebnih svečanosti,
same določbe pa so sedaj dovolj
jasne, razumljive in medsebojno
tudi usklajene.
N. B.
Pri vasi Draženci se je 21. ju ija
ob 16,45 pripetila prometna neZi',o-
da, v kateri je bila ena oseba hi 'e
telesno poškodovana, nastala ^
materialna škoda 8.000 dinarjev.
Maks Vaupotič iz Draženc je vozil
osebni avtomobil iz smeri Ptuja
proti Selam, z desne strani se je v
promet na isti cesti vključeval Ma-
tevž Cestnik iz Draženc, ki je ogro-
zil varno vožnjo Vaupotiča tako.
da je le- ta zapeljal s ceste in trčil v
bližnji drog. V nesreči se je huje te-
lesno poškodovala sopotnica v av-
tomobilu Vaupotiča, Anica Vaupo-
tič.
Rdeči petelin
ne miruje
19. julija ob 20.10 je izbruhnil
požar na gospodarskem poslopju
Janeza Kanclerja iz Pleterj št.
54.Ognjeni zublji so uničili kolar-
nico, 40 ton sena, elektromotor,
gumni voz, in drugo poljedelsko
orodje. Nastala je materialna ško-
da 350,000 dinarjev. Močan veter,
ki je pihal tega dne, pa je požar raz-
nesel še na gospodarsko poslopje
soseda, Vinka Belca in mu uničil
dve parni, 30 ton sena, 7 ton slame,
puhalnik, nakladalko, elektromo-
tor in 20 vreč cementa. V požaru je
zgorelo tudi nekaj glav živine. Ško-
de je za 400.000 dinarjev.
V kuhinji stanovanjske hiše, last
Franca Cuša iz Dornave št. 4, je 23.
julija ob 3. uri zjutraj pričelo gore-
ti. Požar je terjal materialno škodo
30.000 dinarjev. Vzrok požara
zaenkrat še ni znan.
Tudi vzrok požara, ki je zajel
gospodarsko poslopje Franca
Hazemalija iz Skorbe št. 25, še ni
znan. V požaru, ki je bil 22. julija
ob 14.10 je /gorela kolarnica, dva
skednja, 7 ton krme, 1 tona slame,
plug, brana in drugo manjše polje-
delsko orodje. Po približni oceni je
škode za 80.000 dinarjev.
MG
Zadušilo se je devet glav
živine
v petek, 16. julija 1976 je bi v Slov. Bistrici že drugi večji
požar v obdobju nekaj dni. Požar je izoruhnil zjutraj, okrog
3.45 na večjem gospodarskem poslopju kmeta Antona Hubeija
v IC^uhovi ul. 78. Vieme in večje količine uskladiščenega sena
so bili vzrok, da se je požar hitro širil. Kljub zelo uspešni in
požrtvovalni intervenciji gasilcev in številnih gasiiskih društev je
požar povzročil veliko materialno škodo, v nevarnosti pa je bila
tudi bližnja stanovai^ska zgradba Antona Huberja.
Pri gašenju so veliko pomagali domačini m okoličani, saj so
Irili ves čas pri reševaiyu živine in opreme.
Po zadnjih ugotovitvah se je v požaru zadušilo devet glav
goveje živine, osem prašičev pa je bflo močno opečenih.
Zgorelo je tudi okoli 25.000 kg sena, dva vprežna voza,
prikolica samonakladalka in eldctromotor.
Vzrok požara in višino škode še ugotavljajo.
Fotografija in tekst V. Horvat
^ vreme ^
do nede^e, 8. avgusta 197 6.
Prvi kr^ec bo v ponedeljek,
2. avgusta ob 23.07
Napoved: V četrtek, 29.
julija bo še nestalno in hladno.
Na višinah 1.500 m bo snežito.
V petek, 30. julija se bo ustalik)
na lepo vreme. Postopno se bo
ponovno otoplik) do 30 stopinj
C. Ob koncu tedna: 7. in 8.
avgusta, bodo ponekod nevihte.
^^_ Atojz Cestnil^
RODILF SO:
Katarina Prelog^ Lancova vas 33
-	dečka; Angela Crešnik, Bukovci
164 - dečka; Darinka Unuk, Zg.
Jablane 35 — dečka; Kristina
Habjanič, Zakl 37 - Matjaža;
Lina Hvaleč, Žgečeva 4 - Petro;
Elizabeta Forštnarič, Borovci 54
-	deklico; Ivanka Štrafela.
Borovci 29 - Jožefa; Ida Piškup,
Žetale 30 - Tomaža; l-ma
Fjhatič, Mihovci 45 - llelenco;
Ana Habjanič, Vinski vrh 86 -
Petro; Terezija Bratušek, Cirkula-
ne n. h. - Marjano; Milena
Jakomini, Sobetinci 41/b -
Simono; Marija Laijiberger, Mede-
vece 5 - Marjano; Cecilija
Petovar, Lešnica 33 - Aldcsandro;
Otili^ Krivec, Rogozniška 24
Boštjana; Leopoldina Širec, Miklo-
šičeva 3 - Majo; Stanislava
Vurcer, Trnovska vas 44 - dečka;
Marta Štuhec, Koračice 21 -
Viktoija; Mitena Vidovič, Reševa
28 - Aleksandra; Metka Senica,
Cvetkovci 2 - deklico.
TOROKE:
Zlatomir Matic, Gaj n. h. in
Nadežda Pavlovič, Miličinica;
Drago Rus, Panonska 2 in Atojzija
Štater, Panonska 2; Franc Hentak,
Lancova vas 90 in Marijanca
Kozel, Z^kl 37/ a; Ivan Toplak,
Rogozniška 33 in Olga Berlak,
Rogozniška 33; Zlatko Notersber-
ger, Velenje, Kersnikova 2 in
"Jožica Zebec, Skorba 68; Janez
Vindiš, Ljubstava 11 in Stanislava
Voda, Janežovski vrh 21/ a;
Anton Štumber^er, Gradišča 14 in
Ana Čuš, Dornava 4; Frančišek
Gojkošek, Lancova vas 63 in Ana
Pesek Slovenja vas 3; Alojz
Hrženjak, Medribnik 6 in Danica.
Panikvar, Bukovci 181.
UMRLI SO:
Ivana I\ilko, Mariborska 56, roj.
1940, umrla 19. julija 1976;
Leopold Gašparič, Rogozniška 28,
roj. 1898, umrl 18. juhja 1976;
Franc BeLšak, Mali Okič 60, roj.
1931, umrl 22. julija 197 6; Franc
Arnuš, Volkmerjeva 4, roj. 1892,
umrl 22. julija 1976; Janez Bregar,
Lancova vas 92, roj. 1911, umrl
24. julija 197 6.
TEDNIK izdaia časopisni zavod Ptujski tednik, 62250 Ptuj,
Vošnfakova 5, poštni predal 99. Urejuje uredniški odbor,
odgovorni urednik FRANC FIDERSEK. Izhaja ob četi^tkih.
Uredništvo m uprava; telefon (062 ) 77-079. Celotna naročnina
znaša 100 dinarjev, za tujino 200 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj
52400 - 603 - 30458 Tiska Mariborski tisk. Na podlagi zakona o
obdavčevanju proizvodov m storitev v pronnetu spada TEDNIK
med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa
proizvodov.