66. &tev. PoätninA ptaÖana ˇ gotovini. Celje, pondeljek 19. avgusta 1929. Lett* XI. lzHa(a « pondeAli spromeni dunajski parlament prosto- voljno iri brez koncesij socijulislom. ustavo tako, da ne bode moglo par ži- dovskih uživcev z rdečimi klinčki (med vodji avstrijskih socijalistov je precej žklov) ovirati po mili volji za- konodajnega dela — ali pa bo šla stvar tudi brez parlamenta (dunajski parlament se imenuje seduj National- rat). V tern slucaju pride na knnilo močna vlada, ki bode parlament raz- pustila in diktirala primerne spre- membe v usta.vi. Da se bodo take spre- membe tudi izvršile, za to bo, kakor rečeno, skrbela vTada močne roke s parnoejiO »Heimwebra«. Red se mora napraviti in dr. Seipel bode stal ali direktno na politicnem- odru ali pa takoj za kulisami. To bode potem nje- gova tretja rešilna akcija za njegovo Avstrijo, katcre noöe pustiti po^finiti v političnem močvirju. Sedan jo Stree- ruwitzevo vlado so smatrali od vsega začetka za provizoricno. Avstrija pa nujno rabi ta'ko mod kakor je Seipl, da zGipet spravi državni vo-z v pravi- len kolotok.« Da res ne gre za kake prenapeleže in je v Avstriji politično razanerje med socijalisti in mescanskimi stran- kami dejansko silno napeto, kažejo dogodki, ki so se izvršili včeraj v na- pol kinecki, napoi industrijski vasi Sv. Lovrenc v Muriski dolini (na pro- gi Brack—Miirzzuschlag). Tamošnja krajevna socijalistična organizacija je slavila desetletnico svojega obstoja. Proti tej socijailnodeniokratski pro- slavi so nacijonalisti na tihem uvedli obsežno protiakcijo. Že zgodaj zjutraj so delili po vasi in bližnji okolici le- take, na katcrih so trdili, da je »Heimwehir« zasedla celo dolino in da naj nikdo ne gre na z-borovanje, kjer da bo prišlo do hudega obraeuna. V Sv. Lovrenc je v resnici do&lo z vlaki, vozovi in avtomobili okrog 2.(XK) »HeLmiweh'rovcev«, ki so zasedli go- Urerfniitvo In upraviHÄtvo i Strossmayerjeva ulica 1, pritMČie. Rokopisov ne vračamo. QgSael po taritu. Telefon Int. štev. 65 stilno, v kateri so miislili zborovati socijalisti. Seveda so tudi ti takoj or- ganizirali svoj »Schutzbund«, kolikor so rnogli. Ker je bil lokal zaseden. so .socijalisti zborovaii pied cerkvijo pod inilim neboin. Prvi je govoril neki Koloman Wallisch, ki je bil na Oigr- skcm za časa Bela Kuiia ljudski ko- niisar in je igral tudi v julijski revo- luciji 1. 1927 na Dunaju veliko ulogo. Na tega Wallischa imajo »Heiin- wehrovci« posebno piko. Ko so tedaj veeraj dcpoldne slišali. da govori Wallisch pred cerkvijo, so takoj po- slali tja svoje ljudi, ki so pod vod- stvom znanega Rauterja skusali zbo- rovanjie s kricanjem in grožnjaini raizbili. Socijail'isti so odgovarjali in za nekaj minut je začelo frcati sem. in tja kamenje. Razvil se je strabovit pretep, kasneje pa pravcata bitka, ko se je začelo streljati z revolverji in puskami. »HeLniwolirovci« so bili mociiejisi. in so potisnili socijaliste s cerkvenega trga, zlasti ko so zasedli cerkveni stülp in so streljali z njega s strojiiicarni. Sccijalisti so se zat^kli za liiše in gospodarska poslopja in streljali od tarn. Poročila z-atrjuj^jo, da je bilo trojc mrtvih in okrog sto ranjenih, med njimi W težko ranje- niih. Med obemi strankaani so se si- noči vrsila pogajanja za premirje, a po celi Štajerski .50 alarm.ira.ni »Heimwehrovci« in »Schutzbundlei1- ji« . . . V toliko ta porocila, o katerili se še trenutno nc ve, vkoliko so resniena ali neresniena. Dejstvo je, da preživlja v takih razmerah demokratska vlada- vina v Avstriji težke case. Doifiače vests. d OtUihovani so bili povodom krsta trotjega kralj€viča v našeon okolišu mod druginii sledeei gg.: z zlato ko- lajno za vestno sluz-bovanje Alojzij Sušelj, višji stražnik v Gelju in J. Šonc, rajcnski pclic. nadzornik v Ge- lju; z zlato kolajno Anton Dolenc v Celju; z redom sv. Save 4. stopnje upok. prof. Josip Kožuh in Jo&ip Kardinal1 v Gelju. nadalje prof. Ivan Vračko in proses or Franc Mravljak; z redom Belega orla V. stop- nje celjski župan dir. AI. Goričan; z redom sv. Save 4. stopnje opat Peter Jurak, notar Avgust Drukar, odvet- nik dr. Josip Kaiiovsek in dr. A. Ogrizek, ravn. Josip Smertnik in Jo- sip Gajhen, provincijal kapucincev Linus Prah in superior lazaristov Alojzij Pohar; z redlcun sv. Save 5. stopnje veletržec Rudolf Stermecki, juvelir Rafko Salniic, trgovec Franc Strupi, kroj. mojster Josip Zabukov- šek, zastopnik banke Slavije Ivan Li- kar, stavbenik Vinko Kukovec na La- vi in posestnik Anton Fazarinc na Ostrožnem; nadalje z redom sv. Save 4. topnje župan Karl Žirovnik na Frankolovem, zdravn. dr. Edvard Serko na Vranskem, dr. Vid Cervin- ka na Polzeli, Julij Sadnik, upok. ut1. v Grobljem, zdravnik dr. Vinko Že- leznikar in upok. šolski ravnatelj Fr. Vrečko v Slovenjgradtu, Simon ša- lamun, upok, naduč. v smartnem, solski ravn. v pok. Alojzij Trobej v Šcstanju, naduč. v p. Siinnon Viher v Vuzenici, notar Avg. Kolsek v Marn- bergu, zidravnik dr. Ferdo Kunej v Št. Tetru ped Sv. igor., šoLski upra- i vitelj Franc Lovrec v Podčetrtku, od- votnik dr. Stefan Rajh v Gelju in odv. dr. Josip Zdolsek v Brezkah. — Z re- dom sv. Save 5. stopnje so bili odli- kovaui meil drugimi: župan Fr. No- vak v Vojniku, župan Ivan Pader v Novi cerkvi, trgovec Filip Šnabl na Frankolovean, posestnik Ivan Svetec v Ljubečni, upok. sreski ekonom Fr. Gorican v Vianji vasi, trgovec Blaž Sodin v Bukovem žlaku, mizarski mojster Martin Stojan na Teharjih, če\\j. mojster Ivan Bucej na Tehar- ¦ jib, trg. Ivan Vizovišek v Žalcu, žu- pan Andrej Antloga v Gotovljah, po- .sestnitki Franc Zdolšek, Jakob Miko- 4a, Josip Pod'gorsek, vsi iz šentjurske okolice, župan Jos. Qmladic v Bras- lov'cah, trg. Franc Koran v Öt. Petru, pas. Franc Turnšok na Gorici, posest- nik Martin Zidarn v Smartnem ob Dreti, mdustrijalec Franc Podbrež- niik v Gornjemgradu, velepos. Franc Kolenc v Juvanju, župan Matija Go- ričar v Mozirju, pos. Anton Herle v Solcavi, tajnik Lovro Vavpot v Slo- venjgradcu, velepos. Ivan Verdnik ni Otiskem vrhu, trg. Josip Demšič v Velenju, kroj. mojster Jakob Volk v Öostanju, lesni trgovec Matko Zalav, istotain in mnogi drugi. — Vseh od- likovancev je okrog 28.000, vsled Ce- sar seveda tudi ta kratek izvlecek iz našega okoliša ne more biti popoln. d Vpisovanje v clrzavno dvorazred- nu iruocsko wlo v Celju za s-olsko leto j 1929/30 bo v nodeljo, 1. in v ponde- i Ijek* 2. septembra 1929, vsakokrat od Oče Kondelik in ženin Uejuara Ceski spisal Ignat Herrmann. Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. 8o Zakaj vsi so hrependi po prvi toč- ki programs gospoda Vacka, In restavrater Vacek je ukazal slavnostno prvemu natakarju: »Juho gori, Ferdinand!« Gospod Kondelik jo vstopil v dvo- rano in je na;meril korak naravnost proti stolu, ,ki mu -ga je stavbenik Becka odkazal. Skoro padel je nan* in se je plasno ozrl po družbi Očc Vejvarov, kateremu se je že cxl zacet- ka sinov tast ze.lo prilj.ubil, je hitel k novemu svojemu prijatelju, pozdra^- vil ga je in je skrbno vprasal: »Kje pa ste hodili, oče? Zares sm0 se že bali, da se vam ni kaj . . .« »Da, ko bi vedeli, kaj se mi je pri- godilo«, je od'govoril mojster Konde- lit. ;^Še nikdar se mi ni kaj takega primerilo — danes pa, ravno danes, ko sem omožil bčer. Z vaini vsemi sem se že poslovil v daihu.« Gospod Kondelik se je držal pri tern tako resnoi, kakor da bi ušel iz smrt- ne nevarnosti, zresnil pa se je obraz gospodu Vejvari, možu, ki je bil tako kmečko miolčeč, toda drugače sočuten in — kjer se je šlo za rodbino — Me» I zigovoren in skrbljiv. »Za Boga, oce, kaj pa se vam ju zgodtlo?« »Ne verjeli bi tega!« je zaklical mojster Kondelik in že je hotel pri- povedovati, toda zagledal je na pra- gu Ferdiinanda in še nekega drugega natakarjia, ki sta nesla. vsak skledo ju- he kakor monstranco. — »Le poča- kajte, oce«, se je premdslil, »poprej se okrepcamo. Prav pošteno sem la- öen — da nain ne bodo ostali vsega snedli.« Ves v skrbeh, kaj izve, se je vrnil oče Vejvara na svoje nieste, mojster Kondelik pa je nepotrpežljivo glodal, kdaj pride juhia predenj. V ustih so se niu zbirale sline, vedel je, kakšno je izbral. Natakarja pa sta zacela na koncih mize. Predno pride do njega, bo proteklo že nekaj časa. Sedel jo namreč s svojo soprogo v sredi, na »castnem mestu«. »Takale mesta v sredini naj vzame vrag«, je mrmral poLglasno soprogi. »Gelo večnost trpi, predno clovek pri- čaka, potem mu pa še najboljže kose poberejo. Morala bi sesti na konec!« Gospa Kondelik ova je drcgn.il! i so- proiga s koinolcüin, da ne bi brbljal tako glasno. Bala se je, da se ne bi drugi spodtikali nad njegovo jezika- vostjo. Bila je zelo vesela, da je v tern trenotku zazvenel glas gospoda Beč- ke, ki se je nagnil čez. niixo h Konde- liku: »Vba cast, mojster, iinuniten menu inmiao. Kdo pa je to izibral?« Gospod Kondelik je napel samoza- vestno prsa: »Saj sva komponirala to s kromar- jem cele tri tedne — zapil sem pri tern pet poslikanih soib. Že ta juha — ragu! Teknila vam je, kaj? Imeli smo jo lu, ko jo bil jiubilejini banket — od onega rasa jo jako dobro poznam.« In oibrnii se je k ženi in jo je opom- nil: »Le pazi, stara!« ^Na kaj pa?« je vprasala kratko go- spa, ki iß bila že vedno nejevoljna. »Saino pazi, pravim!« Gospod Kondelik ni dedal zastonj skoiuin. Po juhi so j)rinesli ribe z di- šečilm surovim maslom — (mojster Kondelik je pripomnil, da so to ribe iz trebonjskih* ribnikov, ne pa na- v^ * Ribe iz trebonjskih ribnikov na Ceäkem zelo slove. 9. do 12. ure V prvi 1 e t n i k se sprejemajo gojenci (ke), ki so dovr- sili najimanj stiri razrede gunnazije (lealke) all štiri razrede meš-čanske sole. Pri vpisu predloži gojenec (ka) prošnjo za vpis, kolkovano z Din 5.—, ki ji priloži izpričevalo o prejšiijem solanju in krstni (rojstni) list, s ka- terim dokaže, da diovrsi prosilec (ka) v tern letu 14. dio 18. let. V drugi I e t n i k morej-o vstopiti oni, ki so d'o- vršili prvi ietnik. Vsak gojenec (ka) plača pri vpisu Din 20.— v »Fond za zdravstveno zaščito ucencev«. Te tak- se se oproscajo oni gojenci (ke), ki so sami ali njiih roditelji siromašni po zakonu o taksah. Red no se bo vpiso- valo le v navedenih dneh. Minister za trgevino in industrijo sine dovoliti do dne 15. septembra naknadno vpiso- vanje, če je kaj j)raznih mest. Po tern rcku se smejo vpiöati samo otroci dr- žavnih uradnikov, premeščenih v te kraje z odUiodnico sole, v kateri so se dotlej ucili. Tej soli je naloga, dajati gojenoem (ka>m) strokovno naobrazibo in jih usposobiti za praktično in sa- miostalno posl'ovanje. Pouk na njej traja dve leti. ki sta najkrajša doba, v kateri si more gojenec (ka) zadost- no prisvojiti za trgovsko prakso naj- potrebnejse znanje. Oibisk te solie je priporočati onim, ki se žele v naj- krajšein času usposobiti za uspešno udejstvovanje v poslovnih (trgovskih, bančnih, tvorniških, zadružnih i. dr.) pisarnah. Najvec ugodnosti pa nudi sinovom in hčerkam trgovcev, tovar- narjev in cbrtnikov, ki potrebujejo svoje otroke čimpreje za pomoč v svo- jih obratih, kajti sola jim nadioanešea vaje-niško ucno dobo in morejo po dveletni praksi začeti ali prevzcü sa- miostDJno trgovino katerekoli stroke. Absolventi imajo razun tega pravico dijaškega roka v vojski. d Na drž. dekliski meščamki šoli v Celju s-e vrši red no vpisovanje ucenk 30. in 31. avgiusta od 8. do 12. ure. Ponavljalni izpiti se začnejo 27. av- gusta. d Vnirli so v celjski bolnici: dne 16. avgusta 4 -letna Barbara Weber, so- proga jetniskega paznika iz Celja; 17. avgusta Marjeta Čanžek iz Frankolo- vega, 53-letna vdova, pomožna delav- ka pri Westnu; 18. avg. 71-letna za- sebnica Marija Salobir iz Teharja. N. v m. p.! d PorwsrSc.il se je pri naiaganju otavc 54-letni Josip Možina, dolgolet- ni kovač pri tvrdki 'Peter Majdič v Gelju. Vsled poškodb je 17. avgusta v celjski bolnici unirl. N. v m. p.! vadno praske, nalovljene v dišeči vodi Botioa**) — potem srnino kito, ka- pune, ogromno piramido nekake žol- ce, oezane, kompote, inarinelade, poz- neje sira in slednjič na treh krožnikih sladoled — v podobi leva, amorja s pušcico in d'veh sre, prestreljenih s srebrno puščico (to si je zmislil go- spod Vacek in je bil to migljaj poro- čencema, nekak simbol). Svatje so jedli naravnost pobožno, toda nobeden izmed njih se ni mogel meriti z gospodom stavbenikoon Bec- ko, ki je bil v tej stvari naravnost vir- tuoz./Po vsaki točki se je ozrl pomen- Ijivo na mojstra Kondelika in v tern pogledu je ležalo prizjianje, soglašal je s celim namiznim programom. Go- spod Kondelik je razumel, in če tudi ne bi nmiinel, gospod stavbenik je dopolnil s posunkom svoj1 nemi govor. Kadarkoli je odložil vilice, je dvignil desnico, pritisnil palec k sredmjemu prstu in je zatlesknil. Mojster Kondelik je postal ponosen. Zdelo se mm je sedaj res, kakor da bi bilo vse njegova lastna zasluga, kakor da bi on vse kuhal in i>ekel. Obrnil' se je k soprogi in jo je vprasal: »Ali si si zapoannila vse? Ali si pa- ziia?« ** Bötic je zeJo kaJen in smrdeo potok, ki tot-e zadaj za Prago. Jgg^g^jg ^H b/^ Mara ^^Ba^^Ä j^B MB 9^L Sm ^V^^^B ^^^^^H Si ran 2. NOVA DOB A« f»f>. d Celjsko olepsevalno in tujsko-pro- metno društvo je priredilo veeraj od 10. do 12. ure dop. in od 3. do 6. ure pop. v niestnem vrtu pri ženskem ko- pališču koncert, ki je vzbudil vsaj ne- kaj takega razpoloženja kakor ga imajo ob Savi v Zagrebu in menda tudi v nekaterih ljubljanskih kopali- ščih. Stvar bi bila lahko bolj živahna, bolj pisana, co bi se sinoli na veselic- nem prostoru kopalci malo pomešati med ostalo občinstvo. Toda kar je v Zagrebu, ob lworju in celo na celj.ski, z lopim in diobro brušenim gramozomi oskrbljeni »plaži« dovoljeno, to je bi- lio na damskem kopališču na drugi strani prepavedano. Blizu godbe je gasil žejo g. Drago Bernardi z vinom in pivom ter je prodajal dobre svoje mesne izdelke. KopaLcev in kopalk vseh starosti je bila Savin.ja maloda- ne prepolna. d Seja celjskega obcinskega sveia se vrši prihiodnjo n edel jo, 25. avg. ob 9. dop. Na dnevnein redu je volilev dveh zastopnikov celjskega mesta v okrajni cestni odbor. d Neprijeten potnik v avloomnibu- 9U. V mariiborski avtobus je vstopii na praznik zvecer nek pijan kmeeki fant in je takoj iskal prepir s sopot- niki. Nekega sopotnika je pri tern su- nil v glavo. Ker se ta ni hotel spustiti v propir, je fant celo nož potegnil iz žepa. Tu pa so nastopili vsi potniki, fantu vzeli nož, ga nabili in vrgli iz avtobusa. d CeljsiM) sokolsko druiitvo je pri-1 redilo na praznik 15. t. in. odlicno uspelo telovadno akademljo v Rogaš- Jti Slatini. Novo gledalisče, v katerein se je akadetnija vršila, je bilo popol- noma zasedeno. Izvedba posameznih točk precej obsirnega vsporeda je bila zelo dobra, kar kaže izborno vodstvo in disciplino v drustvu. Poleg moral- nega je bil tudi ginotni uspeh po- voljen. d Oivoriiev nove planinske posio- janke na Pesku (1392 m) na Pohor- ju vršila se je 15. t. m. na slovesen način. Da narod ceni velik pomen postojanko, pokazal je s svojo ogrom- no udeležbo pri otvoritvi. Dravinjska dolina, Mislinjska dolina, Dravska dolina in vcliko Mevilo pohorskih kmetov od blizu in dalec je že v zgod- njih jutranjih urah napolnilo kočo in ves prostor pred njo. Po blaigoslovit- vi koce otvoril je isto predsednik dra- vinjske podruznice S. P. D. v Konji- cah, sodnik Müller. V imenu došlih gosto'v pozdravilll so dravinjsko po- sestrimo in ji eastitali na lepi posto- janki zastopniki Osrednjega odbora S. P. D., zastopniki Hrvatskega pla- ninskega društva, zastopniki Mari- borske podruznice S. P. D. v Maribo-- pU. in v iiinenu Savinjske podruznice v Gelju dr. Milko Hrašovec iz Celja. v imenu vlade srezki poglavar iz K.o- njic in končno župan domače občinc. Koča Leži, v prekrasni okolici tik rotl vrliom Roglje v osrčju mogočnili goz- dov. Zraven koce izvirata studenca z izborno vodo. Koča tvori važno kri- žisče poti in je lahtko dostopna z Oplutnice, Zireč, Vitanja, Mislinje in Sv. Lovrenca v Dravski dolini. Koča je stalno oskrbovana in odprta. üra- vinjska podružnica je s to kočo do- kazala, da je v njej krepka in trdna volj-a do dela. Ko snio videli odborni- ke s predsedmi'koim. na čelu, ki sc več dni pred otvoritvijo lastnoročno dela- li, da se je otvoritev laliko v redu iz- vršila, smo niorali to delo le občudo- vati posebno v današnjih časiii, v ka- terih je najti tako malo nesdlncnih in požrtvovalnih značajev. Vs;> slav- nost je pobekla v uzornem redu in v najlepšem raizpoloženju. Upamo. da bo odbor podruznice tudi v jezikov- nem oziru pri kuhinjökem osoJojii na- pravil red, dia bo sicer izborno pri- pravljena jed bolj doniače in bolj prijetno dišala. Geljanom obisk nove prelepe postojanke v vsakem oziru toplo priporočarop. d Mestna občina proda poslopje otroškega vrtca na Mariborski cesti. Vec glej oglasl d l\z Št. Petzet v Sav. dolini. Zad'- njo sredio je peljal g. Edi Šribar neko žensko v celjsko bolnico na porod. Ce- tudi je pa naglo vozil, se je izvršil po- rod v avtoimobilu. Mati in otrok sta scdaj v bolnici. d Iz celjske policijske kronike. T r i t a t v i n e k o 1 e s. Slikarskennu po- miooniku Stanku Holobarju je ukra- del nekdo 16. avigusta popoldne iz ne- zakleinjenega dvorisča Zja kresi-jo 4 kolo, vredno 1.500 Din. Iz veže sreske- ga načelvstva j.e ukradel nekdo istega dm? pop. Josipu Oplotnifcu iz Grajske vasi kolo znamike »Ipag« št. 281.693. vredino 1750 Din. Satlerju Ivanu s Pökele je pa bilo ukrad'eno kolo z dvorišča javne bolnice med- obiskoin pri nekem bolniku. Kolo je znamke »Puch«, vredno 1.500 Din. — Ko- rn a j j e u š 1 a karannbolu z avtorno- bilom gcspa Iv. Kclar iz Celja. 15. avg. se je vo'zila s kolesom iz Vojnika v Cel.ie. V Sinarjeti ji je. privozil na- sproti avto fužinske elektrarne takö,' da bi jo nedvomno povo-zil, da se ni sama zapeljala v kup gramoza. Tarn je padla in dolnla lažje poskodbe. Z b i c i k 1 i s t i ima policija nepresta- no posla, 16. avg. so je vozil po drevo- I'edu v mestnem vrtu nek dolavec iz Žalca. Postavil se je na stališk?e, da ni videl nol>ene!ga napisa, ki bi pre-po- vedioval vožnjo. Nek drug kolesar iz Arjevasi je vozil po pešpoti na Ljub- ljanski cesti, eden pa po pešpoti v Benj. Ipavčevi ulici. Trije so konečno ovadeni, ker so vozili ponoci l)rez lu- ei. — Kanarcek se je zaletel 15. avgusta k Mariji Orlič.nik na Savinj- skem obrežju št. 1. — Trinožno f o t o g r a f s k o s t o j a 1o je našel 1(>. avgusta v Marijini oerkvi cerkov- niik Mai*tin Tratnik in ga je izrocil ¦ polici j i. — Radiprepoveda- ! nega s k r o p 1 j e n j a vrta so na- znanili Ano Potzner v Aškerčevi uli- ci. — Zgu b e. 17. avg. je zgubil Vi- ljem Kodela z Lave 21 od Glavnega trga do pošte 100 Din. Istega dne je zgubil na Kralja Petra cesti all v Prc- šernovi ulici 200 Din. termometre, hygrometre, aneroide, me- rila za kisline, laboratorijsko steklo- vino etc. dobite v drogeriji Sanlias Celje« d Vnet kibic. Na včjerajšnji nogo- nietni tekmi med »Sokolomi« in »Ili- ri'jo« v Zagrebu je zgrabil »Ilirijin« »-druker« Martin Štampar steklenico jogurta in jo vrgel »sovraznemu« ki- bi-cu, brivskemu pomocniku Franji Pave.sicu v glavo. Pavešiča je oblila kri in so ga niorali spraviti z vozoni v bolnišnico. Štamparja pa je odvedla policija v Zcipor. d Bva utopljenca. Vcerajšnjo so- parno neleljo (v Gelju je bilo 52 sto- pinj na solncu, 36.7 stopinj C v sen- ci) so poArsod porabili za kopanje. Pri tern je utondl blizru Bresten|ice nad Mariborom kniecki fan Ivan Mlinarič, v Savi pri Zagrebu pa doslej še ne- znan tudi mlad dočko. d. Obiranje hmelja po Savinjski do- lini je v polnem teku. Tu in tarn se čuti pomanjkanje dejavcev. Od na- branega blaga je sigurno 75% prima. Gene se še niso ustvarile; govori se, da se bode tržišče razgibalo še le po 1. septembru. Nekateri pre^kupci go- vore, da se bodo posluževali lanske taktike: huneljarje s čakanjein in za- vlačevanjem »ainehčati«. o d Vsedržavno strelsko tekmovanje v Mariboru. Mesto Maribor živi v pri- cakovanjai velikega in zanimivega sportnega dogodka. Zveza jugoslovan- skih strelskih društev v Beogradu je pooblastila svojo mariborsko strelsko družino, da organizira v zvezi z Mari- borsko sekcijo Slovenskega lovskega društ\a letošnje vsedržavno nagradno streljanje na vojaškem strelišču v Radvanju. Ta vel.ika strelska sportna prireditev, za katero se ne zanimajo samo mariborski strelci in lovci, ain- pak tudi prijatelji tega sporta v vseb delih na.se države, se bo pričela dne 6. sepktfnbra ob 14. uri ter bo trajala do vklju'cno 13. septembra. Veliko za- nimanje, ki ga vzbuja zasnutek te pri- re-ditve, ki se izraža osobito v prigla- sanju vedno novih udeležencev, v po- klanjanju daril za nagrade in v splos- nem zaniinanju časopisja in javnosti, dokazujo, da bo letošnje mariborsko vse'.lrzavno nagradno streljanje do- godek, kakrsnoga mesto Maribor še »Kaj lioeeis vedno, Kondclik?« »Vidiš, takole se mora kuhati. Se- daj si videla in od sedaj naprej ml boš vsako nedßljo liapravila tako ko- silo«, ji je nagajal niojster. »Napravkn, napravim, ako mi pri- diaš mesečno petdesetak, ti sladkosne- diež. Drugače pa boš jedel gos z zeljem in največ kake jerebice, vstreljene v trebuh.« Z drugatčnimi občutki je spremljal proigramovö točke svatbene gostije stari gospod Vejvara. Bil je mal, oprezen kmečki kupec, v čegar h.iai se je jedlo vedno le skromaio in na- vadno, ceprav do sitega. Daaiašnja gostija je napravila nanj velik vtis. V duhu je cenil, koliko vse to stane, in od jedi do jedi je rastlo njegovo spt*- štovanje do rodbine, h kateri se je sin prižcnidi. Gotovo imajo veliko, si je nw.slil, gotovo so petični. In 8ele sedaj. io bil pajjolnomci prcpričan, da je nje- gov sin ,napravi;l dobro partijoj. Vstal ja, sel h gospej Kondelikovi, stresel ji roko in je rekel z najivecjdm prizna- njem: »Vsa cast, maniica, vsa cast. To je biJo izN'rstrio. Vse bom povedal sopro- gi!« Te besede so bile za gaspo Kondeli- fcovo kakor balzam. Naenkrat je po- zabila na nosrecno dogodbo s »fra- kam« in zopet se je poeutila v blaže- nem razpoložonju neves^ne inatere,, kateri se godi izborno. Sedaj jc prišla tudi teta Urban-o\"a in je zašepetaki gospej Kondelikovi na ulio: »Beti, to je ,nobel'! Kaj takega še nisem jedi a. In moram reči, za tri goldiinarje — to ni niti dosti. Ali do- ])Kic.a k temu kaj. tudi Beseda?« »Bog-obvaruj!« se je branila hitro gospa Kondeiiikova. »Kaj ti ne pride na misel!« »Jaz sem mislila, da daje evojirn članom tako premijo . . .« »Kaj pa še, kaj pa še!« je zavrnila s povdarkom gospa Kondelikova te- tino neutemeljeno dozdevo. Z jedili so bili na koncu. Dame so še jodle neke slaščice, gospodje so iz- birali mandeljne iz kosčarice in jdli luwili. Nastal je eas miru in preba- i ve. I Sedaj se je spommil stari gospod i Vejvara in je šel k mojstru Kondeli- ku: »Oče, hoteli ste nam povedati, kaj I se vam je prigadilo . . .« | Gospod Kondelik je napravil resen obtaz, preinotril je celo družbo, če še kilo razven Vejvare posluša in je za- čoi: »Ne bi vam privosčil, da pridete v podoben položaj. Že na potu v cer- kev me je obhajala nekaka tesnoba. In ko ste šli v Bčsedo, sem si po- niiislil: pa pogledaš malo domov. Boste že zvedeii, zakaj. — Grem, grem, ved- no bolj mi je tosnobno. Zlezem iz vo- za, grem gori, odprom kuliinjska vra- ta in še vodno se ne inorem znebiti to tesnobe. Stopim v sobo, sedaj pa me popade. Drži me za roke, za prsa, za vi-at — niti sopsti nisem nuag-el . . .« »Za božjo voljo«, je zaklical gospod Vejvara, »in kaj se jc z&odilo potem-?« Njegov klic je opozoril vso družbo, ki se je ozrla na Kondelik a in ga na- peto poslusala. Vzdravem človeku jo zdravapatnet in moCna dc- hivnost. Slabl čevljl skozi ka- tcre cjre 1110- krotnpovzrofn- jo prthlajenj« In boleziMi. Prcd tiakupomfcvljev si oglejte iz- ložbe in zalogo veletrgovine R.ttermeckUelje kjer dobltc čevljc pristen ročiii izdclelt po sledcčih nizkih cc- nah: iz kravine 1'19 ui», tclc- tine 172, boks ISO, gorskl 186, lovskl 243, lov- skl 243, gojzerji 259, sport 468 Din. Razen tega so na zalogi moCnl trpc^ni in luksuzni damskl In otroSki Ccvlji po ii8(tiizjih ccnali. Nnkup ncprisiljcn. v* d Brusnlce, prav lepe^ bo imela tudi letos tvrdka Anton Fazarinc. Prednaročua se že sedaj sprejemajo. ni dozivelo in ki bo dokazal obencm tudi, da se je ta sport pri nas že tako ; razvil, da moremo s ponosom stopiti v tekmovalne vrste z drugimi narodi. P r o g r a m vedikega nagradnega i Btreljanja bo obsegal dve glavni ka- i tegoriji in sicer strelsko-sportno in lovskc-sportno tekmovanje. V pvvi skupini se ba streljalo večinoma z vojaskimi puskami ter dalje z malo- kaliberskiini, s pištolami, samokresi in raznimi drugimi strelskimi pri- pravaaiui, docini bo lovsko .streljanje obsegalo sledeoe tekmovalne vrste: streljanje na leteče golobe in na zaj- ca, streljanje na brakadi, streljanje na stoječega srnjaka, izginjajocega ruševca, zajca in HsLco, bežečega sr- njaka, na spominsko tarco in strelja- nje za naslov državnega prvaka v lovskein streljanju za leto 1929. Po- drobnej'sa doloeila za udelezbo pri po- sameznih skupinah nagradiiega sive- Ijanja so razvidna in programov, ki se bodo v prihodnjih dneh razposiali in bodo interesentom na razpolago pri vseh lovskili in strelskih drustvili in podružnicah. Priprave za to veliko ! vsedržavno strelsko prireditev so v { Mariboru v polnem teku in jih vodi pcael)en prireditveni odbor, ki je se- stavljen iz najuglednejših in najboli a-'gilnih članov mariborske strelske i družine in sekcije Maribor Slovenske- ga lovskega društva, ki so razen tega še organizirani v poedinih strokovnih odsekih, ki že razvijajo svoje živahno delovanje. Pa tudi javnost je s svojo nuklonjenostjo, posebno z darili ?.a nagrade, s prostovoljnimi prispovk: za kritje stroskov in prijavljeujem prenc-čisč odločno pokazala, da se v pclni nieri zaveda velikoga pomena te prireditve za Maribor in vso državo, ki bo brez dvoma zelo dvignila zani- manjt1 za strelski sport v širših pla- steh naroda. d Od Sv. Jurija ob Taboru. Pomo- tama v različnih pratikah in koledar- jih za 7. September določeni živinski in kramarski sejem se vrši že 2 leti vselej na dan 7. septembra. Če pade ta dan na nedeljo, se pa vrši sejem vselej i>Luslednjega dne. Sy. Jurij ob Taboru ima v cclom naslednje živin- ske in kramarske sejme: 29. 1., 10. 3., 7. 9. in 21. 11. Ker se je živinoreja v vranskem okraju, posebno v naši ob- čini, prizriano močno razvila ter se gojijo lepe pasme, so postal! sejmi v tej obcini zelo dobro obiskani po so- seduih zivinorejcih in mesarjih. Pri- poroča se vsem bližnhn in daljnim poses1ni)kcull liji živinorejcean. šte^ill- nejši prigon živine tako plemeiiske kakor za mesarje. Uspeh dobre pro- dajß, oziroma nakupa jim je siguren. Pripominja se tudi, da je prigon tudd .glede na novo akraj.no cesto od držav- iio ceste do cerkve v Sv. Jurij ob Ta- baru, ki je bila v letu 1927 dograjona in j.e dobro vzidrževana, zelo olajšan. d Velika dedWma heoyrajske uni- verse. Na praznik je umrl v Beogra- diu vsled sroiie kapi beograjski vele- tržec in bankir Luka Čelovič. Bil je rodom Hercegovinec, a se je naselil kot trgovec v Beogradu in si je z ži- tom in sl'Lvami uapravil veliko premo- ženje. Podpiral je rad srbske nacijo- nnlnc in prosvetne ustanove ter je se- daj tudi zapustil celo svoje veliko pre-. mcženje v vredlnosti cca 80 mili.jonov dinarjev beogdlajski univerzi. d Koroski in gradučanski akade- iniki, med njimi 11 Slovencev in 4 gradiščanski Hrvati, so 15. in 16. t. in. obiskali Ljubljano. Qgledali so si tainošnje zanimivosti in so se na to podali na potovanje dalje po slovan- skem jugu. d Yelik kongres gostilnicarjev se vrsi 21. t. in, v Beogradu. Na dnev- nem redu so sledeče točke: 1. Osnutek novega obrtnega zakona v zvezi z za- htevo po samostojni gostilničarski zbornici. 2. Pospeševanje tujskega l)roineta s posebnim ozirom na gost.il- ničarski stan. 3. Odpiranje in za pi- ran je obratovalnic ter o delovnem ča- sn pomožnega osobja. 4. Gostilničar- Rtvo in bigijena. 5. Taksni in troša- v in ski zakon in pravilniki k temu za- konoma. Omejitev podeljovanja go- stilniških koncesij. 7. Pravilnik o go- stilnah in po'licijske takse. 8. Gostil- niL'.arsko šolstvo. d Sohična očala, razna optika, An- 1 ton Ijec'iiik, Gelje. St. v. 66. »NOVA DOB A« Stran 3. d Prijavljanje Hanoi en gros pri Kmeiijski družbi. Kakor znano, so le- tos gotovi krogi na bivsem Kranjskem plačali članarino pri Kmetijski dru- žb\ za veli'ke množii,ne kmotovalcev.. Ker je bila to ocividno politična ak- cija, je glavni odbor Kmetijske dru- zl>e take neprostovoljne c-lano zavrnil. Proti temu pa so sledile številne pri- tozbe na mmistrstvo za notranje za- deve. To jc sedaj te pritožbe rešilo na ta način, da je izreklo, naj take pri- tožbc reši Kmetijska družba saiiia, to j€, naj izrece o njih konecno besedo večina na biižnjem ohčnem zboru. d Strasen cm norm. V vasi Polja- nici blizu Tuzle je kmet Stanko Banič že daije časa kazal znake duševne bo- leziii. V torek je vzel sekiro, sel na polje in je tarn s sekiro težko ranil Rvojega sorodnika Jovana Banrca. Ko je priletel Stankov oče, da pcmiri si- na, ga je ta s sekiro napadel in ga po nesreci tako vsekal, da mu je glavo skoraj popolnoma odsekal od trupla. Blaznika iki ranjenca so spravili v boinico, očeta pa so z velikkni rastini pokopali. d Cene za seno in slatno u Maribo- ru. Seno se je trgovalo na sobotnem trgu v Mariboru po 60—90, slama po 45—55 Din za 100 kg. d Slovenska filmska zvezda, gspdč. Kravanja (»Ita liina«) se je glasoan čuajiiskih poroeil zaročila v Berlinu 7, elektroinženerjem Milanom Gjor- gjcvicem, sinoiii upck. gen. ravnatelja poste v Beogradiu. d Velika skupščina CMD se bo vr- šila letos dne 15. septembra v Kranju. Polovična vožnja zagotovljena. d Vspehi ribolova v Dalmaciji. Po uradnib podatkih so uj-eli v okolišu od Raba d'o Ragoznice meseca juJija 230.000 kg rib v vrednosti 1,67O.(KK) .dinarjev. Med ulovljenimi ribanii je bilo 1OO.O0O kg sardin in 45.000 kg škuš. d Najnoveßa stevilka »Sokolskega Glasnika« je posvečena luziskim Sr- bom, odnosno njihovemu Sokolstvu. »V danasnji stevilki »Sokolsk. Glas- nika« se s posebno ljubeznijo spoini- njamo svojih dragih bratov in sester lužiško-srbskih, da vzbudimo v našili vrstab posebno pozornost napram tej najnuanjši, toda ravno zbog'tega naj- ljubsi nam veji velikega debla slovan- skega . . .« pravi uredinistvo. Lepi članki te številke tudi zaslužijo, da bi jib sokoli in nesokoli natančno pre- citali. d Velikanska dedščina. L. 1906 je u,mrl v Londonu Nikola Bizumic, do- ma iz vasi Neradina blizu lluniie v Slavcniji. V svoji mladosti je bil pa- stir, kasneje pa so je izučil za brivca in je leta 1885 izuniil stroj za rezanje las. Ker dionia ni našel financijera za voj izum, je šel v London in se tain spcznal z nekiin Amerikancem, ki je prevzol finaiiciranje njegovega iz- uana. Ko je Bizumič 1. 190Ü unirl, je zapustil imetka 22 milijonov funtov sterlingov. Ta denar se je ponmožil z dividendami in obrestmi in znaša da- nes preko C milijard dinarjev. Sodišče išce sedaj v Slavoniji dediče, ker zn- Pade drugaw Bizumičeva dedsčina angleški državi. d Sponiiu na poraz Matija Uubcu na Krškem polju. Dočim je lansko le- 'o že tradicijonalloii »kinutski praz- luk, na Krškeni polju vsled smiti ^eraiTKRa^ida izo8la1' S0 je ldoS vceidj v Krakem in pri Krsk t slayil ob navzoCnosti več tisoč sloven- skih in hrvaskih kmetov. Krško polje je za slovenskega in hrvatskoga kme- ta nekako to, kar je za srbskoga Ko- sovo polje. Tu se je tragično koneal kmečki punt leta 1515., ko s0 sc- dviff_ nili slovenski in hrvatski kinetjo i>od vodstvom Matije Gubca in iv.uia Gre- goriča v borbi za svoje pravice. Na Kdiškein polju je prišlo do odlocilnoga spopada, v katerom so kmet;e i od- legli regularni avstrijski vojski. Zad- nje dejanje te kmecke vstaje je bila tragična sini't »kmetskega kralja« Matije Gubca. Zato znaci Krško polje za slovenskega in hirvatskega soljaka simbol vstajenja, vere in zaupanja^ v lastno notvanjo moc. Kot uvod v vt-e- rajsnje slavje je bila dopoldne otvor- jema razötava konj in goveje zivine, na kateri je bila naj.lepša živina pr€w mirana. Zveza kmec-kib fantov in de- klet pa je priredila letos prvič kole- sarsko dirko c'krog Krškega polja na progi K rškoi—V idem—Brežice—Kr- ška vas—^Kiško. Dirka je bila vsesko- zi zanimiva in je zelo dobro uspela. Udeležili so se je izkljucno kmiečki dirkači, ki so pokazali. da se pricenja- j.o tudü na tem polju pogumno in uspešno kosati s treniranrmi sportni- ki. Z dop&ldanskimi vlaki so od vseb slrani j)rispele mncžice km-eckega ljudstva. Opoidne je krenila s Kräke- ,ga polja prav impozantna povorka s konjeniki, narodnimi nosami in god- bo na 6elu na Krško polje. Na sliko- vito okrasenih kmetskib vozovib so se vozile pestre skupine, predistavljajoč posamezne skupine in panoge kmeč- kega življenj.a, kakor vinogradnike, živinorejce, žitarje itd., končno pa je sledila velika povorka pešcev. üb 3. pupoldna se je vršila na imiprovizira- nem dirkališcu lepo uspcla konjska diika. Dirkali so konji doniace reje. enovprežno in dvovprežno. Zelo zani- miva je bila tud'i jahalna tekma kmeč- kiili fantov. Ko je bil oficijdni pro- gram zaključen, se je raizvila na ve- seliäiein protstoru, kjer so se posetni- kom nudile v številniili šotorib vse do- brote slovenske zeinlje, prav animira- na kmetska zabava. Obilo zani.manja je vladalo zlasti za bogato založeno kmečko tomibolo, ki jo je priredila Zvcza kmei'kih fantov in deklet. U«'. no lazpoloženje ni bilo kaljeno z no- benim Lncidentoni'. HmeliarH. Specijaini i^rmom^tri za sušilnice, do 80° C in z barvanim živim srebrorn, se dobe v DROGERIJI »CENTRAL« F. Vrtovcc, Celjc, Kralja Petra c. d Kruh ne snada v poniije ! Vsa- kemu zavitku Ž l K E je pndejano na- voiilo, kako je treba kuhati Ž 1 K 0. Oospodinja, ki to upošteva, doseže zglvni eilj : ob malenkostnih izdatkih darava in krepka družina. 421 d Ant. Rud. Legat-ov enoletni tr- govski temj v Marlboru. (Odobren od Ministrstva Trgovine in Industrije v Beogradu). Lastni internat, letni iz- piti in izpričevala pod državnim nad- zoi'stvorn. Prospekti in vpisovanja v trgovini Ant. Rud. Legat & Co., Mari- bor, Slovenska ulica 7. Natančnejše v in.seratnem delu. Razne politicne in druge novice Predsednik vlade general Peter Živkovič v Celju. »Avala« javLja: »Da- vi (t. j. v petek, 16. avigusta) je pred- seJnik vlade in minister noitranjitb del generla Peter Živkovlc v spremstvu tninistra za suuie in rudnike dr. Ko- rošca krenil z Bleda na veliko inspek- cijsko potovanje po slovenskih kra- jili. Tekom dneva je obiskal sreska na- čelstva v Kranju, Kamniku in Celju. Predsednik vlade je pregledal sreske pisarne in posle v njib, zaniimajoč se za sjilošno stanje probivaktva. V tem sniislu se je razgovarjal z vsemi stro- vkovnimi referenti in s prisotnimi ob- činskimi župani. V Celju jo pregledal še bolnico, invalidski dorn, zdravstve- ni dorn in sodišče. iPopoldne je gosp. predsednik prispel v Maribor, kjer je pregledal pisarne velikega župana in sreskega nacelätva ter se razgovarjal tudi z oblastnim koinißarj.em o sploš- nem stanju sainoupravnih poslov. Za- tern je obiskal okrožno sodišče, kaz- nilnico, kmetijsko solo za sadjarstvo in vinugradnistvo in druge ustanove. Povsod je predsednik vlade prisel v stike z meščanstvom ter se ž njim raz- govarjal o narodnib potrebah in raz- niürah. To inspekdjsko polovanje je napravilo najboljöi vtis na vse prebi- valstvo.« — ista poluradna ageneija poro-ca nadalje: Ministrski pdedsed- nik in minister notranjib del .general Peter Zivkovic je odšel 17. t. m. v spremstvu ministra za šume in rud- nika dr. Antona Koro&ca iz Maribo- ra v Ptuj, kjer si je ogledal sresko poglavarstvo, posamezne urado ter sprejel vse referente. Nato je obiskal bolnico v Ptuju, biralnico ter obein- ski dorn. Nato se je oglasil še na gim- naziji in v Dijaškem domu z inter- natom. 1z Ptuja je odpotoval ministr- ski predsednik v Varaždin. »Gros Zeppelin« je dospel vecraj v nedeljo ob 5. uri popoldne pri Ohot- sku po 74-urni vožnji na Tilii ocean. Danes zveeer ga pricakujojo nad Ja- ponskim. Potniki so navdusLiii nad naravninii lepotami ruskili dežel in Sibirijo, ki so jo v tako neverjetno kratkem Oasu prepluli. Ekspresni vlak ra-bi preko Sibirije (nad 8.000 kilometrov) 13 dni. Prvi zasebni telefonski go vor sc je vršil. te dni brezžičnim potom med Londfonom in Sidneyem v Avstraliji. Vsi angleöki listi se bavijo s tem zgo- dovinskim momentom. aCnjizevnosi. k V Zbirki zakonov jc iziel 30. sno- pic, ki prinaÄa poleg manjsib zakonov tu-di: Zakon o ureditvi vrliovne dr- žavne uprave. Zakon o notranji upra- \ i, Zakon o posluvnem redu ])ri dr- žavnem svetu in upravnih sodiseih in zakon o esebnih imsnih. Knjiga, ki obsega 152 strani, velja s postnino vred 29 Din. Naroča se v knjigarni TiKkcvne zadiuge v Ljubljani. d Resen pospeševalec vinske krize postaja poleg pomanjkanja denarja tudi narasčajoče abstinen-čno gibanje. V Zuigrebu na pr. so lani prvo pollet- jvL> prodali 220.000 steklenic mineral- ne vode in brezalkoholnih pijač, letos pa v istem ča.su 860.000 steklenic. Konzuiin vina jti pa padel od 41.000 litkto'htrov na 36.0i)0 hl in piva od 25.000 hl na 18.000 hl. KINO. Mestni kino Celje. Danes v poinde- ljek 19. t. in. se predvaja zadnjikrat monumentalni orientalski velelikn v 6 dejanjih »Siraz* (»Sponienik velike lijubezni«). V vsoh ulogah nastopajo sami Indijci pod nemžko režijo. l)iv- ni originalni posnetki iz Indije. — To'rek 20., sreda 21. in oetrtek 22. av- gusta; »Sin prerije«. Draima z divjega žapada v 7 dejanjür. Opozarjamo, da je to zares dober amerikanski film. ki bo vsaikogar zadovoljil. — Od pet- ka 23. avgusta dalje se predvaja veli- ka filmska senzaeija »Beg iz pekla«. Krasne store, pre- griniala, zavese, rs?ä°noindeio ^zvršuje M. Šribar, Celje, Oosposka 27. Jos. Gosak: Naša kokošjereja in štajerska kokoš. (Kooiec») Pa ostanimo pri kokosib. Ze nad 40 let se je trudil vieleposestnik vit. B.o«smanit v Radvanju ustvariti s krizanjem nov zanesljiv tip dobre ko- koši. In vend/ar radvanjska kokoš ni diosegla idealov, ki so se stavili na njo; njena reja je ostala amejena na domači okoliš! Nam Sloveneem ian- ponira vedno to, kar je iz tujin.e, kar je prav drago in o čimur se dela ve- lika reklania. Ju to na.sa narodna bo- lezen, da nasedamo tujcem in jiin ve- rujemo često največje Ijedastote, do- mcicemu cloveku, ki nam pove odkri- to resnico, pa no zaupamo! Edina ko- ko.s, ki jo resnega upostevanja vred- na, je sedmograska goiovratka. Ona je dobra nesnica, uporabna zii meso, trdna in skramna in mislilo se je svoj &is, da bo poplavila vso Evropo, pa ni bilo tako. Njena zunanjost ni bila simpaticno sprejeta, ostala je osam- ljena in tudi. v na^iih krajih težko najdemo posestnika, ki bi daljšo do»- bo redil to plcine. Ta kokos nima eks- porta, je ne cenijo! Niso to vse kokoši, ki jib rcdimo v Sloveniji, tuintam je še kaka rariteta, V najem se vzame hišica s 3 — 4 sobami in nekaj vrta ali sta- novanje. Proda se velika nova kopalna banja, železolitina, emajlirana. Vprašati Čret 48. pri Celju. 2-1 vendar gospodarskega pomena nima nobena iziiued navedenih. llejci, ki naruiajo zd'aj to, zdaj ono pasino, go- spodarsko ne pridejo v poštev, inie- nujemo jih sportnike, ki ustrezajo s svojimi novostmi trenutnim domisle- kom ali fa.ntastarijain. Razunmi pe- ruininaiji, ki ne redijo svojih kokoši samo za kratek čas in igraco, ne na- sedaj'o tem sportom ter se clrzijo svo- jo preizkušene pasm?. L. 1928. je mariborski oblastni od- bor razstavil na zagrebskem velosej- mu izbrano kolekcijo, monda okrog 30 kurnikov, naše s'Uijerske kokosi. Komisija za ocenjevanje pa je takrat prezrla kompaktno enotno razstavo edine kokoši, ki ima gospadarski po- men tor clxmdcvala muzi'j tujih ko- kosjih piemen, ki jih je bilo malo manj, nego jih je popisanih v pe.rut- ninai'skih leksikih. 2e čez pol leta na to pa so korigirali svoje mnenje, na- glakili na perutninarskem kongresu vredncst naše kokoši za splošno go- spodarstvo, nas vabili na razstavo in nam vnaprej obečali nagdade. Siajemko zagorska kokos tudi staroštajerska ali kratko štajer- ska kokož, je stcletja staro domače plemo, ki je imelo v 18. In prvi polo- vici 19. stoletja evropski sloves. Res, da v prejšnjih časih niso selekcijoni- raii kC'kosi in petelinov, loda rlejne je bilo cisto, nepokvarjeno. Majerski kopuni so bili špecijaliteta in nave- deni v vseh starih zemljepisnih delih o Štajerski. Naša domača kokoš ni i'avno posebno tezka, bolj srednja, to- da združuje v sebi lafjtnosti dobre nesnice in kvalitotne kokosi. Ogrodje je nežiio, drobno. meso fino, tanko- vlaknato, posobno socnega okusa. Po- vprečna kokoš znese letno okrog 140 do 150 jajc, z vestnim odbiranjom pa dosežejo tudi koniade, ki imajo d.onos 180 jajc letno. Torej nas ni treba biti v ničemur te kokoši sram, postavlja se v vsakem oziru in zasluži našo naj- \i3Cjo pažnjo! Z neutmestnim križai- njem s tujimi pasniami bi jo bili knia- lu zatrli; vondar se je v letih devetde- setih pretečenega stoletja posrecilo upravniku dežel. blaznice A. Arbei- terju in nadgeometru Martinyju re- šiti izumirajooe pleme, mu vrniti nje- govo vrednost in ga zopet razsiriti. V nasih krajih si je innogo zaslug za L'uzsirjenje novega zaroda pridobil živin. nadzcruik M. Zupanc, naš go- toveljski rojak, ki je zainteresiral kmet. oddölek velikega župana in kas- neje oblastni odbor v Ma-riboru za štajersko kokoš. Ima mo 3 barvne zvrsti: rjavo, belo in grahasto, od katerih pa je najvaž- nejša rjava. V barvi varira od svetlo- rjave do jerebicasto-rjave; glavni znaki pa so mesnato-ljele noge, velika bela usesa in niizika, zajetim postava. Petelin naj ima neznaten, komaj vi- d'en čop, kokosi pa so povecini brez čopa; vzgojili pa so ljubitelji tudi pri kokoših čop, ki pa naj ne bo tako ve- lik, da bi ji oviral vid pri iskanju hrane. Za natančnejšo označbo je se- veda še innogo drugih znakov, ki pa zii lajika niso tako vaižni. Kcikosi so dobre koklje, piisčancfi rastejo na;glo in se bitro obrastejo ler so v 8-—10 tednih sposobni za ku- hinjo. Jajca so po teži raziicna, od 54—67 g. dosežejo pa tudi 80 g. Po- sebna vrsta ötajerk, suhodolke, so tež- je in mesnatejše, nesejo pa drobneja jajca. Iz-vrstno jc to pleme pripravno za kapunjenje; operacijo prenesejo brez nevarnosti ter se dobro pita jo. Zia kopuni je vedno mnogo povpr.-i- fc-ovanja.; za diobro pitane in tež-ke se dobi do 100 Din. Malokatero pleme prenaša kapunjenje; ali se operacija ne posro5i ali pa poginejo; vsled tega je v proteklem casu, ko smo imeli tu- jii pieman a in križanke, kapunjenje pronelialo. Kakoi1 stmo iz opisov tujih i)lcnien vicleli, ni univerzaJnih koko- ni, ki bi bile dob re ne«nice zaeno pa tudi trake in mesnate. Ali eno nli dru- go. lsto jepri govejih pasniali. Naša koko« pa zavzema sredinsko mesto; za oboje je uporabna in to nasiin raz- meram najbolje odgavarja. Nekateri tožijo o drobnih jajcih; temu je več rarokov: odbiranje pralrobnih koko- si za rejo, prepozno poleti ali celo na jesen izvaljene kokosi, prehrana, po- iiuiiijkanje tekališča itd. Stran 4. »NOVA DOB At Štev. 66. r i Tjinffj T^ffilBiiili *JBti M&m -6a Stanje hranilnih viog nad Din 75,000.000-. Stanje glavnice in rezerv nad Din 9,000.000'-. If lasfni palači Narodni dom Podružnicis Maribor/ Šošlanj Sprejema hraniine vloge. Lj Izvršuje vse denarne, kreditna 88 in posojilne posie. — Kupuje in prodaja devize in vaiute. imssm 38 Vsa opazovanja v naravi narn pra- vijo, da se tisti letni sadeži najpopol- neje razvijejo, ki imajo najdaljšo solnčno dobo za sabo. Zgod'nje, v miarcu izvaljene kokoši dosežejo pri drugih ugodnih okolnostih prav pri- irnerno veii'kost, docim ostanejo nied masarni izvaljene pritlikavo majhne. se kmecki pregovor pravi, da »kreš- njaki« (v juniju) nie ne veljajo. Kar se izvali v drugi polovici maja in kas- neje, naj bi se ne jemalo za plerne; tako pa nasajajo kmetice do pozne je- S€ni koklje. Za dober zarad jemljimo jajca do- bro razvitih, zelo nesnih kokoši,, ki so se tudi pozimi izikazale. Ponavadi pa jemljejo kar wsevprek, kar jim rav- no pridie pod roko; taka reja ni snio- trena in ne bosto vase reje nič izbolj- sali. Velika napaka, za katero se prav nič ne brigajo, je krvna sorodnost. Saj je vendar obce znano, da ostanejo krave in svinje, ki jih spravljamo v sorodstvu stojeieemu samcu, neplodne, jalove. Še o ljudeh govorijo, da so v eorodstvu sklenjeni zakoni brez otrok, oziroima da so taki otroci dusevno in telesno manjvredni. Öe pri oplojanju rastlin je isto, pri kokoših bi pa bila izjeina! Narava si je v svojih zakonih povsotl enaka! To- rej vstavljajte tujo peteline med svoje kokoši, boljc bodo nesle in krepkejoi bo zarod1; sevedia tuje peteline isle, štajerske pasme! Priznati morani, da je med današ- njim kmetskim ljudstvom prodrla žo daleč zavest po potrebi kmetskega na- prodka in imamo ravno med delav- nim narodom vdL propagatorjev za našo štajersko kokoš, kot med naso intci5|ijgenco>, ki bi hüla sicer v prvi vrsti poklicana siriti to, kar je pre- izikušenega; ne pa se podajati v ne- plcdne eksperimente. Ali ni čudno, da iščejo naši vsevedi nove tuje pa&me, tujci pa pri nas sti- kajo za štajersko kokošjo! Pa bodi jim; pravijo, da ima vsak človek svojo malo igračico. Prosimo jih samo to, da se igračkajo sami in ne kvarijo kmotiškega napredka. Končno še b«sedo o križanju; prvi })otomci ki'izanja so navadno lepi in kažejo dobro lastnosti obojih svojih .starsev. V nadaljnem kolcnu pa so bastard! često nerodovitni in zapade- jo v negativni atavizem, t. j. prinaša- jo lc slabosti svojih prednikov, dobro lastnosti pa so zgubili. Tiste, ki se za rejo štajerske koko«i zanimajo, obvosčam, da so obširnejša wirodiisca iste danes v eel j ski okolici, Ločah, Špitaliču, Št. Jurju ob J. žel., v Velenju, Mariboru, v Razvanju, po^- Izjava. Izjavljam, da bom v bcdoče proti vsem, ki o meni raznaSajo zlobne in lažnive govorice, sodnijsko postopal. Žalec, 17. avgusta 1929. Otto Zeckendorf Žalec. j.JAVA" pienična kava je izvrstna, zelo redilna in okusna. Zahtevajte jo pri vseh trgovcih ! — Razpo- šiljamo jo tudi po pošti v zavojih po 5 kg za 70 Din, če se denar naprej poSIje ali pa po povzetju za 75 Din. Povzctje je 5 Din dražje. Poštnino plačamo mi. Vsakemu5kg zavoju »JAVA« pšenične kave je kot darilo pridjana lepa skodelica za kavo. — Kdor poSIje 2 Din v znamkah, dobi vzorec 100 gr. | »JAVA« pŠenične kave poštnine prosto. Sprejmemo za vsak veČji kraj zastopnika. sebno pa v Središču. Skrbite, da pri- hodnjo pomlad z odmenitvijo jajc omogočite tudi inanj iiiioviti.ra j)riti v posest tega plemena. Oblastna samo- uprava mariborska skrbi z veliko vnemo za osveženje krvi z oddajo brezplaičnih ali vsaj subvencijonira- nih petelinov. Sprejmem na hrano in stanovanje dijakinjo z dobrim nadzorstvom k moji hčer- ki, katera obiskuje 5. razred Teal, gimnazije v Celju. Na razpolago klavir in kopalnica. Vprašanja pod šifro >Dijakinja« na upravo lista. 3-2 Za vezanje kompotnih steklcnic uporabljajte sarao CEIiOPIIAN## ß* higijensko prozorna cclulozna koža, ki se dobiva pri glavnera založniku 8ra iz vseh rudnikov prvovrsten dobavlja in do- — stavlja trgovina Franjo Joit, Ce!|e, Ale^sandrova ul. 4 10-23 ArtiEel, ki se prodaja v velikih množinah, po- treben za vsako domačijo, patentiran v 17. državah. Prospekt po5lje brez- plačno Samuel Leopold, Senta, Bačka X. Prvovrstno domačo hrano pri boljši družini proti dobremu pla- čilu želsm. Ponudbe na reklamni zavod M. Rudolf, Celje pod »Hrana«. 2 2 Eden ali dva dijaka se sprejmeta na hrano in stanovanje k boljši rodbini. Pojasnila v upravi. 5-2 Tovorni auto s prikolico, se takoj proda. Pojasnila daje Csglana LUDBREG. Podoficirska menažav vojašnici Kralja Petra i š č e izučeno kuharico Službo dobi takoj. Plačilo po dogovoru. GORIČAR &EiESKOVSLKf Celje KNJIOARNA IN VELETRGOVINA S PAP1RJEM Trgovci kct zastopniki sc iščejo. Prvovrstui pergnmentni papir vedno na zalogi. Ant. Rud. Legatov enoletni trcyo vslcl teča] v JVIaLriboru (odboren od Ministrstva trgovine in industrijc v Beogradu). Učni predmeti; Enostavno, dvostavno in ameriško knjigovodstvo Trgovsko raCunstvo Slovenska korespondenca in kontorna dela. Srbo - hrvaški jczik in korespon- denca. Nemška trgovska korespondenca. Gospodarski zemljepis. Blagoznanstvo. Slovenska stenografija. Strojepisje. Lcpopisje. Slovenski jezik. Nernški jezik. Halijanski jezik. Nemška stenografija. Začetek dne 2. scptembra 1929. Lastni internat in lastni šolski bufett. — Le'.ni izpiti in izpričevala pod držav- nitn nadzorstvom. Prospekti in vpisovanja v trgovini tvrdke Änt. Hud. Legat & Co., Marlbor, Slovenska ul. 7, telefon 100. Stev. 642-29. Prepis. RAZGLAS. Mestna obcina celjska proda najugodnejšemu ponudniku niGstno posestvo otroški vrtcc, Mariborska c. St. 17. Zadevne ponnube sprejema mestni magistrat do 15. IX. t. 1. Potrebna pojasnila daje do navedenega roka ob navadnih urah uradno predstojništvo mestnega magistrata. Mestno nacelnistvo Celje, due 10 vm. 1929.1 Za iiacelnika: dr. Goričan Alojzij. Kdor oglašuie, ta uapi'eduje! Moderne liskovine ^"l-XrW^W-.* *^^}-{. vsehvrst: Itnjlgre, lepake, leiake, pisentske glave, kuverte, vabila i. dr. Vam nucii v okusni Izv^dbl in po zmerni ceni ezna 1 karna v Celju Eastrao knjigoveznica Izvršuje vsa v njeno stroko spadajoča dela. Ljudske knjižnicc iinajo pri vezavi popust. ¦¦BHHHHIHBBII^MHHMHBMHI Tisba in izdaja Zvezna tiskarna. —. Odgovoren za iodajatedja, ti&karno in redakcijo MÜan Ctttua t Criju. v Celju fas