PoStnfa* platoa ▼ CSk>ven§ki Narod« velja leteo v Jugoslaviji 240.— Din, za inoaeiDstTO 430,— Din- Upravnlštvo: K nafto y a ulica št 5, pritličfe. * Telefoo 2304. ) Uredništvo: Knaflova ulica St 5, L nadstropje. — Telefon 2034. Usibanja o novi vladi Čim bo sprejet davčni zakon, poda vlada ostavko. — G. Vuki-čevića hočejo odžagati radikaU sami. — Koncem tedna dobimo novo vlado. Beograd, 7. februarja. V skrajni ner-voznosti nadaljuje danes Narodna skup-ščina proračunsko debato in bo bržkone na popoldanski seji definitivno sprejda davčni zakon. Po zatrdilu vladnih kro-gov bo g. Vukičević že tekom jutrišnje-ga dne podal ostavko celokupne vlade. V radikalskih krogih se zatrjuje, da bo takoj po ostavki vlade sklicana seja radikalskega kluba, na kateri bo g. Vukičević podal poročilo o političnem položaju ter stavil klubu na razpolago svoj položaj kot -ministrski predsednik. Pašićevci zatrjujejo, da bo radikalski klub o priliki razprave o politični situaciji izrazil g. Vukičeviću nezaupnico ter zahteval, da odstopi tuđi kot predsednik radikalskega kluba. Na ta način bi prišlo v radikalski stranki do raz-Čiščenja. Pasićevci, ki jih podpirajo tuđi centrumaši, hočejo za vsako ceno odžagati g. Vukičeviića ter postaviti na ček) stranke moža, do katerega imajo vse struje zaupanje. V tej zvezi se ime-nuieta Marko Trifković in dr. Ninčić. Glede sestave bodoce vlade so raz-širjene najrazličnejše kombinacije. Radikalski krogi si prizadevajo, da obdrže vodstvo situacije v svojih rokah. Zato forsirajo za predsednika osebe, do ka-terih bi imele tuđi druge stranke zaupanje. Z ozirom na razmere v radikalski stranki ima največ izgledov bivši zuna-nji minister dr. Ninčić, ki se je pred dnevi nenadoma vrnil iz inozemstva. Pasićevci se zavzemajo tuđi zato, da bi stopil v vlado Marko Trifković, ce tuđi ni poslanec. Po drugih kombinacijah bi sestavil novo vlado sedanji zunanji minister dr. Marinković, če temu ne bo nasprotovala Demokratska unija. Smatra pa se za absolutno nemogoče, da bi ostal se nadalje na čelu vlade sedanji ministrski predsednik gosp. Vukičević. Razplet krize bo pričel bržkone sele v četrtek, ko se bodo vršile prve konsultacije tako. da je sele za soboto priča-kovati sestavo nove vlade. Se a Narodne skupštine Nadaljevanje proračunske debate. — Zastopnik KDK kritizira slabo gospodarstvo v državni upravi. — Beograd, 7. februarja. Na včerajšnji popoldanski seji Narodne skupščine se je madaljevala razprava o davčnem zakonu. Posl. Voja Lazič je protestiral proti pre-crbrme-niLvi kmetskega prebivalsiva, na kar je g. dr. 2erjav v skoraj dveurnem govoru iznesel vsc hifce predložene^a davčnega nacrta ter opozarjal na kričeče socijalne Jnrvice, ki jih prinaša ta zakon, ako bo sprcjet v sedanji obliki. Nato je posl. Pavle Radič ponovno stavil predlog, naj se zakon vrn« odboru v svrho izboljšania in izpopol-nitve v smislu predlogov, ki so bili stavljeni tekom debate. Vladna većina ie ta predio« odklonila in pri podrobnem glasovanju sprejela drugo poglavje davčneea zakona. Na današnji por^danski seji bo končano tuđi tretjc poslavje, na kar se bo vršilo glasovanje o cetatnem zakonoskem nacrtu. Na današnji dopoldanski seji, ki je pri-čela ob 10. dopoldne, se je nadaljevala razprava o proračunu. Po precrtan ju zapisni- ka je posl. g. Voja Lazič pretestiral proti temu, da ministri ne odgovarjajo na interpelacije in stavljena vprašanja. Med njim in predsednikom Narodne skupščine se ;e rszviia zelo oštra po-1 etnika. Nato je skup-ščina prišla na dnevni red. Prva točka dnevnega'teda je bila razprava o zakonske m predlogu o naro-dnem priznanju pTed-sedniku Stola sedmorice v Zagrebu dr- Ba-daju. Zakonski predlog je bil brez debate soglasno sprejet. Nato je sledila razprava o proračunu. Tuđi današnjo dopoldansko sejo ie izpopol-ni! govor zastopnika Kmečkodemokratske koalicije dr. Krajača, ki ie nadalieval svojo že na včerajšnji seji pričeto kritiko proračuna. Govornik podrobno analizira poedi-ne proračunske postavke in razkriva ravne neenakosti pri dodeljevaniu kreditov in krivice pri razdelitvi dTŽavnih bremen. Obširno se bavi s slabim gospodarstvom v državni upravi. Seja ob 12.30 še traja. ZAHTEVE PROFESORSKEGA DRUŠTVA — Beograd. 7. febr. Od 4. do 6. februarja so se vršile plenarne seje glavne uprave profesorskega društva. Ljubljanska sekcija, ki ni bila zastopana po delegatih, je poslala pismene predloge. Prihodnji kongres profesorskega društva se bo vrsil v prvi polovici meseca septembra na Sušaku. V reso-lucijah zahteva profesorsko društvo čim-prejšnje uveljavljenje zakona o srednjih šo-lah, upoštevanje interesov profesorjev in revizijo uredbe o razvrstitvi. Prosvetni minister je včeraj sprejel deputacijo profesorskega društva, ki mu je izrodila resolucije, ter je izjavil, da bo po možnosti uposteval v njih izražene želje. RAZVRSTITEV LABO-RANTOV Beograd, 7. februarja. Ker v uredbi © razvrstitvi uradnikov nišo bili vpošte-vani laboranti na univerzah, je prosvetni minister odredil, naj se laboranti raz-vrste v resorju ministrstva prosvete, kakor so razvrsčeni v resoru ministrstva za narodno zdrav je, in sicer po na-slednjem razporedu: v II. kategoriji 2. skupine 30 %, v II. kategoriji 4. skupine 70 %, v III./1. 20%, v III./2. 30% in v III./3. 50%. ANGLEŠKI PARLAMENT V ZADREGI __ London, 7. februarja. Dane« se vrši svečana otvoritev zasedanja angleškega parlamenta. Radi obolelosti kraljice, ki se svečane otvoritve ne more udeležiti, so nastale težkoče, ki delajo velike preglavice. Ni še rečeno vprasanje, ali naj ostane prestol kraljice pra2ien, ali pa naj ga zaeasno odstrani-jo iz dvorane. V angleški zgodovini doslej ša ni bilo nobenega takega slučaja. MADŽARSKI ŠOVINIZEM — Budimpešta, 7. februarja. Madžarski nacijonalisti nameravajo postaviti na trgu Svobode monumentalen spomenik, ki bo po-svečen vsem >neodreSenim€ pokrajinam. Na 15 metrov visokem drogu bo plapolala visoka crna zastava, ki naj spomiaja Madžare na neodreiene rojake. Prehrana pasivnih krajev — Beograd, 7. febr. Včeraj popoldne je imel sejo odbor za prehrano pasivnih krajev. Predsedoval je posl. dr. Škerovič. Vršila se je debata o predlogu, ki ga ie bil stavil posl Josip Prcdavec glede prehrane pasivnih krajev. Razpravljalo se je o tem predlogu v podrobnosti. Predseduioči je predlagal, naj bi se člen 2. predloga razši-ri! tako, da bi se podpore nakazale vsem oblastem brez razlike. Posl. dr. Predavec ie po končani debati stavil kompromisni predlcg, naj bi se v zakonskem predlogu določena vsota 100 miliionov Din povečala na 150 milijonov, da bi se lahko 50 milijo-nov nakazalo ostalim oblastem Prisotni z?stopnik finančnega ministra dT. Spaho se ie izjavil proti temu, da bi se za podpore pasivnih krajev najela posojila. Omenil ic tuđi, da je vlada dovolila v to svrho 20 mi-lijcnov Din ter je tuđi pričela aotova dela v pasivnih krajih. Nato ie bilo soglasno sklenjeno, da se pooblasti finančni minister, naj predela Predavčev zakonski predlog. Prihodnja seja tega odbora bo 10. februarja. STABILIZACIJA RUMUNSKE VALUTE __ London, 7. februarja. V kratkem bo izvedena stabilizacija rumunske valute. Včeraj je odpotoval v Bukarešto generalni direktor angleške državne banke, da se z generalnim tajnikom Francoske banke, ki se mudi že dlje časa v Rumuniji, posvetuje o določitvi kurza rumunskega leja. V GRČIJI NI NEMIROV — Atene, 7. februarja. "Vesti, da se voja-ški krogi znova vmešavajo v notranjepoliUc"-ne zadeve, se uradno najodločneje demantira jo. Prevoz Pangalosa v Atene je ^golj v zvezi z raspravo, ki bo v kratkem prifela pred vrhovnim sodiS5em v Atenah. SPOR MED RUMUNIJO IN MADŽARSKO — Bndimpešta, 7. februarja. Na mero-dajnem mestu zatrjujejo, da spor med Madžarsko in Rumunijo §e ni rešen Ce trdi ra-munski zunanji minister g. Tituleacu na-sprotno, je to Ie dokaz, da se hoc*e Rumunjka izogniti predlogom Madžarske za praktično re^itev spornih vpraianj. Med rezervnim! častniki vre Glavna uprava udruženja rezervnih častnikov posega proti pravilom v dnevno politiko. — Policijske grožnje pododborom, ki Raj na to molče. — Ogorčenje med rezervnimi častniki radi nastopa glavne kontrole. Slučajno je dobilo uredništvo za-nimive informacije o odporu, ki se je pojavil med rezervnimi častniki proti znanemu izpadu glavne uprave njihove organizacije proti Sve-tozarju Pribičeviću. Ker je ta za-dsva splošnega narodnega in dr-žavnega značaja, smo porabili te informacije, da iznesemo pred na-šo javnost v kratkih potezah spor med glavno up-ravo in člani udruženja rezervnih častnikov, ki po našem mnenju ne srne in ne more ostati b-rez posledic. Govor SvetozaTJa Pribičevića na mani-festacijskem zborovanju KDK v Zagrebu, kjer je vodja SDS ngotovi-1, da Kajmakča-lan kot naša največja narodna svetinja ne more biti krinka, pod katero se skrivajo razni hegemonistični elementi, je dvignil v naši javnosti mnogo prahu. Kakor je bilo pričakovati, je nastopil proti preizkušenemu politiku in narodnemu borcu del srbske javnosti, v prvi vrsti seveda oni krogi, ki z narodnimi svetinjami navadno zaJcrivajo svoje nečedne posle. Nihče pa ni pričako-val, da poseie v ta spor organizacija, ki je po svojih pravilih in cilh'h strogo nepoli-tična. Toda pri nas je mogoče vse in tako se ie zgodilo, da ie nastopila glavna uprava Udruženja rezervnih častnikov in bojev-nikov v imenu vseh članov javno proti Svetozarju Pribičeviću, dasi za to rti imela nobenega poobiastHa. 26. januarja je poslala uredništvom beogradskih listov na Sveitoza-rja Pribičsvića naslovljeno odprto pismo, v katerem ga poziva, naj ji pobije točno napisano bese-dilo svojega govora, kolikor se nanaša na odstavek o KajmakČalanu. Svetozar Pri-bičević je odgovorit na to pismo javno in zavrnil glavno u/pravo udruženja rezervnih častnikov tako temeljito, da je kliki, ki je inscenirala v imenu vseh razervnih častnikov to kampanjo proti njemu, zavrela kri. Glavna uprava udruženja rezervnih častnikov, na čelu s predsednikom g. Radosav-Ijevićem, je objavila v beograjskih listrh penoven napad na Svelozaria Pribičevića, v katerem trdi. da niko-H ni služila interesom kake politične stranke ali osebnosti, maTveč da je delovala vedno v duhu pra-vil in uživala popolno zaupanje svojih čla-nov. V tem napadu si drzne glavna uprava trditi, da ni prečanov in prečanskih krajev in daje politikom lekcijo, kakor da bi bila nekaka vrhovna politična instanca Ta nastop glavne uprave, ki nosi izrazito politično obeležje. je vzbudil med rezervnimi ^Mtniki upravičeno ogorčenje. Proti vn.ešavanju organizacije rezervnih častni-kov in bojevnikov v dnevno politiko ie nastopil takoj zagrebški pododbor, za njim pa tuđi kragujevaški, ki energično protestira proti nepremišljenemu koraku glavne uprave Kljub temu protestu je pa smatrala glavna uprava za potrebno, poslati pododborom dolgovezno okrožnico, v kateri ve povedati mnogo o svojem »vzornem* poslovanju, noče pa priznati, da se ie s svojim nastopom proti Svetozarju Pribičeviću diskvalificirala. V okrožnicj poziva pododbore, naj se solidariziralo z njo v obrambi naših narodnih svetini in voiaških tn-dicij, češ da je njen korak čisto nacijo-nalističnega značaja in da ni igra! nobene stiankarske vloge. Mimogrede kuje okrož-nica v zvezde g. Radosavljevića. češ da je vzor objektivnega in požrtvovalnega nacijo-nalnega delavca. Glavna uprava, v kateri vlada klika, ki misli, da so rezervni častniki vojaški novinci. s katerimi lahko ravna kakor so ravnali ž njimi avstriiski aktivni oficirji, si pa drzne nastopiti proti članom udruženja ćelo s policijskimi grožnjami. V okroznici je namreč odstavek, ki se glasi doslovno: »Ako bi se pa pri vse« tem našel kdo, ki bi sktfsal odobravati tendence omenjene okrožnice (gre za neko okrožnico glavnega tajništva SDS, ki je pa zelo sumljivega izvora), prosimo, da nas brzojavno ob vest i te o tem, da bi mogli pravočasno izkoreninitl vse ono, kar bi škodovalo visoki tovariški slogl, k] je že od nekdaj v našem udruženju obstofala.« S to okrožnico ie hotela glavna uprava očividno zastražiti prekn pododboro\- vse člane udruženja, da bi molčali na zanašanie političnih sporov v vrste rezervnih častnikov Toda ta nakana se ji ni posrećila. Zagrebški in kragujevaški pododbor sta še piotestirala proti kršitvi društvenih pravil potom samega predsedstva udruženja in včeraj se je priključi] temu protestu tuđi ljubljanski pododbor, ki je na seji uprave soglasno sprejel dobro motivirano resolu-cijo, v kateri protestira proti nastopu glavne uprave in zahteva, da priđe ta zadeva pred letošnjo glavno skupŠČino udruženja. Ljubljanski pododbor je prejel ootti Je otvoril občnd rbor in nafrreje iskreno pozdravi! obrtnega referenta mestnega maristra-ta tajnica Z- Cehina in se zahvali! dnevnemn tisku za njega podporo pri po&peSevanpu in za-Uk\ trtovskih interesov. Spamnjal se je nato dveh umrlih člaoov, fraaa Remica iz Spodnje SiSke m FTaaa Robežoika z Vica. Sledilo je nafto načehiiiko poro&Uo o ;os{K>-darskem, fnančnem čn socijalnem po-tožaja naše okoličanske trcovine. Oreonialoo načektvo je ves čas svoj era poslovanja intenzmio raamotrivak) vsa pereca gospodarska m stanovska vpraSanja. Poročilo navala, da ie pomanjkanje gotovine po-vrročifo, da so nekaleri trgovci lašli v placttee 4eflcoče. StevftDi konkursi so priCa, da preživlia trgovstvo v zadnjem časa tftflco gospodarsko krizo, ki ie letos dosegla vrbnnec. Nesmžana ob-restaa mera onemogoča trgovcem nabavo cene-n* kredHov. Visoke so davčne, socijalne, avto-nomne m droge dajaitve. Vsi protesti proti nni-čojoči gospodarski polkaki ifl visokom davčnkn bremenom nišo nič zalegli. Naia bi|aoca za pretek k) leto je neugodna in pasivna. Davki in druga breme i tršč« trgovci k tlom ter oviraijo njega gosi>oclars!ci razmah, hkratu pa omogočajo ino-zemskemu vplhm večje uveHavlienje v naši trgovini m podjetnifttvn Natvalnejse je za našega trgovca vp rasan je ratifikacije trgovinske pogodbe z Italijo in moramo računati, da se nato pojavi ori nas intenzivna delavnost italijansolniko slede od-pirajija in zapiranja trgovin, slede položaja trgovcev, ki točijo alkoholne piiaJe m druge trgov-ske zadeve. F*o odobrenju poroiil in drugih fortnainosti &• je \TšiIa volitev. Sojlasao so bili izvoljeni v odbor: Josip ^jx>raf trgovec na Ježići, kot načelnik. Viktor Jeločndk v Rožni dolini kot I. podna-čelnhk. Davorin Settnc. VrhniJca, kot II. podna-čelnik, a kot odborniki: Ivan Ran«, Dora Kregar, Fran Javornik, Fran Velkavrh, Josko Majaron, Leopold Hude, Ivan Rahne, Lovro Hafner. Sreč-ko Kobi in Anton Bele. Izvoljeni so bili tuđi na-mestniki in revlzorjj. Občni zbor je nato sozlasno odobri izipre-membo pravil na medernejšem principu. Rar\'ila je je tuđi kratka debata o zaščiti trgovskega na-raščaja. V debati je Z- tajnik o-menil, da se pri« badnje leto v Ljubljani z ozirom na nadiproduk-cijo trgovskesa naraščaja ukine I. letnik trgov-sJvoobrtno nadalje^-alne sole. V Ljubljani je sedaj nad 1360 trgovskih pomočnikov, mrd katerimi vlada velika brez.?osela©st. Odhod naših tekmovalcev na Olimpijado V restavracij; Ljiiblianskega dvora je bil snoči poslovilni večer naših smućarjev in drsalcev. ki so nato z monako\Tskim br-zovlakom odpotovali na zimsko Olirr*pija-do v St. Montz. Poslovilnega večera so se udeležili župan dr. Puc. zastop>nik veliikejsa župana dr Marn. polkovniki Ožegović. Korais in Adamavić, dalje zastotpniki m predstavmki sr>ortnih organizacii in klUbov. predsednik JZSS dr. Zirpanc. ^Tcdsednik Ilirije konzul g. Dular. polko^'nik BleileiS v imenu LSK, ravnatelj Prapratnik in dr. Ciril Pavlin kot zasto-unika Avtoklulba, e. Betetto za LNP in 2. Gorjanc za Koturaški savez. Olimpijski tekrmovalci so položili v roke dr. Zupanca svečano zaobliubo. na kar je on'oril vrsto enapitnic načelnik dr. Marn. lep in zanesen nagovor pa je imel na tek-movalce župan dr. Pik. ki ie izrazi] željo, da t>i nas naši fantje v ttžki mednarodnl borbi dostojno zastouali in tako svetu dokazali, da smo kuhrren naro-d. Nato so 5e čestitali in bodrili teikmovalce v imenu vojske polkovnik Adamović. v imenu LNP Betetto .na kar so se tekmovalci fotografirali. Okoli poldevete ure so odšli na kolodvor, kier je bila že zbrana večia mno'žica sm-učariev in sportnikov, ki so olimpijce živahno pozdravljali in jim pri odhodu vlaka zaklicali v pozdrav smučarski »Smuk« in na svidenje. V St. Moritz so odpotovali sledeči tekmovalci: Smirčarji: Janko in JoSko Jansa. Peter Klofutar, Stane Bervar ji dr. Stanko Kmet. Drsalci: inž. Stanko Bloudek. Viktor Vodišek in ga. Kadrnka iz Zagreba. Tek-movalce spremliajo dr. Franc Župane kot predsednik olimpijskega odbora, tehnični referent Ante Gnidovec, dr. Fran Pavlin in inž. Hansen Vsi smučarji so preieli enotno opremo. popolnoma nove smuči znamke Sikori. Ekspedicija ie opremljena z vsem potrebnim materijalom in ima s seboi ćelo zaloso mazi! tsko. da ie vse fit in ali risrht... Ekspedicija dospe danes zvečer 6b sedmih v St. Moritz, kjer se nastani v hotelu Kampfer M koncu moramo še omeniti. da so vsi tekmovalci. zlasti smučarji v nal-boljši kondiciji in so prepričani, da se bodo ugodno plasirali Boli neugo-den ie po-ložai za drsalce. ki so bili sedaj skoraj tri tedne brez ledu tn brez treninga. Če iim bo uspelo v St. Moritzu tekom par dni, ki jih imajo še na raz-polago. vsaj deloma nado-mestiti izgubljeni trening, je seveda vpra-šanje. Najbolj ugodne šanse ima še gospa Kadrnka. ki je skoraj dva meseca treniral? pri Engel. bilo to edino pošteno, pač pa je '*'iiib!jal in napovedoval, č«sar nikoli izpolnil ni. Glavno va je pri dr. Gosarievi soc!jaln! politikl, da ni kompromis med naz'raaji ve-Čine in opozicije v Narodni skupščini, am-pak kompromis dr. Gosarla z reakcVonar-nimi elementi v dosedanji vladm večini, ki je aveijavljala svojo voljo uprav diktatorsko, ne oziraje $e na upravičene zahieve in ugovore opozicije in đelovnih slofcv, kar je imelo za posledico, da se državno socijalno skrbstvo že od početka lanskega leta, ko ie prevzel miinstrstvo za socijalno politiko dr. Gosar, stop« i em a neprestano likvidira. Prav zato, ker je dr. Gosar vodil svoj resor brez upoštevanja želja opozicije in brez soglasja s prizadetm) slojl in stanovi, pa njegova socijalna politika ni kompromisna, ampak diktatorska. Dr. Gosar trdi, da so glavni vzr'jki ne-zadostnemu državnemti socijalnem-u skrb-stvu predvsean današnja gospodarska kriza In primitivne gospodarske in kulturne razmere, na drugi strani pa z>grešeiia in po-manjkljiva zakonodaja, ki da gre na enl strani brez-dvomno predaleč (!) in se zaradi tega sploh ne izvaja, na drugi strani pa ima vezane roke, zaradi česar se ne more izvesti ničesar, kar bi se sicer moglo. Pri tem pa je dr. Gosar popolnoma pozabil omeniti, da se je gospodarska kriza poslab-šala baš v času, ko Ie pričela sodelovati SLS v vladi, ki za omiljen je te krize ni prav ničesar storila ter jo nasprotno z raz-nimi nesmotrenimi uikrepi še povečala. Trgovinska bilanca lanskega leta, zlasti pa annanjšani dtižavni dohodiki so za to na]-bolj-ši dokaz. Ali more dr. Gosar povedati, kaj je sedanja vlada storila za omiljenje gospodarske krize? In, ali more dr. Gosar zanikati. da je baš v čaSih gospodarskih križ intenzivna socijalna politika najbolj potrebna? Pod dr. Gosarjem pa se je na-sprotno v času gospodarske krize pričelo likvidirati socijalno skrtastvo, namesto, da bi se še raz&lrilo! Tuđi izgovor na zgrešeno in poman j-kljivo socijalno zakotiodajo cubenem s trdit-vijo, da se pomanjikljiive razmere ne dajo čez noč izpreineniti, ne drži. Ali je dr. Gosar minister za socijalno politiko sele samo en dan in eno noč, ali ni že nad leto dni in sicer z zelo širokim! pocblastili v finanč-nem zakonu? Koliko socijalno - političnih zakonskih predlogov pa je dr. Gosar že predložil Narodni skupščini v svrho zboljšania otostoječe socijalne zakonodaje? Kar smo prejeli od njega, ni bilo zboljšanfe socijalne zakonodaje, ampak od prava ob-stoječih socijalnih pridobitev, prevali:ev socijalnih bremrn od državš na ddavske sloje, o čemer nalboije pričata finanfiai zakon za leto 1927-28, kakor tud. povi fin. zakon za leto 1928-29. Minister za socijalno politiko dr. Oosar pravi k vsemu temu, da Je napadno mistitl, da je dobrotnik ddavstva tišti, ki mu mnogo obeta, bodisi, da to stori v otoliki zakona in uredbe, ter navaja kot primer dr. Zerjavov pravilnik o bratovskih skladni-cah, Češ, da je dr Zerjav res obfejriril našim rudarj em prunerne pokojni ne, pozabil pa je posknbeti za kritje teli tedatkov. Ali ve dr. Gosar, da je dr. Žeriavov pravilnik o bratovskib skladnicah nekako iziel pred Štirimi ali petimi leti in da dr. Žerjav po-zneje ni imel več prilike poskrbeti za knt-je izdatkov, ker ni bil več v vladi? Po dr. Žerjavovem pravilniku so rudarii preje-mali vsaj deloma prwnerne pokojnine do zadnjega časa, ko je pnšel dr Gosar, ki je namesto da bi bil poskrbel na prime-ren način za kritje izdat kov za nokointne starih in onemogUh rudarjev. te pokojnine znižal! Dejstvo je, da dr. Gosar ni sel po zacrtani poti, ampak nazaj, da socijalne zakonodaje ni izpopolnil, ampak še poslab-Sal. Dr. Gosar je sicer veliko obetal, ko se je boril za poslansJci mandat, vcasi je bil ćelo nekoliko socijalno revolucionare«, ko pa je dofoil v roke vodstvo državne socijalne politike, je pač na svoje obljube pozabil Drugi so manj obetali, zato pa raj-si več delali! Dr Gosarjevi neuspehi na socijalno -političnem polju, odkar zastopa SLS v vladi, so pač posiedica tis:e njegove socijalne politike, ki je plod kompromisa z najbolj reakcijonarno stranko v naši državi z radikalno stranko, ki nima prav nobenega smisla za socijalno skrbstvo. ker ima pred ocrni samo koristi pomameznih partizanov. Ce bi bila njegovu socijalna politika plod kompromisa z opozicijo in organizacijaml delovni-h sloiev, bi si dr Gosar pač oe za-služil naslova likvidatorja socijalne politike v naši državi Kar se pa končno tiče dr. Gosarieve trdi t\e, da kritika njegovega nacrta uredbe, ki hoče podaljšati delovni čas v trgovinah, ne zasleduje stvarnih ciljev in da ji ne gre za zboljšanje položaja ciameščencev in de-Iavcev, ki je njen namen čisto političen in strankarski, pa opoz^rjamo samo na protestna zborovanja organizacji zasebnih na-meščencev, ki so se vršila tako v Beogradu, kakor v Zagrebu in v LjubHani. Te organizacije so povsem nepolitične in so v njih včlanjeni pris:aši vseh strank, tuđi pripadniki SLS Slučai je hotel, da se je baš v nedeljo ,ko ie iz>še1 dr Gosarjev zagovor v »Slovencu«, vršilo v Ljubljani zaradi nacrta te uredbe protestno zfoorovanje »Zveze privatnih namešcencev Jugoslavije« m »Zveze društev privatnih namešcencev Slovenije«, ki mu je predsedoval prl-staš SLS in uradnHt klerikalne Zadružne gospodarske banke g Vekoslav Vrtovec, pudarjajoč v svojem govoru, da mora biti glede odpiranja in zap'ranja trgovin in obratovališč kardinalna točka uvedba osemurnega delavnika, kar mora biti eno-dušna zahteva vseh namešcencev. In če osemurni delavnik ni izvedljiv v ćeli državi, naj se izvede vsaj v Sloveniji. Težko je zagovarjati zgrešeno stvar ta zato se tuđi dr. Gosarju njegov zagovor ni posrečil. Ljubljanska porota Ljubljana, dne 7. febr. 1928. UBOJ S PIVSKO STEKLENICO. Včeraj popoldne se je pričela razprava proti 30-letnemu Francetu Rusu iz Gatine pri Grostrpljem, ki je oženjen nočm čuvaj v Podcerfcvi. Pred obdolžencem na mizi ie stala pivska steklenica, a poleg nje se je režala mrtvaška glava, lcbauja rajnega Iv. Travnika, obrnjena proti obdolžencu. Lani 1. novembra je obiskal France Rus svojega znanca Matijo Sterleta v Pod-cerkvi. Matija je ravno kima] žganje, France je ostal pri njem kake 4 ure m izpil o»koli četrt litra toploga, dvakrat prekuha-nega žganja Hrušovec se «a ie precej pri-jel. Ko je odhajal, mu ie Sterle še poda-ril v pivski steklenici pol litra žgania. France je prišel do stanovanja starega Zure, ki je sedel pred hišo. a v bližim je pa stal Rusov nasprotnik Travnik in ogledo-val ribe v poleg stoječi vođi Rus je takoi prijel Travnifra. zakaj da laže, da si on želi Zurove smrti. Potem ga ie jel klofu-tati. Pograbila sta se, vrgla sta se na tla. Rus je ostal zsoraj, potegnil tz Žepa p/v-sko ste4ilenico in večerat udaril ž njo Travnika po glavi. Priskocil je 2ura, ki ie iztrgal razjarjetiernu Rusu steklenico iz roke. nakar sta oba pretepača odšla domov. Travnik je tožil ženi. da ga boli glava, od-šel je v Lož k zdravniku in naznatiit za-devo orožnikotn, pa ga ni bilo več nazaj in ga ie sele 2. novembra našel Andrej Svigelj med PodcerkviJo in Ložem na Tur-ščevem lazu mrfve«a. Obtožnica je dolžila Franceta Rusa. da Je on zaknvil Travnlkovo smrt in ga ob-tožila hudodelstva uboja. Priče so izpove-dale, da Je bil otrtoženec precei pHan in da je udaril Travnika večkrat s steklenico po glav . Senat je ustregel proSnji zagovornika, ki je predlagal naj zasliSijo tuđi obdolženče-vo ženo. ki bo izipovedala. kako zelo živČ-no bo'an ie njen mož. kar ve pač najbolje samo ona, ki mora ž njim živeti. Ni čuda, če ie obdr>lženec živčno tako slab. saj ie b 1 na svoji amput.rani nogi Že 18-krat operiran. Rus ova žena je res pritrdila« dt oj« mož, kadar piie in se raatouri, ne ve dmcl dan ničesar. Porotniki so prvo glavno vpraSanje, Če je France Rus kriv uboja zanikali, zato so ostala tri dodatna vprašanja odpadla. Ker so porotniki glavno vprašanje o krivdi so-glasno zar.ikali, je bil Rus na pod-lagi prostoreka oproščen krivde in kazni. SVOJEGA OTROKA JE ZADUSlLA. Kisovčeva Ivanka je sarnska dekla, rojena v Dolenji Žetini v Poljanah nad §kof-jo Loko in je 26 let stara Kisovčeva Je 6b-tožena, da je 16. decemibra 1927 v Ijub'i^n-ski žetiski bolnici porojeno zdravo, dobro razvito dete moškesca spola dne 24 decembra zadu&ila. Obtoftnica navaja: Ob-dolžeirka je od 25 apr.la \927 dalje služila pri po^estniku Urbanu Hafnerju v Žab^ici za dčk!o Po njeni lastni trditvi Je Unsko zimo zanosila z nekim Janezom Justinom. ki je baje sekal tedaj v 2etin. pri posestni-kih drva. Svoje dete je obtoženka porodila v bolnici odkoder se ie zopet hotela vrniti k svojemu gospodarju. 2e v bolnici je babica Ančka opazila, da obdolžcnki ni posebno všeč. da je porodrla zdravo dete in da ie otroče ostalo pri živ-Henju Med vožnjo iz LJrbliane v Skofjo Loko pa se je obdolženka odločila. da u-respiči svojo grdo nakano in se na kateri-koli način iznebl svojega deteta Spotoma je na cesti iz Škofje Loke v Žabnico blizu va-sice Sv. Duh. svojega otroka zadavila na ta način, da ga Je z roko močno Misk-la za vrat. saj izhala iz obdukcijskesa Izviđa, da je otročiča tako močno divi'a. da mu je Dri tom Še ćelo zlomila Ščitni hrustanec m Je dete vsleđ zaduSenla umrlo Obdolženka se ie na svet] večer vračala z vlakom, ki odhaja okoli 15 Lahko bi bila Še dospela pri belem dnevn v Zab-nlco. a da bi lažie zakrila svoje gni»«no po-četje Je hodila iz škofle Loke do Zobnice polni 2 uri. doČim se lahko priđe s kolodvora do 2abnice normalno v pol ure. Ivanka Je dospela še'e ob 18. v mraku v 2abnico ter takoj nesla otrrka k cerVrvnfltu Tanetu. ki mu rekla, nai ^akoj ot*očiffa oo-kot>He ker il ie med potjo iz Sk^fje f oke v 2abnico vsled božju ti umri. M«Cnar)u se Je zadeva zdela sumljiva. Takoj sta x župnikom Jožo Vercetom motovila. dt tmt otrok na vratu podplutbe io je mara) Wu zadavljen. Ko je cerkovnik Isrekel to slutnjo, se je Ivanka pač prestrašila, zato se je vrda na otroka. jokaU, ca boiala po fidh in trdilr da bi ea imela prav tako rida, če bi ilvel. kakor inu rada svojo ne-zakoasko hčerko. Hlinrtl se P« ni znala do-voH, posebno razburjena n! bila, oflieoila Je. da ie otrok že 2 dol ki rudi DOprei v bolnici bolebal na boijaatl. Dete je bilo za-vito v mte in v ogrinjačo. vsi t. ovitki so pa bili mokri in utemeljen je sum. da Je pustila obdolženka otročiča delj časa ležati v sue«u. Raspravi Je predsedoval podpredsedoik dež. sodliča Keriič, vot.rala sta svetnik đr. Stojkovič in sodn Goričan. Državno pravd-n«tvo je zastopal nam. držav. pravdnistva dr. Mastnak. a obtaženo je zagovarjal dr. Konrad Vodušek. Obtoženka je srednjevelika, suhljata ženska. Avditorij je poln občinstva, ki ni samo napolnilo dvorano, tenrvot stoji tuđi med klopmi in radovedno zasleduie raspravo. ZAGOVOR OBTO2ENKE. Ko je predsednik dejal cbtoženl, naj pove, kako ie bilo, ie slednja jela Jokati. Potem je pripovedovala, da ji ie mati umrla pred 11 leti. a oče. ko niti 2 leti n, bila stara. Bilo Je 7 otrok, a doma so imeli samo bajto. Obtožena je že cd rojs*va kratkovidna V štebo je šla ko je bila 18 let stara. V soli se je težko učila Prvesa o-troka je dobila leta 10?5. ko ie služila. Potem ie imela punčko povsod s sefooj, ka-mor je šla v shižbo; pnzneie io ie vzei stric proti odškodnini 100 Din mesecno. ki jib ie morala sama alačevati, oče otroka ii je pa dal samo 20 Din. Predsednik: — Kako ie bilo v 2-bnici. — Že preje sem se sejmanila z delavcem Janezom Justinom in Ž njim zanosila. Pri Hafnerj« v Žabn.ci so me imeli radi. dn sem noseča jim nisem nikoli povedala. GTe-de ooroda se nisem upala vprasati sestre. če bi lahko ori nji ležala, ker sem se bala njene^a rroža, tuđi stric me ni hotel spre-Ieti. Porndit sem šla v bolnico. Prosila sem ^oi^KKlinio. d? mi je posodila pled za otroka. Porod je bil hud. — Ali niste rekli babki. nai otroka. ki je bi! pri porodu \\deti mrte^\ nikar ne trese? — — Mič ne vem . ničesar nisem rekla. — __Ravno na sv večer ste šli \z bolnice? — Da DOP°ldne o-b dveh. — — Ali te bil otrok zd'av? — — Da. fant je bil, za Stefana je bil kr-ščen. — — Ali ste tedaj že misIiL, da bi otroče umorili? — — Ne. ne! — — Za-dniic" ste mi deiali pri za«lišan!u, da sie z levico stisnili otroče za vr^t. — ~ Da. sti-STiila sem ea samo enfcrat. Otro-V tii nič z?»iHkal, p^lor?i1a ca nisem y sne*. K sestri nisem ^mela. ne k stricu, tuđi h jro?)?^dariu se nvem unala. — __ Ravno na ?tehnovo. na dan fcodti vašega rojenčka so vas aretir^li? — — Da. — — AH niste žc v vlafcu skleniH dete zadušiti? — Ne, to sem sfclentla sama ne ve-m kdaij. —-Predsednik je pr«bTal zdTa-vnftki tovM, ki )e pričaU da je -kneJo otroče poikodbe na vraitu in spodnji čeljusti, &&tni h™sitaoec je bil tl-omljen; stenica fflasilk je tela zat«kla; to je povzročila močna sila od zunaj io otrok se je za^uiil. Priče, cerkovnik Franke, babica Ana Krč, Ut-ban ki Jera Hafner so izpovedale v gla\"nom ob-težilno za obtožemiko. ObtoženJ ]e pre-dočil pTO&sednšk poročiJo orož-nikov. da njenega V}Ubiinca Janeza Justiia ne morejo nikjer aslediti. Ona je dejala, da je bil pri uji trikrat. Prvic jo i« takorekoč posilil, ko Je prišel v njeno kamrioo, saj sa ie podila, a ni hotel iti. 2t»paastvo ie poročalo, da je abtažena na dobram slasu. Zaeovornik je predlagal, na] se preišče du-Sevno stanje obdolžene, a državni pra-vn odšel. Okoli 22. ponoči so odšli Radonvljčani in tuđi Smarčani v bližno gostitao Jakoba Gregorma. Tu sta se obe skupini io sicer Radotnljčani in faneje \z Rov loćili od SmarCanov. Bilo je med njima neko neprijazno raspoloženje. Malo pred pol-nočjo je prisel v go'stilno obdolženec ter sel k mizi S^narCanov polet svojega brata, ki je pri mrzi dremal. NiCesar ni naročii, ničesar od go-«tov »rejel temvec samo mirno sedel krai svo-Jega brata. Po 1. ponoći so se Radomljčani pripravkjali za odbod. Med njkni je bil tuđi Atrton Smkovec. Radi oekega vina \t pnilo pri plačilu do prere-kaoji med Smarčani in enim dek>m RadomlJCa-oov. ki so bil Se v veži pred gostiJniško robo, dottm je bfl Šinkovec in njegova družba že na dvoniifiu. Nato Ie stopil Sšikovec Tone v vežo ter z moćnim šunkom po«ti«il prepirliivce iz ve-ie v s'OSrtHoo, vsled česar Je nastalo prerivanje. sa4 ie bila fostilna polna gostov. Pri tem Je pni-Ilo med Jermaoovim Jane tora n Smarce te To-netom Skikovcem do dejanskega stMpada. Obdolžeai FTance TomSK Je ie vedoo sede! mirno kraj svojega brata. Tišti hip pa, ko Je vzdfcnil Smkovec stol, da b! Janeza Jermana sttrejsega ndarU. je Snnkovec priskoCU m ga z oštrino roCne sekire odaril tako sflno po slavi, da se Je te-ta takoj zimdil Pripomniti Je treba, đa Ie Jerman obdoiženCev đaljni sorodnfk in da Je baje Slnlrovec to« prot! njemn — obdolžencn - dvtenil slol. Ko Ie leial Tone ie v krvi na tleh in se ni vti uvedeU je obdollenec zakJel: »Pri moj krte* dui, kriitiis dui, U tuđi sem zaprt.« pristopil k Toneta ter ga Se parkrat ndaril s sekir« po glavi Nekdo Je ćelo sHlal. da Je France med pobijanjem dejal. »obiimo gs hudtča« Udarec se sekiro po davi in padec na tla Je Naznanllo. Naznanjam, da sem ukinil svoi zobni atelie v Domžalah ter ga na novo otvoril v Kamniku na Sutni 41. 225 Valter Stuzzi. većino gostov prestraši!, bežali so tz zostilne. iveka4eri, posebno strabopetni so poskakili kar skozi okna PogumnejSi so pa dvignUi nezaved-nega Smkovca ter sa položili na mlzo. PrelskaM so vao sobo, a kaJce?a orožja nišo našM. Čeprav je trda obdolženec, da ga je Sink nec ž rvirn ogrožal, saj je imel nož v hlačnem žepu zaprt. Siromai ni prišel več k zavesu ia ]t na^ietinj dan vsled otrpnjeetja možgancv umri. France Totnišč je obtožen hudcKlelstva uboja. Obtoženca Je zagovarjal odvetnik dr. Lulik. Pri raspravi sta bala navzoča izvedenca dr. Ro-btda in dr. Gosti. Obtoženec je pove mater)o. Nedavno ji je mati umrla in Evelina se je preživljaia sama kot šivilja. Po materini smrti se je je lotil obup. Zgubila je veselje do življenja in skienila, da gre pro-stovoljno v smrt. Kraj materinega groba si je dala izkopati grob. Pred samo-morom je ves dan zamišljeno sedela v svoji sobi in ni spregovorila besedice. Ko se je zmračilo, je skrivaj zapustila hišo in se napotila na pokopališče. Dolgo je jokala na materinem grobu. Končno je potegnila iz žepa oster nož in si prerezala žile na obeh rokah. Pri tem je nehote kriknlla. V blizini slučajno se nahajajoči grobar je čul bolestni krik samomorilke in ji prihitel na pomoč. Na-šel jo je že nezavestno ob materinem grobu. Obvestil je rešilnp postajo, ki je nesrečno šiviljo odpeljala v bolnico, kjer so ji nudil prvo pomoč. Bilo je pa že prepozno. Nekaj ur pozneje je Evelina umrla na izkrvavljenju. Pri njej so našli pismo, naslovljeno na policijo. Evelina je napisala pred odhodom v smrt: Spoštovana policija! Sarnomor sem izvršila v obupu svojega nesrečne-ga življenja. Evelina Lešnik, privatna šivilja. * Pred meseci je izsrini! iz Novega Sada Miloš Vidović, knjigovodja tvrdke Jovan-ović in Bogdanov. Govorilo se je da je poneveril veliko vsoto denarja in čez noč izginil. Novosadska policija je izdala za njim riralico in pred dnevi so Vidovića aretirali v Zagrebu. Neke noči je Vidovića opazil na ulici novosadski detektiv Rađen, ki je sedaj v zagrebški policijski soli. Rađen je Vidovića p-o-znal iz Novega Sada in ker je vedel, da ga oblasti zaradi poneverbe iščejo, ga je aretiral. Pri zaslisaniu na policijski direkciji je Vidović izjavil, da je bil pri tvrdki Jovanović nameščen kot knjigo-vodja -skoraj tri leta. Sam pa ne ve. kaj ga je premotilo. da je pred meseci vzel iz blagajne 4000 Din in odpotoval v Pariz. V Parizu je dolgo iskal službo, ker je pa Ie ni mogel dobiti, se je vrnil v Zagreb, kjer so ga aretirali. Detektiv, ki je Vidoviča spoznal in aretiral, trdi, da je poneverjena vsota veliko večja. S 4000 Din bi Vidović ne mogel živeti skoraj pol leta v Parizu. O Vido-vicevi aretaciji je bila obveščena novosadska policija. • Iz Mostarja poročajo, da se je do-godil te dni v selu Jasiki pri Mostarju nenavaden tragičen primer. Ruža Ma-ca-nović, 15 lerna hčerka seljanka iz Ja-sike. je odšla k svojemu stricu v bliz-njo vas. Zadržala se je pri njem do mraka in se nato sama nai>otila domov. Pot pelje mimo starega pokopališča. Devojka se med potjo srx>mnila vseh fantastičnih bajk. ki jih narod govori v zvezi s pokopališčem. Zagledala je v svoji domišljiji različne strahove, ki so se podili po grobeh, mrliči so se dvi-gali in ji namigavali. Ruža, ki je bila zelo plašna, se je spustila v dir preko pokopališča. Pri vhodu raste gosto gr-mičevje in Ružino krilo se je zapletlo v grm. Devojka je bila prepričana, da jo je prijel kak mrtvak. Od silnega strahu se je zgru-dila in ofoležala nezavestna. Ker k) Ie predotgo ni bilo domov. ji je šla mati naproti. Po dolgem iskanju je dospela do pokopališča in našla svojo hčerko mrtvo kraj grma. ki je zaknvil njeno smrt. Devojkino krilo je bilo še vedno zapleteno v trnjevo ve)o. Nesreč-na mati je poklicala vaščane, ki so odnesi i od strahu umrlo Ružo domov. Zdravnik je ugotovil smrt od strahu. Prosveta Vokalni koncert pevskega učiteljskega zbora V zadnjem času opažamo, da ustanav-Ijajo posameztie stanovske skupine lastne ptvske zbore ne samo za svoje priložnost-ne prireditve, temveč v svrho samostoj-ntga koncertnexa delovanja. Tako imamo v Ljubljani že pevski zbor železničarjev, grafikov, akademikov itd., ki vsi zasledu-jejo re^ne kulturne smotre. K navedenim zboro-m strokovnih organizacij se >e zdaj pridruži! še pevski zbor učiteliic in učiteljev, organiziranih v U. J. U. Ta zbor je v organizatornem pogledu nastal po vzgledu znamenitega zbora moravskih učiteljev -pfcvcev ter ga artistično vadi Srećko Ku-mar, dirigen-t hrvaškega pevskega društva »Kolo«. Nedvomno je, da je z učiteljskim zborom pridobila slovenska glasba častnega borca za napredek slovanske pesmi, ker ta zbor izpolnjuje popolnoma pravilno svoio kulturno dolžnost s tem. da goji predvsem so-do-bno domačo pesem. Sinoćnji koncert je bil posvečen izkliučno slovenski modjrni pesmi tn ie nudil zanimiv in bogat spored, na katerem so se meniali mešani in ženski zbori. Zbor poje čisto in priča o dobri soli, n:zk? glasovi so naravno boljši, v visokih glasovih so nekaten prislani, toda vendar sigurne in čiste intonacije. Prav dobra stran ztoora je lepa glasovna odtehtanest in dinamična vzajemnost, ki ga uporabliata za rej-nično elementarne zvočne učinke, kakor tuđi za najfinejša glasbena stopnjevanja. Sem in tja se sicer opaža, da posamezni glasovi nišo §e doc^Ia zvarjeni v en sa1^ instrument, vendar Ie pričakovati, da bo vešča roka dirigenta tu
  • bi in mtimnem občutju in bf se s č£Stjo držale pred vsakim. tuđi mednarod-nim forom. Zbor }e zlasti zadnk> pesera krasno pogodil. Lajovičevi »KoleMno^o hrupa za ni£c Op#ra: >Baletni veferc. C. Kino Matira: Zaprto. Kino Dvor: >Tragpdija v varijetejui. Film ZKD: ob 15 in 18.30: tovljenje na otokih Fidži«. DR2RNK LBKARNB Dane§: Ramor. Miklo5i5eva cesta; Trn koczy, Mestni trg. Jntri: Bohinc, Rimska cesta; Levstek, Reftljeva cesta. Stev 31. •SLOVENSKI NAR OD* dne 7. februari* 1$2S. Strm 3. BISEPNOBELI ZOB1E DEHTEČA USTA SARG-OV iJnevne vesti. — Skandal z žeieznlco Ormož - Morska Sobota postaja vedno večji. S proge Or-n»ož - Murska Sobota nam poročajo: V pet-kovi številki je objavil »Slovenski Narode vest, da je posebna komisija prometnega niirJstTstva pregledala na5o progo. Našla je vse v najlepšem redu seveda za«to, ker je bi4a sestavljena iz dveh gospodov, ki sta progo gradila, in dveh drugih iz direkcije za gradnjo železnic Ta komisija bo zdaj sestavila prrmerno poročilo in s tem bo naša projja popravljena. Vlaki bodo lahko vozili s predpisarao brzino In potovanje v Maribor n. pr. bo skrajšano za ćelo uro. To je kratka informacija, ki smo io prejeli iz krogov očividcev famoz-nega pregleda skandalozno zgrajene proge Ormož-Murska Sobota. Pri nas je sicer navada, da se vsa-ka afera, pri kateri so kompromitirani gotovi protežirane! iz Beograda, enostavno potlači, toda primer gradnje železnice Ormož - Murska Sobo-ta je tako škandalozen in kričeč, da mora nastopiti vsa poštena slovenska javnost proti krivcem, ki nosijo odgovornost za ogromno škodo, katero bo trpela država vsled njihove nesposobnosti in malomarnosti. Vprašanje gradnje železnice Ormož - Murska Sobota pod nobenim pogojem ne srne zaspati. Apeliramo zlasti na železniško upravo in tukajšnjo sekcijo Udruženja jugoslovenskih inženjerjev in ai-hitektov. ki naj kot stanovska organizacija oćločno nastopi proti sramotenju inženjer-skega pokliča in prisili merodajne faktorje, da poliličejo krivce na odgovor. — Protest proti dr. Gosarjevi uredbi. V neddjo dopoldne se je vršil v Zagrebu protestni shod privatnih nameščencev proti uredbi ministra za socijalno politiko, s katero se uvaja lOurni delavnik in odpravlja nedeljski počitek v krajih, ki imajo manj kot 10.000 prebivalcev. Na shodu je poro-čal tajnik zagrebške Delavske zbornice &-Pfeifer, ki je energično protestiral proti izigravanju interesov privatnih nameščencev. Sprejeta je bila resolucija, v kateri se nevaja kot zelo važen razlog brezposelno-sti privatnih nameščencev 10- do 16urni delavnik, ki je v veljavi ponekod kljub zakonu o zaščiti delavcev. Zagrebški privatni nameščenci zahtevaio Surni delavnik in nedeliski počitek. — Propaganda za našo rivijero v Ame-rikl. Nemci se s hvalevredno vnemo zavze-majo za naša morska kopališča in letovi-šča. V Berlinu je bil ustanovljen te dni pro-pagandistični urad, pod imenom »What is going on in Europe in 1928«. (Kai bo v Evropi leta 1928.) Ta urad bo izdajal perijo-ćične brošure v angle&čini in jih razpošiljal po Ameriki. da vzbudi med Američani čim večje zanimanje za turizem v Evropi. Da zainteresira Američane tuđi za naša leto-višča, se je obrnil berlinski urad na vse zainteresirane ustanove v Jugoslaviji, da mu pošljejo podatke o vseh vaznJtti pri-reditvah v naši državi, kakor tuđi o raz-merah v naših letoviščih. Zainteresirani krogi nai pošljejo podatke Savezu za po-speševanje turizma na Sušaku, ki posije zbrani materijal berlinskemu uradu. — Poroka Pašićeve hčerke, Hčerka po-kojnega Nikole Pašića Dara se poroci v četrtek s književnikom in svetnikom našega poslanišrva v Rimu Božidarom Purićem. Kumova] bo kralj. — Priprave za premestftev subotiške železniške direkcije. V nedeljo sta prispela v Novi Sad generalni direktor železnic Gjurčič in direktor subotiške direkcije dr. Borko, ki sta pregledala stavbišče, na ka-terem bo zgrajsno novo poslopje za železniško direkcijo, ki se premesti iz Subotice v Novi Sad. — Organizacija Primorcev v Beogradu. V nedeljo se ie vršilo v Beogradu zboro-vanie primorskih emigrantov, ki so se ne-drvno organizirali v podružnico Jugoslo-venske Matice. Med njimi je največ Sloven-ccv. Na zborovanju so bila sprejeta pravila in izvoljena nova uprava. Za predsednika je bil izvoljen dr. Krmpotič, za podpredsed-nika pa JosiD Mihel. — U zdravnfške službe. \z imenika ZdravniŠke zbornice za Slovenijo je bil ;z-brisan zasebni zdravnik v Ribnici na Po-herju dr. Emil MigliČ, kl je umri. — Nalezljive bolezni v ljubljanski oblasti. V ljubi anski oblasti je bilo od 1. do 31. januarja 196 slučaiev tifuznih bolezni, 168 Kilže. 409 škrtetinke. 485 ošpic. 89 davice, 146 duSIjivega kašlja. 79 šena, 578 gripe 14 krčevite odrevenelosti. 4 vnetja hrbteni-čr.ega mozga, 4 dretnavice in 3 nalezljivega vnel;a rrnž.cranov — Žlvalske kužne bolezni v ljubljanski In mariborski oblasti. Od 23. do 29. januarja is bio v ljubljanski oblasti 8 slirčafev svhij-skt kuge, 3 mehurčastega izpuščaia pri eovedi, 2 pasie stekline in 1 svinjske rde-čice. V mariborski oblasti je bilo 30. janu- arja 16 sluČajev svinjske kuge, 3 vraničnega prisada in 1 mehurčastega izpuščaja pri goveđi. — Razid društev. Društvo za zgradbo in vzdrževanje Sokolskega doma v Štepanji vssi se je leta 1922. prostovoljno razSlo. In.-ovina je prešla na Sokolsko društvo v štepanji vaši. — Narodna knjižnica v Ore-hovi vaši se je razšđa. Njena imovina je bita izročena Izobraževaln&mu društvu v Slivnici. — Smrtna kosa. V Zalogu pri D. M. v Polju je snoči umri po daljši težki bolezni upok. Sol. upravitelj in rez častnik Tone DraŠček. Pokojni je bil povsod v zaloSki obćini sploSno spoštovan in odličen šolnfk. Bil ie predsednik Citalnice in vedno odlo-čen pristaš napredne misli. Dolgo let Je bil naročnik »Slov. Naroda«. Pogreb pokojnika se vrši jutri 8. tm. ofo 15. izpred hiSe žalosti v Zalogu na pokopališče v D. M v Polju. Blag mu spornin! Težko prl-zadeti rodbini naše iskreno sožalle! Iz Ljubljane —lj Finančni minlster na pota skozi Ljubljane Danes zjutraj se je peljal z orl-entekspresom skozi Ljubljano v Beograd s svojega po«tovanja v Pariz in London finančni minister dr. Bogdan Marković. —lj Slavnostni večer ge. Franje Tavčar-jeve, ki ga priredi slovensko ženstvo v sredo 8. februarja t. 1. ob 20. zvečer v veliki dvorani Kazine, obsega slede^i vzpo-red: Griegr Slavnostni marš. Voiaška god-ba — Pozdrav gostov. — Kvartet Matičar-jev iz Ljubljane. — Fetras: Cvetno slavje. Overtura. Voiaška godba. — Slavnostni govor. — Muhvič- Slovence, Srb, Hrvat Vo-jsška godba. — Nicolai: Vesele žene wind-serske, arija iz opere, poje operna pevka ga Pavla Lovšetova, na klavirju spremlja ga Nebenfuhrerjeva. — Grieg; Ljubim tč ... E. Adamič: Ob potoku ..., poje operna pevka gdčna. Vera Majdičeva. — Offen-bach: Hoffmannove pripovedke. Vojaška gedba. — Kvartet Matičarjev. — Voiaška gedba. Vstop prost in je vsakdo dobro-došel. Obleka polju'bna. —lj Opozorilo onim. kl žele dobiti stanovanje. Mestni magistrat ljubljanski opo-zarja osebe, ki iščejo stanovanje, da je sez-znam stanovani onih strank, ki se bodo vselile tekom meseca februaria in marca 1928 v nove mestne vile za art. vojašnico, nabit na mestni deski v mestnem gospo-darskem uradu. Strankam se daje na ta način možnost, da glede oddaje teh stano-vanj stopijo v stik s hišnimi lastniki. —ijDružba sv- Ci rila Ia Meoda v Ljubljani sporoča da je mestna ženska podružnica v Ljubljani priredila dne 5. t m. veselico, ki je prav lepo uspela. Nadalje napravi podružnica na Savi dne 2. februarja in podružnica v Rušah dne 4. februarja veselico v prid družbe. Družba prosi, da tuđi nekatere druge podružnice v tem pred-pustu napravijo kako veselico. Ker ie družba humanitaren zavod, je oproščena državne takse. —lj Napredno gospodarsko društvo za d>orskl okraj. Predavanje »Življenje na otokih Fidži« danes, v torek ob 8. žvečer v Kazini, II nadstTOpie. Lepi naravni po-sretki. Vstop prost. — Tzobraž. odsek. —lj Družba sv Clrfla in Metoda v Liub-IJanl je prejela patom podružnice v SlsTd od rodoljuba, ki noče biti imenovan. 100 Din Lepa hvala! \24-n —lj Jutri »Večerni plesni tečaj __ per-fekcFJa g. Jenka« v zeleni dvorani Uniona ob 8. uri zvečer Pouk »Praškejea - Foxa« in novih komblnacl] pri Tangu in Bostonu. I25n Pod najvigjim pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra I. • prirede slušatelji ljubljanske univerze svoj II. reprezentačni ples nocojv dvorani «Uniona» —U Zobnt atelje gospoda Valler Stuzzi se je preselil iz Domžal v Kamnik — Šutna 41 —I] Velika tatvlna usula. Zadnje dni je bila v Ljubljani odkrita velika tatvlna usnla pri nekem trgovcu z usnjsm v Florjanski ulici. Ker se vrši še preiskava, danes še ne moremo poročati 0 vseh podrobnostih. Doslej je bila prfjeta neka gospodična, ki je bila v rvezi s tatovi. —1] Poškodba tuje lastntne. Posestnik Karei Knol na Selu je ovadil trgovskesra potnika C ki je že deli časa brez posla, radi poškodbe tuje lastnine. Omenbm te 3 mesece stanoval pri Knofu, ne da bi poravna! stanarino. Ponoči pa je prišel h Knolu ter mu poškodoval sabna vrata v pritličju. —U Drobii poUcijtk« kronike. Policijsko dnevno poročilo omenja, da ni bil vče-raj nibče aretlran. Policiji je ImI rmjavljen slučaj lahke telesne poškodbe, slučaj poškodbe tuje lastnine, dalje ie ovadena neka branievka radi popadliivosti njenega psa, neka Rezika radi pijauosti in izgreda v javnem lokalu, neki veseljak radi kaljenja nečnega mtru, dva sostilničarja radi prekoračenja ure in 3 voznrki radi prestopkov cestnopolicijskesra reda. —lj Vreme. Zadnje dni vlada lepo, dopoldne mrzlo vreme. Popoldne odhaja mnogo Ljubljančanov v bližnjo okolico in oa bližnje hribe. Snoči cb 20. je kazal barome-ter 770.9, termometer — 1.5 st. C, danes ob 7. ijutraj barometer 774, termometer —2 st. C. Najnižja temperatura je bila vč«raj —3.2 st. C, najvišja pa 1.8 st. C. __lj Poprndljiv pes. Na Zeleni poti je na- padel u5enca II. razreda mesčanske Sole Mirka Suberta pes branjevke E. Pes se je za-gnal v učenca ter mu raztrgal desno hlačni-co. Šubert trpi 100 Din škode. Iz Celja —c Mestna knjižnica ie izposodila v me-secu januarju 492 strankam 1740 knjig. —c Vožnja za dostavo postnih zavojev na dotn se bode licftirala dne 16. t. m. na n-estnem magistratu. —c Cetrtl delavski zlet prirede letos 26., 17, iii 28. maja v Celju združene soci-jabstične organizacije. —c Sokolska maikerada se bo vršila letos v soboto 18. februarja v Celjskem domu. Vršila se bo v pomarančnem gaju. Sploh bo ta prireditev ena najlepših v le-tošnlem predpustu. —c Umrla Je v celjski javni bolnici Helena G 0 r j a n c iz Celja v starosti 67 let. Vozne olajšave po novi tarifi S 1. marcem stopi v velfavo nova železniška tarifa, ki {Minaša nekatere bistvene izpremembe glede voznih olajšav. — Krožna potovanja po znižani ceni. Nova potnika tarifa, ki stopi 1. marca t. 1. v veljavo, predvideva sledeče turl-stovske ugodnosti: GOSTOM JADRANSKE OBALE IN PO-SETN1KOM 1ETOV1ŠC. Gosti mest, morskih kopališč in 1 eto više na jadranski obali, kakor tuđi obiskovaki številnih njenih otokov, daje gosti letovišc in zdraviUšč v kraljevini SHS imajo uri povratku vozne olajSave in sicer 50% po-poist. Če Ie pa potovanje pri odhodu in povratku, kakor tuđi bivanje na jadranski obali odnosno v zdraviliščih v času od 1. oktobra do 31. maja, znaša popust 75%. Ta olajšava velja samo. če je i>otnik pri odhodu plačal normalno voenino, pa najsi bo kateregakoli razreda ali vlaka: a) do ene sledečih postaj na jadranski obali: Bakar, Cavtat. Dubrovnik, Erce&novi, Igalo, Kaštel stari, Meja, Metković, Plasc-Crkvenica, Solin, Split Sušak, Šibenik. Zelenika. b) do raznih letoviSGnih ipostai, med katerimi so tuđi postaje v Sloveniji, kakor: Brezice - Čateške totplice, Celje - Do-brna. Dolova - Cateške oolice. Laško -Lađke toplice, Rimske tophce, Ro«aška Slatina, Slatina Radenci - Slatina Radencl. Straža - Toplice - Toplice Dri Novem m«-stu, SoStani - TopoUčica. 3. Potniki, ki hočejo biti deležni tefa usodnosti. morajo tupiti na postaji tzstopa ootrdilo o potovanau obr. K-56 (Vzorec 2) po ceni 2 Din za komad. V to »uotrdilo« vipiše postaja,, na kateri potnik izstopi, pot-nikovo ime. preipotovano proso in številko karte in te podatke potrdi s postajnim žl-gom. datumom ra podpisom oos taj ena čelnika. Vozna karta se vzame, a potrdilo dobi potnik Potniki, ki kupujejo vozne karte od agencij za izdajanje voznih kart, dobe lahko to potrdilo že izoolnjeno, postaja, na kateri lzsiopijo. oa to potrdi. 4. Vsaik potmk se mora sam pcbrigatl, da mu o-bčina ali kopališčna uprava odnosno letoviščna uprava na tem potrdilu ove-ri, da se ie tam nahajal najiirtanj 10 dni. Ugodnosti na jadranski obali imajo tuđi letoviSčarR ki se nahajaio mani časa v prunorskih mestih. toda če ie skupno bivanje trajalo najmanj 10 dni. V to bivanje se ne računa čas na vožnji po morju. Leto-viščarii jadranske obale imajo na povratku, naj si bo na oni postaji, na kateri so dospeli, ali na kateri drugi primorski postaji olajšave, navedene v točki 2. 5. Povratdk mora biti najkasneie v no-či 90. dne, računajoč dan prihoda v primorsko odnosno letoviščno postajo kot prvi dan teea roka. 6. Na povratku dobi potnik pri potniški blagajni dotične postaje na podlagi ove-rovljenega potrdila vozno karto za Dovra-te4c najkraišim potom in sicer polovično ali pa četrtirrsko. Inozemski potniki mora-io med drugmi na povratku kupiti karto ne samo do obmeine uvozne postaje, mar-več tuđi lahko do katere druge obmeine postaje Ako je Da dolžlna prose pri povratku več kot dvakrat večja od dolžine prose pri prihodu, se izda polovična odnosno če-trtinski karta za povratek samo za dvojno dolžino proze pri prihodu, za nadaljno raz-daljo se pa mora plačati normalna vozna cena. Potniki, ki so prispeli na podlaci kate-rekoli olajšave. na povratku nimajo pravice do olajšave po tem paragrafu. Izvze-ta je deca v starosti 4 do 10 let. ki plača na povratku četrtino normalne voznine, kar velja za celo leto. Pri povratku pritisne postaja, kjer potnik vstopi. na potrdilo postajni Ž12 z datumom. 7. Pri povratku se lahko kupi polovična odnosno četrtinska karta za višji razred ali višjo vrsto vlaka, ne*:o ie oni. s katertm je potnik prispel. Vožnja se srne prekiniti po paragrafu 25. 2. S. O. Na postaji odnosno na obmejni postaji mora potnik izročiti postaii karto in potrdilo. PLANINSKA DRUŠTVA. IZVIDNIK1 IN PLANINKE. Clani planinskih društev, izvidniki in planinke imalo polovično vožnjo v tretjem razredu potni^Skih in mešanih vlakov na društvenih izletih, kadar potujejo nad 50 km daleč v s kupki ah naj mani 10 osefb. odnosno če plačalo znižano vožnjo za raz-daljo nad 51 km in ia 10 oseb Vsi člani skupine morajo popovati v kstem razredu. Skupine, ki Štejeio najimani 15 oseb. lahko potujeio na prosi, ki ie dolga nad 100 lom, tuđi z brzovlaki. Pa tuđi na krajših progah je dovoljeni vporaba brzovlakov, če se plača znižana vožnja za 15 oseb in za progo nad 101 km. Vsak potnik mora imeti člansko legitimacijo, ki mora biti potrjena od društva in pristojne železniške direkcije. Legitimacija velja za eno koledarsko leto. 2a vsako potovanje mora izdati društvo vodji skupine posebno potrdilo v dveh izvoditi po vzorcu 11., v katerem morajo biti sledeči podatki: naslov društva, ime vodie skupine, imena vse-h članov. ki potujeio v skupini, prosa potovpnja in vrsta vlaka, ki izdaje potrdila. podpis. naslov m žig društva. Potrdilo velja samo za eno vožnjo (v eni smeri) in sicer za 14 dni od dneva. ko je bilo izdano. Vožnja se lahko prične ka-tere«akoli dne. končati se pa mora v roku, za katerega velja potrdilo Postaja, kjer .eletniki vstopijo. žigosa pri izdaji polovičnih kart oba izvoda potrdila s postajnim žigom in datumom ter pridrži en izvod potrdila. drugega pa vrne vodji skupine. Po končanem potovanjoi se mnra Dotrdilo izročiti na postaji, kjer izletniki izstopijo. Na zahtevo že'ezniške-sa kontrolnega osobja mora vodja skupine pokazati potrdilo z voiznimi listkl, člani pa svoje legitimacije. Vožnjo je dovoljeno iprekinit, samo ćeli skupini po paragrafu 25. 2. S. O. Tuđi pre-hod iz 3. v 2. razred ali iz Dotniškega v brzovlak je dovoljen samo ćeli skupini. Če šteje skupina nad 30 članov. mora nien vodja obvestiti 0 potovaniu postajenačcl-nika začetne postaje vsaj 24 ut pred od-hodom vlaka VECJA DRUŠTVA. Za potovanje večjih društev so olajšave odvisne od števila oseb in razdalje. 20*/o popust velja za skupine nai manj do 50. 35 in ?5 oseb, ie potuiejo 50, 80 odnosno 120 km daleč, 25% popust imajo skupine naj-manj po 80, 55. 35 in 25 oseb na prosi 80. 120. 180 in 260 km. 30% popust skupine po 120, 80, 55 in 35 oseb na prosi 120, 180, 260 in 410 km. 35% poipust skupne do 180. 125, 90 in 55 oseb na prosi 180, 260, 360 in 590 km in 40% popust skupine po 260. 190. 125, 90 in 55 oseb na pragi 260. 360, 550, 760 in 1250 km. Vsi člani društva morajo potovati v istem razredu. Poedinim članom prehod v v.-šji razred i:i dovolien. KROŽNA POTOVANJA. Z novo tarifo dobimo tixli vozne olajšave za krožna potovania. kar bo vsako-mur zelo dbrodošlo. Za enkrat bodo dovo-ljena sledeča krožna po tov a ma po znižani ceni: Zidani most - Zagreb, Sušak - Split, Zagreb - Zidani most I. razred 829. II. r. 683.50, III. r. 403.50 Din. Zidani most -Zagreb - Sušak - Dubrovnik - Mostar. Sarajevo, Slavonska Brod. Zagreb Zidani most I. 1008, II. 821.50. III. 471.50 Tin. Zidani mo-st — Zagreb — Split — Dubrovnik — Mostar — Sarajevo — Slavonski brod, Su-šak — Zagreb — Zidani most I. 1211.50, II. 979, III. 550 Din. Zidani most — Zagreb — Sušak — Dubrovnik — Mostar — Sarajevo, Lašva, Jajce, Banialuka me-sto. Zagreb in Zidanimost I. 938. II. 7S0. III. 466.50. Z.danimost, Zacub — Split — Dubrovnik — Mostar, Sarajevo. Lašva Jajce, Banjaluka mesto, Zagrtb — Zidatil-most I. 1040, II. 859. III. 504 in Ziđinrmosr — Zagreb — Sušak. Dubrovnik, Mostar, Sarajevo. Mediedja. Čaćak. Spalač, Beograd, Sisak, Zagreb — Zidani mast I. 1290, II. 1052. III. 609.50 Din. Vozni listki za krožna potovanja veljajo za vse vlake. Vozn. listek velja samo za ono osebo. na katero se glasi. Lastnik se mora na njem podpisati, pretni<š3ci prtljagi znašj najmanja votzarina 5 Din Teža prtljaše ražen kolesv smuči in ročnih šank se bo do-ločala s tehtanjem. za kar ne bo treba plačati posebne takse. Za osiguranje redtie izročitve bo znašala Dristojbina 0.25 Din. za vsakih pričetih 10 Din in 10 tarifnih km, najmani 5 Din od pošiljke. Za prtljalo, ki se v 24 urah po dospe'osti ne dvisrne. <^e bo plačala Iežarina 2 Din za vsak komid in za vsakih Dričetih 24 ur. Ležarina se bo zaračunala tuđi v slučaju. Ce se prtljaga brez krivde železnice zadrži na kaki postaji med potio n pr. po nalogu oblasti. Pri prevozu deloma z brzovlakom. deloma s pounškhn ali mcšanmi vlakom, se bo vozarina računala za vsak dal proge posebej. Najmanjša vozarina za ekspresno blago znaša za vse vlake 10 Din PoSiljalci eks-presnega b'a^a lahko naknadbo odrede, da se blago vrae nazaj oa pcc|We postajo ali pa izroči kakemu drugemu prijemniku ali v kaketn dražem mestu ali pa se poilje nazal na oddajno postajo. Za vsakeea psa. bodisi da se prevaža v posebnem prostoru službcnega voza, ali da se vozi s potniki v potniškem vlaku, se plača neg'.ede na razred in vrsto vlaka do 26 km 10 Din, do 50 km 10 Din in za vsakih nadaljn:h začetih 50 km 10 Din o c d v c c z lidera KLJUČ najboljše, najtrajnejše zato najcenejše I Sadistični umori oirok V Ameriki, odnosno v USA, so sadistični umori otrok zadnje čaše zelo rx>gosti in prebivalstvo je neprestano v strahu za svojo deco. Zdi se, da je primer milijonarskih sinov Leorx»lda in Loeba dal drugrim vzpodbudo za nove bestijalne umore, kajti od dneva nju-nega zk>čina pa do danes se je število umorov otrok v Ameriki podesetorilo. Baš tafcom zadnjih štirinajst dni sta bila zopet izvršena dva sadistična umora, 0 katerih govori vsa Amerika. O enem smo že poročali. Izvršen je bil v Los Angelesu. Jedva pa je bil mo-rilec Hickman prepeljan v zapor. je bil v malem mestecu Flint» država Michi-gan irvršen popolnoma sličen umor pet-letne deklice, ki glede brutalnosti prav nič ne zaostaja za Hickmanovim zloc'-nom, marveč sat celo prekaša. Nekako pred tremi tedni je tesar Adolf Hotelling z avtomobilom odpeljal petletno deklico Dorothy Schneider. Odpeljal je nesreč-no žrtev vprioo njene matere, ki je obupno klicala na pomoć, kajti instinktivno je slutila nesrečo. O drznem be-guncu pa ni bilo sledu. Drugi in tretji dan je vse prebivalstvo zasledovalo morilca, kajti razširiha se je vest, da je bilo dekletce umorjeno. Policija je mobilizirala vse sile, avtomobili in Ieta-la so zasledovali morilca. Zaman! Pač pa so našli grozno razmesarjeno truplo deklice v bb'žnjem potoku. Policija je nato aretirala več oseb, ki so bile osumljene, da so umorile Schnei-derjevo, toda vse so dokazale alibi. Končno, bilo je pet dni po zločinu, je policija v neki gostilni aretirala Hotellin-ga. Mož se je namreč širokoustil, da lahko tekom enega dne izsledi morilca. To ga je pokopalo. Policija ga je vso noč zasliševala in zašel je v razna pro-tislovja. Sicer je tajil zločin in policija ga je že hotela izpustiti. Odločila se je pa še, da pregleda njegov avtomobil. In res! Avtomobil je bil ves okrvavljen, v njem so bili najdeni lasje nesrečnega otroka in pod sedežem en prst. Avtomobil je bil tuđi popolnoma na novo prepleskan. Pod težo dokazov je nato riottelling priznal svoj zločin. Pod močno policijsko in vojaško eskorto so ga nato prepeljali v prisilno delavnico. Spremljali sta ga dve stotni-ji pohote in oddelek kavalerije, ki so ga jedva ubranih pred razjarjeno mno-žico. Prebivalstvo je hotelo morilca na vsak način linčati in to tembolj. ker v državi Michigan ni smrtne kazni. Proces proti morilcu se je vršil tc-den dni kasneje. Zopet sta ga morali čuvati policija in vojaŠtvo pred prebi-valstvom. Med preiskavo je skočil proti morilcu oče nesrečnega otroka in ga udaril s pestjo po obrazu in malo je manjkalo, da ga ni zadavil. Hotelling je bil obsojen na dosmrtno ječo, katero bc presedel v samotni čelici. Še vedno Bakerjeva Josefina Bakerjeva je torej zmeŠala vsem glave. Najprvo bi k> Dunajčan: najraje samega navdušenia požrli, se-daj pa je postala crna kraljica nočnega Pariza nekaterim mahoma tm v peti. Najprvo so se oglasili hackenkreuzlerji, to so nekaki avstrijski Ku-kluks-klanci, ki so odločno proti temu, da bi Bakerjeva nastopila na Dunaju, o čemer smo poročali že včeraj. Potem so se ogla^ sili kršćanski socijalisti. Da bi Bakerjeva plesala na Dunaju! In ceb naga! Jok! Dunajski kršćanski socijalci so odločno proti temu. V Ronacherjevem gledališču Bakerjeva najbrž ne bo smela nastopiti in se-daj se njen menažer pogaja z drugimi podjetji. V poštev prihajaio še Volks-opera. Johann Straussov teater, Dic Btihne in druga. Bakerjeva se pa med tem zabava na Semmeringu in se zu vse te dogodke prav nič ne zmeni. Naj-zanimivejse je, da je že dobila izredno laskave ponudbe iz raznih mest, med drugim celo iz Beograda in Bukarešte, naravnost sijajen angažman ji pa nudi Budimpešta. Afera Bakerjeve je pa že našla od. mev v Parizu. Vse pariSko časopisje očita Dunajčanom, da so filistri, c4)enem pa obetajo Dunajčanom revanžo in sicer nameravajo bojkotirati vse dunaj-ske operete, istotako pa tuđi gostovanja dunajskih umetnikov._____________ Prcdpustno soboto 18. II. Velika Maskarada Sokola I «Ob Jadranski Qbajfe» -^- T^jcg Stran 4. •SLOVENSKI NAROD. vil od vas in govorila sva o Clau-deovem uspehu. Saj se spominjale, kaj ne? Spominjani se, da ste se čudili razburienju in nervoznosti — mojega prijatelja. Zdelo se je vam čudno, da še ni reproducira! Človeškega te-lesa, dasi bi bil lahko storil to vsak čas. Kakšni dvotni in pomisleki so ga zadrževali? Zakaj je odiašal? Kakšni so bili razlogi, da se ni mogel odločiti za ta korak? Niste izgovorili moje misli, toda na obrazu se je vam poznalo, kaj hočete reci. Sicer je bilo pa obema tesno pri srcu in oba sva se nečesa bala, ne da bi kaj o tem govorila. Hotel sem ponoviti pred vami čudovite besede, ki jih je izgovoril Claude. ko je ustvaril rože. Toda di-skretnost me je zadržala. Dve Claudeovi pisml sta me znova oTOzorili na to. Pisal mi je v Bellagio. Prvo je bilo odposlano 12. aprila, drugo pa 14. Pismi sta prijateljski, toda kratki n suhoparni. V njih sem našel zopet ono čudno grozo, katere ni mogel skriti pred menoj in katero bi vam bil moral vsaj omeniti. Moči so ga zapuščale na pol poti k cilju. Slednjič se mi je zdelo, da ga obhaja groza. Sam je priznaval, da ga je strah. Toda česa se je bal? Na to vprašanje ni znal odgovoriti. Bil je mož, ki ga obdaja od vseh strani za-gonetnost. Po prvih dveh pismih nisem več dobil od Claudea vesti. Sele 17. aprila mi je Maxence kratko sporočila. da se bliža dan njene poroke. Pisala mi je, da je Claude dosegel svoj cilj. Proces radioplastike je bil znova odkrit. Njeno srce se je zopet vnelo zanj. Poročita se 12. maja in seveda raču-nata, da prideva tuđi midva na svatbo. To pismo je bilo tretje, ki mi 2a je pisala Maxence. Dasi je pisala o skorajšnji poroki, se pismo po vsebini ni razlikovalo od prvih dveh. Naju s Charlotto pa ni presenetiia vest o poroki. Saj sva itak slutila, da se bo to prej ali slej zgodilo. Pač pa se nisva mogla dovolj načuditi na^lici, s katero sta se Claude in Maxence pripravljala v zakonski jarem. Eh! Kako to? Kar naenkrat! 12. maja. In niti besedice od Claudea! Naj bo že karkoli, s Charlotto sva sklenila vrniti se v Pariz 12. maja, dasi je Charlotta tarnala. da se ne počuti dobro. Zalibog je morala 21. aprila znova v posteljo. A 22. aprila ie zdravnik ugotovil tifuz. Od tega trenutka nisem ■ eJel, kje se me drži glava. Postal sem popol-noma apatičen. Vse moje misli sko bile pri Charlotti. Svet je obstojal zame samo v toliko, kolikor mi je mogel pripomoći, da resim njo. Prejel sem več pišem. Ta hip leže vsa pred menoj. Nekaj je Maxencinih. Piše mi o svoji sreči in pravi, da se je Claude nastanil v Saint-Denisu in da je tuđi ona pri njem. Poroča mi o ocetu, o svojem možu, o svoji tašci. V pismu je prijazna, samo nekam hladna. Vendar mi pa ne prihiti na pomoć, mar-več čepi raje pri Claudeu, ki mi zdaj zelo pogosto piše Odgovoril sem Maxenci na zadnje pismo. Pisal sem tuđi Claudeu več ljubeznivih pišem in ga povabil, naj priđe v Bellagio, da se mak> odpo-čije in da me bo bodri! v teh težkih dneh ... Nobenega odgovora. Kaj naj si mislim o Claudeovem vedenju napram meni? Kako naj si to razlagam? Priznam, da mi je ta negotovost zelo mučna. Zato si dovo-ljujem apelirati na vašo naklonjenost, ki jo tako visok cenim, in vas prositi, da mi pojasnite to zagonetko. Hvala vam že vnaprej za prijaz-nost, dragi gospod. Sprejmite izraze mojega odličnega spoštovanja. Erik Alban. V. Sir James Burlingham Eriku Albanu. V Parizu, 10. junija. Dragi gospod. dragi prijatelj! Vaše pismo me je neizrečeno razveselilo. Dasi se redno informiram o vas pri vašem očetu, sem vendar z veseljem prejel radostno vest, da je Charlotta okrevala. Hvaljen bodi Bog! In naj vam ostane sreča v bodoče vodno naklonjena. Vprašujete me, kaj se je zgodik). Mislim in uparn, da kratek popis do-godkov zadostuje, da boste razumeli, kaj se je zgodilo v nedostopnih globi-nah, iz katerih se dvigajo dogodki na površje. Mi, gledalci, lahko zvemo samo za stvari, ki pridejo na dan, če nam igralci ne zaupajo svojih skrivnosti in če smo navezani samo na pričevanje svojih oči in ušes. Poročam vam kratko 0 faktih. Rad bi vam tuđi povedal, kaksen vtis so napravili name dogodki zadnjih ted-nov. Potem pa lahko sami presodite, da-li sem se v svojih zaključkih motil. Ko se vmete v Pariz, se lahko o tem podrobno pomeniva. 2e zdaj vas prosim, da se takoj po povratku oglasite pri meni. Saj ste vi edini, s katerim morem govoriti o nesreči, za katero sem deloma odgovoren tuđi jaz prav tako, kakor vi, ubogi prijatelj. In zdaj čutim nepremagljivo potrebo govoriti s kom o teh težkih mislih. Kar zdi se mi da ste poskočili, ko ste prečitali besedo »odgovoren« Da, da. Vi in jaz, zlasti pa vaša sestra smo se hudo pregrešili s tem. da smo prigo-varjali Claudeu, naj obnovi Richardove poizkuse. Iz tega izvira vse zlo. A on je to slutil. Ah! Kako to. da nismo razumeli, da izvira ta neodloč-nost iz podzavednega strahu? Toda obljubil sem vam da bom go-voril samo 0 faktih. Evo jih v vsej njihovi nagoti. Še preden ste se prišli k meni poslo-vit, sem zvede] od Claudea o uspehu njegovega dela. V tem času sva se vi-dela redko .toda telefon ki sem ga dal instalirati v ulici de Conde, je bil vedno pri rokah tako. da sva lahko večkrat na dan govorila. 5. aprila zjutraj mi je Claude telefo-niral, da je zmaga dobljena. Vedel sem, da sta bila vi in vaša mati povabljena, da se udeležita izdelovanja sintetičnega cvetja. Od 5. do 15. aprila, torej deset dni, je Claude pripravljal poizkus. ki bi moral biti zame to, kar je bilo za vas iz-dek»vanje sintetičnih rož. Sestala sva se večkrat pri njem in pri meni na domu. Bil je mračen, zamišljen in nervo-zen. Vaša sestra mu je neprestano pri-govarjala, naj krona svoje poizkuse s popolno zmago. Silila je vani z vso ve-hemenco. Branil se je češ, da je zelo utrujen in da se nikamor ne mudi. Zdelo se mi je. da zadržuje potek dogod-kov. Njegova zamišljenost in nervoznost je vplivala name tako, da sem se bal prigovarjati mu, naj se požuri. Alojz Građnik: Pismo od onostran Franji Tavčarjcvi. Ti šteješ leta, jaz jih več ne štejem, Jaz več ne vem za časa bežno sled, Jaz več ne vem, kaj sto je, tisoč let, v toploti Tvoji zdaj se več ne grejem. Kar stopil tih in sam sem v ta pokoj, kot prej sem bily več nisem samo TvoJ- O, pregloboka je domaća gruda! O, pregloboko zdaj ves v nji sem skrit, očiten samo za sluteći vid: s prstjo obdan sem /rđa, težka ruda in sama nimaš več čez me oblast, zdaj sem za vse iščoče mene, last. Samo, kar me izgrebes zdaj v globoko, kar s svojim srcem me okrvaviš, kar me očistiš in me raztopiš, in vtiješ me in dvigneš me v visoko, sem Tvoj — a vendar prost, brez spont Ti odgovarjam še samo kot zvon. 8. 11. 1928. „Naša mati" Franja Tavcarjeva - 60-letnica Jutri, 8 t. m., obhaja bOletnico svoiega plodovitega življenja naša slovenska mati, naipopularnejša žena sedanjega časa, re-prezentantka in voditeljica slovensksga ženstva, gospa Frania TavCarieva. Življenje čestite iubilantke je ena sama dolga veriga plemenitih del, ki jih je z neumorno požrtvovalnostjo vršila na kultur-nem, narodnem in dobrodelnem polju. Da bi se spuščala v potankosti njenega delo-vanja, mi je seveda nemogoče, ker bi nastala debela knjiga, kar se bo prej ali slej gotovo zgodilo, kajti ime Franje Tav-čarjeve ss bo v naši zgodovini prav tako blestelo, kakor se blesti že sedai v srcu slehemega kulturnega državljana, pa naj si že bo to Slovenec, Srb ali Hrvat. Da, njeno ime se s spoštovanjem omenja že tuđi pri drugih narodih izven naše države. V priznanje obilih zaslug je jubilantka prejela že več častnih odlikovani. Izredno odlikovanje ji ie podelil krali Aleksander s tem, da jo je imenoval za dvorno damo, kar Slovenke s ponosom poudarjamo, saj je ona prva Slovenka, katero ie doletela ta izTedna čast. Nadalje jo je odlikoval tuđi ljubljanski občinski svet ter ii v zadnji seji dne 30. januarja 1928 podelil »častno mešcanstvo<, kar je jubilantka dosegla do-slej prva kot ženska. Tuđi marljive »Kolašice« zbiraio lepo darilo, oziroma odlikovanje svoji ljubljeni preDeČji dom«, imenovan »Dom Franje T2včarjeve<. Nebroj plemenitih in samaritanskih del pa je gospa Franja izvršila v svojem pri-vatnem življenju, ki bodo po njeni želji javnosti prikrita za vedno. Prosilci vseh sta-nov so se obraćali na njo- Ta jo je prosil službe, drugi se ji je priporočal. naj govori zanj radi napredovanja, tretji radi preme-stitve, četrti >o je prosil kruha, peti ableke i t d. Vse je drage volje sprejela, vsem je pomagala, če je bilo Ie v njeni moči. Kaj vse je ona storila za reveže! V času svs-tovne vojne mi je rekla neka priprosta in ubožna starka: »M ati usmiljenja je mati božja in gospa Tavčarjeva.« Gospa Franja je markantna osebnost, ki se ti prikupi na prvi pogled. Gl-oboko na-obražena, zavedajoča se sicer svojega \i-sokega socijalnega stališča. toda vedno prijazna in ljubeznjiva. Bodisi inteligent ali priprost, Imovit ali reven, vsakomur vidi v dušo, za vsakega ima dobro besedo. Zato jo tuđi vsakdo ljubi, kdor jo pozna Prepojena z liubeznijo svojega blago-pekojnega soproga do rodne grude, prebije prosti čas — ki ii je pa seveda pičlo od-merjen — v prijazni Polianski dolini, na svojem Ijubem Visokem. Dovzetna slediti in proučavati vse življenske panoge, se je tuđi v kmetsko delo tako vživela, da se ve-ščak kmetskih del, če se zaplete z njo v pomenek, mora začuditi: »Od kod to zna-nie tako visoki in naobraženi eospe!« Nekoč bi se bili midve kmalu sporek'.:. Rszgovariali sva se o nekem kmetskem de-lu, ki priđe v poštev pri mlačvi Obe yva tiščali svojo in prišli pri tem v precei glasno debato. Toda pozneje sva zvedeli, <3a sva imeli obe prav, ker sva se prepričali. da isto delo opravljaio na Visokem nekoliko drugače kakor pa v moji rodni vaši. Sploh so ji Poljanci ze-lo pri srcu. Giblje se med njimi kot dobra soseda, z njimi se veseli, jih tolaži. bodri ter jim daje dobre nasvete. In Poljanci, hvaležni blagi gospe, so najboli veseli tišti čas, ko imajo med seboj svojo dobro »ta visoško mamo«. In jutri torej slavi ta zlata duša. ta vrla in odlična vzor - žena svoj Šestdesetietni jubilej. Poklanjala se ii bodo društva in Korporacije, čestitali ji bodo posameznrki. Tem pa se bo v duhu pridružilo na tisoče src, ki se bodo v svetem sr>oštovanju, iskreni hvaležnosti in brezmejni Ijubezni spojila v eno samo mogočno željo, naj nam cobrotno nebo ?e dolgo. dolgo vrsto let čuva v sreči, zdrav ju in vedni svežosti našo veliko ženo, našo slovensko mater, na*o ljubo gospo Franjo Tavčarjevo! ManJca Komanova. Jela Draščekova javlja v svojem in v imenu svojega sinka Stojkota kakor ostalih sorodnikov žalostno vest, da jih je za vedno ostavil srčno ljubljeni, preblagi soprog in zlati tatek, brat, svak, gospod Tone Drašček šolski upravitelj in častnik v p. sinoči, dne 6. februarja ob 7Ž23. uri po dolgi, mukepolni bolezni. Pogreb se bo vršil iz sole v Zalogu, dne 8. februarja ob 3. uri popoldne na pokopališče v Dev Mar. v Polju. Živel in dal je življenje za narod, dom in prosveto. V ZALOGU, dne 7. februarja 1028. £ KLIŠEJE VSEH VRST, ČRTNE IN AVTO-TlPlfE, 1ZDELUJE PO PRED-LOŽEN1H R1SBAH, PEROP1SIH IN SLIKAH ZA NAVADEN TISK AU ZA FINBJŠO IZVEDBO V ENl ALI VEČ BARVAH TOtNO po naročilu in v najkraj-Sem Času po nizkih cenah JUGOGRAFIKA, ljubuana TISKOVNA IN ZALOŽNA DRUŽBA IO.Z. SV. FETRA NAS. tt Budilke Budilke Budtlke dudlikF F. ĆUDEN. Mmn\ V Najboljši koksi CEBIN, LJUBLJANA. WOL. FOVA ULICA 1/IL_______130 Železnato vino lekarnarj« dr. G Piccoli)a v Ljubljani — krepča oslabele, malokrvoe odrasle io otrokc 113L Zakupnika išče «OficiTskočiTiovnički dom« v Mostarju. — Za pogoje se obrsite na upravo Umkaj 208 Teod. Kom, Ljubljana, Poljanska cesta štev. 3. Krovec, stavbni, galanterijskt in okratni ktepar, instatadje vodovodom. Naprava stretovo* dov. kopaliike In klosetne na* prave. — Tzdelovanje posod iz ploče vi ne za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti. kakor tuđi posod (Skatle za konzer* ve) ter litografija. 22/T nninCI zenaizvelemesta... rKIUt! Margaret Livingston, ki je razdrla družinsko srečo in tihi, mirni dom moža... GEORG 0' BRIEN in žene ... JANET GAYN0R " . v prekrasni novdi H. Sudennanna, v naj-. ■ * boljšem svetovnem vclefilmu ,OB ZORI' * ._ (Sonnenaufgang — Sunrise) - ' pnde v ELma KJNO MATICA Lovske puške tlobert puške, revolverje, pištole in vse potrebščir.t za lov in ribji lov kupiš pri: F. K. KA1SER, puškai, Ljubljana, Selenburgova 0. — Kupujem in pre-vzemam staro orožje v komisijsko prodajo. uf^ UeoJnJe: Joaip ZupaaOfi. ^ & «N»iodbo tbkamo»: Fran Jcceriek. — Za aprrro io famrttni del feU; Oton C3iratof. -VHt Ljubljani,