4t. 132.
V Gorici, dne 15. novembra 1900.
Tefeaj jom.
Izhaja trikrat na teden t Šestih tedanjih, in sioer: vsak torek, četrtek in soboto, zjatranje iz-danje opoldne, večerno tzdanje pa ob 3. ari popoldne, m stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po pošti pre-jemana ali v Gorici na dom posiljana: Vseiefe.   . . .-:*. v^, 13'JUK)Ji.j)ijjld,,6-6Q
pol leta........6 , 60. /T   .3*30-----
četrt leta.......3 , 40 .   ,    ,   1-70
Posamične Števili« stanejo 10 vin. Naročnino sprejema npravništvo v Gosposki ulici šiv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. GabrŠček vsak dan od 8. uve zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročilu brc/, doposiuite naročnici? *e n« oziramo.'   -*«--¦•     —.
,,1'KIMOREC" izhaja neodvisno od «8oče» vsak petek in stane vse leto 3 K SO h ali gld. 1-60.
«Soca» ir »Primorec« se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz v Šolski ulici in jellersitz v .Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Casenna in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
SOČA
(Večerno izda nje.)
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog in narod!
Pod staro firmo po pravi ljudski volji. I
Nadi klerikalci so že tako zbegani, da ne vedo več prav, kako bi imenovali svojo stranko, da bi več veljala.
Dočim se imenuje naša stranka, odkar se je organizovala, dosledno le narodno-na-predna stranka, prihajajo klerikalci na površje zdaj s katoliško-narodno stranko, zdaj s stranko .Sloge", zadnja »Gorica* pa je privlekla za lase na dan ~- čujte! — Corinini-Greg.orčjčevo stranko!
Pozabili smo Že skoro, da Se živi grof Coronini, zlasti ker nt čuti o njem niti najmanjšega glasu ne na sploh, in Se Um manj v naši politiki. Grof Coronini se je popolnoma odtegnil Že zdavnaj vsemu političnem« življenju med nami, on se ne briga nič več za goriške Slovence in tudi ne občuje z nikomur, niti z vitezom dr. Gregorčičem — odtegnil se je popolnoma, da bi živel v miru, le »Gorica' mu ne privošči odpočitka. Sem-tertje, .kakor jej kaže", zapise ime Coronini, da se isto ne pozabi popolnoma, ali sedaj, kakor smemo posneti po zadnji številki .Gorice*, bo zopet ime Coronini na dnevnem redu v njenih predalih. V zadnji številki že straši s staro firmo Coronini-Gregorčič (grof in vitez I), ki je zmagala, se ve (kako zavestno !) z ogromno veČino pri votitvi volilnih mož na Vogerskem (ki je večinoma grofova posest.)
Vitez Gregorčič menda čuti, da naslova katoliško - narodna stranka ali pa stranka »Sloge* ne vlečeta preveč, da pod takima firmama bi se dalo težko kaj doseči. Zato se je skril pod staro firmo Coronini - Gregorčič, ki pa je že zdavnaj likvidirala pod to skupino. Ostalo je le še nekaj »slabejše polovice*, ki straši med nami pod imenom vitez dr. Gregorčič. Ali ime Coronini - Gregorčič, zlasti odkar se je isto tako popolnilo, da s mo dobili h grofu še viteza, »ljubljencu naroda* tako imponuje, *'a si misli: Ako nič drugega ne bo držalo, držala bo ta stara firma: Corouini-Gregorčič! Grof in vitez, to mora imponovati kmctavzarskemu slovenskemu narodu tako, da jih zopet izvoli svojima poslancema !
Slepili bodo torej zopet po »Gorici* volilce z imenom grofa Coroninija in viteza dr. Gregorčiča.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govori« vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2, do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 19. dop. Upravnifitvo se nahaja v Gosposki ulici it 9.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu,
Narognina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSljajo le upravništvu.                                              r  ",
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne
upravništvo.                   ______
Oglaal in poalanica se računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat, 6 kr. vsaka vrata. Večkrat po pogodbi. — večje črke po prostoru.
Naročnino In oglase je plačati loco Gorica.
»Goriška TIskarna" A. GatoSček tiska in zalaga razen «Soče» in tPrimorc8» Se -Slovansko knjižulcA katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «Slov. knjižnici« se računijo po 20 kr. petit-vrstioa.
«Gor. Tiskarna* A. GabrSSek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
I
Ponavljamo, da grof Coronini se je od- | te volje. Tu
tegnil povsem vsakemu občevanju s sloven- I '•"'--------; **-
skimi politiki v deželi, da se ne briga nič več niti v najmanjši meri za goriške Slovence, in je torej vlačenje njegovega imena | v javnost le slepilo našega naroda na Goriškem. Kdor vendar bi Se volil za poslanca moža, ki se je odtegnil sam iz političnega življenja, ki ne siedi čisto nič več toku naših stremljenj, ki ne pozna goriških Slovencev, in ki kratko malo noče biti več državni poslanec! Čemu vendar bi se trudili za takega moža? Ali bi ne bilo to prazno delo? Vo-lilci, ne dajte se slepiti na to strani
Druga polovica stare firme je vitez dr. Gregorčič! — Usoda ne prizanaša nikomu, in vsako zid se maščuje že tu na zemlji. Nekdaj tako češčen vzbuja današnji dan po celi deželi odpor proti sebi. Zakaj, to mora vedeti vsakdo, kdor misli s svojo glavo. »Ljubljenec naroda* je razkrinkan. Njegova »Gorica* z onim ostudnim med vse sloje našega ljudstva zanesenim bojem ga je počasi razkrinkavala, ker na vsako tam zapisano lumparijo je sledila čista resnica v »Soči", in razkrinkavala ga je tako, da ga vidimo v vsej nagoti, odkar mu je padel v sodnijski dvorani še zadnji ostanek tiste zlo-veslne krinke raz obraz ...
Kdo je danes dr. Gregorčič? Kaj je bil nekdaj, stoji odkrito pred nami, odkar je počil razkol, in kaj je sedaj, kaže nam »Gorica* s »Prim. Listom" in pa sodnijska dvorana !...
In ta mož se predrzne še, nadevati si ime »ljubljenec naroda* ?! Kolika predrznost!
Prva polovica firme Goronini-Gregorčič je izginila prostovoljno, druga pa bo morala izginiti iz našega političnega življenja. Mož s takim »tihim delovanjem", kakoršno razvija v »Gorici* in v sodnijski dvorani, je po naših pojmih o dostojanstvu nemogoč za državnega poslanca....
Po pravi ljudski volji! Označili smo jo že tako v »Soči*, da skoro ničesa več nimamo pridjati. Rečemo pa, da narodno-napredna stranka je že osnovana na ljudski volji po svoji organizaciji, zaupnikih in izvr-ševalnem odboru. Zaupniki in somišljeniki poznajo ljudsko voljo, poznajo želje vsega prebivalstva; zalo pa isto sporočajo izvrše-valnemu odboru, kateri presoja vse s stališča
ni govora
nikaki komandi kakor pri Gregorčičevi »Slogi«, ki kar reče: Tnko je in tako mora biti!, ne da bi se vprašalo, kaka je volja ljudstva, marveč naša narodno-naprcdna upošteva v prvi vrsti ljudsko voljo, ki je glavni steber njene organizacije, in na podlagi iste šele se kaj ukrene. To naše razsodno ljudstvo prav dobro ve, in zato so zaman vse zvitarije po »Gorici* o pravi in ponarejeni ljudski volji, ker z navedenim dejstvom je začrtana prav jasno tista velika razlika, ki obstoji med narodno-napredno stranko in »vitežko Slogo", ali, če hočete, Coronini-Gregorčičevo stranko l
Na to stran smo na jasnem. Zato, vo-lilci, na dani Proč s komando iz fa-rovžev in »Sloge*! Pokažite, da tudi Vaša volja kaj velja!
»Spravljivi" klerikalci.
»Gorica" od sobote je zavijala Turno ve besede na shodu v Rihembergu po svoji stari navadi In je med drugim pisala to-le: »Naposled je še pripovedoval, da bi se tudi letos njihova stranka »pošteno kot stranka poravnala, ali gospodje tega nočejo*. Tudi ob teh besedah najbrže nikdo njegovih ni mislil na pridušanje »Soče*, da sprava ni mrgoli ter da naj »rajši vse hudič vzame", ako ni tako, kakor oni hočejo.*
Nasproti tej pisariji klerikalnega lističa moramo javno potrditi, da je govoril dr. Turna popolno resnico. Takoj po razpustu državnega zbora in pred začetkom volilne borbe so se oglasili različni rodoljubi, da bi se dosegel kak gtnodus vivendi" med obema slovenskima strankama; da -bi odpadla volilna borba v domačem taborju ter bi vsi goriški Slovenci združeni nastopili v drugih dveh volilnih skupinah. Mi smo ta »modus vivendi" tudi v »Soči" ponovno omenjali, ne da bi se bili izrekli proti njemu od strani narodno-napredne stranke, da, še več, mi smo že naprej povedali, da v slučaju ožje volitve v V. kuriji volimo tudi klerikalnega slovenskega kandidata, ako bi ta prišel v ožjo volitev z Italijanom. Od strani klerikalnih glasil pa ni bdo v tem oziru niti najmanjše izjave, niso pokazali niti najmanjše dobre volje, da bi se volilna borba   med   slovenskima   strankama
zaprečila in doseglo kako sporazumljenje potom poštenega kompromisa za letošnje volitve. Nasprotno. Prav ob istem času so klerikalni listi divjali in se priduSali, da morata oba prvoboritelja narodno-napredne stranke izginiti s pozorišča, a dotlej da ne bo miru, Tolika oblastnost in objestnost je razumljiva; kajti gg. klerikalci so bili prav živo prepričani, da imajo celo deželo v žepu, in da jim zmaga v obeh skupinah ne more uteči. Čemu bi torej potom kakega nepotrebnega kompromisa izgubili oba.
Koliko samozatajevanja je bilo na naši strani, da bi se izognili volilni borbi v domačem taborju in napeli vse svoje moči proti narodnim nasprotnikom! Vse to ve najbolje vitez Gregorčič; priča vsemu temu pa je ugleden politik in bivši državni poslanec iz soseščine. Tu je pokazala naša stranka veliko več popustljivosti nego je morebiti umestno in nego je zasluži klerikalna brezobraznoit. Toda v plačilo za tolike dokaze črezmerne spravljivosti dobivamo v klerikalnih Ustih le brce, kar smo si prav dobro zapomnili in nam bo služilo v prihodnosti. In ta prihodnost ni več daleč. Izid prvotnih volitev utegne biti tak, da se bo klerikalcem resno bati za oba mandata. Morda se bo dala zmaga narodno-napredne stranke celo naprej matematično zagotoviti; kajti prvotne volitve se vrše danes v celi deželi popolnoma v smislu obeh strank. Volilni možje vedo Že naprej, ali bodo volili klerikalnega ali naprednega kandidata. In ko bi bil torej poraz klerikalcev neizogiben v obeh skupinah, tedaj pa bi priplavala na površje spravljivost in miroljubnost klerikalcev, ki bi dejali; »Zdaj pa spravimo se"l
Imamo več vzgledov take klerikalne spravljivosti I Za »Goriško ljudsko posojilnico" so se bojevali z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi, prav šopirno so dvigali svoje glave; kajti zmage so si bili gotovi. Ko je pa pokazalo pregledovanje pooblastil že pred občnim zborom, da ima naša stranka okoli 600 glasov večine, tedaj je dr. Pavlica prebledel, in njegova katoliška duša je za-ječala bolestno: Saj bi bilo najbolje, ako bi se p ogli ha H. Poprej neizprosen boj, dokler so bili zmage gotovi, potem pa bi se bili radi »poglihali", morda celd tako, da  bi  imeli  v ravnateljstvu   in  nadzorstvu
Qno iradis?
Rcman.
Poljski spisal Henrik Sienkiewicz. <D*.lje.)
Poslovenil Podravski.
Na to, obrnivši se k Viniciju, nadaljuje:
»Pridobi si njeno zaupanje, razveseli jo ter bodi nežen do nje! Kaj nerad bi videl otožno gostijo. Pri-sezi jej, bodisi tudi na Hades, da jo vrneš Pomponiji, potem pa se potrudi za to, da bo jutri rajši ostala, nego se k njej vrnila.«
Pokazavši na Krisotemido, je dodal:
»Jaz že celih pet let ravnam več ali manj na ta način s to-le plaho grlico ter se ne morem pritoževati, da bi se mi protivila.«
Krisotemida ga rahlo udari s pahljačo iz pavovih peres ter reče:
»Kaj se mar nisem upirala, satirik!«
»Z ozirom na mojega prednika.<
»Nisi mar bil pri mojih nogah ?<
»Da ti nataknem prstane na prste.c . #    Krisotemida se nehote ozre na nege,  kjer so se jej res lesketale razne dragotine in oba s Petronijem sta se jela smejati.  Toda  Vinicij ni poslušal njunega razgovora,
Srce mu je nemirno vtripalo pod obleko sirskega duhovnika, s katero se je bil za ta sprejem ogrnil.
»Že so morali oditi iz cesarjeve palače«, je dejal kakor sam sebi.
* Vsekakor odvrne Petronij. »Med tem ti še lahko povem kaj o prerokovanju A polonija iz Tijane, ali ono Kufinovo dogodbo, katere — ne vem čemu, — nisem dokončal,«
Vinicij se je enako malo brigal za Apolonija iz Tijane, kakor za Rufinovo dogodbo. Njegova misel je bila pri Ligiji, in dasiravno je čutil, da je lepše, ako jo sprejme doma, nego da bi šel po njo v palačo, se je vendar časih kesal, da ni šel tjekaj sam, da bi Ligijo prej ko prej zagledal ter sedel polog nje v no-silnicah.
Med tem so prinesli sužnji trinožnike, ozaljšane z ovčjimi glavami, ter bronaste skledice z gorečim ogljem, na katere so jeli trositi miro in nard.
»Že so krenili h Karinam« reče Vinicij.
»On ne vzdrži, marveč jim zdirja nasproti«, za-kličo Krisotemida.
Vinicij se nasmeje ter reče kakor nevedoma:
»Kajpada, vzdržim.«
Nakrat pa jame težko dihati in gibati nosnice. Petronij, to videč, pomigne z rameni.
»V njem ni niti za jeden sesterc modrijana in nikdar iz tega Marsovega sina ne napravim človeka.«
Vinicij ga ni slišal.
»Že so na Karinah !..«
In res so že krenili proti Karinam. Sužnji, imenovani ,lampadariji', so korakali spredaj; drugi, imenovani ,pedisequiV pa so šli ob strani nosilnic. Aticin pa je korakal za njimi, nadzorujoč sprevod.
Šli so polagoma, kajti svetilnice v mestu, skoro! nerazsvetljenem, so le slabo osvetljevale cesto. Vrhu tega so bile ulice v bližini cesarske palače večinoma prazne; le tu pa tam si srečal človeka s svetilnico, j toda tam dalje je bilo nenavadno živo. Od vseh kotov
so dohajali ljudje po trije, štirje skupaj, vsi brez bakelj, vsi v temnih plaščih. Nekateri so šli za sprevodom, pomešajoč se med sužnje, drugi pa so v večji tolpi dospeli z nasprotne strani. Nekateri so se zvijali, kakor bi bili pijani, časih so na ta način ovirali sprevod, da so lampadariji klicali:
»Prostor za plemenitega tribuna Marka Vinicija!« Ligi j a je skozi odgrnen zastor videla one temne tolpe ter se je jela strahu tresti. Polastila se je je bojazen in nadeja. »To je on. To je Uršo in kristijtfni. Torej se to zgodi že sedaj!« je dejala z drhtečimi ustnicami. »O Kristus, pomagaj! O Kristus, reši me!« ' Toda tudi Aticin, ki se iz početka ni zmenil za ono živahno množico, se je jel konečno vznemirjati. Bilo je v tem nekaj čudnega. Lampadariji so morali čimdalje pogosteje klicati: »Prostor za nosila pleme-
nitega tribuna,« Od strani so se jeli nepoznani ljudje riniti k nosilnicam, da je Aticin zapovedal sužnjim, naj jih zapode s palico.
Nakrat se oglasi spredaj krič, ob enem tudi po-gasnejo luči; okrog nosilnic nastane trušč in pretep.
Aticin je hitro sprevidel vsej to je bil napad.
Spoznavši to, se je prestrašil. Vsem je bilo znano, da se je cesar pogostoma radi zabave rad klatil med Augustijanci; na Suburi in iz drugih delov mesta je bilo znano, da je Časih prinesel iz ponočnih izletov domu bule in rane, toda kdor se je tejnu branil, je bil obsojen k smrti, naj si je bil tudi senator. 'Hiša vigilov, kateri bi morali stražiti mesto, ni bila preveč oddaljena, toda straža se je v podobnih slučajih delala,, kakor bi bila gluha in slepap
(Dalje pride.)                               -7
ve«ai»r kajti gospodje  preskromni  ravna niso.
Enako je s .Trgovsku-obrtno zadrugo*. Ko so videli, da so pogoreli na vsej črti, in da bosta oba doktorja Pavlici stala obdol-žena obrekovanja ce!6 pred porotniki, tedaj pa je priSel klerikalni profesor na dan z velemodrim predlogom: .Poglihajrao se* ! Vsaka stranka imej enako Članov v ravnateljstvu in nadzorstvu. Kaj ne, da so ti lju-beznjivi klerikalci spravljivi?
Ker pa „Šolski dom* hira in bo še bolj hiral zaradi škandalozne zlorabe klerikalcev v strankarske namene, in se je oglasil neki rodoljub v »Edinosti*, naj bi se vsaj tu odstranilo vsakorSno strankarstvo, ter naj bi imeli obe stranki v odboru svoje zastopnike, tu pa nočejo gospodje nič slišati in so cel6 odgovorili, da .Šolski dom" prav dobro stoji; kajti imetje se je v zadnjem letu pomnožilo, dasi izkazuje stanje premoženja, da je v letu 189?. za cMih 6000 gld. padlo. Torej pri dobrodelnem zavodu, ki računa na podporo obeh strank, ne marajo za ni -kako .poglihanje", pač pa bi to radi imeli pri obeh denarnih zavodih potem, ko so se izjalovila vsa njihova spletkarstva in rovarstva, da bi ju dobili v svoje kremplje ter tako zlorabili v strankarske namene, kakor zlorabijo .Šolski dom*.
V takt luči se kaže klerikalna sprav-Ijivost. Naj nam torej nikdo več ne prihaja z njo na dan. Ko si zmago enkrat trdo priborimo — ne bo časa za take vrste klerikalnih načrtov. Naša stranka pa gre popolni zmagi nasproti!
DOPISI.
li Bovca, 12. novembra. — .Sapa* kraška, še .petelinu* na gnoju ne prizaneseš, in če je ta cel6 .kunšten* in robato dov-tipen. Naš kaplan Abram je bil sklical dn<§ 28. oktobra shod, na katerem je vezal otrobi svojim poslušnim .kimovcem*. Udeležilo se je shoda: reci 53 (naštetib) Bolcanov, 33 njegovih a §0 naših. Abramovo oko jih je pa videlo 80!! Mežnarja sta imela dovolj iekanja, da sta zbobnala to številce najne-zavednejšega ljudstva, celd take so prignali, ki se komaj zavedajo svojega bitja. Sploh se mora odrekati tem vsako razsodnost, kajti izmed 33 njegovih se da našteti k večjemu pet takih, ki so sploh kedaj kak političen list brali. S takim materijalom je lahko hujskati.
Sklicatelju shoda se je mudilo, kajti kar imenoval si je predsedstvo. V svoji razpravi je obravi ival površno .krščanski so-cijalizem* in sklepe II. katoliškega shoda. Slepil je ljudstvo, da edino duhovščina reši svet pogina! Res, krasne so bile slike obo-ževanega srednjega veka, kako je takrat cerkev skrbela za ubozega trpina kmeta, ko je duhovščina imela tudi posvetno justico v rokah in obsojence še-le izročala posvetni oblasti v grozna trpinčenja! Govornik si želi opetovano istih krščanskih časov. Oj, črna tema! Zakaj pa niste povedali tudi, da od 800—1800.1. p. Kr., torej v celih 1000 letih, duhovščina s svojimi šolami in samostani nima pokazati tolikega napredka, kolikor je storil v tem oziru ravno od duhovščine osvo-bodivši se svet v 50 letih? Niso-Ii še dandanes klerikalne države najmanj 50 let za svobodnimi v omiki?
Sobica vroča nad neznosnim razkolom.
Naj spim, naj jem, naj se potim,
otožnost me sprehaja. Za srčno hibo ne trpim,
razkol mi le nagaja.
Spominjam se preblagih dni,
.nikjer ni jim več para. Kot jeden mož smo stali vsi:
.za vero, dom in čara*.
A vstal je vrišč! — Spak Iskarj6t
predrl je zvesto četo. Zapreti hoče še nam pot
do vsega, kar nam sveto,
Skakljaje krog zdaj gor, zdaj v plan,
neumorno v ogenj piha. Kot nekdaj Goljat velikan,
v dvoboj rokav si viha.
Kot burja mu vihra korak,
na desno, levo tuli! Dvoboj je hud, prepoln napak:
za prazni stol se puli I
Ko ga je nekdo opomnil na konsutnna društva in njih delovanje proti narodnim trgovcem, se je drznil govornik trditi, da se ta društva ustanavljajo samo tam, kjer so trgovci narodni nasprotniki in mlačni Slovenci — laž!
Udeležili so sa shoda tudi napredno-misieči v nadi, da se bode dalo tudi stvarno ugovarjati, a ker se je na prvi ugovor predsednik tako nedostojno surovo in razžaljivo zadri, smo bili prepričani, da pri takih nerazsodnih fanatikih je sploh najbolje molčati, kajti vihteli so celd že pesti; to je sad i z -obraževalnega bralnega društva. Tudi drugi govornik, ki je pojasnoval izvor krščanskega socijalizma iz socijalnega demokratska kot posledico .strahu za nadvlado duhovščine, je žel le hrupni ugovor.
Ker nam torej tam ni bilo mogoče ugovarjati, Vas tu vprašam: Je-li Vaše stališče tako na pesku zidano, da morate ljudstvo vedoma slepiti? Krščansko socijalna načela odobravamo tudi mi naprednjaki večinoma, ali obsojamo ono druhal, ki ta načela izkorišča. Prepričali ste se tudi na Gregorčičevem shodu, da načelno odobravamo stremljenje nižjih slojev, a ne moremo odobravati, da Vas duhovska svojat izkorišča. Sledite tem-le pojavom: Umor laškega kralja so laški duhovni incel6 škofje javno odobravali. Ni li to korak do anarhizma? Oglejmo si zadnji štrajk krščansko-socijalnih delavcev v Vevčah. Narodno-napredni poslanec jim je na pristojnem mestu izposloval zboljšek, mej tem so pa klerikalni poslanci strahopetno v detelji tičali; ko je bila nevarnost pri kraji, so pa oni hoteli imeti zasluge — hinavstvo! Dr. Kreka, moža poštenjaka, je potisnila zadnji čas kranjska duhovščina v kot, ker se jej zdi nevaren, ker ni vladin pristaš. On sam je silil proč od absurdne klerikalne družbe, ki je načelno nasprotna delavstvu. S kandidaturo Šušteršiča hočejo doseči, da bi krščanski socijalisti bili ob mandat v peti kuriji, kar je vzbudilo v delavstvu hud upor in bodo gotovo volili narodno-napredne poslance. Krščanskega komedijanta Luegerja slavijo klerikalci, da je tisočim podelil volilno pravo, .Arbeiter-Zeitung" pa ga nazivlja roparja volilnega prava — .Slovenec" o tem molči. Obče je znano, kako preganja vse one, ki se mu slepo ne pokorijo, akoravno so mu pomogli do zmage, nadejaje se njih zboljšanja.
Oglejmo si bližje razmere: Vipavska vinska zadruga, ustanovljena od klerikalcev, je delila dobrote kmetu s temr da je prodajala petijot za naravno vino in s tem oškodovala vinorejcem ugled. Kmetijska gnojila je prodajala klerik. gospod, zveza po isti ceni kakor kmetijska družba, a pri tem 3-4$ slabše blago; goljufala je torej zopet kmeta. Katoliška tiskarna v Ljubljani je najdražja tiskarna, a vezava se zvršuje v Nemčiji, domači obrtniki naj gledajo skozi prste. Slovensko umetniško društvo nima ničesa s politiko opraviti in ker je le nevtralno, mu žuga .Slovenec*, da se bode duhovščina raje zidov in protestantov posluževala,
Enakih pojavov iz klerikal. taborja je brez števila, ki pričajo, kako sovražna je duhovščina vsakemu napredku v obrti, kmetijstvu in delavstvu, ako sama nima pri tem največjega dobička. Oglejmo si še potresne darove v Ljubljani. Vsa društva in oblastva so točno izkazovala darove, le klerik. moloh je vse sam požrl.  Ni čudat  če znaša danes
Naj izkresa vse iskrice,
še dom naj nam vpepeli: Ne vijolice, ne piskrice,
osat le bomo želi!
Dovolj 1 — Razumnik vsak veli:
Na pravo naj se krene! Dcvolj "prodane je krvi:
Naj meč se s p6ti dene I
Da ni nam David šel s sveta,
izvil bi meč dvoboju: Dok vrag sam sebe ne konča,
dvoboj ne bo v pokoju 1
Solzico vročo pomnožim,
otožnost naj rae stara: Razkol je kriv, da se solzim,
i Jikol, neznosna para!
•T. Mlinarjev.
O.pmba uredništva: Kakor zadnjič, jJako dajemo prostora tudi danes vrlemu plemenitemu starčku J. Mlinarjevemu, priobčujoč njegovo .solzico vročo* nespremenjeno.
I cerkveno premoženje v Avstriji 866 milijonov K. t Koliko požrč pa nenasitni Žepi vse duhov-I ščine pa njih okrogla telesca. I           Zadnji čas se pojavlja že tudi razkol
I mej krščan. socijalisti in klerikalci na Tirol-I skem, ker prvi nočejo biti več poslušno orodje I duhovščine. Torej BovčanS, boste li vi po-I slednji, da ne uvidite svoje krive poti?! I           Pred Vašim prihodom, g. Abram, smo
I živeli Bovčani v lepi slog; in prijaznosti; o j podivjanosti, katero ste L svojim prihodom j hotoma ali nehotoma provzročšji. ni bilo nikdar I slišati. Duhovščina, učiteljstvo ;r. tržanstvo je I živelo v najlepši slogi in skupno delovalo, i podpiral je jeden stan drugega. Takrat ni I učiteljstvo nikdar .dajalo slabih vzgledov", bilo I je vzorno, in je deloma še isto. Sedaj pa se j širi mej ljudstvom glas: Učitelji uče krivo, [ so brezbožneži, uče darvinstvo. Kolikor sem j doznal, ste skušali celo učiteljstvo mej seboj i razdvojiti z obrekovanjem. Kot duhovniku [ Vam mora biti znano, kolik greh je to, in j kdo bo zajezil deroči tok tolikega pohujšanja ? ( j tie imate le trohico vesti, težka bode odgo-| vornost pred  Bogom.   Nekoliko  se bodete
lahko izgovarjali pred Bogom s svojo neizku-I šenostjo in mladostjo in morda tudi na svoje i p. idstojnike, da Vam niso začasa zamašili i ust. Pomislite, da ste le jednostransko izobra-I ženi, to je ,pol tič, pol miš*, in da seme-I nišče Vam ne more dati vse olike, to si j bodete morali le počasi prisvojiti v svetu I (Knavs). Tudi Vam ne pristoja povsod prva j beseda, celo med svojimi priletnimi kolegi ste I ,zu vorlaut*. Poznate-li .krvavo Uš*, ta se j vgnjezdi najraje tja, kjer je nje najmanj treba, [ na sadno drevje?
I          To v resen  pomislek  zapeljanim Bov-
I čanom, kake koristi naj pričakujejo od du-| hovstva, ki izkorišča  nevednost ljudstva za
svoje nadvladje.                          (Pride še.)
S Tolminskega, dne 11. novembra. (V J premislek   kandidatu  5. kurije  g. Kristanu  za   Goriško.) — Razni listi, I da zamolčimo njih imena, pišejo: .Prepir je j nastal na Goriškem. Nasledek tega prepira bo ta, da naši kandidatje (trije) propadejo in izvoljen bode za peto kurijo italijanski  kandidat.* To ni resnica. Torej naj spregovorim ] lukaj jasno besedo v odgovor dotičnim listom. I — Ako hoče biti kandidat voljen, mora imeti j nadpolovično število glasov.  Mi imamo, oziroma imeli  bodemo  tri kandidate za peto kurijo:   naprednjaki,   klerikalci   in  socijalni demokratje.  Italijani  bodo najbrže imeli le I jednega kandidata.  Od teh štirih kandidatov j dobi brezdvombno največ glasov italijanski I kandidat, pa ne nadpolovičnevečine, kajti   napredna,   nazadnjaška   in   mokraška J naša stranka bodo  imele večjo moč.  Pride j torej do ožje volitve.   Glasovalo se bode za 1 italijanskega in pa tistega našega kandidata, I ki je imel izmej treh največ glasov.   Lahko j bo imel največ glasov klerikalni ali napred-I njaški. Naj ima katerikoli od teh dveh kan-I didatov več glasov,  združiti  se imamo  za j istega pr;  ožji   volilvi.   Torej zapomnite si I uredniki dotičnih listov!   Nismo tako nazaj! J           Le to bi imel še pripomniti gosp. Kri-
| stanu, da stori bolje za jednikrat, da se od-j pove kandidaturi za Goriško. S svojo kandidaturo bi utegnil v najugodnišem slučaju po-I magati  le  nazadnjakom (ne Italijanom) do I zmage. Lahko bi namreč dobil največ glasov izmej   naših   treh  kandidatov   klerikalni kandidat.  Gosp.. Kristan, za sedaj ni za Vas m-»sta na* Goriškem; kaj Vam je bolj mari, i da zmaga naprednost ali nazadnjaštvo ?
Iz Štjaka, dne 12. novembra, j (Volja mro da.— Gasi se spremi-I njajo.) — Dovolite, g. urednik, da se tudi I mi jedenkrat oglasimo v Vašetn cenjenem j listu, da svet zve, kako mislimo. I          Kakor znano, je glasovala naša občina
I pri dopolnilni volitvi dne 29. januvarja t. I. j z narodno-napredno stranko, in trdno upamo, I da tudi v prihodnje ne bode drugače, j           Mi bi se ne bili niti oglasili, ako bi ne
j imeli k temu povoda, j          Nekateri duhovniki se obkladajo z ve-
liko večjim delom, nego ga imajo v velikem J tednu; njihovo delovanje presega še ceI6 j njihov delokrog,
I          Tak6 je  bil  prišel  g. štanjelski  kurat
I Štrancar, ki je postal kar črez noč iz ko-I lesarja turist, dne 29. m. m. semkaj pri-1 pravljat pot gospodu vitezu dr. Gre-I gorčiču ter spodbujat naša dva gospoda na delo v vinogradu gospodovem. Ko t se je zvečer vračal proti domu, sta ga sprem-I Ijala kos poti njegova druga. Mož je bil ne-I koliko  preglasen,   kajti   nekdo  ga je  prav
dobro slišal, kako je strašno rohnel in se hudoval nad liberalci in njihovimi voditelji ter povzdigoval kterikalce in njihove kolovodje v deveto nebo.
Domača gospoda se baje nista popolnoma strinjala ž njim ter sta se neki izrazila, da se ona v politično mišljenje ljudi ne bo-deta vmešavala. No, saj to je volja naroda. To bi bilo pošteno!
Mi poznamo g. Štrancarja že od zadnje birme, ki je bila v Štanjelu, in se dobro spominjamo, kako je bil odredil, da je prišla naša občina zadnja na vrsto, dasi je bita najbolj oddaljena. Za sedaj mu povemo le to, da k nam mu ni treba prinašati ljulčinega semena, ker ga, žalibog, že imamo nekoliko zrnic. Ve naj tudi, da mi nismo štanjelci, pri kojih ima lin v svoji oblasti takorekoF škarje in platno. Mi si ni malo ni dosti ne bodemo dali ukazovali od nikoga, bodi Peter ali Pavel. Samo od jedne osebe pa ne bode odvisno vse, zapomni naj si to nekdo, ko-jemu že o priliki povemo svoje štiri.
Sprejmite, g. urednik, najprisrčnejši pozdrav od lepega števila pristašev narodno-napredne stranke pri nas. — Bogin narodi
Domače in razne novice.
Osebne vesti. — Tržaško namestmštvo je imenovalo višjega inženerja Riharda Peter-lungerja komisarjem za preskušanje kotlov v političnih okrajih Pazin, Poreč, Pulj, Volosko in Lošinj. Urad imenovanega inženerja se nahaja v Trstu, ulica Miramar št, 3., IV, nadstropje. — Minister- predsednik, kakor voditelj ministerstva za notranje stvari, je imenoval inženerja državnega stavbinstva na Primorskem Natala Tommasija višjim inže* nerjem za Tirolsko in Vorarlberško.
Župnikom v Ctorlel pri  farni cerkvi sv. Ignacija na Travniku je  imenovan č. g, Ivan Kokoš ar, doslej župnik v Šebreljab. Volilno gibanje.  — Pri volitvah volilnih mož  vCepovanu   je  narodno-na-predna stranka sijajno zmagala na vsej črti. Vdeležba je  bila jako živahna.   V splošnem razredu jih je volilo 78, v kmečkih občinah 41.  Naši so dobili vkljub klerikalnemu kiju« selu, ki je celo predno noč svoje agitacijske podkve  brusilo  po  vsej  občini, v splošnem razredu po 58 in v kmečkih občinah po 31 do 33 glasov. Tako nam pišejo iz Čepovana, — Volitve v Št. Petru  so bile jako zanimive. V splošnem volilnem  razredu se jih je udeležilo od 187 izkazanih volilcev 114.   Pri prvotnem glasovanju  so dobili  naprednjaki M e r v i c Jožef 63, Ge r n i c  Valentin 57 in ! Savli Ferdinand 57 glasov. Ker niso dobili J vsi trije nadpolovične večine vseh glasov, je j bil pri prvi volilvi izvoljen samo Jožef M e r v i c. Potreba je bilo torej ožje volitve med dvema našiim  in dvema klerikalcema, ki sta dobila vsak po 56 glasov. Pri večerni ožji volitvi je bil j voljen še naš Valentin Černic in eden na-I sprotni k. Tako imamo dva  glasova za pelo skupino. — Pri volitvi za kmečke občine smo propadli, v glavnem radi tega, ker je bilo od j izvestne strani preveč zaupano onemu možu, ki je sestavljal   volilni  imenik.  Ako  ni bilo ¦ izpuščenih  okoli   10 mož iz imenika,  ki  bi j glasovali vsi z nami, bi bila naša zmaga nad klerikalci  sijajna.  Poleg  tega   neodpustnega I greha je prihajala v poštev  —  posojilnica! j Pritisk od strani posojilnice, ki je, po zaslugi j kaplana Ličana na Plačuti največ,  v klerikalnih rekah, je bil velikansk.  Kar smo pi-I šali zadnjič o posojilnici, je res, popraviti je I treba le to, da ne kaplan,  ampak odborniki I posojilnice so žugali,  da   kdor bode volil z I nasprotno stranko, ga hitro izterjajo, ko pride [ rok. z,a to imamo priče. Ti lepi posojil-ničarji   pod  komando   kaplana   so   raznesli I zvečer pred  volitvijo  vest in pošiljali odpo-I slance na  vse  strani,  da  je  bila odborovu seja, v kaleri seje sklenilo vsakega izterjati, kdor bode volil z napredno stranko.    * -' n tej reči se je raznesla hilro, in pod vplivom tega strahu je več njih volilo drugače,  nego I bi bili volili  radi.   Tukaj   je   očiten   dokaz, t zakaj ustanovljajo posojilnice. Ne zaradi do-I brote revežu-kmetu,   ampak  da imajo   ljudi | pri volitvah na vrvici.   Sleparji  na katoliški J podlagi   pod  zaščiton  krščansko-socijalnega I programa ! — Pri ožji volitvi je bila udeležba še večja,  ker je bilo volilcev 127 ;  torej 13 glasov več nego pri prvi. Zmagali so, v ko-I likor se je to zgodilo,   z   najmanjšo mogočo večino, ali mi smo dobili v dosedaj klerikalnem Št. Petru zavest,  da razni tam veljavni možje z  mladino   vred  so  na  naši strani. I Vsaka šola nekaj velja, in šola v torek nam je pokazala, da v Št. Petru nimajo klerikalci tako trdnih tal,   kakor so mislili. Kar se je J zgodilo, o tem ni3o krivi toliko kmelje, ampak I kaplani, ki jim ubijajo v glavo raznotere laži in pretnje, s katerimi jih love.  —  O volitvi I na   Vogerskem smo dalje poizvedel!, da I so naši vložili pritožbo, ker so se godile ne-I zakonitosti.
Včeraj je bil važen dan. V  Solkan
in  Rihemberg so bile  včeraj vprte naše
oči. To sta bili dve klerikalni trdnjavi. V prvi
I je gospodoval kaplan   Dermastia z  dvema
drugima nuncema,  v Rihembergu pa je bila
I domena treh Pavlic, kjer očka obeh goriških
doktorjev Se vedno županuje. — Toda kleri- | kalna zvezda pada in klerikalci hitro zgubljajo j tla-izpod nog, kajti za take vrste zdražbarstva na Goriškem ni mesta.  —  Volilna borba je I trajala cel dan — in zvečer sta nam naznanili   brzojavki,   da   je   zmagala   naša I stranka v Solkan in Rihembergu. S tem smo odvzeli klerikalcem  na novo 10 I glasov, zgubili pa Se-nife, UpainiL jla bomo I mogli že   koncem  tedna  reči: "Zmaga jej naša!   Začeli smo volilno borbo naravnost j sijajno. — Danes so volili v Solkanu in Rihembergu volilne može za kmečke občine; za Solkan Se ne vemo, zmagali pa v Rihembergu. Vipavska stran se vsa preraja v narodno-naprednem duhu!* Naprej  dHh  svobo e  in napredka Proč s temo!  Slava zavednim vo-lilcem!   Slava!
V  Šmarjah zmagali klerikalci v peti kuriji 2, v kmečkih občinah 3.   Najhuje je
___agitiral župnik Kranja Župnik in poštar sta
bila ves čas na volišču. Enega klerikalca so zaprli radi nedostojnega obnašanja na 14 ur. Po zmagi so volilce napojili, in ti, ki so pili, j so se konečno samega veselja še stepli, — V Lokovcu in TrebuSi zmagali klerikalci; v Lokovcu 3 v peti kuriji, 3 v kmečkih občinah, v Trebusi 1 za peto, i za četrto kurijo.
Pripominjamo, da Lokavec, Trebuša in Šmarje so bili tudi zadnjič klerikalni.
V   Tolminu je bilo včeraj soglasno izvoljenih — 9 naših volilnih mož za peto kurijo; enako danes 8 za kmečke občine. — Slava!
V  Dre ž niči pri Kobaridu je zmagala po hudem boju naia stranka. In zopet je padla jedna klerikalna trdnjava! Slava!
One ntle zaupnike, ki dobijo po več iztisov .Soče*, prosimo uljudno, da jih blagovolijo razdeliti med -naše somišljenike, kojiin bo na ta način omogočen jasen pogled v tok volitev in v zmago naprednih idej. Gregorčičeva »Sloga* ima danes po dolgem času zopet občni zbor. Toda niso povabljeni — udje, marveč poleg nuncev le Se mežnarji in znani klerikalni podrapniki, od naših pristašev pa le nekateri, ki bi preveč ne kalili vode. N a a i 1 s t v o, dovršeno v »Slogi*, nima primere v politiskem življenju naSem ; kaj takega zmore le vitez Gregorčič. Pa hočete, da bo kornu imponovalo tako politično društvo? Hočete, da bo tako društvo govorilo v imenu vsega prebivalstva? Povejte zanaprej vsaj resnico, da »Sloga* je edino le klerikalno druSlvece, katerega plačujofti člani so le po farovžih! In vlada, ki ima to društvo v evidenci, naj tudi v«!-, da »Sloga* nima nikuke pravice, govoriti v imenu goriških Slovencev. To kažejo ludi volitve, ki m se dovršile te dni!
Kakor jim kažo.   —  Včasih so pisali posvečeni in neposvečeni gospodje okoli »Gorice*,  da   abstinenca v  deželnem zboru je rodila dobre vspehe, včasih p»,  da je bila popbonosna.   Prvo so pisali takrat,  ko so hoteli pripisati   kaj  novih  vspehov dr. Gregorčiču, drugo pa takrat, kadar so hoteli udariti po dr. Turoi.  V zadnji  .Gorici" čitamo Cahejado   »Laži in resnice",  v  kateri meče pod noge abstinence zopet dr. Turni, češ, da on je kriv, da se ni nič doseglo iz melioracijskega zaloga. Kakdr jim   kaže!  Znano je, I da abstinenco je  uprizoril   grof Coronini in ne  dr. Turna.   To  tudi  vedo   vsi  razsodni ljudje, ali   »Gorica"  laže  dalje pobožno, da dr. Turna je kriv tega in tega. Nasproti temu pa hvali Cahej v omenjenem članku v deveto nebo viteza  dr. Gregorčiča in grofa Coroni-nija, kako   da   sta se trudila in da sta prav j mnogo dosegla za naSa javna občila itd. Kar I celo deželo obere: Brda, Vipavsko in Soško j dolino, ter gorsko okolico,  navajajoč  ceste, j za katere sta zaslužna grof in vitez, in sicer ! blizu 2,000.000 K sta pridobila — glejte! — | in dr. Turna ničesar.  Cahejade Se ni konec, i ker skonča   komaj   v  soboto.   Tačas  bomo imeli priliko, z nova osvetliti   taka sleparska , hvalisanjn in tudi z nova vonunarenje Caheja po deželnem arhivu itd. Le pripravite se!
Nesreča. — Dne 14. t. m. so peljali nekateri Dohraveljci vino v Gorico. Pod Ba-tujami je padel pod voz Andrej J e r k i č, po domače K"S, ter ostal takoj mrtev pod vozom. Javni volilni shod narodno-napredne stranke za županije: Lokavec, Ajdovščina, Gabrije, Sv. Križ, Kamnje, Vrtovin, Gojače in Skril.e bo v nedeljo ob 3. uri popoldne. — Kraj naznanimo jutri v .Primorcu*.
Dr. ŠusteršIČ v Gorici. — P. n. či-tateljem .Soče" utegne biti Se v spominu dopis iz Čepovana v 93. št. .Soče', v katerem je govora o nekem vohunarenju in poizvedovanju. Radi tega toži prof. Berbuč g. SAvlija iz Čepovana. Stvar pride pred porotnike. Lepi profesor izpod Gavna si menda ne upa sam pred sodni dvor, zalo je najel dr. ŠusterSiča, da nastopi kot njegov za-stopnik-obtožitelj. Gosp. Savli je gotov svoje stvari, zato bo neobhodno potrebno, da pripelje dr. Šusteršič seboj sv. Duha, ki ga bo navdihoval, drugače mu svetujemo že naprej, naj ne hodi, ker v tem slučaju težko kaj opravi.
DSel je. — 13-letni realec Jos. Šulc v Nunski ulici je izginil v nedeljo. Sodijo, da j« u§el, ker se je bal neke kazni, ki ga Je čakala.
Na št. Martin« dan. — Novo vino je močno, zato je zmešalo že marsikomu glavo, ako se ga je le količkaj čez mero na-frkal. Tako je bilo zlasti na sv. Martina dan, J* Se posebno, ker je deževalo cel božji dan. i udi neki  12-leten deček je bil prišel do
vina, katero je srkal revež tako, da ga je i vsega zmešalo. Čuden prizor je bil, To se je toklal ta mladič »pijan kakor kanon" po Raštelu, dokler ni padel po dolgem na tla. Deček je bil sam. Čudno in pač neodpustljivo je za stariSe, da puste takega otroka tako prostega, da se more napiti tako grdo. Ljudje, ki so to videli, s.9 se Skandalizovali, da je y?J2J; starišjzaslužijo pač kazen.
, Ženska" podružnica družbe sv. Cirila In Metoda* v Sežani priredi v nedeljo dn6 18. t. m. ob 7. uri  zvečer v dvorani hotela pri   »treh kronah*   veselico  s sledečim vsporedorn: 1. Ant. Hajdrih: »Cerkvica", čve-tero spev..  2. A* Aškerc:   .Umirajoči Bur*, deklamacija. 3. Fr. Ruckert:   »Plavaj, plavaj ladja moja", dvospev za sopran alt. 4. P. H. Sattner:   .Opomin  k  petju",   mešan  zbor. 5. Dr. M.  Prelog: ,Crni  Peter", šaloigra v 1. dejanju. 6. Fr. Stritar; .Sreča, Poezija in -¦PreSer^^Živa-^lik^-^^TstopiiIiianža^šeBo'! 1 K; družine s tremi osebami plačajo 2 K; J nadplačila se z ozirom  na nepokrite stroške . družbe sv. Cirila in Metoda hvaležno vsprejmč. [ Vsak Slovenec je Sežančanom dobro  došel. 1           Požar, — V Sčednem pri Št. Ferjanu
je pogorel včeraj popoldne okoli 4. ure neki hlev. Kako je nastal ogenj, se ne ve.
Št. Peterski kaplan je bil sklical v nedeljo ude posojilnice in zadruge na zaupen shod. Ko je prišla na dnevni red točka volitev, jim je gospod kaplan tako-le govoril: .Jaz sem študiral in sem več kot krčmarji E in čevljarji; mene poslušajte in volite te može, katere bodemo tukaj izbrali, Ako pride nasprotnik v hišo, da bi Vas motil, kar ven ž njim! In neki uneti mož je Se pristavil: .Ne, kar do! ž njiml" To pomeni, kar: pobite ga! Navzoč je bil na tem »znamenitem* shodu tudi pošten mož, akoprav one stranke, J ki je rekel: ,Ne, tega se ne sme storili*. — Tako, g. kaplan P o dkrajSek kali Z a krajSek, I ali kakor se že »za krajem* imenujete, lepo učite ljudi v Št. Petru. Vi se čutite prav do- 1 brega naslednika placutskega kaplana Ličana, katerega pa je njegova mati k sreči Se od-I vrnila od tistega pogubonosnega delovanja, I katero je razvijal pač v največji meri baS v Št. Petru. Gosp, kaplan, tisti klici, ki bo I veljali Vam te dni, so Vas podučili pač v I marsičem! Bodite dober duhovnik, skrbite, da bo vse pravilno v občini, kar se tiče duševnega življenja in kar spada v VaS delokrog; med drugim, ker ste avstrijski državljan, imate gotovo tudi volilno pravico, in ker se hočete pokazati že tako mogočnega na političnem polju, ste imeli skrbeti, da bodo v imeniku vsi volitei. Ali so bili ? Ne, izpuščeni so bili po večini naši prislaSi, neodvisni možje, in celo g. Mervic v skupini kmečkih občin ni bil upisjm. Ljudje so ga hoteli voliti tudi za kmečke občine, ali glej, ni ga bilo v imeniku! Ali imate v tem pogledu čisto vest, ali pade vsa krivda na sestavitelja imenika?!? — »Ven ž njim, dol ž njimi* To je lepa banditska parola, katere je zmožen samo kak pristaš banditov v črni suknji! Dosti! Št. Peterci vedo, zlasti mladina, naš up, s kom imajo opraviti. Pazite, Vi, gosp. kaplan, da ne žanjete odgovora: Ven ž njim! Dol ž njim! Zaslužili bi ga najbrže....
V strahu pred tatom. — Te dni po noči okoli 31/* je udri nepoznan tat v vilo g. Feranla v bližini živinskega trga. PriSel je do sobe, v kateri spi služkinja. Ta ga je zapazila hitro in začela kričati. Krik je slišal g. Feranl ter pritekel na pomoč. Tat jo je popihal, ali koncem vhoda ga je prijel za hlače Fe-rantov pes. Tat je potegnil samokres, toda se ni sprožil. Slednjič se mu je posrečilo otresti se psa in uiti.
Pretep — krvave glavo. — V gostilni Fr. Cernela v Bukovici je bilo zbranih mnogo pivcev, med temi tudi neki Ant. Nar-din, 24-letnt delavec v tamošnji opekarni, in kmetski fant Vinccuc Nemec. Med tema dvema in med ostalimi pivci se je nakrat vnel prepir. Okolu 20 inladeničev je napadlo Nemca in Nardina s pestmi; nekateri so potegnili tudi običajni nesrečni nož in pilo in prizadeli Nardinu 4 težke rane v hrbet r ranjena so mu ludi pljuča; Nemec pa je dobil .3 rane na glavi in roki. Oba ranjenca so pripeljali v tuk. bolnišnico.
Priloga. — Današnji številki .Soče" smo priložili prvo polo razprave GabrSček-Tumove. Nadaljevanje pride drugi teden.
Listnica. — G. R. P. na B. Vaše izjave, ki se opira na neki popotni list, ne razumemo. Umevno, da zato je tudi ne moremo priobčiti. O taki izjavi moremo biti podučeni natančno, drugače ne moramo ž njo na dan, posebno ne kar v obliki dopisa. Sicer se nam pa zdi vsa reč Že naprej taka, da bo najbolje, ako jo pustite pri miru. Pro-; simo odgovora, da vemo, kaj nam je storiti j z VaSo izjavo. — Vse zaostale porabne reči pridejo na vrsto v soboto ali pa jutri v .Primorcu", kar naj blagovolijo raznoteri naši poročevalci in dopisniki vzeti na znanje.
Bogatska kisla voda. — Admiral baron Spaun je naročil predsedniku mornarske pisarne sporočiti upravi vrelca kisle vode v Rogatcu svojo najtoplejšo zahvalo za lepi dar, obstoječ iz večjega Števila steklenic z rogatsko kislo vodo vira „Tempel." Dar je bil namenjen moštvu v vshodnji Aziji štacioniranih ladij avstro-ogrske vojne mornarice.
Prošnjo za brezobrestna posojila za
obnovljenje vinogradov, uničenih po trtni uši,
je založila naSa tiskarna.   Brezobrestno  po-
I sojilo, katero je dovolil deželni  zbor goriški
v preteklem svojem zasedanj«, dobi lahko vsak posestnik vinogradov, ako takoj na novo nasadi izkopani vinograd; dobi posojilo pa tudi, ako odloči vinograd za nekaj let v drugo obdelovanje, ako seje n. pr. deteljo ali turšico. Prošnjam je treba priložiti posestno polo. — Prošnje se izročajo na okrajnem glavarstvu. Najbolje je, ako vsi vinogradniki iz . enjL. obline,, kateri prosijo za brezobrestno posojilo, podajo vsi skupaj svoje prošnje potom županstva na okr. glavarstvo.
Razgled po svetu.
Deželni zbori bodo sklicani baje meseca decembra. Zasedanje bo trajalo k večjemu teden dnij. Trde, da bodo sklicani nekateri deželni zbori v času od 15. do 23. dec, drugi pa po božičnih praznikih.
Volilno gibanje t Istri. — Dne 12. t. m. je imel odbor italijanskega političnega društva za Istro tu v Trstu svojo sejo, v kateri so se bavili, to se umeje, s predsto-ječimi volitvami. Po njih besedah letajo gospodje jako visoko s svojimi nadami. Nadejajo se, da zmagajo v V. kuriji in da odvzamejo dosedanji mandat dr. Laginje. .Istra* govori Se razločneje: uverjena je, da bodo i odslej 4 Italijani zastopali Istro v državnem | zboru! Težko je vedeti, ali so gospodje zares tako korajžni, ker imajo morda zagotovilo j od gotove strani, da jirn pojde vse na roko, ali pa so podobni onemu, ki je bil po noči v gozdu in je glasno peval, da si je preganjal — strah! Ali Že to, da govore kakor
0  svojem svetem pravu, da gredo iz Istre — iz dežele z dvema tretjinama slov. prebivalstva — štirje Italjani na Dunaj in le en Slovan, že to dejstvo, pravimo, kaže kako objestni in impertenentni so ti ljudje v svojih zahtevah in kako abnormalne so tukajšnje razmere!                                        Po .Edin.*
Volilni shod t Bolenjlvasi. — V l)o-lenjivasi (občina Roč) v Istri je bil v nedeljo dobro obiskan volilni shod; udeležilo se ga je okoli 600 ljudij kljubu neugodnemu vremenu. Govorili so dr, Trinajstič, Mandič, Laginja, Pikulič.
Bosenske železnice, — Iz Belgrada poročajo Jedinstvu*, da srbska vlada vpliva z vso silo na Turčijo, da bi ne dovolila gradnje zveze Plevlje-Mitroviea, k\ bi tekla po turških tleh ter bi bila po njej Budimpešta zvezana naravnost s Solunom. Jutri odgovori ogerski ministerski predsednik SzelI v drž. zboru na interpelacijo glede na bo-senske železnice. Tu se utegne izvedeti kaj več podrobnostij o tem perečem  vprašanju.
Zopet velika nesreča t Brttx-u. — V rovu Pluto je nastala eksplozija gazov, ki je ubita 10 oseb; med temi tudi ravnatelja in nadrudarja.
Pravda proti Salsonu, to je tistemu anarhistu, ki je skuSal v Parizu usmrtili perzijskega šaha, ter je povedal pri sodniji, da je nameraval usmrtiti tudi Kazimirja Periera, je skončana. Salson je bil obsojen na dosmrtno prisilno delo.
Francoska. — Dne 12. L m. se je zaključila parižka razstava, ki je bila otvor-jena dne 14. aprila in je bila potem odprta 213 dnij. Mirni in lepi tok razstave, ki je privabila v Pariz več milijonov tujcev, je Francoski povzdignila ugled. Bilo je to delo miru, ki je tudi vplivalo na politiko Francoske, čeprav se niso izpolnile nade, ki so se spajale s tem podjetjem. Posebno je dejanski poset zaostal za pričakovanim za blizu 17 milijonov duš, akoravno je Se 11. t. m. posetilo razstavo do 60,000.000 oseb. Raz-merni posetom so bili tudi dohodki mnogih podjetij. To je v obče prva parižka razstava, ki se končuje z deficitom, kateri plača sindikat. Z razstavo je minul tudi lakozvani .božji mir", katerega so stranke dovolile vladi, in sedaj začenja v zbornici proračunska razprava, pri kateri niso izključena iznenadenja.
Borba proti cigaretam. — Mlade brookh/n-heigtske gospe iz Newyorka so napovedale boj proti pušenju cigaret. Ustanovile so .Zvezo proti cigaretam*, v kateri so sklenile: .dolžnost vsakega člana je, da stori vse, kar je v njegovi moči, da bi zaprečil mladim ljudem pušenje cigaret. Vsaki čian je obvezan, da vsaki dan najmanj enkrat kakemu mlademu človeku razloži slabe posledice te navade. Ako kateri mladič vkljub temu, da se ga je dvakrat opomnilo, vendar Se vstraja v svoji grdi navadi, so dolžni vsi člani, vzdržati se vsakega cbčevanja ž njim, sploh ne brigati se zanj, dokler ne doprinese pozitivnega dokaza, da se je cele štiri tedne vzdržal pušenja cigaret. Lista kadilcev in onih, ki so se že enkrat opomnili, mora biti vedno izložena. Kajenje cigar in iz pipe je dopuščeno.
Krttger bode potoval po Evropi in-kognito, in bode radi tega zahteval samo tiste časti, koje pristojajo državnemu šefu, potujočemu inkognito. — Krugerju se je posrečilo rešiti del državnega zaklada v vrednosti 10 milijonov v zlatu. Takoj po svojem prihodu v Marseille obelodani akte državnega transvalskega arhiva, iz katerih », razvidijo vroki nesrečne vojne in ki razkrije umazano : politiko angleškega kblonijainega ministra Chamberleina.
1            Nemčija. — Včeraj je otvoril nemški | cesar državni zbor. V glavnem se je sukal I njegov govor okoli  dogodkov na  Kitajskem
povdarjaje, da Nemčija živi v. soglasju z drugimi velevlastmi.
Ruski car je zbolel za legafjem.Prvottfo se je mislilo, da bolezen se razvije le v nepomembno influenco, ali sedaj se je pokazal legar. Stanje njegovo v obče je zadovoljivo, in upati je, da poteče bolezen normalno.
Pravda proti HUsnerju v Piseku, ki je bil poleg drugega obdolžen umoritve dveh deklic, in sicer v ritualne namene, ker Hils-ner je žid, je skončala včeraj tako, da je Hilsner obsojen na smrt na vislicah. Obsodba je jednaka prvi.
V južni Afriki Buri še vedno niso ugnani. Vsako toliko časa se čuje kaj o hrabrosti teh vrlih ljubiteljev svoje domovine. Te dni so ujeli blizu Petrusberga po hudi borbi angleško policijsko patruljo, ali so jo zopet izpustili, ko so pobrali vse, kar je imela vrednega seboj.
Zatočišče za bivše   milijonarje je
najnovejše podjetje, katero so ustanovili praktični Amerikanci. Kakor namreč .Frond" javljajo, je kupil neki Rikard Ferris, ki je bil celih 50 let predsednik "nadzorske banke, dvor Ponghkepsic. V dvoru bodo stanovali oni, ki so nekdaj bili milijonarji, a so pozneje obubožali. Sredstva za to je zapustil Terrisov prijatelj Samuel Pingle.
Evropska kultura r Kitaju. — h
dveh zasebnih pisem s Kitajskega je posneti sledeče: Prve — z dne 26. avgusta pravi mej drugim. »Ujeli smo 16 Kitajcev, zavezali jih skupaj za kite in jih vzeli v bvojo sredo.* Nekateri suroveži so mahali po njih neusmiljeno, da se je ka/.ala kri iz vsakega telesa. To je bilo grozno. Po jedi so bili vsi obsojeni na smrt. Tudi mene so odločili za streljanje. Ustrelili smo 68 ljudi. Ko smo nastavili puške, je bilo čuti mile proSnje za milost. PuSke so počile in vse je bilo pri kraju. Le bolestno ječanje je bilo čuti nekoliko časa, vsakega so prodrle po 4 kroglje. Padli so v jarek, katerega so morali popred sami izkopati, In dan, ko se je to vrlilo je I bila — nedelja. Nepozaben dan, Iz drugega pisma, datovanega od 1. septembra, posnemamo: Kaj se godi v tej vojni, ni možno opisati. To je morenje in klanje, Ker Kitajci baje stoje izven mednarodnega prava, se jih ne meče v ječe, ampak se kar strelja vso vprek. Ali pa jih celo — da se stedi s pa-tronami — kar prebadajo. V nedeljo smo morali prebosti z bodalom 74 ujetnikov. Grozno je bilo in to se ne da opisati, Če bom Se dolgo tukaj, pozabim Se, da sem človek, —
Dogodki na Kitajskem. — Papeževega vikarja v Pekingu so zaradi dogodkov na Kitajskem poklicali v Rim, kamor dospe te dni. Na temelju pogovora med Favieromi in državnim tajnikom, kardilanom Rampollo, določi Vatikan odškodnino, katero je zahtevati od Kitajske, ter naprosi Francijo, da bo podpirala vatikanske zahteve. — Javlja se, da so kitajske oblasti ogorčene, ker se je usmrtilo uradnike v Pootingfu. Izrazile so svoje začudenje in obžalovanje, da se je izvršila usmrtitev, dokler se vodijo pogajanja. Zlasti grajajo usmrtiti namestnika podkralju Cilijskemu, in sicer z ozirom na to, da se isti ni ustavljal prodiranju zaveznih čet, da-si je imel na razpolago vojsko, ki bi se zamogla zveznim četom vpešno upirati. — Na povelje Waldersee-jevo se je odpravila 13. t. m. ekspedicija pod poveljstvom nemškega polkovnika Borka, broječa 1500 mož proti Calganu. Rusi so se polastili arzenala v Kangtsunu z neznatnimi izgubami; vdobili so velike svote denarja in veliko orožja; 200 Kitajcev je padlo v boju. — Ker so se pokazali v okolici Tienčina boksarji, so se odpravili proti njim trije oduelki, ponajveč Ru&ov. Jeden oddelek, broječ 15 kozakov in pol stotnije pešcev je obkolilo 6000 boksarjev, toda ruski junaki so se branili uspešno, dokler jim ni došla pomoč. — V Mergenu v Mandžuriji so napadli Tunguzi 3000 ruskih železniških delavcev in 150 vojakov. Rusom je takoj pri-hitel v pomoč večji voj, ki je prepodil sovražnike. —
Narodno gospodarstvo.
Novejši načini kreditovanja
in njihov pomen za domačo in zamejno
trgovino.
Študija Josipa ftivnača.
Idajje.)
Vsled proveda razumevanja narisanih gospodarskih pojavov so vzrasli i pri nas i v Nemčiji v poslednjih letih novi denarni zavodi, kateri so si naložili za nalogo, mobilizirati  kapital  (kateri je zelo  rad iskal svoje
j vloženje v rentnih papirjih, to je v takih, katerim je delo samo že jamstvo); žele si
I ga pa dobili za kredit, dajani po novem načinu privatno-gospodarske činosti, industrijske
J in  trgovske,  katera oploduje  prvotno ceno
I in tvori temelj blagostanju narodov.
j          Način, v katerem se javlja ta nova de-
lavnost kredita, obstoji v eskomptu knjižnih zahtev od poštenih in popolnoma zanesljivih dolžnikov za trgovca ali pa industrijalca bodisi olajšanje bodisi razmnoževanje njegovega konkurenčnega kapitala za nove operacije.
Po tem-le moramo razpoznavati es* komptovanje plačljivih in neplačljivih zahtev.
J          Dosedanja reprezentanta te vrste kre-
ditovstva sta n. pr. .Diskontgesellschaft* v Berlinu in  .Oesterr. Diskontgesellschaft* na
I Dunaju. Prva je komanditna družba na akcije.
Preskrbela si je torej k podavanju kredita kapital sama. Trgovina te družbe obstoji sedaj v veliki veČini v popolnoma dragi delavnosti kot v diskontovanju knjižnih zahtev, vzraslih zlasti iz domače trgovine. Kakor je seznati iz tajnikovega poročila berlinske di-skontne družbe za 1. 1897., dela ta roko v roki z ,Norddeutsche Bank* v Hamburgu tudi pri raznih podjetjih drugih bank, katere se glavno peCajo s financovanjem prekomorske trgovine, in to v velikem stilu, kajti sorazmerna vrednost eskomptovanih menic je obnašala dež. m. 6946.
Ta banka je ustanovljena z velikimi sredstvi. Plačani komanditni deleži reprezen-iujejo 115 milijonov drž. m. Splošen in specijalen rezervni fond znašata dež. m. 28,750.000. Cisti dobiček je izkazan v iznosu dež. m. 14,174.569., kar reprezentuje 10% dividendo.                            (Dajje pride.)
LaSka kmetijska šola se bode povečala in razširila; v to svrho je bilo dovoljenih 14.000 K. — Sezida se na novo trakt ob šernpeterski cesti, v katerem bodo prostori za urade in za stanovanje voditeljevo.
.Ljubljanska kreditna banka* t LJubljani. — V mesecu oktobru t. 1. je bilo pri »Ljubljanski kreditni banki vloženo na knjižice in tekoči račun K 342.743-34 ter vzdignjeno K 79.761-59. Stanje vseh vlog dne 31. oktobra K 536.522*01. — Splošni promet prvih dveh mesecev, to je za mesec september in oktober skupaj,  znaša  pa K 10,029.985.
Proti umazani konkurenci so izgo-tovili v trgovskem ministerstvu načrt zakona, ki se obrača proti lažnjivim naznanilom, proti polaščanju in zlorabi podjetniških znamenj, proti grdenju ptujih podjetij, proti zlorabi obrtnih in obratnih tajnostij ild. Ako se uzakoni ta načrt, potem ne mora obrtni red v marsičem spremeniti.
Kronane glave In zavarovanje. — Laški kralj Umberto je bil zavarovan pri raznih bankah za 2 milijone Ur. Ko je umrl, jim je bilo treba šteti denar za Umbertom, ki je bil čil in zdrav. Mladi srbski kralj Aleksander je bil sedaj, menda po Ženitvi, tudi prišel na misel, da je dobro zavarovati svoje življenje. Predložil je ponudbo neki zunanji banki, kakor poročajo iz BeJgrada, ali ta jo je odklonila, češ da od kronanih glav ne sprejme nobenega zavarovanja več. Kronanci spadajo torej pri tej zavarovalnici med »nevarne objekte I"
»Slovenska Šolska Matica".
Začasni odbor je izdal naslednji oklic: Kakor so časniki poročali, se je zbralo 28. grudna 1.1. lepo število profesorjev srednjih in učiteljev ljudskih šol in so pretreso-vali pravila »Slovenske Šolske Matice v Ljubljani", ki jo nameravajo ustanoviti. V omenjenem zborovanju sklenjena pravila so se predložila deželni vladi v Ljubljani, da bi jih vzela na znanje. Na to je magistrat deželnega stolnega mesta v Ljubljani z dopisom z dne 24. m?Iega srpana t.!., št. 24.170 začasni odborobvestil, da je c. kr. deželno predsedstvo za Kranjsko v Ljubljani z razpisom z dne 20. malega srpana t. 1. štev. 3059/pr. naznanilo, da ustanovitve društva: »Slovenska Šolska Matica" s sedežem v Ljubljani, na podlagi predloženih društvenih pravil v smislu društvenega zakona z dne 15. listo-pada 1867. leta, drž. zak. št. 134. ne za-branjuje, in da se bode zaprošeno potrdilo pravnega obstanka društva šele po izvršenem konstitovanju istega na njegovo na c. kr. deželno predsedstvo naslovljeno prošnjo izdalo.
Po § 22. društvenih pravil se bode društvo konstituiralo pri prvem občnem zboru, ki se bode sklical ob božičnih počitnicah 1.1., tako da bode prvo društveno leto navadno leto 1901. Pri občnem zborovanju imaju vsi društveniki aktivno in pasivno volilno pravico. Tedaj je prva dolžnost začasnega odbora, nabirati drušlvenike, da se more sklicati prvi občni zbor. Zategadelj se obrača začasni odbor do vseh učiteljskih društev, do učiteljišč ter ljudskih šol, do krajnih šolskih svetov, do različnih denarnih zavodov in zasebnikov, sploh de vseh krogov in poedincev, ki jim je mar prospeh. slovenskega šolstva, prve in najvažnejše podlage narodnega blagostanja in narodne omike, z nujno prošnjo, da bi pristopili društvu in pjspeševali na vsaki mogoči način njega prospevanje. Čim več društvenikov, temveč smemo od društva pričakovati in zahtevati. Osobito zahteva stanovska čast, in pričakujemo zaneslivo, da ne bode nedostajalo imena nobenega slovenskega učitelja v listini društvenikov »Slovenske Šolske Matice".                     (Konec pride.)
Glasovir
v jako dobrem stanu, skoro nov, lepo vglašen, jo na prodaj. — Naslov pove našo upravništvo.
l^arol praščiK,
pekovski mojster in slaščičar v Gorici na Komu št. 8.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročita ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah.
DRUŽBE
SV.CIRIIA IN METODA V LJUBLJANI Ivarina je najboljša cikorija.
lY.«JEaUlLlM1|
V LJUBLJANI.
Cenjena gospodinja/
Ne dajte si vsiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak
zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej bflbovi
kavi, ti je cikorija ali: „Kava družbe sv.
Cirila in Metoda v Ljubljani*!
Dobiva se povsod t   "901
Glavna zaloga pri: IVANO JEBAČIN6 v Ljubljani.
»Goriška Tiskarna" A. Gabršcek
priporoča ravnokar izšle knjige:
„Mai*CO ViSCOnti", ital. spisal Tommaso Grossi: cena s poštnino vred K 2-60.
„Qdiseja" II. izdaja; po Homeru prosto prevel prof. A. Kragelj; cena s poštnino K  l 40.
»Venec SlOV. povestlj". III. knjiga, prevodi iz raznih slovan. jezikov; cena s poštnino vred K  1*40.
»p* Na zahtevo pošiljamo cenik naših izdaj zastonj, -mm
Anton Obidič,
čevljar
v Semeniški ulici štev. 4 jp0     v Gorici,   H
priporoča se
za raznovrstna naročila po meri
za gospe in gospode. Naročila se izvršuje hitro.
Podpisana  priporočata Klavnemu občinstva v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno
prodajalnico jestvin.
V zalogi imata tudi raznovrstno pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinje-vec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senfi, Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah Z odličnim spoštovanjem
Kopač & Kutin,
trgovca v SemenKkI ulici St. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga«
Tovarna tamburic
SISAK
(Hrvatska)
Na zahtev« l»o.«iSja
brezplačno
ilustrovattc
cenike.
me- VELIKA ZALOGA -*¦ ' ŠIVALNIH STROJEV IN DVOKOLES SAUNIG & DEKLEVA V GORICI
ulica Municlpio št 1
mehanična delavnica v Nunski ulici št 16.
V zalogi imamo nad 100 šivalnih strojev vsake vrsle na razpolago, kakor za šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje, tudi za umetno vezenje (Sti-ckerei). Nahajajo se tudi v zalogi dvokolesa prvih tovarn kot avstrijskih in Brez konkurence!)         inozemskih.
Ura-   Cene so od grld. 90 naprej.   —4jfl|
Z nami \m vsak* konkurenca nemor.iča I Se toplo priporočamo z odličnim spoštovanji.* izdani
SAUNIG & DEKLEVA.
inton Potatzkv v Gorici.
Na h redi lUStelja 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovalii&e nlrnberskega In drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivunke za šivalno stroje. POTKEKftČISK
za krojaše in ievljarje.
Kvcfiiijtee* — Kožni vrncl. — Jfasm» knjižici'.
Sišna obuvala za vse letne čase.
P o s o b n o s t:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Naj boljo oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje. prodajalce \v; sejmih in trgih
ter na deželi.       2 35   »
—       -~-*mmmMm
Mirodilnica (drogerija)
A. JERETIC
(prej B. Poniž)
Tržna ulica, pri sadnem trgu.
Vzalogi se vdobiva po skromnih cenah: Barve suhe in oljnate (proste In v škatlah), pokosti (lake), zamazka (kit), klej (lini), karbolinej, tinta; cement; Čopiči, ščeti, šablone,* za« maski, gobe, milo; bencina, sveče, užigalice, petrolej; špirit, gclatina, vinska kislina; žveplo, vitrijol; cevi iz kavčuka, galoše; razne soli, olja in esence, kitova mast, (Stokfiževo olje), zdravilna zelišča; čaj, med, mineralne vode; codiko (gome), cerkveno kadilo in kot primeša dišeči storaks; razna čistila, gladila in mazila (kot sniirek, steklen papir, votlič, kolamaz itd.); prepase za kilo, obveze in druge kirurgične oprave; pogača za pse, fosforno-kislo apno (Futterkalk); iepodišeči« blago (parfumerije); potrebščine za fotografijo itd.
JSLAVIJA"
vzajemno zavarovalna banka v  Pragi
sklepa
zavarovanja na smrt in na doživetje, doto otrokom, pokojnine in različna zavarovanja.
25-letni mož zagotovi proti četrtletni zavarovalnini   K 6*42 zaostalim svojim
K 1000*—, plačilno takoj po njegovi smrti ali pri doživetju 60. leta.    Po
petletnem plačevanju zmanjšuje se zavarovalnina za dividendo.
Najugodnejši pogoji. — Ves dobiček pripada Členom.
V poslednjih letih je bilo izplučano 10 odstotkov zavarovalnine.
Izplačana dlvldenda........    .   K          716.541-28
Reserve in fondi..........K   20,579.494*88
Dosedanja izplačila.........K   62,922.942*86
Pojasnila in tarife radovoljno pošilja
avnateljsivo banke »SLAVIJE" v Pragi
lin Itavličkovem trgu, kakor tudi nje generalni zastop v Ljubljani.
I
I I I 1
8 i
i

..Ljubljanska kreditna banka" ft
v Ljubljani                A
Špltalsfce ulice it. 2.              Q
Nakup In prodaja mh vrst ren% državnih papirje?, zastavnih U II pisem, srečk, novcev, valut itd. po najknlant- ft A                        nejSih pogojih.                       K
(JPosojila m md^tne.paplrj« proti —H-0«. ^S^S^SSŠ^^ *"•
|| konto s 4«Npilila obratovanjem od dne vlogo
obrestlro. Zavarovanje proti karani Izgubi.        jfj Promese k vsem 2r«banjom.            jj
do dne vgdigtt Eskompt menjic najkulantneje. Borzna naročila._____